Edini slovenski dnevnik T Zedinjenih državah s- Velja za vse leto • . $3.00 Za pol leta......$1.50 ^ YE0 GLAS NAM)DA List slovenskih delavcev v Ameriki. ™ The only Slovenian Daily -s in the United States* 2-■ ■ ■ Issued every day except Sandiy* —: and Legal Holidays »: 50.000 Readers. > TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 11, 1903, at the Fost Office at Now York, N. Y, udar the Act of Congress of March S, 1879. TZLXFON PMARNN: 48ST OOXTLAJTDT, NO. 80. — STEV. 80. NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 5, 1916. — SREDA, 5. APRILA, 1916. VOLUME XXIV. ~ LETNIK XXIV. Nemške čete ne morejo kljub silnim žrtvam nič opraviti. Zračni napad. Obstreljevanje utrdb pri Great Yarmouthu. — Angleži pravijo, da ni skoraj nobene škode. vroča artilerijska bitka na fronti avon court malancourt. — francozi poročajo, da so severno od gozda pri cailette pre cej napredovali. — v argonih obstreljujejo francoske baterije nemške promet ne ceste. - nemški generalni štab poro- ^ ^^ 4 ^ _ ča, da so vjeli nemci pred verdunom zo- Napadi nemških zrakoploveev nn London, Anglija, 4. aprila. — Angleški municijski minister j«1 izjavi!, tla je nastala prejšnji teden v tovarni za smodnik v Kenlu velika eksplozija, ki j<- popolnoma razdejala eelo poslopje. Eksplozijo je povzročil mal požar. ki je nastal na skrajno zagoneten na "-in. Tovarna je bila zavarovana za veliko svoto denarja. pet oemsto francozov. angleško obal so postali čisto nekaj vsakdanjega. — Zadnjo noč so pripluli "Zeppelini" že včetrtič nad — . n , *....., i angleško obal in obstrljevali ntrd- Pari* Franc na. A. annla. — \ smosnom se lahko ro-i , ... ,. .. roji, so se Francozi na to izborno pripravi- xem li. Nemci so bili prepričani, da bo padla trdnjava imjka-j i»ovi z sneje v štirinajstih dneh oziroma v treh tednih. Kot se \idi, so se temeljito prevalili. \a nekaterih točkah so res prodrli našo fronto, loda pomisliti je treba, da niso s tem še prav ničesar dosegli. Pred kratkim je sporočil francoski generalni štab, da velik*- + raneosk«- rezerve sploh še niso stopile v akeijo. Zadnje dni je poslalo nemško armadno poveljstvo|lo obžaluje, ker sta dva nemška le-proti naši fronti med Avoeourtom in Malaneourtom par talea ponoči potoma obstreljevala tisoč vojakov. Front.-« je kratka 111 primeroma le malo za-f™ misicf-. da se nahaja- \arovana. Neme i *n s«* morali z velikimi izgubami vendar umakniti. Francozi bodo morali najbrže zapustiti utrdbo Betli-ineourt, katero Neniei že dalj easa od treh strani obstreljujejo. Današnja poiorila, prihajajoča iz mei seveda pravijo, da so nji-Zeppelini vse porušili ter da število mrtvih in ranjenih še ni 7.nano. Švicarska meja. Berlin, Nemčija. 4. aprila. — Nemčiia je sporočila potom svojega poslanika švicarski vladi, da ze- ta nad francosko trdnjavo Bel fort. Obljubila je, da bo letalca strogo kaznovala in povrnila vso škodo. Nadalje je Nemčija predlagala, da bi bilo najboljše, če bi bila švicarska meja ponoči raz-{svetljena z električnimi žarnica-glavnega stana mi. fianei.skeija generalnega štaba, so zelo ugodna. Franco-j Švica je baje s tem predlogom ske čete so odvzele Nemeem nekaj postojank v gozdu pri runoma zadovoljna. Cailette in odbile vse sovražniške napade med Donan- Demokrati poraženi. nioiintoni in \ .-111x0111. \ ro«-a artilerijska bitka pri Avo- „„ .. , . ... . . , „ r, i -, . Hartford, Conn.. 4. aprila. — eoiirtu in Malaneourtu >e ni knneana. Sowrnn od ( ailet- Pri tlana5njih občinskih volitvah te s.i Francozi precej na]>redovali. | j<> zmagal republikanec Frank Ha- Franeoske bateri je, ki so razpostavljene severno od gartv. — Njegov protikandidat je A i sne m v Argonih, obstreljujejo ceste, po katerih dova- bU demokrat Kinsella. žajo Nemci proviant in vojni material. Nekatere ceste so tako poškodovan«-, da je transport po njih skoraj popolnoma nemogoč. Pariz, Francija, 4. aprila. — Ko so začeli Nemci prodirat' wo mali soteski med Douaumontom in Yauxom, je , . , . , - , , i, i« * • i * -i i najstpalenc topove, ki baje v vsel stopilo v akcijo vec oddelkov francoskih strojnih pusk. ozirih pri.kaSaju nemške 42_ceuti Strojno ]>uske so začele strahovito kositi nemške vrste, nietrske. _ Izstrelek tega novega Sovražnik so jc moral pn kratkem odporu z velikanskimi izgubami umakniti. Francoski generalni štab je izdal danes dvoje uradnih poročil, ki s«* glasita: Za pa d no od reke M.nas je obstreljevala neruska ar-tilorija nnše postojanke med Avoeourtom in Malaneourtom. Na vzhodnem breuru reke Mans se ni prigod i lo niče-s;ir posebnega. Zapadno otrani bliža jo Verdunu. Na razpolago imajo najmodernejše topove, dovolj muuiei je in obilo provianta. Prodiranje se vrši popolnoma sistematično. Ko bo oklepal mesto Verdun s treh strani naš železen obroč, bomo vprizorili splošen napad. Prepričani smo, da se bo napad popolnoma ob-nesel. Nemški generalni štab poroča: Na vzhodni verdunski fronti so zavzele naše čete po velikih naporih močne francoske obrambne postojanke jugozapadno od Douaumonta. X nedeljo smo vjeli 764 mož. med katerimi se je nahajalo 19 častnikov. Poleg tega smo zaplenili tudi veliko Francozi go pri Cailette nekoliko nepredovali. V občinskem odboru je trinajst republi kancev in sedem demokratov. Novo morilno orožje. Pariz, Francija. 4. aprila. — Francoska artiierija ima nove šest seli topa je visok petinpol Čevlja ter t**lita eno tono. "Portugal'. Petrograd, Rusija, 4. aprila. — Ruska vlada je poslala vsem velesilam noto. v kateri pravi, tla smatra potop bolniške ladije "Portugal" za piratstvo. Nemci še vedno tajijo, da ladije niso oni potopili. Chelmsford v Bombayu. London, Anglija. 4. aprila. — iz Rombava poročajo, da je dospel tja nov indijski podkralj baron Chelmsford. Njegov prednik je bil baron llardin^e. — Prebivalstvo je novega podkralja navdušeno pozdravilo. Novo zdravilo. Pariz, Francija, 4. aprila. — Ravnatelj Pasteurovega zavoda, dr. Pierre Roux, je izjavil včeraj v Akademiji znanosti, da je iznašel nov serum proti tifusu. S tem serumom j«' dozdaj ozdravil že 19 oseb. Volitve v Chicagi. Chicago, 111.. 4. aprila. — Pri današnjih občinskih volitvah so zmagali demokrat je. POZOR ROJAKI! Atentat na carja. Zaroto je baje osnoval bivši ruski notranji minister Hvostov. — Težka obdolzitev. Berlin, Nemčija, 4. aprila. — Pred kratkim s<> hoteli neznanci vprizorili napad na roškega carja. Atentat je preprečil železniški u-službenee Orlov, ki je še pravo-časno opazil, da je železniška proga. po kateri se je imel pripeljati cesarjev vlak. poškodovana. Orlov je bilje dobil zato veliko nagrado. Ta vest je povzročila v ruskih krogih zelo veliko razburjenje. — Ljudstvo je prepričano, da so vprizorili atentat revolueionarci. ki že dalj časa strežejo ear ju po življenju. Dosedanji generalni governer mesta Irkutsk v Sibiriji, Deleeki. je izstopil iz službe in začel po časopisju javno dolžiti bivšega notranjega ministra Hvostova, češ, da je on osnoval zaroto, katere naloga je bila vprizoriti napad. Hvostov se bo moral zagovarjati pred sodiščem še zaradi drugih pregreškov. — Ko je bil namreč še v službi, se je dal baje od vsakega podkupiti in je bil pripravljen storiti za denar vse. Meja najaikanu. Jzdružene države so poslale še nekaj vojaštva v Mehiko. 1 Grška vlada je zopet zahtevala, da ^ morajo zavezniki zapustiti Solun in Macedonijo. "Ropar*' Schiller. Wilmington, Del., 4. aprila. — Državni pravdni k 1'nrle.v je izpo-sloval danes zaporno povelje proti Emstu Schillerju. Obtožen je. da je napadel moštvo angleškega par-nika "Matoppo". Schiller se nahaja v Bellevue bolnišnici, kjer preiskujejo zdravniki njegovo duševno stanje. Ce ga bodo spoznali za zdravega, se bo moral podati v Wilmington, kjer se bo vršila glavna obravnava. Prvo predavanje. Buenos Aires, Brazilija. 4. aprila. — Tukajšnji župan je sprejel danes v avdicnci delegate paname-riške trgovske konference. — Na konferenci je imel prvo predavanje ameriški državni zakladniear MeAdoo. Grof Tisza. London, Anglija, 4. aprila. — Ogrski ministrski predsednik grof Štefan Tisza je rekel poročevalcu nekega časopisa, da se Avstrija ne bori zato, da bi osvojila kaj ozemlja, pač pa samo zato. da pomaga Nemčiji ter da bosta skupaj dosegli pravičen in zadovoljiv uspeh. - To je vse in ničesar dragega — je rekel na koncu. — Ne tajim, da smo siti vojne. — Saj so jo siti vsi, ki so se u mešal i vanjo. Nemčija in Nizozemska. Berlin, Nemčija, 4. aprila. — Danes je bilo tukaj sporočeno, da Nizozemska noče ugoditi formalni prošnji zaveznikov in da ne bo zaprla svoje meje proti Nemčiji. Rim, Italija, 4. aprila. — Iz Švice poročajo, da je Nizozemska zaprla svoje meje proti Nemčiji in da je začela koncentrirati ob meji veliko množino vojaštva. Angleži zaplenili pošto. Včeraj je dospel v New York parnik "Niemv Amsterdam". Pri Dovem so Angleži parnik ustavili in zaplenili vso pošto. Pisma in posiljatve so se nahajale v 727 vrečah. Poslanik Page. Rim, Italija. 3. aprila. — Thomas N. Page, ameriški poslanik za Italijo, bo jutri odpotoval v London. Spremljala ga bo soproga, ki se bo vrnila iz Londona v Ameriko, kjer je njen brat M. Lanthrop nevarno zbolel. Nemčija je dobro preskrbljena. Berlin, Nemčija, 4. aprila. — Državni kancelar je danes izjavil, da Nemčiji ne bo do prihodnje letine zmanjkalo krompirja. Nemčija je tudi z drugimi živili zadostno preskrbljena. čete bandita kmalo vjele. — ponesrečen Atene, Grško, 4. aprila. — Gr- 1 ška vlada je znova pozvala zavez-' villova banda je razdejala dva mostova nike. da naj takoj zapuste Solun ______'___ ___ in vso Macedonijo. Grški ministr- med piedra negras in monclovo. — villov .ski predsednik je poslal angleški general se je začel pogajati s carranzo in francoski vladi noto. v kateri pravi, da bo od zdaj zanaprej srna-,' vo vlado. — v slučaju, da bi kapituliral, trala grška vlada zaveznike odgo- zahteva popolno amnestijo. — gen. fun vorne za vso škodo, ki ]o bodo po-, vzročili nemški, bolgarski in av-j ston je prepričan, da bodo pershingove strijski zrakoplovci na grškem o-', zemlju. Berlin, Nemčija, 4. aprila, -j poskus. — mehiške železnice. Zdaj so slednjič določene bodoče, mrjp na I laik a nu za Avstrijo. Bol- : —" - r 1 garsko ill Grško. j Washington, D. C., 4. aprila. — Vojni urad je danes Z Dunaja poročajo, da so se vr- odredil, da je odšlo iz koncentracijskega tabora v Colurn- šda med avstrijsko in bolgarsko ^ neka j ^ y Mehiko_ vlado dolgo časa pogajanja, ki so se končala v obojestransko zado-voljnost. Po mnenju tukajšnjih diplomatov je balkansko vprašanje zaenkrat rešeno. Berlin, Nemčija, 4. aprila. — Tukajšnje časopisje je dobilo poročilo. da je zahteval francoski generalni konzul v Kandiji, da naj grška vlada internira vse Avstrijce, Nemce Turke in Bolgare, ki se nahajajo na Kreti. C'e se to ne bo takoj zgodilo, bodo francoske bojne ladije izkrcale na Kreti svoje čete. Kdor še nima Slovensko-Ameriškega Koledarja za leto 1016, naj ga nemudoma naroči. V zalogi ga imamo samo še nekaj izvodov. — dobe vsi naši naročniki v Pennsyl-Stane s poštnino vred 35 centov, vaniji knjižico "Nova postava Naročite ga takoj! . ponesrečene delavce v Pennsylva-Slovenic Publishing Co„ 1 nijL" Spisal je to knjittoo Koalo 82 Oartlandt St., New York, N. Y. —"-- Kateri polki so se podali na pot dosedaj še ni bilo objavljeno. Državni tajnik Lansing se je danes dolgo časa posvetoval z vojnim tajnikom Bakerom glede železniškega v prašanja v Mehiki. General Pershing namreč ni zadovoljen samo z severozapadno mehiško železnico, ampak hoče imeti na razpolago tudi železniško progo, ki vodi iz Ju-areza preko Chihuahue v Torreon. Iz Fort Apaehe se je podal danes na fronto stotnik Hazzavd s šestnajstimi Indijanci in dvema tolmačema. Iz Dura liga poročajo, da je padel v boju Villov pri-staš. general Nieolas Moralez. Torreon, Mehika, 4. .aprila. — Tukajšnji Carranzov poveljnik, general Trevino, je danes izjavil, da se je začel Villov general i'anuto Raves žnjim pogajati. General bi se mu baje takoj ndal z vsemi svojimi eetami, če bi dobil zagotovilo, da bi se niti njemu, niti njegovim vojakom ničesar zalega ne pripetilo. Trevino mu je odvrnil, da imajo ustaši deset dni easa, da oddajo svoje konje in orožje. Reves je eden najbolj znanih Vil lovih, generalov. Iz zanesljivega vira se je doznalo, da ima pod seboj kakih 200 mož. Če bo Reyes res kapituliral, bo izgubil Villa žnjim eno glavnih opor. Snn Antonio, Texas, 4. aprila. — General Funston je dobil daues poročilo o bitki, ki se je vršila pri Aguas Calient es med 10. ameriškim infanterijskim polkom in Vil-lovimi pristaši. Amerikanci niso imeli nikakih izgub, Mehikanci so pa izgubili trideset vojakov in 40 konj. Generala Vil le ni bilo poleg. Zaenkrat ni še nikomur znano, kjer se pravzaprav nahaja. General Funston je prepričan, da ga bodo Pershingove čete prej ali slej vjele. Xadalje so sporočili generalu Funstonu, da so Mehikanci pod vodstvom Villovili častnikov razdejali dva železniška mostova med Piedra Negras in med Monclovo. To je prvi slučaj, da so se pojavili ustaši v onem ozemlju. Mostova sta bila oddaljena samo 70 milj od mehiške meje. General Funston baje ni naprosil za pomoč. V slučaju, da bi poklical vojni department pod orožje Narodno gardo, bi poslal Funston redne čete, ki se zdaj nahajajo na meji, generalu Pershingu, milico bi pa uporabil za obmejno stražo. El Paso, Texas, 4. aprila. — Danes je bilo tukaj razglašeno, da se je hotela gamizija v Juarezu Carranzi izneveriti in začeti delovati za Felixa Diaxa. Oblasti so prišle zaroti še pravočasno na sled. Pred vojnim sodiščem se bo moral zagovarjati nek bivši Villov general in šest častnikov. Vsi so bili še enkrat pomiloščeni. Danes je dospelo v Juarez veliko mehiških artilerijskih častnikov, ki so se dolgo časa posvetovali z generalom Caviro. mestnim poveljnikom. Zakaj so prišli in o čem so razmotrivali, se dozdaj še ni moglo dognati. Po mestu se je nadalje razširila govorica, da namerava priti v .Juarez general Louis Herrera in nadomestiti generala Oaviro. Konzul Garcia je izjavil, da je to poročilo popolnoma brez vake podloge. Xek častnik je danes rekel, da se Amerikanci ne bodo smeli posluževati mehiške centralne železnice ter da je za Amerikanee najboljše, da se vrnejo domov. El Paso, Texas, 4. aprila. — Dozdaj se je vrnilo s fronte kakih 150 bolnih ameriških vojakov. Dva sta že umrla. El Paso, Texas, 4. aprila. — Zadnji čas se je veliko govorilo, da general Villa ni bil ranjen in da so vse tozadevne vesti neresnične. General Gavira pravi, da mu je iz zanesljivega vira znano, da je Villa res ranjen. Iz Tor-reona je baje dobil brzojavko, ki se glasi: Ker se zdaj cene denar ju skoraj . T" ^Mje, ki so dospeli iz Santa Rosalia v Torreon, vsak dan menjajo, smo primorani so lzJavilu d.a Je 1)11 ^Na pred trenil dnevi južno od Guer-računati po najnovejših cenah in rero i11 (la tam usmrtil svojega bivšega prijatelja Xi-bomo tudi nakazovali po njih. — jcolasa Pereza. Oni, ki so videli Villo, so izjavili, da je res Z^t^*0 do? J1®: I ranjen. Ko je jahal na konju, sta ga morala baje dva vo- tZf^T^ T'VCSJah ^ ^ ** .i*ka podpirati. manj. List dospe na zapad pona- --1 1_________ vadi par dni kasneje in med tem, Nemiri j Ruska artiierija. ko dobi naslovnik list v roke, se Berlin, Nemčija, 4. aprila. — | Berlin, Nemčija, 4. aprila. — pri nas cene morda že večkrat spre- Iz Amsterdama poročajo, da so se Vojno ministrstvo naznanja, da je mene. __j vršili v petek veliki nemiri v Du-' položaj na zhodni fronti neizpre- TVKDKA FRANK HAMIK, , blinu. — Demonstrante je slednjič menjen. Ruska rtilerija je severno New York; H. Y. policija s silo pregnala. od Widzy še vedno v akciji. —• Obsodba. Porotniki so spoznali pojri-ehni-ka II. A. Schroeffela iz New Yor-ka. ki jc meseca ilceombra zadušil svojo ženo, krivini umora po drugem redu. Sodišče ga je obsodilo na pet oziroma na sedem let ječe. Pojjrebnik je poskušal svoj zločin prikriti potom ponarejenega mrtvaškega lista. Genadijev obdolžen zarote. London, Anglija, 4. aprila. — Danes so aretirali tukaj tir. N. Ge-nadijeva. bivšega bolgarskega zunanjega ministra. Obdolžen je, da je koval zaroto proti vladi. Radi istega zločina se bo moralo zagovarjati še šest drugih uglednih Bolgarov. Pozor pošiljatelji denarja! Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, ISTRI JO, KOROŠKO, HRVATSKO, in druge kraje v AVSTRO-OGRSKI blizo 7 m i-lijonov kron. Vse te posiljatve so dospele v roke prejemnikov ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom, ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in na-slob osebe, kateri se ima izplačati Cene: K. S(K. | G--------.85 1 120________15.90 10.... 1.50 | 130.... 17.25 15.... 2.15 | 110.... 18.55 20--------2.S0 | 150.... 10.00 25.... 3.50 | 160________21.20 30..., 4.15 j 170.... 2Z55 35--------4.80 | ISO________23.85 40--------5.45 I 190________25.20 45.... 6.15 1 200.... 2C.50 50.... 6.80 | 250--------33.15 55 --------7.45 ! 300 ________39.75 60.... S.15 | 350.... 46.40 05.... 8.S0 L 400.... 53.00 70--------9.45 | 450 ________59.65 75.... 10.10 f 500.... 6C.25 80--------10.75 | 600__________79.50 85--------11.40 | 700.... 92.75 00.... J 2.05 i 800.... 106.00 100--------13.25 i 900.... 119.25 110--------14.60 t looo iwf¥i 'GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned and Published by t be ■LOVENIC PUBLISHING CO. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. LOFTS BEN EDI K, Treasurer. Place of Business ol the corporation and addresses of above officers: B2 Cortland t Street Borough of Man-_hattnn, New York City, N. Y. Za celo loto velja list ca Ameriko In Oloa-IO .................... $3.00 * pol leta.................... 1.50 t. celo loto za mesto New York.* 4.00 w pol leta za mesto New York.. 2.00 * Evropo za vse leto.......... 4.50 .. „ „ pol leta.......... 2.55 „ „ četrt leta........ 1.70 "tiLAS NARODA" Uhaja vsak dan livzemšl nedelj ln praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") lamed every day except Sunday« and Holidays. _Subscription yearly $3.00._ Advertisement on agreement. Dopisi brej podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po e— Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tndl prejšnje bi-feivalKče naznani, da hitreje naj-_demo naslovnika._ Dopisom ln pofilljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" "*> ♦"'■ortisndt St.,_New York City. _Telefon 4087 Cortlandt._ Slisiu&l Glasovi o miru. Zadnji č-a* se veliko pišse, sklepa iti govori o miru. Za vojne dogodki1 h ■ prebivalstvo ne ineni veliko. Končno je vendarle prišlo do pre-1'i ičanja. da je vse skupaj velika lieu,urnost. Najbolj žalostno je pri tem to. da mora zaradi te velike neumnosti preliti svojo kri toliko M o in stotisoč vojakov, da mora t .lika družin stradati in da vse ilelo, ki ga opravijo roke, ne print ve uiti najmanjšega dobička. < si prej delal, si že vsaj toliko napravil zase, da si si kupil kruli a hi da si zvečer vedel, kam boš !«•{?• 1 spat. Tudi zdaj je treba delati in opravljati veliko težavnej-' dela kakor prej. Toda vse to *ii le ima en edini končni smoter: ubijanje in pustošenje. Ivo je želodec prazen in ko krvavi ljudstvo iz tisočerih ran, za-t. ume \ vi ideali. Pojmi kot so do-1 m.»vina, eesur, junaštvo, junaška k m rt sj zanje bre/ vsake vrednosti. vt loe, da je vse to silno trp-ljtiijt* posledica teh pojmov. Nikdar ui bila vojaku smrt na bojišeu ki: Ika. toda tako grenka kot mu je /daj. mu gotovo tudi še nikdar Bi bila. Reveži so izpregledali, da ne bo imela od njihove smrti domovina nikake koristi. S svojo smrtjo ne be l » pomagali ne ubogim ženam, ne stradajoeim »trokom. ne nikoli: ur na vsem božjem svetu. V smrt so obsojeni, *uto naj umro! i « je najvišje pravilo, ki se dandanašnji v Evropi izpolnjuje z nevrjetno natančnostjo in največjo strogostjo. Kdaj bo kontne klanja, konec največje sramote, kar jih pomni svetf Veliko je prerokov, toda le malo zanesljivih. Izkazalo se j", da miru Še ne bo tako kmalu, dokler bodo razpravljali o njem diplomati in računarji pri generalnih štabih. Mir bo šele tedaj, ko bo odpo vedalo orodje, mir bo nastopil v hipu, ko bo stopilo ljudstvo na noge in reklo: — Dovolj naj bo! Do tukaj smo šli, zdaj pa ne gremo dalje! In razveseljivo je dejstvo, da se je začelo ljudstvo že oglašati. Pred kratkim je poročalo časopisje, da so se vrwili po raznih mestih v Nemčiji nemiri. To je veliko! V državi, kjer je bil rojen militarizem in kjer se je najbolj razširil, je ljudstvo izjavilo, da ni zadovoljno z zmagami na papirju in da se rajše parkrat dosita naje kot da bi podjarmilo vse evropske narode. Tudi v Italiji in Rusiji so se že vršile demonstracije. To so seveda «ele prvi začetki,! toda začetki so vendarle. Težko je! bilo izreči prvo besedo nezadovoljnosti. Oni, ki jo je izrekel pr-j vi, je šel na vislice, sto nadaljnih je šlo mogoče v dosmrtno ječo,j toda besede so padle živo v srce in jprebudile »krite misli, o kate-aih nekateri morda niti slutili ni-, so, da se nahajajo v niib. ' Vesti, ki prihajajo iz domovine, Jiiso jasne, toda prevdaren človek i lahko kmalu spozna njihov pravi pomen. Ljudje pišejo, da so si svesti zmage, da so udani cesarju in da zaupajo v moč svojega orožja. Ponavadi tudi pristavljajo, da morajo hoditi napol bosi ter da že tedne in tedne niso videli ne belega ne črnega kruha. Najpotrebnejše stvari za življenje so se tako podražile, da si jih niti človek, ki je imel prej vsega v izobilju, ne more privoščiti. Kako se vendar strinjajo te iio-viee s prej omenjeno zavestjo? Zdi se nam in ne trdimo preveč, če pravimo, da razen ljudi pri slovenskem časopisju ni v stari domovini nobenega za vojno navdušenega človeka. Oni morajo seveda pisati, kot jim diktira* visoka gospoda. Vrjetno je. tla jiin ne pove ničesar takega, kar bi bilo v njeno škodo. Razmere, ki vladajo zdaj, prekašajo po svojih grozotah one v srednjem veku. Ko bo sklenjen mir, naj so postavi tt-melj novi dobi, dobi bratstva in enakosti. To je želja vseh, ki v vojni še niso izgubili zadnje trohice razsodnosti. Dopis. Collinwocd, Ohio. — Naselbina Collmwood ni zelo velika, vendar pa smem reči, da je precej bogata. V njej je veliko število novih najbolj modernih tovarn, katere tudi precej dobro in redno obratujejo. Večini eollimvoodskih Slovencev ni treba hoditi daleč od naselbine s trebuhom za kruhom. Društev imamo precej, ki prav dobro napredujejo. Potrebno bi bilo, da se tudi naše društvo sv. Janeza Jvrstnika št. 71 J. S. K. J. katero je najstarejše v tej naselbini, nekoliko zbudi in napreduje. Ako pa hočemo napredovati, nam .je treba agitacije; udeleževati se moramo mesečnih sej. katere se vršijo od sedaj naprej ob 2. uri popoldan, namesto ob J. uri, vsako drugo nedeljo v mesecu v navadnih prostorih. Želeti je, da se bratje polnostevilno ude-| ležite vsake mesečne seje. Izjema je samo delo in bolezeqi. Vzemimo si za vzgled druga društva, katera kar vidno napredujejo na članstvu. Njih Člani so izborni agitatorji, katerih, bi tudi pri našem društvu sv. Janeza Krstnika štev. 71 J. S. K. J. ne bi smelo manj-I kati. rA bratskim pozdravom —i I Tajnik. Naseljevanje Slovencev na farme. Piše Math. Gaishek, Nokomis, 111. (Dalje.) MISSOURI. Missouri je dobra poljedelska država in dobro napreduje. Glavno delo kmeta je tam splošno poljedelstvo (General Farming) ; živinoreja, Žito, sadjereja, vinoreja in tudi mlekarstvo zelo napreduje. Missouri zredi najboljše mule i v Ameriki. Izkušeni farmerji re-Idijo čisto krvno živino; goveda, konji, mule, ovce in &vinje se mnogoštevilno rede. Rodovitna in dobro obdelana zemlja v Missouri in i sosednih državah da dober trg za1 ' poluokrvno živino. St. Louis je dober trg za konje, mule, goveda, ovce in svinje, kakor tudi za druge poljske in vrtne pridelke. Glavni pridelki so: pšenica, ko-imza, oves, seno, sadje, sočivje in tudi tobak. V južnem Missouri tu-1 idi bombaž (cotton) dobro rasite.' Največ koruze se po krmi živini sploh in se potem debela živina i lahko proda. Missouri se razdeli v več vrst različne zemlje in okrajev. Ozark bregovje se razteza proti jugu. Kraji po tem bregovju so bolj pusti in kameniti ter posebno pri-' pravni za sadjerejo. So pa tudi ravnine in zelo rodovitna zemlja za potoki in rekami. V tem Ozark bregovju, kjer splošno vse raste, j je zdravo podnebje. Zemlja po bregovih je zelo poceni, kar je pa: boljše "bottom, land", je pa od< $20 do $75 a ker. , Missouri River teče od severno-' zahodnega dela države proti jugo-{ vzhodu. Na vzhodni meji teče! Mississippi River. Za tema reka-' ma je dobra zemlja (bottom land) j in je zelo rodovitna. V jugovzhodnem delu je ta zemlja bolj močvirnata, kjer so že veliko kanalov skopali, da 'se voda odteka, vsled cesar postane zem-llja zelo rodovitna. Veliki nasipi za Mississippi jem varujejo, da se ta nizk^ zemlja ne poplavi, prigodi se pa. da včasih visoka voda podre kakšen nasip in poplavi zemljo. Zato se še lahko kupi tu zelo poceni. Severni del je črna prairie zemlja in je zelo rodovitna. Po Mississippi in Missouri rekah gre parobrodstvo in po državi je dosti železnic, tako da se vse lahko pošlje na trg. Dežja paue na leto palcev, je dobro razdeljen med letom, tako da je suša malokdaj. Vendar pa pride tudi suho leto. kot uaprimer zadnjih par let. Toda tedaj je bila suša tudi v drugih najboljših državah, kakor Illinois. Indiana, Ohio itd. V tej državi je Še dosti priložnosti za ustanoviti si dobro kmetijo. Podnebje je zdravo in toplo, zime so kratke. Rastline rastejo od 200 do 220 dni na leto, to je za 100 dni več kot v Wiseoiisinu. Torej se tudi lahko več pridela. Ker raste vse, je tudi manj dela, ker ni potreba živine krmiti v hlevih. Naši rojaki so se naselili v južnem Missouri, kjer je še dosti dobre zemlje. Kateri so prestali hud začetek, so sedaj na dobrem in bodo čimdalje na boljšem. Naši rojaki imajo že posebno srečo. Ako se jih veliko naenkrat naseli na farme, bo gotovo par let slaba letina, akoravno je bilo prej in je tudi pozneje dobro, ko se jih že polovica spravi nazaj v rudnike j ali tovarne. Potopisni spomini iz rimske okolice. (Konec). IV. Tu3culum. Dort, wo die Lii ft e sin d reiner, Noeh iinmer steht mein Sinn daliin — Zu den Bergen der La-teiner. RLiekert. Pohitel sem zopet za vodnikom, ki me je, kakor sem kasneje spoznal iz pogovora z njim, že težko pričakoval. Kajpada, rad bi bil danes še kje drugod kaj zaslužil. Zasedem torej zopet lenega, v u-darcih utrjenega dolgoušnika, in . šlo je zopet počasi, prav počasi z : velikim trudom oslarjevega biča na desno po senčni gozdni stezi kvišku. Po kake pol ure trajajoči ježi sva dospela na majhno planoto, kjer so se kazale razvaline I starinskega ozidja. To so že ostanki starega Tuskula, omeni mi vodnik. Kmalu potem kreneva iz gozdna steze na starinsko, s štiri-voglatim kamenjem potlakano pot. To je stara cesta, po kateri so se vozili najznamenitejši Rimljani v tuskulsko letovišče. Se nekoliko naprej in že s\*a pri arafi-teatm, ki je bil še zunaj nekdanjega mesta. Sedemdeset metrov je dolg in dvainpetdeset širok: ! arena pa meri oseminštirideset i metrov na dolgost in devetindvaj-! set v Širokosti. Bogatini so pač 1 hoteli živeti tukaj poletu tako prijetno in razkošno, kakor pozimi v Rimu. Zato so si pozidali tod naokoli več gledališč. Više gori ugledaš še dandanes precej dobro ohranjene razvaline starega gledališča. ki ga je dala izkopati sar-dinska kraljica-vdova leta 1830. ! Kopeli, vodovod, hladnieo se mo-I rejo se razločevati na raznih kra-jih. — Tuseulum je bilo staro, trdno, znamenito mesto, razprostirajoče se po rebru gorovja latinskega na desnici nekdanje latinske ceste. I Na vrhu mesta je bil trdno obzi-I dan in zavarovan grad.. Ko je mesto postalo rimski municipij, pozidali so si ondotni patriciji in bo- Igataši v okolici mesta letovišča zaradi prijetne lege, čistega zraka i in nekoliko tudi zaradi krasnega j razgleda. Zato je dandanes med | grmovjem in drevjem tod naokoli , vse polno razvalin, spominjajočih nekdanjih časov slave in razkošja. Ali midva, dragi čitatelj, se ne bodeva ugiabljala v raziskavanje pomena teh starih raztresenih zi-; din, ne bodeva ugibala, kateri nekdanjih znamenitih mož je imel I tu lastninsko pravico, postojva le j nekoliko pri najbolj znanih raz-] valinah letovišča Ciceronovega. ■ Tusculanum imenovanega, I Ciceron sam pripoveduje rad o' svojem krasnem letovišču, katero je bilo na podanku pogorja tako,! da se je raztezalo daleč doli v rav- i nino, kjer je namakala posestvo; Marrana. Vodeno silo je napeljal na razne kraje. Spodnji del svo- GLAS NARODA, 5. APRILA, 1 9111 jega posestva je imenoval 4 4 akademijo", Platonu v spomin, gorenji del pa '"lieej'* v spomin Aristotelu. Dragocene mramorne sobe, relijevi in slikarije so krasile Ciceronovo vilo. tako da jo je lastnik sam* rad primerjal z "otoki blaženih". Tuskulsko letovišče je prišlo pri rimskih bogatinih tako v navado. da. so ondi čestokrai bivali najznamenitejši možje. Kras, .Pompej, Hortenzij. Lukul. Brutus itd. so se tod senčili ob vročih poletnih dnevih. Kasneje v dobi rimskih cesarjev so se nasadi povzdignili in razširili, zakaj tudi cesarji so radi dihali tiiskulski zrak. Dve cesti, ki sta Še sedaj deloma ohranjeni, vodili sta v mesto. Na mnogih krajih se še poznajo štirivoglate kamenite plošče, s katerimi je bila cesta potlakana. Blodeč po tem grobišču nekdanje slave sem opazil tudi ostanke -starega ribnika (piscina), pri katerem je še nekaj dobro ohranjenih slopov. A bolj kakor vsa ta stara davnina me je objemala misel na nekdanje čase. Tu je slavni rimski govornik iti državnik Ciceron mislil in pisal nepozabne "'Di-sputationes Tusculanae". Oveko-večii se je s tq svojo razpravo. In vendar! Koliko presega razum, razsvetljen po resnici krščanstva, staropogansko niodroslovje! Koliko določneje govori preprost krščanski težak o najvišjih resnicah, o namenu človeškega življenja in delovanja, o nravnosti in njenem, plačilu, mimo fino omikanega poganskega mod rosi ovca!... V Tti-skulu si je zastavil Ciceron vprašanje: i£Kaj je slava?" In kako je odgovoril? Kako je pojasnil ta problem? ''Slava" — pravi — "je resnična in gotova dobrota, ne pa lažniva senca. Slava je soglasje hvale, ki jo dajemo modrosti ; slava je nesebičen glas dobrih sodnikov, ki odlikujejo bleščečo zaslugo. Slava je odmev, najlepše plačilo nravnosti. Slava, edina slava nam „ nadomešča kratkost življenja, ker nas jemlje v misel pri zanamcih; prestavi nas na kraje, kjer več ne moremo biti: slava povzroči, da tudi s smrtjo ne minemo, ampak živimo še nadalje. Slava je stopinja, po kateri se človek dviga kvišku proti ne-I smrtnosti." ^ In ko je tuskuLski modroslovec navezal vse človeško upanje na tako ničevo pajčevino, kakor je slava, poskušal je dati vodnika svojemu delovanju, tolažbe svojim bolečinam. Vzkliknil je, in zdi se, da še dandanes odmeva ta obupni krik v razvalinah njegovega letovišča: '"Oj, hlozotija! Ti edina nas moreš voditi! Ti nas učiš kreposti in podiš od nas pogreli o; kaj bi bili ljudje brez tebe! Zgradila. .si mesta, raztresenim ljudem | si vcepila ljubezen do družbe. Po-! vzročila si. da si gradijo stanišča drug poleg drugega, da sklepajo ; zakone, da govore skupni jezik. Narekovala si postave, učila si nravnosti, narode omikala. Pri tebi iščem pribežališča, tebe prosim pomoči. Doslej sem sledil le enemu delu tvojega pouka, odslej se ti izročim popolnoma vsega. In kam naj bi se zatekali, ako ne k tebi, dn zadobimo pokoj življenja, da nam bo odvzet strah pred smrtjo V Prav tisti dan, morda še celo tisto uro, ko je zapisal Ciceron te besede na hvalo "'slavi'1' in **filo-zofiji", zabodel si je na bojnem polju pri Filipih v srce ine.č svojega osvobojene a St rad ona — Brutus, Ciceronpv prijatelj. Oboževal je krepost, to hčerko poganske filozofije in slave; pred smrtjo pa je zakričal obupno: <;Prokleta krepost! Drugega te ni kakor gola beseda. Ta prazen nič ali pa nizka sužnjost sreče bodi za vselej delež mojih sovražnikov!"... Sedeč na parobku poleg razvalin Ciceronovega letovišča bi bil, morda še dalje razmišljaval žalostne uspehe starega modroslov-j ja, da me ni vzbudil vodnik iz te meditacije a prozaiško opombo, da' morava naprej. Vspneva se po oz-; ki, strmi stezi še enkrat kvišku, morda kakih petdeset metrov vi-' soko, in — na vrhu sva. Tu je po-] stavljen kamenit križ v ostanke ( nekdanjega mestnega ozidja.' Vprašal sem vodnika, kdo ga je postavil, a ni mi vedel povedati imena. Le to je trdil, da ga je dal postaviti neki cerkveni veljak,; bržčas kak kardinal-škof tiiskul-! ske vladikovine. A za istinitost' njegove besede častitim citate-; Ijem ne morem jamčiti. Pač pa me je nekako tako razvnel pogled na znamenje našega odrešenja, kakor če obiskovalec Flavijevega amfi-teatra v Rimu ugleda pred seboj podobo Križanega. Saj pa imata križa tudi res na obeh krajih med seboj nekaj ^ličnega: najpoprej zaničevana, dvignila sta se na razvalinah poganske zemlje, poganske omike, poganske države, o-znanjujoe narodom Širom sveta: ''ln eruee sal us." Zlasti križ vrh Tuskula. sredi podrtij starega mesta, vzbuja potniku prijetnih čustev... **V«i mine. ti pa ostaneš. "' Zidine na. višku "tuškulskega gradu spominjajo izvečine vnih časov srednjega veka, ko sta mesto in grad po svojih grotih pogosto krotila vso okolico, da. celo mesto Rim. Zgodovina tuskulskih grofov je jako znamenita. Sedem papežev so dali cerkvi,- a tudi v rimske razmere so «e radi in pogosto vtikali. V 10. in 11. stoletju so si Rim celo osvojili. Binkoštno nedeljo leta 1107. so premagali grofje tuskulski v zvezi z Nemci, katere je vodil pogumni nadškof Kristijan mogunški. Rimljane, broječe 30,000 vojakov. Toda že leta 1191. je padla trdnjava Tuseulum. Nemški cesar Henrik IV. jo j? premagal in podaril papežu. Od tedaj se mesto ni več dvignilo; prešlo je v razvaline. Mesto njega je nastalo Fraseati. Kdorkoli pa je kdaj bil na tem hribu, odkoder se tako krasno vidi tja v večno mesto, doli v Kampanjo. na morje in na albansko gorovje, ne more se izlepa ločiti od te divne panorame. Koliko lepši pa je moral biti šele razgled nekdaj, ko je bila Kampanja liki vrt. na katerem se je kosal vinograd z njivo, polje z vrtom, posestvo s posestvom. — ko je vsa o-kol tea rimska, lepo obdelana in odičena z naravnimi in umetnimi nasadi, pospeševala prijetno in zdravo bivanje "proeul negotiis" na tuskulskem. hribovju! Naj se ti zdi kak kraj še takci lep in prijeten, naj si ga užival i vso dušo in topil v njem čustva svojega srca, naposled se zopet zaveš, da si na svetu in — naprej pojdeš. Tako je bilo tudi meni na tuskulskem griču. A — da govorim čisto resnico — niti tako mi ni bilo. Rad bi bil Še nekoliko počival v senci, rad bi bil še sanjaril o nekdanjih in sedanjih časih, ali vodnik je začel pritiskati na. odhod. Ne rečem, da bi bil mož to naravnost zahteval: s tisto zunanjo prijaznostjo, katero ti Italijani vedno kažejo, z onim skoro smehljajočim obrazom in medeno besedo mi je jel praviti, da ima popoldne še doma opravka na njivi, da ga pričakujejo, in kar je še enakega. Razumel sem ga. Pretrgani mu v hipcu nadaljno povodenj gosto-besednosti, oznanivii na kratko: Dunque avanti! Še en pogled naokoli in poslovil I sem se od prastarih razvalin, poslovil od davnih spominov... Neki znameniti nemški pripovedovalce je nasvet oval, naj bi napravil vsak, kdor količkaj more in kadarkoli se mu nudi prilika, izlet, zakaj ne le da se vzraduje in okrepča v naravi, pogosto ima še kasneje najlepše spomine prežitih dni, d asi tudi morda ni bilo vse tako. kakor si je želel. Ta ideja prevladuje v trenotku tudi pisca teh vrstic. Spominjati se mu je one ježe na svojeglavnem oslu. ki je vedno manj, ali govorimo naravnost, ki kar nič ni maral za lepo besedo niti svojega jezdeca, niti za žalostno-resaie vzklike svojega gospodarja, temveč bi bil najrajši pri vsakem grmovju postal in počival. No, to bi še ne bilo kdo ve kaj hudega, saj nisem nikjer naznanil, ob kateri uri doj-dem. A prišlo je nekaj drugega neprijetnega. Tuskulski hrib je proti jugozapadu obrobljen precej ostro; zato je tudi pot v dolino strma in skalo vita. Vije se preko vinogradov, omejenih s tr-njevim grmičevjem. Jako prijetno bi bil torej jezdil raz tuskulski hrib. da ni bila ježa vsaj po nekaterih krajih nevarna. TThati sivec je sicer stopal jako opremo, ali — ne bodi mu oponošeno — sem-tertja je vendar le rad pograbil kak šop trave poleg pota, dasi to jezdecu ni ugajalo, zakaj bati se je bilo, da se strmoglavi na skalnati tlak in si potare bolj ali manj svoje v delu odrvenele ude. In da opišemo vse po šegi modernih realistov, dostavimo še to: žival je iskala še vedno senčnega grmičevja, kjer bi se očohala in ubranila raznih muh in mušie. Kar je pa še najimenitnejše in na j vesele j se — vsi ti poskusi niso imeli zame nikake slabe posledice. Srečno smo prispeli v dolino, ki je bila zares pravi pravcati raj: lepo obdelana je obetala za jesen najlepše nade. Tu po dolmi se je vila nekdaj "Via latina". vodeč rimske vojake preko Lacija na južno-italijanska bojna polja. V poznejšem času je cesto prerastla trta, d nekdanjih zmagemosnih vojakih. pa nam hrani spomin le še — zgodovina. Bližal sem se bolj in bolj svojemu smotru. Še nekoliko navzgor iz doline, in bili smo na glavni cesti, ki vodi v Roeea di Papa, ali boljše rečeno, biii smo že v mestu. A tukaj dovoli, čislani b;-;i!ee, da se poslovim od tebe. Dr. Kari in. Vestijz Trsta, - Letošnja mila in mokra zima brez hude burje je tržaške-mu prebivalstvu zelo >'av prišla. Prestalo se je brez govkejše obleke, ki je sedaj tako draga, m izhajalo brez kurjave za ogreva-. nje. Kuriva se mnogokrat za drag denar ni dobilo, in sicer nobene | vrste: ko j eobčina vzela plin za ogrevanje, so si boljši sloji nabavili petrolejske peči. a kaj. ko pa tudi petroleja ni bilo dobiti. ^ Torej je bila mila zima za vse ' prava dobrota. Oblačno vreme nas je pa tudi skrivalo pred sovražnimi letalci, da smo imeli mir preti _ njimi. Sicer nam pa naša znanka burja tudi to zimo ne prizanese > popolnoma ter se lahko prej ali . slej pripravimo nanjo; pa sedaj se dan daljša in burja nam ne bo ^ mogla več tako do živega. [ _ — Nekateri se pritužujejo, da je kruh preslabo pečen. Vzrok bo pač v tem. da se testo premalo u-dela, zgnete. na kar bi bilo z ozi-t rom na današnjo debelo mleto in ■ s surogati zmešano težko moko ^ posebno gledati; morda se tudi .- preveč štedi z dragimi drožmi. Tak nepravilno napravljen kruh , ostane tudi pri najbolj izkurjeni , peči opresen. Črni kruh ljudje * bolj hvalijo, a ga skoraj ni mo-K goee dobiti. j — Kmalu po vojni z Italijo je t v Trstu zmanjkalo kuhinjskega peska — ni bilo rok. ki bi ga v j kamenolomih nagreble oziroma nadrobile. Zdaj prodajajo v mi-^ rodilnicah neko rdečerjavo sipo. j ki ni niti toliko ostra kakor naša mivka, in sicer po 'ol vin. kilo-) gram, dočim se je preje dobilo našega izvrstnega belega peska po .'» do 4 kilograme za 10 vin. j Najznačilnejše pa je, da nosi no-} va sipa ime 'Tripoli'. Zadnji ire-L dentarski spomin, ka-li? — V Trstu izide skoraj vsak . dan kaka nova pesem sramotilka proti Italiji: o grbastem kralju, nezvesti državi, jokajoči kraljici, kraljevem parlamentu itd. Te pesmi sramotilke deklamuje po ulici Campanile ali pa za cerkvijo ^ sv. Antona skoraj vsak dan neki moški — v svrho reklame. Pesmi so namreč v laškem ali nemškem jeziku natisnjene v obliki poštnih kart, ki jih — poleg drugih ^ razglednic — prodajajo po uli- ■ ca h. Vse kaže, da je to zelo do-f bičkanosno podjetje. Te •'pesmi" 1 je dobiti tudi v slovenskem jeziku, ki je pa tak. da ga je komaj ' spoznati, in vrhu tega kar mrgoli tiskovnih pogrešk. Tako barbarsko skrpucalo z naslovom "Sv. Lucija" vam prilagam. Potpisan . je dr. Spott. Žal, da so razmere take, da mnogo Slovencev podpira to pocestno kupčijo z razglednicami kajti prvič je taka prodaja zelo priročno — kar mimogrede se oskrbiš s potrebnimi razglednicami — drugič so pa razglednice, ki jih prodajajo na ulicah, dokaj cenejše, nego one v prodajalnicah. To odloča. V Trstu se splošno proda več razglednic na ulici nego v prodajalnah. Da se pri tem ozirajo tudi na Slovence — severla naravnost žaljivo površno — le kaže. kako dobro se stvar izplača. Ali bi se Slovenci ne mogli sami lotiti te trgovine in nam oskrbeti dostojne slovenske proizvode? Sven Hedin odpotuje preko Berlina čez Cari-,grad v Bagdad. t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznaujamo prijateljem in znancem žalostno vest. da nam je neizprosna smrt odvzela v enem tednu našo ljubljeno hčerko in sina oz. sestro in brata STANKA in SLAVIC O. Zemeljske ostanke smo izročili materi zemlji v Hoversville, Pa., na kat. pokopališču. Stanko je bil star 2 leti in pol, Slaviea pa komaj en dan. Naj v miru počivata! Justin in Fannie Šefman, sta riši. Milan, brat. L'istie, Pa. (5-6—4) -Posojilo Turčiji. Turši državi .sta,dali osrednji velesili od poeetka vojske približno 1000 milijonov kron posojila. i j Uspeh laškega vojnega posojila. j Dne 1. marca so v Italiji končali | podpisovanje vojnega posojila. — Uradno bodo uspeh razglasili najbrž.' < tremi miljardami. Resnični novi podpisi pa ne b.»do presegali poldruge miljarde. IŠČEMO i :!o0 delavcev pri gradenju Johns-t town & Somerset proge. Delo b<> • trajalo okrog 2 leti. Pišite na : 614 i rear Railroad St., Johnstown. Pa. i ____ NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naroiS nino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tuiii za vse drnge v našo stroko spada joče injsle. i Jenny Lind, Ar k. in okolica: Mihael Cirar. ' Sau Francisco. Cal.: Jakob I.uvštn. Denver, Colo.: Frank Skrabec. j LeadviUe, Colo.: Jerry Jamuik. j Pueblo. Colo.: Teter Culi- J. M. Rojtz, Frank .l.incsh in Jobn Genu. i Salida, Colo, in okolica: Louis ('«-1 stello (The Bank Saloon 1. Walsenbnrg, Colo.: Ant. Saftleh. Clinton, Ind.: Lambert liolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Huduian. j Woodward. la. in okolica: I.nkas Podbre^ar. ! Aurora, III.: Jernej B. YerblC. ' Chicago, 111.: Frank Jurjovee. j Depue, 111.: Dan. Badovinac. Joliet, 111.: Frauk I-nurieh, Jobn Zaletel in Frank Bambich. La Salle, 111.: Mat. Komp. j Oelesby. 111.: Matt, llribernlk. i Waukegaii, III. in okolica: Ft\ l'et-kovSek in Mntb. Ojjrln. So. Cliicasio, 111.: Frank čerue. Springfield. Ill: Matija Jiarbor 15. Cherokee, Ivans.: Frank Režipnik. i Columbus, Kaos.: Joe Kuafele. Franklin, Kans.: Frank Lesko vee. Frontenac, Kans. In okolica: Frank Kerne in Rok Firm. Kansas City, Kans.: Peter Schneller. Mineral, Kans.: John Stale. | Mulberry, Kans. In okolica: Martin ; Kos. j Ringe, Kans.: Mike PenclL Calumet, Mich, in okoliea: Pavel Shaltz in M. F. Kobe. ManiBtique, Micb. In okolica: Frank Kotzlan. Aurora, Minn.: Joslp Fnglna. Chisholm, Minn.: K. Zgonc ln Jakob Petrieh. j Duluth, Minn.: Joseph Sharabon. , Ely, Minn, in okoliea: Ivan Gouže, Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. | So. Kange, Mich. In okoliea: M. U. Likovich. M. L. Kapsh, Joa. J. Peshel in Louis M. PeruSek. Gilbert. Minn, in okoliea: L. VeseL i Hibbinc, Minn.: Ivan PouSe. Kitzville, Minn, in okoliea: Joe Ada-mifh. Nasliwank, Minn.: Geo. Maurln. New Duluth, Minn.: John Jerlna. Virginia, Minn.: Frank Hrovaclen. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein, Mont.: Gregor Zooec. Great Falls, Mont.: Math. Urlch. Red Lodge, Mont.: Joseph Jeraj. Roundup, Mont.: Toina2 Paulin. Gowanua. N. T.: Karl SterniSa. Little Falls, N. Y.: Frank Gregoika. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. Marinčič, Chas. Karlinger, Jakob Res-nik in John Prostor. J Barberton, O. in okoliea: Math Kra-' mar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Colinwood, O.: Math. Sla j mik. Lorain. O. in okoliea: J. KamSe In Louis Balant. Soungstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City. Urec.: M Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. BridgeviUe, Pa.: Rudolf Pleteržek. Burdine, Pa. in okoliea: John Ker-žišnik. Canonsburg, Pa.: John Koklleb. Couemaugh, Pa.: Ivan Pajk In John Zupančič. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Boughton, Pa. in okoliea: A. Dem-Sar. Darragh, Pa.: Dragattn Slavic. Duulo, Pa. in okoliea: Joseph Suhor. Export, Pa.: Frank Trebetz. Forest City, Pa.: K. Zalar In Frank Leben. Farell, Pa.: Anton ValentinC-lC. Fitz Henry, Pa.: F. Gotlicher. Greensburg, Pa. In okoliea: Joseph Novak. Irvin, Pa. In okoliea: Fr. DemSar. Johnstown. Pa.: Frank Gabrenja In John Polanc. Luzerne, Pa. in okoliea: Anton OsoLnik. Meadow Lands, Pa.: Georg Scbulta Monessen, Pa.: Math. Kikelj. Moon Run, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okoliea: Z. Jakstie, I. Podvasnik, I. Magister in U. R. Ja-kobieh. South Bethlehem, Pa.: Jernej Ko-privJUik. S tee It on. Pa.: Anton Hren. Unity Sta., Pa.: Joseph SkerlJ. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: Fr. Seme ln J. Peter-nel. Tooele. Utah: Anton PalCič. Winterquarters, Utah: L. BlaZleh. Black Diamond, Wash.: G. J. Po- • renta. I Davis, W. Va. in (Golica: J. Brosleh. 1 Thomas. W. Va. in okolica: f rank Kocljan in A Korenchan. Grafton, Wis.: John S tam pf el. Kenosha. Wis.: Aleksander Pezdlr. Milwaukee. Wis.: Josip Tratnik ln Aug. Collander. i Sheboygan, Wis.: Heronim Svetlin. | West Allis, Wis.: Frank Skok. Bock Springs, Wjo.: A Justin, VaL , Stalich In Valentin Marrfna. ItMnnUHV llVn . TAn ^-;v j^. - :V; if- OLAS NtABOT>A. 3 A PRIT. A. 1 91C. Slovensko k> tAo 1 i i k o svete Barbare 7A^EDINJENE7>R2AVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. l«twp»riWM 21. juuij> 1902 v drt*ri PmutWuS* GLAVNI URADNIKI: PrMacdalkf JOŽKT PETRRNEL, Baz 05, WlIlodE. Pa. L podpredsednik s KA&OL ZALAB, Bos 647, Forest City. Pa. IL podpredsednik: LOUIS TAUCHAB, Box 830. Sock Sprla«!. Wf* Tajnik:: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. IL tsjnlk: JOHN OSOL1N. Box 492, Forest City. Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 687. Forest City. Pa. Poabi&a&enec: JOSIP /AT.AH. 1004 North CMcaso 8t_ JolteC, HL VRHOVNI ZDRAVNIKI Dii MJlKTIS IVSO. »00 Chicago 8 L. J dlet. DL NADZORNI ODBOBI Predaedalk: IGNAC PO D VAS NI K, 4734 Hatfield 31, Pittsburgh. Pa. I. nadzornik: JOHN TORNIČ, Box 0211, Forest City, Pa. H nadsornlk: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemansb, Pa. DO. aadsornlk: ANDREJ SLAK, 7718 Iaeler Ave.. Cleveland. Obla. POHOTNI ODBOB: Predsednik: MARTIN OBRFŽAN, Box 72, Best Mineral, Kau. L porotnik: MARTIN STEFANČlC, Box 78, Franklin, Kana. IL porotnik: MIHAEL KLOPClC, 628 Dareon Are, M. P. D. S. Si Held. Detroit, Mleta. UPRAVNI ODBOR f Predsednik: ANTON HOČEVAR. R F. D. No 2, Box 11%. Bridgeport. O. L nrrarplk: ANTON DEMŠAR, Box 180, Brongtaton. Pa> EL upramlk: PA VRL O BREG AR, Box 402, Witt, HL Dopisi na] se pošiljajo L tajnika Iran Tflhaa. P. O. Box TtT. ■buril**! 1L1B NARODA." Iz Gorice. "Šem dol po upal in se bal" — kakor pravi Prešeren, to velja tudi glede vremena tu v Goriei. Človek se zveseli. če zapleda nad sabo zopet košček vedrega neba, po »Irug-i strani pa je treba pričakovati 2opet laških jjranat. Spet pre-«*f-j rogovilijo ti tiči. Vsako toliko časa stoka in joka m*kaj nad tabo in potem zabubili tam nekje za Gradom z grozovitim treskom. Nir- kaj prijetna ni ta zračna niu-/ik«i. Nehote obstaneš lia uli<*i in posluša! in tuhtaš, kitm neki plovejo te pošasti. Ko slišiš tisti čudni vri k«1 v zraku, ti lepa nekaj kii-kor težka mora na prša. Iu ko se ti z«.li, <.l«i je šlo vsi* nekam tja naprej. ko zaslisiš tisti pok. potem se ti spet odvali ona peza raz prsi in »pet se lažje oddahneš.... Človek lii moral biti preeej trdrn in močil ih živcev, godbo. Te«I ni so zopet zajrrebli mlado žrtev laških granat. Mlad Ki-leten fant je še } radi nevarnosti niso upali — in zvečer so ostanke uboge žrtvi* odpeljali na pokopal i- Neizmerno materijalno škodo so Goričanora že povzročile laške granate, ji mnogo škode doprinašajo po raznih hišah neznani tatovi, ki jih lo malokdaj zasačijo in izroče roki pravice. Oplenjenja stanovanja so na dnevnem iv,lu. kakor da bi ljudje mislili, da je v vojski suspendirana VIL božja zapoved in da tod okoli ne veljajo več kazenski zakoni. .Mnogim tatvinam jc iskati povoda v brezposelnosti in v revščini. ki tare nižje ljudstvo. V sili ljudje gotovo bolj kradejo, nego če imajo vsega dovolj. Draginjo imamo v Gorici še večjo nego drugo«!, a nekaj jc cenejše nego v vseh drugih mestih — namreč stanovanja. Tudi nekaj. Trgovci si pač zaračunajo tudi ves rizi-ko. katerega imajo tu v teh nevarnostih. kajti vsako minuto lahko prileti granata in vse jc uničeno, ne glede na o kol n osti, da tudi človeško življenje v Goriei ni ravno najbolj varno. Človek bi mislil, da se da kaka stvar tu cenejše kupiti nego drugod. Naravno bi bilo da bi trgovci gledali, «la čimprej spravijo blago v denar, ker boljše jc imeti denar V žepu nego h|Hgo v trgovini, ki jo Jahko vsak čas razruši granat. Tako sem tudi jaz sklepal po moji pameti, a skusil sem ravno nasprotno. Naši trgovci, vsaj nekateri, imajo drugačno logiko. — Tam pri-četkom decembra, nc«iolgo po onih znanih novemberakih dneh. sem šel kupovat v trgovino nasproti ljudskemu vrtu par čevljev. Kal-kuliral sein tako: trgovina je na zelo ogroženem kraju, gotovo radi hitro kaj prodajo, ker bodo itak rej mogoče spravili, kar ne jo hitro vnovčiti, kam drugam na varnejše. I'a sem se vrezal. Stopim v prodajalno. Ostrmira, ko gospodinja zahteva za par navadnih čevljev kar 40 K. Zavrnem jo, da je vendar še pred tednom ravno take čevlje dala za :14 kron in da je vendar njen interes, da v teh nevarnostih čimprej«? več razproda. Ali veste kaj je odgovorila t Gospod, sedaj je to blago z vsakim dnem dražje. ('o pa pride granata, ne bo samo blago uničeno temveč bo tudi |io meni. Ako me enkrat ubije, potem je pač vseeno, če imam en par čevljev več v trgovini ali p:i par kron več v žepu — potom mi itak nc ono no «irugo nič ne pomaga. Torej, če daste vsaj H8 K, jo dobro, ako lic. mi tudi ni nič na-robt* — konce besedi." In rad ali nerad sem odštel 38 K. ("udna g«>-sp;i. kaj nc ? — Kakor vsak dan videvam, še vedno vztraja v svoji J-* _" ;« w .. _ . — ^ ■ -i. "f S Del francoskega strelnega jarka pri Maucourtu. Avstrija in Italija. Valona je za. Italijo velike vrednosti. — Kaj misli general Kitchener o Italiji. Z I (■v v bojišča. Konservativno glasilo ""Stea-gul"' v Bukareštu razpravlja o va Ionskem vprašanju. Izvaja: — Umljivo je, zakaj s«- Italijani, ki so žrtvovali že 600 tisoč mož na severni bojni črti. nc «la hi bili mogli potisniti nazaj le avstrijske prodni * postojank*, ta ko krčevito oklepajo Valono. ker že računajo na to, da se morajo odpovedati Draču. Izguba Vnlone je Italiji velikega pomena, ker če iz-trubi to mesto, je doigrala svojo t iu< t,iiu. fi": > ■■um i t Ai r\ (»j i i "--------... ...... j- ---'-r- - — ... izpostavljeni liiši. In čeprav me jolvlogo na Jadranskem morju. Zelo pritisnila precej pri tistih čevljih, ,ji vseeno iz srca želim obilo sreče pri kupčiji in nobene granato v njeno hišo! * Kdo ve, kaka jeza je zopet pri-jola Lahe, da so spet streljali na goriški magistrat. Kakih sodem grauat jcprivrvelo okoli 11. ure ena za drugo proti munieipiju. Ena jo eksplodirala na tlnku pred magi-stratuo palačo ter izkopal« v tleh precejšnjo luknjo. Druga je padla nekaj višje, prodrla zid pri oknt* drugega nadstropja ter se v sobi razpočila. Tretjo je padla višje na streho in nekaj jih je prišlo pa zadaj na vrt in dvorišče. Sreča pri vsej stvari jc, da ni bilo baš takrat mnogo ljudi tam v bližini, kajti navadno je prod magistratom vedno več ljudi. Neki magistrat ni sluga jo precej opasno ranjen v nogo. Previdno in prav jo ravnal grof Dandini. da jc spravil skoro vso magistralne urade v klet, kjer so ljudje vsaj varni. Današnji dogodek Spet dokazuje, da previdnosti ni nikdar preveč, temveč navadno premalo. Tudi druge delo mosta so «lanos (»bstreljevali. Nekaj izstrelkov ic priletelo v ulico Dreosi, nekaj na trg sv. Antona. Ljudje niso poškodovani, tudi druga škoda ni velika. Aprilasto vreme traja daljo, — Precej hladno jo. a bolj kot mraz je neznosna ta vlažnost. Ni čuda. da vse kašlja, vse toži radi na-ho«ia. Da nos popohlno vlada precejšnja tišina. A kdo vo. kdo jamči, da za kratek čas ne bodo spet začele strašiti granate. Ta večna negotovost jo sama na sebi skoro še hujša nogo granato same. Letalcev so zadnje dni som ne vidi. Jo vreme pronugodno. Okoli Sv. Mihaela, na Doberdobu pa morajo vsak dan divjati hudi boji. Vsak dan se sliši od tam doli umljivo jo zato, zakaj tako nemirno zasledujejo Italijani dogodke v Albaniji. Salandrova vlada tudi v«s kak vtis bi napravila izguba Valono na italijansko javnost in da bi so no mogla več držati, če pade Valona. — Kako poroča '"('orricrc del-la Sera" iz Londona, jo Kitchener v svojem govoru v parlamentu o Italiji dojal sledečo: Miši slutijo nevarnost. Sedela sva s tovarišem skrita v ozkem kritju, ki sva si ga napravila iz hlodov in kamenja ter opazovala miši, tekajoče med razpokami iz kota v kot. Vso so oblezle in oglodalo, niti košček komisa ni l»il pred njimi varen. Obrnil sem se na tovariša, kako bi se iznebiia sitn«' golazni. Ta so je zamislil, kar je znaeilo. da bo povo«lal nekaj važnega. — Miši so nam sicer nadležno. — jo pričel. — a ne hrezkoristne. Dokler nam delajo druščino, sv}' lahko brez skrbi: kadar sc pa izselijo, je tudi za naju boljo, da beživa. - — Zakaj? Na kak" način? sem ponraševal radoveden. — Miši slutijo hevamost. — važno nadaljeval tovariš. — Poletnega večera sem si poiskal v bojni črti majhno skrivališče. V ozko razpoko sem nastavil skor jifo kruha: a ni se ga dotaknil; nobena golazen. Tudi drugi dan ni bilo nobene nadloge, kar rae jc navdajalo z mislijo, »la sc miši ogibljejo mojega bivališča. — Odi o čil sem se takoj, da ostavim Delovanje italijanske armade 1 usodno mesto. Poiskal som si d raje bilo v oktobru in novembru! go luknjo, kjer so me pa kmalu Napadalna sila se J posetilo sive nagajrvke. Prejšnja duplina pa se je še tisti dan. — vsi cd presilne teže kamenja — znatno. zelo ludi od tedaj ni zmanjšala, čeprav je obramba sovražnika tako mogočna, da v tem trenotku ni nobenega upanja, da bi sc .jo zlomilo. — Ob udeležbi 200.000 oseb so v Milanu pokopali 13 oseb, ki so bile ubite oeSi\r stekli- 1 __J:u " * . i/friihi!! Knrlarlfnli en lintali liko jih bo še. nego j izgubili. Kadarkoli so hoteli naši i—* i bombardirali italijanske obali, so ni odgovor- .to tudi izvedli in dobro so jih iz-m PwNWtf> pražili. Spoznanje v Italiji. Značilen je uvodni članek v litu "Id«?a Nazionalo" proti iluzijam četverozveznih ilržav, naperjen glede notranjega položaja v een tralnih državah. Vojne ne odloči tako pravi "Idea Nazionalo notranja slabost sovražnika, marveč samo vojaški položaj, glede voja šk«'ga položaja pa so centralne državo tr«lno kakor skala, agresivne iu strašne. Črtana podpora. 500,000 rabljev podpore je dobival črnogorski kralj Nikita. od Rusije. V proračunu ruske države je sedaj ta podpogu črtana. ! JI $1000.00 nagrade Zadnjih osem let se je selilo toliko Slovencev na svojo grudo, kakor ne nikdar preje. Naselbine so rasle, kakor gobe po dežju. Obljubovalo se je ljudem bogastvo, če se kupi le košček zemlje v različnih krajih. Skoro vsi preminuli poroki in odrešeniki naroda so dajali pa še posebno dobre svete, ne idi v Misouri, ker tam so žabe, kače in pa mrzlica. Zadnje štiri leta se nisem bavil s prodajo zemlje Slovencem, temveč jaz sem le pazno gledal nesramno reklamo in pa uspeh različnih naselbin. Slovenec, ali ni res čudež, da so vse naselbine ostale le na papirju ter v možganah zginolih prerokov; zadnje na severu se podirajo celo s hrupom. Kajti Slovenci so bili vabljeni v kraje, kjer sploh ni mogoče živeti. Edino v Missouri je ostala in procvita brez hrupa in reklame. Vsak Slovenec lahko zasluži SI 000.00, ki mi pokaže 12 slovenskih kmelov v Floridi, Texas, Wisconsin in Michigan, kateri imajo obstoj vsaj tak, kot povprečno 12 slovenskih kmetov v Missouri, da se žive IZKLJUČNO le od kmetijstva. Slovenec, ako želiš imeti dom, tukaj si ga lahko napraviš. O tem se prepričaš lahko sam pri rojakih, ki žive že več let tukaj. Mi ne pridelujemo pomaranč, zelene, fig, niti ne krompirja ali kumare za $200.00 na aker, niti se ne pečamo z mlekom v velikem obsegu. Temveč mi smo zadovoljni s koruzo, pšenico, ovsem, senom, deteljo, kuret-nino, prešiči, govedo, konji in mulami, pridelamo pa tudi fižol, krompir, vsakovrstne sadja in posamezniki tudi nekaj v.iia, a živi se lahko dobro in pošteno. Taka je torej nasa naselbina, ki ni 7 bogastvu, pač pa v mocvitu iu na solidni podlagi. Pridi obiskat Slovence in dobil boš jesti kakor ne bolje v najboljšem hotelu v Ameriki in to vse domače. Slovenec, ki želiš imeti svoj dom, na katerem je treba trdo delati, tukaj ga dobiš, boljega nikjer širom Amerike, kolikor je meni znano. Jaz nisem agent od danes do jutri, ampak stalen posestnik in znan vsaj 50 Pridi v naše krajo in ako nočeš, ne hodi k meni, ker v Ripiry in Butler Conntijih je precej Slovencev raztresenih. Prepričaj se, kako so boli v, po zatrdilu ničvrednih ljudi, i.n našel boš le polnolične rdeče otroke in ljudi, zdrave kakor kjerkoli drugje. Dežela rabi pridne ljudi in zato Vas ona vabi in ne jaz. Vsa ravnina je sedaj v kanalizaciji in od mlak je bedasto govorenje od bedastih ljudi, ki ne poznajo dežele. V desetih letih od sedaj preskrbi lahko južni Missouri vsa žita, prešiče in polovico govedi za 40 miljo-nov ljudi, da ne omenjam prav nič druge pridelke. Zemlja se dobi tukaj primeroma poceni v valovitih krajih narejene kmetije in v ravnini pa gozd, ker čiste ravnine nikdo ne prodaja. Jaz ne prodajam nobenemu gozda v ravnini, ampak vse izčistim, da je za orati. Pridi in izberi si kos. Plačila po dogovoru, kakor moreš izplačevati. Imam precej svoje zemlje, ki je nemorem urediti s svojimi financami. Prodam poceni in naredim kmetijo, kjer boš lahko mirno in zadovoljno živel. Pridi in poglej naše polje in pa pridelke, nikdar ti ne bo žal poznati našo deželo. Ako pa hočeš čez noč postatj premožen, potem naši kraji niso zate; če hočeš pa resnično pridobiti svoj dom s trdim delom, potem ga dobiš kakor nikjer drugje. Zapomni si, dežela te vabi in ne jaz, jaz ne rabim tvojega denarja. Kupi sam in kjer hočeš in pridruži se nem, ker čimveč nas bo, tembolje bomo napredovali. FRANK GRAM, Naylor, Mo. ) ) mZšs-•. *si u. 'jg ; ■ .W.7.*';r -.t. • .7" podp. društvo Jugoslovanska ^^^ ^e(lnota Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 103, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MiKE ZUNICn, 421—7th St.. Joliet, 111. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 30S—Cth St., Rock Springs, Wyo. G .T. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, St., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljat ve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe; pa iia predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo:"GLAS NARODA". Ovadnica. - ! Paul Bo urge t. — A. Kalan. (K o n e c.) Že vet* dni opazujem, da ni pri vas vse navadno, — reee Mrs. Risley. Ali vam morda tli kuj vš«-č v moji .službi ? - silila je v j liišino tako naravno in ljubeznji-! vo. Meni bi bilo prav /al. Bila se popolnoma zadovoljna z vami; in hotela s.-iu s«- z vami nekaj raz-j govoriti. Pravili ste mi. da imate; starše in št« eno sestro. Kaj mi- j slit«', ali In vatu branili z nunoj j v Ameriko? - V Ameriko.' ponovi Ade-j la. I*ii vendar, pospa, mi-j slite____ — Vzeti vas seboj v Ameriko? I>ii. - in nekoliko zarudela na-; daljuje: Mala težava je pri tem. in ravno zato dosedaj še • nisem z J vami o tem govorilo. Povejte mi odkrito: vi ste prepričani, da bi vas ju/, ne mogla za nič na svetu žaliti ?. . .. — Ob. pospa! rt-če Adela. —j vi ste bili vedno z menoj tako dobri. tako prizanesljivi.... - Vi ste to tudi zaslužili. — j odgovori gospa. — Kaj bi bila jaz počela te mesece brez vas* Toda razumete pa tudi lahko, da nisem mogla toliko let živeti s svojo prvo hišino. ne da bi jo vzljubila in da ne morem odpustiti iz službe i svoje stare hišine Muellerjeve.... | Ona se sedaj kmalu vrne; dobita j s»-m nedavno pismo od nje. Ne- j kam postarala se je. ako bi kopa imela v pomoč. .. Seveda je za vas t tej svoji dobrohotnosti pospa vxrastla v divni plemenitosti. Ni bilo kdovekaj, kar je storila, vendar je bil to znak. ki je kazal, kako bogate zaklade sočutja in naklonjenosti skriva to srce, ki se je tako leno razodelo nasproti revežem. Adela je ploboko padla v teh dveh letih, blodeča med izvržki človeštva po svoji nečastni zvezi: a sedaj je zopet začutila neko plemenitost v sebi, kakor se ji večkrat ni mogla že preje ubraniti po vplivu in v krogu te plemenite duše. Sram jo je bilo. da bi lagala pred njo. Nasprotje med tem, kar ji gospa ponuja in med tem. kar sta se dogovorila z Julijem, je bilo zanjo prehudo. Gledala je to dobro, hlago pospo. ki bo v najkrajšem času vsled njenega izdajstva žrtva grde spletke, kdo-vc, morda celo umorjena, in kakor da bi sama sebi govorila, ji jfe dejala: — Gospa, vi ste tako dobri....' Zahvalim se vam za vašo naklo-njenosl... Toda. vi razumete, da na to ne moreni takoj odgovoriti. Služba pri gospej je bila vedno tako prijetna... Kako bi mogla misliti gospa, da bi bila jaz užaljena. zato k.-r ne morete odsloviti -stare služkinje. .. Prva ali drupa pri gospej. bila bi vedno zelo. .. Toda. .. — Seveda se vi ne marate poprej odločiti, preden ste o teiu govorili s svojimi starši, --- reče Mrs. Rislev. — repa vam pač ne morem zameriti. Toda zamerim vam. ker imate skrivnosti pred menoj, kakor sedaj. Vsaj vem. danes na praznik sv. Emilije je erod vaše matere... Adela se je komaj še spomnila. da je v popovoru z pospo si izmislita, da je tako njeni materi ime. — Zakaj me niste na to opomnili. Jaz bi vam bila takoj naro-*ila. da pove«" er jate hi da potem •rreste k materi. Toda ne bodite Žalostna: '"asa je Se dovolj, ako takoj greste; pridete še ravno k večerji domov. Od tukaj do vašega doma ni tako daleč in jaz vas do enajstih nič ne potrebujem. Sam o »t o mi recite, da ste zalo voljni ... — Oh. gospa, zelo zadovoljna! Te besede je hišina tako hitro spregovorila, da jih je gospa komaj slišala in odhitela je hišina i/, salona, da zakrije solze, ki so so ji vlile po obrazu. j — Koliko srca imajo te deklice iz naroda. — si je dejala Mrs. Risley, ko je ostala sama. — U-ganila sem: Zato je bila žalostna, ker se ni mogla z materjo ra-dovati ob njenem godu. Dobro, da sem pogledala v koledar in o-pazila ime današnje svetnice... J III. Dve uri sta minili od tedaj. — Kmalu bo osem. Adela še vedno sedi v svoji sobi, odkar je po tem razgovoru odšla od gospe. Da. dve uri sta odbili, ne da bi se tega zavedala v bridkostih, ki so se vojskovale v njenem srcu. Na eni strani neodoljiva hvaležnost njenega srca. ki je bilo več . vredno nego njeno življenje in ki je čutilo prvikrat, da se z njim tako ravna, kakor bi bila želela, da bi se bilo vedno ravnalo; na drugi strani pa sila zaslepljene ljubezni, ki je bila vsled dogo-, vorjenega zločina in skupne pro-palosti še hujša in pa strah, da se to izvrši tako hitro in kdo ve s kakimi posledicami... Kaj naj stori? Kje naj sedaj najde Julija * Ali naj ga gre počakat na cesto pred hišo. da mu zabrani v lyšo z naznanilom, da je Mrs. Rislev doma? To je bila prva njena misel. In že je gledala pred seboj v duhu Julija, kako se nezaupno nanjo ozre, kako jo hladno pogleda, kako ji grozi. — Kaj pa, če ji ne verjame, če bi hotel s silo v hišo, v stanovanje, ! I da se sam prepriča ? Ali naj pa skuša zadržati?... Oisro jasno si je predstavila ta prizor: Julij jo zavrne, morda pahne s silo od sebe. udari, ljudje se zbero. policaj posreduje in ju odvede na policijsko stražnica. In njen mozeg se ji je strdil ob misli, da ju zapro. tembolj, ker ji je bilo znano, da že zasledujejo to tatinsko družbo... 1 ; Ne! Tega ne more storiti! Kaj pa če ostane v hiši in čaka na hodniku, da on pride. Toda tukaj bi se ne mogla razgovoritt. ker ljudje vedno hodijo po hodnikih. Toda nekaj vendar treba storiti! Nato jo prevzame druga misel. Pred seboj gleda svojega dragega, ki ni več krut. grozeč, * marveč prijazen. Kaj pa. če jo prosi, naj ga sprejme v svojo sobo, da se tam skrije in da ponoči poskusi svojo tatvino. Kaj, ako bi od nje zahteval, ker je že tukaj. da mora ona ukrasti dragocenosti. In on bi odšel s plenom, i njej pa bi ni kdo ne mogel doka- ' zati. da je pri tem sodelovala... Da, toda ona naj to stori z lastnima rokama in to njej. ki je rav- ; no sedaj ji pokazala toliko lju- ! beznjive skrbi zanjo? I Ne! Ne! Nikdar ne! Kaj tedaj? 1 Adela vrže svoje šivanje na mizo. 5 zakrije svojo glavo z rokama in se izgublja v propadih raznih' misli, kar udari ura osem in ona' skoči po koncu. Sedaj ne more1 nič več odlašati. Vsak hip je lah-'1 ko tat tukaj... ) V teh obupnih trenotkih se ne- 1 srečniei pojavi v njeni duši mi- • sel. na katero se do sedaj ni spo- ^ inniln. in takoj se dvigne da jo ' izvrši. Kako da s,- ni že poprej te- . ga domislila! Treba je iti h gos- . pe, da. k 31 me. Rislev ter ji vse , povedali in jo prositi, da ne ova- * di tatov, katerih žrtva bi skoro1 bila, katerih se pa za vedno opro- " sti. Vsaj je tako plemenita, da ne bo hotela dati zapreti nje, ker ji je to naznanila in tudi ne Be-j liera, ker če njepa naznani, on ' tudi njo ovadi... Toda tako po-j voriti, kako v obraz povedati; plemeniti dobrotMci podrobnosti' tega peklenskega naklepa, po ka-j terem je ona vstopila v službo kot hišina in s katerim namenom? Ah. kaka sramota! Za hip je bil ta vtis premočan. Adela je že rekla: Ne! Ne! Kakor je to dejala o svojih prejšnjih sklepih. Naenkrat pa vzklik-! ne r Da. da. to mora biti! — Vzbudila se je tedaj v njej misel, da je bila nekdaj poštena ženska, in ona je v tem strašnem ponižanju videla ono spravo v tem trpljenju, ono zadoščenje, ki je' nekako naravna potreba onim. ki sami sebe več ne spoštujejo. j — Te.ško bo to. —- je vzdihova-j Ia. a dostavila: — Tem bolje! Omahujoč se je dvignila iz so-, be ni hitela h gospej zato, da ne « bi imela časa o stvari razmišljati. 1 Že je potrkala na vrata v salon in . začni a prijazen glas: Notri! Vstrašila se je glasu. Mrs. Ris-' ley je še vedno sedela na naslonjaču. Na mizici poleg nje so bili še ostanki skromne večerje; srebrna s k led i t* a z juho in posušeno grozdje na krožniku. Ko zagleda hišino vso razburjeno, vzklikne iz- ■ nenadena.- — Ali ste že nazaj. Avrelija?.. Kaj se je zgodilo? — Zgodilo se je, da sem vas varala, da jaz nisem kaka hišina, da i mi ni ime Avrelija. da sem lju-' bi raka tatu. ki vlomi morda v pe-' tih minutah v to stanovanje ____1 Zgodilo se je, da sem dala pona- j rediti ključ od vaše omarice z dragocenostmi, da on ve. kje le-' j že vaši biseri... Toda jaz ne pre-i : neseni več misli, da bi se to res [zgodilo, ker ste mi bili vedno ta-j ko dobri, tako velikodušni in po-' sebno še zadnji čas... Ah. ne kličite na pomoč!... | 31 rs. Rislev se je v resnici dvignila s stola, ko ji je Adela pripovedovala. | — 3Iene se vam ni treba bati. vsaj vidite... In on... Ali. njega jaz nisem mogla izročiti. Nisem ga mogla. Zaprite vrata s ključem od znotraj... Ko bo silil notri, moral si bo odpirati vrata... Vi spregovorite. .. On bo spoznal. da ste doma in bo odšel. Č'e bi pa ne šel. vi lahko uidete skozi ona druga vrata in pokličete na pomoč. Le mirni bodite in meni dovolite, da stvar izvedeni. * | Nato hitro Adela skoči skozi vrata v predsobo, zasuče s klju-jčem dvakrat in pritisne tudi zapah znotraj, ki se je od zunaj zapiral, hiti v svojo spalnico, ki jo tudi zapre. Tudi vrata na hoduik je zaprla in se nato vrnila skozi druga vrata v sobo k gospej. ki je bila kakor okamenela vsled tega grozovitega prizora. Spregovoriti ni mogla nobene besede. Tako stojita ženski ena GLAS NARODA:.- ?; APRILA, 191». polep druge in preden sta prišli v svoji razburjenosti do sape, da bi mogli spregovoriti, začuli sta ropot v predsobi, kar jima je v-zelo popolno vsi- moči. Nekdo je prijel za kljuko pri vratih. Vrata se niso odprla in zločinec je krepko poru kal. — Spregovorite, gospa, spregovorite! — zašepeče proseč hišina. I — Kdo je? — zavpije Mrs. Risley in glas se ji ni več tresel. Čutila se je zopet hčer onega naroda, ki si ohrani svojo silo v dejanski nevarnosti. — Kdo je zunaj? — zopet za-kliče in stopi iz salona proti vratom. — Ako se ne oglasite, pozvonim. . .. Tako grozeč je poslušala kaj bo. Razločila je. kako je dihal iz-nenadeni lopov. Pogumno je prijela za kljuko in poropotala, kakor bi hotela sama odpreti vrata. Tihi koraki po preprogi so jo poučili. da se je tat odstranil. — Odšel je. — je rekla. — Se-' daj pozvonim, da preprečim, da ne bo nihče več poskušal v sobo ter poprosim stražnika, da čuje nocoj na hodniku. In vi. — dostavi ter prime Adelo za roko, — prosim, tla sedaj ne greste od mene. Treba je, da me seznanite s svojim življenjem. .Taz hočem vse vedeti, čisto vse. .. TV. ...Drugi dan po tem čudnem dogodku se je Mrs. Risley zelo pozno vzbudila. Okoli štirih zjutraj je šele zaspala. Pozno v noč se je razgovarjala z nevredno žensko, kateri se je imela zahvaliti. tla jo lopov ni umoril. Da ji je Adela ihteč vse priznala, to jo je prevzelo z omamljivim sočutjem. lastnini takim plemenitim dušam. -— Vi ste me rešili pred tem človekom, ia z vas na vešim nie- ! . . . , j ga. jaz vas varujem: vi greste z! menoj v Ameriko; spremenili si boste ime. on ne bo šel za vami in vi boste zopet laliko pričeli s poštenim življenjem, j Adela ji* odgovorila na to ponudbo s solzami ter kleče poljub-, jljala roko oni. ki ji je, izgubljajoči se v brezdno, ponudila nepričakovano. edino, čudežno rešitev, j Dogovorili sta se. da ostane še na dalje v službi, da pa ne bo hodila iz hiše; ko pa pride nemška hiši-• na nazaj, tedaj pa odide Adela ! naprej v Liverpool, kjer počaka ' na 3Irs. Rislev. ! Ko se gospa zbudi, pokliče po (hišnem telefonu liišino. enkrat, dvakrat, trikrat, pa čudo. hišina se ni prikazala. Gospa nato pokliče strežnico hotela istega nadstropja. Ta gre pogledat, zakaj Adela ne odgovori, pa vrne se in pove, da je našla njeno sobo — prazno in na mizt pismo, naslov-I Ijcno na 3rme. Risley. Pismo? Ne! Nekaj vrstic, za pisanih v razburjenosti. Gospa, odpustite mi! Culim. da ne morem ppstiti tega človeka. Da sem mogla včeraj to obljubiti. vzrok je bilo vaše blago srce. Sedaj mi je skoraj žal, tako se bojim, da po vsem tem ne bo več maral za-me. Vi vidite, da nisem dobra. Jaz sem in ostanem taka. kakor on hoče, da sem. To je moja usoda. Zdelo se mi je, da sega po meni ledena smrt, ko sem se zamislila v novo življenje brez njega. Zbogom, gospa! Prosim vas. blagovolite oskrbeti, da se spravijo moje stvari v moj kovčeg, ki naj se izroči za Avrelijo pri hišni oskrbnici. Vem. tla me ne boste iskali ter me dali zapreti, tudi me ne boste zasledovali, ko pridem po svoje stvari. Ako priložite svojo fotografijo v moj kovčeg. boste še enkrat pokazali svoje lepo srce hvaležni vaši služabnici, ki se ne more več re- Adela. Ta podoba, v kateri kaže nara-,va človeška svoje posebne muhe in nepreračunl j i ve gube srce, i-ma tudi svoj konec: I 31 rs. Risley je napolnila kovčeg in vanj položila tudi v zavitku svojo fotografijo in prt tisočakov frankov. Kdor gospo pozna, jo spozna tudi na tej potezi. Toda kdo bi pa spoznal ovadnieo tatu. žensko lopova, ki živi od lopov-stva, na tem. kar je ona storila? ...Adela je poslala nazaj pet tisoč frankov poti istim zavitkom. Ta nesebičnost in to v takem blatu, iz katerepa bi se bila lahko izkopala, je imela svoj vzrok v očitanju vesti, ki ji ni dala prenašati zločina, ki ga je storila svoji dobrotnici. Tukaj je slučaj, da rečemo z Molicrom : — Zlodja. kod vse s,- lahko v gnezd i rahločutnost!... Trgovska vojna po vojni, Dosti je bilo že pisanja o raznih predlogih in posvetovanjih, kako misli ententa trgovati po vojni. — Tudi v Avstriji se pripravljajo in ravnotako ve ententa še bolje, da se ta krvava vojna ne konča z mirom. ampjak rodi menda najhujšo pospodarsko vojno. Sedaj .- vojna krvi. potem vojna denarja. Vsi če-tverosporazumiiiki se trudijo za pravo obliko naj uspešne jšega spodarskega boja proti osrednjima iilama. Važno je v tem oziru zborovanje vseh angleških trgovskih zbornic. Državni zakladnik McKenna je izjavil, da bo Angleška našla še večje svote. če jih bo rabila. Dežela bo obresti za voj. posojila lahko plačevala iz hododkov in celo nakaj glavnice bo lahko vrnila. Za Angleško pa ie najvažnejše, da v glavnem vzdrži svojo trgovino, kajti zanjo /41 visita zmaga in trgovina ena od druge. Ce propade naša trgovina, ne bomo mogli več dajati posojil zaveznikom in kolonijam. Angleška mora ali po svojih trgovcih ali z državno pomočjo poskrbeti, da ne bo več odvisna od Nemčije, kakor je bila pred vojno v raznih vrstah blaga. A'lada bo interesente podpirala, da sedanji konknrentje ne bodo svetovnega trga obvladovali v dosedanji meri. Trgovske zbornice so nato sprejele resolucijo za podpiranje trpo-viue med Angleško in zavezniki; .rpdvino sovražniki bodo omejili s carino: podpira naj se domača industrija. Pa še tekom sedanje vojne se mora nastopiti proti trgovini s sovražniki. In res je nadzornik odelka za zunanjo trgovino takoj sporočil, da je vlada pod kaznijo prepovedala trgovino z gotovimi tvrdkami v tujini. Uradni list prinaša listo takih tvrdk. Listo bodo sproti izpopolnjevali. Jiojurr Law je sporočil, da se v Parizu pripravlja gospodarska konferenca vseh zaveznikov. "GLAS NARODA" JE EDI NTI SLOVENSKI DNEVNIK V. ZDR, DliZAVJkll. NAROČITE SE NANJ J ,CENIK KNJia katere Ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 81 CORTLANDT ST NEW YORK, N. V. Za smeh in kratek čas. Resnica. Prijateljici. — Ali vrjamete, gospod, da se s poljubi razširja bolezen? — Seveda. — Kako ne? — Lju-ilje. ki preveč poljubljajo, ponavadi najprej na srcu zbole. Prijateljici. — Jaz vsako popoldne pol ure spim. Pravijo, da je to dobro za lepoto. — Ce bi bila jaz mesto tebe, bi vsako popoldne najmanj šest ur spala. m i\ ^ «1 it — Ali si ti že videla mojega zaročenca ! — Zadnji čas ne. — Odkar nisem namreč jaz njegova zaročenka. se mi ne tipa prikazati pred oči. — Zafrkljivo. — Ali je to vaša soproga, gosji od ? — Ne. obžalujem. — To je moj gospodar. Srečen zakon. — Gospodična, danes me pa strašno glava boli. — Pa se vam že vsaj ni obrnilo na boljše? — Zakaj vprašate? -r- Ker se oni je dozdaj zdelo, da bolehate na možganih. — Ali ti vse poveš svoji ženi? — Ni potreba. — Njej ni treba ničesar praviti. — Ona vse ve.... MOLITVENIM: 1 Skrbi za dušo, v platno vez. —.50 ! Marija Varhinja, v platno vezano • .—.50 ■ Marija Varhinja, v usnje vez. $1.20 Sveta Ura, v usnje vezano $1.20 Rajski Glasovi, v platno vez. —.45 POUČNE KNJIGE; Abecednik nemški ■—.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan —.50 Berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano —.40 1 Cerkvena zgodovina —.70 ! Domači zdravnik —.50 Hitri raeunar —.40 Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo ■—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih r—.25 Slovensko-angleški in angl.- slov. slovar $1.50 Slov.-angl in angl.-glov. slovar —.50 Slovenska Slovnica, vez. $1.20 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja ;—.50 Umni kmetovalec ?—.50 Veliki slovensko-angleški tolmač $2.00 Voščilni listi ,—.25 Zgodba sv. pisma —.60 Žirovnik, narodne pesmi, k Iv 3. zvezek, vez., po t—.50 ZABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE: Božični darovi <—.15 Ciganova osveta i—.25 Don Kižot —.20 Erazem Predjamski s—.20 Fabiola j—.35 Gočevski katekizem »—.25 Hedvika t—.25 Hildegarda r—.25 Hirlanda —.25 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem .20 lianami, mala Japonka —.20 Izdajalec domovine ?—.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar ■—.45 Knez črni Jurij —.25 Krvna osveta —.20 Leban, 100 beril —.20 Malomestne tradicije —.25 Mesija, 1. in 2. zvezek —.80 Mlinarjev Janez s—.45 Mrtvi gostae —.25 Na jutrovem —.30 Na različnih potih —.20 Nedolžnost preganjana in poveličan* ■—.20 O jetiki —.15 OPOMBA: Naročilom je prilo to vini, poitni nakaznici, ali počtz •enak še _________ Odvetniška tarifa —.30 Pavlih a __25 Pod Turškim Jarmom t—.23 Pregovori, prilike, reki ■—J25 Revolucija na Portugalskem —.20 Sreeolovec »—.20 Strelec j—.20 Sv. Genovefa p—J25 Sv. Notburgm, t—.20 Titanik »r—.30 Trojka, povest .50 Turki pred Dunajem —.35 Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 Zgodovina c. in k. pešpolka št. 17 s slikami —.50 Zgodba o povišanju t—.30 Zgodovina slov. naroda 5. zvezek t—.40 Zlate jagode, vez. i—.30 Življenja trn jeva pot i—.50 Življenje na avetr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovraž- nike t—.20 2. z v. Mar on, krščanski deček t—.25 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza t-.25 11. z v. Rdeča in bela vrtnica t_.30 12. zv. Prisega huronskega glavarja t—.30 15. z v. An gel j sužnjev »—.30 RAZGLEDNICE: Newyorske s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po r—.03 ducat po ^.25 Z slikami mesta New Torka PO irr.25 Album mesta New Yorka s krasnimi slikami, mali er-.35 ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali —.10 veliki t—.25 Balkanskih držav tr—.15 Evrope, vezan «—.50 Vojn astenska mapa $1.50 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po e-.25 Avstro-Ogrske mali e—.10 veliki vezan ,___50 Celi svet t—25 Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa celi . $1.50 žiti denarno vrednost, bodisi v go-ih znamkah. Poštnina je pri vsak aft**o-■***- _____ NOVICE IZ STARE DOMOVINE. ŠTAJERSKO. Žrtve vojne. Davorin K ran j c. cloraa o stali .slovenski fantje vkup. Granata je vrgla je na eno stran mene. na drugo stran Ivana Cvetka in na tretjo Ivana Kožarja. Vrlega mladeniča Franca Ča-terja, doma od Sv. .lurija ob južni žel.. ki je stal poleg mene, pa je zadel kos granate na desno stran prsi. Bil je takoj mrtev. Dne 12. I"i'br. j<* bil ran j« u četovodja Flo-rijuu Valant, doma pri Celju. — V, italijanski ga boj a še a. 11) *.mo v vojni. Dne 21. feb. liani je nemila smrt iztrgala iz naše sredine nadebudnima mladeniča, 21 let starega Antona Hi-rga. V.\ e- er je š. i/dra v k počitku, a zjutraj na najdejo uu-tvega. Doma je bil i/ Gal>ernika pri Sv. l.ovr»neu v slov. gor. Njegovo truplo je dejano v zemljo na l»i-ljah v goriškem okraju. Prisrčne pozdrave! .loži. f Zmazek i/. Radi-slavcv pri .Mali Ned -Iji, Frane JJepič. čet o vodja, doma. iz Kicarja j»ri Ptuju, I/. Last niča pri Podčetrtku poročajo; Z italijanskega bojnega polja nam je zahtevala drugače. Ni še dopolnil let. Dne 15, jan. je bil na tlo« berdobsko vojaško pokopališče pokopan v grob št. 4f>4. Blagoslovil ga je vojni k ura t prof. Kociper. I/. Moravee pri Mali Nedelji poročajo, da so stariši Fran-ea Lovrrea izvedeli, da je njih edini sin padel na srbskem boji- že dne 2*1. novembra 1014. —j lz Ljubeč ne pri Celju jkiročajo: Zvedeli s oo žalostno novico, da je posestnik Frane Naglič že med tistimi, ki si»ijo v daljni /emlji. Ranjen je bil 1«!. decembra v obe nogi tako hudo, da je po svoji ,šesi-1 eden sU i mučni bolezni izdahiiil svojo dušo dne 27. jun. v zagrebški bolnišnici. Za njim žalujejo /etia. otroci, stariši, bratje iu sestre. • 11 Za vrča por<*"ajo: Nedavno je prišla žalostna novica, da je padel m lad--uič Anton Mi-kee. Hil jo šele komaj v 21. letu. Ravno na njegovega godu dan. to je 17. jan., je priletela usode polna italijanska. krogla in ga zadela naravnost v glavo. Pokopano je njegovo truplo daleč od rodne grude na voja-skem pokopališču na Doberdobu. Pokojni je hil doma iz Turškega vrha. — A. Oblak piše; Cmrl je v Lebringu narednik Ferdinand Penie. Prišedši pozimi leta 19ir» iz Galicije, je bolehal do /daj. dokler ga ni pobrala nemila smrt. Bil je zaveden Slo-' veuee iz št. Jurija ob juž.ii žel., marljiv posestnik in zvest eitatelj slovenskih listov. — Iz Moravee pri Mali Nedelji poročajo; Šele sedaj si j«* izvedelo, da je ua ita-lijauskem bojišču dne 15. avgusta PHo padel Frane Slana, doma iz Moravee. Njegovi stariši, bratje in :t sestre žalujejo za njim. — Z italijanskega bojišča se z dne 22. febr. poro -a : Padel je slovenski mladenič Anton Velel, doma od Sv. Petra pri Radgoni. Na bo-J jišču ga je dne 20. jan. zadela sovražnikova granata v prsi, da je bil pri priči mrtev. — Od Sv. X"r-1 bana pri Ptuju poročajo: Došla je iz bolnišnice Nova Pozna v Slavoniji žalostna vest, da je umrl dne 1. jan. zavedni slovenski mladenič Janko Žlahtič. Pribljubljen je bil posebno med graškimi Slovenci, kjer je bil svoj čas mizar. — C HI Sv. Petra ti« Medvedovem selil poročajo: Tudi slovensko žen-st*o prinaša žrtve v tej grozni vojni. Junakom se pridružujejo tudi naše junakinje. Tem prištevamo Veroniko Strašek iz Ilajn-skega. tukajšnje župnije. Pred dvema letoma je postala usmiljena m*trs, meseca aprila lani je naredila obljubo. Že pred obljubo je dva meseea sodelovala v vlaku Rdečega križa in tudi po obljubi se je ven čas vozila z ranjenci in jim požrtvovalno stregla. V svojem poklicu je dobila nalezljivo bolezen. Ko se je dne 20. oktobra lanskega leta pripeljala na Dunaj, je morala takoj v postelj. Bolezen je hitro napredovala. Dne ^ ► ; ^ #» .'■«■" • ' i. / i ■ sifciii ■■ '*« m ' -' •• • • "5 ■ ■<•"■ -i; * *-» !• —^ »„ L d <* ^ ■,' ., .; , . M '' . ... ..-r- . '..... ' c ■ \ ..... j 12. nov. je bila sprevidena ill pre-' ' pel j ana v bolnišnico za nalezljive bolezni. Tovarišiee-usmiljenke so ii najskrbileje s-tregie. Ta dan jim je. sluteč bližnjo smrt. rekla: "Premlada sem še, da bi umrla. R.ida bi šc> prav veliko storila za ljubega lioga. toda naj se zgodi volja božja:** Dne (i. nov. ob U. uri zjutraj, je Veronika kot usini-ljenka sestra A udoma ra umrla v 3b tu svoje starosti kot resnična žrtev svetovne vojne. Povsod je bila priljubljena. "O tista pridna sestra je umrla. o kako je je škoda!" Tako je še marsikdo vzdih-' nil, ko -e je izvedelo o njeni smrti. Za njo žalujejo oče in mati. sestra A la. usmiljenka v Ljubljani. 4 >i»tlv. doma Ln 7 bratov-vojakov, od katerih sta 2 v ruskem ujetništvu. j V ruskem ujetništvu. O Henriku Repina iz Krčevine pri Mariboru dolgih Iti mesecev ni vedelo. ali je padel v bitki pri Lvo-I vu iiieseea a vgnsta 1. 1!>14 ali je :U<'. Xjeirov oče, na stara leta p repu S'-en lastni usodi, umrli sta mu že:in m ii<"-i, j > popra seval na vse strani za svojim Ilinkom. a 0 l nikoder ni dobil povoljnega (nlgovora. Dne 1,">. febr. pa je dobila nekdanja Repinova gospoda-' dica z Ruskega dopisnico, da še Henrik Itepina živi. Fj-etnik jej piše, da je z irav v ruskem ujetništvu. (in- se je pri poročilu od veselja razjokal. — Po preteku 6 mescem se je zopet oglasil iz ruskega ujetništva učitelj Ivan Jan-čič tu L Sv. Marka niže Ptuja. Piše, Ja je poročal na vse strani, velikokrat, pa odgovora ni dobil nobenega ; njegovi znanci, najbrž se je godilo tako tudi njegovim stari šem na Sladki g^ri. pa so zastonj pričakovali od njega poročila. — Se dalje je potrebovala i/. Rusije naslednja ve*t: Druži-( na Ivanuš iz Borovec je žalovala; za ** mrtvim" očetom. Hil je na-j >tanjen v Przemyslu, ko je padla' trdnjava; pretekle dni pa je pisal. tla živi. Kakor da bi vstal od mrtvih, ko je vendar preteklo skoraj eno leto, odkar ni bilo o njem ne duha Ln ne sluha. ( Pogrešajo se. Simon Celan, 87. pešpolk, stotnija, je bil baje oktobra UHo na italijanskem bojišču ranjen, a se dosedaj ni dobilo nobenega natančnega poročila. Po njem poizveduje njegov oče Andrej Celan, posestnik v 1 irkoveaii. — Fran Stojnšek. vojak gorskega t rdnjavsko-topničar-skega jH>lka. se pogreša od 4. junija li*15. Po njem poizveduje Terezija Stojušek. Donačka gora. pošta Rogatec. — Anton Frančič. olk, 7. stotnija. se pogrešil od začetka decembra 1!»14. Nahajal se je na ruskem bojišču. Toma/, Petek. 26. domobranski peš-polk, 5. stotnija, se |>ogreša od konca decembra 1^14. Nahajal se je na ruskem bojišču. Po obeli poizveduje Ivan Petek. Rrezniea, Sv. Lenart, pošta Velika Nedelja. — Ivan Prodnik, ki je služil pri 17. pc.špolku. 12. stotnija, že ni pi.-a! od meseca junija 191."); njegov brat Ferdinand, ki je bil pri H6. domobranskem pešpolku in prideljen k pionirskemu oddelku, že ni ve ■ glasu dal od sebe od av-gusta lfH4. Po njima poizveduje mati Neža Prodnik. Solčava št. 17. 400 mladeničev in mož v vojni. Iz Makol poročajo: Naša. župnija šteje š. s-t občin; Jelovee. takole. Sv. Ana, Di^šno, Pečke. Stop no in , štatenberg. V teh občinah živi o-t koli :{0 blizu do , :{0 postalo kot žrtev vojne. Za na-I še padle smo imeli dne IG. febr. I slovesne zadušnice s črno odpeva-no sv. mašo in nazadnje turobni mrtvaški odpev libera**. Odlikovan četovodja. Iz Kapele pri Radencih poročajo, da je bil odlikovan Ciril Lappi, četovodja jdomaceoa pešpolka. prideljen k I sosedu je mu čruovojniškemu peš-(polku, s srebrno kolajno 2. raz-( reda. Odlikovan učitelj. Jožef Mavric, nndučitelj pri Sv. Trojici v Slov. gor., je bil odlikovan s častno kolajno za 40letno zvesto službovanje. j Duhovniške vesti. Dne 1. marca je bil inštaliran novi ljutomerski župnik, deželni poslanec Josip Ozmec. Inštaliral ga je stolni žup-uik in kanonik Fran Moravee. — Za provizorja pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je imenovan t a mošnji kaplan Alojzij Sagaj. Mariborske novice. Mariborsko okrajr.o glavarstvo je odredilo, da se plemenski voli in voli za njo brez dovoljenja okrajnega GLAS NARODA, fv APRILA, 1916. glavarstva ne smejo prodajati. Ta odlok ima namen, da se voli ne' prodajajo iz okraja. — Za mori-j ;borsko okrajno glavarstvo se je proglasil poostreni pasji zapor. — Od dne 2S. februarja nadalje prodaja mariborski mestni magistrat na Hotovikem ti-gu sveža jajca, in sicer jajca najboljše kakovosti komad po 12 v. manjša jajca po 10 v. Gozd sekajo. Iz št. llja v Slov. gor. poročajo: Velik in najlepši gozd cele župnije, ki se nahaja na Scholovem posest vu v Zmrzleku. so začeli sekati. Padajo orjaške bukve iii hrasti iu smreke. Les se odvaža na železnico. Čudimo se. da gozdarska in politična oblast dovoli, da se tako obširni gozd u-niči. ko je v tukajšnji okolici pomanjkanje lesa zelo občutno, i Požar. Od Sv. liarbare v Halozah s-e poroča: V gospodarskem pos'opjn tukajšnje posest nice An-'tonlje Obran je izbruhnil požar, ki jo uničil omenjeni posest niči gospodarsko poslopje in svinjski hlev. liližnja poslopja so ostala i nepoškodovana. ! Smrtna kosa. V Sv. Miklavžu pri Ormožu je umrl po kratki in mueiii bolezni v najlepši moški dobi. star 47 let. ugleden posestnik Jurij Rižmar. Rajni jo bil skrben gospodar in naročnik slovenskih listov. Zapušča vdovo s štirimi otroci. — Neusmiljena smrt je pokončala mlado življenje mladega. pridnega. IG let starega Janeza Puha iz široko na okrog znane obitelji Puhove v Sv. Lovrencu v Slov. gor. Kil je čvrst, močan in zdrav ter rastel kakor roža. Njegov duh je razodeval nenavadno nadarjenost Puhovega rodu. Bil je veselo upanje vdoveli materi iu sestram. — Dne 28. feb. je umrl v Gradcu celjski čevljarski mojster in hišni posestnik Jožef Prelog, doma iz Ljutomera, v starosti 4S let. Rajni je bil blagega in mirnega, značaja. j j PRIMORSKO. V Solkanu je hndo. Dne 31. .januarja so italijanske granate posule dve hiši blizu župne cerkve, poškodovale cerkveno streho in pobile vsa cerkvena okna, ubile so štiri osebe, eno močno ranil in zasul štiri konje. Vsak dan priletajo granate. Iz Gorice. Z dne 18. febr. poročajo-. Ljudje s kmetov prihajajo k nam v mesto le po nujnih opravkih in gledajo, da kmalu odidejo in se tako izognejo italijanskim pozdravom. Meščani pa so že navajeni grmenja in bobnenja in se za to prav nič ne zmenijo. V Go-riei je sedaj zelo dobra kupčija z gramofoni. Vojaki jih pridno kupujejo, da se z njimi malo pozabavajo. kadar jim dajo mir Italijani. Dne 17. febr. je pripeljal km«.-1 J. P. i/. V. pri Gorici v naše mesto kravo na prodaj. Ker jo je pa dobro prodal, ni izostal običajni "likof". Mož se ga pa je malo preveč naleze! in ker ni mogel domov. si je poiskal potrebno ležišče kar na ulici. Ko se tako naspi in pride domov, zastonj išče denarja. Izginil je kakor kafra. Tako je sedaj dotični kmet brez krave in denarja. Danes so imeli naši letalci srečo. Sestri lili so s strojnimi puškami dvoje italijanskih letal. Eno je padlo na tla blizu Vrtojbe, drugo pa pri Standrežu. — Z dne 19. febr. poročajo: Ker je sedaj lepo vreme, ne manjka tudi letalcev, kateri vsak dan krožijo nad Gorico in okolico. Naši letalci kakor tudi sovražni se pridno gibljejo. Lepo je videti, kako se vojskujejo v zraku letala in streljajo iz strojnih pušk eno na drugo. Streljanje s topovi se sliši danes bolj od daleč. Nasproti drugim vestem se more poročati, da vrši ognjegasno službo a- Gorici in bližnji mestni okoliei, n. pr. v Št. Petru in št. Andrežu, 12 do 14 ognjegascev, katerim pomaga 10 mož mestne požarne brambe iz Gradca. Graški ognjegasci, ki so prišli 22. novembra v Gorico, delujejo do danes z največjo požrtvovalnostjo in neustrašenostjo ter so obvarovali mnogo lastništvo pobeglih goriških prebivalcev pred uničenjem. Na višjem mestu se je že predlagalo, da se naj da vidno priznanje tem junaškim možem. Josip Pavletič, stolni župnik in dekan Gorice, katerega je svoje-časno rauil v nogo drobec italijanskega šrapnela. se mudi sedaj v Sv. Križu na Vipavskem. Pri njem se nahaja tudi njegov brat Got hart Pavletič. bivši župnik-de-kan šentpeterski. Župnijo goriške stolne cerkve oskrbujejo stolni vikarji dr. Kobal. dr. &orli in Mo-settig. Goriško stolno cerkev odprejo občinstvu v prihodnjih dneh. Razbita okna pokrijejo začasno z lepenko. .č" ... r. , . .,...„.:.. Odrešen. Iz ruskega ujetništva je bil izpuščen italijanaš Rihard Zanella, bivši reški poslanec in župan, kateri je ie prišel v Italijo. Rihard Zanella je bil na Reki predsednik avtonomaške stranke in je živel \ lepem prijateljstvu z današnjo opozieijo v ogrskem parlamentu. Hil je zagrizen sovražnik Hrvatov, katere je preganjal, kjer je le mogel. Na Reki je izdajal dnevnik "La voce del popoln". najbolj zagrizen svobodomiseln list. saj je bil sam član prostozidarske lože in svobomiKleeev. Njegova mati. ki še danes živi. je Slovenka in ne govori še danes prav nič drugega kakor slovensko, oče je pa rodom. Furlan. O Zanelli pa poj/jo Kečaui: "' 3. lat i je Kranjica, otae Furlan, Zanella un vero Fiuman." Pravdna pot. IliŠni gospodarji v Trstu so svoječasno dovolili najemnikom gotov«- popuste. V Trstu ima hiše tudi neki Ivan Oo-sti. grški podanik, ki uoče ničesar slišati o kakiii popustih. Radi tega so ga tržaški časopisi strogo napadli, češ, da. bi on kot gost v Avstriji moral vsaj v tej smeri pokazati hvaležnost deželi, v kateri si je skoval stotisočake. Sedaj pa je Grk Ivan Cost i v tržaškem uradnem iistu objavil, da je nastopil zoper tržaške časopise, ki so se pečali z njegovo afero, pravdno pot. S 4. nadstropja je skočil v tržaški bolnišnici Karol Laska iu obležal z razbito črepinjo. Žile si je prerezal 551 e in i J. S. v Trstu; prepeljali so ga v bolnišnico. I > i I je devet mesecev bolan in brez zaslužka. Vodstvo tržaškega poštnega ravnateljstva je prevzel dr. Henrik vitez Kamler. LISTNICA UREDNIŠTVA. A. V., Sharon, Pa. — Za omenjenega vojaka, ki je ujet na Ruskem, ne moremo mi zvedeti. Ce ni pisal Vam ali svoji materi, še iz tega ni sklepati ničesar slabega. Morda je pisal, pa niste dobili. Naslov, ki ste ga poslali, se nam ne zdi pravilen. Počakajte rajše, da se bo sam oglasil in potem pošljite originalno dopisnico. Morda bi Vam potem lahko razložili pravi naslov. POZOR! HIPN0TIZEM Izšla je vsezkozl zanimiva knjiga, kakorSne Se nimajo Slovenci ne tu ne v stari domovini. Kdor jo bo naroČil, jo bo z užitkom prebral in dobil vpogled v , marsikatere stvari, o katerih dozdaj če slutil ni. Knjiga ima preko sto strani, opremljena je z dvanajstimi krasnimi slikami. V njej so natančna navodila za hipnotiziranje, v njej so nadalje pojasnjeni pojavi, katere smatra navaden Človek za nenaravne. Stane 60 centov. Tri knjige $1-50. Oni, ki ni 2 njo zadovoljen, naj jo vrne in dobil bo denar nazaj. Naročajte pri: "SLOVENSKA KNJIGARNA". P. O. Box 1611» New York, N. j Za vsebino oglasov ni odgovorno no upravniitvo no nrodniitvo. Caiuels prodajajo povs v umetnih zavojih, lio y:t r: ali deset zavojčkov i Ltio cigaret* v kartonu jm $!.e pa <;uu javi na nn--iov: Fr.-nik Major. Kenton. VOivh. 4-G- 4 i NA PRODAJ farma s poslopji. <>!» glavni eesti. pošta, tele/on pred hUo. akrov orane /emlje. ubralo gozd in pašnik. Cena takoj *l:-><>0. stalo na lahke pogoje. Za poj:!>-nila se obrnite na lastnika: (.*. M. Larson, [ Antigo, Wis. EDINI SLOVENSKI SALOOA V Dulttth, Mlnn. Rojakom Slovencem naznanjam, da se nahaja moj SALOON pyl bloka od TJnion postaje na desni '■trani W. Michigan St. ate v. 413 j Za obilen posest se priporočam. JOS. SCHARABON ! NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v državi ILLINOIS naznanjamo, da jih ho , v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik . Mr. FRANK MEH, kateri je pooblaščen pobirati na-1 ročiiino na nas list, knjige in druge v našo stroko spadajoče poslt? ter izdajati pravoveljavna potrdila, vsled česar ga. rojakom naj-topleje priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. POZOR ROJAKI! NujuepeSnij.1! mazilo z« Hen»-ka lase. kakor tud zn možice brko m brado. Od tcyn mazila eruatejo i Ot:h t^Unb kradai posti in lio^Kri lasje kakor tud rr.->žkim krc^ai brici ia bruda Cu nebodo odpadali ic i osiveli. Revrr.atizem, kosvibel ali trpunje v rekah cfvjah ia v križu, v osmih dneh popolnoma ozdra vim. rcne. opekline, bule*, ture, kraste in printo potne noge, kurje očesa, ozebline v par dn<*b pa ri-jlnonia odstranim. K"dor bi moje iJravila br« ijHptba rabil mu jamčim za (5.00. Pišite takoj u* cenik, krjižiro in žcpul Kclcdar iiipcšljlte 4 cent* v murkah za poštnino. JACOB WAHČl0, , 1083 S. 64. St.. ClftvtlanC O. Zadnja novost. VsakevTstfi žganje, brinjevec, slivovec, tropinovce itd., kakor lutli riizne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja t, mojimi izvlečki. Pošiljam !> steklenic za $1.00 in iz vsake steklenic«1 si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, boljše in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri »alonerjih F. P. Barton pise: "Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke zadelati pijano. Lepo »e vurn zahvulim in vam potrjujem, da je res tako biago kakor vi pisali. Pošljite Se itd." Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je japno, r)& je blago v resnici hvale vredno. PiSite na:| Z. JAKSHE Box 366 North Diamond Station, PITTSBURGH, PA. Kftdar je kako druStvo namenjeno kupiti bandere, zastave, regalje, god bene inštrumente, kape ltd., ali pa kadar i>otrebujete uro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za črne vprašate. TJprafianjo Van etano le 2c. pa si bodete prlbruitill dolarje. Cenike, veC vrst pošiljam brezplačno. PiSIte i>onJ. ^ IVAN PAJK & CO., Gonemaugh, Pa. Box 328. IŠČEM slovensko dekle za pomoTr v kuhinji. Katero veseli, naj oglasi. Plača po dogovoru. Joe Sluga, Box 507 Port Allegany Pa. PRODAM a krov 1'arnio; :) akri obtiolani. 10 akrov izrišeenih za seno. siidnih dreves, 60 vinskih trt. hiša :> sobami, hlev in klet, 2 vodnjaka, vse z ocjrajeno. pol mi-j .'jo o':\ •!. Adarnson. Oklu. D0ERE NOVICE ZA FSEMO-' GARJE V OKROŽJU WEST- i MORELAND, PA. I j Xn .ii po prvem apillu bo dovolila Pittsburgh & Baltimore <_'oaI Com]>any svojim premogarjem .">-odstotno povišanje- 7.:\ vsako tono. Dosihdob je plačala Pittsburgh i Baltimore Coal Company svojim kopačem po 04c od tone, od-, | sle i naprej pa jim l>o plačala po za. vsako tono. Xalagalei .so j dobivali doslej i>o file-, odslej pa bodo po v.ii v>akr» tono. Xala-! . i i gale i v prostorih so dobivali p:»j i 17/ . zdaj pa bodo po Tvlč. Drobilci! | pri strojih so dobivali po lir,' , zdaj pa bodo dobivali pa J-r za j tono. Dosihdob so dobivali vsi na-| lagalei isto, zdaj pa bodo nekateri po 55r od tone premoga. ! Pittsburgh & Baltimore Coa! | Company jo mnenja, da je treba | :.lati delavcem nekaj priboijska v • teh ugodnih časih. Pittsburgh k Baltimore Coal] [Company je znana po svojem do-■ brem ravnanju s svojimi delavci.! I Vsakdo, ki želi dela kot prem o-1 gar pri tej tvrdki. naj pise naj j urad družbe: Pittsburgh & Baltimore Coal Co., j : 1705 First Xaiionid Bank Bldg., Cor. First & Wood Sts., Pittsburgh. Pa.! | (Adv. — 4-6—4) | 'Kje je moj brat JOSIP SPRE 1-1 I TZF.R? Star je fi7 let, doma iz i Svibnika pri Črnomlju. Pred j nekaj leti sem dobil zadnje porodilo od njega iz "Waukegana. I 311. Kdor rojakov ve za njegov I naslov, je prošen, da mi ga na-I znani, alr naj se sam oglasi. — Jaeob Spreitzer, 2567 K Street. 1 Calumet, Mich. f 1.6.8^) j V ZALOGI imamo še nekaj SLOVENSKO-AMERIŠKIH KOLEDARJEV za leto 1916. Da je bil letošnji Koledar res I nekaj posebnega, je razvidno iz | tega, ker smo ga morali dvakrat ^ tiskati in nam je že druga zaloga | skoraj popolnoma pošla. V Koledarju je preko trideset krasnih slik, razni zanimivi članki, lepe povesti in poljudno pisano znanstvene razprave. Naročite ga ta-jkoj. da ne bo prepozno! Stane s j poštnino vred 35 centov. Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City. Rad bi izvedel /.a naslov svojih treh sester M A K UK. KATAR l-\"E in AXE ST OIX IC H. Doma so iz vasi Radoviea hsr. 13 pri Metliki na Dolenjskeiu. Marija, sedaj omožena Gorenee. biva nekje v Braekenridge. Pa., Ka-tarina. >r-da.j omožena Bajuk, in Alia pa Krnšovee Invata nek.)«1 v JM in n esol i. Prosim cenjene rojake. če kdo ve za njih nn.slov. da mi javi, ali naj pa same oglasijo bratu*, ^lark Sroinieh. BI4 Raflcrsburji'. .M^nt. 5-7—4 Kjr* j.- KliANK šKOi' / Doma j<-v;t-i l.aze ].r'i Planini. <>•! tu ji" odšel f»'j* iiii os! al dolžan na hrani -y7"J. Pred enim letom sem čili. da se nahaja m-kje v < levelandu. '>hi'». Kdor mi naznani njegov naslov, mu plačam nagrade. — Frank Miku š. 1)04 Chestnut St., .Johnstown. Pa. 1-5- --n PIŠITE nam za pojasnila o zemlji v Lanir-lade t'. Xašo zemljo ve zauinre še vedno kupiti j-o nizki eeni i:; na lahka plačila. -los. Duehac Jc Sons. Fslanov. 1. 1 ;ss5. Aiii[ro Wis. išče se ageute! ■ -1-Ji) ! t* GLAs XAROBA, .V APRILA. 1 L>lfl. " w flj B. 8EVERY: k Smrt Johna Darowa. 13 Nadaljevanje). — Da, vaša milost. — - Kje? — Stal sem pred oknom na vzhodni strani. — Ali *te jra vi umorili? -- Ne, vaša milost! — Kako, ali niste rekli, da ste vi odpovomi za umor? Da, vaša milost, jaz sem (nlpovoren za umor. - - Ali nam lioiVte sami pojasiti. ali hočete, da bomo vsako vprašanje izvlekli iz vas? Nobena ^ila na svetu me ne more prisiliti, da bi prostovoljno vse povedal. — Odgovarjal bom samo na vprašanja. — Ce bi bil kdo drug na mojem mestu, bi sploh ničesar ne povedal. Mail land je prosil sodnika, «V ga sme naprej on zasliševat i. — Sodnik mu je brc/, najmanjšega ugovora dovolil. Rekli st«>. da str odgovorni za Darowovo smrt? — je vprašal obtoženca. — Orodje, s katerim je bil nsinrten je bilo posredno ali ne-posredno v vaših rokah ? —- Smrt»-nega udarca niste vi zadali in tudi «iist<» imeli nobenega tovariša? Ali ni bilo tako? — Da, tako je bilo. . Prav dobro. Alt je umrl Da row vsled zastrupljene rane. katero mu je prizadejalo vaše orodje? — Seveda. Mi >mo se začeli začudeno spogledavati in premišljevati, kaj ho /daj. N*a to vprašanje ni vedel nikilo odgovora. Darowa niste ranili vi in tudi nobena drujra oseba? - Ali se j«- mogoče I>arow sam ranil? — Nr. — Kot .s«»m si luislil. * —- Ali ga je sploh kaka oseba ranila 1 - Ne. Poslušalci so s«* globoko oddahnili. Ali ga je ranilo kako bitje, ki živi? — Ne. Ali ste postavili pred okno kak mrtev predmet, s pomočjo katerega jc bil Darow usmrčen? — Ne, nobenega predmetu nisem imel razen prejimenovane brizgalke. — Na moje vprašanje, če je Darowa usmrtilo kako bitje, ki živi. to odgovorili nikalno. — Ali ga je umorilo kako bitje, ki je tedaj živelo ? — Da. Poslušalcem so s.' izbuljite oči. — Preplašeno so se spogledavali in polslišno š«-p»-tali ined seboj. In vi pravite, da to ni bila os<*ba? — Morda je bila žival? — Da. žival je bila. Žival ? — so vsi presenečeno vzkliknili. Med poslušalci je nastal tak ropot, da jim je predsednik zagrozil. da bo moral izprazniti dvorano, če ne bodo hitro mirovali. — Ali ste svojo malo opico naučili, kako s,, mora posluževati brizgalke in kako mora umoriti Darowa? — Da. to sem storil. Maitland je nadaljeval: * Kaj ne. da ste opico naučili, da se je pokorila vašim poveljem. Katera ^te ji dajali z raznimi znamenji? — Ce ste jo na kak pose-' ii način potegnili Za vrvico, sc je začela plaziti proti kakemu določenemu pr>M|metn. na posebno znamenje je brizgnila iz brizgalke trup in na posebno znamenje se je zopet umaknila. — Ko ste mislili, «!a ste j.» /c dovolj izučili, ste začeli čakati ugodne prilike. — Ko smo lili vs. /hrani v salonu in ko je gospodična Flon nca igrala glasovir, 'M^iii da j»- prišla usodepolna ura. — ^>pieo ste spustili skozi • la pol odpri , okno v -i.bo. - K.» je zastrupila Dan.ua itj ko je Darow /akrič-d. st.- jo z vrvico potegnili nazaj. - Zatem ste se neopazen! odstranili. -- Kaj ne. da je bilo tako? — Da. ravno tako se je zgodilo. gos|>o pa za-pičil svoj pogled i a ravnost v Maitland*. - Najbrže se je tudi njemu ■'"dno zdelo, kako je za mogel Mail land v hipu vse razjasniti. MaitUtiud s, je nekaj časa potihem pogovarjal s sodnikom, zatem je pa rekel Latouru : - /.di s. mi. da bo to /a danes zadostovalo. Nav/.oe, s-, mislili, da j. vse ž. končano. — Lahko -i je misliti. Kak.. v> s,- za.-udili, k<> -e je obrnil m.g prijatelj k porotnikom iu ji tančnejše opazoval, sem videl, da se podpiše na nekatere listke z imenom Welt z. na druge pa z Rizzi. — To je bilo pa že davno pred u-morom. — Zapomnil sem si ga natančno, misleč, da ima gotovo kaj na vesti, ker skriva svoje ime. Ko se je dogodil umor, sem se takoj spomnil nanj. — Ali ste brali knjige, katere ^i je izposojal Latonr? - Ne. - Ali niti ene niste prebrali ? Ne. — Niti tega ne vem, kako se te knjige imenujejo. Gotovo veste, da so bile raznovrstne knjige. — Med njimi je tudi ena, ki ima naslov: •"Strupi, njihovi učinki in posledice — Ali ste morda to opazili' - Ne. nobene nisem opazil. Ali niste prebrali seznama knjig, katere je Latour bral? — .'az hi to storil, če hi bil namesto vas. — Posebno zategadelj, ker ste sumili, da je on morilec. — Ne. te knjige nisem videl nikdar v življenju. Sploh vedel nisem. -la je kaka taka knjiga v knjižnici. (Nadaljevanja prihodnjič). NAZNANILO. Cenjenim naročnikom t West Virginiji in Ohio naznanjamo, dal jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik dobite "GLAS NAHODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-itavnih praznikov. "GLAS NARODA" Uhaja dnevno na iestih straneh, tako, da dobite tedensko S6 strani berila, r meseca 166 strani, ali 624 strani ▼ itirih mesecih. "GLAS NAHODA" donaža dnevno poročila s bojišča in rasne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 18,0001 — Ta številka jasno govori, da je Ust selo raziirjen. Vse osobje lista je organizirano in spada t strokovne unije. MODERNO UREJENA TISKARNI GLAS NARODI VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH, !-: ta : : DELO OKUSNO. : : BlflECI IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE, M M £ 09 UNUSKO ORGANIZIRANA w is m POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I, T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SLOVENIC PUBLISHING GD. 82 Cortlandt Se., New York, N. Y. Mr. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravnižtvo Gias Naroda. Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. "THI BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili osleparjeni, oropani ali Še so s njimi slabo ravnali. Brezplačna navodila la pouk v natural ir a ei j »k iii zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kje ae oglasiti sa državljaa-ske listine. Sorodniki naj 51 šakali aovo-aošlo priseljeaee na Zlita Island ali pri Barge Off lee. Oglasite se ali piiite: STATE DEPARTMENT OP LAB OH, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. NewyorSki nrad: 130, 5th Ave., Room 1011. Odprto vsak dan od deveftih dopoldne do petih popoldne in ob ■redah od osme do devete nre zvečer. Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan ed devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah cd sedme do devete nre zvečer. (ln t t) Jekel: — V s*' J-llieaju. lia i m ki«/»\ In ga je I "t t f mr kriv. - To l>i bilo vsem jasno tudi v lie zaslišali. — Ker smo pa zaslišali njega, bi hilo uof.ro, <1a /.aslišimo tn.ti glavno pričo, gospoda Oodina. — On je naru-. . moril.-it nrt-tind. njegova zasluga je, da sploh vemo. kdo je mo-riler \j«-mu je pi.tovo marsikaj jasno, o eemur se nam niti ne sanji'. Prosim ■-"» >poda < Iculiua. da naj nastopi kot priča. Poslušalci so z»oVli šepetati med seboj. — Na noben naeni mogli poiti Maitlandovega postopanja. K<» j., st.,pil < iodin pred sodnika. ga je Maitland vprašal: K liko <"-a*a str se bavili s t«-m slučajem* Odkar je bil umor izvršen. Kdaj str bili vprvif v Latourovem stanovanju? Ali ho.Vte re.'i, kdaj sem bil v stanovanju, ali kdaj som * i« stal pr»Nl tijegnvimi vratmi? 7. Kdaj st»* bili v stanovanju? Tisti dan, ko sem ga aretiral. — V oni hiši sem bil večkrat prej, pri I^atouru pa do onega dne nikoli. - \li mi*!ite. .ta vas .ir Latonr že kdaj prej videl, predno ste "-a aretirali? " X«\ l»ra\ za golo vo vem, da me ni nikdar prej videl. — Neprestano s»>m se mu izogibal. - To se pravi, videl me j ni vedel, kdo in kaj sem. — Ali mislite, da vas tudi lednj ni videl, ko ste zahajali v nje-a no vanje * — Saj niseni rekel, da sem zahajal v njegovo stanovanje. — Kaj ste pa rekli? l»a s< m bil tedaj v njegovem stanovanju, ko sem ga aretiral. Ko str poizvedovali za morilcem, ste se posluževali raznih — N> razumem vas____ Uospod Latour si jc izposojal v javni knjižnici knjige. — Knjižničarju nt navedel pravega imena, ampak mu je rekel, da se piie Welter ali tako nekako____ — Ne, Welts. — To vem. si niso vpr- je ze mogoče, pa rov tudi pod imenom Kizzi. Nekatere knjige so bile izposojene - Da, tako je bilo. — Zakaj ste (ta pontali pozorni na te knjige? " koe videl Latoura alučajno v knjizniei. — Njegova po-In «je*m-o obnašanje me je zabelo zanimati. — Ko sem ga oM- ___:_ ZA VSEBINO OGLASOV NIODGOVOBNO ^TVO NK irREDNI&TVO. NE UPRAVNI Kaj pravijo plaaUlJl. otenjakl la driaralki e knjigi B«ti pi. Iilf 8 "Doli z orodjem r' HARMONIKE MU iafrlaekell rwte MUalem Sa sepraTlJaa w »■JrtiJIl i—i, a tela trpela« la asaeslJlTS. V mtau aaaasUlT« vsakSe poiUa, kar mm i« aad IS M tukaj v tmm poala la ae«aj v svojem Isstaam doma. V »eataveS kraajske kakor vse lm* ■m Kafloaam »o Sata ka- lili Veliki vojni atlas voiskujocib se evropskih drža? in pa kolonij sirih posestev vseb velesil Obsega 1 % raznih zemljevidov na 20tih rtranek in vsaka stran je 10^4 pri 18% palea yelika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obee^a d««* runih a«m]|«Ttdo- na 8 straneh, vsaka strsn 8 pri 14 paleev« Cena samo 15 centov« Vsi semljevldi so narejeni v rasnih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vaa večja mesta, itevilo pro-bivalcev, držav in posameznih mest. Ravno tako je povaod tudi osnaSen obseg povriinet katero sa vsema jo posamesne države. Poiljite 25e. ali pa 15e. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo saželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenk Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. mri EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) ▼ GREATER-NEW TORKU ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PBESKRBUJB vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v veeh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma iskrcanja ali imena parnika. Obrnite se saupno na njega, kjer boste toino In solidno pe* strelen! ion WBim « | | fjZv Nlkolajerti TotetoJ Jo ploal: Kajlco ana m vollkia n«lt- kem prebral in r njej naioi veliko koristnega. Ta knjiga solo vpliva na človeka ln obsega nebroj lepih mtall.... Friderik »L Bodauteft: Odkar y umrla modam* Staol al bilo na »vetu tako slavne pisateljico kot je Scttnerjova. Prof. dr. A. Dodel: I>oU u orožjem' jo pravo ogledalo oodaaj*-cm Sua. Ko Človek prečita to knjigo, mor« nehote pomlalltl. do m bližajo človeštvu beljil Časi. Kratkomalo: «elo dobra knjiga. Dr. Lud. Mobovakl: To knjigo bi človek najrajio poljubil^ V dno orca me je pretreslo, ko sem Jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Kesegger pUe: Bedel sem v aeiom Koz d a pri Grleglach ln aem bral knjigo m naslovom "JDoU a oroS-jeml" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenja. Ko sem jo prebral, sem saielel. da bi se prestavilo knjigo v vso kulturne jezike, da bi Jo Imela vsaka knjigarna, da bo Je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so dražbe, ki razllrjajo Svate Plamo. ALI bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi raailrjala te knjlico? Hcarfk Hart t n- To Je najbolj očarljiva knjiga, kar mm jI* kdaj bral.... C. Neumaan Hofcr: ^ To je najboljla knjlsa. Sar se Jih «*< mil ljudje, ki se borijo sa svetovni mir.... Dans Land (na shodu, katerega je Imel leta 1SB0 v Berlina)! Ne bom slavil knjige, oaao imenoval jo bom. Vsakemu jo bom pe> sudtl. Nej bi tudi ta knjiga naJOa svoje apootolje, ki bi Bi iajo krlSemsvet ln učili vse narode.... Flamntel minister Dunajewskl jo rekel v nekem svojem govoru v poslar-skl ahornld: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjlce nI naplaai noben voja-■kl strokovnjak, noben državnik. psO pa piiproota fonska Berta pL Buttnerjeva. Prosim Vas. posvetite par ur temu delu. Mi«nW| do sa na bo nlkdo vsi nardniaval na vojno. Sa bo orefcraJ to kajlaa« ONA M CINTDT. ■aroiajtO Jo prt) Slovenic Publishing Co., 8S Cortlandt Strte^ Hew York City, V. Y. VAXKAMILO. Kojakom ▼ Lorain, Okie, in o-koliei naznanjamo, da jih ©1>-iskal naš zastopnik J0HK KUMll, ki je pooblaščen pobirati naročnino sa list Glas Naroda, 8 spoštovanjem Upravniitvo Glas Naroda, Zanesljivo pride sedaj Velika vojna mapa vojsknjočih se evropskih držav. Velikost je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij L t. d. V salogi iuiamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-n jene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrrske s Italijo. Cena je 15 centov Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rnsije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno iu vsak stane 50 eentov. Naročila in denar pošljite na j Slovenic Publishing Company 82 COBTLANDT STREET, NEW YORK, If. T. "GLAS NARODA" JE BDDfl SLOVXHVI DNEVNIK V BUMlUllI DtttiVAE ~ NAROČITI II IAII1 denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepriCal, da dospejo denarne pofiiljatvt tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo poSiljatve v sedanjem času 20 do 24 dniJ Torej ni nobenega dvoma za poSiljanje denarjev sorodnikom la znancem v staro domovino! 100 K velja sedaj $13.25 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. _ '4 at m