f.ete LXX štev. 219 a V Ljubljani, v četrtek, 24. septembra I942-XX P°,u" Prczzo - Cena L 0.80 Naročnina m«*«tno 18 Lir, sa tnozem« •t»o 20 Lir — nedeljska Udaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo 50 Lir. Ček. r>& Ljubljana 10 650 ea naročnino in 10 349 ea inaerate. Podrntnieai Noro m e« t o. ! Izključna pooblalčenka ca oglaševanje Italijanskega la (njega izvora: Unione Pubbliciti Italiana S. A, Milano. Uhaja vsak dan ijotraj m«a p oocdeljki bi dneva po prazniku, I Uradalitve la apravai Kopitar)«?« 6, Ljabllaaa. t | Redazion«, Ammlnlitractoaai Kopitarjeva 6, Lubiana. r Telclon 4001 —«005. Abbonararatlt Met« 18 Lir«) Estero, meta 30 Lir«, tdunone domenlca. »nno 34 Lir«. Estero 50 Lir«. C. C. fj Lubiana 10 650 per gli abbo-namooUi 10.349 p« 1« (nserrioui. Filial«! Noto meato. Coneessionaria esclnslva per la pubbllcltft dl proventenr« Italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milano. Vojno poročilo st. 849 Bombni napad na Hal Far Topniško delovanje v Egiptu — Dve angleški letali sestreljeni Glavni Sfan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Zmerno topniško delovanje na egiptovskem bojišču. Nemški lovci so v bojih zbili dve angleški letali, --no v nebu nad Afriko drugo pa nad Kreto. Sovražni napad na Ren gazi je povzročil nekaj škode in nekaj žrtev. Skupine naših strmoglavcev so napadle z razdiralnimi in zažigalnimi bombami letališče v H al farju. Eno naše letalo se ni vrnilo z dnevnih poletov. Področje vojnih nastopov, 23. sept. AS: Zadnjo noč so italijanski bombniki in strmo-glavci napadli s težkimi bombami letališče H al far na otoku Malti. Protilefalska obramba je bila slaba. Cilji so bili doseženi in vsa letala so sc vrnila. Novi uspehi v Stalingradu V kavkaškem področju se boji nadaljujejo — Bitka se nadaljuje tudi na ostalih odsekih vzhodnega bojišča Hitlerjev glavni stan, 23. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na kavkaškem področju so se nadaljevali naši napadi z odbijanjem močne sovražne obrambe. Pred nekim kavkaškim pristaniščem sta hila z bombami poškodovana en plavajoči dok in srednje velik trgovski parnik. Boji t in okoli Stalingrada se z nezmanjšano silovitostjo nadaljujejo. V središču mesta je bil zavojevan nov prostor navzlic trmasti obrambi. Sovražni protinapadi so se izjalovili. Severozahodno od Voroneža je sovražnik v trdih obrambnih bojih izgubil 25 tankov. Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča so se uspešno nadaljevala lastna krajevna napadalna povzetja. Močne letalske skupine so podnevi in ponoči z uničujočim učinkom napadale sovjetska preskrbo-valna skladišča in njihove železniške zveze na bojišču pri ItžeTu. Na obali Ribiškega polotoka sn strnio-glaTci bombardirali neko važno sovjetsko oporišče. Popis bojev za Džalo Afriško bojišče. 23. septembra. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča iz Severne Afriki: 16. septembra zjutraj so skupino sovražnih sil, oborožene z navadnimi to|>ovi, s protiletalskimi in s protitankovskimi to|iovi in podprte 7. lahkim oklepnim oddelkom napadle našo posadko v Džali. Očividno je bil cilj tega nastopa bliskovito uničenje naše posadke v zelenici. Sovražni ujetniki, prijeti med bitko, so bili strašno začudeni nad čisto nepričakovanim od|>orom naših čet, ki so bile številčno manjše od sovražnikov, pa so preslregle napad, ga najprej zadržale na prostoru, v katerega se je nasprotnikom posrečilo vdreti, nato pa ga po srditem odporu od ranega jutra 16. septembra pa do noči 21. septembra pognalo v beg. To je žo tretji poraz, ki so ga zadale v nekaj dneh italijanske čete angleškim silam. Pri sovražnih napadih je poleg posadke v Džali italijansko letalstvo junaško sodelovalo in s svojo čuječnostjo napadlo sovražnika; bombniki so v nasprotnih silaji povzročili tolikšne izgube, da so se morale ustaviti, kar je podiralo v nasprotniku moralo in jo tudi strlo z že znanimi posledicami. Budimpešta, 23. septembra. AS. Vsi madžarski listi so prinesli v velikem obsegu na prvi strani italijansko voino poročilo št. SV8. Tudi pri obrambi zelenice Džalo, tako pišejo madžarski listi, go italijanske čete pokazale svoj pogum. Pet dni so junaško branile svoje postojanke, napadene od mnogo močnejših angleških sil, ki so jih nazadnje pognale v beg. Rim 23. sept. AS: V zvezi z bitko pri Džalu piše dopisnik »Messaggera« iz Severne Afrike, da se odigravajo v Afriki vojni nastopi na treh važnih bojiščih, to je pri El Alameinu, na morju in v puščavi. Bojišče v puščavi se opira na zelenice Džalo, Džarabub. Sivva in Bahirija. Treba je pogledati na zemljevid, pa sc vidi, da so te zelenice važne, ker ščitijo naše desno krilo v Cirenajki in Egiptu, zlasti kar se tiče zvez z zaledjem. Naravno je. da je sovražnik skušal napasti ta izredno delikatni odsek. Nato dopisnik popisuje napade italijanske mornarice na sovražne sile ob zori dne 16. septembra ter izjavlja, da jc prispelo na bojišče tudi nemško letalstvo, ki je silovito bombardiralo sovražnika, ki se jc skušal skrivati pod ipalmami. Ita.lij.anski letalci, ki so se udeležili bojev pri I Džalu, so isti, ki so preprečili podoben sovraž-l ni poskus južno od Bengazija. Italijanski vojak ve, zakaj se bori Berlin, 23. sept. AS. Srečanje z nekim siri-lijanskim vojakom na straži ob Donu je dalo dopisniku lista »Borsen Zeitung« povod, da je popisal, kakšno bratstvo vlada med italijanskimi in nemškimi borci in pa ponosno junaštvo Italijanov, ki bodo s kampanjo v Rusiji zapustili glo-iioko sled v zgodovini vojaške slave. Dopisnik so spominja, kako jo 26. junija 19-11 obiskal Mussolini prvo motorizirano divizijo pred odhodom v Rusijo, nadalje se spominja nastanka italijanskega ekspedicijskega zbora na vzhodu, številnih vojnih dogodivščin in tesnega oboroženega sode- lovanja med Italijani in Nemci. Svoj članek zaključuje: Če te kdo vpraša, kakšni so Italijani, moraš odgovoriti: So tovariši, ki skupno z nemškim vojakom točno vedo, zakaj se borijo ter so v bojih na vzhodu pomnožili svoje vojne izkušnje in se utrdili v ofenzivni in v defenzivni borbi. Junaštvo teh Italijanov se je ponosno pokazalo v bojih, ki so jih prestali ob Donu. Naj so nasprotniki še tako besni in silni, italijanski vojaki se bodo vedno tako borili ob strani nemških tovarišev do popolne zmage. »Stalin naj bo miren« »Tudi Anglija je morala čakati Rusijo, ki se je 21 mesecev pripravljala« »Drugo bojišče« v — Ameriki Lizbona, 23. septembra. AS. Dopisnik ameriškega lista »Newyork Suna« pri amerikanskem ekspedicijskem zboru na Irsko, piše: Večina vojaških šefov tukaj obžaluje adiU-cijo, ki se je v Veliki' Britaniji in Združenih državah razvila za drugo bojišče. Gotovo tisti, ki tako kriče, ne vedo, kolikšne množine materiala in brodovja so potrebne za takšen nastop. Clankar, ki objavlja svoj članek v »Newyork Timesu« po-zivlje Stalina, naj bo miren, ker vprašanje odprtja drugega bojišča ni vprašanje nekaj dni ali tednov, temveč vprašanje mesecev. List omenja, da je imela Rusija enaindvajset mesecev časa za priprave preden se je na strani zaveznikov zapletla v boj proti Nemčiji, pa še takrat njene priprave niso bile v celoti dovršene. Buenos Aires, 23. sept. AS: Podtajnik v severnoameriškem vojnem ministrstvu Petter-son je končno povedal, kje so zavezniki sprožili »drugo bojišče: v Združenih državah, in sicer na področju vojne industrije. Ko je v Kansas Cityju govoril ameriški legiji, je izjavil, da je vojna industrija »drugo bojišče«, proti kateremu se sovražnik zaman bori, ker ga brani celotno ameriško ljudstvo Poleg tega je njegov govor zanimiv še zato, ker kaže nezadovoljstvo do prebivalstva, ki se pasivno zadržuje do vsega vojnega dogajanja. Patterson ie moral priznati: »Dočim so sc narodi Italije, Nemčije in Jaiponske v celoti posvetili vojni, pa ameriško ljudstvo govori o raeionirnnju, o omejitvah, o politiki ter o občinskih prepirih. Velikanska industrijska in gospodarska moč Združenih držav ne bo mogla sama zmagati. Celo srce in ves duh ameriškega ljudstva mora stremeti samo za tem, kako podpreti napore naših vojakov, naših delavccv.« — Polkovnik Ilersliev pa je zagotavljal, da bo imela severno- Kako postopajo v USA z Japonci Buenos Aires, 23. septembra. AS. Po poro-Cilih iz Washingtona je ameriška vlada, izvajajoč krivično nasilstvo, sklenila internirati \ državi Arkansas nad 13.000 Japoncev. Japonci so pod strosim policijskim nadzorstvom in so pritegnjeni k obveznim poljskim delom pri pospravljanju pese. ameriška armada konec leta 1943 10.000.000 rojakov in da borlo poklicani pod oro/je tudi poročeni možje, ki imajo otroke. Prazne obljube Stockholm, 23. sept. AS: Neki ameriški polkovnik, ki se naha ja v Moskvi, je po neprevidnosti izblebetal, da sta Roosevelt in Churchill obljubila Stalinu, ki ga hotela podpreti v vztrajanju, vso svojo podporo glede ruskih zahtev, ki jih je postavil Molotov do liiiske. Romunije, Bolgarije in Dardanel. na t i sok eni severu so brez lastuih izgub sestrelili obalo so bila pri poletih škili sil sestreljena 4 sovrai- i so skupino nemških lahkih h težkimi bombami napadle V letalskih bojih nemški in finski lovci 19 sovražnih letal. Nad rokavsko slabih angleških letal na letala. N" južni A n g I i j Itn in ih letal podnevi vojaško vaine cilje. Pri Do ver u so bili sestreljeni trije zaporni baloni. Berlin, 25. sept. AS: V noči na 22. seplern-ber je nemško letalstvo napadlo neko letališče severozahodno od Moskve, kjer so nastali obširni požari. Pri napadih na železniške proge sta bila poškodovana 2 vlaka in b lokomotiv. Berlin, 23. sept. A .V Nemško vrhovno poveljstvo je sporočilo nekaj podrobnosti o nojih pri lercku in v Stalingradu. Na bojišču pri ! e-reku so Nemci 21. septembra ves dan n.ipadali jugovzhodno od Prokladnija na zelo težavnem oženil ju in so prodrli globoko v sovjet-'v> utrjeno črto. Vojaški krogi so mnenja, di bo imel padec mesta Dejskoje /a posledico spremembo sovražnega obrambnega sestava. ki je in tem bojišču izredno dobro organiziran. Pri Stalingradu se nadaljujejo poulični lx>ji. Pešci, ni-skakovalni oddelki in oklepni strelci se vale na boljševikc in boj moža proti možu ce razvija /a žilavo hranjene postojanke. Več takih postojank je bilo že zavzetih, druge bodo pa kmalu. Nemški striuoglnvci napadajo odporni gne/da z bombami velikega kalibra, ki imajo strahotne posledice. Boljševiki pa imajo v ta/-valinah majhne in celo s redu ioveiike ti>|xi\e. Boljševiki posebno na severnem lclu mesta na- padajo. Tam imajo tudi tanke. Rusi so na tem odseku zgubili kakih >0 tankov in mnogo vojaštva. Pri ponovnih napadih pri Rževu so imeli Sovjeti znova krvave izgube .20. septembra so Nivjeti pri Voronežu navalili na ni k kraj, pa so se morali umakniti. Rim, 23. sept. AS: »Dailv Milil« o)xi/nrja \ngle/e, naj ne zaupajo preveč v sposobnost ruskega odpora. List pravi, da je ruska črno-morsku mornarica dejansko /e izgiii*' i<-na. Carigrad. 25. sept. ,\>: Dnevnik Bcvogltl«, ki piše o razbitju angleško ameriške .premlja-ve,. namenjene v Murmunek, je odkril, da nn-gleško-ameriška pomoč ne more prihajati v Rusijo »ko/i Vladivostok in tudi ne skozi Iran zaradi slabe železniške zveze in mora io vozili ladijske spremljave v Murni ui-k -ko/i Ledeno mori e. Bern, 23. espt. AS: Poročila i/ Moskve priznavajo, da sn dosegle nemške čete pri zasedanju Stalingrada nove uspehe, /lasti na jugozahodu in na jugu, kjer so se Nivjcti morali umakniti. Maršal Keitel — 60 letnik Berlin. 23. septembra. AS. Nemški tisk objavlja slike in življenjepis maršala NViljema Keitcln, načelnika nemškega vrhovnega povelj, stva, ki je obhajal včeraj svojo 6(1 letnico. Rojen je bil 22. septembra Ikol sin stare saške, družine. Maršal je postal 19. julija 19+0. Listi poudarjajo predvsem, da je maršal Keitel eden najožjih Hitlerjevih sodelavcev, pravi značaj iiovcljnika in liorca. čigar delavnost je imela brc/ dvoma velik vpliv na zmage nemških oboroženih sil. Ameriške pomorske izgube Tokio, 23. septembra. AS. Od začetka vojne so Amerikanci izgubili na Daljnem vzhodu 6 oklcpnic, 7 letalonosilk. 14 križark, S rušileev in dve pomožni ladji. Pel oklcpnic, dve letalonosilki, 10 križark, (i rušileev in tri pomožne ladje pa sn bile poškodovane. Te izgube znašajo približno polovico severnoameriških pomorskih si|. človeške izgube cenijo na 14.000 mož. Poleg tega je bilo potopi jenih h4 ameriških in nizozemskih kri/ark, 3> poškodovanih. ► I« Tretja obletnica trojne zveze Tokio, 23. sept. AS: V nedeljo je napovedanih v Tokiu več slovesnosti /a proslavo tretje obletnice podpisa pakta trojne zveze. Glavna slovesnost iki veliko zl>orovanje v parku lli-bava, kjer l>o govorilo več japonskih političnih osebnosti, kakor tudi veleposlanika osnih sil. Zunanji minister Tani priredi v nedeljo kosilo v čast predstavnikom trojne z ve/o. japonske ženske organizacije bodo skupno z italijanskimi in nemškimi gospcnii organizirale predstavo v prid japonskim vojnim ranjencem. Razburjenje v Egiptu Milan, 25. septembra. AS. »Popolo di Roma« je zvedel od svojega dopisnika v Sofiji, da so bile po poročilih iz Kaira kralju Eartiku in egiptovski vladi ukinjene za dva tedna vse prerogative od strani angleškega vojaškega |>o-vcljstva, ker se kralj iu vlada nista hotelu preseliti v Sudan. Mrzlične priprave v Siriji Ankara, 23. sept. AS: Angleške oblasti naglo organizirajo protiletalsko obrambo v Siriji. V Beirulu in drugih mestih postavljajo protiletalsko topništvo ter objavljajo pozive za prostovoljni nabor članov pasivne zaščite. Zatemnitveni predpisi so /elo strogi in prestopki sc kaznujejo s hudimi kaznimi. Kanadska javnost o porazu v Dieppu Lisbona, 23. septembra. AS. Iz Ottave in Nevvvorka se je izvedelo, kak odmev je imelo izkrcanje pri Dieppu v kanadskem javnem mnenju. Priznava se, da so bile za to nastop uporabljene zlasti kanadske čete, posebno one, ki so doma iz pokrajin Toronto, Winnipcg in Montreal ter Windsor. Imele so velike izgube, tako da se govori, da je nastop pri Dieppu čisto kanadska zadeva, 'le/ko izgube jasno kažejo. kaj čaka zavezniške narode, ie bodo drž-li obljubo o ustanovitvi drugega bojišča. Pokazalo sc je, iln je nasprotno topništvo zelo močno, na drugi strani pa se je občutilo )>o-manjkanjc lastnega topništva. Že ko so sn iz-krcavali ter plezali po skalnih stenah pri Dieppu. je imelo nemško topništvo skupno z tnož-narji lahko delo. Zavezniki bi se morali posluževati nemške izkrccvnlne tehnike. Posebno bi se morali izkrcati številni in močni oddelki na raznih točkah na obali. Kanadčani, ki poznajo Dieppc in njegovo okolico, so mnenja, da jn bila storjena velika taktična napaka, kjer »o se izkrcali ravno na tisti točki, kjer jc obala tako strma. Boscjev oklic iz Berlina Berlin, 23. septembra. AS. Berlinska radijska posta ja je prenašala oklic indijskega voditelja .Šandra Boseja, v katerem poziva Indijce in ves svet, na j podpira Indijo, ki se bori proti svojim tlačiteljem. Indijcem je zagotovil, da vsak dan zasleduje poročila o Gandijevem zdravju, ki je barbarsko zaprt, in rekci, da bo prišel dan, ko bo angleško ljudstvo moralo to plačati s svojo lastno krvjo. Italijanske alpinske čete na bojišču v Rusiji se pomikajo v nove postojanke. Pogovori s slovenskim ljudstvom: Vprašanja in odgovori Časnikar Alessandro Nicotcra je imel po radiu naslednje predavanje: V zraku je mnogo vprašanj, kj čakajo in vabijo, da bi kdo nanje odgovoril, toda nihče no odgovarja. Taka vprašanja služijo sedaj v prav malenkostno zadovoljstvo, češ: vidite, nihče se no upa odgovarjati. Resnica pa je: kadar se opazi v kakem vprašanju neiskrenost, zahrbtna misel ali slepilo, obide človeka volja, da bi namišljenega prijatelja prijel za ovratnik suknjiča ter 11111 bolj ali manj vljudno pokazal drugo pot, kjer bi lahko našel bedaka, ki ga išče. Ni izključeno, da bi se tisti potem predrzni! grajati vas, da nimate nikakršnega demokratskega spoštovanja za tujo mnenje in da ne dopuščale svobodne besedo. Ni tudi izključeno, da vas lx> obdolžil reakcionarnega mišljenja. Ena izmed najnavadnejših obtožb avtoritarnih režimov je namreč ravno ta, toda nanjo imamo mi prav dober odgovor. Dragi prijatel ji I Tudi o tej stvari bi bilo dobro, da se malo porazgovori-mo. Zloraba besede, s katero so najspretnejM manipulatorji v demokratskih režimih dosegali veliko dobičke, pri nas ni dovoljena. V avtoritarnih režimih je svoboda izpregovorili k stvari odvzela nekaterim kategorijam oseb, to zlasti bedakom iz čisto prozornega razloga, ker bi itak govorili samo bedastoče. Takisto se v javne stvari nc smejo mešati nevedneži, ki bi doprinesli vanjo samo zmešnjavo in končno zlonamerni ljudje, ki govore samo s tem namenom, da za-mršijo misli v korist svojemu osebnemu računu. Zalo je treba, da se k zdravi iu pošieni diskusiji nujno pripuste samo ljudje dobro vere in temeljitega znanja. Mnogo izmed onih vprašanj, ki kar vise v zraku, lie bodo tedaj nikoli doživela čast j kakega odgovora iz čisto enostavnega razloga, ker že mi-(Nadaljcvanje na 2. strani!) Poročilo Visokega Komisarja komisarjem okrajnih kapitanatov Predvčerajšnji dopoldan jo Visoki Komisar poročal v Vladni palači komisarjem okrajnih kapitanatov. Navzoči so bili meri drugim: podprefekt dr Bisia, inšpektor za agrarno hIužIh), šef gospodarskega urada, pokrajinski zdravnik 111 j*>-krajinski veterinar, poveljnik goAlne milice, predsednik pokrajinskega podpornega zavodu, zastopnik pokrajinskega prehranjevalnega zavoda, šef knjigovodstva in drugi funkcionarji \isokega Komisariata. Po poročilu komisarjev okrajnih kapitanatov za posamezna področja svoje pristojnosti je Visoki Komisar v zgoščenem obrisu očrtal politično, gospodarsko, upravno iu socialno si- tuacijo v pokrajini. Pri tem je podrobno navajal razne probleme, ki zadevajo življenje pic-bvaljtva. Ekscelenca Crazioli je dal posebna navodila glede funkcije vseh javnih uradov, občinskih socialno-*'- rbstvenih zavodov, zdravstvenih zavodov. Določil je ustanovitev zdravstvenih središč za takojšnjo pomoč v najpotrebnejših naselbinah. Podrobno je razčlenil delo, ki ga je treba razviti nu socialno-skrbstvcnem torišču v prihodnji zimi. Poročilo, ki se je nadaljevalo tudi popoldan. se je pričelo ter zaključilo s pozdravom Duceju. (Nadaljevanje s 1. strani) ljo daleč diše po prevari in je nespameten oni, ki iznaša, smatrajoč, da ostali nimajo prefinje-nega vonja. Ta sposobnost za pripravljanje pasti se morda komu zdi odlična, je pa |k>polnoma enaka partizanskemu namenu, premagati vojsko s sleparstvi, pa naj hodo še tako dobro izmišljena. Zdi se nam. da bi bilo daleko koristneje, ako zapustimo to področje neodkritosrčnosti. Zdi se nam takisto, odi besede. Ne more pa tega prenašati listi", ki jo vzgojen k strogi logiki iu k pošteni repliki. Zalo so hotno skrbno čuvali, da se vržemo v polemiko ter predlagamo nadomestek za te zastarele načine. Nudili bomo tipičen vzorec teh izkrivljenih vprašanj, ki se mečejo tja v en dan in kj o njih ni znano ali se zastavljajo iz komod-nega razloga, ali |>a zato, da bi varali druge. Pravijo ali bol|e govorili so: >Zakaj niste znali obdržati reda'.1 Odgovorili bomo takoj, da se da red lahko vzdržali, kjer je odstotek kriminalcev zelo nizek. V deželah, kjer pretežna veČina ljudstva pomaga zaščitni oblasti s svojim Sodelovanjem, je red vedno popoln. Položaj pa je seveda jhjjioI-noma drugačen tam, kjer — kakor se je to zgo- i dilo v Ljubljanski pokrajini, čeprav je tu ..elo majhen odstotek prevratnikov — je zelo velik odstotek sokrivcev. Ni važno, ako sedaj preizku-jetno, da Ii je večji del teh sokrivcev bil to po svoji volji ali pa nehote. Treba pa je zatrdili čisto in golo resnico, da je bilo sokrivcev brez števila, bili so skriti, kjer 6c ni moglo nitj sumiti in la zarota se je svoj čas smatrala za mojstrsko delo političnega graditeljstva. Pri takem stanju stvari je bilo ležko najti osclio, ki bi ti lahko dala kako jamstvo lojalnosti. Iti če si jo našel, ti je zaupanje brž poplačala z zahrbtnostjo. Ako si prijel takega človeka in mu dejal: >Glej, ako se hoče obdržati red z običajnimi sredstvi, je treba, da vgaj en del Slovencev odkrito obsodi postopanje razbojnikov, ne pa, da saino izjavlja, da nima nič skupnega z njimi,< ti je ta modri človek odgovoril: >To no more biti, Slovenec se no moro postaviti proti drugemu Slovencu«. V tem tudi mi lahko vidimo nekaj razumljivega in občudovanja vrednega. Toda to je tudi točka, kjer se začno nesjiorazuini. Red bi se bil gotovo lahko vzdržal z nekoliko dobre volie tudi s slovensko strani. Toda sedaj ne smemo pozabiti, da je takrat, ko je bilo še čas, večina pričakovala od nereda nekaj drugega kakor boljše-viško zablodo. Zato se lahko čisto upravičeno trdi, da je večina bolela nered iu ga prenašala že tedaj, ko še nihče ni sumil, da bodo od lega imeli korist edino prevratni življi. Ako tedaj kdo danes vpraša, kje je red, imamo pravico, da mu pravimo, da je pozabljiv, ali pa zloben. Nihče iii imel večjega interesa, da se vzdrži red. kakor Italijani. Zato je nespameten vsakdo, ki pravi, da smo ga mi sami sabotirali. Vse pa kaže, da izvestna vprašanja zastavlja kak neodgovoren posameznik, ki ima humoristič-110 ali dražljivo žilo. V takem primeru mu moramo odgovoriti na isti način s frazami iste vrste: »Red? Kaj morda ni reda? Če vam ga ni dovolj, ga boste imeli vedno več. Za ceno krvi? Da, vemo, ampak treba bi ga bilo sprejeti, ko je bil še zelo poceni. Mi lahko vedno jamčimo red, po kaki ceni, tega pa ne vemo. Zavisi pač... Če bo nas stal mnogo, ga homo prodali še dražje. Če pa bo kdo nam podal roko, tedaj liomo imeli manjša bremena in ga bomo lahko dali tudi po zmernejši ceni«. Vidite, do kakšnih razlogov pridemo, ako smo prisiljeni, da se s|>uščamo v pomenek z ljudmi, katerih poklic je sleparstvo. Če pa imamo namen, da se sporazuinemo, to nikakor ni pravi način. Da se sporazumemo, je treba začeli s prepričanjem. da naš nasjirotnik — to je naš verjetni jutrišnji prijatelj — razume vse naše misli. Zalo moramo priti predeni brez skritih misli ter prosto izpovedati lojalnost, ne samo navidezno, ampak resničuo in jiredvsem cclotno lojalnost. Ako imamo namen, da skupno rešimo problem, je treba, da se ustmeno delo vrši z dveh strani in da se srečuje na istih predmetih. Ne gre tedaj niti za očitovanje duhovitosti, niti za zmago v dialektiki in to tem bolj, ker vsaka minuta. ki mine, zahteva nova življenja in nadaljnjo škodo. Da rešimo, kar se da rešiti, je treba reda. O tem pač ni nikakršnega dvoma. Toda nikakršnega dvoma ne more bili tudi o tem, da je treba za"red, pravi red vsaj dveh, ki ga hočeta. Gospodarstvo L3UBLDANSK auttjuiinutj Predstave on delavnikih ob 16 in 18.15, ob nedelja* in nraznikih ob 10.30,14.30,16.30. m 18.30 Obramba osamljene oaze v Afriki je v vseh podrobnostih prikazana v filmu Giarabub V gl. vi. Doris Duranti, Carlo Ninchi, Mario Ferrari in drugi . . . kinu union - tel. 22-21 Priskrbite si vstopnice v predprodajil Svojevrstno, nadvse zanimivo in avanturistično je filnuko veledeio Zid Stiss ki t« polnilo dvorane kinoizledaliSf cel" Evrope. Gliivnl iirrulcl b\ Marian, H r.eorfte, W Krau-s Kristina Sooderbanm. Režija Veit llarlan m.(Nl» sloua . rri.. 27-30 Luisa Ferida in O i no Cer vi v močni ljubavni drami iz zdravniškega življenja Slovo Film kreposti in odpovedi kino matica - tel. 22-41 Nove oblačilne nakaznice. Ministrstvo za korporacije je odredilo, da morajo občine, čim prejmejo nove oblačilne nakaznice od državne tiskarne v Romi, začeti z razdeljevanjem nakaznic. Osebna oblačilna nakaznica bo dana vsem prebivalcem brez razlike s|Kila z nad 5 let starosti. Ta nakaznica bo v svetlosivi barvi, dočim bo oblačilna karta za otroke izdana do do|>olnjencgu 4. leta iu sicer v rožnati barvi. Stiirost vsake osebe Iki razvidna iz pete kolone nakaznice, kjer bo razvidno tudi družinsko stanje lastnika nakaznice. Progresivna numera-cija kart bo enotna brez ozira na dva tipa na kaznic. Dalmatinska rskoittnn banka v Dubrovniku, ki spada v interesno sfero italijanskih bank, bo zvišala glavnico od 2.5 na 10 milij. lir. Itnlijunsko-bolgnrska paroplovnn družba. V Varni je bila osnovuna italijansko-bolgarska plovhna družba Istok. Družba l>o pospeševala italijansko-bolgarski promet na Donavi. Prekladanje blaga se lx> vršilo v madžarskih in hrvatskih pristaniščih. Nova družba bo poslovala tudi zu itulijansko-romunski promet. t Nadučitelj Fran Kavuli Dne 23. t. m. je umrl pri D. M. v Polju /adnji učitelj iz konkordatske dobe, Fran Kavčič. 7. oktobru bi slavil 07. rojstni dan in dopolnil % let. Rodil sc je na Ledinah v občini Ziri. Po dovršitvi nemške normalke v Idriji je prestopil v pripravljalni tečaj /a sprejem n« tamkajšnjo učiteljsko pripravnico, ki je trajala -dve leti in jo dovršil z najboljšim uspehom. Star 17 let ie nastopil prvo učiteljsko službo v Semiču 1. 1Sf>3. po treh letih pa v Dragatušu, kjer je služboval IS let. Od tu je bil imenovan za nadučitelja pri D. M. v Polju. N« tem mestu je deloval J? let do upokojitve leta I0I0. Zasluženi pokoj je užival v lastnem domu, ki si ga je tu postavil. Z njim je umrl zadnji še živeči učitelj iz konkordatske dobe in jx>slednji učenec nekdanje učiteljske šole v Idriji. — Svoj poklic je nadvse ljubil in je posvetil vse svoje moči in zmožnosti le šoli. Zelo je cenil glasbo in je bil povsod, k jer je služboval, tudi organist in pevovodja. Odlikoval se je tudi kot vrtnar, sadjar in čebelar. Ljudem je rad pomagal, kjer koli je mogel. Bila gn jc sama dobrota. Skoraj do zadnjega je bli kljub visoki starosti duševno veder in telesno čil. Vesela nrav, ki ga je spremljala vse življenje, ga ni zapustila skoraj do zadnjega. Rod se jc spominjal dogodkov i/, davne preteklosti in tudi nekdanjih tovarišev. Bil jc globokoveren. /ato že gotovo uživa večno plačilo pri Bogu. 0>«lim naše sožalje. — Pogreb bo v petek ob 4 jropoldne. HIUIIimillllllllllllllllfIH Kdo ie izdajalec? Komunisti prepuščajo svoji usodi žrtve, Ui ho jih s silo ali s pretita no lažjo vpref/li v svoj voz, sami pa se umiUa-jo na varno. Mirne ljudi pa, Ui so jim na poti zaradi poštenosti, ovajajo kot komuniste. Kdo je torej izdajalec? Boj proti zahrbtni megli je težak Obširneje o vzrokih megle smo že poročali. Navajamo še nekaj splošnih misli o njenih lastnostih. Mirni zrak, ki je tako važen za pojav megle, se lažje ustvarja v kotlinah in ozkih dolinah, kot v odprtih legah. Zato je razumljivo, da so kotline in doline bolj bogate na megli kot druga terenska področja. Ker Ljubljanska kotlina vsebuje tudi barje (t. j. področje, ki je zelo bogato na talni vlagi) je megla v Ljubljani posebno pogostna. Najprcje se ustvarja megla nad barjem (zaradi vlažnih tal) in nad aerodromom (zaradi nizke temperature, ki je značilna za letališče); nato sc širi, zlasti ob Ljubljanici proti mestu. Debelina ljubljanske megle znaša kvečjemu okoli 300 m (sega do sedla med Šmarno goro in Grmado), a po večini 150—200 m. Prav gosta megla (ko se vidi le na 10 korakov), pa je obenem plitva in znaša navadno le 60 do 80 m, a v nekaterih primerih le 30 m. Ta megla se javlja jeseni in pozimi pred vremenskim preobratom (od zgoraj so že tople morske zračne mase, ki zalagajo z vlago plitvo hladno zračno plast pri tleh, zato tudi tako gosta, a plitva megla!). Vsak Ljubljančan je gotovo opazil, da se dela poleti jutranja megla zlasti v prvem jasnem dnevu po dežju (točneje v prvi jasni noči). Vzrok temu jo popolnoma jasen, dež namoči tla, a lepo vreme zaustavi mešanje zraka, poleg tega temperatura pada zaradi jasne noči. Ko se javlja megla, se zmanjša učinek izžarevanja (oddajanje toplote v vsemirje potom nevidnih žarkov) in zato ni tako hladno proti jutru, kot bi bilo pri ostalih pogojih brez megle. To je torej pozitivna lastnost megle (omili jutranji mraz). Ko pa sonce vzhaja, rabi del svoje toplote za razpršitev megle in zato dnevna toplina ne bo tako visoka, kot pri istih pogojih brez megle. Iz tega sledi, da pojav megle na eni strani zmanjša jutranji mraz, a na drugi strani zmanjša dnevno vročino, torej blaži toplinske skrajnosti, S tem jo klima meglenih krajev l>olj oceanska, kot sosednjih, ki nimajo megle. Za človeško zdravje je to dejstvo pozitivnega značaja. Pač pa jc za gojitev sadežev (zlasti vinske trte) megla silno škodljiva: zmanjšanje sončnih ur in zmanjšanje jakosti sončnih žarkov (kar oboje povzroča megla!) jc usodno za dozorevanje sadežev. Zato v meglenih krajih sploh vinska trta ne uspeva, pa tudi drugi sadeži ne. Drug negativni značaj megle je v učinku na človeško zdravje: zrak v stanovanjih se preveč napije vlage, pa tudi megla prodira pri dihanju ▼ pljuča in s tem stop-nuje nagnjenost k prehladu. Tretja pomanjkljivost učinka megle jc ovira prometa: v nočnih urah pa ob gosti megli sploh hitra vožnja ni mogoča. Toda je možnost vsaj do neke mere odstraniti negativne učinke megle. Ker se drži megla v glavnem pri tleh, so ji višje ležeči griči manj izpostavljeni. Zato je treba gojiti po dnu kotlin in dolin one sadeže, ki prenašajo meglo (n. pr. jabolka), a na pobočju gričevja bolj nežne. Način, ki se lahko priporoči za zmanjšanje vlage v stanovanju, smo že obravnali v prejšnjih člankih. Pri vprašanju prometa pa je način borbe mnogo boljši: megla ima namreč električni naboj (navadno negativni), ki moti medsebojno trčenje meglenih kapljic. Ce pa uničimo ta naboj, potem se megla hitro pretvori v droben dež (vsled zlivanja manjših kapljic v večje). Ta naboj pa uničujemo s posebnimi električnimi stroji, ki pršijo meglo na razdaljo do 200 m. Ta način se zlasti uporablja v ladijskem prometu in na aerodromih. Drugače pa si tudi pomagajo z rumeno osvetljavo, ki znatno dalje prodira v meglo, kot navadna bela. Šport Kako učijo taja skakati? Vsak začetek je težak. Predno se odločimo ža to. da urimo konja v skakalnem športtu, se moramo prepričati, če je žival za to sposobna. Za skakalni šport so s|josobni samo telesno lepo razviti konji, jio temperamentu pa vročekrvni, ki niso plašljivi in radi skačejo. Urjenje traja navadno eno do dve leti, za rekordne skoke pa precej več. Izurjeno oko športnika-konjerejra bo kaj kmalu ugolovilo telesno sposobnost glede ostalih lastnosti pa jo potrebna velika preizkušnja. Glavno je, da ima konj veselje do skakanja. To veselje pa je pravšno in trajno le tedaj, če nima slabih izkušenj. Pri začetnem treningu je torej važno, da smo previdni, da dobi konj čim več zaupanja v svojo zmogljivost. Radi tega so primerne samo lahke naloge v začetku. Med tem, ko vladajo glede načina urjenja v lahki atletiki in drugih športih precej različni nazori, je slvar pri konjskem športu nekoliko enostavnejša in enotnejša. Tu ne gre toliko za rekorde, pač pa za hitro, varno in elegantno ježo v diru čez različne zapreke. Je pa zanimiva povezanost, ki mora vladati med živaljo in jezdecem. Priznan strokovnjak je napisal o tem naslednje: Čisto razumljivo je, da spada k obvladanju gotovih zaprek neomaiiljiva odločnost, ki mora vezati konja in jezdeca. Od jezdeca se zahteva, da je odločen in da zna prenašati svojo voljo na ko-ii.ja. Pod takšnim jezdecem bo konj le redkokdaj okleval. Če pa je jezdec neodločen, tedaj je igra že v naprej izgubljena, zakaj le redki so konji, ki bi prevzeli glede tveganosti pobudo. Skakalni konj mora biti vselej v dobri kon-dici.ji. Radi tega je jiolrebno ,da stopnjujemo po pameti tudi njegovo splošno zmogljivost ali kon-dicijo. Zlasti previdni moramo biti glede skakanja samega. Zahteve ne smejo biti previsoke, jm> stopnost mora biti takšna, da jo žival komaj občuti. V tem oziru grešijo zlasti neizkušeni jezdeci, ki bi se radi jiovzpeli v čim krajšem času med mojstre. Nesigurno skakanje kvari žival in zapušča slab vtis na prireditvah- Kaj in koliko smemo zahtevati od konja, je absolutno stvar občutka. V vsakem dvomljivem primeru pa je bolje premalo kot preveč. K skakalnemu urjenju smemo voditi konja največ jk> dvakrat na leden. Preostali čas porabimo za špl-sko ježo, kar zboljštije in utrjuje ravnovesje med človekom in živaljo. Glavna stvar je ponavljanje in vselej je treba staro ponoviti, predno se lotimo novih nalog. Nikoli ne smemo dopustili, da bi se udeležil konj tekmovanja v razredu, za katerega še ni sposoben. Če smo rekli o živali, da mora biti v dobri kondiciji, velja to prav tako tudi za jezdeca. Jezdec, ki je slabe volje ali utrujen, ki ne zna jiodžigati, je za konja tem težje breme. Radi tega velja tudi pri treningu staro pravilo Ne zah-tevanjte od jezdeca premalo, od konja pa ne pre-večl Danes eivoritev milanskih iger Ob priliki nedavnega kongresa evropske mladine na Dunaju so ustanovili tudi športni odbor in zaupali vodstvo tega odbora nemškemu športnemu vodji von Tschammerju. Ta je povabil delegate na sestanek in jim govoril o športnih nalogah evropske mladine. Dejal je, da se je evropska mladina že od nekdaj z veso,iiem oklenila š|K>rta in da ga je z ljubeznijo negovala. Potrebno pa je mednarodno sodelovanje v vodstvu, da bi dobil evropski šport v temeljnih stvareh lstf smoter. Ta 6moter pa ni v stremljenju za rekordi, temveč v vzgojnem prizadevanju. Von Tschainmer je dal pobudo za ustanovitev evropskih mladinskih iger, ki ne bi bila v nasprotju z olimpijadumi, pač pa bi služilo poglobitvi olimpijske misli. Z apelom na dobro tovarištvo med evropsko šjiortno mladino in 6 poudarkom absolutne enakopravnosti vseh narodov, ki bodo pri tem sodelovali, je z-aključil nemški državni š|>ortni vodja svoja izvajanja Narodi, ki so v prijateljskih odnosih z Italijo in Nemčijo, so jioslali že lansko leto svoja mladinska športna predstavništva k zimskim igrani Hitlerjeve mladine v Garmisch-Partenkir-chenu in jiozneje k letnim igrani v Breslavi. Letos pa je na vrsti Italija, ki prireja igre evro|>ske mladine pod vodstvom državne i ladinske organizacije OIL-a. K sodelovanju so povabili 15 evropskih narodov, igre same pa bodo otvorili danes v stadionu v Milanu. Med prvimi so prispela v Milan predstavništva Španije, Nizozemske in Hrvatske, ki je poslala 100 članov ustaških športnih družin. Tekmovali bodo v lahki atletiki, plavanju, kolesarjenju in streljanju s puškami malega kalibra. Po Tschammerjevi zamisli naj bi se te igre razvile j>o!agoma v olimpijade evropske mladine. Iz športnega Zagreba Športni referent j>ri madžarskem poslaništvu v Zagrebu. Vrhovni vodja madžarskega športa general Baldv je imenoval za svojega referenta pri poslaništvu v Zagrebu viteza B->-lvnija. Po nastopu svoje dolžnosti jc obiskal Borvni hrvatskega šjKirtnega voditelja Zebiča. Hrvatski pokal so ustanovili. Po zgledu na pokal Tschammerja und Ostcna in j*» zgledu n« italijanski nogometni pokal je ustanovil Miško Zebič tudi [»osebno tekmovanje za hrvatski j»o-kal. Zanj bodo tekmovali vsako p-vo nedeljo v mesecu in sicer po »cup« sistemu Finalno tekmo za hrvatsko [Kiknlno prvenstvo Sodo gledali glasom pravilnika vsako ieto v Zagrebu. Šest dni delaj! Z vsem mirom in objektivnostjo ste včeraj — kakor vestni poročevalci — pisali v »Slovencu« o »lepi kvaterni nedelji« med drugim: »Mnogi kmetje so hiteli spravljat še zadnio otavo pod streho. Vozili so jo z barjanskih travnikov lepo suho domov. Po nekaterih travnikih so začeli kositi tudi otavič.« Dovolite k temu objektivnemu poročilu malo komentarja! Res smo videli v nedeljo popoldne z enim samim pogledom na mestni ulici štiri vozove mrve, ki so jo vozili domu. Ali je pa to potrebno?! Cel mesec nepretrgoma je bilo lepo vreme. Davno bi bili lahko že v delavnik spravili vso mrvo domov, pa so menda nalašč čakali nedelje, da to store, kar jc ta čas po božji in cerkveni zapovedi — prepovedano. Tako javno brez vse [•otrebe prestopali božjo zapoved je postalo že kar normalno. Nihče se več ne spotika, nihče ne zgraža nad tem. Menda so videli predzadnjo nedeljo tam za pokopališčem nekoga tudi orati. Ali je to res potrebno? Prav nič ni potrebno! Nekdaj niso imeli ljudje nič manj zemlje in nič manj dela; pa nikomur še na misel ni prišlo v nedeljo orati, pa tudi ne mrve spravljati, — razen če je bilo dalj časa deževno vreme, da se jim je mrva že kvarila. Pa so še posebej prosili dovoljenja za to. In vendar so vse obdelali in vse pospravili! Iz hrvatskega gospodarstva Nagrada proizvajalcem lann in konoplje na Hrvatskem. Za pridelovalce lanu in konoplje so uvedene na Hrvatskem posebne premije, kar velja samo za pridelek letošnjega leta. Potrti naznanjamo žalostno vest, da je po dolgotrajni ležki bolezni umrla naša ljuba soproga, mati, stara mati, tašča, gospa Terezija Gvardjančic roj. Gvardjančic Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 25. sept. 1042 ob pol 4 popoldne iz Zal k Sv. Križu. Ljubljana, Kifenbergo, Trieste, dne 23. septembra 1942. Alojz, soprog; Vladimir, Alojz in Viktor, sinovi; Kristina in Antonija, sinahe; Marinka in Matiček, vnuka. Zapustila nas je za vedno po hudem trpljenju naša nepozabna Ninca Pinter solastnica tv. Pinter & Lenard Na zadnji poti jo bomo spremili v petek, dne 25. septembra 1042 ob 3 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu. Dachau, Ljubljana, Zagreb, Murska Sobota, 23. septembra 1942. Ferdo in obitelji Pinter, Lenard, Škerl, Pogačnik, Gomboč, dr. Šnuderl. Stotine novice Koledar četrtek, 24. septembra: Mar. Rešiteljica jetnikov; Gerard, škof in inučenec; Pafnucij, mučenec; Rustik, škof. . Petek, 25. septembra: Kleofa, mučenica; Tata, mučenica; Pacifik, spoznavalec; Avrelija, devica; Firmin, škof in mučenec. Lunina sprememba: 24. septembra ob 15.34. Ilerschel napoveduje deževno vreme. Novi grobovi t Gospa Šešek Uršula ie po kratki, mučni bolezni v Ljubljani mirno v Gospodu zispala. Zapušča užaloščenega moža in tri otroke. Pogreb bo v petek, 25. septembra ob pol treh popoldne z Zal, kapela sv. Krištofa, k Sv. Križu. t Gospod Anton Kavčič, poštni poduradnik v pokoju, v Ljubljani, sc je preselil v večnost. Na zadnji poti (Ja bodo spremili v četrtek, 24. septembra ob pol štirih popoldne z 2al, kapela sv. Frančiška, na pokopališče k Sv. Križu. Naj jima svet i večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel • Prodaja plemenskih krav Po nalogu kmetijskega oddelka Visokega komisariata obveščamo vse kmetovalce, da bo v četrtek dopoldne 24. t. m. od 9. do 12. ure, v klavnici v Ljubljani, prodaja plemenskih krav po znižanih cenah, * ■— Duhovne vaje za duhovnike. — Ker se je oglasilo še več preč. gospodov, ki niso mogli opraviti svojih duhovnih vaj pri dosedanjih tečajih, bo še en tečaj od 5. do 9. oktobra. Prosimo pa takojšnje priglasitve, ker je število prostorov omejeno. Ostali pogoji kakor v letošnjem Škofijskem listu str. 33. — Vodstvo Doma duh. vaj v Ljubljani, Zrinjskega 9. — Privatna dvorazredna trgovska šola Zbornice za trgovino in industrijo, Gregorčičeva ulica št. 27 (Trgovski dom, poleg Vis, komisariata), vpisuje vsak dan dopoldne. — Pravi jesenski nalivi so se začeli. — Dne 23. septembra ob 17. uri 17 minut je bil začetek 1:tko imenovane astronomske jeseni. Prvi dan te ii seni se je nam uvedel z deževjem, ko je bil prvi dan koledarske jeseni, 21. september, prav sončen, topel in vroč. September pa nam je letos prinesel svoje vremenske posebnosti in vremenske rekorde. Prvič je bila letos 4. septembra dosežena med vsemi meseci rekordna vročina, ko je bil zaznamovan najvišji temperaturni maksimum -F32.5°C. Drugič smo 10. septembra imeli priliko lepo opazovati nepopolni sončni mrk v naši pokrajini. Tretjič je 11. septembra bilo doseženo v tem poletju najvišje barometrsko stanje 772.2 mm, a četrLič je 23. september dosegel od spomladi naprej tudi najnižje barometrsko stanje, ko je barometer pokazal le 754.8 mm, stanje, kakršno navadno zaznamujeta zimska meseca januar in februar ter prvi pomladanski meseci, ko nastaja hudo pomladansko deževje. Prve dopoldanske ure pa je barometer že za las pokazal, da ima tendenco dviganja. Tako tipamo, da to prvo jesensko deževje ne bo dolgotrajno. V torek smo imeli po gosti jutranji megli še prav lepo in sončno vreme. Bilo je popoldne v toplomeru doseženih kar -F 23.2° C. V sredo zjutraj pa je bilo kljub dežju nekam prijetno toplo, saj se je jutranji minimum celo dvignil za nekaj stopinj više od prejšnjega dne in dosegel kar 4- 15" C Proti večeru je v torek začelo deževati. Prva ploha je bila okoli 18.30. Lilo je kot iz škafa. Vrstili so se nato nočni nalivi. Do 7 davi je padlo v Ljubljani 21.4 mm, kar pomeni, da 60 bili res močni nočni nalivi in ti so trajali še celo dopoldne. Posledica teh nalivov je bila, da je Ljubljanica že dopoldne začela naraščati in je na Spici narasla za prilično 00 cm. Splošno to deževje ni bilo zaželeno. Mnogi poljedelci in obdelova.ci zemlje so tako modrovali, da bi bil ta dež ob hudi avgustovski 6uši in vročini mnogo blagodejnejši kot sedaj, ko bi primerno koristil vsemu rastlinstvu, posebno ajdi, ki si je pa sedaj dobro opomogla in se je zelo razcvetela. — Gobarji in letošnja jesen. Mnogi gobarji, ki so specialisti samo za nekatere vrste gob, kakor za jurčke, šanipijone, lisičke in medvedje tačke, letos še niso stopili v akcijo. T11 in tam človek za sledi kakega iskalca gob po bližnjih gozdovih. Letos jc trg za gobe skoraj prazen. Kak dan prav zgodaj pride neka poslarna ženica, ki ob semenišču ponuja prgišče lisičk in pa kak eksemplar jurčkov. Vse hitro proda. Reva si prisluži s tem nekaj lir. Drugače je trg z gobami opuščen. Gobarji-strokov-njaki zatrjujejo, da bodo še ugodni dnevi za gobe in jih bo precej. Po bližnjih gozdovih je pa vsak kotiček že preiskan Vsakdo skriva svoje zaklade, da jih ne bi dosegle nepoklicane roke. Skromen poznavalec vseh vrst gob, ki 6e nerad sili v ospredje, a ki pozna vso literaturo gob, nemško in francosko, je zatrjeval, da bo oktober še kaj ugoden za razvoj gob, posebno po tem jesenskem deževju. — Vinogradniki in koruzna žetev. Znano je, da sedaj vinogradniki povprašujejo po rafiji za vezavo trt. Rafijo pa je težko dobiti in draga je. Sedaj, ko kmetje spravljajo koruzo, si morejo vinogradniki preskrbeti izvrstno, domače in poceni, tako rekoč zastonj nadomestilo za rafijo. Priporočamo vinogradnikom in sadjarjem, naj 6i napravijo vezivo iz ličja koruze. Zrelo in suho ličje koruze trgamo na pol do tričetrt centimetra široke trakove in jih povežemo, da so daljši. Tako pripravljene trakove hranimo v suhem prostoru, dokler jih spomladi in poleti ne porabimo. Nekateri vinogradniki so si že lani na ta način pripravili vezavo iz domačega pridelka ter so bil letos prav zadovoljni, saj so ti trakovi iz koruznega ličja držali prav tako dobro kot draga rafija. — Zimska praha za krompir. Pri nas je povečini še navada, da pridelovalci šele spomladi orjejo njive za krompir in ne gredo kmalu po oranju sadit, nego pu6te brazdo kakšnih 14 dni, da se zemlja, posebno če je suha pomlad, popolnoma posuši. V tako zemljo posajeni krompir slabo kali in kmet pridela le sam drobiž. Zato priporočamo globoko jesenfko oranje in jesensko gnojenje: gno namreč čez zimo sprhni in ima spomladi posajeni krompir takoj sprejemljivo hrano, zemlja pa obdrži zimsko vlago, kar ugodno vpliva na kaljenje. Prihodnje leto bo imel tak pridelovalec, ki se bo držal našega nasveta, nedvomno dober in lep krompir, vsekako boljšega kakor njegov sosed, ki bo po stari in slabi navadi oral šele spomladi in tudi tedaj gnojil. .... .... , t! — Bučne pečke nimajo ci.ianove kisline. 1 olett smo svarili ljudi, zlasti mladino, pred uživanjem jedrc pečka marelic, breskev in češpelj, ker vsebujejo ta jedrca poleg sladkorja in olja tudi skrajno škodljivo cijanovo kislino, enega najhujših strupov. Res smo brali med poletjem, da so se tu in tam s temi »mandljk zastrupili nekateri ljudje, tudi cele družine. Pravi mandlji, ki jih k nam uvažajo iz Italije, te cijanove kisline nimajo. Pojavlja pa se pri nas bojazen sedaj, ko so buče dozorele, če imajo tudi bučne pečke kaj te kisline. Ugotavljamo, da niti bučne pečke, niti zrnje sončnic nima te kisline in jih morejo ljudje po mili volji gristi in uživati, ker so v resnici prav okusne in redilne. Ako hi te pečke, oziroma zrnje imelo kaj cijanove kisline, potem bi bilo tudi olje. napravljeno iz njega, zdravju škodljivo, tako pa o tem ni bilo šo nikoli nič slišati. — Ko je bežal pred parlziani. Na Trški gori stanujoči Skubic Anton je imel zlomljeno roko in se jo vrnil iz bolnišnice domov, še isti dan pa so se približali njegovemu stanovanju partizani ter so ga hoteli ujeti. K sreči jim je uhežal, bil pa je tako nesrečen, da jc padel na isto roko in so hudo poškodoval. — »sreča nikoli no počiva. Zevnik Viktor, delavec iz Gotne vasi jo po nesreči vtaknil roko preglol>oko v mlin za drobljenje kamenja, ter mu je zmečkalo prste na levi roki. — V vasi Per-jevec pri Trebnjem je tako nesrečno padel Pu-celj Ludovik. da si je nalomil desno nogo in so po telesu močno potolkel. — V Gorenjem Gradišču, občina fct. Jernej, jo Jakšc Mihael padel v šupi, kjer je imel po.-la s krmo, tako nesrečno na tram, da si je zlomil desno nogo. — 75 letni Perat Janez iz Zafare pri Žužemberku je malo naglušen. Po cesti jo naglo privozi! neki voznik in ga povozil. Dobil je poškodbe po životu in zlomljena mu jo desna roka. — Plut Anton, 45-letni posestnik iz Metlike, jo prišel pod voz, naložen s peskom, ker so 6e mu splašili voli. Poškodovano ima obe nogi. — Vsem se je zdravje obrnilo na boljše, ker so vsi pod skrbnim nadzorstvom v bolnišnici Usmiljenih bratov v Kan-diji pri Novem mestu. ščju&žjGJia I Matere, žene in dekleta poromamo v nedeljo, 27. t. 111. na Rakovnik ob 5 popoldne, da se izročimo Mariji v varstvo. 1 Uršulinska notranja šola. Vpisovanje za učiteljišče, vadnico in otroški vrtec bo 28., 29. in 30. septembra od 9—12. 1 Vpisovanje v uršulinsko ljudsko šolo bo 28., 29. in 30. septembra od 8. do 12. ure dopoldne. —Za vpis v 1. razred je treba krstni list, potrdilo o cepljenju proti davici in o cepljenju koz. 1 Vpisovanje v otroški vrlec bo pri frančiškan-kah misijonarkah Marijinih, Gorupova ulica št. 17, dne 30. septembra od 8 do 12. I Duhovne vaje za gospe in materel Na posebno željo gospa bo še en tečaj duhovnih vaj in sicer od 5. do 9. oktobra. — Pridite slovenske matere, da si boste v dneh tihega razgovora z Bogom zadobile novih duhovnih sil in utehe. Du hovnih vaj sc lahko udeleže tudi vse tiste gospe, ki bi zamogle prihajati samo h govorom. Pričetek duhovnih vaj bo 5. oktobra ob 6. zvečer. Prijavite pa se čimprej na naslov: Lichtenturnov zavod, Ambrožev trg 8. Tu dobite nadaljni spored. 1 Samo še nekaj dni bo trajala razstava umetnin slikarja Franceta Škodlarja v salonu Antona Kosa v prehodu nebotičnika. Ljubitelje lepe umetnosti opozarjamo, naj si ogledajo te lepe slike, kakor pokrajine, tihožitje in njegov avtoportret. 1 Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. bo dnevno od 9.—12. in od 3.—6. ure popoldne v pisarni ravnateljstva do pričetka rednega pouka dne 7. oktobra. Podrobna pojasnila in prospekti so interesentom na razpolago. 1 Spored koncerta na dveh klavirjih, ki ga bodeta izvajali pianistki Marta Bizjak — Valjalo in Silva Hrašovec v ponedeljek, dne 28. t. m. ob pol 7. uri v mali filharmonični dvorani: 1. Longo: a) Varijacije na Mozartov tema; b) Mala suita; 2. Grieg: Stara norveška romanca; 3. Rcinberger: Koncert; 4. Tome: Nizki rej, suita ljudskih plesov; 5. Rahmaninov: a) Romanca; b) Tarantela. Koncert nam bo nudil lep umetniški užitek in dal pogled v literaturo, ki je pisana za dva klavirja in pri nas ni še bogve kako znana. Zato je ta koncert dveh naših pianistk ne samo umetniški, temveč tudi poučen. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. 1 Prijave za kurivo so uslužbenci mestnega preskrbovalnega urada pobrali že po vsem mestu. Kdor pa prijav še ni oddal, naj jih takoj prinese na magistrat v pritličje ter jih odda v pisarni na dvorišče levo. Spet pa moramo opozarjati, da neupravičeno zapoznelih prijav ne bo mogoče upoštevati. 1 Seznami davčnih osnov za knjigarne, papirnice, trgovine s steklom in porcelanom, dro-gerije, sanatorije, parfumerije, kozmetike, trgovine s sanitetnimi potrebščinami in zobotehnič-nimi predmeti ter za galanterije bodo razgrnjeni do 6. oktobra t. 1., za trgovine z železnino in posodo ter za trgovske agenture in komisije do 7. oktobra t. 1., seznami davčnih osnov za trgovine z modnim blagom in prevozništva bodo pa razgrnjeni do 8. oktobra t. 1. med uradnimi urami v mestnem odpravništvu, soba št. 19 v III. nadstropju na magistratu, Mestni trg št. 27. 1 Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine naznanja, da bo vpisovanje v trgovsko strokovno nadaljevalno šolo za vse tri razrede .do 25. t. m. od 9—11 in od 14—17 v pisarni Zdru- ženja trgovcev. Trgovski dom. Novinci morajo biti stari 14 let in morajo predložiti pri vpisu zadnje šolsko spričevalo, učno pogodbo iu zdravniški izvid, /a sprejem v šolo mora imeli vsak najmanj tri razrede srednje ali meščanske šole. l.čenci z manjšo šolsko izobrazbo bodo sprejeti le v primeru zadostnega prostora. I čenči z dovršeno nižjo srednjo nli meščansko šolo imajo prednost in bodo pogojno sprejeti v drugi razred. Poznejši vpis učenca se more izvršiti le v izjemnih in opravičenih primerili, a to le do 30. septembra t. I. Vsak učenec (-ka) plača pri vpisu 240 lir letne šolnine, novinci pa poleg tega še hO lir vpisnine, učenci III. razreda pa hO Tir oprostnine. Redni |K>ufc se prične v ponedeljek, 3. oktobra ob 14. 1 Živilski Irg ob deževju. Močan dež je v sredo dal posebno sliko živilskemu trgu, ki ima drugače ob lepem vremenu svojsko vrvenje in nakupovanje. Na drugem otoku je bilo primerno nekaj voztfkov raznovrstne domače zelenjave. Se vedno je na izbiro mnogo lepe in debele glavnate solate, mehke in trde. Letošnje vremenske prilike so mnogo pomagalo marljivim Trnovčankam in KrakovČankam, da so vzgojile lepe paradižnike in drugo zelenjavo. Naprodaj so bili zdravi, a drobni paradižniki. V obilici je bilo dalje prav lepo rašč^ne zelene, peter-šilja 1 debelimi koreni, tudi ohrovta, kolarabice in zeljnatih glav je bilo precej naprodaj. Lepa jesenska rdeča redkvica je bila po tri šopke za eno liro. Tudi črna redkev je bila na trgu, zanjo pa ni bilo večjega zanimanja. Neka hranjevka je prodajala uvoženo, izredno debelo, toda rumeno papriko. V tem tednu je bilo uvoženih do pet vagonov najboljšega grozdja, posebno »Kraljice« ali po italijansko jRegine .. Dež je zelo oviral prodajanje in nakupovanje. Mnoge gospodinje so rajši ostale doma. Na trgu pa se je tudi ob deževnem vremenu opazilo, da se gospodinje drže discipline in da so več tako ne drenjajo, kakor je bila drugače navada. 1 Spomini starega gasilca. Mlada kri me je kot 19-letnega mladeniča gnala, da sem I. 1882 pristopil k ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu društvu. Gasilski očaki so mo sprejeli. V tistih časih je bilo treba predložiti društvu prošnjo in zdravniško spričevalo. Gasilec je moral biti popolnoma zdrav. Stari gasilci nismo bili samo na papirju, zakaj če nas je z gradu poklical strel, smo brez oklevanja hiteli bližnjemu na pomoč Sodeloval sein pri neštetih požarih. Spominjam se leta 1887., ko ie v Kamniku gorelo skladišče smodnika. Kamniški gasilci so poklicali nas ljubljansko gasilce na pomoč. Grozno je bilo. Med gašenjem so vpile žensko in otroci, vse je bilo zbegano, a gasilski patron sv. Florijan je gasilce s Kamnikom vred obvaroval, da niso vsi skupaj zleteli v zrak. Spominjam se velikonočnega potresa leta 1805, ko so ljudje iz tretjega nadstropja klicali gasilce na pomoč, kjer smo reševali, kar smo le mogli in tudi iz razvalin smo marsikaterega rešili smrti Za svoje gasilske zasluge setn bil tudi večkrat odlikovan. Spomin starega onemoglega gasilca, Pritekelj Antona Ljubljana VIL, pod Gozdom 2. Naznanila RADIO, feirtek, dne 24. septembru. 7.10 T.ahka glasba — S Napoved 'a>a — Poročiln v italijanščini — 12.20 PloSče — 12.10 Poročila v slovenščini — 12.4."> Koneert baritonista Borisa Popova — la Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 1.1.17 Koneert Radijskega orkestra, vodi dirigent I). M. Sijanee — Simfonična glasba — 14 Poročila v italijanščini — Hl.5 Novi orkester vodi dirigent Krasna — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.IS Koncert Tria Kmo-na — 17.35 Koneert violinistke .lelko Stanieeve (pri Vlavlriu Marta Blijak-Valjalo). 19.30 Pisana glasim — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.10 VojaSke pesmi — 20.45 Lirična prireditev družbe V.IAR: >Simon Booeanegra« — spisal K. M. Plave, ugl. O. Verdi — V odmorfh: približno oh 21.10 predavanje v slovenščini, približno oi> 22.20 — zanimivosti v slov. — 22.45 Poročila v italijanščini. I.KKARNR. Nočno služho Imajo leknrne: mr. SnSnik. Marijin trg 5. mr. Deu-Klan iSček. Oosposvet-ska c. 4 in mr. Bohinc. ded., Cesta 21). okt. 31. Iz Gorizije Prehrana pokrajine. Prefekt eksc. Cavani je zadnji torek, 13. t. m. sklical v mesto vse župane in občinske tajnike k posebnemu zborovanju, ki se je vršilo v dvorani Pokrajinskega korporacijskoga sveta. V začetku svojega nagovora je prefekt povedal, da se po naročilu notranjega ministrstva vrše ob istem času po vseh glavnih pokrajinskih mestih enaka zborovanja, na katerih dobe zastopniki občin navodila, kako urediti dobavo in razdelitev živil, da bomo lahko prenesli tretjo vojno zimo in tudi v tem pogledu ustvarili podlago za končno zmago. Nato je načelnik naše province v dveurnem govoru jiodrobno raztolmačil vse potrebne ukrepe in dal vsa pojasnila. Dež smo dobili. V četrtek. 17. t. m. pod večer smo končno dobili zaželeni dež. Deževalo je po malem skoraj vso noč, moče jc pa vseeno še dosti premalo! Električni tok ga je usmrtil. Elektrikar Andrej Pitamic v Plezzu je bil zaposlen pri napeljavi električnega voda z visoko napetostjo. Pred dnevi je delal na nekem drogu te napeljave. Po nesreči je pri svojem delu zadel ob žiro z visoko energijo. Močni tok ga je v hipu usmrtil in je siromak mrtev padel na tla. S Spodnjega Štajerskega Nesreče Na glavi se je hudo poškodoval 6<5 letni Jurij Gojčič iz Sv. Marjete pri Račju. — 53 letni delovod ja Franc Stachel v Mariboru si je pri delu zlomil desno nogo. — 341etna Marija Ži-gart iz Kamilice pri Mariboru se je peljala z ročnim vozičkom po strmini navzdol. Pri tem ie padla in se je nevarno potolkla na obeh kolenih. — V Bojtini pri Šmartnem na Pohorju si je271etili fflsa se i oktober! Ime našega najboljšega pisatelja planin, Janeza Jalena je porok da ho njegova kniiga „BUBRl'' 1. del vredno branje. Zato takoj naročite najboljšo družinsko zbirko knjig , Slovenčevo knjižnico". V oktobra meseca bosta poleg Jalenove začetne povesti izšli še dve svetovno mani povesti in sicer Francesco Perri: Neznani učcnec. Roman, kije preveden skoro v vse evropske jezike. Pisatelj popisuje zablode poganskega sveta in Vstajenje ter Aino Kallas: Maščevanje svete reke. Povest največje fin,ko pisateljice, katere dela hile prevajat ▼ razne svrtovne jezike. Oglejte si naš program pa boste z ve reke Ouvu, ki se izliva v reko Aniur, umiral mongolski kan Jesukai. Njegov dedič je bil mali 13 letni deček Te-mudžin. Namesto njega je začasno vladala njegova mati. Podjarmljena plemena so menila, da je prišel zdaj njihov čas, da se osvobodijo izpod mongolskega jarma. Mimogrede je moral deček bežati v Karakorum h koraitskemu kanu. ki mu je dal svojo hčer za ženo. CM tod je premagal svojega nasprotnika in si podvrgel pleme za plemenom. Njegova država se je večala in večala. Leta 1206. je bil Temudžin že silno mogočen. Tedaj je poklical k sebi vse podložne kneze, da jim pokaže svojo armado. Taborišče se je razprostira';) v brezmejno daljo in šotor je stal poleg šotora. Temudžina «0 oklicali za »hakana«, to je za »kneza vseh knezov«. Tedaj se mu je približal vedeževalec, ki so ga vsi Mongoli častili kot svetega preroka Ta jo »liakanu« zopovedal. naj se odslej nič več nc imenuje Temudžin (oslro jeklo), ampak Diingiskan, kar pomeni * popoln junak*, ker mu je usojeno, da bo nekoč obvladal ves svet. Vse Mongole je prevzel praznoveren strah spričo Džingiskana in on sam je bil prepričan o svojem poslanstvu. Na čelu svojih mongolskih armad, ki so mu bile slepo vdane, je zsčel svoje osvajalne pohode. Vdrl je na Kitajsko in jo kaj kmalu zavzel. Toda Džingiskaa si ni osvojil samo države vzhajajočega sonca, marveč se je naučil tudi vojnega in oblegovalnega načina Kitajcev, ki so takrat poznali že smodnik. Bolj in bolj se je večala država. Kri in požig sta oznanjala pohode Mongolov, mesto Bohara je zgorelo, v Samarkandu so vse poklali in več kot 200.000 ljudi je bilo takrat umorjenih. Dragocena knjižnica v Bohari je pogorela, sultan Mohamed, vladar 1 urkestana, jo pobegnil v Perzijo in je slednjič v bedi umrl na nekem otoku na Kaspiškem jezeru. Večina Perzije se je vdala Mongolom, ki so prodrli prav do lndusa. Severno od Kavkaza se je Džingiskan odpravil v Evropo in je premagal Ruse, ki so so mu pri Kijevu zoperstavili. To je hilo prvo srečanje mongolskih in evi >«kili čet. Džingiskan se je hotel oupraviti tudi v Indijo, vendar so ga razni znaki odvračali od te poti. Ker je bil praznoveren. je odložil ta pohod. Njegova država so je raztezala že čez vso Azijo — in prerokba so je že uresničila. Neizmerna je bila država »kneza vseh knezov« — od bregov Velikega oceana pa do Perzijskega zaliva je segala in od mej Indije pa do Sibirije, le kakih 500 km od Moskve. Prvikrat so Mongoli trkali na vrata Evrope. Če je bil Džingiskan dotlej mogočen vojskovodja. je pa postal tudi resničen knez miru. V Ka-rakoruiuu si je pripravil prekrasno prestolnico. Kitajec lličusai, ki je sam izhajal iz vladarske hiše Kinov, jo poslal njegov kancler resnične državniške veličino. Ta odličen državnik je uredil upravo te neizmerne države po kitajskem zgledu in vprav njegova zasluga je bila. da država ni razpadla po smrti vladarja, marveč se je še stoletja dolgo ohranila. Džingiskanov vnuk jo hil mogočni cesar K11-blai kan, ustanovitelj vladarsko rodbine Jiar na Kitajskem, tistih vladarjev, na čigar dvoru je bival Benečan Marko Polo, ki je takrat kot prvi prinesel vesti iz onih krajev Daljnega Vzhoda v Evropo. Trinajstletni deček Temudžin, ki je moral nekoč pobegnili pred svojimi naspiotniki, je po-lal eden največjih vladarjev v zgodovini. Mladenič se je spremenil v starca. Ker pa je v življenju zmeraj vsakogar premagal, je hotel premagati ludi smrt. Zapovedal je, naj mu preskrbijo zelišče nesmrtnosti. Toda praznih rok so se vračali odposlanci « teh polov. Smrl, ki vse premaga, je premagala tudi »gospodarja sveta« — Džingiskana. Z vso slovesnostjo so ga pokopali. Toda nihče ni smel zvedeti za njegov grob, ki je nekje sredi puščave Gobi, da ne bi nihče motil miru »vladarja svelat. Zato so umorili tiste, ki so ga pokopavali. Se dandanašnji ne vč nihče, kje je grob velikega Džingiskana. Osem jih sedi za mizo Če vsak dan 8 oseb dvakrat na dan — za kosilo in večerjo — sedi skupaj za mizo, pa če se dogovorijo, da ne bodo nikoli tako za mizo na j prisede I Ker poleni hi moral vsak od n jih živeli 407 let in 35 dni (začenši od prvega kosila ali večerje dalje), ker 9 oseb lahko 362.888 krat menja svoje prostore, če dvakrat na dan sedijo skupaj. Prav toliko sprememb kot pri naših 8 osebah pa imamo tudi pri oktavi, 8 temeljnih zvokih v glasbi, iz česar razumemo, kako da moremo imeti toliko različnih napevov. Pet minut botanike Gozdne svetilke »Noč ima svojo moč«, pravi že naš pregovor. Noč v gozdu, ki je v taiinstveni tišini, pa ie gotovo nekaj nniveličastncišegn, posebno za onega, ki razume govorico narave in ima za nje- Bukov štor, prepleten : miceliicm — anaricus melleus. ne čare in tajne odprte oči. K nočnimi krasotami gozda prištevamo tudi suetlikanje lesa in listov. Koliko strahu, vraž in čarovnij ie že nastalo zaradi svetlih, rumenkasto zelenih ali modrikastih lučic. ki sijeio ponoči po gozdovih! Ako hi zaznamovali kraj, kjer smo opazili svet-likanie. bi naslednji dan videli, da ie bil to posekan štor breze, smreke, bukve, hrasta itd. Če bi les še nadalje raziskovali in morebiti odlu- ščili staro in na pol strohnelo lubje, bi opazili pod njim vse polno črnih niti. ki so precej debele in se vse križem prepletajo pod lubjem. Te črne niti sn potlaobie raznih oliv, ki izžarevajo to čudovito luč. Pa naherimo nekai niti. zaviimo iih v vlažen papir in jih nosimo domov! Doma iih postavimo na viažen pivnik, vse skupaj pa p<>-kriimo s poveznienim loncem, krožnikom it i. Ponoči, ko ie v sobi že popolnoma temno, zaprimo oči zn kakih deset minut, da se oČesv.i živec popolnoma umiri, nato privzdignimo krožnik. pod katerim hranimo podgobie. ki bo sed:< i v polni krasoti zažarelo. Opazili bomo, da ne sijeio vse nili. marveč samo posamezni konci, torej konice, ki so nekoliko belkaste in navadno odebeljene. Do najnovejšega Čusa so skoraj vsi mislili, da prihaja svetloba od gniiočega lesa. v resnici pa ic eni joči in trohneči les le hrana za podgobie. ki svetlobo izžareva. Prav tako kot podgobio gliv, lahko naberemo tudi svetlikajoče se listje, ki ga naberemo pod bukvami, hrasti, javorji in gabri. Listje mora biti v razkroju. Največ svetlikaiočih sc listov dobimo, če odstranimo vrhnjo plast listja, da pridemo do vlažnih, hclkastorumonih. z rjavkastimi lisami posutih 4istov. Naherimo iih več in jih zaviimo v vlažen papir ler nesinio domov. Ponoči opazimo, da sije iz belkastih lis nežna zelenkasta luč. Ako hranimo liste na vlažnem pivniku, lahko več noči opazujemo svetlikali ie. Od katere gobe miceli povzroča to svet-likanie. ni še ločno ugotovljeno, V naravi pa imamo še druge čudovite rastline. ki sicer ne izžarevajo luči. marveč skromno dnevno luč v posebnih optičnih pripravah zbirajo in kot mogočno zlato svetlobo zopet odbijajo. O tem pa drugič. Kakšne čudne reke so to! Na zemlji je mnogo čudnih stvari in k tem spada tudi nekaj rek, ki so prav posebej ustvarjene. Tako je na primer v afriškem Alžiru majhna reka, ki je njena voda pravo pravcato črnilo. Rečica nastaja iz združenia dveh potokov, ki Ima eden od njih jako železnato vodo, drugi pa tako, da je polna dobične kisline Kjer se oba potoka stekata, je voda popolnoma temne barve ia bi jo prav lahko uporabljali za pisanje. V južnoameriški republiki Kolumbiji pa jo reka, ki ima njena voda tako kisel okus, da se prav s pravico imenuje Rio de Vinoge, to je »jeei-hova rekat. Reka Oranja v Južni Ameriki kar mrgoli najrazličnejših rib. Na nekem kraju pa se pretaka skozi gorsko pokrajino, kjer je mnogo bakrenih rudnin. Od tod dalje je voda reke strupena in vsaka riba pogine, ki priplava v la del reke. »Gorje Kitajske« pa je ime. ki so ga na Kitajskem dodali reki Hoangho. Izvira v gorovju Tibela in preteče strugo kakih 3500 milj, preden se izliva v morje. Ker je. la mogočna reka tako muhasta, povzroča strah in grozo 170 milijonom ljudi, ki bivajo v neizmerni ravnini srednje Kitajske. Ta vele-tok je že večkrat kar nenadoma spremenil svojo strugo in je kar odnesel mesta in vasi in na tisoče liudi so pogoltnili valovi v strahotnih povodnjih. Najboljši inženirji sveta 60 že poskušali vse, kar so znali, da bi preprečili nesreče, ki jih povzroča ta reka, a doslej ee ni še noben načrt ohnesel. Hoangho je kakor pošast, ki plane na Kitajce, kadar koli se ji zljubi. Jako čudna je tudi reka Webbe Shebryli v vzhodni Afriki. Ta reka. ki je jako globoka in deroča in polna rib, krokodilov in želv, se po več sto milj dolgo pretaka po rodovitnih pokrajinah, a njena voda se ne izliva v morje, ampak se severno cd ravnika porazgubi v pusti pokrajini, le za nekaj milj daleč od Tihega oceana. Severna Amerika ima pa še bolj čudno reko. Ta je v svetovno znani niamutovi jami v Ken- Mihec in kužek Tehle S oseb bi hotelo, kolikorkrat je le mogoče, drugače sedeti drug poleg drugega. Kolikokrat lahko menjajo prostore? sedeli, kot so prej, in da bodo menjali prostore, kolikokrat morejo drugače sedeti? Pravočasno bi se morali začeti presedati, če bi hoteli uporabiti vseh 40.320 sprememb, ki pridejo vpoštev! Namreč toliko je teh sprememb in za to bi bilo treba 55 let in dni. — Vendar, Bog ne daj, da bi še kako 9. osebo povahili, Kraljica kresnic Pravljica. Na nekem velikem krasnem vrtu je v globoki senci starega debelega drevja sedela na tleh majhna plavolasa deklica in se igrala, imela je kaka štiri leta, toda ker je bila dolgo časa bolehna in slabotna, ni mogla tako kot drugi otroci tekati naokrog in skakati, temveč je rajši sedela na trati in se igrala s cveticami in kamenčki. Katarina, pestunja, ki so ji starši zaupali svojo malo Anko, je pred nekaj trenutki odšla; Anka je sedaj sedela čislo sama in tiho gledala v večerno nebo, ki ga je zahajajoče sonce prebarvalo s krasnimi škrlatnordečimi progami. Njen pogled je sledil žareči sončni krogli, ki so je vedno hitreje pogrezala. Zdajci je otrok tiho vstal in se iztegnil, da bi še dalje videl. Ko je sonce izginilo za visokim zidom, je deklica, kolikor hitro je le mogla, stekla k vrliiim vratom, da bi skozi ta še enkrat videla zahajajoče sonce. Vrt je na eni strani segal prav do ozke rečice, ob kateri je bil na drugi strani lep gozdič. Oče male Anke, bogat in ugleden mož, je dobil dovoljenje vdelati v zid vrata, od katerih je nekaj stopnic vodilo dol k vodi, ki je bila na ta način na razpolago vrtnarju pri njegovem vrtnem delu; preko rečice pa je vodil v gozd ljubek železen mo-stiček. . Lepa okrašena vrtna vrata so bila običajno dobro zaprta, toda dane6 jih je Anka našla samo pri-slonjena — najbrž je vrtnar ravnokar žalil svojo grede — in res je vsa vzhičena zagledala pred seboj »u enkrat zahajajoče eonce. Počasi je šla po stopnicah navzdol, dalje nato preko moslička in naenkrat je bila v gozdu. Toda kmalu se je začelo temniti. Sonce je počasi izginjalo luckyju. Ondi teče 300 čevljev pod zemeljsko skorjo in je 30 čevljev široka in 40 čevljev globoka. A le četrt milje dolga je njena pol na površju zemlje, poleni spet nenadoma izgine in se v pravem pomenu besede porazgubi v pesku. Kako je voda lahko silna in močna, pa nam pokažeta dve rečici- llamos in Manifold v Derby-shireju v Angliji. Obe nastaneta iz več majhnih virov in obe lečela do vznožja neke gore. Ondi sta si izdolbli prehod 6kozi goro. Več inilj daleč lečela pod zemljo, dokler se spet ne prikažeta na dan. K takim čuduim rekam pa spada ludi naša Ljubljanica in vse naše reke ponikalnice, ki jih una naša pokrajina precej. O teh smo pa že večkrat brali in ste se tuli učili o njih. Rešitev »igre s kockami« • • • • • • • • • • e • « • • • • W • • • • i • • • k • • • • • • •• • • • • •• • • • • • • • • • • • • 0 0 • • J® • • Psiček sede na pručico, Mihec ga riše na tablico. Mihec pokaže mu sliko zdaj, psiček zazdeha — haj, haj, haj. Na 6liki vidiš, da je število pik v vodoravnih in navpičnih vrstah, kakor tudi v obeh diagonalah, zares isto — namreč 16. Rešitelj življenja. Neki Kitajec je zašel v evropsko družbo in mod drugim je bil tudi vprašan, ali imajo na Kitajskem dobre zdravnike. »Dobre zdravnike!« je vzkliknil Kitajec. »Kitajska najboljše zdravnike na svetu, llang Chang, dobra zdravnik, on rešiti moja življenje.« »Kaj ne poveste? Kako pa je bilo to?« so silili vanj. »Jaz zelo bolan, poklicati doktor lian Kan, dati mi medicine, jaz še bolj bolan. Poslati po doktor San Sing, mi dati več medicine, jaz za umreti. Poslati doktor llang Chang, on nima časa, on ne priti, on mi rešiti življenje.« Haročajte »Slovenca«! za drevjem in naenkrat se je dekletce ustavilo in preplašeno pogledalo okrog sebe. Vse je bilo tako mirno, samo listje je šumelo v večernem vetriču in skozi veje se je zablestel nežni, ozki lunin srp. Anka 6e je obrnila; nekajkrat se je sicer spotaknila, toda srečno je prišla čez mostiček, po stopničkah navzgor do vrat v ograji. Toda — o joj — ta niso bila več odprta tako kot prej, temveč zaklenjena in vse trkanje in klicanje je bilo zaman, nihče je ni Cul! Še nikoli ni hodila po poti zunaj vrta, zato se je vsa obupana in jokajoča končno usedla na stopnice, sklenila ročici in čakala. Naglo ee je gostila tema; preko travnička pred deklico so zdrknile večerne megle, črički so cvrčali svojo pesmico in v veliko grozo prestrašenega otroka je včasih smuknil tik nje kak zajček ali miška. 1'olem ko je zelo dolgo sedela čisto liho tam, so 6e Anki zaprle oči in naenkrat je trdno zaspala. V sanjah je iztegnila roke, kakor da bi se hotela dvigniti, in pri tem je zdrknila po stopnicah navzdol, prav tik do rečice, ki je bila zaradi večnih neviht precej narasla. Tu je v visoki travi obležala in mirno spala dalje. Na drugi slrani vode, skoraj ravno otroku nasproti, jo bila dolga proga čudovitega mehkega mahu, na katerem se je danes zbrala prav izredna, 6ijajna družba. Kraljica kresnic je izdala povelje, da so vrši koncert in nalo ples. Na robu mahove preproge so v dolgi vrsti že sedeli črički, vsi v svojih zelenih uniformah. Nekateri od njih, ki bodo morali voditi pevce, so skočili na majhne, z mahom oblazinjene kamne, da bodo mogli bolje paziti. Bolj zadaj je stal žabji zbor, neki velik debel urh je dirigiral, vsem pa so urili puli svoje otožne pesmi. Kraljica sama je imela nocoj svojo najsijaj-nejšo krono, žarela in blestela se je v demantih; tudi vse dame okrog nje so bile v svojem najlepšem okrasju — bila je to prav. zelo imenitna druž- ba in na daleč si mogel videti blesk in blisk nakitja. Tedaj — ravno ko je neka zelo nadarjena urhovska gospodična z zateglimi zvoki končala svojo pesem, je kraljira s prestola zagledala, kako je naša mala Anka padla po stopnicah navzdol tik do vode. Prestrašena oh nepričakovanem šumu, se je visoka 6kupščina najprej skrila globoko v mali, toda kmalu se je zopet pomirila in šla, s kraljico na čelu, do roba vode, da bi mo^la bolje videti malo spečo deklico sOh, kakšen sladek, nežen otročiček je lo!« je vzhičena vzkliknila kraljica, »samo poglejte debele plave kodre, bele ročice, mala rdeča listka, fino pajčevinaslo oblekco; oh, kako je le to prišlo sem? Zlelite vsi za menoj, čeprav bo šlo težko; gremo na oni breg! Jaz se bom kot zvezda usedla v kodre speče male; vi pa okrasite s svojimi demanti vsega otroka, tako da se bo bleščaia. kolikor je le mogoče. Prav gotovo že povsod iščejo to malo nežno bitje; ljudje bodo prišli sem in naš daleč 6ijoči blesk jim bo pomagal najti otroka.« Pokorno povelju se je vse spremstvo razvrstilo po Ankini oblekci in čeveljčkih. To je bila zelo ljubka slika. Na kraljičin migljaj se je koncert zopet začel, a zelo tiho; žabji zbor pa je moral sploh molčati, da ne bi predčasno zbudili otroka in bi ta mogoče celo omahnil v vodo. Kraljica je domnevala pravilno. Ni trajalo dolgo, in slišati je bilo prestrašene klice: »Anka! Anka!« Ko se je dekle, ki bi moralo paziti na Anko, čez precej časa vrnilo na vt, ni več našlo male. Vprašalo je vrtnarja; tudi ta je ni nikjer videl in je ravnokar odhajal domov, potom ko je, kakor vsak večer, skrbno zaprl zidna vrata. Zato je Katarina mislila, da se je mala Anka vrnila eama domov in ni več izpraševala po njej, temveč je šla pripravljat spalnico. Šele ko je bilo vse gotovo, ko je kuharica postavila na mizo večerjo in so bili vsi zbrani, so pogrešili malo Anko. Do sedaj je mamica imela obisk in je mislila, da je njena hčerkica v dobrem varstvu Kalarina, ki je bila sicer dobro in zanesljivo dekle. Sedaj pa je bil strah zelo veliki Nihče ee ni dotaknil večerje; začeli so klicali, iskati in tekati po vsej hiši — toda zaman! Iz hiše so šli na vrt, da bi preiskali še tega. Tu je končno eden od bratov našel modro pentljo, s katero so bili zvezani Ankini plavi kodri. Pentlja je ležala pred malimi vrati, ki so zapirala pot k vodi. Zdelo se jim je sicer popolnoma nemogoče, da bi prišla Anka tukaj ven, vendar je Katarina stekla k vrtnarju, ki je ključ jemal vedno s 6eboj v stanovanje. Naglo je priteket z njim in vsa družina, oče, mamica, bratje, sestro in služinčad so hiteli skozi vrata. Tedaj '—komaj so stopili ven, so videli, kako se dol pri vodi blesti neki na daleč sijoč čudoviti blesk in nekaj belega. Ko so prišli bližje, je bila — mala Anka. Ležaia je tam, še vedno trdno spa'a in preden se je mogla ganiti, jo je mamica že zgrabila, stisnila na prsi in pokrila njen obraz s poljubi in solzami. V istetu trenutku je nekaj kakor blesteča luč zletelo z otroka proti gozdiču. Kraljica kresnic je dosegla svoj ljubeznivi namen. Ker sta ona in njeno malo ljudstvo varovala otroka, sta ga takoj pokazala njegovim staršem in tako morda preprečila, da ni padel v vodo. Kako je bilo malo ljudstvo sedaj veselo in dobre volje, kako jo slavilo svojo modro kraljico! Veliko dalje kot sicer je trajal zakasneli ples in veliki žahii zbor si ni mogei kaj, da ne bi njenemu veličanstvu zapel še krasno podoknico. Scb:j.m3tn)4i KULTURNI OBZORNIK B Službe j Prizori z Aljaske L. F. ROQUETTE: VELIKI BELI MOLK Kot nagradna knjiga pri prvem letniku >Slo-veuieve knjižnice* jp izšla francoska kozerija o bivanju na Aljaski med kopalci zlate rude pod naslovom *Velik heli molk*, ki ga je spisal i.oitis Frederic Hoquette, prevel pa France Slopar. Ljudje, ki bi pričakovali natančni opis kakšnega potovanja na Aljasko, opisa zemljepisnih in ktimatič-nih podrobnosti ter morda zaključen roman ali zgodbo, kakor jih je pisal ,!ack London, bodo gotovo razočarani, zlasti še, ker nosi knjiga podnaslov »roman z Aljaske«. Toda to ni roman z Aljaske, temveč tipična francoska kozerija ali novelistična reportaža, kakor so jih polne francoske revije: značilni preseki življenja na Aljaski, ko kljub končnemu zemljevidu ne veš niti, kako je junak prišel tja in kje se je prav za prav mudil, ter je zato nam vsem premalo jasno in nazorno. Toda jasno pa nam postane po teb nekaj podobah življenje teh iskalcev zlata, tragedije posameznikov in njih hrepenenje, pa na) bo to že avtor sam, ki nastopa pod imenom Freddy, ali stari poštar, glavna oseba v teh skicah Gregor Land, zaljubljeni Jack Nichols ali demonska Marlo\ve in drugi, postavim: mož s cilindrom, človek, ki je našel mamuta, ali celo razbojnik Harrison ter jetični pesnik v baru Sandrino in ne nazadnje pes Tempest, Kateremu je potopis posvečen. Ni to zaključena povest, temveč dvajset prerezov z Aljaske, bežnih skic, ki ps nam globljo odkrivajo duše teh ljudi, ki žive morda že leta in lota v »deželi, ki plača«, kjet za ples plačujejo po dolarju in jo glavna komunikacijska zveza pošta s psi. Zato je glavni poznavalec te pokrajine — poštar. In tako se je zgodilo, da pisatelj ne opisuje toliko svoje skušnje s tega kraja, kjer se je gotovo mudil kot časnikar — videti je to iz teh zgodb —, kajti večina teh zgodbic je — pripovedovanje poštarja Landa, ki pozna ljudi in jih zna orisati. Ce bi tega poštarja ne srečal ua Aljaski, bi ^ozerija veliko izgubila. Pisatelj, kakor rečeno, ne opisuje strnjenega potopisa po tej megleni severni deželi, kjer je skoraj redna temperatura 50 stopinj pod ničlo, temveč nam prikazuje ljudi z njihovo notranjo tragiko in usodnostjo v okolju Aljaske; tako se posredno seznanjamo z Aljasko po njenih ljudeh in — psih. Nikjer ne vidimo natančno opisanega pridelovanja zlata, ki je vendarle glavni motiv vseh teh »prišlecev«, pa vendarle čutimo lov za zlatom kot glavni motor vseh teh ljudi, ki preganjajo dolg čas in denar po barih ter delajo tova-rišijo Eskimcem pri njihovih lovih na tjulenje (ne vem, zakaj prevajalec rabi tjulenje!). Najbolj se nas dojme opis čudnega filozofa s cilindrom, Kran-coza Escouffiata, pa tudi zgoraj imenovane zgodbe nazornih individualnosti (Sandrina, Troemsena, Ni-cholsa, Eskimca Kotakova, ki govori o vrsti tjulenjev, ali Kitajca Hong-Tcbeng-Tsija itd.), najbolj seveda Landa, starega Jukonca. So to novelistične reportaže srečanj z ljudmi na Aljaski, ki jih je pisal dober reporter, toda še boljši — slikar, kajti tehniki pisanja in slikanja skic, s katerimi je ta roman ponazorjen, razodevata isto gledanje in isto osebnost. Zato sem tudi mnenja, da je pisatelj Rofiuette tudi slikar teh številnih skic, kajti tudi s posebnim imenom ni slikar niti v izvirniku niti v prevodu imenovan posebej. In prav ta risarska plat knjige ima svojo vrednost. Te skice na hitro roko so žive ter temperamentne ter dajo za temi hitrimi črtami slutiti mnogo življenja. Skoda, da mnogokrat nimajo stika z zgodbo, kajti — zgodbo govore mnogo o lovu na tjulenje, na losose, o pridobivanju zlata itd. Vsega tega, ki predstavlja zanimivost snovi v skicah — ni, pač pa so skice same zase glasne izpovedo-valke tipov, ki jim imena ne vemo, kajti večinoma se ne nanašajo na osebe v tekstu. So to impresije z Aljaske, risane v potovalni notes, same zase posebne vrednote in življenja zmožne brez teksta, ki je zopet življenjska impresija z druge strani. Ce se tako vsebinsko ne ujemata tekst in slika, kot njega ilustracija, se pa čudovito ujemata kot notranja celota in enota, ki izražata istega duha in isti občutek Aljaska, ln verjetno je, da bo mnogo j ljudi dalo večjo ceno tej knjigi zaradi lepih in močnih skic s tušem, kakor pa morda zaradi literarnih skic s peresom. V obeh primerih pa jo knjiga izrazito frimroska po duhu in svežosti ter po bežnih vtiskih, ki jih izpoveduje s sliko in besedo in so] napisani in narisani v okusu pariškega literarnega občinstva. Prevod je dober, samo včasih motijo preveč j francosko konstrukcije stavkov. Knjiga je izšla samo na boljšem papirju ter ] irišla tako risarska plat do veljave. Naši ilu- Dotu: Mlinarja 11 samostojnega, sprejmem 7.a valjčni mlin. Pojasnila daje tvrdka Hrcar, Kolodvorska ulica 35. (b Strešno lepenko domačega Izdelka, vso debelosti — dobavlja Jos. lt. PUH. Ljubljana, Gradaška ul.22. Tol. 25-13 Kislo zelje novo. prvovrstno, po dnevni ceni po dobi vsako zaieljeno količino pri 13 II K I. A V C GUSTAV Ljubljana, Povšetova 47. je pr dratorji bi se pri teb skicah lahko marsičesa naučili. Tudi sSlovenčeva knjižnica« je z njimi prebila led ter krenila na pot umetniške ilustracije. Nikakor pa to ne velja za ovoino ilustracijo, ki pravi smisel knjige naravnost maskira ter je zato v kričečem neskladju z notranjo vsebino. S tem je prvi letnik »Slovenčeve knjižnice« (25 knjig!) končan. td Dva slovrnska pisatelja v italijanščini Velik poljski roman Kossakove Križarska vojska v italijanskem prevodu. Velika zgodovinska epopeja o prvi križarski vojski, ki jo je napisala poljska pisateljica Zofija Kossakova pod naslovom *KrižarjU, in katero smo dobili v prevmlu Tineta Debeljaka Slovenci lani v založbi Ljudske knjigarne pod naslovom »Križarska vojska« (dva zvezJta v olisegu čez 800 strani!), je sedaj izšla v italijanskem prevodu pri Mondanariju pod naslovom Božanska pustolovščina — križarji (La divina Avven-turatura — i crociati). Ta prevod ima 808 strani ter velja 50 lir, izšel pa je v zbirki »Omnibus«, v kateri izdaja ta največja italijanska založba najboljše svetovno romane. V oglasu govori, da je to delo resnični epos navdiha enega največjih doživetij v človeški zgodovini: prve križarske vojske, ki se je dvignila, da osvobodi Jeruzalem in vzame v varstvo Sveti grob. Roman bi se lahko imenoval tjuo vadiš srednjega veka! Zofja Kossakova je pisale ljica velikega talenta in življenjske moči in ni nazorno prikazala samo svojih oseb, temveč tudi naj večje zgodovinske dogodke, ki vsi nosijo čustvo globoke človečnosti, tudi po dolgih marših in krva vih bitkah. Zaključuje pa svoj oglas s trditvijo, da la roman gotovo daleč prekaša uspeli vseh knjig, ki so do zdaj izšle pri lijem v tej zbirki. Tako italijanski časopis (Tempo) o veliki poljski knjigi, ki je tudi pri Slovencih dosegla velik uspeh. Tudi ob tej priliki opozarjamo nanjo bralce velikih zgodovinskih platen in zgodb, po katerih 6e odlikuje to delo novega poljskega Sienkievvic.za. Nazorjev Medved Urundo v italijanščini. Naj večji sedanji hrvatski pesnik Vladimir Nazor je j svoj čas napisal epsko pesnitev Medved Urundo, ki je polna lepot Velebita in Priuiorja, živalskih in naravnih prizorov ter je ena najlepših njegovih pesnitev. Sedaj je Nazor to svojo uspelo pesnitev na novo sam — prepel v italijanski jezik, ki ga do potankosti obvlada, ter tako napisal novo delo, I „ moderno urejenim veli ki ni prevod, temveč nova ustvaritev Hrvatski bi- ktm stanovanjem ln tremi bliografski zavod je to prepesnitev izdal na luk-1 manjšimi stanovanji ter suzni način z ilustracijami Fedora Vlaiča ter tako | velikim zeienjadnim dal knjigo, s katero se lahko postavi pred svetom. »L'Orso Urundo« predstavlja za Hrvate torej trojno veliko vrednost v današnjih časih: najprej predstavlja hrvatsko književnost in njenega duha pred mednarodnim občinstvom, diugič lahko velja za novo stvaritev Nazorjevega talenta, ker ni goi prevod, tretjič pa to delo predstavlja hrvatsko voljo za evropsko kulturno sodelovanje, ko je največji hrvatski pesnik v italijanskem jeziku obogatil evropsko lepo knjigo. Kakor je že Marko Marulič bil pesnik evropskega pomena, tako tudi Vladimir Nazor, ki v italijanščini daje prilog hrvatskega duha Evropi. Italijanske kritike same hvalijo Na-zorjevo mojstrstvo tudi v italijanski besedi, saj je italijanski stih obogatil z novo metriko in noviui ritmom. Knjiga velja 80 kun. Sivo moško obleko še novo, poceni prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5192. (1 | Cb\avt | Opozorilo! Opozarjam, da nisem I plačnik nikaklh dolgov za Otona Marlnška. — Ivan Marlnšek, Prečna ulica 6. Za tvrdko Anton Kovatit j splošno počarstvo. »o vsa | naročila sprejemajo v restavraciji »ficstlca« pri I blagajnlčarkl. — Prosim I stranke, dase poslužujejo lepa naslova. o | B Sobe g meto: Akademik ISČe mirno eobo pod cenejšimi pogoji. Naslov upravi »Llov.« pod 6001. Posestva Enonadstropno hišo In sadnim vrtom s krasnim razgledom, v Ljubljani, ugodno proda »Društvo' hišnih posestnikov«, Sa-londrova ulica 8. Lepo vogalno parcelo na Kodeljevem, prodam po ugodni ceni. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Rosen kupcc« 6t. 6179. Fra poehi giorni c cioč donieniea 27 a mez-zanotte si chiude la ven-dita dei biglietti della Lolteria di Merano. Sei sneora in tempo h iseri-vere il tuo nome fra i concorrenti »lia prossima distribimone di milioni. Ma fallo oggi stesso perchč fra poclii giorni šara troppo ta rdi! V nekaj dneh, t. j. v nedeljo 27. o polnoči, se zaključi prodaja srečk Loterije di Merano. So imaš čas, da vpišeš svoje ime med tekmovalce za bližnje razdeljevanje milijonov. Stori to še danes, kajti v nekaj dneh bo prepozno! faofflMjnhiammrfle MVCCaMe d* t Loterija di Merano podari milijon onemu, ki kupi srečko za 12 lir do 27. septembra o polnoči Per l'acquisto dei biglietti rivolgersi aU'Intendenzn di f" i-nanza, Trieste, rimettendo L 12'— per ogni biglietto, piu le spese postali. Srečke lahko kupite pri: Intendenza di Finanza, Trieste, s tem, da nakažete tjakaj L 12"— za vsako srečko in poštne stroške. ,SLOVENEC", podružnica: Miklošičeva cesla št. 5 Po kratki mučni bolezni nam je umrla naša ljubljena žena, dobra mamica, sestra in teta, gospa Uršula Šešek previdena s tolažili svete vere. — Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 25. sept. 1942, ob pol 3 pop. z Zal, iz kapele sv. Krištofa k Sv. Križu. Ljubljana, 23. septembra 1942. Žalujoči: Ivan, mož; Ljudmila, fr. Rafael, Janezek, otroci in ostalo sorodstvo Zapustil nas je za vedno naš dragi soprog, oče, ded, tast in stric, gospod Anton Kavčič pošlni podli rad nik v pokoju Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek, dne 24. septembra 1042, ob pol 4 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Frančiška na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 22. septembra 1942. 'Rodbina Kavčičeva in ostalo sorodstvo Giovanni Vergai Tone Nevolja Boman. Dajal si je duška samo z donom Giam-mario ter z zdravnikom donom Cic.ciom, ko je puščal oslička pri lekarni, da bi šel otipat žilo gosipodarju Tonetu. Zdravniških zapisov ni pisal, ker je pravili, da so nepotrebni, z ozirom na one ubožce, ki niso imeli denarja, da bi ga metali proč. »Za.kaj tedaj ne pošljejo onega starca v bolnišnico? In zakaj ga imajo doma, da jim ga žro bolhe?« 60 ponavljali ostali. Tako da je po dolgem mečkanju zdravnik ponavljal, da prihaja zaman, da nosi vodo v morje in ko so bile botre pred posteljo bolnika, botra Gosja noga, sestrična Ana ali Nunziata, je vedno pridigal, da ga žro bolhe. Gospodar Tone si ni upal več ziniti, z bledim in zdela,nitn obrazom. Ko so botre klepetale med seboj in so celo Nunziati upadale roke od trudnosti, ie neki dan, ko ni bilo Aleša, nazadn je dejal: »Pokličite mi botra Muho, ker on mi bo napravil usmiljenje, da me bo od vedel v bolnišnico na svojem vozu.« Tako je gosipodar Tone odšel v bolnišnico na vozu Alfia Muhe, ki je nan j dal žimnico in blazine. toda ubogi bolnik, četudi ni ničesar govoril, ie gledali povsod naokoli, medtem ko so ga nosili ven, podpirajoč ga za podpuzdtiho, na dan, ko je bil Aleš odšel v Riposto in ko so pod neko pretvezo poslali proč Meno, sicer bi ga ne pustila oditi. V Nerovi ulici, ko je šel mimo pred hišo pri nešpljevem drevesu, in ko je šel preko trga, je gospodar Tone nadal jeval z gledanjem sem in tja, da bi si vtisnil v spomin vsako stvar. Alfio je vodil mulo na eni strani, in Nunziata. ki je pustila Turiju v čuvanje tele, purane in piščance, je hodila peš na drugi strani. s culo srajc pod pazduho. Ko je videl iti mi- mo voz, se je vsak pokazal na vratih in gledal. Don Silvester je deja'1, da so dobro napravili, zato da je občina plačevala svoj delež bolnišnici-Tudi don Franco bi izhlebetal svojo pridigo, ki io je imel v glavi docela pripravljeno, če bi ne nil tam prisoten don Silvester. »Siromak bo vsaj živel v miru,« je zaključil stric Križ. »Potreba plemenitost posreba,« je odvrnil gospodar Čebula; in Santuzza je zmolila češčeno-mari.jo za ubožca. Edino sestrična Ana in botra Gracija Gosja noga sta si brisali oči s predpasnikom, ko se je voz počasi pomikal, poskakujoč po kamenju. Toda. boter Tine se je odrezal ženi: »Zakaj mi javkaš? Sem li morda jaz umrl? Kaj tebe to briga.« Medtem ko je Alfio Muha vodil mulo, je pripovedovali Nunziati, kako in kje je bil vide! Lijo, ki je bila čisto taka kot sveta Agata in še njemu samemu se ni zrlelo res, da jo je bil videl z lastnimi očmi, tako da mu je zaostajal glas v grlu. medtem ko je o tem govoril, da bi nregnal dolgočasje, vzdolž prašne ceste. »Ah Nunziaita! Kdo bi to dejal, ko sva se pomenkovala od vrat do vrat, ko je sijal mesec, ko so se sosedje razgovarjali tam spredaj in je bilo ve« dan slišati, kako tolčejo statve svete Agate, in kokoš^ ki so jo po/nnle že samo po škripan ju vratc pri odpiranju, ter Dolginko, ki jo je klicala po dvorišču, kajti vsako stvar je bilo slišati v mojo hišo, kakor da bi se dogajala iprav v njej! Ubog« Dolginka! Zdaj. vidiš, ko imam mulo in vse, kar sem želel, če bi mi bil prišel to povedat angel / neba, ne bi verjel tega; zdaj mislim vedno na one večere, ko sem slišal vajin glas, medtem ko sem opravljal osla in videl luč v hiši pri nešpljevem drevesu, ki je zdaj zaprta in ko sem se vrnil, nisem našel ničesar več od onega, kar sem bil zapustil in se mi botra Mena ni zdela več ista. Za nekoga, ki orlide iz vasi, je boljše, da se ne povrne več. Vidiš, zdaj mislim tudi na onega ubogega osla, ki je toliko časa delal z menoj in ki je vedno hodil, ob soncu ali dežju, s sklonjeno glavo in razprtimi ušesi. Kdo ve, kje ga zdaj gonijo, s kakšnimi tovori in jio katerih cestah, z ušesi še bolj povešenimi. kajti tudi on voha z nosom po zemlji, ki ga l>o morala sprejeti, ker se stara, uboga žival!« Gospodar Tone .ki je bil zleknjen na žim-nici, ni ničesar slišal, in bili so stavili na voz odejo s trsti, tako da je bilo videti, kot da bi peljali mrliča. »Zares je boljše, da ničesar več ne čuje,« je nadljeval boter Alfio. »Tonetove stiske je že tako slišal, en dan nli drugi bi moral še slišati, kako je konča.la Lia.« »Pogosto me je to vpraševal, ko sva bila sama. Hotel je vedeti, kje je,« je odgovorila Nunziata. »Šla je za svojim braitom. Mi ubožci smo kot ovce in gremo vedno z zaprtimi očmi, kamor gredo ostali. Ne povej tega njemu, ne nikomur v vasi, kje sem videl Lijo, ker bi to bil sunek z nožem za sveto Agato. Ona me je gotovo spoznala, medtem ko sem šel mimo vrat, ker je prebledevala in zardela, udaril sem mulo z bičem, da bi šel hitro mimo in zagotovo vem, da bi bila ona ubožica rajši hotela, da bi ji mula šla preko trebuha, in da bi jo odpeljali zleknjeno na vozu, kot peljejo sedaj njenega deda. Zdaj jo rodbina Nevolj uničena in ti in Aleš jo morata znova postaviti.« »Denar za blago že imamo. O svetem janežu bomo prodali tudi teleta.« »Bravo! Tako, ko boste imeli denar na stra.ni, ne bo nevarnosti, da bi vam skopnel v enem dnevu, kot bi se zgodilo, če bi tele po-einilo, Bog obvari! Zdaj smo pri prvih mestnih nišah, in li me lahko čakaš tu, če nočeš iti do l>olnišnice.« »Ne, tudi jaz hočem iti. Tako bom vsaj videla, kam ga bodo dali, in tudi on me bo videl do zadnjeca trenutka.« Gospodar Tone jo je lahko videl do zad- njega trenutka, in medtem ko je Nunziata odhajala z Alfiem Muho, čisto počasi, po ogromni sobi, da se ti je zdelo kot da si v cerkvi, ko si po njej hodil, ju je spremljal z očmi. Nato se je okrenil na drugo stran in se ni več ganil. Rotcr Alfio in Nunziata sta zopet stopila na voz, zvila odejo in žimnice in se vrnila brez besede po dolgi prašni cesti. Aleš se je bil s pestmi po glavi in si je pulil lase. ko ni več našel deda v njegovi postelji in ko je videl, da mu nosita nazaj zvito žimnico. In hudoval se je na Meno, kot d« bi ga bila ona poslala proč. Toda boter .\lfio mu je rekel: »Kai hočete? Hiša Nevolj je zdaj uničena, in treba je, rta jo Vi znova postavite.« Hotel mu je zopet razkladati račun o blagu in teletu, o katerem st« bila klepe(ala po cesti z dekletom. Toda Aleš in Mena ga nista poslušala; z glavo v dlaneh in z očmi vprtimi ter bleščečimi od «olza sta sedela na vratih hiše, kjer sta zdaj bila zares sama. Boter Alfio ju jo medtem skušal tolažiti s tem, da ju je spominjal, kakšna je bila popred hiša pri ne-;p!jevem drevesu, ko so se pomenkovali z vrat do vrat, ob mesečini, ko je bilo slišati ves dan udarjanje stntev svete Agate, kokoši, ki so kokodakalo, in glas Doiginke. ki je bila vedno v opravkih. Zdaj je bilo vse spremenjeno in ko nekdo odide iz vosj, jc zanj boljše, da se ne povrne več, kajti celo cesta se ni zdela več ista. odkar se ni več po njej sprehajala Ro/i-čevka. in tudi don Silvester se ni več pokazo-val, ker je čakal, d« bi Zuppidda padla s svojimi nogami, in stric Križ sp je bil zaprl v hišo, da bi si čuval svoje blago, ali da bi se pričkal z Oso.. Celo v lekarni ni bilo slišali tolikega prerekanja, odkar je bil rlon Franco videl pravico v obraz in sP je hodil skrivat, da bi čital časopis ter si je dajal duška s tem, da je ves dan tolkel možnar. da bi preliii čas. Tudi gospodar Čebula ni več mečka! «!opnic i pred cerkvijo, odkar je bil izgubil mir. ' -ca TE PR.3.iKCT!i\ l^CŽŽ 458 Zalika reče tarnajočemu možu: »Vi lahko greste z mano. Tam visoko pori v planinah ob deroči Dravj in Savi stanuje moj rod, ki govori jezik slovenski. Tja gori na Koroško greva skupaj oba. Tam v Rožni dolini je moj dom. Tam mi je tekla zibelka. Tam so moja mali, tam moj ženin in mož, in tam je moj — Mirko doma!« Tu Zalika utihne. 459 Ulijejo se ji grenke solze v spominu na dom in moža. Zajokala je kot otrok, ki je v nepoznani deželi izgubil očeta in mater. Starček strmi in se čudi. Neverjetne se mu zde besede. Vstane, od same radosti se trese, kolena se mu šibe. Culi se srečnega, presrečnega. Tedaj pa raztegne roke, pade pred nesrečno ženo in objame njena kolena govoreč ji s tresočim glasom: 460 »Ali si ti, biser moj, iz Rožne doline, iz moje domovine? Ali poznaš mojega brata Mikla, ali poznaš Se-rajnika? Ali še živita? Ciovori, mila žena!« Začudeno pogleda Zala nemirnega starčka, ki kleči pred njo. Nerazumljive sc ji zde njegove besede. A v trenutku se ji zasvita v glavi. Se enkrat sc ozre ostro v njegove oči ler vzklikne od veselja. Opozorilo zadrugami 1 Zadruge, katere smo na katerikoli način pozvali J na plačilo semenske pšenice in umetnih gnojil, naj I nemudoma pošljejo denar, sicer ne bodo pravo- I časno prejele blaga. Gospodarska zveza 41. PSIČEK PA REČE MUCKI: >VE8 KA.T? MILORAD NAMA JE REŠIL ŽIVLJENJE. MIDVA MU MORAVA POMAGATI. POJDIVA SAMA V GRAD PO TORBO! SEDI NAME TN TE PONESEM TJA.« SREČNO PRIPLAVATA DO GRADU. 1 42. SPLEZATA NA KAMEN. MUCEK RECE: > PRIMI SE ME ZA REP IN PRIDEVA NA MOSTIČEK.« PSIČEK SLUŠA IN TAKO PRIPLEZATA DO VRAT, KI SO LE PRIPRTA. MUCEK SMUKNE NOTER, PSIČEK GA PA ČAKA. Za dobro voljo »Rada bi par cvetlic za bolno prijateljica.« »Morebiti te-le lepe rože, kos po dve liri?« s-Ne tako hudo bolna pa spet ni.« Tine je izgubil pravdo v zadnji inštanci. Svojemu odvetniku pravi: »Prav žal mi je, gospod doktor, da sle se zastonj trudili.« »Zaman, zaman,« odgovori odvetnik, »ne zastonj!« Dal 15 al 30 Settembre vengono emesse le nuove serle di BUONI dei TESORO NOVENNALI 47. i PREMI Interessl e Premi esenfl da ogni Imposta presente e futura PREZZO di emissione: L. 92 per ogni cento lire di capitale nominale, ollre inferessi i% dal 15 Settembre fino al giorno del versamento. Le sottoscrizioni possono essere eseguite in contanti o con versamento di Buoni del Tesoro novennali 4% scadenza 15 Febbraio 1943. Vengono accettate come contante le cedole ammesse in sottoscrizione. Per le sottoscrizioni con versamento di Buoni del Tesoro novennali 47» 15 febbraio 1943 f medesimi vengono accettati alla pari e ai sotto-scrittori viene corrisposta la differenza di L. 8 per ogni cento lire di capitale nominale, nonchž il rateo di interessi in rugione di cent. 35% in corrispondenza della ccdola non oneora scaduta ehe dovra trovarsi unita ai titoli versati in sottoscrizione. PREMI: ciascuna serie di L 1 miliardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammonlare complessivo di L 4,800.000 mediante estrazioni scmestruli. Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei scguenti Enti e Istituti ehe fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca dTtalia: Cnssn Depositi e Prcstiti — Istitufo Nazionale delle Assicnrazionl — Istitufo Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionnle Fascista per 1'Assicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca dTtalia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del l.avoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Pnschi di Sienna — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federa-zione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassn di Risparmio delle Provinci« I onibarde — Fcdera/.ionc Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Bnnche Popolari — Banca d'America e dTtalia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Amhrosiano — Banca Nazionale delPAcricoltura — Banca Popolare di Milano — Banco Santo Spirito — Credito Vnreslno — Societa Italiana per le Strade Fcrrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compngnia di Assi-curazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunionc Adrintica di Sicurtii — La Fondiaria Coinpagnia di Assicurazioni Fircnzc — Conipnguia Finauziaria degli Agenti di Cambio. Credito Commerciale, Milano — Ranča Cntlolica del Vcneto — Banca Toscana — Bnnca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavnri e della Riviera Figure — Banca Vonvviller — Credito Industrialc, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di Ul). it CC. — Banco S. Gctniniano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca llnione, Milano — Banca Bclinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano Banco Lnriano — Credito Agrario Bresciano — Bnnca Agricola Commerciale. Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergnmasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo. Brescin — Banca Gaudcnzio Selln & C., Biella — Banca Popolare, l.ecco — Banca A. Gra«so e Ftglio. Torino — Bnnca Mobiliare Piemontese — Bnnca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banco Cesnre Ponti. Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca industrinle Gollaratcse — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria; Banca Mntiia Popolare, Bcrgamo — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperafiva Popolare, Padova — Banca Mutna Popolare, Veronn — Bnnca Mutun Popolare Agricola, Locli — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intrn — Banca Popolare di Modena — Bnnca Popolare, Crentona — Banca Mutua Popolare Aretins — Banca Popolare, Sontlrio — Ranča Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravennn — Banca Agricola Mantovnna — Bnnca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese; Tutte le nltrc Casse di Risparmio, Banche e Banchieri, e Banche Popolari, iscritfe allc Federazioni di Catcgoria, nonehe gli Agenti di Cambio partccipunti alla Coinpagnia Finauziaria degli Agenti di Cambio. Od 15. do 30. septembra bodo emitirane nove serije 9 letnih 47. ZAKLADNIK BONOV s PREMIJAMI Obresti in Premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENA: 92 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 4% obresti od 15. septembra do dneva vplačila. Vpisovanje se lahko opravi ali v gotovini ali z vplačilom 9 letnih 4% zakladnih bonov, ki zapadejo 15. februarja 1943. Sprejeti so kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis. Pri vpisu z vplačilom 9 letnih 4% zakladnih bonov 15. februarja 1943, se isti sprejemajo a la pari in vpisnikom se prizna razlika 8 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice, poleg odgovarjajočih obresti v znesku cent. 35% z ozirom na še ne zapadli kupon, ki mora btti priključen bonom, izročenim v vpis. PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4,800.000 lir, ki se žrebajo vsakih 6 mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca d'ltaliu: Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Amhrosiano — Bnnca Nazionale delPAgricoltura — Banca Popolare di Milano — Banco Santo Spirito — Credito Varesino — Sorietu Italiana per le Strade Fcrrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compngnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Kiunionc Adriatica di Sicurta — l.a Fondiaria Coinpagnia di Assicurnzioni Fircnze — Compngnia Finanziaria degli Agenti di Cambio. Credito Commerciale, Milano — Banca Cattolica del Veneto — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda Banca Milanese di Credito — Banca Industrinle Gallaratese — Banco Alto Milanese — Bnnca di Calabria; Banca Mutua Popolare, Bergamo — Bnncn Popolare, Luino — Bancn Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Veronn — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intrn — Banca Popolare di Modena — Bnnca Popolare, Cremona - Bancn Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca I opolurp lonpc: rativa, Ravenna — Bancn Agricola Mnntovann — Banca Popolare di Credito, Bologna — Bnnca Popolare, Vicenza — Consorzio Ktsp. e 1 rcstiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolnre Pesarese; Vse ostale hranilnice, banke, bančniki in ljudske posojilnice, ki so včlanjene v Zvezi bančne kategorije, kakor tudi mcnjalnični agenti, ki so člani družbe »Coinpagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio«. h Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarit Izdajatelj: inl Jože Sodia Urednik: Viktor Cenfcii