J I Uv List XL. go obrtniške Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr IJubljani v sredo 8. februarja 1882. Obseg: O reji in oskrbovanji goveje živine. Kmetijska predavanja. Zakon za povzdigo živinoreje od 9. januarija 1882. za vojvodino Štajarsko. Amerika našim poljskim pridelkom sila nevarna. (Dalje.) Kako bi ljudska šola postala v resnici temelj ljudskega naobraženja. (Konec.) — Kuga med raki. Društvo „Narodni dom'* v Ljubljani. Češki kralj Karol I. (Dalje.) Gotovo sredstvo zoper uši pri živini. Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Goi»podari§ke stvari Ijenje ogljenčevega kisleca 7 m ker je tudi kakor pri r^ji in oskrbovanji goveje živine. Reja in oskrbovanje goveje živine je posebno pri človeku presnova v zvezi z dihanjeoi , upliva toraj naravno hitreje in uspešoejvše na delovanje notranjih živinskih organov. Po preiskavah je dognano, da dihala v tenai počasi delujejo, veliko bolj počasi kakor v svit- Jobi zivina -«-•■VJC« UJ w ^ v ▼ ^J ^ «JifAAJv^ J v l^wwvp-r-^vr f'** JVJIL/1^ Ali* AAA C«» J G Wl ^J * V^ULl UAU tJ > 1 Ii KßKßXJ l^UC« ^ AIVV/UC« malih posestnikih jako zanemarjeno. Hlevi so majhni, in kožna opravila počasnejša, živina izgubi vsled tega torej v temnih hlevih bolj lena , zivcna nizki, zaduhli in brez dobrih odtokov za gnojnico. Okna 80 majhna, kletnim luknjam podobna y tudi na teži, pita ae pa lože, pa na stroške njenega zdravja. v vročini zaprta, da se ja kaka čista in zdrava sapica ne prikrade v hlev in da vse „prijetne vonjave'' v njem ostanejo. Vsled tega napravi najhujši Zatorej svitlobo in čisti zrak v hleve! Nezdravi zrak, ki nastaja po izpuhtenji scalnice itd. se slab spriden zrak, ka- odpravlja se s tem , da malo časa v hlevu pustimo, da pridno nastiljamo in redno z mavcem potre- teri gotovo živini ni na korist, ker zadržuje živino v sujomo ('/4 kilg. za rep), kakor tudi s tem, da napra- Nestevilne druge bolezni nastanejo vsled tega, v vimo dobre odprte odtoke za gnojnico, katere lože rasti. prvi vrsti zvrzenje z Zaredi se tudi v takem nečistem na nesnažnem hlevu vsakovrstna druga golazen živino nadleguje in v reji katera Izpuhtenje skozi vodo snažimo, kakor zaprte. leti Kaj zdravo je za živino tudi pogosto kopanje po-pospešuje se posebno kožno izpuhtenje. Isto tako Na ^iT&UV/ 1 lAJ * I* y ^ Jt* V4. 4. AJ J • A tJ ^ lA * J vv A* Jlötlj W O ^ O 1.4 j ^ O V/ Ju/O «U ^^ 1 iU U ii t W UJ o XOLV kožo je vsled nesnažnosti zabranjeno in živina tako mora imeti vsako živinče v hlevu zadosti prostora rekoč počasi hira, kakor cvetlica v slabi prsti in v sla- dobro nastiljanje in na snažnost živine in jasli je treba bem zraku. Ko se živina spomladi prvič izpusti na vedno strogo paziti pašo, srce mora človeka boleti, če jo vidi suho. na zad- njem delu vso z blatnimi skorjami pokrito ) f z razmr seno kvisko stoječo dlako klavrno lezti. Večkrat manjka dobre krme ali se pa ta neredno poklada; včasih se prehitro preide od suhe krme na po- Vsak gospodar naj vestno po vsakem krmljenji jasli čisto osnaži, da ne nastanejo mnogovrstni kisleci v lesenem koritu. Večkrat hlapci vole snažijo, ko ži- ker živina ne more v miru • t vma je: to naj se opusti ? zeleno in frišno. Ko se klaja spravi pod streho , klada se večkrat preobilo, brez pameti, kar nastilja se z njo jesti, kar jej gotovo ne koristi. Tudi naj se živina loči po starosti, teži in porabi in naj se za vsako posebej piča pripravi boljša ali slabša, kar je posebne važnosti Ko pa začne vsled takega ravnanja krme primanjkovati, dela se zopet prevarčno, tako namreč, da živina strada. Varčno pokladati se prične navadno spomladi, ko živina na polji največ trpi, ali se pa detelja in trava, komaj da se od tal vzdigne, pokosi in zopet brezpametno razmetuje in potroša. Isto tako nespametno ravnanje je tudi z nastilanjem. Kdo pa trpi vsled pri mladi živini. gorkih dneh naj se izpušča v proste zagraje, v senco katere so pa z drevesi obdane, da živina lahko leže: tega? Zivina in z njo posestnik sam. Tako brezpametno gospodarstvo živinsko rejo jako zadržuje in je tudi pogost vzrok, da gospodar pade oderuhom v kremplje, katerim redkokrat kdo srečno uide. naslednjem hočem nekatere opazke navesti iz praktičnega stališča o reji in oskrbovanji goveje živine. tudi pri tem je potrebno mlade in slabe od starejših in močnejših , kakor tudi po spolu ločiti. Tudi molzne krave naj se izpuščajo v take zagraje, da se malo sprelete; ako tudi v začetku vsled večega premikanja manj mleka dajejo, se vendar krave tega kmalu privadijo in ravno tako dobro molzejo. (Dalje prihodnjič.) Da se živina dobro sponaša, ne zadostuje le dobra, obila in redilna klaja, ampak v prvi vrsti so potrebni zdravi, suhi prostorni hlevi, kateri se lahko dobro prezračijo, posebno ko hujša vročina nastaja. Gledati se mora tudi na zadostno število oken, da veliko svitlobe 7 hlev pride. Cim več je svitlobe, tim veče je izhlap- Mmetijska predavanja bode imel deželni popotni učitelj poljedeljstva gosp. Kramar 12. dne t. m. na Razdrtem na Notranjskem in 26. t. m. v Brezovici pri Ljubljani. J i I Zakon dilo se je valed tega, da V od 9. jauuarija 1882. za vojvodino Stajarsko za povzdigo živinoreje. Glavne točke tega zakona so sledeče: Skrb za povzdigo živinorej alog rajnega so zadnja leta Amerikanci prejemali velike svote evropskih javnih posojil. Zanimivati bi znalo ,,Novične" bralce, izvedeti v nekoliko narodno-denarstvone razmere večih držav , katere jim hočemo tukaj podati po najnovejih sostavah Mulhal-ovih: Goldinarjev avstr. veljave v zlatu zastopa v njegovem okraj Zateg del mora ta biti v vedni dotiki in zvezi s kmetijskimi podružnicami svo- jega okraj } m potrebno di s politic go- posko, bi mogl in mora vse naredbe sprožiti in skleniti, katere ejo v o k raj povzdigniti S tem zakonom pripada okrajnemu zastopu posebno za nadzorstvo okrajnih obči skrb za ustanovij nastavlj m 1 ^ nad plemenskih bikov po njihove rabe 5 skih zavarovalnih dra žeb in podp Pölj politične gosposke in občin v iz- deb pri kužnih boleznih pospešitev in podpiranje pridelov bolj klaj J kakor tudi pospešitev naprav za namakanje ozi- roma osusenj travnikov 9 pospešitev pametnega izpodbadanje zi- nanja in oskrbovanja inorejcev za koristno ži- 1 t 4 \ i-r vine m vinorejo obujenje naredeb, vsled katerih bi se goveja živina in od nje pridobljeni pridelki lože in boljše izpečevali; pospešitev planinskega kmetijstva sploh in to po sebno s posredovanjem in podpiranjem ustanov Ijenja molznih zadrug. Ta zakon ima še več drugih zanimivih točk , ka terih pa nam zarad obširnosti tukaj navesti ni mogoče Brez dvombe bo ta zakon štajarskemu kmetijstvu mnogo koristil. Dobro bi bilo, ako bi tudi mi tak zakon imeli dt CL o » ^ cn I esC oz o I Ct C z ^ o. OD o ct Amerika našim »ridelkom sila > nevarna (Dalje.) 10. Prebivalstvo, dnina . kapital. Severno-amerikanske združene države nimajo gostega prebivalstva, vendar pa raste zarad preseljevanja iz Evrope v jako silnih korakih. Združene države štele so v začetku tega stoletja okoli 5 milijonov prebivalcev, Angleška Francoska Nemška Ruska Avstro-Ogerska Nizozemska Laška Spanjska s Portugalijo Skandinavija cc -- 8900 10.700 2150 eSi^O 4190 1200 4050 6350 240 10 14 Vo 23 15 KI' o i„ 25 4-^ 27 4 2600 2020 1080 380 800 2330 540 760 1380 330 250 170 70 120 260 80 110 170 Skupaj v Evropi imele so samo 2 mesti z več kot 40.000 prebivalci, štiri Severo-amerik. zdru-meata štela so jih pa nad 10.000. Danes je tam prebi- žene države valcev nad 50 milijonov in to v 20 mestih po vtič kot Južna Amerika 44.600 13 1120 160 100.000, Novi Jork šteje jih 1 milijon in 200.000, Fi ladelfia 850.000, Brooklin 567.000 Chicago 504.000. Naseljencev je došlo tje od leta 1820 do konec 1879. leta iO milijonov in 870.000. Na velikih kmetijah se večidel obdeluje s stroji, de- Indija Angleške kolonije 5210 2060 1440 1320 21 10 V 11V 2 1460 380 70 1350 330 60 20 180 Skupaj 54.630 12'/. 726 110 01 a z mali naseljenci razun zet^'e in mlatve svo)a lavci oziroma z živino obdelujejo, vsled tega primeroma malo potrebujejo delavcev; pa znano je, da so delavci pridni in dobri — pa tudi dobro plačani. Hlapec na (Konec prihodnjič.) Kako ljudska süla resnici temelj malih kmetijah si zasluži poleg hrane po 30 36 gld. na mesec. Velike kmetije pa si najemajo samo za čas velikega dela primerno število delavcev ter jih po različnosti časa različno plačujejo: spomladi poleg hrane po 45 gold, na mesec, ob žetvi nika. gold. na dan po gold., ob mlatvi ljudskega naobraženja. Spisal Anton Derganc. (Konec.) Za vse stanove mora biti odgoja otrok v nrav > lavec je zjutraj ob in pa ako zboli, zdravila in zdrav- nem obziru enaka, da se namreč v otročjih srcih goji pravičnost, odkrito- prvim mrazom pa se vsi delavci odpuste. ) redno traja od 6. ure zjutraj do čitkom ly^ ure o poludne. opoludne in zvečer ob J Bedelo ali } in razvija zavestnost, bogoslužnost srčnost, poštenost, delavnost, varčnost, zmernost, za- zvečer s po- vestno spolnovanje svojih dolžnosti in za spodobno ve denje. Kar se pa samih vednosti tiče se mora * 12 vr ^vfAV^VAA^v/« UL€*JL O V-» ^ C« OChUUkkX T \JL LX\J a lil, y O^ UJV/4. dP Kapital se je v Ameriki v zadnjih letih jako po- ravnati po potrebah raznih stanov. Odgojitelj odgoj a mora množil, dobre hiše dobivajo ga redno za zgo- namreč le taisto izbrati, kar dejanskim, navadnim potre i I JU 'S d) TZ2 fiS s ^ -C ss ® Ö -is; Cß ^ — 5a '5 o ® ^ -TT ce - Angleška 11.200 1380 1273 88.800 Francoska 9300 1520 16 73340 Nemška 7020 lu60 15 44.420 Ruska 5600 900 16 30.240 Avstro-Ogerska 4230 820 19 27.800 Nižezemska 2510 250 10 22.300 Laška 2260 790 35 16.450 Spanjska in Portugalska 2170 400 18 15.250 Skandinavija 1380 110 8 11.070 V Evropi skupaj 67.600 10.010 15 428.060 Severo-amrik. združene države 14.490 1460 10 63.590 Južna Amerika 1400 440 32 9500 Indija 4600 580 13 13.800 Angleške kolonije 1440 300 20 11.500 vsega 67.600 10,010 15 428.060 : 1 1 Goldinarjev avst. veljave v zlatu I v 4 I htevam najbolj vstreza, zraven pa je pomisliti, postanejo zelo neukretni in tako sitni, da se svoje ra- bam ir kako bi se vse to v pravi korist vsacega eiovek datno utegne iz- zelö ne daj kove drušne kolikor mogoče ogibujejo. Ce okužen rak svojega tovariša sreča, osčipne ga s svojimi škarjami z pake v odgoji napraviti, katere se zgolj nevolje, da mu noga odleti. Nazadnje začne raku rep otekati, oči mu postanejo neobčutljive, vleže se na porabiti dalo. Kdor tega dobro ne preudai lostni mladosti kako potem nikdar popraviti. To spričuj gledi rejencev in rejenk, ki so se V • 1 • UClil nam za-v svoji hrbet, pomiga v se malo z nogami ter zaspi za zmiraj olike I Lc uuvošegne olike, mesto praktičnih naukov, Na ta način poginili so raki na Nemškem. Dobro bi meli namreč se svojimi duševnimi in telesnimi bilo, če bi kedo opazoval, kako se vedejo okuženi raki v Krki ti itd hvaležni bi bili vsakemu, kdor bi nam k;akega Dokler ne bode ljudska odgoja od krive poti na tej kugi umrlega raka poslal, da bi ga natančneje močmi ravnati, kako razumno gospodariti in gospod te prečudne omike ukrenila na pravo pot naravne od- preiskati mogli. E. K. se bode število tacih oseb vedno bolj množilo značajnih in za delo pripravnih pa dan na dan šalo. 9 man Pa tudi oba spola imata svoje različne nalog v v ljudskem gospodarstvu v celi državi ravno tako kakor majhni družini, in ako bi hoteli oba enako odg vati, družin ne dosegi svojega cilja in konca , temuč celi Gotovo sredstvo zoper uši pri živini. Na Dunaji: Stadt, Naglergasse 1, in Neubau Neu- liko nesrečo učinili. Pri odgoji se mora toraj stiftgasse 26, prodaja F. heriyak štupo zoper mrčese: Neu entdecktes J. ÄndöPs Ueberseeisches Pulver" ozir jemati na potrebe posameznih stanov in spolov drug znanosti so potrebne za meščane, drug kmetovalcu, drug zopet za sak pol posebej Vse plehaste škatlice po 20, 40, 60 80 kr., 1 gld. in ? gid. 50 kr., eno kilo 6 gold. Tudi se dobi kaj lična pri- 8ole po deželi in po mestih po enacem kopitu osnovati prava za naprašenje (Bestaubungs-wSpritze za 40 kraje.). dandanes čisto nemogoča reč. Ako s tem prahom ušivo živinče naprašiš, so uši v malo Da bodej pa nase poglavitnim zahtevam ljud- minutah vse mrtve. Enako, ako ima pi^s bolhe. Hočeš ske omike ustrezale, morajo postati v prvi vrsti res poleti mirno spati, poprašiš celo malo posteljo in vse dgojevai v katerih se bi nravna t zrej trdn otročja srca 1 buj « # značaji so temelj na je mirno. Ako sobo ali kuhinjo, katera se zapre, poprašiš , v četrt ure so muhe proč. Tudi cvetlice ušive katerega se zaraor tu zidati materijalno blagostanje sera poprašil in nobene uši ni bilo več; vendar cvetlice našega prihodnjega zaroda drugi vrsti morajo biti ne smejo biti rosne, ampak suhe. Veliko nadlogo imajo pa naše šole ljudski otroci za praktič odi, v katerih se pripravljajo dostikrat stariši z otroci zavoljo uši na glavi ? mislim ? vlj Sploh se mora pa ves da bi tudi gotovo pomagalo. Tega sicer nisem poskusil; poduk na ljudski šoli in osobito na deželi prestrojiti in enako bi utegnilo urno pomagati na dejansko kmetijsko ali pa obrtnijsko stališče prevesti, lažen zaredi. Ako se to J ako se v obleki go- zgodi si smemo svesti biti, da bode ljudsk Dostavim še, da ne živalim, ne ljudem celo nič ne Šola v istini napredovala in med ljudstvom se prepri- škoduje. Da je resnica, kar naznanjam, potrdim s svo- dejansko vtrdilo, da je ljudska šola prekoristna telju bode pa samo canje in potrebna naprava, vestnemu ljudstvo dalo potem spričevalo. jim imenom, katerega naznanim uredništvu. Ako ima kedo v Ljubljani zalogo te šmpe, dobro da polnil je zvesto svoje stori občinstvu > ako to v „Novicah^' naznani. dolžnosti k jega Ij pokaza g^jitelj dstva je del a za duševni in gmotni blag y a „za pravo e učiteli arodn aobraže ter svo- tera v pravem pomenu ,5ljudsk i'arodiBe .stvari. (( % Rakov bolezen opri) se je Kuga med raki. ela se je v zadnjew času tako buda Društvo „Narodni dom ik v Ljubiiani. } da ki ne bi tujih 7 ampak tudi iz h voda zginili ne 1< bolezen poka . in sicer v IZ „Novice" so uže omenile, da se je v Ljubljani osnovalo po prizadevanji in marljivosti g. dr. M o še t a društvo z namenom, vsem narodnim društvom ljubljanskim sezidati posebno hišo, ,,Narodni dom'^ imenovanoc sasu ? prvikrat leta 1876. na Nemške od tod razširila ee je po badenskih, švicarskih El Zares vzvišen namen! Društvo izdalo je posebna pra- vila 7 katera je vlada uže potrdila z odlokom od ]a- francoskih vodah. Leta 1880. prikazala se je na «uarija t. Bavarskem, potem na Pruskem bi na Stajarskem biizo Gradca Da odo naši bralci vedeli > kako in kaj } Berolina in tudi V so v aterih gornje-avstrijskih rekah vsi dni smo dobili poročila iz Kostanjevice, da je už sedem tednov tega, kar so ribči začeli opazovati skem letu poginili ; in te 3 kakih aki ) podamo jim tukaj posnetek najvažnejših odstavkov teh pravil. Namen društva je, vsem ljubljanskim narodnim dru- ruz- lepo štvom, ki se z umetnostjo, znanstvom pečajo ali (Ja se binskemu razveseljevanju služijo, skupno ) staln o in ob kraj Krke ahajajo mrtvi ličev povsod po Krki videti aki Dalj a danes je teh mr se nam poroča, da domačijo napraviti in na ta način narodno omiko in zabavo pospeševati. Za zidanje tega ,jdoraa^' potrebni se tudi v Ljublj uže mrtvi ra ki ahajaj Takih rakov dobi se le malo kje, kakor so raki iz Krke, Kolp denar se ima nabrati tako: Vsak, kdor hoče postati ud 200 ali deležnik društva vzame najmanj en delež za m Ljublj škoda bila res velik ) ako bi ta bo lezen jih popolnoma zatrla. Vzrok tei bolezni ni še natančno znan; učenja ^ iC) iji öc v - da tO bolezen provzročijo majh ki pravijo, drugi milimeter dolgi črvički nujejo „ meso rakovo, kakor trihine v koma] pol- Ziiavcn p» pu ^ wuaLutn.«» xvcij^itciA« , ^^m. katere ime- plačano. Celo glavnico na enkrat pa more dobiti pol gold., katere plača ali vse naenkrat ali pa v štirih polletnih obrokih po 50 gold. Ta denar se polagoma po-vrača tako, da deležnik dobiva po 3 odstotke obresti odstotka kapitala, dokler ni vse iz- ) zraven pa v se po Distoma cirrigerum Ti črvički jedo se na ta način v ? ce po svinjsko. več sto takih črvičkov v enem raku njegov delež kupi društvo samo ali z dovoljenjem od- Dobili so uže hora kdo drugi. Ustanovnik postane, kdor društvu naj- ^ " . kdor Bolni raki niso več tako boj > kakor so bili po manj 1000 gold, na enkrat daruje, podpornik pa daruje najmanj 50 kr. Vsak ud ima volilno pravico f prej ) ter prilezej iz jih brlogov na beli dan Oni to je > sme voliti in voljen biti. Izstopiti sme ) kdor se I ♦ * -t t. a V i ? J '>( ■ D i I I ! i 1 I I I T 'J i TI } 1 <1 3 II. < » V )l 1 I C 1 v vsem pravicam, toraj tudi povračilu ia obrestim odp vov^uA ^xaTA^aLu, cuioj vuut puV1 awiiiu iu uuicsuui üup(JYt5^ stanjc. Po ifflenu je bil gospodar dveh držav, pa ni kdor pa svojega deleža popolnem ali o pravem času oe imel ne denarja , ne vojne , vrh tega je bil obdan od pa plača gubi ves prej Vodstvo ali načelništvo (odbor) plačani denar na korist ,,domu ----------v--—to je, x^ u^uuiui- kov in predsednika, voli občni zbor vsako leto marca odborni meseca silnih neprijateljev. Ali Karol ni obupal^ niti svojih vi sokoletečih namer popustil. Kakor hitro se je pocelil, napravil se je nemudoma J tajnika in blagajnika voli potem odbor iz svo- v Luksemburg, kjer je prevzel upravljanje svoje zemlje. jih udov. Odbor pri njegovem delovanji nadzira po- Od todi je šel v Bon , kjer ga je dne 26. novembra sebui pregledovalni odsek 5 odbornikov, katere voli 1346. njegov sorodnik, kolinski nadškof Balduin, okronal tudi občni zbor Brž bo društvo ustanovlj potrebni kapital nabran, se bo kupilo primera» Ij in zem in na njem jel zidati ,,Narodni dom za kralja nemškega v navzočnosti mnogih državnih knezov. Tekmec njegov, cesar Ludovik, ni delal nobenih Dohodki poslopja se bodo rabili v poplačanj gov, za povračanje kapitala in obresti od d bodo dolgovi in deleži popolnem poplačani. slopj last J Slovenske Malice postan ( 4 b tem pogojem ga dol- Ko poda ne zaprek pri tem , samo s početka 1. 1317. mu je pisal list poln prostih, surovih psovk, s katerim pa je vzbudil bolj pomilovanje, kakor nadražil na gnjev Ko obiskal svojo podedovano kraljevino češko, potem je otoval Karol mnogo po tujih kneževinah , da bi jih sebi naklonil. „döma'^ ne bo nikoli temu namenu odtegnila prodala ali zadolžila, polovico dohodkov za-se porabila, V Pragi so med tem delali priprave za slavno nje- polovico^pa za ustanove dijakom,^ umetnikom in pisa- govo kronanje po načrtu, ki ga je bil Karol sam na- crtal pred svojim odhodom. Spisal je v ta cilj in konec teljem. Ce bi pa društvo prej nehalo, dobi „Matica" vse, kar brez vseh pogojev je ___ To je ob kratkem posneto jedro pi tako vsak ud še posebej v roke dobil > kater bo vlastni red kronanski y kateri obred se je imel vršiti ne Misel, v središči Slovenije, v beli Ljublj da bo narodu našemu spodobe „Narodni dom'^, uže večkrat spr m tudi zidati je bila samo pri njem, nego tudi pri vseh njegovih naslednikih. Tudi je bil dal še za časa svojega očeta skovati novo krono iz čistega zlata, kakor tudi žezlo kraljevsko in neugodni časi in drug priprave uže pričete ) razmere so ovirale da AU U^vr AWCJULiV^lV^ OV/ KJ V 11 Otl^ , ^-ICfc JC >3 UI Či 11 j C U Či Uilčt elej zastala. Sei^ala je tudi smrt vmes in pobrala nam sv. Vaciava na prstan, kar je vse bogato bilo okrašeno s premnogimi V tej novi kroni je ustanovil, da bi shranjena bila v glavni cerkvi praški, in sicer v grobu dragimi kameni. tega in onega. Da je tak dom ^^O J^Ck J^ ItCktX. J) Vi v; da je njegovo mesto le v Ljublj nam res potreben in ) o tem mislimo je imel glavi tega patrona češkega, od koder (J druge svečanosti vsak kralj vzeti na dan svojega kronanja ali > pri kateri bi krone potreba bilo } m ni nobene dvombe več; in ker so se na čelo vstopili koj tistega dne po dokončani slavnosti položiti jo nazaj, taki možaki, kakor je dr. Moše, se smemo tudi nade- To naredbo si je dal pri svojem poslednjem bivanji v jati, da bo ta misel tudi res v dejanje stopila in da Avinjonu potrditi od papeža z lastno bulo, v kateri je bomo kmalu imeli v središči Slovenije, v nje glavnem zagroženo bilo s kletbo vsakemu, kedorkoii mestu Ljublj 7 Narodni dom", ki bo sredi 61 rodnega gibanja in zbirališče narodnjakov iz sega vseh se tako močen zmakniti hotel» ) bodi- to krono pod kakoršnokoli pretvezo Oči vidno je ta previdnost merila proti slovenskih pokrajin, na katerega bo vsak Slovenec s- kralju Janezu, ki ni samo groba sv. Vaciava oplenil ponosom gledal. Na noge toraj, narodnjaki, podvizajte dragocenih srebernih kupov, nego je nedvomljivo tudi se postati ustanovniki, deležniki ali vsaj podporniki! staro krono kraljev čeških zapravil. Dajte, da bo „Narodni dom" prej ko prej stal kot " - ^ . -- spomin ponosnim Slovencem! Dne 2. septembra leta 1347. se je vršilo kronanje kralja in žene njegove Blanke po nadškofu Ernestu v cerkvi sv. Vida. Zgodovini^ke i^tvari. 10 vojvod ? kofov Navzočih je bilo mnogo odličnjakov: , premnogo tujih knezov in drugih Ceski kralj Karol velikašev, pa večina domačega plemstva. Potem bilo je sijajno gostovanje na prostornem novem trgu sv. Havla v krasnem lesenem poslopji, ki je bilo nalašč za to Spisal Fr. Jaroslav. Kralju tu j i Tudi Karol y kralj (Dalje.) rimski > se hrabro bil 80 ga morali ranjenega po öili iztrgati iz gnječe varno mesto odpeljati. f m in na slovesnost postavljeno ia dragoceno opravljeno, in kraljici so stregli velikaši domači na konjih. Vsi in domači gostje so bili pogosteni sijajno in dragoceno in na to obdarovani od kralja z izbranimi darovi. Godba na različoe stroje je razveseljevala goste; vojniške igre in druge radovanke so trajale ves naslednji dan. Drugi dan je položil Karol temeljni kamen novemu samostanu svojo junaško smrtjo je kralj Janez na vso moč karmeliškemu pred vrati svetohavelskimi preslavil Cesko, pa tudi potolažil narod češki, da mu Da-si je Karol še pred svojim kronanjem potrdil je odpustil vse hibe. In potomstvo, ki ni samo okušalo stanovom češkim in moravskim vsa njihova prava in bednega njegovega vladanja , omenja ga z bahanjem, svoboščine, med katerimi je bila tudi ta, da niso dolžni češ, da je bil eden najbolj junaških vladarjev čeških so Za kralja Janeza, tako trd peljani na Ceskem različni tuj v sočasni I • v • običaj letop f bili vojevati zunaj kraljevine, vendar se mu je sponeslo med svečanostmi kronanjskimi nakloniti jih na toliko, da je to kot mogel se prigotoviti na polazek proti cesarju Ludoviku. nasledek pogostnih potovanj mladine češke s kraljem Za zbirališče vojnikov so bile odločene Domžalice. Ali po tujem svetu. Tudi so jeli Cehi poleg je bila vzlasti po mestih uže močno še drugih tujih jezikov nemščine 7 ki uže na potu k vojni je izvedel kralj o nagli smrti ce f na italij; ščine. Sploh so začeli Cehi čim dali azsirj } učiti se sarjevi; na to je veČiao oroženega ljudstva razpustil pr in franco bolj domu , in je samo z malo po svetu, in se s tujimi narodi. njati veliko bolj kot poprej kedaj gospodarja. vojno na Nemško se podal se ozirati kjer je brez posebnega upora bil priznan za pravega Vendar stranka bavarska, da-si je bila slaba y m IL opustila svojega upora proti njemu, in je gledala na vsak način dognati novo volitev kralja nemškega. Ker Po bitvi pri Crecy-u je iskal ranjeni Karol zavetja je pa moč Karolova v državi čedalje bolj rastla in je v nekem samostanu, kjer je premišljeval svoje težavno tudi vojvoda avstrijski Albreht hromi od njega fevd vzel, t t t ' "V ^ i . • ' .-J - ' r ni bilo več nobenega znamenitišega kneza, ki bi bil se ljudstvo na kmetih v slovenakem jeziku podučuje? Zakaj ne izdaj hotel to tako nevarno čast sprejeti. Ali vendar so na posled nasprotniki Karolovi izvolili Ginterja, grofa švarc-burškega, moža bojnega, čegar posel je bilo vojevanje, dobiva na let 9 kakor kmetijska družba v Gradci in Gorici, gospodarskega časnika v tem jeziku? Ker družba — ---J—0-7 -'O- r----^J----- —J----—" -- po ^^---------- ga je tudi za plačo prevzemal. Njega tedaj so leta in ker ima mnogo udov Slovanov , zahtevamo od nje 1000 gold podp od ministerstva 1349. v Frankobrodu za kralja nemškega okronali > da-si pravico, enakopravnost. Slovenci, kateri ste udj ne razen vojvod bavarskih in treh mest nikdo na vsem molčite dalje, in tudi od našega državnega poslanca Nemškem ni priznal ga, niti vlastni bratje njegovi, ka- pričakujemo, da na visokem mestu svoj glas povzdigne. Tako piše ,,Edinost^', in prav ima. kateri so se zvesto držali Karola. Od same stranke ba- varske pa je imel Ginter le preneznatno pomoč, ker je ta stranka tudi Braniborsko zgubila. Tu je namreč proti Ludoviku, sinu nedavno umrlega cesarja, vstal tako zvani lažnjivi Valdemar, ki se je oglasil za pra- Trdil vega braniborskega mejnega grofa Valdemarja. da je nalašč dal sam sebi pogreb napraviti, da bi ljudi premotil, in potem je šel na božjo pot v Jeruza- Kmetijskega potujočega nČitdja dobi tudi Istra. Namestništvo v Trstu je uže to mesto razpisalo. Plače bo učitelj imel 1000 gold., in 500 gld. dobi popotnine. Prosilci morajo imeti spričevalo, da so se izučili na kateri kmetijski šoli, in da so zmožni deželnih jezikov. Ed. ii lern za pokoro svojih posebno velikih grehov. Sedaj se od tam povrnil in hoče nazaj imeti svojo zemljo. Ljudstvo je to verovalo» in ta zadeva se je gnala tako daleč Sirarstvo v Bohinji dobro napreduje. Do sedaj vstanovljenih je deset sirar-a so res priznali moža za pravega Valdemarja ^^^^ podružnic, katere skupno sir delajo in tudi skupno 5 in ne samo na Braniborskem , nego tudi drugod tako se mu je posrečilo, da je kmalu vso zemljo braniborsko prodajajo. Leta 1880. izdelala je podružnica: kilogramov sira razen dveh mest v svojo oblast spravil. Tudi Karol je tega čudnega moža za pravega Valdemarja priznal in mu fevd podelil. Se bolj je oslabela stranka Ginterjeva, ko je udovec Karol snubil Ano, hčer palatina Rudolfa ki je bil dosedaj glavni podpornik Ginterjev, pa je odslej postal njegov nasprotnik. Tako je stranka Ginterjeva prišla ob vso moč, on sam pa se je zaprl v mesto Elfeld, kjer ga je vojna Karolova oblegla. Sedaj se je Ginter s svojo stranko jel pogajati s Karolom. Priznal Karola za kralja nemškega, in zato mu je le ta ob- Nomen Bitnje Ravne Nemški rovt Bistrica Savica Polje Stare Fužine 12074 8000 11000 3382 2871 3028 4142 5531 4082 Cešnjice Belo polje >> f) rt }} >i }} J} ljubil več tisoč srebra. No, Ginter je kmalu na to umrl in mnogi menijo, da so mu zavdali prav oni, kateri so , kaj ž njim Ako Skupaj 59735 kilogramov sira. ga bili za cesarja izvolili, ker niso vedeli dali početi (Dalje prih.) kilogram sira povprečno po 50 kraje, pro- iznaša to uže 29.817 gold. Največa hvala gre neumorno delavnemu in za kmetijstvo posebno vnetemu župniku g. Mesarju. Bohinjci zidajo sedaj tudi izgledno MnogovrstDe novice. * dela. Tržaška razstava. Prav marljivo se zdaj za-njo Te dni so se izvolili štirje novi odbori, ki imajo vsak 15 dan sejo. Delujejo zdaj ti-le odbori: izvrše- valni, finančni, tehnični, časnikarski, loterijski, upravni, obČevalni, poljedelski in svečanostni. Razstava utegne vendar le pomenljiviša biti, nego se nekaterim dozdeva. sirarijo; upajmo, da jim bode vlada v ta namen kako podporo podelila. Bohinjski gospodarji zaslužijo gotovo in da tudi zanaprej državne podpore kajti oni so pridni za napredek kmetijstva jako vneti. Prepričani smo bode pri njih vsak sold, uporabljen v povzdigo kmetij- stva, rodil stoteren sad. K. dopisi. razstavi se priredi poseben oddelek za obrtnijo vzhodnjih narodov. Mnogo take robe pošlje orijen- talski muzej na Dunaji, čegar podpredsednik grof Zichy Dunaja febr. Pretekli teden od torka dr- žavni zbor ni imel javne seje, prihodnja pa bo še minoli teden tukaj bil. > ,Ed. jutri, zato pa so odseki marljivo zborovali, v dvorani se je nekaj popravljalo, in zborovali ste delegaciji. Kmetijska družba v Trstu ^ ki ima zdaj 300 udov, teh bilo je tudi najvažneje delo. Ni bilo sicer ugovora imela je v nedeljo obcai zbor , katerega se je vdeieže- zoper dovoljenje zahtevanih milijonov — za to bili so valo razen mnogih meščanov nekoliko zastopnikov dru- vsi delegati — temveč razgovori sukali so se deloma ¥i zih [jetijskih družeb. Pr o Stosich je poročal o de- okoli zasedanja in uprave bosensko hercegovinske in pa lovanji družbe v minulem letu. Dohodkov je imela o tem, kaj naj se zgodi v prihodnje, da ne bo treba 3427 gold. 89 kr., stroškov 2587 gold. e omenil, kaj je storila zoper filoksero, ki se je prika- ljudi in denarja. 46 kr. Dalje za udušenje enakih uporov zopet ali cel6 pogosto žrtev zala pri sv. Križu ) tudi Druge važne reči vršile so se na kako je skrbela za pospeše- borsi. V Parizu je na kant prišla ,,Union general^^, mati ,,Länderbank-e'*, in predsednik une Bontoux bil naše vanje svilarstva, v polajšanje živinoreje in pogozdovanje Krasa. Gosp. Malalanu, kateri je na Opčinah z velikim je dejan v zapor Naš a ,Länderbank^^ pa se je še o požrtvovanjem 2 orala puste zemlje spremenil v travnik, pravem času popolnem odlušila od ,,Union general u dala se je nagrada 80 gold, kmetijska družba Mi priznavamo » da se je stopila prav na svoje noge in tako se trdi tudi da-si pomanjkuje zvedenih in zdaj hudi krizi vkljub stoji trdno. — Ker levičarji vedo, učenih mož, zadnja leta v prospeh kmetijstva vrlo tru- da bi tudi sedanjo vlado zadeli, ako bi oškodovali ali J®.] dila, in marsikaj koristnega ustvarila. Pa prav tako od- cel6 zadušili „Länderbank^^, zato vsa levica in njeni ločno povdarjamo, da prave korenine in zaupanja v pre- Časniki pa časnički ves teden kričijo: „križajte jo in bivalstvu ne dobi, dokler ostane nje značaj izključljivo denarnega ministra Dunaj evskega ž njo!^' Pa ni se italijanski. Kdo je poljedeljec v okolici in na Primor- še našel Poncij, kateri bi jima bil hotel podpisati smrtno ßkem? Kdo je vinogradar, sadjar, vrtnar in živinorejec? sodbo, in to dela velikanski krik v Izraelu. — Budgetni Slovan? Zakaj torej ni skrbela kmetijska družba, da odsek sprejel je uže finančno postavo k budgetu za te- n t / ; L' ' koöe leto z vsemi glasovi desniškimi zoper vse in obravnave o proračunu morejo se zdaj kmalu pričeti velik prid županom in občinam leviske, ristni ter da jih na Koroškem uže davno i maj dop to v v zbornici, in se tudi morajo dovoljen pred zadnjim marcem } drug ne bo budget nosti" nekak odmev gl v Ker Novicah" v > bo gotovo Predpust je tukaj marsikomu Vaših bral pisk ker ni se pozabi) in ne sme se po abiti, da imamo nesreča v ,,Ringteatru vojsko na jugu, v ka 1 gl stavke nj ten je in bo v se marsikateri h Zelö razveselilo me je Tako ko se ko posnamete vmj i omenjeni dopis: f sem predzadnjih sinov jateljev, očetov ubogih otrok pustil svoj bratov in pri- vicah^^ bral dopis župana iz ljubljanske okolice No zbu i) « 'jen j To ves elilo me le pa daj predpustnim veselicam mnogo grenkosti Gorici febr Ke ne vem f začeti, začnem naj z vremenom Goto jajoč misel županijskih shodih še toliko bolj potem, ko sem se prepričal, da to zdravo misel odobrujejo tudi drugi za kmetijski stan vneti ča-vo je vreme sopisi , ter takim županijskim shodom veliko važnost s cem in kako vaznise v kroniki, ko kake neumnoati ali hudobij pripisujejo. Zai mi je le to, da beseda, kater sem j^l s katerimi se včasih ki pečajo. Tacega j 7 kakor smo ga imeli letos . ne jez. ne drugi še Ne pominjamo se ne uze V se pred leti na upanijska ušesa po le, da je bilo topi ; sedaj svojo dim . koliko kal: žal, rekel sem, in to zato , ker se bilo v tem času uže lahko rila temuč jasno je bilo celi mesec, kakor ribje oko; in, ko ne bi bili imeli treh oblačnih dni in enega dežev- blagostanje ubozega kmetijskega ljudstva Dob nega 7 pozabili bi bili kaj so megl dež. Nekaj mraza m burji katerem tega meseca, februarij upati bilo na predvečer po furlanskem pregovoru — ni preveč za- za ^ tß ^ o * spominjam, bili smo v družbi se župani, ko sem priporočal, naj se napravijo županski shodi, razlagal pomen teh, ter kaj da bi se s tem doseglo ; pripovedoval, kaka bi m biti župani kako bi se morali med Vendar se do tudi februarij možko drži in seboj pogovarjati in posvetovati o tej zade ter je vreden naslednik svojega prednika Zdaj pa naj ne biti prepokorni sluge okrajnih glavarjev ! Izmed • v urno opravičim ? kar sena kel o časniških neu tih. Taka bedarija bi bila na ja Vi O t i JU* X C4 Jt\. A ijc* U i kCk XI Cl» P^*) Ek.^ iJ I j^iU pJOm^ VlJOVTt* JCIrCW«/ UJ C* A V/ Aa-Ui« j Vf * kj* V4. fcJ w ^ J ^ Ö^ w- vr da nameravamo na našem Travniku podreti steber sv. janstva največo moč. Oni dostikrat koristne občinske ko bi jez pi dnjih j tijstvu jako mnogo v tej službi tacih, ki vedo pri kme m in dar imajo vsled svojega dosto Ig postaviti spominek — Leonu Gambetta to bi morali storiti io tako bi moral nam bila merodaj litika. ekih visocih pisati In ko bi klep po moči podirajo, županom pa po trebna opravila nalagajo ^ič kaj dobro se pa ne g^jdi Hotel sem reči, da glorifikacija norosti al kov visoka po- županu f je 0Q tuko surov 1 da tacih nemčurskih pre ka ne spoštuj Mnogo, mnogo težav se da pri grehe ni nenavadna reč dandanašnji. Pa ne, da bi iz županijskih shodih odpraviti. Vem, da početek ni lahek, ročili ta moj netendencij Krišpinu Krispoviču? dop f Brenceljnovemu tudi, da bo mnogo tacih jalovih županov m- Po tem vzletu v visoko po litiko > sem spet še zmerom na Travniku v avtoriteta v plesnih rečeh kaj veljä, in če e moja vem maj o se jih tudi ne vdeleževali; toda tega se vi, zavedni žu- 0 tem pojma in bodo tacim shodom ugovar moj men- pani, ne straši Taki nevedneži pridej do poznanj lenj od menjenj d v tej stroki ne ,,di gira", bodi mi dovoljeno povedati, da sinočni veliki či- in še ne talnični je bil v Stab dvorani čitaln J m vensk glede na deležnike ! Ker v • 1 • v • \ cni hisi) čisto slo- in se spokore; če pa tudi tega ne, nič ne dej, tri leta niso večnost, tačas bode uže vedelo dati ljudstvo tacim dpust Da se moj imam smo nam n to v srcu našega niesta za dobro znamenje narodaega napredka, ker reč čedalje bolj gospo j ski, zato sem tud našnji dopis kolikor toliko gospojsko oblekel. — koncu še enomalo suhe proze. Veteransko društ to SVOJ da uže davno izrečena misel od vas , častiti gosp. župani, po vsi slovenski zemlji uresniči, da se o pravem smislu za blagostanje kmetijskega ob stva H panski 8 hod osnujejo, dovoljujem si tu nekolika Pred vsem pazek dostaviti prevdarek postavo, ki dovolj treba vzeti v ozbilj shajati se. Ve e izdalo leta 1881. v podporo revnim udom 562 gold., uže naprej, da bodo letele pod noge — pol naj se Po ča- za rebe in razne svečanosti pa sprejetih dvoj 469 gold občnem sopisih ali s pismi se dogovore za dan shoda zboru med družabniki še posebno po dp etov da se napi kakor pa ne somenjski dan; somenj ima opravilo zanje J m a u j 800 in da se društvo, če se Potne stroške naj ima župan povrnene iz vpelje posebna gaj saj gre bčinske bla-občino. Sklepe pri shodu naj župan društvena godba za mestni veteranski oddelek Društvo sv. • 0 m c e n c 1J a ncelo preteklo leto hodkov 1731 gold., stroškov pa 1664 gld. (namreč kruh ? mok meso m za ajmanj 8 dni potem odboru predloi mnenie tf pest ne odbor naj svoje o teh ncoen pan na] k ca svojo hi najemščino ubogim 1349 gold.; za obleko, obuval«», postelje 38 gold.; za odgoj nekaterih deklic 183 gold. itd.). — stop shod Dan shoda naj s očitno razgl bo dovolj tud druži samo po sebi se umeje, da beseda ne. Posebno koristni bo ^ _ _____ „i: ___; ..1----u še eno za predpust taki shodi o volitvah v deželni ali državni zboi naj povem smrtjc > da je v zvezi z žalostnim dogodkom se Tatičjega vrha v črnomeljskem okraji retekli škof ■1 blatt ležal << blagega u sem najprej bral, da Dobrile tržaškem mel na parah 7 F U Ö jnki škof, ko je na prstu. Iz tega mesec smo imeli volitev občinskega starešinstva; izvo- so: za župana Peter Bahor iz Goleka, za sveto valca pa Ja agar iz Podloga in Miha Matko\ s 77 Fischerri dil neki slovenski list „ribšk Tančjega vrh prstan Ta bški ' prstan je podedoval vrli gosp. ka Klanca kamniškega okraja Dne 15 m. smo nonik in kspitularni v gotovo na veliko čast, nosijo samo papeži. tržaške okolice kar dr. Šust, kateremu je prstan imeli pri nas občinsko volitev, pri kateri so bili izvoda si ni ,,ribški^'; „ribškega^' Ijeni: za župana gospodar Janez Koritnik iz Klanca, urij Porovne iz Klanca pa vice ^ iskro v pradzadn temveč tud med zup teviiki febr prij ne župan o bro so rgl > No se kakor sem bral za svetovalca pa gospoda gospodar Matevž Jerman iz Dobrave Škofjeioke 7. febr Vsakdo je rekel: „izvrstno Močvirj tej zadevi dop bruje, kakor uže prej „Soča^', pravi, gih. IVžaška ,,Edinost*', prinašajoč o ljubljanske okolice, smo se zabavali v nedeljo 5. februarija v naši čitalnici. Da le imelo naše narodno društvo v kratkem uže dve posebnem dostavku odo take shode županov ter lepi veselici, zahvaliti se imamo v prvi vrsti neutrud Ijivemu gosp. podpredsedniku, ki z delavnim odborona da bi bili tudi za slovensko Primorje jako ko- neumorro deluje za povzdigo narodneg ijalnega 4 K f L \ 1 eni v Loki v deljo, ko j bilo Lahko se je o tem vsakdo prepričal Davno utihnil je že ta pevec, njegove pa pesmi vse meščanstvo kakor ena družina Bodo donele, dokler bo živel naš narod slovenski zbrano v čitalničnih prostorih. Izvrstno se grala ve- Slava Vodniku doni, kjer jezik se čuje naš mili seioigra v 1 dejanji „Klobuk'^, v kateri nas je gosp. Slava se bere povsod, kj s vejo komiko smo videli danes prvič na odi Ijeval. Gospioo Maier-j piše se naše narečje ke Veselo smo bili ha t ker pridobili smo ž njo Slava njegova celo predrla sloven: Narodom dnigim ime je znano prvaka Vodnika 1 v J mej mičao in izvrstno moč. Vsi drugi igralci so bili jako čitalnici novo Narodi za nj nas čast^, ponosni po njem smo mi tud Vendar, oj Vila, kaj Ti kaj T pac por na mestu lu so častno izpolnili svojo dolžnost. Po igri Ali budila nam boš še takih prevzvišenih pevcev seje zasukal mladi svet, da se je še kateremu starej- N Slovencem ?! obrnila od nas obraza od nas malomarnih semu kr ogr v legantnih Pa kako bi se tudi ne! Krasni spol Vidiš kusnih toaletah je bil polnoštevilno za- amota j res Vodnik je še zdaj brez spominka Davno bi mor v ze topan Reči moram, tako bilo v loški čitalnici. Občudo J nega uze smo cvetoče dolg bron al marmor podobo obraza kra Pesnika kazati nam, na mestu ponosnem postavi sotice, ki so nas, nekatere prvič, počastile s svojim po Viede Pravo pominek težko mu ubogi pač narod napravi hodom Ple ?alf> se blago bi bilo z I a ne ruda in kamen z navausenjem m a smo se e proti jutru zapustili ple j^e ta predpast še enkrat vidimo v torej čuda, Toda Slo ubog z nadej( čitalnic da t še tega dozdaj ni mu zmogel Teman, spominka sprožitelj! Kruto kosila jo sm: Drugih krdelo je mož pobrala nemila škodljivka Slednji je šel pod k o tuga f še oče naš BI ei w Cisti dohodek zabavnega večera je namenjen napravi nov^e čitalnične zastave. Upajmo, da se bomo pod novo zastavo ravno tako zmagonosno bojevali za naše narodne ,,Šiške čitalnice skrb zdaj bodi spominek Vodnika pravice, kakor pod staro Nam je spominek on dal, izrekši pred smrtjo besede pusti okraj glavar g. Derbič ter Zvedeli smo, da nas za- Zelj poloimo mu to, lotimo nemudno se dela gre v pokoj. Želimo Da bo spominek prej stal — res našega vreden rojaka odhajajočemu v pokoji mirnejše dni, kakor smo jih mi Radostno gledal znad zvezd nas bode neumrli naš pevec eli za časa njegovega paševanja. Mi mu srečno pot Na sled ni k mu bo menda grof Pace Tebi pa slava, Vodnik, naj bode ti slava na veke Gerbiče m bor Čebelica Šiške f e b r. Včeraj po šišenski Čitalnici živo zahte ponavljal tako lep pel se m na da slavno ob prirejena velika beseda v slavo V a I e n t i n a Vodnika vršila se je v prostorih Kozlerjeve pivarne vseskozi v najlepšem ledu , činstvo navdušeno priznavanje izrazovalo. Na to nasto pila j zala gosp K s krasnim vencem v roki primerno sijajnemu namenu, vpričo mnogobrojnega občinstva. Slavnostne besede pričetek po 7. uri bila je godba izbranega oddelka vojaške kapele. V^rli možki zbor nastopil je pod vodstvom gosp. Justina ter pohvalno pel Nedvedovo „Zvezna'*. Potem je predsednik g03p. Franc Drenik govoril Jak. Aleševčevo v heksametrih kaj lepo zloženo „Slavo Vodaikovo^^ iožbo ,,Vodniku v odnih pesmi ,,Slep spomin Eno sprem da 3eva tožba' po možkem zboru od ep in deklamovala je z dobrim povdarkom in milim glasom odlično lep šib nai pel je, ginljivi Klinarj Stamcar tako m pesem ponavlj katera naj tu sledi. Gosta je bila tema po zelenih slovenskih livadah ) nastopila je vojaž rodno ,,Mehikansko ploskanja prej konec, da je krasno Isto tako se je ponavljal Gerbičev Zopet ka mešani zbor „Keber in cvetlica^^ od Veitha godba ter svirala divno lepo na- v kateri se odlikuje melodij na Redka je zvezdica gljala z meglenega V pevskem je gaji se čul le redko pöble leba, kak slavec Komaj nekoliko pohvala potihne, prične uže igra rogu. burka ,,öluh mora biti m dr Prepevajoč bolj za se, ko tužnemu milemu rodu grala } da , katera se je tako živah spretnim igralcem donelo pri Pesem njegova toraj ni bila ne gl ne dolga 5 Narod je tudi ni čul, le posamezne bližnje kraj Kedar prenehal je glas. ni bilo v širokem odmei zemlj Vila pa pevska bridko in tužno je zrla po znanje v glasnem smehu in ploskanj končala je Vodnikova beseda in pričel se jal do ranega jutra. Med počitki n šenske pevke še večkrat veselo društv Ob uri } 80 m kateri il je vale tudi Milo klicala na dan iz f gajev domačih je pevce gal Kdo li si upal pa bo, pokazati se iz zelenj Jastreba tujca videč prežečega pazno na str v ► I Skoro je Vili pogiim upadel prevz Dr Stvarnik ti obup jo žalost: Mede Piesalna dvorana doba Vodnika gledala jevimi venci, na rojake svoj vmes s svojim dušepolnim glasom je prav dostojno olepšana, je iz-za cipres, okinčana z lo Po } Si mi roke prav silno prot nebu povzdigne posebne si loge, ker Ljubljane m f ki dal Slo Dal mu se jezik predrag, sposobe za pesniške zlog ima letos prvo besedo malokdo pomni in ka koršnega skoro ni več pričakovati. Vedno suho, jasno tako nenavadno, kakoršno Daj in obudi mu še domačega pevca v teh logih 7 m kar je v Ljubil enavadno z Peval da Hvalil bo tebe ves rod odu bo v slast, a tebi Mogočnemu slavo; apuščenih mi milih Slovencev megle, mraza vedno bilo gorko so Ince i posebno r ajveč 12 stopinj. Podnevi sije ) po cestah je Stvarnik je prošujo to čul, naklonil Slovencem je milost še vetra ni, da bi ga razpihal ? > Idi tjo v Šiško'' veli ne povsod d kakor poleti pao zmrzoena, Tam se bo slavec rodil za tvojega naroda gaj Pevska mu žila naj bo: ti bodi mu skrbna vodnica v kočo prebornega kmeta, in naša gospoda se pridno di Zemlja pod Turnom je zamrzneno Ob nikih hodij deljah praz se vozil Ijiidj e iz mesta na kmete in Pesnikom on bo d ni k Vodnik bo ime Radostna Vila hiti in Ktero skrbno Slavec ajde v zibelici dete pres daj goji, obsiplje obilno z dar kdor gre na kak griček ali celo na Šmarno goro nese šop raznih cvetic in zelenj ahko in pridno polnijo, a » pri koravno led nazaj Ledenic se debel Od raz nih stran BC ko peti začne, razlega po vseh se Slovencih Pridno ua dan jih budi, jih kliče marljivo na delo Tudi duha jim vedri', jim s petjem preganja težave Kmalu ga čuje ves rod, buditelja slavčka posluša,. Drugih se I ) vode L j u b 1 j a prebredeš pa so jele prihajati tožbe o pomanjkanj in to poaaanjkanj se uze tud v je tako ) da Ljub i j cuti vode 80 pa vsahnile skoro povsod lahko ) m o raj pev ZgiL Vila cev za njim se v gajih domačih tihote pustost, veselo prične se gibanje, ovcü.ska sedaj častilcev dobi preodličuih glas f J manjše ob njih stati. Kmetje od te „zime dobrega. Tudi ljubljanskim delavcem ni po si ne bodo nič zaslužili z odpravljanjem snega mli ne pričakujejo nič > terem zdaj uže ne } t } marveč tudi presuha ker po ka zemlja Z dihu j Vse to pa potrdi zopet stari pregovor da ter se dalje mudila v dvorani. Prostori so bili zalo okin- vsem ljudem se Bog ne more vstreči čani, gospoda odlična, oprave ženskega spola kraane {Trgovinsko po dp nedeljo imelo buren društvo v Ljubljani) je J bčni zbor J pri katerem se zadnj je imel voliti novi odbor društvo v nemČurskih rokah, letos pa so se zdramili Uže več ko 20 let bilo to beli u kolikor bilo ta predpust še v Ljubljani. Zdaj je le še „de-četrtek in pustni večer v čitalnici, o postu pa bo ples vse vneto in tako je bil ta ples najlepši ji^ je nekoliko „besed". brez plesa pa, se ve da. narodni trgovci in prejsnj odbo tako pomočniki ter pri volitvi da imajo zdaj veliko večino v njem a stranka znamenje {Nemški ,,sulferajn^^ na Kranjskem.) Kar je stari, sivi renegat Dež man v Ljubljani propadel odnjaki. Nemškutarski trgovci in Schrey 80 zarad tega silno prestrašeni. Zopet veselo propadanja nemčurstva v Ljubljani! svojih grabelj*' ne more več na Dunaj nositi da bilo vesel ne {Okrajni gl Kranj, Derhic) gre v pokoj Teg ampak tudi ves kranjski okraj » je Naj o njem večidel tiho po mestu in deželi, ker njegovo razgrajanje v deželnem zboru se ni slišalo nikamer. Ta tihota je pa sivcu , ki je od mladih nog hrupa in brs- V miru počiva 1 kanja navajen, postala neprijetna, šel je in stopil na čelo nemškemu „šulferajnu'% ker se mu dr. Schrey za tako načelništvo še premlad zdi. Ta ,,ferajn'* je na {Gospod dr. A. Jeglič) se je te dni poslovil v Kranjskem lansko leto tako vspešno deloval za ponem- Ljubljani ter odšel na svoje rajevu. mesto kanonika v ba Pavel Waraun,) Iz Škocij Dolenjskem čevanje slovenskih otrok, da je središčno društvo na Dunaji tudi letos za Kranjsko dovolilo 300 gold, za zvemo W pridn ? da > tam pretekli teden umrl gospod Pavel slan narodnjak tako kakor zdravnik ki „Ehrengaben'^ (Judeževe groše) po čO gold, učiteljem^ ki se bodo v ponemčevanji slovenskih otrok posebno auscajhnali". Za to „častno (?) darilo*' se mora pa marsikoga na noge spravil Nemila smrt med nami učitelj, ki je volk nä-nj, oglasiti or Pn Ö osp Dežmanu uže kosi {SI potu na Laško pretekli Bodi vrlemu možaku žemljica lahka pevec gosp. Josip Nolli) se je ob svojem zdaj , da bo ta priliko imel prepričati se , če prosilec — —kakor velevajo para- nase otroke res tako „potajčuje teden mudil nekoliko dni v g^^^ .,ferajna*'. Sest 9 ehrengab*' po 50 gold, je } to raj Ljublj biti za Vodj nemškega gled ekoliko večerov, da bi bil hotel prido pel mu Gospod Nolli je stavil jako pohlevne pogoj > nemškega gledišča mošnja tako siromašna, da pa v se ker teh J"! ni le na noge, lačni nemškutarski učitelji, oglasite se pri Dežmanu! Izvzeti od te konkurence so le učitelji mestnih šol in iz Kočevskega, ker je ,,šulferajn** prepričan^ da tu takih „ehrengab'* za ponemčevanje treba ni. mogla sprejeti, zastonj pa gosp. Nolli našim nemškutar-jem ni maral peti, se je pogajanje razdrlo. Prav možato! Nemškutarji slovenskemu gledišču kolikor morejo nemškega gledišča bi bil pa Slovenec Novičar iz tišjih in domačih dežel. nagajajo, vo gosp. Nolli dober, da bi Slovence s svojim petjem va-nj vabil. Slava mu toraj, da ni maral peti nemčurjem' odg Dunaj zbornici poslancev je Pražakov na TaufFererjevo interpel o slovenskem je t {Slovensko gled Pretekli četrtek je bila za- res lepa predstava in gledišče izvzemši nenoškutarske dobro polno, čeravno je bil lože pravil ob štirih nemško predstavo odj ziku pri sodnijah zadovoljil slovenske poslance, vpra- če bodo z njim zadovoljni tudi Slovenci ploh in slovenski časniki posebej, ker je vdarec mini- 3D. — Zavoljo krvavih sanj pa je ? lašČ na- strov gotovo bil le tim namenj Akoravno mi ma homatij v Bosni je tudi tukaj ves svet nemiren ramo iger, v katerih se judovstvo povzdiguje, j vendar Deborah lep m giolj igra Cegnarjev prevod iz Na mesto Teuschl bila vrsten in res slovenski. Igrala se je tako dobro J da uže kaj tacega na slovenskem odru zdaj videli. Prvi venec gre gospodični M. Nig dolg nismo Iz Trsta. državna poslane ki ne spadata so toraj Tržačane hudo pretresle in Raba sta za fakcij Ijena Burgstaller in Vidulic, opoziciji*'. Besede cesarjeve za njeno Iz Dalmacij Vladna poročila o homatijah so Deboro kazala, katero tako izvrstno da } s takim razumom pomirlj O gibanji vojne drugih jaških vkre vse iznenadila in izvabila si obil bur pih se ne sme poročati nega ploska; da bo s to igro skoro dosegla rajnco ne-pozabljivo gospodično Podkrajškovo, tega res nismo prikovali. Za njo imamo uvrstiti gospoda Danila, njegov Vladni listi poročajo o več manjših pa Iz Bosne dar krvavih bitvah. Črnogorski k f s tor od y Jožef** je bil dobro premišljen in pazno igran. Gosp bila tudi lična prikazen in njena dična M. Nig svoje strani, kolikor more^, za zadušenje upora. Do zdaj komaj 200 do 300 Črnogorcev vdeležilo bojevanja. Poroča se, da je na več krajih padlo mnogo upornikov se i posebno proti koncu vse pohvale vredna ,, Ana Pevec je kazal Gosp naših jakov pa malo župana v pravi podob: gospa Gutnikova pa ravno tako staro judinjo. Gospodj vašČanske^ f Kajzelj, Sršen, Rus, Sturm in drugi so bili vsi na svojem mestu in gotovi Telegram „Novicam". oj' i h alog ) skupno igranje ni tako gladko, kakor bi bilo imelo biti pri tako dobro priučenih nalogah. Občinst\ gralkam in igralcem Dunaj 8. februarja. Zbornica je s 155 glasovi proti 145 pritrdila posebni obravnavi petrolejskega davka. Nevolja desnice splošna^ obilno dajalo zasluženo burno pohvalo Predstava ta ker manjka vec poslancev. je pokazala, da se slovensko gledišče, ki je pod prej njimi gwje tako spretnimi vodstvi skoro propadlo, zopet vzdi in da naprej med našimi diletanti lepih talentov Le ! {Izborni ples), ki je letos nadomestil do sedaj Žitna cena v Ljubljani 4. februarja 1882. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 10 kr banaške avadno Vodnik o bil obilno obisk besedo v ljubljanski čitalnici, 10 gold. 3 kr kadriljo je p turšice 6 gold. 20 kr soršice 7 goid 70 yj Uli yj KßLkUKj vj uiatwj y c^ii y xvc^vitixjv/ jv-* ^ivroc^iv/ • v^ pftFOV» —--- - o Počastila sta nas s svojim prihodom gospoda deželni prosa 5 gold. 3 kr 80 kr rži 6 gold kr ječmena 4 gold. 39 kr ajde 4 gold. 87 kr ovsa 3 gold predsednik Winkler in gen Stubenrauch 14 kr Krompir 2 gold. 68 kr. 100 kilograme Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba Blaznikovi nasledoiki v Ljublj