Stev. 257 TRST, v petek 15. septembra 1911 T©ćej X** VI IZHAJA VSAK DAN Ml tb nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Stev. se prodajajo po 3 nv5. (6 stot.) v mnogih lobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdov-ičlni. Dornbergu itd Zastarele ste*, po 5 nvć. (10 stot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ,Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toZljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti je moč!" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K j na na- roćbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■troonia« na nođeljaSo lzdanj« ,.£DIVOSTX" ttia«: ta oeio loto Kron š-30, i* pol leta tiron 2 SO Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in roxopisi se ns vraiajo. Naročnino, oglase in reklamacijo je pošiljati na uprav.. li^tA. UREDNIŠTVO: ulic* Giorgio Galatti 20 (Narodni d*«). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GOIHNA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .fcd>no»t". vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoJtno-hranHnKnl račun Stev. 841-652. TELFF0M ?t. 11-57 BRZOJflUNE UE5TI. Amerikanske vojne ladije v Sredozemskem morju. WASHINGTON 14. „Associated Press" poroča, da je pomorski oddelek sklenil, da odpotuje več vojnih ladij na križarenje po Sredozemskem morju. Ladije odplujejo dne 10. oktobra. Nov štrajk angleških železničarjev. LONDON 14. Neki ugledni voditelj zveze železniških uslužbencev je izjavil sinoči, da so železničarji na svojih shodih sklenili resolucije, v katerih zahtevajo, da se jim izpolnijo njih zahteve. Ako se to ne zgodi, pride bržkone do novega generalnega štrajka. Potresi. S1ENA 14. Ob 11-30 po noči je bilo čuti tukaj močan potres, ki je trajal precej dolgo in prestrašil prebivalstvo, tako, da je vse drlo na ulice. FLORENCA 14. Ob 1129 po noči je bil tukaj potres, ne da bi bil napravil kako škodo. Vendar je prebivalstvo bežalo iz hiš in ostalo na planem. Bruhanje Etne. CATANIA 14. Tok lave teče preko vinogradov proti reki Alcantara, od katere je oddaljeno le še štiri kilometre. Kolera. SOLUN 14 V zadnjih 24 urah je tukaj obolelo med civilnim prebivalstvom pet, med vojaštvom šest oseb. Doslej je umrlo za kolero 45 civilnih oseb; večinoma ženske. Fanaiizirano prebivalstvo v Monastiru je prisililo tamošnjega zdravstvenega nadzornika, da se je odpovedal' in pobegnil. Vali je preklical njegove odredbe, izdane v pobijanje kolere; nato se je prebivalstvo zopet pomirilo. CARIGRAD 14. V mestu Ušaku v Mali Aziji je baje v zadnjih 24 urah obolelo za kolero 325 ljudi, umrlo pa 111. SKOPLJE 14. Včeraj je obolelo za kolero 14 oseb, umrlo pa 8. Tripoiitansko vprašanje. CARIGRAD 14. „Jeni Gazeta" poroča, da je začasni vali v Tripolisu vsprejel deputacijo sestoječo iz prvakov, trgovcev in zastopnikov raznih cehov, ki je protestirala proti namišljenim namenom Italije in izjavila, da so Tripoiitanci pripravljeni, da bodo sami branili svojo deželo. Dunaj 14. Londonski gosti so danes ob 12*30 odpotovali v IŠI. Na kolodvoru so se poslovili od njih angleški poslanik, župan dr. Neumayer s podžupani in mestnim svetom in veliko število občinskih svetovalcev. Lordmayor je izročil županu 6000 K za dunajske siromake. Dunaj 14. Črnogorski princ Peter je odpotoval v Trst. Praga 14. Listi poročajo, da je požar popolnoma upepelil v Sangerbergu 40 hiš. Nad sto rodbin je brez strehe. Škoda je le deloma pokrita z zavarovalnino. Krakov 14. Na današnji seji stolnega kapitelja je bil vsled smrti kardinala knezo-škofa dr. Puzyne izvoljen kapitularnim vikarjem posvečeni škof dr. Novak. Tiflis 14. V zadnjem viharju na Črnem morju se je potopil neki ruski parnik, na- PODLISTEK. Jug. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek Poslovenil H. V. Angora. „On je krvavel na Kosovem polju za vero in domovino," je začel Kosančič naštevati zasluge Topličanina, in bilo je iz njegovega glasu, kakor tudi iz njegovega lica razvidno, da to dela bolj zato, da prepriča samega sebe, kakor svojega slušatelja. „To so storili tudi mnogi drugi, ki so potem vendar-le upili živio knez Štefan La-zarević, niti ne spominjajoč se na cara," je hladno pripomnil Jcfrem. „Da crknejo, ti psi," se je razjaril vojvoda: „Toda Topličanin," je govoril dalje, „je skril poroštvo naše svobode, sveti srbski prapor, prapor Dušana, da ne pride niti v roke bisurmana, niti Lazarevića, te podlage Bajazetove pete, in radi tega ne bo vladal niti bisurman, niti Lazarević nad slavno Srbijo." „Za bodoče čase že! to ne bo vladal", je pritrdil Jefrem s trdnim prepričanjem. „Skozi celih trinajst let", pripominja vojvoda že z večjo sigurnostjo dalje, „je bil zvest drug ostankom srbskih junakov v njih menjen v Taganrog, ki je bil nakrcan z lesom. Kaj je z moštvom, ni znano. Kapitana je zagnalo valovje na obrežje, kjer so ga našli v nezavesti. Dečin 13. V Launu oddan poštni za-bojček, v katerem je bilo 36 000 K, je izginil iz vreče na progi do Duksa, kjer ga je imel vsprejeti podmokliški poštni uradnik. Uvedena je bila stroga preiskava. Shod nor.-rodlkalnlti ahlturljentov. (Glej „Edinost" od minolega ponedeljka.) Razni drugi naši predlogi se pri Ciril-Metodovi družbi niso sprejeli, češ, da so neizvedljivi. Z ozirom na to, bodo naša akad. društva po svoji moči izkušala sama izvršiti težko, a za našo narodno obrambo velepomembno akcijo. Podal sem vse to tako na Široko, ker se mi zdi izredne važnosti, ter s posebnim ozirom na razne razprave in polemike, in ker precizira naše stališče v tem vprašanju, ki je vzbudilo že toliko hrupa in šuma. Sledil je izboren referat (bil je naravnost idealna slika : dobre razprave) o »realcu kot bodočemu tehniku". Njegovih izvajanj ni treba posebej utemeljevati. Vsem nam je znano, kako trpi naš narod na pomanjkanju sposobnih inženirjev, ki bi vspešno sodelovali pri njegovem gospodarskem osamo-svojenju. Po krasnem strokovnem uvodu v katerem razlaga tehniko in tehnični študij, navaja uzroke slabemu stanju naših tehnikov, in v katerem natančno označa sanacijski načrt, ki obsega, naravno, kakor glavno točko tudi tu samoizbrazbo, s katero je vsled slabega zistema, ki vlada na realkah, treba začeti že pri realcu, prehaja k nalogam slov. inženirja.--Da se izboljša obupno gospodarsko stanje v slovenskih pokrajinah, naj tehnik preiskuje to in videl bo, da ima naša domovina dovolj vodnih sil, dovolj rudnikov, podzemskih zakladov, itd., kar bi bilo gospodarskemu stanju Slovencev na korist. Slovenski tehnik ima dovršiti popolno statistiko slovenske industrije, potom katere bi razvideli, kakšna da je pravzaprav naša industrija, in katera bi privedla do presenetljivih podatkov. Slov. tehnik bi geologično preiskal naše pokrajine, katere ne bi več bliščale na geologičnih zemljevidih, kakor ničvredne zemlje v beli barvi.--Tu pa se nam odpira žalostni prizor: dela dosti, inženirjev, tehnikov in realcev skoraj nič. In še absolvirani inženirji, ki danes službujejo med nami, se ne zavedajo svojega položaja in svojih dolžnosti. Kakor edino razveseljivo dejstvo moramo zabeležiti, da se je rned narodno-radlkalnimi realci že storilo korak na bolje. S a m o-izobrazba in samopomoč nista več frazi, oni se dejansko izvajata. Žal, da so naše lanske resolucije rodile le na enem zavodu (Idrija) dobre sadove. Že realca je treba navajati k delu, kajti od njega je odvisen ves naš napredek. Še eno dejstvo je treba pribiti. Na idrijski realki je palo število gojencev od 312 na 238, torej ravno za 24°/0- Na ta način skrbimo Slovenci za naš tehnični naraščaj. Tužna nam majka! Skrajni čas je, da se slovenski dijaki začnejo v veči meri posvečati praktičnim, realnim in gospo- skrivališču, v gorah Balkana, od tamkaj smo se smejali Lazareviču in njegovemu prostovoljnemu robstvu, maščujoč v imenu domovine in vere smrt pravoslavnega cara in naš poraz nad bisurmani, s kojih trupli smo posejali planjave in doline Bolgarije notri do Drinopolja samega, da je postalo naše ime groza za one veleizdajalce Boga, in je Bajazeta samega strašilo v sredi njegovih veselic. Mar ni bil tamkaj Milan To-pličanin med prvimi, ki so pripravljali bogate gostije balkanskim zverinam?" „To je resnica", je pritrdil Jefrem, „on je maščeval zgubo svoje ljubice", je dostavil zbadljivo. „Ljubica nas vseh", je dejal vojvoda navdušeno, „ki smo se zatekli v gore, je bila domovina in naša vera, in moj pobratim Milan Topličanin ni delal nikake izjeme". „In Mileva Lazarevna, žena Bajazetova?" sprašuje Jefrem, ustavljajoč se in opirajoči svoj pogled na vojvodo. „Ah 1" je izustil zategnjeno Kosančič. tudi se vstavljajoč, in njegov pogled je blodil v daljavo tako nesigurno, kot pogled človeka, ki je zgubil pot. „Vidiš, vojvoda", je govoril Jefrem dalje, „Ti to veš, tako dobro kot jaz, toda Tvoje srce, ki od mladosti bije za Tvojega pobratima, se vpira resnici, da se je vojvoda Topličanin izneveril našemu podjetju". darskim strokam. Upamo, da bo slovenska javnost uvaževala naše nasvete. Kakor zadnja točka dnevnega reda se je vršil referat tov. J e r a j a. Referent nam je podal statistiko slovenskega gospodarskega šolstva. Pokazal je tudi tu na vrzeli in pomanjkanje zanimanja do gospodarstva, očrtal je pomen narodnega gospodarstva in se pridružil tozadevnim izvajanjem tov. Pre-lovca s klicem: na delo! se gospod Furlan po naši notici ni čutil r iti sam ni najmanje prizadetega, a če je on kljubu temu nastopil proti nam, je to pač storil iz kolegijalnosti in pa zato, ker je mislil, da mora braniti člane društva, kateremu predseduje. To je na vse zadnje naravno. Ni pa tako naravno, da nam g. Furlan očita nepremišljenost ; omenjena notica ne-le da ni bila nepremišljena, temveč je bila celo na Štajerskem. Nadalje tov. Lemež v imenu X. odseka Prosvete. (Konec.) Tako se je izvršil drugi pomembni shod dobro premišljena. Nismo nikdar zahtevali narodno radikalnih abiturijentov. Dokazali so, • jn nihče ne zahteva materijalnih žrtev preko da so zmozni za delo in da dobro razumejo sredstev posameznika. O tem mi tudi nismo svojo nalogo. Narodno-radikalna struja mora 'govorili. Ne prihaja nam niti od daleč na biti tudi s to prireditvijo zadovoljna. Tudi. misel, da bi očitali morda g. Furlanu ne-ta shod je močan člen v dolgi verigi vseh lojalnost, a reči moramo, da je on povsem njenih dosedanjih uspehov. Klicati moramo krjv0 čjta| \z na§e notice zahtevo po mate-navdušenim bojevnikom: „Naprej! Iz naroda rijlalnih žrtvah od strani naše mlade inteli-za narod!" gence. Kar mi zahtevamo, je le, da se naša Shod so pozdravili brzojavno: narodni mladina, ko to zahteva narodna potreba, radikalci, zbrani na narodno-obrambni anketi ng straši nastopiti javno. Ali ni žalostno, da v Trstu ni možno spraviti skupaj več, nego 30 Sokolov v Nača ml orla infalinarip^ £r°iu? AIi ni žaIostno» da ie mn°g° članov sMod lllldUd lIllcilijDlllrd. Sokola, ki imajo kroj, bilo minolo nedeljo Predsednik „Društva jugoslovanskih v Skednju v civilni obleki? Zakaj to? Kaka uradnikov denarnih zavodov", g. Furlan, materijalna žrtev bi bila v zvezi s tem, da je smatral za potrebno, da je na sestanku so se oblekli v kroj! Seveda — trebalo bi tega društva, dne 13. t. m. reagiral na v popoldanski vročini korakati skozi mesto, notico, ki smo jo pod gornjim naslovom ko je vendar mnogo komodnejše voziti se prinesti v „Edinosti" od 12. t. m. med do- v tramvaju ! To je le en slučaj, ki pa je mačimi vestmi. Izt>ii sodu dno. A takih slučajev bi mogli G. Furlan je najprvo prečital omenjeno ! našteti še celo vrsto. Da ne gremo predaleč notico ter rekel potem, da je nepremišljena. nazaj, omenjamo samo državnozborskih vo-Dalje je omenjal, da gmotni položaj bančnih Htev. Vprašajte g. Jedlovskega, ki je prevzel uradnikov ni tak, da bi mogli zadoščati i od političnega društva „Edinost" nalogo, vsem zahtevam. G. Furlan je sploh razumel da organizira slovansko mladino, vprašajte našo notico tako, kakor da bi mi zahtevali ga, koliko te mladine se je na njegove po-od mladih gospodov, da se morajo že zato, jnovne pozive v „Edinosti" zbralo v „Soko-ker so zbog našega narodnega razvoja prišli lpviu telovadnici in potem v „Slovanski v Trst, vdeleževati vseh naših prireditev, i Čitalnici" ?! Vprašajte g. Jedlovskega, kak kar pa jim seveda ni možno, ker imajo uspeh je imela vsa ta akcija za organizacijo bančni uradniki večinoma zelo pičle dohodke. Zato da bi trebalo pred vsem delati na to, da se zboljša gmotni položaj uradni-Štva bank; potem bo to uradništvo tudi moglo vršiti svojo narodno dolžnost. To bi bile v glavnem misli g. Furlana. Mi moramo pred vsem ponovno pov-dariti, da omenjena naša notica ni bila naslovljena le na bančne uradnike, temveč je bila naslovljena na našo mlado inteligenco sploh. To povdariti se nam zdi tem potreb-nejše, ker bi se sicer utegnilo misliti, da slovanske mladine v svrho volilne agitac je. Mi pa vprašamo : „Kje so tu materijalne žrtve, ki jih baje zahtevamo od mladine? Ne, gospoda 1 Ne zahtevamo od vas materijalnih žrtev; mi sploh ne zahtevamo ničesar ; a po dolžnosti narodnega glasila vam kličemo, da narod potrebuje idealne in delavne mladine. _ Politični položaj n Hrvatskem. — B Afera Matavšek-Tomašič — vsaj navidezno izgleda — je shujšala TomaŠićev stavljamo mi na kako posebno kategorijo položaj. Provzročila je razne napade ne samo kake posebne zahteve. Ne, ne prihaja nam ! v hrvatskem, ampak tudi v madjarskem niti od daleč na um, da bi stavljali do enega časnikarstvu. V madjarskih časnikih so prišle stanu večje zahteve, nego do druzega. Pa,1 na dan različne „pikantnosti" bana pl. Ni-dočim je še pred malo leti naš živelj v Trstu kole. „Pester Hirlap" je posvetil posebno sestojal edino-le iz delavstva, imamo danes pozornost "Khuenovemu eksponentu, banu tudi že številni inteligentni srednji sloj, ki je Tomašiću, katerega delovanje „ovekove-nastal le vsled našega splošnega napredka.1 čuje" v članku: .Pohod Tatarov na Hrvat-Ce pa pomislimo, da je ta inteligentni srednji; skem". stan sestavljen po 90% iz mladine in če! „Pohod Tatarov" nehote se ob tej pri-dalje pomislimo, da smo mi še-le v začetku liki spominjamo zgodovinskega navala div-razvoja, je jasno, da nas čaka še velikega i jih tatarskih hord na Ogrsko in Hrvatsko, ki in ogromnega dela. In tu mora vsakdo vršiti so obe deželi, tako rekoč skoro spremenili svojo dolžnost, ki pa ne obstoja v nepo- v prah in pepel. In sedaj nam prihaja ma-trebnem trošenju denarja, temveč v delu in djarski časnik, ki nazivlja delovanje bana v idealnem stremljenju Tomašića na Hrvatskem — „tatarski pohod". Će pa v omenjeni notici nismo mislili na kako posebno kategorijo našega uradni-štva, smo še manje mislili na kako posamezno osebo, a najmanje pa g. Furlana, čegar delavnost in narodno požrtvovalnost dobro poznamo. Mi smo tudi uverjeni, da Kosančič ni odgovoril, pobesil je glavo in je počasnih korakov stopal naprej po cesti. „Ni več tisti, kakoršen je bil, predno se je sestal ž njo v Drinopolju", razlaga dalje Jefrem, „nismo se zaman bali za njega". Vojvoda si je obrisal z dlanjo obraz, pritrdil je z glavo, toda molčal je. „Od onega časa nisem videl jasno njegovo lice", nadaljuje Jefrem, „da-si ga od one dobe redko vidim, kajti očevidno se nas izogiba, kaj pravim nas ? tudi celo Tebe vojvoda, svojega pobratima". „To se mi je že dostikrat dozdevalo", je pripomnil sedaj vojvoda s temnim glasom. „Pazi", reče svareče junak, ustavivši se in prijemŠi vojvodo za ramo, to je vukodlak *) slabe vesti, ki gloda njegovo srce. Omamila ga je najbrže ta Lazarjeva hčerka, vsplojena v isti nesrečni uri kot Mara, njena sestra, žena Brankovičeva". „Ha, sveti Sava I" je vskliknil vojvoda, da bi, če bi bili ogleduhi v bližini, bili mo- *) Vukodlak — upir. nemško \Yiihrwolf. Pri južnih Slovanih je bajka, da se nekateri ljudje v grobu spremene v vukodlaka, ali upira, ki prihaja po noči iz groba, in sreba srčno kri, najčešče iz src levic in mladeničev, ki morajo potem umreti ; vsaki in vsaka izmed njih pa, katere je vukodlak pripravil ob življenje more spet neizogibno postati vukodlak. S tem je madjarski list dal nehote zaušnico madjarski vladi in vsemu madjarskemu postopanju ter madjarski politiki na Hrvatskem. Ti dogodki so dali povod mnenju, da se spremeni politični režim na Hrvatskem. rali slišati njegove daleč zveneče besede, „tako bo in nič drugače !" je rekel odločno, s polnim prepričanjem, „radi tega je tedaj stal na tem, da greva s svojimi junaki v ta boj črez morje v daljne krajine, da pogine zadnja moč Srbije na tuji zemlji, in jaz", udaril se je po čelu, „gluhoslep krt nisem videl, nisem slišal ničesar; da, poginil je, za nas, za Srbijo, za večno je poginil vojvoda Milan Topličanin, in meni je umrl moj dragi pobrat m", in zakril si je v globoki, možati bolesti svoje lice, in ostal je tako nekaj trenotkov, ne da bi ga njegov spremljevalec motil v njegovi bolesti: „oj te ženske, te ženske", je govoril spet vojvoda, odkrivši svoje lice, in njegov glas se je tresel ne toliko vsled bolesti, kakor vsled notranjega srda, celo pesti je v svoji strasti grozeče stiskal, „kako nesrečo so že navalile na narod in domovino ! In oni car Lazar, če je tudi stokrat umiral za domovino in vero, se ni zadostno pokoril za svoj greh, da je splodil taki hčeri kot sti Mara in Mileva in takega sina, kot je Štefan Lazarević, ki je brezbrižen za slavo naroda in svobodo domovine, ampak robuje radi svoje sestre bisurmanu, temu Bajazetu! — Hoj !" je zavpil še glasnejše, „kakor je Bog nad nami!- povzdignil je desnico krišku, „tako gotovo vas dohiti maščevanje Gospoda, in jaz bom njegova roka!" (Pride še). Stran II. >EDINOST« št. 257. V Trstu, dne 15. septembra 1911 Te prve vesti moramo pa za sedaj vspre-jeti z veliko reservo. Naj se izvrši ena ali druga „osebna sprememba", zistem ostane isti. Tomašicev naslednik bo tako eksponent ogrskega ministerskega predsednika, kakor je Tomašić. Khuen hoče imeti „ma-meluke", zato bo tudi eventuelni Tomašicev naslednik vodil TomaŠičevo politiko, aH z drugo metodo in brez Tomašičevih „pikantnosti". Novemu eksponentu ja Tomašić pripravil za bodoče volitve treniran uradniški aparat, ki ga je razvrstil v razne volilne okraje. Ta volilni aparat je že začel z delovanjem in sondiranjem terena. Strankarske razmere so tudi novemu banu v prilog. Hrvatske opozicijonelne stranke se nahajajo v najhujšem boju med seboj; o kaki slogi, skupnem delovanju, akciji, kooperaciji, ni niti govora. Te strankarske okolnosti so najbolja nada za vspeh bilo Tomašića, bilo novega bana. V tem političnem kaosu je pa najlepše to, da nobenega člena vlade ni v Zagrebu. Tomašića ni, Chavrak je v Budimpešti, AmruŠ pa na Štajerskem. Na raznih mestih so, ali vendar delajo eden proti drugemu. In Amruš in Chavrak, oba bi želela biti To-mašićeva naslednika. In Tomašić bo moral svoj padec večim delom njima zahvaliti. Dnevne vesti. Ministerskl svet. Predvčeranjem do-poludne se je vršil na Dunaju ministerski svet pod predsedstvom ministrskega predsednika barona Gautscha in je obravnal celo vrsto tekočih vprašanj, med njimi tudi mesno vprašanje. Največ se je govorilo o zvišanju uvoza mesa iz Srbije. V kratkem obvesti avstrijska vlada ogrsko vlado o svojih tozadevnih predlogih. Nadejati se je, da bo ogrska vlada pristala na predloge avstrijske vlade, in to tembolj, ker se tudi že v ogrskih mestih občutno kaže draginja mesa. Drugo važno vprašanje, s katerimi se je bavil ministerski svet, je bilo železničarsko gibanje. Ministrski svet bo v najkrajšem času temeljito preštudiral vprašanje, ali se sploh morejo dovoliti železničarjem kake koncesije in v kolikem obsegu, da bi zadostovale za to, da se vzdrži nemoten promet drž. železnic in obenem pa tudi ravnovesje v državnem gospodarstvu. Češki deželni zbor. Najvišji deželni maršal Lobkovic je v predvčerajšnji seji češkega deželnega odbora naznanil, da je deželni zbor češki sklican na 20. t. m. — Dnevni red obsega le tri brezpomembne točke: naznanila predsedstva, poročila o volitvah in zaobljubo poslancev. Vodilni češki in nemški poslanci so izjavili, da nimajo ničesar proti temu dnevnemu redu. V deželnem odboru je bil s češkimi in veleposestniškimi glasovi sprejet predlog, da naj se zaprosi cesarskega dovoljenja za pobiranje 65% namesto dosedanje 55°/- deželne doklade za zadnje četrtletje. Češki namestnik knez Thun se je odpeljal na Dunaj, da poroča ministerskemu predsedniku o stanju spravne akcije in se posvetuje ž njim o deželnozborskem zasedanju in permanenčnemu zasedanju nacionalnopoli-tičnega odseka. Črnagora v denarnih zadregah. — Kakor poroča belgrajska „Tribuna", je letos izostal redni prispevek, ki ga je dobivala Črnagora iz Rusije v pokritje svojih upravnih stroškov. Rusija je namreč dajala Črni-gori vsako leto po en milijon rubljev, in Črnagora je ta denar uporabljala za uradniške plače. Ker je letos izostal ta prispevek, je baje črnogorsko uradništvo že tri mesece brez plače. Da je letos izostal ta prispevek, pravijo, da je povod Jo, da so se prijateljske razmere med Črnogoro in Rusijo v zadnjem času nekoliko ohladile. PODLISTEK. Slovensko gledališče v Trstu. Piše Leon Dragutinović. Od slovenskih pisateljev imamo — za sedaj — žal, le dva na programu in sicer: Etbina Kristana in Meškota. Oba sta slovenski javnosti dobro znana. Kristan odda letos kakor gledališki avtor prvič svojo vizitnico tržaškemu občinstvu. „L j u-b i s 1 a v a" je še vedno ena izmed najnež-nejših del v slovenski dramatični literaturi. Lepa poetična drama, ki kaže Etbina Kristana ne le kakor dobrega dramatika, temveč tudi kakor nežnega pesnika. „Samosvoj" je že lanske sezone imel priti na oder, toda Kristan je hotel, da bi se premijera vršila v Ljubljani. Za tržaško primiero je bil potem čas prekratek. F. X. M e š k o je tržaškemu občinstvu že znan. Pred tremi leti je naše gledališče vpri-zorilo njegovo „Mater" in doseglo lep vspeh „Na s m r t o b s o j e n i" je pa prvo dramatično delo tega velenadarjenega prijatelja. „Na smrt obsojeni" so naši koroški bratje, ki jim je vlada odvzela posledno pravico do lastnega političnega življenja. Papež Pij X. O stanju papeža poročajo „Pest. Lloydu" iz Rima: Papež se hodi sicer vsak dan sprehajat v vatikanske vrtove in deli tudi privatne avdijence, toda njegovo zdravstveno stanje še vedno ni povsem povoljno. Papež ni več isti, kakor pred svojo boleznijo. Sicer ne občuti nikake bolečine, toda ves njegov organizem je oslabljen, in mora se zelo čuvati. Povrnitev bolezni bi utegnila biti zelo nevarna. Italija v Tripolitanski. Tripolitanski poslanec v turškem državnem zboru priob-čuje v carigrajskem „Taninu" pismo, v katerem se bridko pritožuje, da se prejšnja turška vlada ni brigala dovolj za Tripolitan-sko in da se ravno tako ne briga sedanja vlada. Veliki vezir Hakki paša, ki bi moral biti natančno poučen o italijanskih nakanah glede na Tripolitansko, je bil tako nepreviden, da je oficielno priznal glavno podružnico italijanske banke „Banca di Roma", ki ima sedaj že 12 podružnic v Tripolitanski. Ta banka je pred vsem spravila v svoje roke vso trgovino, tako da so morali propasti skoraj vsi domači trgovci, na to pa je začela z nakupovanjem zemljišč, katerih ima sedaj že v vrednosti nad 100 000 funtov (2,200.000 K). Potemtakem je sumljivo, da je Italija sedaj pograbila priliko, da si prilasti Tripolitansko, kjer ima že tako lepo razžene svoje mreže. Toda, da bi stvar šla tako gladko, kakor si želi Italija, po vendar ni misliti, kajti v Tripolitanski odgovarjajo na italijansko pohlepnost z bojkotom. V vseh večjih mestih, kakor Tripolisu, Hosusu, i Misrati, Derni, Džebeligarbiju, Bengaziju je že proglašen bojkot proti Italiji. —j Pa ne da bi postala Tripolitanska za Italijo prav tako trd oreh, kakor svoj čas Abesinija 1 Ruski državni proračun za leto 1912 izkazuje 10611/t milijonov rubljev dohodkov, to je 15 in pol milijonov več nego 1. 1911. Med temi dohodki je proračunjen dohodek monopola žganja na 743 milijonov rubljev. Med troški je proračunjeno 375 in pol milijona rubljev za obresti državnih dolgov, ki znašajo 8942 milijonov rubljev. Glasom proračuna se leta 1912 poplača 327 in poj milijona rubljev._ Domače vesti. Umrla je včeraj v Bazovici Marija Metlika, roj. Škrjančeva, sestra znanih naših rodoljubov Škrjancev, vrla Slovenka, ki je v strogo narodnem duhu tudi vzgojila svojo deco. Blag ji spomin in vrli rodbini naše najgloblje sožalje 1 Osebna vest. C. kr. okrajni tajnik Viktor B a c h e r je premeščen od namestništva v Trstu k c. kr. okr. glavarstvu v Puli. Imenovanji v zdravstveni službi. ViŠi okrajni zdravnik dr. Gvido vit. Beden je imenovan deželnim zdravstvenim nadzornikom, okr. zdravnik dr. Edvard G r e f f e pa višim okr. zdravnikom. Ali je bila potrebna revizija ljudskega Štetja v Trstu ? Sekcija v ulici Donatello pri sv. Ivunu je bila ena glavnih za okolico. Znano je čitateljem „Edinosti" da so svoj čas magistratni sluge pustili v raznih hišah cele zaboje nepopisanih nazna-nilnic imajočih samo naslove. Mi smo polnili naše slovenske, oni so pa hranili laške za poznejše čase. Ko smo pozneje, meseca maja, popra-šali v krčmi Vatovca v Fedrigovcu, kje da so oni trije veliki zaboji, ki so bifi skriti za sodom, je krčmar odgovoril, da so jih ma-gistratovi slugi odnesli na sekcijo ulica Donatello. — Pa se je pozneje v raznih smetiščih našlo na stotine raztrganih naznanil-nic, to je tudi javna tajnost, istotako je znano, da je neki odpuščeni uradnik stopil iz omenjene sekcije ves razjarjen, ter de je vpričo dveh mož, ki sta stala na ulici zakričal. „Qua si mangia i Sloveni col cuchiaio Srb Br anislav Nušić pride na vrsto s svojo morda najboljšo komedijo „Svet" (Ljudstvo), v kateri žigosa z Mo-lierskim humorjem klepetanje sosedov in prijateljev. Vsled tega klepetanja propada ves hišni mir. Povsodi je ta komedija imela velik uspeh in bo gotovo ugajala tudi v Trstu. Od tujih avtorjev so zastopani skoro vsi boljši avktorji. Poleg Shakespearja nahajamo od klasikov še Schillerja in Victorja Hugo-a. Tudi moderna dramatična literatura je zastopana po svojih najboljših zastopnikih: Ibsen, Su-derman, Lothar, D'Anuncio Sardou, Wilde se oglasijo v bodoči sezoni na našem odru. Od. veselih iger je tudi izbrano le najboljše. Znani francoski komediograf A. Bls-son prihaja z dvema komedijama: „Kontrolor spalnih vozov" in „Mada-me Bonivard. Flers in Caillvet tudi z dvema, Ferdinand Bon s svojima svetovno-znanima Sherlok Holmesom in mnogi drugi, ki se prvič predstavijo slovenskemu občinstvu v Trstu. Tudi nekaj repriz bo iz lanske sezone, Marice Gregoričeve „Veronika Dese-n i š k a" pride v popravljeni obliki gotovo zopet na vrsto. Intendanca je lansko leto prejela več originalnih iger, toda morala jih je vrniti, ker so bile tehnično nedostatne in ' ne dovršene. grande." Vse to smo slišali pripovedovati od očividcev. Čujte še kaj mi je pripovedoval nek revizor ljudskega štetja, prideljen sekciji na Barieri stari. Pripovedoval je: „Predno smo šli na delo, nam je magistratni uradnik rekel doslovno : Vi racomando di far tutto il pos-sibite di ridurre il numero degli slavi al piu possibile, accioche non abbiano il diritto di pretendere scuole slave a Trieste". Ko sem mu pripomnil, da se zdaj vrši revizi;a, je bil on mnenja, da je v Trstu popolna revizija ljudskega štetja absolutno nemogoča. Kaj se je delalo na sekcijah, se ne da povedati. Edino bi bilo, ako bi vse nazna-nilnice sežgali in začeli z nova. Vladni komisar bi moral voditi vsako sekcijo in pri reviziji bi morala biti prideljena dva, zaupnika — en Slovenec in en Italijan — potem bi morda prišli do približno resničnih rezultatov. To so podatki in izjave resnične in ne izmišljene. Človek si ne more drugače misliti, kako je prišlo do te babilonije v ljudskem štetju, kakor da jemljemo za resnično kar so magistratni sluge ponavljali: na magistratu so izgubili glave; „siamo presl per il colo da Slavi" so mi rekli v sekciji. Pred njimi je rastlo število dan za dnevom, je rasel velikan; prestrašili So se. Uničiti ga treba tudi če sami poginemo, drugega izhoda niso se tolažili. Sami so izračunali da nas je 70000. Za tako število živečih Slovencev je bila pač potrebna revizija! Želja poštenih je, da bi se rešilo veliko večino, če že ne vseh naših mrtvih slovenskih duš. Tolmač. Genijalna fabrikactja panslavistov. „Skidam kapu i do crne se zemlje klanjam".... onemu genijalnemu revizorju, ki je „popravil" mojo naznanilnico. Jaz sem namreč zapisal za-se in svoji dve sestri, da smo pristojni vjaslo, v Galiciji. Ravnajoč se pa po teorijah „Piccola" o občevalnem jeziku, zapisal sem za-se in svoji sestri s 1 o-venski kakor občevalni jezik. Ali gospod magistratni komisar, kateremu sem dal preveč opravka pri reviziji, se je hotel maščevati nad „avtorjem" „Ljudskega štetja" ter je s svojim čudotvornim rdečim — — „črnilom"... uno, due, tre: ustvaril iz mene in mojih sester... mutaste panslaviste. „Jaslo* je spremenil v „Jaška", „Galicijo" v „Croazia" e f u f a 11 o ! Po zakonu se „r e g n i c o 1 i" ne štejejo po občevalnem jeziku, temveč po glavah, kakor voli, torej trije slovenski občevalni jeziki v Trstu manj. Oni genijalni komisar je računal gotovo tako-le : Moja žrtev je panslavist; če mu torej „službeno" priznam, da je slovenski Dalmatinec poljskega rodu, pristojen na Hrvatskem in stalno naseljen v Trstu (torej Triestino) — ne bo užaljen če ga pri tem za deset let oropam — občevalnega jezika ! Jaz se zopet klanjam genijalnosti onega komisarja, ki se slučajno kliče... Budini-ch (uno degli acclimatizzati), ali končno besedo v tej fabrikatorski stvari prepuščam — državnemu pravdniku. Jevski. Slovenskim delavcem, zlasti pa Železničarjem polagamo z vso resnostjo na srce, naj se pobrigajo čim prej za svoje Ijudskoštetvene naznanilnice v revizijskih uradih. Na stotine vabil leži baje v revizijskih uradih, ker jih ni mogoče dostaviti dotičnim strankam, ker so se po novem letu preselile v druga stanovanja. Naj gre torej vsak sam pogledat, ali niso tudi njega pre-naredili v Italijana. Res da je nekoliko težko posebno za delavca, za železničarja, da gre v revizijski urad, ker je čez dan na delu, v službi, toda onih par minut, ki jih je treba, da stopi v revizijski urad, se že n*jde ali proti večeru, po šestih, ali pa v nedeljo. — Prav posebej še opozorjamo na to železničarje, ki stanujejo v šentvidskem okraju, Nekatere so popravljene in se bodo igrale, toda prišle so prepozno in intendanca jih ni mogla staviti na svoj letošnji program. Moderni repertoir je zelo drag in zlasti igre, ki so imele velike uspehe na drugih odrih so še dražje. Če upoštevamo, da mora slovensko gledališče v Trstu večkrat samo za eno predstavo plačevati prevod, izpisovanje ulog, suflerske knjige ; če upoštevamo, i da mora za predstavo plačati tantieme po 10 — 15 odstotkov (in taka predstava utegne biti tudi včasih pred prazno hišo) potem šele vidimo, koliki so stroški samo za igro. Če k temu dodamo Še stroške za policijo, gasilce, luč, plakatiranje, biljeterje, godbo, potem še imamo jasno sliko, a veliko odgovornost intendance. Tudi z opereto ni bolje. Tu so pa stroški naravnost ogromni. Sicer ima opereta to dobro, da se jo večkrat uprizarja, toda samo gori omenjeni stroški jemljejo večkrat polovico dohodka, tu pa moramo še opozoriti na pravico avtorstva, ki jo mora intendanca posebej plačati in to večkrat po 150—200 kron samo za eno opereto, in povrhu tega še 20 odstotkov od kosmatega prihoda. Godba je pa tudi dražja za operetne predstave. Iz vsega tega vidimo da je gledališče draga institucija, ki ne nosi materialnega dobička in ga tudi n e s m e nositi. Vsako gledališče bodi veselo, če si je ob koncu sezone rešilo kožo in — čast. torej državne železničarje. Seveda pa velja ta opomin tudi vsakemu drugemu tržaškemu Slovencu, ki še ni storil v tem oziru svoje dolžnosti, posebno pa onim, ki so se po novem letu preselili v drugo stanovanje in jim vladni organi niso mogli dostaviti povabil. Preglejte vse rubrike v naznalnici, ne samo one, ki je določena za občevalni jezik! Za ta opomin nam je dal povod slučaj, ki ga priobčujemo na drugem mestu, kajti magistratni falfizikatorji so bili toliko „kunštni*, da so še pustili živeti Slovence na papirju, toda domovinsko pravico avstrijsko so jim vzeli in jim jo dali na oni strani avstrijske meje, na Hrvatskem, Ogrskem, v Bosni in bogve, kje Še. In Trža-čani, ki niso avstrijski podaniki se štejejo le po Številu oseb, ne pa po občevalnem jeziku. Preglejte torej tudi dobro rubrike o domovivski pristojnosti, občini, okrajnem glavarstvu in k r o n o v i n i! Skupina slovenskega ženstva sklicuje v nedeljo 17. t. m. ob 4. uri popoludne j a v e n s h o d , ki se bo vršil v veliki dvorani NDO v ul. sv. Frančiška št. 2. II. s sledečim dnevnim redom : „Položaj slovenskega ženstva v Trstu In pomen organizacije.* Slovensko ženstvo! Pridite vse — posebno služkinje — na ta shod, da se bo-dete same prepričale kake važnosti je za Vas v sedanjem trenotku organizacija. 7 slovenskih Italijanov! Fran Kobal, bivajoč v ulici delle Mandrie štev. 1, je šel včeraj — nepozvan — na sekcijo za revizijo ljudskega štetja v ulici Fontana, da se uveri, so-li tudi zanj in njegovo rodbino — ženo in 6 otrok — naznanilnico kaj — korigirali ?! Njegova naznanilnica je bila sestavljena na slovenskem jeziku in je bil — to se umeje — naveden slovenski občevalni jezik. Saj so vsi njegovi otroci obiskovali, oziroma še obiskujejo družbine zavode pri sv. Jakobu. Je to torej trda slovenska družina. Vendar je v rokah magistratnih revizorjev postala vsa italijanska razun 1 glave. Le glavarja družine so še milostno prepustili slovenskemu narodu. Ko so namreč včeraj na sekciji predložili Kobalu njegovo naznanilnico, je vidtl v svojo največo jezo, da je revizor za vso družino vpisal italijanski občevalni jezik in da stoji pred njegovim podpisom križ. Ta križ je morala Dovodom revizije — ker se je Kobalova soproga branila, napraviti 6-letna Kobalova hčerka Josipina ! ! ! Tudi je revizor tajil, da je prišel radi ljudskega štetja, marveč je govoril, da prihaja radi — osebne dohodnine! I Človeku se morajo res lasje jeziti nad toliko moralično propalostjo teh ljudij. Kajti le moralno propadli ljudje se ne strašijo ta-cih sleparij in mahinacij! Čemu jih dražite? Gospod urednik, ah (da ne bo zamere), gg. uredniki 1 Lepo Vas prosim, ne jezite Lahov in lahončkov se svojimi čenčami I Čemu dajate popolnoma laškim mestom in krajem slovenska imena? Ni-li to izzivanje in nepotrebno draženje?! In pa — še slovenske igralne karte si upate opisovati ter tako vzbujati brezpotrebno jezo pri laških tovariših ! Prav ima „Piccolo", da odgovarja na vaše popačenke in da razmrc-varja tudi slovenske igralne karte! Se že naučite molčati in pisati Monfalcone, mesto izzivalne izkovanke Tržič! Vedite vi in oni trije, štirje prirandranci, ki se hočejo polastiti laškega, čisto laškega mesteca in ki so mu Šele pred par dnevi iznašli ime Tržič, da je ves vaš in njih trud zastonj. Priznavam sicer, da imajo naša goriška in furlanska mesta večinoma slovenska mena: Gorica, Gradišče (teh je celo več na Goriškem), Gradež itd. Ta mesta so sicer gotovo ustanovili Slovenci — ali kar je bilo, ni več! Danes je vse to veleitalijansko in bašta ! Saj je tudi Trst na slovenski zemlji! Ali radi tega menda vendar ne boste trdili, da je tudi to slovensko mesto?! Res je, da so slovenski okoličani imeli po vsem sedanjem novem mestu do morja svoje njive in vrtove in da so obkrožali vso „staro reno", kjer je bilo nastanjenih le nekaj Židov in par iz Italije prišlih Lahov. Vse to je res, a radi tega danes Trst ni več Trst pač pa Trije-ste in tako mora ostati Tržič! Od kodi ste Slovenci iznašli to spako ? Res je, da je okolfea njegova deloma slovenska in res je tudi, da imajo Dobrdobčani tam skoraj polovico vseh njiv in zemljišč. Tudi je res, da so stara, lahko rečem najstarejša družinska imena v vašem Tržiču — slovenska, a to je bilo in ni več! Onih par (tisoČev) Slovencev, ki imajo tam svoja posestva in plačujejo davke, naj bodo tiho in mirni! Čemu jim treba slovenske šole in društev? Zakaj jezijo nas latinske potomce, mesto da bi z nami srkali 2000-letno kulturo in bili srečni — lizaje naš dolce si ?! In pa ona slovenska banka, ki daja kar 70.000 K posojila na vrednost 54.000 ? 1 * • » Sedaj pa šalo na stran! Tako nekako bi morali mi govoriti in pisati, da bi si pridobili simpatfje naših dobrih sosedov in naše banke bi morale res dajati taka posojila — potem bi jih ti dobri sosedje v zahvalo denuncirali! Ne, mi ne, prijatelj V Trsta dne 15 septembra 1911. ►EDINOST« št. 257. Stran ITl „Piccolo", pač pa sta dve tvoji banki dajali taka in slična posojila in zato sta šli tudi ra-kom žvižgati! Mi ne igramo marijonet, kakor jih ig-grate vi Lahi z ustvarjanjem laških imen. Mi imamo prastara slovenska imena med tem ko si jih vi kulturonosci šele izmišljujete. Našim dedom in pradedom ste ugrabili vsa obmorska mesta s pomočjo beneških roparjev in ste storili to sploh z vsem, kar je vam, ozir. vašim pradedom ugajalo. Vedite pa, da so danes drugi časi in drugi ljudje! Slovenski vol se je zbudil in se ne bo puščal več naganjati po mlečnozobem laškem pastirčku I Slovan gre na dan in kar mu je bilo vgrabljeno, treba mu vrniti: z lepa, ali pa — z grda! Goričan. Trgovski tečaj za deklice se bo otvoril prve dni oktobra. Toliko v vednost onim, ki se zato zanimajo. Več pozneje. Državnim in zasebnim uradnikom in sploh vsem, ki imajo sobe ali postelje v najemu, priporočamo, da gredo na revizijske sekcije ter se tam prepričajo, kako jim je vpisan občevalni jezik. Iz prijavljenih nam slučajev smo se prepričali, da so magistra-tovci pohrustali ogromno število naših uradnikov. Nikdo naj ne bo gotov, dokler ni upogledal v dotično naznanilnico. Tudi je možno, da je ena ali druga naznanilnica izginila, kakor se je dogodilo oni B. J. Mesto naznanilnice so magistratovci zapisali da je stanovanje prazno! Sploh je skoraj vsaka druga slovenska družina pretvorjena v laško 1 Pozor, dokler je čas ! Potrudite se vsi, vsi brez izjeme! Vpisovanje na ljudskih šolah družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu se vrši: A) Na dekliških in deških razredih na Aequedottu štev. 20. II. nad. za novo-v s t o p 1 e učence in učenke I. razreda in višjih razredov v petek, dne 15. ter v soboto 16. t. m. od 9. do 12. ure dop. B) Za dekliško in deško šolo pri sv. Jakobu se vrši iste dni in ob isti uri v šoli ul. S. Marco (uhod v ul. C. Colombo). Učenci ali učenke, spremljani od sta-rišev ali njih namestnikov, naj prinesejo seboj 1. krstni list (ali izpisek iz matične knjige) 2. spričevali o cepljenih kožicah in zdravih očeh. Na novo vstopli otroci v višje razrede naj prineso seboj zadnje šolsko naznanilo, Otroci, ki so že obiskovali lani šolo, ni treba „ priti se vpisati še enkrat. C) Šolska maša se bo vršila v ponedeljek, dne 18. t. m., ob 8. url zjutraj, redni pouk se pa prične v torek 19. t. m. ob 8. uri zjutraj. Otroški vrtec v Rocolu prične v soboto 16. septembra. Poziv Hrvatima u Trstu. Pozi viju se svi u Trstu stanujući Hrvati, da dodju u subotu dne 16. o. mj. u 9 sati na večer u gornje prostorije restauracije „Balkan", gdje će na prvom sastanku izabrani promicateljni odbor za osnutak hrvatskog društva referirati o dosedanjem svom radu. Stavlja se na srce svakom Hrvatu, da na taj sastanak nefaljeno dodje i da sobom povede svakog svog druga sunarodnjaka. Plačevalcem osebne dohodarine. C. kr. davčna administracija Trst II. razglaša :j Naznanja se, da bo izkaz oseb, podvrženih; osebni dohodarini, za leto 1911 cenitvenegaj okraja št. 1 a Trst mesto v smislu § 2171 zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak. štev. S 220 razpoložen pri podpisani davčni admi-, nistraciji (Corso 37 II. nadstropje soba štev.: 20) od 20. septembra do 3. oktobra t. 1. in' da ga lahko pregleda vsak plačevalec osebne dohodarine ob delavnikih od 9. ure zjutraj do 2. ure popoludne, ob nedeljah in praz-j nikih od 9. do 12. ure zjutraj. Gori navedeni cenitveni okraj obsega V. in VI. mestni okraj, ter I. 11. III. predmestni okraj izvzemši kat. občino Lonjer.' Javna zahvala. Predsedništvo NDO se najtoplejše zahvaljuje vsem onim, ki so na iolikaki način pripomogli do tega, da se; je veselica dne 10. t. m. vršila v najlepšem' redu. Posebno bodi izrečena zahvala god-benemu odseku NDO. na čelu ji spretni kapelnik g. Majcen, ki je spretno in v splošnem zadovoljstvu občinstva bodisi pri sprevodu kakor tudi pri veselici popolnoma ustregel. Nadalje bodi izrečena zahvala tudi „Gospodarskemu društvu" pri sv. M. Mag. zgornji za točno postrežbo in za brezplačno prepuščene prostore kakor tudi vsem darovalcem in obiskovalcem. Predsedništvo NDO. K slavnosti 10-letnice in razvitja zastave Št. Jakobske Čitalnice so se nadalje priglasila sledeča br. društva: 26. Zarja iz Rojana po deputaciji. Ponovno opozarjamo, da je zbirališče ob 2. uri pop. v Konsum-nem društvu pri sv. Jakobu (nasproti cerkve). Vsprejem br. društev iz Brega bo ob 2. uri na Istrski cesti, blizu šole; društva „Velesila" iz Skednja in druzfh br. društev pa v ulici Broletto ob 2. in pol uri. Ob 3. uri odhod na veselični prostor. (Jadran). Nihče naj ne zamudi te lepe slavnosti. fmi n ii" Tržaška mala kronika. Vsled kapi umrl. 54-letnemu vpoko-jenemu Lloydovemu strojniku Antonu Bukova je predvčeranjim med tekmami pod Bom-beljem hipoma postalo slabo in kmalu nato je bil mrtev. Zdravnik, ki so ga pozvali na lice mesta, je dognal, da je vsaka pomoč zaman, nakar so pokojnikovo truplo prepeljali v njegovo stanovanje v ul. Porta št. 298. Sodišču izročena detomorilka. 23-letna detomorilka Katarina Vukas, ki je bila od 26. avgusta naprej v javni bolnišnici, se je morala včeraj vsled ukaza preiskovalnega sodnika preseliti od tam v zapore deželnega sodišča. Zaradi prevelike ljubeznjivosti. Pred včeranjim po noči je bil aretiran kovač Andrej Vlazanić, ki je predsinočnjim dokazoval svoji ljubici svojo vročo ljubezen z nekim železnim drogom in ji pri tej priliki povzročil težke telesne poškodbe. Vsakdanje tatvine. 20-Ietni mizarski pomočnik Spiridijon Rocco, stanujoč v ljudskem prenočišču v ulici Pondares je bil včeraj aretiran, ker ga je preveč zanimalo, kaj imajo drugi obiskovalci omenjenega prenočišča v svojih žepih. Umrl pri delu. 23-letnl delavec Izrael Horowitz, stanujoč v ul. Rena št. 2, je bil v zadnjem času zaposlen v ladjedelnici sv. Marka, kjer je popravljal notranje prostore. Včeraj je delal na strehi, hipoma pa je iz gubil ravnotežje in padel iz visočine 7 m na tla. Pri padcu si je zlomil tilnik in razbil črepinjo, vsled česar je bil takoj mrtev. Truplo so prepeljali v mrtvašnico javne bolnišnice, odkoder bo sledil pogreb. Zaradi poneverjenja. Trgovec Salvator Spina, stanujoč v ulici Bacchi Št. 3 je izročil predvčeranjim svojemu težaku 21-letnemu Ludoviku Simonit iz Tržiča, 2 bankovca po 20 K, da mu ju menja. Ta pa je vzel bankovca in je z njima izginil. Ko je pa bil včeraj radi svojega nepoštenega ravnanja aretiran, je priznal svoj čin, izgovarjal se je pa, da je šel z dotičnim denarjem obiskat v Gorico svojega bolanega brata. Pridržali so ga pod ključem. Mornar utonil. Včeraj se je 24 letni mornar Lloydov Nikolaj Nikolić v čolnu peljal z obrežja Carciotti proti Josipovem po molu. Nakrat je izgubil ravnotežje — bil je menda nekoliko dobre volje — je padel v morje ter utonil. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Juštu. Koledar in vreme. — Danes: Niko-med muč. — Jutri: Ludmila vd. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludnt 4- 25 Cels. — Vreme včeraj: lepo. — Vremenska napoved za Primorsko: Deloma motno. Temperatura malo spremenjena, zmerni vztočni vetrovi. Društvene vesti. „Delavsko podporno društvo* vabi svoje člane na slavnost 10;letnice in razvitja zastave Št. Jakobske Čitalnice, ki se bo vršila v nedeljo dne 17. t. m. na zemljišču gosp. Preloga za Konsum. društvom Jadran". Zbirališče članov bo ob 2. uri popoludne v prostorih „Narodne gostilne", nasproti cerkve sv. Jakoba, od koder se odkoraka skupno z drugimi društvi z društveno zastavo na čelu na veselični prostor. Kolesarsko društvo „Balkan", vabi tem potom vse člane na sestanek, ki se bo vršil jutri ob 8. uri zvečer v kavarni Minerva. Društvo državnih uslužbencev v Trstu bo imelo 18. in 19. t. m. ob 7. uri zvečer izredni občni zbor v društveni dvorani ul. Stadion št. 19. I. nadstr. Pevsko društvo „Trst". Danes ob 8. in pol uri zvečer pevska vaja. Vaje se vršijo vsaki torek in petek v „Delavskem podpornem društvu" ul. Giorgio Gallati 20. II. Z ozirom na nedeljski nastop na slavnosti 10-Ietnice Št. Jakobske Čitalnice prosimo polnoštevilne udeležbe. DAROVL — Ker je rešil otroke iz Italije daruje Fran Kobal 1 K za novo šolo pri sv. Jakobu. OKRAJNA POSOJILNICA v KOMNU (registroyana zadruga z neomejeno zavezo) sprejema hranilne vloge od vsakega, naj je član zadruge ali ne, ter jih obrestuje po ^^ 5°io -^m od prvega dne vložitvi sledečega meseca do prvega dne v mesecu dviga. Rentni davek plačuje za vlagatelje sama. Daje posojila v svojem delokrogu na uknjižbo in osebni kredit. Račun c, kr. poštne hranilnice štev. 52.285. Uradni dnevi: sreda in sobota od 8. do 11. ure predpoludne v uradnom poslopju štev. 41 takozvane „PODPLACOM\ SOLiDNO: in : ELEGANTNO po zmernih Cenah ^g RAF-ELE iT ALI A trst - v'a malcanton - trst Mnenje g. dr.a S. Altenstein-a MOR. OSTRAVA G. J. SERRAVALLO Trst Petnajst let sem cenil Vaše ŽELEZNATO kINA-VINO SERRAVALLO kot sredstvo, ki se je vedno Izkazalo pri malokrvnosti in pri slučajih splošne šibkosti; odlikuje se predvsem, ker ga bolniki radi jemljejo in ker, kar je zelo važno, ne škoduje želodcu, marveč pospešuje tek in se ga vsled tega lahko priporoča brez pomislekov. MOR. OSTRAVA, marec 1910. Dr. S. ALTENSTEIN. w Lan$en & Ml Dunaj, Laxenburgerstrasse 53 Originalni motorji „0TT0" za bencin, benzoi, p«-::: trolin, ::: sirovo olje :: in plin. :: LoHomobili na bencin s streho in brez nje. Stroji za obdelovanje lesa. Popolne oprembe za žage in mlzamica. Instalacija ledenih in hladilnih proatoro. ::: Obi^k izženirjev, proračuni stroškov, ::: ::: prospekt štev. 520 A. B. Z. zastonj. ::: ' -.t Razglas. Podpisano oddaja zgradbo mosta t Novokračini Vsa dela so preračunana na K 27.000 Naert in stavbeni pogoji leže v obč. uradu v Jelsanah v uvid. Ponudbe, opremljene s 5 0/° varščino, je vložiti do 20. t. m. Županstvo občine Jelšune v Istri. dne 7. septembra 1911. v Zupan : J. VALENClČ. Krolaćnica za clulliste In vojake Franjo Polanec _ v Trstu, Via S. Giacomo (Corso) 6, II. n. . . - _ — m c . Priporoča se Bl&vnem občinstvu in vojaštva za vnako« ^upujto ! vrstna dela. Blago prve vrste,del« solidno, cene znerc«. Na obroke! JAKOB DUBSNSKY Na obroke 1 TRST — ulica deli' Olmo Stev. 1, D, nadstropje — Trst Vela izta taMii M za ostf e in manuTafctumesa iia ter moške in ženske suknje, 107 UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE. Cene brez konkurence. Trst, ulica San Giovaimi 6 in 2 TELEFON Stev. 11-85 1 Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes ob 10. zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, preminula v Bazovici naša preljubljena mati in sestra Marija »d. Metlika rojena Škerjanc Pogreb blage pokojnice se bo vršil v petek 15. t. m. ob 5. uri pop. BAZOVICA, 14. sept. 1911. Žalujoči sinovi in bratje. Poflrnžnica v Zadra. Zaloga . i in (Sparheri Usem: gospodinjam toplo priporočamo lastnega izdelka. Edino zastop. tovarne majoličnih peči: Car! Mayer's Sohn«, Blansko CIKORIJO edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. v korist družbi sv. Cirila in Metoda! 583 Stran IV. »EDINOST« št. 257. V Trstu, dte 15. septembra 1S#11. — Mesto venca na grob pok. A. Zor-zetti daruje g. Josip Urbančič 10 K za CMD v Bazovici. Nar. del. organizacija. Sestanek v Škednju. Jutri v soboto dne 16. t. m. točno ob 8. uri zvečer sklicuje NDO. sestanek delavcev iz Škedenjskih plavžev in čistilnice petroleja v prostore „Gospodarskega društva v Škednju". Tovariše prosimo, da se tečno in polnoštevilno udeleže. TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. POL. ROSS. Italijanska dramatična družba Sainati vprizori več enodejank. FENICE. Danes zvečer opera. Vesti iz Goriške. Smrtna kosa. V sredo zvečer je umrl v Rupi blizu Mirna gosp. Josip Jaki!. Pokojnik je bil star 81 let in oče gg. Jakil iz Rupe. — V Gorici je tudi v sredo zvečer umrl dr. Adolf Codermas, bivši lastnik in urednik dnevnika „Gazzettino popolare". Ustanovni občni zbor, kolesarskega društva „Ilirija" v Gorjanskem se vrši dne 17. t. m. ob 4. popol. v prostorih gostilne g. Lud. Blažič. Iz Sežane. Za sežansko žensko podružnico sv. C. M. je v Sežani nabrala ob priliki birme Anice Pregelj, gospa kumica Josipina Herzog 6 K 40 stot. V isti namen ob priliki birmancev, Stanka Pirjavec Mirni in Stanka Renčelj, Julke Pirjevec in Angele Trebeč nabralo omizje 7 K. V isti namen, v spomin blagopokojne gospe Josipine Mahnič roj. Štolfa v Grahovem Brdu nabrali kot preplačila venca bližnji sorodniki 14 K 60 v. G.a Josipina Po-ropat, Fran in Ivan Sušnik vsak po eno krono. Iskreno zahvalo izreka vsem blagaj-ništvo ž. p. sv. C. M. Vesti iz Istre. Slovenski-hrvaški klub istrskih poslancev. — Pod tem naslovom udriha neki dopisnik v „Učiteljskem Tovarišu" z dne 9. sept. t. 1. št. 36 prav neusmiljeno po zaupnici, vsprejeti po dolinskem obč. zastopu in predlagani od obč. odbornika Frana Jereba v seji dne 3. avgusta 1911. Zaupnica je bila objavljena v „Edinosti" in odposlana po g. županu Pangercu, drž. poslancem: Mandiču Spinčicu in Laginji. Zaupnica je bila priobčena, z malo pomoto, kar ji daja povsem drugačno lice. Glasiti bi se morala namreč: „Občinski zastop Doline, zbran v seji 3. avg. 1911. odobruje vse postopanje naših poslancev: Mandića, Spinčiča in La-ginje od otvoritve drž. zbora do sedaj (in ne ob otvoritvi) ter jim izreka neomejeno zaupanje, zavračajoč z vso odločnostjo razne neutemeljene in neosnovane napade". Nadalje ni res, da bi bil predlagatelj utemeljeval predlog spomenice, češ, da poslanci dr. Rybar, dr. Gregorin in naši poslanci Mandič, Spinčič in Laginja niso postopali v drž. zboru pravilno ob osnutju lastnega kluba. Prosim, diagi tovariš! Ni-li to v očitnem nasprotju s predlagano zaupnico? In kdo vraga bi si to drugače tolmačil ? Le pisec omenjenega članka, ki mu je tudi ta pomota, ki se je urinila v pero poročevalcu, prišla kakor nalašč, da se jo je oprijel in oglodal liki izstradan pes mastno kost, padlo slučajno z mize. Gospod dopisniki Bodite uverjeni, da mi smatramo postopanje naših državnih poslancev povsem korektnim in če bi bila po odborniku Jerebu predlagana zaupnica res posredno izraz nezaupanja pol. društvu „Edinost" in poslancema dr. Rybaru in dr. Gregorinu, bi povsem logično, — vaša trditev pomenjala nezaupnico gg. poslancem Mandiču, Spinčiču in Laginju. Ali res ne smemo imeti toliko zaupanja do svojih poslancev, da oni sami brez raznih poklicanih in nepoklicanih faktorjev dovedejo našo grdo zavozeno slovensko politiko vsaj do nekega modusa vivendi. Ne razdirajte vendar — če ne morete že zidati I Toliko v obrambo proti neosnovanemu podtikanju. Kmetijski tečaj za učitelje. Na državnem uzor-gospodarstvu v Pazinu se je ob-državal od 7. avgusta do 9. septembra 1911 posebni kmetijski tečaj za učitelje, katerega se je udeležilo 19 hrvatskih in 2 slovenska istrska učitelja. Tečaj je vodil g. ravnatelj Trampuž. Suša v Istri. Take suše ljudje ne pam-tijo kakoršna je letošnja. Na Pomnjanščini, Marezigah, Dekanih, Dolini, Lazaretu in sploh po celi Koperščini so vsled suše uničeni vsi poljski pridelki. Tudi po vsej ostali Istri ljudje tarnajo in jadikujejo kaj bo, kaj bo, ako ne pride pomoč od zunaj. Mi prebivalci tega posušenega ozemlja, se nimamo kam obrniti za pomoč. Edino upanje imamo v svoje poslance, da bodo oni od vlade kaj izsilili in nam priskočili na pomoč. Kaj imamo pričakovati od vlade, si lahko sami predstavljamo, ko vidimo, kako krožijo finančni ' stražniki po vaseh po noči v službi, da bi vjeli tihotapce z vinom, češ, ko ljudstvo ne pile vina v krčmi po 1*12 K liter, pa ga pije gotovo tihotapskim potom v zasebnih hišah. Torej suša nad sušo. Davkoplačevalci. Iz Klanca. V noči med 10. in 11. t. m. je požar uničil 2 poslopji. V prvem so bila v nevarnosti celo človeška življenja, v drugem je pa zraven druzega pogorela nad 500 K vredna krava. Skupna škoda znaša nad 6000 K. Kako dobro bi bilo, ko bi imeli v tej občini mesto 4 prepirajočih se pevskih društev, močno prostovoljno gasilno društvo. Saj gasilno društvo deluje ob enem lahko ravno tako — morda še več — na polju glasbe in splošne izobrazbe. Sploh pa čemu plačujemo zavarovanci 2% za gasilna društva — in za katera ? Toliko v premislek gg. sedanjim voditeljem še obstoječih društev v občini Ocizla-Klanec. Iz Ricmanj. Kakor Že objavljeno, priredi prihodnjo nedeljo, dne 17. septembra ,Vzajemno zavarovalno društvo goveje živine* v Ricmanjih javno tombolo na vrtu „Kon-sumnega društva". Dobitki, katere se izžreba so sledeči: terno: 4 race, cinkvina: janček, prva tombola: telica in druga : prašič. Neomenjeno ne sme ostati ter vnovič naznanjamo, da se tombole vdeleži naš vele-zaslužni državni in deželni poslanec gospod profesor Matko Mandič, ki razjasni svojim volilcem politični položaj. Apeliramo torej na slavno občinstvo, bratska društva, osobito pa bratsko društvo v Škednju, da nam kakor lansko leto, pri našem delovanju vsestransko pomaga. Torej na veselo svidenje v Ricmanjih. Pod najugodnejšimi pogoji VZAMEM V NAJEM loterijske liste, drž. rente in zajemne liste drugih bank s povračilom v mesečnih obrokih ali naenkrat. IGNAC NEUMANN, menjalnica Ustanovljena 1858. Trst, ulica Ponterosso 4. Ustanovljena 1858. CB C cn *a « d « C i) . KJ š> S JSL 3 V C/3 JZ cc G IS! O a, ^a obroke! Uelika zaloga izdelanih oblek Velika irbera letnih oblete za gospode in dečke, sukenj, površnikom vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika izbera volnenega blagi. Ndjzniernejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico". Telefon št. 251, Rim. II. EES fSI O JG 3* CT Z) sr IšT 3> Q. < CM M O« ' rt Nuš fotBšrsf je Anton JerRlč, Trst, Via delle Post* 10. — GORICA, gosposka ulica 7. . , isdfrlii odlikovani na V8eh razstavah. - Le zaupni) J&kO Zanimiv, Zabaven In pOUCen LIST S b: oipm'j. 315 SLIKAMI je Zahvala. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda izreka tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so na kakoršenkoli način pripomogli, da se je 26. glavna skupščina v Tržiču dne 10. septembra t. 1. izvšila tako sijajno. Imenoma se zahvaljuje pripravljalnemu odboru, v prvi vrsti njega načelniku g. notarju Marinček-u, tržiški podružnici, ki je po svojih odbornikih in članih preskrbela vse za prisrčen sprejem skupščinarjev, nadalje tržiškemu „Sokolu" in bralnemu društvu, čitalniškemu pevskemu zboru iz Kranja, pevskemu društvu „Lira" iz Podbrezij, orkestru „Sloga", sploh vsem društvom, kor-poracijam in posameznikom, ki so sodelovali pri vsprejemu in pri veselici. Prisrčna hvala za iskrene, navdušene pozdravne govore, gosp. prof. dr. Ilešiču za ganljivi govor na grobu mecena Viljema Polaka, vse priznanje otroški vrtnarici gdč. Ivanki Ka-stelčevi in malim gojencem otroškega vrtca za lepe deklamacije in igrice. Hvala vsemu zavednemu prebivalstvu prijaznega trga Tržič in vsem prebivalcem ob lokalni železnici, ki je sprejemalo skupščinarje z bratskimi čustvi in narodnimi prapori. Hvala pa tudi vsem cenjenim zborovalcem, vsem cenjenim delegatom naših posameznih podružnic in zastopnikom pokroviteljstev in sploh vsem udeležnikom, ki so vsak po svojih močeh pripomogli k prelepo vspelemu zborovanju letošnje velike skupščine. Vodstvo družbe sv. Cir. in Met. v Ljubljani dne 12. septembra 1911. Andr. Senekovič 1. r. Anton Berce I. r. prvomestnik tajnik Jlusirov. tednik Josip Trampuš priporoča bvsJo pekari j o. Večkrat na dan ftv*2 fcruh. — Zaloga moke vsako rrastg iz • prvih mlinov. Vino in likerji v atekianio^h ki Izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le SladčloB tn blikoti._ = 1 krono 80 stot ■ RfifefCrKK IIEtfflfl Hfl <5111 ZahtevaJ'te gQ povsod t — Naročite ga In rCHUlflli VLAUiLHV \3UL Inserlrajte v njem! Naslov: ILUSTROVANI TRST, Piazza Caserma štev. 4, podružnica Via Caserma št. 13. Vsak dan večkrat svež kruh, raznovrstne i sladčice, biškotini, bomboni in šokolada. Najfinejše moke po zmernih cenah. Vsprejema se v peko pecivo vsake vrste. POSEBNOST: vsakovrstni likerjiin —— vino v steklenicah. - ::;—.:—:: TEDNIK, LJUBLJANA. ::—:: 3ee- ]E ALEKS. FliANC MA1EB - 1 hhT šgalniea kave TELEFON 1743 SaJboUU vtr u dobivanja psčama fiHBfMBflj iiTb 3 MALI OGLASI lfiass0 MALI OGLASI u raćuntfo po 4 atol. besedo. Mastno tiskane be-t*da se računajo enkrat ved Naj-■nižji pristojbina znala 40 stot Plača M takoj Inser. oddelku. 4m>l j PrnH^in 86 vrata> Okna, stopnice, kamini pod ri UU^JU i. t. d. Izredna prilika. Ui. Cavana št. 1. Odda _1596 pe lepa meblovana soba pri mali družini. Via Pondares št. 8. II, vr. 2. 1589 Meblirana sobft 8 *irano aIi ^rez ^r&ne ®e 16, I. takoj odda Via G. Boccaccio št. 1597 1 --- ----j 1 i ••• ODVETNIK - Dr. IVO NOVAK A (f w naznanja, da je otvoril svojo ifh Vi : odvetniško pisarno: Rn v Gorici, ul. Caserma 7, L nad. 11 »i 11 v m.A Dobroznana prodajalna delikates in jestivnega blaga IVAHf HL.ABSE se je preselila iz ulice delle Poste ^^ v ulicu Oampanile štev. 21, nasproti srpsko prav. crkve. TELEFON ŠT. 16-85. • TELEFON ŠT. 16-85. n^jem se odda 8 prvim oktobrom 2 sobi i St *295. in kuhinja. — Cologoa in monte ; 1590 louni n