M160. , v sredo, dne 15. milja 1908. XXXVI w ininiurjs. Velja po poŠti: t* celo leto naprej K 26-— »a pol leta „ „ 13'— r j četrt leta „ „ 6 50 a en mesec „ „ 2*20 V upravniStvu: ...» celo leto naprej K 22 40 pol leta M „ 11*20 ?«i četrt leta „ „ 5-60 * en mesec „ „ 1-90 J -t pofilj. na dom 20 h na mesec vsamezne Stev. 10 h, Uredništvo )e v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod tej ----avoriJče nad tiskarno). — Rokopisi se m vratajo; netranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v. 74, Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 k za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. ur1 popoldne. nski narod (Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. - Vsprejema naročnino, inserat reklamacije. (JpravniSkega teletona Stev. 188. e tsv Današnja številka obsega 6 strani. Istra. Koncem oktobra in prve dni novembra se bo razvnela v Istri volivna borba. Vli smo o predfazah tega boja že pisali in kar se tiče naših izvajanj, jih najdemo potrjene v zagrebškem »Jutru« od 1.3. t. m., glasilu hrvaškega »Pijevega društva«. ^ Jutro v« dopisnik odkriva o istrskih razmerah marsikaj zanimivega, kar meče nekaj luči tudi na gotove politiške konstela-cije pri nas. Iz »Jutrovega« dopisa posnemamo, kar smo sicer že davnej navedli, a je zdai pribito tudi od strani poštenih Istranov, da so ravno ljudje okoli »Edinosti « tisti, ki so na eni strani jokali in tarnali, da razdora med slovenskimi zastopniki v parlamentu ne sme biti, da bo to v strahotno pogibelj celemu narodu itd., na drugi strani pa z vsemi kriplji na to delali, da se razdor napravi, da se poslanci S. L. S., štajerske K. Z. ter goriške S. L. S. osamijo iu to Hribarju na ljubo, ker je svobodomislec in takorekoč poosebljena kvintesenca sra-mežljivo-liberalne tržaške politike. Prihod Hribarjev na glavno skupščino istrske Ci-ril-Metodovc družbe je bil dobro proraču-nan in tam se je postavil temelj k poznejšemu razkolu slovenskega parlamentarnega zastopstva. Dopisnik »Jutra« vidi ravno v onih člankih v »Slovenskem Narodu«, ki so izšli pred volitvami za državni zbor in kjer sta se napadala dr. Laginja in Spinčič zaradi katoliških nazorov, pomenljivi znak za prizadevanje forcirati v Istri liberalizem, kar se je takrat sicer preprečilo, pa se z večjo nado na uspeh poizkuša zdaj. Znano je. da mislita jeseni kandidirati liberalca najpristnejše kvalitete, župan Pangerc in Šiškovič. »Jutro« pa prinaša še nekaj takih mož »in spe«. 25. preteklega meseca je namreč »Politično društvo za Hrvate in Slovence« v Pazinu zborovalo v znamenju volivne borbe. Volili so odbor in glej — dr. Laginjo, Spinčiča in Tririaj-stiča niso volili, pač pa Mandiča, Kureliča, Poščiča in Červarja. To diši po liberalizmu, zlasti če uvažujemo Poščiča, kojega načela o verstvu so znana iz pisanja bivšega hudo liberalnega »Narodnega Lista« z Voloskega. Iznenaditi mora na vsak način. da so preterirali dr. Laginjo. Razlog: dr. Laginja velja »novim možem« v Istri za klerikalca. Tako ga namreč imenujejo, ker v zasebnem življenju živi kot dober katoličan in bi tudi v javnosti smel veljati skozinskoz kot krščanski demokrat, ako se ne bi bil dal upreči v »Jugoslovanski klub«, menda iz bojazni ali kali? Ta dejstva so vzdrarnila istrske krščanske kroge. Še nikoli ne tako! To je dobro znamenje! »Jutrov« dopisnik napoveduje vodivnim narodnjakarskim krogom, da bodo njihovi kandidati doživeli blamažo, ako bodo tako delali kot dozdaj. Dozdaj je namreč za kandidata zadostovalo. da je na kakem shodu, obdan od znane klake, malo odprl usta in vanje nametal cent Lahov. Zdaj bo pa kandidatom hujša predla. Volitve so tajne in drugič: ljudstvo je probujeno ter se ne da več pitati z radikalnimi narodnjaškimi frazami. Lahov bo v novem deželnem zboru 25, Slovanov 19, in če bosta te dve stranki hoteli delati, bosta morali začeti s pametno gospodarsko politiko in šovinizem odstaviti z dnevnega reda. Fraze slednje sorte ne bodo več izdale. »Jutro« spominja na neki članek znanega Stjepana Radiča, ki je nekako pred dvenii leti pisal o istrskih advokatih, ki kmetu »gulijo kožo«, kakor pravi značilni hrvaški izraz. Ravno ti advokatje, ki se izdajajo za narodne radikalce, so tisti, ki dr. Laginji nasprotujejo, pa se še ne upajo proti njemu nastopiti, ker se boje duhovščine. Tako »Jutro«. Kaj naj pristavimo? Da smo srčno veseli tega gibanja. V enem dnevu niso sezidali Rima. Tudi v Istri bo šlo počasi in čim previdnejše, tem boljše. »Pokretaši«, »Edinjaši« in učitelji dopisniki »Naroda« bodo že sami struno tako napeli, da bo počila. AVSTRO-OGRSKA Razcepljenost nemških svobodomiselnih strank opisuje »Briinner Tagblatt«, ki pravi, da se je izjalovil poizkus ob začetku zasedanja nove zbornice, da se združijo v skupni zvezi nemške svobodomiselne stranke. Obnesel se tudi ni odbor devetorice, ki je razpuščen. Skupna posvetovanja treh nemških svobodomiselnih strank ne dopuste, da bi zdaj eden. zdaj drugi igral glavno vlogo. Nemci imajo preveč generalov in ne udarijo, ker delajo vedno na- črte. Zato jih pa potolaži vlada v kritičnih trenutkih z obljubami. Zdaj ni nobene vezi med tremi nemškimi svobodomiselnimi strankami. Prevladuje provincializem. Češki Nemci nastopajo samostojno in se ne ozirajo na druge. Prazna fraza je postala nemška skupnost. Poslanci so prevalili vodstvo neodgovornemu ljudskemu svetu. Vojska se bo vodila zato tako, kakor takrat, ko so vodili vojske dvorni vojni sveti. Med počitnicami se še poveča razcepljenost med nemškimi svobodomiselnimi strankami. Minister Prašek in starostno ter invalidno zavarovanje. Praška so povabili socialni demokrati na shod v Nimburgu in ga spomnili na obljubo, da se hitro uvede starostno in invalidno zavarovanje. Glede na to jim je odgovoril Prašek, da dela z vso odločnostjo na delavsko starostno in invalidno zavarovanje. a tudi za starostno preskrbo obrtnikov in kmetov. Posrečilo se mu je, da se ž ujirii strinja tudi kronski svet. Jeseni se predloži zbornici predloga glede na delavstvo, obrtnike in kmete. Pradejeva kriza. Pradejeva kriza postaja zanimiva. Odstopi Prade zaradi liberškega shoda, ker ni nihče nastopil na shodu proti napadom nanj. Zato sklepa, da je izgubil zaupanje volivcev. Marchet odstopi najbrže jeseni. Listi trde, da imata upanje postati naučna ministra Grabniayr ali pa grof Stiirgkh. »Nemška narodna korespondenca« izjavlja, da dr. Sylvester ne pride v poštev za mesto rninistra-krajana. Vele-zanimiv je pa spor med Pradejem in dr. Schubertom. Prade je izjavil o Schubertu. da je hotel Schubert službo v nemškem ministrstvu. Ker ni jurist, ga niso mogli imenovati, ponujali so mu pa pogodbeno razmerje. Dobil bi kot amanuensis dopust, za svoje delo v nemškem ministrstvu pa letno nagrado 1600 kron, kar je pa Schubert odklonil. Po Pradejevi intervenciji je bil nato povišan v IX. činovni razred. Prade je plačal 1000 K za natisk Schuber-tovili del. Še lani II. oktobra se je Schubert Pradeju pismeno zahvaljeval. Dr. Schubert pa odgovarja Pradeju, da ni zanj zalagal raznih del. Pradejevo glasilo, »Deutsche Volkszeitung«, v Libercih je objavilo približno 300 Schubcrtovih člankov brez vsake odškodnine, še poštnih stroškov mu niso povrnili. »Liberško nem- ško ljudsko društvo« je 80 člankov še posebej izdalo. Skriptor IX. činovnega razreda je postal po 10 službenih letih, preskočila sta ga pa neki Ceh in neki Hrvat, ki sta imela manj službenih let. V nemškem ministrstvu je želel služiti z ozirorn na Pradejeve izjave. Sodi., da je upravičen za to mesto, ker so mu znane sudetske razmere. Izdelal je več stvari, ki ne nosijo njegovega imena. Izdelal je podrobno Pra-' dejevo poročilo v Derschattovem odseku glede na avstrijski delež pri skupnih carinskih dohodkih, predloge o razdelitvi volivnih okrajev, o češki deželnozborski volivni preosnovi itd., in sicer brez vsake odškodnine. Obrtni pospeševalni svet. V petek se vrši prva seja novoimeno-vanega obrtnega pospeševalnega sveta. Predsedoval bo Gessmann. Določili bodo pred vsem način razpravljanja. Nadomestna državnozborska volitev v Šleziji. V .šlezijskem volivnern okraju Frei-waldau-Jauernigg-Weidenau je bil s 4502 proti 4238 glasovom izvoljen socialni demokrat Miiller proti nemškemu agrarcu Schcukenbachu. Socialni demokrati imajo zdaj 83 poslancev. Potlržavljenje železnic. Pogajanja o podržavljenju prog »Družbe državnih železnic«, »Severno-zahodne železnice« in »Južno-severne nemške zvezne železnice« so sc končala z ugodnim uspehom. Pogodba se je že podpisala. Železnice so državne s 1. januarjem 1908., ker velja pogodba za nazaj. Wahrmund. Ob pravno-historičnih izkušnjah na inomoškem vseučilišču, ki so se pričele 13. t. ni., izprašuje iz cerkvenega prava NValirmund. Zakaj ni prišel dr. Forster na praško vseučilišče ? Curiški privatni docent dr. Forster ie odklonil poziv na praško vseučilišče. Forster je protestant, a kljub temu je huj-skalo proti njemu nemško svobodomiselno časopisje, ker je učenjak veren protestant. NAŠ CESAR IMEJITELJ BAVARSKEGA POLKA. Bavarski prineregent Luitpold je določil, da nosi trinajsti pešpolk v bo- LISTEK. Kapitan Sharkey. Spisal C. Doyle. Posl. J. K. (Iz knjige: The green Flag.) (Dalje.) »Nocoj bo komaj še gotov; urediti se mora mnogo stvari, predno odpotuje.« »Torej zgodaj jutri zjutraj.« »Izborilo. Nocoj pošljem na krov nje-Kove stvari, a sam pride jutri rano, ako ga pregovorimo, da zapusti St. Kitt, ne da bi videl viseti Sharkeyja. Njegova naročila so bila jako nujna, mogoče pride takoj. Najbrž ga bo spremljal na potovanju dr. Larousse.« Ko sta ostala kapitan in pomagač sama, sta pripravila vse, kar sta le mogla, za svojega znamenitega potnika. Izpraznila sta največjo kabino in jo okrasila njemu na čast in preskrbela nekoliko skrinj vina za poboljšek k priprosti hrani, ki je bila na trgovski ladji. Zvečer je začela dohajati guvernerjeva prtljaga — veliki, z že-lezjem okovani kovčegi, kositraste škatlje za listine in druga prtljaga s čudnimi oblikami, v katerih je bil najbrž klobuk, sablja itd. Potem pa je prišla uradna listina s heraldičnim znamenjen na velikem, rde- čem pečatu, v kateri je stalo, da Sir Charles Ewan pozdravlja kapitana Scarrovva in upa, da ga ugleda prihodnje jutro, kakor hitro mu dopuste dolžnosti in boleh-n ost. Bil je mož-beseda, kajti komaj se je začelo daniti in svitati, je prišel in zlezel malo težko po lestvi na krov. Kapitan je slišal, da je guverner malo ekscentričen, toda tako čudne figure si ni predstavljal, kakor je prišepala slabotno po krovu in se opirala z debelo palico. Nosil je nekako vlasuljo, spleteno v majhne kitice, kakor jih ima koder, in segala mu je tako nizko na obrvi, da je bilo videti, kakor bi mu viseli na njej veliki zeleni naočniki, ki so mu zakrivali oči. Imel je ponosen, kljukast nos, ki je bil zelo dolg in tenak. Radi mrzlice si je ovil grlo in brado v široko, platneno ovratnico in na sebi je imel širok, rožnat plašč, prevezan z vrvico okoli pasu. Ko je korakal, je ponosno dvigal svoj nos, z glavo pa se je obračal na vse strani kakor bedak, ki si ne zna pomagati, in klical kapitana z visokim, stokajočim glasom. »Ali imate moje stvari?« je vprašal. »Da, Sir Charles.« »Imate vina na krovu?« »Naročil sem pet skrinj, sir.« »In tobaka?« Sodček trinidatskega.« »Icrate Dikč?« »Precej dobro, sir.« »Torej dvignite kotev in na morje!« Pihal je svež zahod, tako da so otoki že izginili z obzorja, ko je sobice prodrlo jutranjo meglo. Onemogli guverner je še vedno šepal po krovu in z roko se je oprijemal njegove ograje. »Zdaj ste v vladni službi, kapitan,« je rekel. »Tatn že gotovo štejejo dneve, kdaj pridem v Westminster. Ali imate vse. kar potrebujete za vožnjo?« »Prav vse, sir Charles.« »Bojim se. kapitan Scarrovv, da varu bom kot slep in bolehen človek slab tovariš na potu.« »V čast mi je biti v družbi vaše vzvišenosti,« je rekel kapitan. »Zal mi je le, da bo potovanje škodovalo vašim očem.« »Da, to je res. Prokleti solnčni žarki po belih basseterreskih cestah so krivi, da so se mi vnele oči.« »Slišal sem tudi, da vas je mučila štiridnevna mrzlica.« »Da, imel sem mrzlico, ki me je jako oslabila.« »Pripravili smo tudi kabino za vašega zdravnika »Ah, malopridnež. Nisem ga mogel spraviti s sabo, kajti pri trgovcih ima bolj udobno opravilo. Toda čujte!« Vzdignil je svojo, s prstani pokrito roko. Daleč zadaj je votlo zagrmel top. »To je na otoku!« je zavpil kapitan začuden. »Mar je znamenje za nas, da se vrnemo?« Guverner se je zasmejal. »Slišali ste, da obesijo danes zjutraj gusarja Sharkevja. Zapovedal sem baterijam, da ustrele v pozdrav, da izvem na morju, kedaj ie poginil malopridnež. Sharkevja ni več!« »Sharkeyja ni več!« je zavpil kapitan in ravno tako so zavpili mornarji, ko so se zbrali v malih gručah na krovu in zrli na nizko, škrlatasto črto izginjajoče zemlje. To je bilo veselo znamenje za njih potovanje po Zahodnem oceanu, in bolehni guverner je postal priljubljen na krovu, kajti splošno je bilo znano, da so ga le na njegovo zahtevo tako sodili in obsodili, sicer bi bil malopridnež našel mogoče kakega podkupljivejšega sodnika in bi ušel. Pri kosilu je pripovedoval sir Charles ta dan mnogo anekdot o rajnem gusarju; a bil je jako prijazen in pogovarjal se je tako pridno z neizobraženimi mornarji, da so kapitan, pomagač in guverner kadili skupaj svoje dolge pipe in pili rdeče vino. kakor trije dobri tovariši. »Kakšen pa je bil Sharkey?« je vprašal kapitan. »Bil je precej možat,« je rekel guverner. doče naslov: »1.3. pešpolk Franc Jožef 1., cesar avstrijski in apostolski kralj Ogrske«. SPLOŠNA STAVKA V FLORENC1. V Florenci se ie pričela 14. t. ni. splošna stavka. DIŠI PO SMODNIKU- »Standardi« se poroča iz Peterburga, da so zaradi mednarodnega položaja pe-terburški politični krogi vznemirjeni osobito glede ua stališče, ki ga zavzema nemški cesar in pa zaradi njegovega drugega pisma carin. Stolvpin ni mogel biti navzoč ob zaključitvi duminega zasedanja, ker je moral odpotovati na Finsko, da pripravi vse za obisk nemškega cesarja meseca septembra, ob kateri priliki se vrše velike vaje v navzočnosti obeli vladarjev v revalski okolici. V angleški poslaniški zbornici so pa primerjali nemški načrt o brodovju z angleškim tako natančno, da je končno rekel zaradi lepšega parlament-ni tajnik Mac Kenna, da teli primerjanj tie povzroča Nemčiji sovražno mišljenje. Ce je ravno Viljemu tako primerjanje všeč, je zelo dvomljivo. OSTER NASTOP V LIZBONSKI GOSPOSKI ZBORNICI. Ob razpravi o civilni listi v lizbonski gosposki zbornici je rekel Costa, da so tatvina predujemi dani kraljevi rodbini. Sprla sta se nato Costa in grof Pinlia Garcia tako, da je sledil dvoboj na sablje. Costa je bil lahko ranjen na roki. RAZBURJENJE V FEZU. V Fezu so zelo razburjeni, ker prodira Abdul Azis proti Marakešu in ker so zasedli Francozi Azemur. Mulej Hafid se pripravlja, da odrine proti Abdul Azisu. Mavri so pripravljeni, da oborožijo za vojsko Mulej Hafidu 50.000 mož. NOVI BOJI V PERZIJI. V Tebrisu so razvili revolucionarji 12. t. m. rdečo zastavo na poslopju nekdanjih Endžumov. Opoldne je došel v mesto Rakim kan s 1000 jezdeci. Šah je ukazal, naj hitro zaduše vstajo. Dne 13. dopoldne so pričeli z dvema topovoma ob-streljavati tebriški mestni del Umirakis. Vstaši so močno streljali iz pušk. Izid boja še ni znan. VSTAJA OB KONGI. V francoskem Sangu ob Kougi so ubili vstaši dvajset vojakov. Nad vstaše jc odrinilo 300 vojakov, pet častnikov in 30 podčastnikov, da jih kaznujejo. NOVA JAPONSKA VLADA. Nova japonska vlada je že sestavljena. Ministrsko predsedništvo in finančno ministrstvo je prevzel marki Kocura, vi-komte Terauchi pa vojno in zunanje ministrstvo. Dosedanji zunanji minister grof Hajasi ie imenovan za japonskega poslanika v Londonu. Letošnje Italijanske oeilRe vaje. Italijanske vojaške vaje so v zadnjih letih za nas vedno zanimive, letos pa še velikoboli, ker je namen teh vaj pokazati, kako bi se italijansko obrežje, oziroma dolina zgornje Tibere dala ubraniti pred sovražnikom. ki pride od morske strani ter poizkuša se izkrcati okoli .lakina. Če bi šlo za res, ta sovražnik seveda nihče drugi ne bi mogel biti kot Avstrija. Vaje bodo kombinirane, to se pravi, vršile se bodo na morju in na kopnem. Na »Vedno sem slišal, da je bil grd, posmehljiv vrag,« je pripomnil pomagač. »O, včasih je znal tudi grdo pogledati,« je rekel guverner. »Slišal sem pripovedovati nekega ki-tolovca iz Novega Bedforda, da ni mogel nikoli pozabiti njegovih oči,« je rekel kapitan Scarrow. »Imel je motno modre oči z rdeče obrobljenimi vekami. Ali ni res, sir Charles?« »Zalibog, moje lastne oči mi ne dopuščajo, da bi vedel mnogo o tujih. Toda zdaj sem se spomnil, da je generalni po-bočnik pripovedoval, da je imel takšne oči, kakor ste jih popisali, in pristavil je, da so bili sodniki tako nespametni, da so se vidno zmešali, ko jih je uprl vanje. Dobro je zanje, da je mrtev, kajti bil je človek, ki ni nikdar pozabil krivice, in ako bi bil dobil koga izmed njih, bi ga bil napažil s slamo in obesil na ladjo.« Zdelo se je, da ugaja ta misel guvernerju, kajti nenadoma se je glasno, kilia-joče zasmejal in oba pomorščaka sta se tudi zasmejala, toda ne tako srčno; spomnila sta se namreč, da Sharkey ni bil zadnji gusar, ki je jadral po zahodnjem morju, in da bi se lahko njima pripetilo kaj tako iz-vanrednega. Odmašili so drugo steklenico in jo izpraznili na veselo potovanje, in guverner je hotel piti še eno, tako da sta pomorščaka bila vesela, ko sta se končno od-zibala — eden na stražo, a drugi na postelj. morju bo vadilo vsegaskupaj 70 ladij s skupno 184.000 t.. 720 častniki in 11.900 možmi. Topov velikega kalibra (kalifter 343 cm — 203 cm) bo na teh ladjah 59, srednjega kalibra (12-0 cm — 12 cm) 219, malega kalibra 304. Na morju bosta operirali dve stranki, napadajoča A. in obrambena B. A. sestoji iz ladij: 1. Regina Margherita, 2. Bene-detto Brin, 3. Saint Bon, 4. Emanuele Fili-berto, 5. Sicilia, 6. Sardegna, 7. Re Um-berto, 8. Vittor Pisani, 9. Agordat, 10. Ura-nia, 11. Iride, 12. Partenope (ladja za mine). A. bo imela na razpolago 2 eskadri torpedovk. vsako po 4 ladje (8), 1 eskadro visokotnorskih torpedovk (4), ladjo »Li-guria« z zrakoplovi ter pomožne pro-viautne in izkrcujoče ladje Gorigliano, Ciclope, Sterope, Bronte, Vucano, Te-vere. Obrambeno brodovje B. sestoji iz ladij: 1. Regina Elena, 2. Garibaldi, 3. Va-rese. 4. Ferruccio, 5. Piemonte, 6. Coatit, 7. Tripoli (ladja za mine), 1 eskadre torpedovk (4), 4 torpedne visokomorske flo-tile, vsaka pa 4 ladje (16), 1 eskadra torpedovk 1. razreda (4), ladja »Lombardia« s podmorkami: Narvalo, Squalo, Glauco, Delfino. Vaje so strogo vojnega značaja. Poveljnikom se bo dala največja akcijska svoboda. Skupno z brodovji bodo vadile tudi čete na kopnem. Poveljnik napadajočega brodovja A. ima na svojih ladjah vkrcan 1 invazijski kor in sicer: 3 pehotne brigade, i bersag-lierska (lovska) brigada, 2 konjeniška es-kadrona, 8 poljskih baterij, 1 artiljerijski polk za obleganje, 2 stotniji pionirjev, 2 radiotelegrafična, brezžično-brzojavna oddelka in saniteto. B. ima na razpolago I obrambeni kor, sestavljen iz I divizije milice (domobran-stva). Največja važnost se bo pri teh vajah polagala na poizvedovavno službo. Zato se bodo dodobra preizkusili radiotelegra-fiški aparati, zrakoplovi, na kopnem semaforji, ki tečejo ob vsej jadranski obali. Gledalo se ne bo samo na to, da se hitro poizve in poišče sovražnika na visokem morju, temveč tudi na točno funkcioniranje vseh poizvedovavnih pripomočkov na kopnem, ki vežejo različna poveljstva tned seboj in s sodelujočim brodovjem na morju. Brodovji bosta morali markirati tudi blokiranje trgovinskih ladij in pristanišč, gmotno in moralno oškodovanje obrežja, kar seveda pripada izključno brodovju A., ki bo moralo gledati na to, da ohrani go-spodstvo na morju. Poveljnik armade na kopnem bo bivši vojni minister, general Vigano. Dnevne novice. • Odlikovanje. Sveti oče je imenoval veleč. g. kanonika Frančiška Kosec za hišnega prelata. iskreno častitamo! + Josip Štrekelj odpuščen. S Krasa pišejo: Kakor smo izvedeli iz povsem zanesljivega vira, je odslovil poljedelski minister s 1. julijem t. I. gospoda Josipa Štrekelj, ki je voljen poslancem za komenski okraj, od mesta zaupnika v vinarstvu za sežanski okraj. + Klerikalca je predstavljal na vse-slovanskem kongresu Ivan Hribar. Kot zadnji govornik je stresal obilo fraz o slovanskih idealih, končal pa s svetopisemskim izrekom Simonovim: »O moj Bog, Toda ko je prišel pomagač po štirih urah, ko se je straža premenjala, zopet v guvernerjevo kabino, se je začudil, zagledav-ši guvernerja v vlasulji in plašču, ki je še vedno mirno sedel pri samotni mizi, kadil pipo, a poleg sebe imel šest črnih steklenic. »Pil sem z guvernerjem s St. Kitta, ko je bil bolan,« je rekel; »a Bog obvaruj da bi se mogel meriti z njim, kadar je zdrav.« Pot »Morning Stara« je bila jako srečna in v treh tednih je bila ladja v ustju brit-skega kanala. Že od prvega je začel krepiti bolehni guverner in komaj so imeli polovico Atlandskega morja za sabo, je bil tako zdrav, kakor vsi na ladji; samo oči še niso bile zdrave. Oni, ki trde, da je vino redilno, bi mogoče zmagonosno pripisovali ta učinek njemu, kajti nikdar ni minila noč, da bi bil zaostal za prvo nočjo. A vendar jc bil že zgodaj zjutraj na krovu, svež in vesel kakor najbolj zdravi mornar, ogledoval vse s svojimi bolnimi očmi in povpraševal o jadrih in vrveh, kajti zanimal se je zelo za morska pota. Kapitan je dovolil. da ga je spremljal oni mornar, ki so ga našli v samotnem čolnu, in mu tako na-domestoval njegove bolne oči; pred vsem pa je moral sedeti poleg njega, kadar so igrali, in mu kazati karte, kajti brez tuje pomoči ni mogel razločevati kralja in fanta. (Dalje.) | zahvalim te, da si mi dal zreti prihodnjost in naš spas; zdaj lahko inirno umrem.« Sicer so tako govorili tudi Jakob, Izak in vsi proroki z ozirom na prihod Mesije, za-to je skrajno neokusno, ta mesijanski izrek aplicirati na Hribarjeve ideale o »novoslo-vanstvu«, ki se, kakor znano, koncentrirajo okoli slovanske banke. Na vsak način pa je Ivan Hribar zopet pokazal mnogoterost in raznolikost svojega duha, ko je pred pobožnimi Rusi tako markantno osvetlil krščansko plat svoje raznostranske duše + Železniške zveze s Škofjo Loko. Z južnega kolodvora v Ljubljani odhaja vlak ob 7. uri zjutraj. Ljubljančani in društva, ki pridejo 26. t. m. v Ljubljano, se peljejo s tem vlakom. Iz Maribora prihaja v Ljubljano zjutraj poštni vlak 4-30, brzovlak ob 5-56. Iz Trsta pride po južni železnici poštni vlak ob 4-40 zjutraj v Ljubljano. Z Vrhnike pride v Ljubljano vlak ob 6-34 zjutraj, iz Kamnika 6-46 zjutraj. Z Jesenic pride vlak v Škofjo Loko ob 6-24 zjutraj. Udeleženci, ki se pripeljejo z gorenjskim vlakom v Škofjo Loko, počakajo na škofjeloškem kolodvoru vlak iz Ljubljane, ter se potem urede v sprevod. — Iz Škofje Loke odhaja zvečer vlak na Gorenjsko in v Ljubljano ob 1M5 zvečer. S tem vlakom se odpelje večina udeležencev, ker je najbolj ugoden glede drugih železniških zvez. — Društva in somišljeniki z Dolenjskega, ki mislijo iti 26. t. m. v Škofjo Loko, naj pridejo, če mogoče, že predvečer v Ljubljano ter naj tu prenoče. Drugi pa naj se pripeljejo 26. t. m. z opoldanskim vlakom v Škofjo Loko. Dolenjska ima pač neugodno zvezo z železnico na Gorenjsko. + Radikalna dika. Profesor Mihajlo Rostohar, velik narodni radikalec, sicer pa tudi v radikalnem taboru priznan v vsakem oziru za nenevarnega človeka, je na slovanskem naprednem dijaškem shodu v Pragi govoril za slovensko vseučilišče. Ampak to je smola, da kjer se radikalni visokošolci in profesorji za kaj zavzamejo, povsod vse pokvarijo s svojim neprevidnim širokoustenjem. Tako je tudi prijatelj Rostohar o slovenskem vseučilišču tako nespametno govoril, da je pravzaprav dokazal, da Slovenci za vseučilišče nismo godni, dočim je hotel ravno nasprotno po-vdarjati! Izvajal je namreč, kako je naš narod nesamostojen, da Slovenci nimamo nobene kulturne individualnosti, da so naša prizadevanja po lastni nacionalni pro-sveti le sanjarstvo, da slovensko sicer govorimo, nemško pa mislimo. Rostohare, kaj takega se le radikalno raztresenemu profesorju more primeriti! Zdaj se brez izjeme vsi nemški listi iz Rostoharjevega govora kruto norčujejo, češ, čemu Slovenci vseučilišče rabimo, če zanj nismo niti toliko godni, da bi slovensko misliti znali. In to je še najhujša ironija, da se kaj takega primeri človeku, ki je razvil teorije »absolutne narodnosti«, radikalcu! Ne dvomimo sicer, da je Rostohar imel dobro voljo, samo duh je preslab in mož neroden, kakor pač vsi radikalci. + Masaryka in Drtina ter njunih pristašev niso povabili na vseslovanski kongres. Masarykov »Čas« se vsled tega silno togoti. Vseslovanski komite pa je čisto prav ravnal, da ni povabil na shod internacionalnega čvekača, ki s svojim svobodo-miseistvom spada veliko bolj v judovski glietto kot pa na slovanski kongres. + O novih pritoževalnih določbah v armadi so listi pisali, da so modernemu duhu primerne. Tudi naš list je tako sporočil. K temu treba pripomniti, da je to v mnogem oziru resnično, da pa je marsikaj tudi v teh določbah, kakor v sloviti reformi častnosodnega postopanja, tako »moderno«, da spominja na kitajski zakonik. Tako n. pr. tudi v novi pritoževalni določbi ostane duhoviti paragraf, ki statuira, da se sme vojak, oziroma častnik pritožiti pri disciplinarnih zadevah šele, ko je odmerjeno disciplinarno kazen že prestal! Da so gospodje v vojnem ministrstvu ohranili to častitljivo določbo, kaže pač veliko pieteto in visoko razviti čut za ohranitev antikvitet, »modernega duha« pa ne za pol groša. -f Moškim romarjem v Marijino Celje je poslal brzojavni pozdrav tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand. Se razume, da vsled tega trese jezica jude in pastorja Mahnerta v Mariboru. + Shod »Kmečke zveze« za vrhniški okraj. Pretečeno nedeljo se je vršil v Polhovem gradcu shod »Kmečke zveze« za vrhniški sodni okraj. Predsedoval je župan iz Horjulja, g. Stanovnik, govorila pa sta poslanca Povše in Gostinčar. Prvi jc govoril o raznih potrebah, ki jih bode moral urediti prihodnji deželni zbor, drugi pa je govoril o delovanju državnega zbora in o potrebi organizacije. Shod je bil zelo dobro obiskan, zborovalci so poslušali pazljivo in pritrjevali govornikoma. — Umrla je 8. t. m. učiteljska kandida-tinja četrtega leta pri svojih stariših v Zasipih gdčna. Franica Jereb, nečakinja bivšemu vč. g. župniku Frančišku Jereb in gvardijanu trsatskemu vč. g. P. Rornual-du. Prvo poletje jc še napravila izpit z dobrini uspehom, matura pa, za katero se je skoraj do zadnjega skrbno pripravljala, ni delala več tu, temveč Bog jo je poklical po veliki skušnji k sebi v boljše življenje. Pogreba sta se udeležili tukajšnja šolska mladina in Marijina družba v polnem številu z zastavo. Blaga pokojnica se priporoča svojim gpdč. koleginjam v pobožen spomin. — Petarderji v Gorici. Poročali smo že, da se je v Gorici našla petarda na oknu nekega slovenskega krojača v ulici For-tnica. Policija je petardo oddala v preizkušnjo vojaški oblasti v Trst. Od tam pa še ni poročila, kaj je bilo v petardi. Medtem je pa goriška policija prav marljivo pričela zasledovati Mazzinijanske petar-derje. Vršilo se je več preiskav v društvenih prostorih Mazzinijancev na trgu sv. Antona in tudi po stanovanjih nekaterih zasebnikov. Policija o uspehu preiskav trdovratno molči. Vendar pa smo iz drugega, Lahom blizu stoječega vira izvedeli, da so kontiscirali v društvu mnogo prepovedanih, republikanskih slik, časnikov in knjig. O petardi ali o razstreljivnih snoveh baje ni bilo nikjer sledu. Saj bi bili Mazzinijanci tudi preklicano zanikani,če bi ne bili uničili sledov, ako so v zvezi s petardo. Mogoče je, da se petarda izkaže le kot strašilo. Vendar to ne bo verjetno, ker jc videti, da je policija zelo razburjena. — Laške kramarje so pognali. V nedeljo je bil v Gorjanskem na Krasu trg. Laškim sejmarjem so prevzeli vse štante že prej slovenski trgovci. — Goriška mestna zastava (belo-tno-dra) je v nedeljo vihrala na slovenski kolesarski slavnosti. To je bilo prvič, da je goriška mestna zastava vihrala na slovenski veselici. Goriški Slovenci so se postavili na stališče, da so tudi oni meščani iu da je ta zastava ravno tako njihova kot laška. Lahe to peče. — Umrla je na Ježici posestnica in go-stilničarica Uršula Dermastija, roj. Sonc, v 55 letu svoje dobe. Svetila ji večna luč! — Gradež, dne 13. julija 1908. Število kopaliških gostov narašča vsak dan. Vsak dan pripeljejo parniki iz Ogleja in Trsta novih gostov. Do danes je bilo tujcev v Gradežu ogromno število 4978, lansko leto v tem času 4206. Med kopališkimi gosti je bil tudi trgovinski minister dr. Fiedler. Za zabavo je dobro preskrbljeno. Vsak večer koncerti, poleg tega pa vozita vsako popoldne ob ugodnem vremenu parnika »Ti-mavo« in »Besenghi« goste v razne obmorske kraje na izlete. Vreme je lepo, tudi vročina ni tako neznosna kakor na Kranjskem. — Ceneno pivo imajo pri Devici Mariji v Polju. Ondotni gospod župan toči v svoji gostilni vrček piva po 16 h. Plemenito dejanje. Nikolaj pl. Gut-maiu-thal v Radečah pri Zidanem mostu je kupil hišo za ubožnico za 10.000 K in za vzdrževanje ubožnice napravil ustanovo za 20.000 K. Ljudski shod za hrvatske šole v Pulju. Dne 12. t. m. se je vršil v veliki dvorani »Narodnega doma« v Pulju veličasten ljudski shod, na katerem so govorili predsednik podružnice sv. Cirila in Metoda za Istro, dr. Ivan Zuccon, delavec Hackstock, soc. demokrat Haramina in urednik »Om-nibusa« A. Belanič. Ljudski shod je soglasno sklenil resolucijo, ki ž njo zahtevajo, da se pred otvoritvijo novih italijanskih in nemških šol imajo ustanoviti v Pulju sledeče hrvatske šole: dve moški iu dve ženski šestrazrednici, ženska meščanska šola, obrtna šola, šola za kmetijstvo, zlasti vrtnarstvo in vinarstvo, — razen tega pa ljudski šoli v okolici, namreč v Jadreških in Vinkuranu. — Živinozdravnik Ribnikar nam pišej Ljubljana, 14. julija 1908. Cenjeno uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Z ozirom na notico pod zaglavjem »Kmetijska družba« med dnevnimi vestmi Vašega listi z dne 13. julija 1908., št. 158, zahtevam sklicuje sc na ^ 19 zakona z dne 17. dcc. 1862., št. 6, drž. zak. z leta 1863., da sprejmete v prihodnjo številko »Slovenca« in sicer na istem mestu in z istimi črkami naslednji popravek: Ni res, da je mlado-liberalni agitačni odbor Zcrjav-Ribnikarjeve družbe naredil zahrbtni naskok na »Kmetijsko družbo«, res pa je, da se nisem z nobenim korakom in nobeno besedo udeležil kake agitacije iu se v to zadevo načeloma nisem umešaval niti pred občnim zborom, niti na občnem zboru. Ni res, da je »Notranjec« glasilo uslužbenca kmetijske družbe, liberalnega agitatorja in živinskega zdravnika Ribnikarja, res pa je, da jc »Notranjec« glasilo kmetske stranke na Notranjskem. Ni res. da je milostno od Ribnikarja, če piše »Notranjec«, da so notranjski volilci za enkrat premagali pomislike tistih resnih mož med njimi, ki cenijo Povšeta, a pravijo, da bi kot mož, če bi bil dosleden, že zdavnej moral hrbet pokazati klerika-lizmti itd., res pa je, da je to povsem iz trte izvito že iz tega razloga, ker jaz do-tičnega članka v »Notranjcu« niti pisal nisem, niti nisem ž njim v najmanjši zvezi, temveč sem ga bral prvič šele v nedeljo zvečer vrnivši se iz službenega potovanja v Godovič. S primernim spoštovanjem: Živinozdravnik Adolf Ribnikar. — Gospod Ribnikar naj nam odgovori na vprašanja: Ali ni bil on med ustanovniki »Notranjea« in notranjske »kmečke« stranke? Kdo je imel še v predvečer volitev v odbor kmetijske družbe sestanek z dr. Žerjavom? Kdo je tisti živinozdravnik Ribnikar, ki je med ustanovitelji »Prosvete«? Kdo je napravil načrt, naj bi se po liberalnih zadrugah iu živinorejskih zavarovalnicah povzdignila liberalna stranka na kmetih? Kdo je bil tako silno nervozen na občnem zboru kmetijske družbe? Ali je Ribnikar samo provizorično v službi kmetijske družbe, kakor se je trdilo, da bo le toliko časa v tej službi, da dobi drugo službo? Treba bi bilo na gospoda Ribnikarja primerno posvetiti. — Učiteijstvo radovljiškega okraja imelo je nedavno svojo letno konferenco pod predsedstvom okr. šol. nadzornika. Konferenco, katere se je skoro polnošte-vilno udeležilo učiteijstvo tega okraja, je počastil s svojo navzočnostjo tudi gosp. okrajni glavar pl. Detela; došlo je tudi 13 gg. duhovnikov in župan radovljiški gosp. dr. Vilfan. Iz besedij obeh govornikov, to je g. predsednika in g. slavnostnega govornika, pa smo uvideli, da gospodi navzočnost duhovščine ni bila ljuba. Gotovo je namreč netaktno, pozdravljati 13 zastopnikov dekanijske duhovščine (in tudi župana g. dr. Vilfana) kot »tiste, ki so zraven prišli.« Videti je bilo, da sta sc oba gg. govornika bala nekaterih liberalnih kolegov, in zato rabila ta neuljuden in žaljiv izraz. Radi tega kličemo obema gospodoma in c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Rado-Ijici: »Gospoda, kjer Vam naša navzočnost ni draga, tje nas v drugo nikar ne vabite! — Več tistih, »ki so zraven prišli«. — Izvoz krme v Srbiji prepovedan. Srbska vlada je prepovedala izvoz sena. slame in živinske krme sploh. Umrl je v Zagrebu duhovnik č. g. Ivan Ožbold, star 24 let. — Zastrupil se je v Zagrebu Štefan Križič, hišni posestnik. Mrliča so prenesli v mrtvašnico usmiljenih bratov. — Hrvaški socialni demokrati so kupili v Zagrebu Majcenovo tiskarno za 22 tisoč kron in bodo v isti tiskali svoje glasilo »Slobodna riječ« kot dnevnik. — Odločni vojaki. V Zagreb se je pripeljalo iz Gradca sto mož drugega bosni-škega pešpolka. Imeli so se peljati v Ba-njaluko. Načelnik državne železniške postaje jih je hotel strpati v vozove za živino. Vojaki so protestirali. Ker to ni pomagalo, šlo jih je nekoliko na zborno poveljstvo. Prišel je častnik, in vojaki so dobili vozove III. in II. razreda. — Z drevesa je padel v Trstu v ulici S. Cilino 131etni šolar Bruno Boldass in se tako težko pobil, da ni veliko upanja, da bi okreval. — S karbolno kislino se je zastrupila v Trstu dekla Marija Kresevič, uslužbena pri rodbini Levi v ulici Giulia 7. Njeno stanje je zelo opasno. Vzrok samoumoru je neznan. Ljubljanska novice. lj Seja odbora »Slovenske kršč. soc. zveze« je danes ob 8. uri zvečer. lj Člani S. K- S. Z. in somišljeniki v Ljubljani, ki se nameravajo udeležiti velike prireditve S. K. S. Z. in Z. T. O. v Škofji Loki, dne 26. t. m., naj naznanijo svojo udeležbo v trafiki g. Šoukala, Pred škofijo, ali pa v delavskem konsumnem društvu na Kongresnem trgu, pod Ljudsko posojilnico. To pa naj store vsaj do konca tega tedna, da se jim bo moglo pravočasno preskrbeti v Škofji Loki kosilo. Oni. ki se mislijo udeležiti drugi dan mladeniškega tečaja, naj to še posebej naznanijo. Ljubljanska S. K. S. Z. se odpelje v Škofjo Loko v nedeljo, dne 26. t. m., ob 7. uri zjutraj z južnega kolodvora, vrača se pa iz Škofje Loke ob pol 11. uri zvečer na škofjeloški kolodvor. lj Umrl je v Gorici laški deželni poslanec in industrijalec Ernest Holzer. Pokojnik je bolehal dalje časa za srčno hibo, kateri je podlegel. Holzer je deloval mnogo v trgovsko-obrtni zbornici, pri zavodu za pospeševanje obrti ter je užival v industrijalnem svetu ugled. Holzer je rodom Ljubljančan. Ko je prišel v Gorico, je stopil med Lahe, ki so ga radi delavnosti in nadarjenosti radi sprejeli medse ter ga volili tudi za deželnega poslanca. Pokojni je govoril prav dobro slovenski; ko ga je kdo radi tega poprašal pri kaki prireditvi, na primer zavoda za pospeševanje obrti med Slovenci, je rekel povdar-jaje: »Saj sem ljubljanska srajca!« lj Nova maša. Jutri ob 10. uri bode daroval v tukajšnji uršulinski cerkvi č. g. novomašnik Viktor Kragl iz Tržiča prvo sv. daritev. Slavnostni govornik bo preč. g. Ignacij Nadrah, špiritual pri uršulinkah v Škofji Loki. lj Na II. državni gimnaziji v Ljubljani je bil danes konec šolskega leta. Dijakov je bilo na gimnaziji 421, vsi Slovenci. Od-ličnjakov je bilo 35, prvi red je dobilo 288, drugi red 37, tretji red 9, ponavljavno izkušnjo ima 9, dodatni izpit 8 dijakov. lj Umrl je vpokojeni naddavkar g. Fri-dolin vitez Franken. lj Kdo pozna sleparjevo pisavo? V oknu našega upravništva smo izložili pismo tistega sleparja, ki je pobiral po Ljubljani darove za pevsko društvo »Ljubljana«. Pismo mu je neki gospod konfisciral in poslal uredništvu. Prosimo občinstvo, naj si ogleda pisavo in naj nam javi, kdo je bil slepar. Prosimo tudi, naj nam oni, pri katerih je bil, opišejo, kak je bil slepar. lj Tiček med golobi. Danes ob 5. uri zjutraj je pristavil mestni delavec lestvo na magistratno poslopje, polovil nad okni golobov mladičev in jih izročil delavskemu nadzorniku. Ko bi branjevke vedele, da Tiček ljubi mestne golobe, gotovo ne bi tako pridno krmile golobov. Vsekakor je bil pa jako zanimiv lov na golobe ob — 5. uri zjutraj. lj Vlom v cerkev pri Devici Mariji v Polju. Včeraj popoldne je bilo v farni cerkvi pri 1). M. v Polju v tabernakelj vlomljeno in iz njega ukradena dva srebrna pozlačena keliha in taka patena v skupni vrednosti 200 K. Tatvine sta osumljena dva delavca, najbrže iz Istre ali Goriškega, katera sta tudi v soboto v družbi are-tovanega Gerbeca pokradla na Stari poti št. I za 36 K obleke. Ij Rezervniki, ki so poklicani k vojaškim vajam s kolesi, morajo imeti svoja kolesa v takem stanu, da so porabna. Vsak mož dobi po končanih vajah lil K odškodnine. lj Ukradeno kolo. Zivinozdravniku g. Alojziju Pavlinu je bilo sinoči iz veže v Janez Trdinovih ulicah št. 2 ukradeno že bolj staro > Styria« kolo, modela 1898. Kolo je bilo vredno okoli 90 K. Tat je neznan. Ij Konja splašila sta se včeraj hlapcu Francetu Verbiču iz Vodmata pred kavarno > Avstrijo«, ko je nesla mimoidoča dama razprt rdeč solnčnik. Dirjala sta po Sv. Petra cesti in nekemu obrtnemu vajencu pred »Lloydom« razbila ročni voziček. Hlapec je konja ustavil šele pred dež. dvorcem. Ij Znano lahkoživko Štefanijo Rotar-jevo je okrajno sodišče občutno obsodilo zaradi nepoštenosti. Ko kazen prestane, jo pošljejo se učit dela v Lankovico. Ij Promenadni koncert vojaške godbe bo jutri od 5 ure 30 min. do 6. ure 30 min. zvečer v »Zvezdi«. ODKRRITA ZAROTA PROTI CARJU. V Sosnovicah so zasledili 13. t. m. zaroto na carjevo življenje. Zarotniki so imeli obsežno organizacijo s središčem v Sosnovicah. Prijeli so 1.3. t. m. nad 100 oseb obojega spola. Kolodvor je zaseden z orožniki iu s kazaki. ZMEŠNJAVE V TURČIJI. V veliki nemilosti pri sultanu je nekdanji turški poslanik general Izzet paša s pridevkom »Lepi«. Izzet paša je vnuk turškega vezirja Fuad paše. Živi kot Evropec in ima le eno ženo. Pravijo, da je duševni voditelj Mladoturkov in je prebil zato že več let v pregnanstvu v Aleppu. Odstavljen ie bejrutski vali Hali! paša, ki je bil sprejet z velikimi častmi, ko je došel v Carigrad. Njegovi nasprotniki so ga obdolžili, da je Mladoturek in sultan ga je odstavil. Bejrutski vali je zdaj Mehmed Ali hej. Dne 1. septembra se otvori Hedža-že-leznica. Prihajajo delegati iz vseh moha-medanskih pokrajin, ker hočejo ob tej priliki prirediti panislamsko slavnost. Neki višji turški diplomat je izjavil, da sc turška vlada ne bo ozirala na angleško-ruske makedonske reformne predloge, dokler trajajo umori v Makedoniji. Male balkanske države morajo to preprečiti. Turška vlada je prosila berolinsko, londonsko, pariško, peterburško in dunajsko vlado, naj v Sofiji, Atenah in Belgradu pritiskajo pr it; četašem. C> preneha četaško delovanje, potem . « ' nrčija že r formirala. V lastni hiši pa hočejo ostati Turki samostojni gospodarji. Štajerske novice. š V Škofjo Loko! Tudi iz Štajerskega pride mnogo niladeničev na skupščino Š. K. S. Z. v Škofjo Loko. Posebno nas zanima skupna telovadba Z. T. O. in pa mla-deniški tečaj. š Slovenski notranji uradni jezik. Vse nemško časopisje je pokonci. Okrajni sodnik v Šmarji, g. Anton Mladič, je v Gradec poslal uradom slovenske dopise. To je pač samoobsebi umevno v deželi, katere spodnji del je popolnoma slovenski. Gospodje v Gradcu se morajo privaditi na — pravičnost! š Toča. Maribor, 14. julija. Tukaj je danes bila toča, ki je po deželi naredila nedvomno mnogo škode. Dežja pa, za katerega tako prosimo, ni bilo mnogo. š Umrla je v Trbovljah in bila danes pokopana Josipina Vodušek, soproga okr. šolskega nadzornika in župana trboveljskega. N. v m. p.! š Zastrupila se je v Celju 261etna Antonija Tomain, hčerka posestnika z Rake na Kranjskem, ker jo je zapustil ljubimec. Koroške novice. k 60-letnico inašništva obhaja letos č. g. Val. Lega t, vpokojeni župnik iz Zajezera. knezoškofijski duhovni svetnik, zdaj vpokojen v Dobrlivasi. Slavljenec je bi! rojen 11. februarja 1825. v L j u b I j a n i ter je bil v mašnika posvečen 5. julija 1848. — 50-letnico pa obhajata dva gospoda v krški škofiji, in sicer č. g. Janez Slomšek, vpokojeni župnik iz Zabu-kovja, in Karol K a 11, župnik v Weiss-briach. — Krški knezoškof, prevzv. gosp. dr. Kalin, pa dopolni v tem letu 45. leto mašništva. Šest gospodov krške škofije slavi pa 40-letnico. k Mrtvega so našli pogrešanega gos-tača Janeza Koren v grmičevju med Pod-rožčico in Št. Jakobom. k Tujski promet na Koroškem. Leto-vičarjev je po raznih kopelih ta mesec 5588, in sicer 166 oseb manj kakor lansko leto ob tem času. Med vsemi letovišči je Vrba najbolj privlačni kraj, in sicer je letos število naraslo na 1715 oseb, vlani jih je pa bilo ta čas 1514. Znanost In umetnost. *»Zlata Doba«, protialkoholno glasilo priobčuje v 5. in 6. številki jako zanimiv članek: »Zmernost ali zdržnost« — odgovor medicinske vede na to vprašanje po nalogu društva »Deutsch. Verein gegen den Missbrauch geistiger Getranke«. V članku so na 25 straneh zapisana mnenja 89 profesorjev nemških visokih šol o tem vprašanju. Priporočamo zanimivo »Zlato Dobo«. Stane na leto 3 K. Upravništvo »Zlate Dobe« je v Ljubljani, Marijanišče. Razne stvari. Zeppelin je prekinil veliko vožnjo s svojim zrakoplovom. Grof Zeppelin je bil prisiljen, da ie dirigiral ob 4. uri popoldne svoj zrakoplov nazaj v Friedrichshafen, ker se mu je pokvaril hladilni aparat. Aparat se je pokvaril. ker je grof maneviral predno je nastopil vožnjo z zrakoplovom eno uro pred wiirtembcrškim kraljem in nemškim prestolonaslednikom. Vožnje se je udeležilo 18 oseb, med njimi major Gross. Danes, dne 15. t. m. nastopi Zeppelin trajno vožnjo, za katero je določenih 560 km zračne daljave. Štrajk na Reki. Poroča se. da se je doseglo sporazum-ljenje med »Ungaro - Croato« in stavkajočimi. Kapitani in mašinisti nastopijo takoj službo. O inemorandu stavkujočih sklepa skupna komisija, ki ji bo predsedoval guverner grof Nako. Velikansk gozdni požar. V Onebecu je uničil požar gozd, ki je obsegal 30 milj. Dve vasi sta uničeni. Zgorelo je 26 voz nekega vlaka, drugi vlak je pa bil prisiljen, da je čakal 36 ur, da je nehal goreti gozd. Ponesrečen zrakoplov. V Gravemiindu je ponesrečil zrakoplov »Hamburg«, ko so sc nameravali izkrcati zrakoplovci. Čoln je zadel na streho neke hiše. Dva zrakoplovca, baron Polil in trgovec Sarninghausen, sta nevarno ranjena. Poškodovana nista trgovec Schvvarz in zrakoplovov vodnik, carinski tajnik Thurein. Na streho je zanesel zrakoplov močan vetrov sunek, kar je bila še sreča, ker bi bil drugače povozil zrakoplov lubeški vlak. Velik požar v Csanadu. V Csanadu je zgorel paren mlin in opekarna. Škoda 200.000 kron. Zanimivo je, kev je mlin že tretjič pogorel. Nevaren vlomilec prijet. V Zloczovvu so prijeli nevarnega vlomilca Lušinskega, ki je spomladi I. 1907 vlomil v olesko davkarijo in odnesel nad 100.000 kron. Osumljen je še več vlomov, ki jih je izvedel s pomočjo sokrivcev, ki jih imajo že pod ključem. Zemlja podsula več hiš. V Villanouvi se je odtrgal oblak. Naliv je povzročil, da se je odtrgal del gore. Zemlja je podsula več hiš. Pogrešajo devet oseb — 400.000 K je dovolil plzenski občinski odbor za zgradbo otroške bolnice v spomin cesarjevega jubileja. — Mesto Černovice praznuje 20. sep- < tembra 5001etni jubilej svoje ustanovitve. Za proslavo se je osnoval odbor iz vseli strank. + Dunajska občina in otnnibuska družba. Mestni svet je odklonil ponudbo upnikov »Omnibuske družbe«, ki so ponujali družbo mestni občini proti en in pol milijona kron. Mestni svet je izjavil, da ponudi družbi 1,400.000 kron, a le, če postane mestna last tudi pet avtomobilnili omni-busov. ZA PRAVICE KOROŠKIH SLOVENCEV. Dunaj, 15. julija. Poslanec Grafenau-er in tovariši so danes v drž. zboru inter-pelirali, ker na državnem kolodvoru v Celovcu niso hoteli sprejeti knjig s slovenskimi naslovi. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 15. julija. Državni zbor je danes rešil melijoracijski zakon ter je pričel razpravo o avtomobilnem jamstvenem zakonu. Zvečer se vrše volitve v delegacijo. Zadnja seja bo v petek in bo drž. zbor tudi še rešil podržavljenje Severne železnice. ki je bila danes od železniškega odseka sprejeta. ZA VODOVOD V MOŠNJAH IN NA BREZJAH. Dunaj, 15. julija. Finančno ministrstvo je dovolilo 40% prispevek k za vodovod v šMonjah in na Brezje proračunjeni svoti 64.000 kron. SLOVANSKO-ITALIJANSKA INTERPELACIJA GLEDE NA GERMANZICIJO V ISTRI. Dunaj, 15. julija. »Kroatische Korres-pondenz« poroča, da je poslanec Mandič vložil interpelacijo, podpisano tudi od italijanskih poslancev. Interpelacija naglaša, da je v primorskih pokrajinah 356.580 Hrvatov in Slovencev, 334.152 Italnjanov in 19.945 Nemcev, torej Nenemcev 690.723. Nemci so večinoma uradniki in priseljenci. Ti Nemci imajo šest srednjih šol (gimnazije in realke v Gorici, Trstu in Pulju), z nemškim učnim jezikom. Vrhutega je mnogo zasebnih ljudskih šol (Opatija, Skedenj, Lovrana). Germanizatorične tendence so očitne, zlasti zadnji čas v Gorici, kjer Nemci nameravajo graditi celo lastno gledališče. SLOVANSKI KONGRES V PRAGI. Praga, 15. julija. Prva točka dnevnega reda vseslovanska izložba v Moskvi, je bila odstavljena z dnevnega reda, ker se o njej odbor še ni posvetoval. O razvoju tu-ristovskega gibanja med Slovani je na slovanskem kongresu referiral Černy, ki je turistiko označil kot močan faktor v približevanju slovanskih narodov. RAZPUŠCEN OBČINSKI SVET V ROVINJU. Rovinj, 15. julija. Ker se novi občinski svet ni mogel konstituirati, ga je vlada razpustila in odredila nove volitve tekom šestih tednov. (Gre se za konflikt med liberalci in kršč. socialci.) NESREČA NA MORJU. Izola, 15. julija. Tu je z malim čolnič-kom utonila gospa Ema Cleva s svojim šestletnim sinčkom Ernestom. Ema Cleva je bila soproga blagajnika zavarovalnice »Riunione Adriatica« v Trstu in je v Izoli bivala na letovišču. GROF ZEPPELIN. Friedrichshalen, 15. julija. Za danes naznanjeni polet s svojim zrakoplovom je grof Zeppelin odložil, ker je zrakoplov nekoliko ogenj poškodoval. (Glej »Razne stvari.«) ARETACIJE NA RUSKEM. Sosnovice, 15. julija. Tu se od 1. t. m. vrše izgoni pristašev ekstremnih strank. Včeraj je bilo izgnanih 130 oseb. od L t. m. je bilo izgnanih 350 oseb. Ruski uradni brzojavni urad zagotavlja, da ti izgoni niso v zvezi z zaroto proti carju. Nleteorologično poročilo. Višina n.morjom 306*3m, srednti »raCpl tlak 736-0 mm S Cm «p»- iOT&aj* Sta«)« barometra t mn Temperaturi* Cofclju V.lrtu Neb« i " t, U . A 14 9. »TOČ 735 6 197 9l jug. jasno 3 3 IS 7. ijutr- 364 150 breivetr. B i. pop. 319 22 1 sr szah. del. jasno Srednja včerajšnja temp. 218', oorm 19 7*. TRŽNE CENE Budimpešta 15. julija. Pšenica za oktober......11 07 Rž za okt..........9 38 Oves za okt. . . ... 8 34 Koruza za maj I. 1909 ..... 7.48 Koruza za julij........ 7 54 Efektlv: 15 ceneje. :: Znižana cena ~T »Leposlovni knjižnici". ^Leposlovna knjižnica' izhajala bo v prihodnje bolj poredkoma in ne bomo izdali letos nobenega zvezka več, da ne preobložimo naročnikov s prepogostim dopošiljevanjem. — Ker nam je pa mnogo na tem, da se zviša s prihodnjimi zvezki število naročnikov in dosežemo na ta način prav nizke cene prihodnjim zvezkom, smo se odločili, obrniti splošno pozornost občinstva na „Leposlovno knjižnico" s tem, da znižamo za kratek čas ceno dosedaj izdanih zvezkov. Cena teh zvezkov je bila sicer tudi dosedaj že skrajno nizka, treba je upoštevat) samo to, kar nudi .Leposlovna knjižnica" : Število strani, lepa oblika itd. Kdor se torej hoče poslužiti te prilike in prejeti spodaj označene zvezke po skraino nizkih cenah, naj se oglasi še pred koncem tekočega leta; — daljšega obroka za naročilo nam ni mogoče staviti, ker bodo nekateri zvezki kmalo pošli. Kdor kaj naroči in hoče postati tudi za prihodnje zvezke naročnik »Leposlovne knjižnice1", naj to pri naroČilu posebej označi; sicer pa s tem še ne bo obvezan sprejeti vse zvezke, ki bodo izšli. 1603 6 Po znižani ceni se dobi: Mož Simone. Roman iz francoščine Champol-Levstik. 304 strani, samo K 1'40. Krasna, silno zanimiva povest; takoj pri prvi strani nas obvlada radovedna napetost in nam ostane dokler nismo povest prečitali in odložili. — Lepa Simona je prisiljena omožiti se z možem ostudnega obraza; ona se pa zaveda dolžnosti zakonske ljubezni, katera se vsled moževe plemenitosti razvije počasi iz strašne čutne apatije, tudi čustveno, v gorko simpatijo. Razporoka. Roman iz francoščine Bourget-Kalan. 300 strani, mesto K 2'- , samo K 120. Krasen prevod se lepo prilega finesi Bourgeto-vega sloga. Dalje sledeči svetovno znani, globoko zamišljeni spisi, katere so slov. časopisi že obširno ocenili: Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. Iz ruščine Dostojevski-Levstik. XXII + 501 stran; mesto K 3'- , samo K 180. Stepni kralj Lear. Povest. Iz ruščine Turgenjev-Fran J. in Hiša ob Volgi. Iz ruščine Stepnjak-Jurca. 188 strani; samo K —'80. Kobzar. Izbrane pesmi z zgodovinskim pregledom Ukrajine in s pesnikovim življenjepisom Iz ruščine Sevčenko-Abram. III + 288 strani; mesto K 2-40, samo K i'—. Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini (Kobzar II. del) Sevčenko-Abram. 152 strani; mesto K 150, samo K —'Q0. Straža. Povest. Iz poljščine Prus-Virant. Vil+ 327 strani; mesto K 2*40, samo K 1-40 Kdor želi vezane zvezke, naj to na naročilnici označi, vezava se posebej računa in velja za vsak zvezek elegantno celoplatno vez. K —'90. Vsi zvezki naenkrat naročeni se zaračunajo še ceneje in sicer K 8'— broširano. Povdarjamo pa, da veljajo te cene samo do konca tekočega leta in ima ia ugodnost samo namen vzbuditi v širših krogih splošno zanimanje za »Leposlovno knjižnico". Katoliška Bukvama g Ljubljani. Naznanilo in zahvala. Povodom bolezni in smrti naše iskreno ljubljene hčerke, oziroma sestre gdične Franice Jereb učitelj, kandidatinje IV. leta v Mariboru katera je dne 8. t. m. mirno v Gospodu zaspala in bila ld. t. m pokopana v Zasipili, se zahva'jujtmo domačemu g. župniku za tolažbo v dolgotrajni bolezni, župniku-svetuiku g. Jan. Oblaku iz Bleda, g. nadučitelju Matiju Hudovemiku In domači učiteljicl-vodi-teljici gdični Droll za častno spremstvo s iolsko mladino, kakor tudi družbi Marijini Zasip-Dobravski, vsem našim sorodnikom, ki so prišli od daleč, sploh vsem drugim, ki so predrago ranjko spremili k zadnjemu počitku. Žalujoči ostali. 1710 Zahvala. i-i Čutimo, da smo dolžni, zahvaliti se vsem, ti so pripomogli k temu, da jc imel v nedeljo 12. julija naš toliko ljubljeni, nepozabni sin, soprog brat, oče Jakob Hrastelj tako sijajen pogreb, kar nam je v globoki žalosti v veliko tolažbo. Ker nam je nemogoče, zahvaliti se vsakemu posebej, izrekamo tem potom | najprisrčnejšo zahvalo: našim preč. fg. duhovnikom, zlasti g. kapelanu nidaršiču za tolažilen govor, slavnemu vodstvu in uradništvu rudnika in steklarne, občinskemu zastopu, imenoma g. virilistu Mihelčiču, slavnemu kraj. šol. svetu, celi zagorski šoli, »Obrtniški zadrugi", »Vzajemnemu strokovnemu diuštvu". Prav posebno se zahvaljujemo p. n. članom »Ljudske hranilnice in posojilnice" ter »Delavskega bralnega društva", ki so osebno oskrbeli pokop. Zahvaljujemo se vsem p. n. darovateljem vencev, p. n. pevcem in pevkam, sorodnikom in prijateljem rajnega in vsemu mnogobrojnemu občinstvu, ki ga je spremljajo k zadnjemu počitku Bog povrni tisočero vsem! Sedmi dan bo v petek 17. julija ob 7. uri zjutraj v župni cervi. Priporočamo nepozabnega v blag spomin in pobožno molitev. V Zagorju ob Savi 14. jul. 1908. Žalujoča rodbina Hrastelj. 7 Krojijo pomočnike se takoj sprejmeta v trajno delo pri Antonu čebulj, krojaškemu mojstru na Jesenicah (Gorenjsko). 1713 3—1 Singenevi šivalni stroji kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku/ 693 34 Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, kajti naših ftivalnh strojev ne oddajamo prekupovalcem, marveč jih občinstvu naravnost prodajamo. Singer Co., akc. družba za šiv. stroje Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. prodajalca pridna in zanesljiva, želi nastopiti službo v trgovini mešanega blaga, najraje kje na deželi. — Naslov pove uprav-ništvo „Slovenca". 1719 l IVAN* P EN GO V potobor, Izdelovale)! illuiti HL naznanja prečistiti dubevKM, cerfcveaim predstojnikom In debratnitom, da je vzel znano 2795 52—M podolrorsko deHco umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske trtice itev. 20. Pripor otam se In zagotavljam, da boden vestno izvrieral svoj poklic In prosi« za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. Rovšek« prklobu sem »i toliko spretnosti, da se bode v prihodojt ravno tako solidno in kofffcor mogoče po nizki cest Izdelovale, kakor se le dosede). m Naznanilo preselitve. Usojam si častitemu občinstvu naznaniti, da sem svojo delavnico za vpeljavanje vodovodov Iz Uolfovm ulic it. 8 premestil o Kolodvorske ulice it. 28, in prosim, da se mi izvolijo čast. naročila zanaprej pošiljati v novo bivališče. Uverjen sem, da si pridobim in ohranim naklonjenost in zaupanje častitih naročnikov in bilježim z najodličnejšim spoštovanjem ,720 3-i Anton Achtscfočn, inštalater vodovodov, Kolodvorske ulice št. 28. Mesto vsacega posebnega obvestila. Emilija pl. Franken naznanja v svojem in v imenu svojih sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njen ljubljeni soprog, oziroma brat, stric in svak preblagorodni gospod Fridolin vitez pl. Franken c. kr. glavni davkar v pok., imejltelj svetinje za 40 letno službovanje, papeževe svetinje in druzih spominskih svetinj. po mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, dne 15. julija t, 1. ob 6. uri zjutraj v 77. letu starosti mirno zaspal v Gospodu. Zemski ostanki dragega pokojnika se v petek 17. julija ob 3. uri popoldne slovesno blagoslove v hiši žalosti, Vodnikov trg št. 2, in prepeljejo na pokopališče k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v stolnici. Restavracija na južnem kolodvoru, Jutri, v četrtek, dne 16. julija velik koncert vojaške godbe c. in kr. pešpolka št 27, kralj Belgijcev. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost. Točila se bodo pristna, nojboljša naravna vina ter vndno sveže dvojno marčno pivo. K najobilnejši udeležbi vabi velespoštovanjem Josip Stiirey, restavrater. 1721 1-1 Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 15. julija 1908. 1723 1-1 Konforisf perfektni stenograf in strojepisec) slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen, se takoj sprejme v pisarni usnjarske tovarne Ka-rola Pollak v Ljubljani, Dunajska cesta št. 23. 1717 l-l 00000000000131000151 a „ . 0 g Kupi se 1718 3-1 g .Slovenski prijatelj4 0 0 0 @ ves ali posamezni letniki. @ S Naslov pove upravništvo ,Slovenca'. ® 0000000000000000 Velika te ee zaloga oblek za gospode in dečke. Stalne, na vsakem predmetu označene = cene. = A. Kune, Ljubljana, Dvorni trg št. 3. Priznano najboljša delavnica za izdelovanje oblek po meri. :: Velika zaloga domačega in pristno an-:: gleškega blaga. :: 595 39 Padppinica i w Spijetii. a Qelai*fe< glevnioa I I I K 2,000.000. I I Ljubljanska kreditni! banka»Ljubljani, str»arj.v. »ne« ste«. 2 sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge po ^JZ II 01 4-i2°io. -m Kupuje in prodaja vrednostne papirje vseh vrst po kulantnem kurzu. f odru&Riic« a w CfslffiHFmf * y I Rezervnifenrf s . 1 < K 100.000. s n Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan Stefe. Priloga 160. itev.,,Slovenca" dne 15. julija 1908 Državni zbor. I) un a j, 14. julija 19(18. Državni uslužbenci. V današnji seji proračunskemu odseka je finančni minister dr. vitez K o r y t o \v-s k i pojasnil vladni načrt, ki določa državnim uslužbencem višje plače. V naslednjem podam vladno poročilo. Po vladnem načrtu dobe državni uslužbenci nižjih vrst skupaj 18 milijonov, oziroma 4,500.000 K v zadnjem četrtletju tekočega leta. In sicer dobe uradni sluge, pisarniški oficijantje in oficijantinje 2,300.000 K, uslužbenci trgovinskega ministrstva 4,400.000 K, uslužbenci notranjega ministrstva 2,000.000 K, finančna straža okroglo 1,000.000 K, železničarji 8,300.000 kron. Pisarniški oficijantje prve iu druge vrste se bodo pomikali v višje vrste vsaka tri, oziroma štiri leta, kvinkveniji odpadejo. Za pisarniške oficijantinje je določenih 50,000 kron, ker se prvi štirje kvadre-niji znižajo na trienije. Pri finančni straži pridejo višji in nižji nadzorniki v vrsto slug, respieienti in višji respicienti v vrsto poduradnikov. O vštet-ju vojaških let se vrše še obravnave z vojno upravo. Varnostna straža. Minister za notranje posle baron H i e n e r t h poroča o plačah varnostni straži. V načrtu je zakon, po katerem bode varnostna straža organizovana kakor orožniki in finančni stražniki. Tedaj bode tudi določena plača. Za sedaj pa se začasno določa varnostni straži po 1 krono doklade za nočno službo. Dalje dobe polovica moštva in vsi agentje stanarino, in sicer na Dunaju po 200 kron, drugod po krajevnih razmerah. Železničarji. Minister dr. pl. Derschatta naglaša, da bode 8,300.000, za železničarje določenih kron, razdelil z ministerialno naredbo. Izprva je zahteval okroglo 10 milijonov, da bi nekaj dobili tudi uradniki. To pa se zgodi v bodočem rednem proračunu, sedaj se zvišajo plače le nižjim uslužbencem. Urediti hoče tudi stanarino za železniške uslužbence. Izboljšati pa hoče v prvi vrsti priklade za ponočno službo in druga opravila. V ta namen porabi nekaj nad 3 milijone. Zvišana bode odškodnina za službeno obleko. Izvršila se bode boljša avtomatika v službenih vrstah, in prvotna plača sc bode zvišala za 100 kron. Za to se porabi okroglo 1 milijon. Nekaj nad 2 milijona kron sc porabi za boljše dnevne plače. Bodoče leto dobe železniški uradniki v petem in šestem razredu enake plače, kakor drugi državni uradniki v šestem in sedmem razredu. Uslužbenci dobe tudi več prostih dni in več dopusta. Poštni uslužbenci. Trgovinski minister dr. Fiedler naglaša, da je določenih nekaj nad 4 milijone 400 tisoč kron za poštne uslužbence, katerih je nad 26.000. Boljše plače dobi okroglo 13.500 oseb po načelu avtomatike. Poštnim poduradnikom se začetna plača zviša za 100 kron. Teh poduradnikov pa je 60 odstotkov, torej večina. Vsak uslužbenec nižje vrste pa ima upanje, da postane poduradnik, ako napravi izkušnjo. Za te poduradnike je določenih 1,600.000 kron. Poštarji dobe okroglo 1 milijon. V bodoče pa bodo vsi poštni sli s popolno službo plačani od države; s tem se jim zviša tudi plača. Poštarji prvega in drugega razreda dobe plače treh zadnjih razredov državnih uradnikov. Stari, zaslužni poštarji pridejo tudi v osmi razred. Ni pa res, da so poštni oficijantje vedno na slabšem, kakor trdijo. Izboljšane bodo plače tudi vsem poštnim oficijantom, in sicer se zviša začetna plača za 90 kron, zadnja do 250 kron. Po načelu avtomatike sc bodo pomikali višje, v nižjih razredih po dveh letih, v višjih razredih pa na tri leta. Oficijanti dobe tudi službene doklade po 100 kron in tudi druge višje aktivitetne doklade. Za poštne oficijantinje se vpelje avtomatika. Višje plače dobe dalje mehanični pomočniki, poštni odpravniki in atn-bulančno osobje. Gozdarji. Poljedelski minister dr. Ebenhoch pripomni, da je v službi 700 c. kr. gozdarjev, 150 c. kr. okr. gozdarjev iu 200 gozdarskih pomočnikov. Vsi ti, ako napravijo izkušnje, postanejo poduradniki z najnižjo letno plačo 1000 kron. Gozdarji četrte vrste dobe 1.200 do 1.800 kron. V dopoldanski seji so govorili še dr. Hofmann, Seitz in finančni minister. Podpore družinam rezervistov. Zbornica je danes Urez izpretnembe sprejela načrt zakona, ki določa podpore družinam rezervistov za časa orožnih vaj. Socialni demokrat Skaret je v razpravi predlagal več izprememb, katere pa je zbornica odklonila. Zakon stopi v veljavo s I. avgustom. Sedaj je v razpravi melioracijski zakon, ki bode jutri rešen. Gozdni požar. Poslanec Demšar je danes vložil predlog za državno podporo posestnikom v Lesničnem, občina Križe, katerim je gozdni požar napravil 8.000 kron škode. Pokvarjeno mleko. Poslanec dr. Hočevar in tovariši so vložili na železniškega ministra dr. pl. Derscatta zaradi pokvarjenega mleka naslednjo interpelacijo: Mlekarna v Št. Lovrencu, železniška Derschatta zaradi pokvarjenega mleka na-Kranjskem, je pretečeno zimo in pomlad pošiljala mleko v Trst, Reko in Opatijo. Odpošiljala ga je v zaprtih vrčih od postaje Velika Loka c. kr. dolenjske železnice. Odposlano mleko so napolnjevali v vrče iz jednega in istega bazena, tedaj je moralo biti mleko v vseh posodah iste kakovosti in imeti isto množino tolšče. Odjemalci na ta način jint poslanega mleka v omenjenih mestih so se pa pričeli polagoma pritoževati, da ima mleko premalo tolšče, da torej dospe že posneto in z vodo zmešano v njih roke. V istini ie bilo tudi od njih vrnjeno mleko včasih skoraj popolnoma posneto; v nekaterih vrčih je manjkalo 3 do 4 litre mleka, da, zgodilo se je celo, da je bila v teh vrnjenih vrčih sama voda. Vsled manipulacije in nadzorovanja, ki se vrši pri tej mlekarni, je izključeno -kakor je to sodnijska preiskava kasneje dognala da bi bili mleko že v mlekarni pokvarili ali vrče na omenjeni način goljufivo napolnjevali. Sum, da se to vrši na železniškem prevozu, je bil torej na dlani. Mlekarna je zato vložila dne 29. aprila t. I. na c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu dotično reklamacijo, oziroma pritožbo, na katero jc imenovano ravnateljstvo odgovorilo z dopisom z dne 11. junija t. 1., češ, da je po izvršenih preiskavah izključeno, da bi se pokvarjenje mleka z vodo itd. bilo zgodilo na prevozu, ampak da se je moralo to zgoditi že v mlekarni pred oddajo na železnico. Vsled ovadbe tržnega komisarijata v Gradcu in mestnega fizikata v Trstu se je dalje mlekarna, oziroma nje predstojni-štvo obtožilo pri c. kr. okrajni sodniji v Trebnjem zaradi pokvarjenja živil. Po preiskavi, ki se je nato vršila in pri sod-nijski obravnavi dne 16. junija t. 1. pa se je na podlagi izpovedeb prič iz Št. I.oren-ca, načelnika postaje Velika Loka, izvedencev, odjemalcev iz Trsta in poročila železniške postaje v Trstu dognalo, da je mlekarna na tem pokvarjenju mleka popolnoma nedolžna. Radi tega je bila ona, oziroma je bilo nje predstojništvo obtožbe oproščeno. Vsa znamenja kažejo pač, da se jc pokvarjenje mleka godilo na prevozu. K temu naj se samo omeni to, da je pri omenjeni sodni obravnavi načelnik železniške prejemne postaje Velika Loka kot priča j\onštatiral, da so se vsi vrči oddajali s plombami zaprti, k čemur je železniška postaja Trst izjavila, da je tja mnogo vr-čev dospelo ali brez plomb ali pa s poškodovanimi plombami. Po izidu sodne preiskave in obravnave ni dvoma, da se je pokvarjenje mleka moralo goditi na prevozu, in da je torej krivdo pripisati železnici. Vsled omenjenih razmer ima samo miekarna v Št. Lovrencu škode nad 700 kron! Razun nje pa so na isti način tudi druge mlekarne ob dolenjski železnici ovadili zaradi pokvarjenja mleka, in so bile deloma obsojene in utrpele veliko škode, ki zadene nedolžne člane teh mlekarn. Take razmere, ki popolnoma onemogočijo sicer blagonosno delovanje mlekarn, treba pred najširšo javnostjo natančno razjasniti. Krivce naj se poišče in jih, naj so kjerkoli in kdorkoli, najstrožje kaznuje, da vsaj ne trpijo nedolžni. Preiskava, ki jo je izvršilo ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, ni zadostna, ker jo je sodna preiskava jasno kot neutemeljeno dognala. Podpisani stavimo torej vprašanje: Hoče li gospod železniški minister ukreniti v zadevah, ki so naperjene proti mlekarnam ob c. kr. dolenjski železnici, najstrožjo iu najenergičnejšo preiskavo iu odrediti, da se mlekarnam storjena škoda povrne? JetniJRi pazniki in državne sluge. Boj državnih slug za urejenje njih skrajno žalostnega položaja, bodisi glede povišanja plače, oziroma olajšanja službe- nega poslovanja, še ni končan in se bo nadaljeval, toda za največje trpine vseh kategorij državnih slug, c. kr. jetniške paznike, se ne zmeni nihče. Ko bi le-tem pripuščal čas. da bi stvar nekoliko trezno iu razsodno premislili, bi se še dalo kaj ukreniti, toda ved ua služba podnevu in ponoči tega ne pripušča. Država je dovolila 18 milijonov kron za odmero plač državnih uslužbencev, toda dotični odlok jetniških paznikov niti ne omenja. Zvedelo se je pa za gotovo in iz zanesljivega vira, da pridejo nižji pazniki v vrsto slug c. kr. uradov, višji pazniki pa v ono poduradnikov. To bi še šlo, samo v glavo mi ne gre in zapopasti ne morem, da se jetniške paznike vedno prišteva in jednači s slugami, katerih služba se pa razlikuje kot noč in Jan od službe paznikov. Pazniki nastopajo službo ob 5., oziroma 6. uni zjutraj, ista traja celi dan, in v slučaju nočne službe tudi celo noč, dočim sluge drže navadno predpisane uradne ure od 8. do 12., oziroma od 2. ali 3. do 6. Po večjih mestih, kakor v Trstu, celo samo od 8. do 2. ure, in celo popoldne so prosti. Po plačilnem razredu ui razlike, pač pa so sluge v gmotnem položaju veliko na boljšem, kjer prejemajo druge dohodke, n. pr. pri rubežnih, eksekucijah, in drugih sodnih potih. — dočim je jetniški paznik jedino le na svojo mu po plačilnem razredu odmerjeno plačo navezan. Merodajni faktorji te razlike ne upoštevajo, ker je tudi ne razumejo, zaradi-tega se jim tudi ni čuditi. Vedua služba noč in dan spravi jet-niškega paznika popolnoma iz ravnotežja. Ker je vedno v službi, zanemarja, kar je samo ob sebi umevno, svojo družino in vzgojo otrok, za kojo je v prvi vrsti poklican. Saj imamo slučaje. — Sinovi slug c. kr. uradov so v več slučajih javni višji uradniki, častniki itd., z eno besedo: zavzemajo mesta, v kojih si lahko služijo kruh, med tem ko oni jetniških paznikov k večjemu do kakega bornega rokodelca prispejo. Kje je razlika, — v prostem času in dohodkih, koje jetniški pazniki pogrešajo! Še nekaj. V Ljubljani so se razmere med jetniš-kirni pazniki dokaj spremenile v teku zadnjih let, dasiravno je služba še vedno zelo naporna in plača majhna, toda v Novem mestu, v tej krasni dolenjski metropoli, se pa razmere vedno slabšajo. Pazniki so tam v resnici pravi sužnji. Tako menda ne izvršujejo v nobenem drugem kraju službe, kakor tam. Vedna služba, malo, oziroma nič prostosti, ta stroga vojaška disciplina, in poleg tega v prostem času še šola, ne, to je preveč. Naj si dotični gospod zapomni, da pazniki, kot državni uslužbenci, niso več vojaški novinci, temveč resni možje, ki imajo tudi ženo in otroke, da se ž njimi ravna kot z državnimi uslužbenci in ue kot z navadnimi dninarji. Potrpežljivi so res ti pazniki c. kr. okrožnega sodišča v Novem mestu, — postanejo pa lahko tudi »sršeni«, in v sršenovo gnezdo dregati ni varno. Na mestu bi bilo tedaj, da bi se gospodje državni poslanci in poklicane osebe na merodajnem mestu brigale za položaj c. kr. jetniških paznikov, da bi se njih stan jedenkrat za vselej konečno rešil, da bi pazniki opravljali jednako svojo službo na vseh sodnih dvorih v celi Avstriji, ne pa kakor se isto poljubi predpisati posameznim sodnim predsednikom, oziroma oskrbnikom jetnišnic. Bivši paznik. Iz nalili Kopališč Toplice, 14. julija. Število obiskovalcev naših kopeli je naraslo do polnili štirih stotin. Proti lanskemu letu smo zaostali. Ugih-Ijemo na vse strani, zakaj je letos manj gostov, kakor poprejšnja leta: ali so se o nenavadni vročini meseca maja in junija že doma dovolj potili, ali jih straši skrb pred draginjo, ki utegne na zimo nastati, ali so se drugam napotili? Toda kdor je resnično bolan in trpi na revmatizmu, naj nikar ne zamudi priti za par tednov v Toplice. Kopanje v naravnem toplem vrelcu, ki ima čudovito zdravilno moč v sebi — najbrže vsled precejšnje množine radija — vse drugače vpliva kot kopanje doma v banji in raznovrstne obklade in mazila. Kdo more moč narave nadomestiti ali prekositi? Gospod Zupane, uradnik deželnega odbora, je prišel k nam ves sključen in polomljen, nesli so ga z voza v sobo, iz sobe v kopel. Zdaj že sani hodi okrog. V nekaterih slučajih sam zdravnik dr. Hubad str- mi nad učinki kopanja in je prepričan, da sama voda ue bi povzročila tako ugodnega iu naglega uspeha, ako bi ne imela v sebi skrivnostnih zdravilnih ingredijenc. Ljubljančanov je zdaj tukaj cela kolonija; trgovec Planinšek, g. Karol Žužek, g. Kune, gospe Drenik iu Grošelj itd. Dalje biva tu vdova feldeajginajstra Pavek z Dunaja, gospa vdova dvorni svetnik Šašelj. Minoli četrtek sta došla profesorja Dokler in De-bevec s Kranja. Z vseh strani imamo bolnike, ki se nadejajo od krepkih kopeli zboljšanja svojega položaja. Z daljnega Zemuna je prišel dr. Pavlovič pogledat naše zdravišče. V prvi vrsti pa se bližnji rojaki zatekajo k nam, sc zavarujejo proti bodočim mukam in nezgodam, zakaj po tako siloviti vročini letošnje pomladne iu poletne dobe utegne nastopiti prevrat z mrzlo jesenjo in kruto zimo. — Pred kratkim so pripeljali posestnika Prešerna z Vrbe, rojstne vasi slavnega pesnika doktorja Franceta. Mož je prišel zelo slab v Toplice, iz srca mu želimo izdatnega okrepča-nja, istotako Katarini Prešeren iz Zabrez-nice, ki mora revica v cvetoči dobi dekli-štva nositi bolezen v rahlem telesu. — Izmed duhovščine smo videli med kopališkimi gosti samo župnika Andr. Ramovša iu Josipa Volca, tekom tega tedna dojde gospod Tom. Rutar iz Gorice in morebiti še kateri drugi. Da, celo severna Amerika je zastopana po g. Kapschu, rojaku črmošnji-škent. Tako radodarnega gosta že dolgo nismo imeli; par sto kron gori ali doli, možakar je bil ves vesel, če je mogel vso družbo pogostiti. Ce je res v Kaliforniji ali Alaski solastnik zlatorudnih jam, se ne čudimo, da mu ni dosti za stotak. Amerika-nec naj se postavi, kadar zopet stopi na kranjsko zemljo. — Ta mesec so se pričeli koncerti, redno dvakrat v tednu: v nedeljo in četrtek. Poslušati sviranje devetorice godcev, ki so vsi sami glasbeni umetniki, je prava slast za inuzikalni sluh. Zato pride vselej mnogo izletnikov tiste dni nalašč v Toplice h koncertu. Imena godcev: Hof-ner, Hladnik, Potila, Pukl, Kastelic, Scliiff-rer, Puš, Ogorelec jamčijo za sijajen uspeh. Ime flavtista nam ni znano, čujemo, da je nadrisar pri inženirskem oddelku. Slava tej godčevski družbi. Meščani so lahko ponosni nanjo! Dečka, kateri je izvršil vsaj 4 razrede ljudske šole z dobrim vspehom, in je lepeg « vedenja, sprejmem N i so o■ : sj, 5Wo!isseM(f: i ^Ul K a0,0Ci).09> tunir. saMa* » * 0 i> NAjknH«intnaJil isr nakup in ?Mh vrat rast, driavnih pspirjtv, akcij, prioritet, lasUvaic, aračk davii, vulut in denarja. w Omenjava in eskomptira^j« ^r^baolb ustavnlc iu obligacij, srečk in kuponov.