fofetnirr piacana v gotovimi
ksariitorsiti
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 258 Maribor, četrtek 12. novembra 1931
»JUTRA
€€
izh a: a razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem čok. zav. v Ljubljani it, 11.400 Vetja mesečno, preje-nan v upravi ali po po5H 10 Din. dobavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra*' v Ljubljani, Prelemova ulica št. 4
Prve naloge nove skupščine
REVIZIJA DAVČNEGA ZAKONA. — SOCIJALNO ZAVAROVANJE ZA PODEŽELJE. - GOSPODARSKI SVET.
Rapallo
Odlomki iz spomenice Kluba ju goslovenskih primorskih akademi kov v Ljubljani ob 11. obletnici ra paliske pogodbe z dne 12. nov. 1920, Tesno nam je danes pri srcu, saj leži pred nami vsa ona velika brezpri merna tragika pol milijona našega ljudstva. Danes se nam izzivalno reži v obraz Rapallo, simbol trpljenja in Praznik krivice, ki je triumfirala nad Pravico ... Na današnji dan je padlo v težke okove sužnosti naše najzaved nejše in najsvobodoljubnejše Primorje! Klonil je tedaj naš rod pod težo udarca, ki mu ga je zadal zemljelačni tujec. Klonil je za hip, a kmalu zravnal krepko svojo hrbtenico, zavedajoč se, da je doprinesel veliko žrtev v prid nam ostalim Jugoslovenom, da nam z žrtvijo, samega sebe očuva in utrdi s tolikimi napori in krvjo priborjeno mesto pod svobodnim solp-cem. Naša prva in najsvetejša dolžnost je. da te ogromne žrtve za nas ne pozabimo . . .
Umazana je pogosto mednarodna Politika. Da reši svoje probleme, jej nič ni mar, če ustvarja pri tem v svojem veiikem egoizmu in materijaliz-irm nešteto novih, kompliciranejših in nevarnejših. Kaj je bila mar gospodi ob zeleni mizi v Londonu usoda sedaj tako trpečega naroda, ko je radi slabe vesti skrivaj snovala za nas tako usod ni »londonski pakt« . . . Italijanski diplomaciji je uspelo, da nas je izolirala. Takrat še mlada, neurejena in neutrjena Jugoslavija je morala občutiti, da stoji v boju z velesilo osamljena, brez podpore onih, s’ katerimi in za katere je žrtvovala jedro svojega naroda, za katere je prestala albansko Golgoto. Z Wilsonovim padcem se je porušilo zadnje naše upanje. Tako razorožene je Italija prisilila Predstavnike našega naroda, da so se na današnji dan 1. 1920. primorani Podali v Rapallo, da podpišejo diktirano jim smrtno obsodbo lastnih ljudi, lastne krvi . . .
Ako poglednmo danes nazaj in primerjamo faktično postopanje dvatisočletnih kultnroiioscev z vsebino letakov, ki so jih nabili ob okupaciji od govorni, oficiHni elementi po naših Kraiih v »tolažbo« naši obunani in nesrečni raji, potem strmimo in se zgražamo ob načinu iznolnievanja obljube, ki se je gla.«ija: »Slovenci! Itali-«j, premogočna država velike svobode, Vam bo dala iste državljanske pavice, kakor lastnim podložnikom. Jaia Vam bo šole v Vašem lastnem ]®z'ku, in to v veri^m številu, kot ste ],n imeli pod Avstrijo. Vaša vera bo 'Poštovana. ker ie katoliška vera ve-vse Italije. Slovenci, bodite pre-ričnni. da bo mogočna in zma<roval-. a Italija skrbela za svoie državljanki bodo katerekoli narodnosti!« ^ Danes. oh enaisti obletnici Raoalla.
je jnbit po Primoriu drug letak. (''Pije v nebo. Pred nami je slika ’J5ene dežele, nosi ‘-•>čp
BEOGRAD, 12. nov. V merodajnih krogih izjavljajo, da bo med prvimi predmeti razprav v novi narodni skupščini, izvoljeni 8. nov., vprašanje revizije celokupne davčne zakonodaje. Prevladalo je prepričanje, da se morajo davčna bremena pravičnejše razdeliti. Vse časovno določene dajatve, ki so nastale pod pritiskom prilik, se morajo odpraviti. Davčni sistem se mora do temelja reformirati in poenostaviti.
V	drugi vrsti se bo morala nova skupščina baviti s
problemi socialnopolitične narave. Novi parlament bo moral delati na to, da se bodo interesi kmetskega prebivalstva, ki tvori ogromno večino v državi, spravili v sklad z interesi drugih stanov odnosno gospodarskih panog. V prvi vrsti je misliti na uvedbo socijalnega zavarovanja tudi za kmete, obrtnike in kmetijske delavce.
Nadaljna naloga bo ustanovitev gospodarskega sveta, na katerega ožlvotvore-n?e gospodarski krogi že leta sem težko čakajo.
Pred ofenzivo marSala Maa
POOSTREN POLOŽAJ V MANDŽURIJI. — PROTESTNA NOTA KITAJSKE VLADE. — NOVA POLITIČNA ŠAHOVSKA POTEZA JAPONCEV.
LONDON, 12. nov. Glasom zadnjih vesti iz Kitajske se je položaj v Mandžuriji z ozirom na neprestane operacije japonske armade in kitajskih čet pod poveljstvom maršala Maa ponovno zelo poostril. Danes se že računa s tem, da bo Maa, ki je svojo ofenzivo do vseh podrobnosti pripravil, v najkrajšem času začel z odločilnim udarcem. V Pekingu so zavzeli nemiri tako nevarne oblike, da je vlada bila prisiljena odrediti in razglasiti obsedno stanje.
PARIZ, 12. nov. Zunanji minister nan-kinške vlade je poslal japonski vladi protestno noto, v kateri najprej obžaluje, da japonske čete še vedno niso izpraznite
Mandžurije, kakor je Japonska v svoji noti Društva narodov na to pristala. Kitajska vlada zahteva, da Japonci takoj u-stavijo vse vojaške operacije v Madžuriji in brezpogojno izpolnijo pogoje ženevske resolucije. Povrh sporoča kitajska Vlada vladi v Tokiju, da jo dela odgovorno za vse škode in za vsa uničena človeška življenja v Mandžuriji.
LONDON, 12. nov. V navzočnosti japonskih oficirjev je bil včeraj Mukden proglašen za avtonomno provinco. Za gu vernerja je določen general Juan. Šef japonskega generalnega štaba v Mandžuriji, general Hondo, je čestital imenom Japonske.
mara
ATENTAT NA ITALIJANSKI KONZULAT.
LONDON, 12. nov. Reuter poroča iz Washingtona, da je bil sinoči na italijanski konzulat v Serauthu, v državi Pensilvanija, izvršen težak atentat. Neznani storilci so v poslopju konzulata položili bombo, ki je razdejala celo poslopje. Konzul in njegova žena sta težko poškodovana. Napadalci so zbežali in jih ni bilo mogoče izslediti.
GLAVNI VOLILNI ODFOR NA DELU.
BEOGRAD, 12. nov. Glavni volilni odbor je doslej pregledal volilne spise za štiri banovine. Danes bo najbrž 'končan pregled volilnih rezultatov v dravski banovini.
NEMIRI NA DUNAJSKI UNIVERZI.
DUNA.T, 12. nov. Včeraj je na tukajšnji univerzi prišlo do nemirov med dijaki. Policija je blokirala poslopje, da prepreči nadaljnje nemire med nacijonalisti in komunisti. Velika napetost vlada posebno med nacijonalisti in se je bati, da pride do nemirov, ki so razburjali dunajsko javnost prejšnja leta.
EDISONOV SPOMENIK.
NEWYORK, 12. nov. V Westorangeu se je sestavil odbor za postavitev spomenika Edisonu. Stroški za spomenik so predvideni na 10 milijonov dolarjev.
VENIZELOSOV POZIV GRKOM.
ATENE, 12. nov. Venizelos je izdal pro glas na grški narod, v katerem zahteva, naj prenehajo manifestacije v korist prebivalstva na Cipru. Te manifestacije pomenijo za Grško veliko nevarnost. Grčija mora tudi še zanaprej vzdrževati dobre zveze z Anglijo.
KERENSKI O REŽIMU V RUSIJI.
LONDON, 12. novembra. Bivši ruski diktator Kerenski je imel tu v krogu svojih prijateljev predavanje, v katerem je ostro napadel sedanji režim v Rusiji, zlasti Stalina in njegov petletni načrt. __
NOVA MEDNARODNA KONFERENCA O REPARACIJAH?
PARIZ, 12. novembra. Berlinski dopisnik »Journala« doznava iz krogov nemške vlade, da so tam mnenja, da se bc še koncem novembra sestala bodisi v Parizu, Biarritzu ali Bruxellesu mednarodna konferenca, ki bo odločila o usodi Yotingovega načrta in reparacij.
Novi politični ročni zemljevid Evrope
je izšel ,v založbi Učiteljskega doma v Mariboru. Zemljevid sta izdelala v merilu 1:15,000.000 znana kartografa profesor Baš in Slavoj Dimnik, tisk pa je oskrbela litografija Mariborske tiskarne. Ta nova edicija agilne založnice je res lepo delo, ki se lahko meri z vsako domačo ali pa tujo založbo. Imeni avtorjev jamčita, da zemljevid odgovarja najnovejšim zahtevam. Tako obsega poleg običajnih podatkov, ki jih imajo politični ročni zemljevidi, še radiio-oddajne postaje, velike električne centrale, plovnost rek in zračne prometne proge. Iz njega so tudi razvidni sedeži jugoslovanskih poslaništev in konzulatov. Sploh je ta zemljevid izdelan iz našega jugoslovanskega vidika ter je vnešeno vse, kar je važno za našo državo,. bodisi iz političnega, gospodarskega, ali pa zgodovinskega vidika, kolikor je seveda tehnično možno spraviti 'na tako majhen prostor. Zemljevid bodo z veliko koristjo uporabljale šole, ki so bile do danes navezane na razne zemljevide, kateri niso upoštevali teh vidikov. Prav bode prišel pa tudi vsakomur, ki se zanima za politični položaj evropske celine.
Nad življenjem je obupal.
Sinoči zvečer sl je na svojem stanovanju na Betnavski cesti 52. v samomorilnem namenu prerezal vrat 471etni pazniški upokojenec, Alojzij Ostreuška. Domači so njegovo namero takoj opazili in poklicali reševalce, ki so nesrečneža prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno, upajo pa, da bo ostal pri življenju, nad katerim je obupal zaradi težkih gmotnih razmer, v katerih je živel v poslednjem času.
Delavčeva nezgoda.
V	Smetanovi ulici je na svojem domu danes dopoldne 681etni delavec Karl Neubauer tako nesrečno padel in se potolkel po glavi, da so ga morali prepeljati v splošno bolnišnico.
Epileptičen napad.
Včeraj popoldne je dobil delavec Alfred Lipič, stanujoč v Nasipni ulici 14, tako močen napad, da se je pri padcu na Državnem mostu potolkel po glavi. Nezavestnega siromaka so z rešilnim avtom prepeljali v bolnico.
Iz Sv. Lenarta v Slov. gor.
Vršič Ferdinand, viničar iz Čagone, je gnal v torek zvečer okoli 7. ure po cesti skozi Črni les vola iz Maribora. Naenkrat planeta proti njemu dve temni postavi in ga začneta pretepati. Eden od napadel-cev je potegnil celo nož in je dvakrat sunil Vršiča. Vršič se je branil, kolikor je mogel, in končno sta napadalca izginila v temi. Ves krvav je prišel nesrečni viničar do gostilne Zamolo, od koder so takoj poklicali zdravnika dr. Krambergerja, ki ga je obvezal. Vršič ima 5 cm globoko rano na levi rami in eno, tudi precei hudo, na desni nadlehti. Kaj je vzrok tega divjaškega napada, še ni prav znano. Orožniki so že na sledu obema napadalcema, m kakor se čuje bosta oba v kratkem izročena roki pravice.
ništva. 2e ob okupaciji je bil izdelan satanski načrt. Sistematično se je uni čevalo slovensko šolstvo, pregnan je bil zadnji slovenski učitelj! Uničena so slovenska kulturna društva! Uničene-so slovenske gospodarske organizacije — slovenski otrok je brez kruha, duševnega in pšeničnega! Na tisoče in tisoče obubožanih tipov mora z lastne grude od tujca pregnanih s trebuhom za kruhom po svetu. V iz rn cepa ni Primorski so danes naši
ljudje tujci v lastni hiši. Toda fašizmu to še ni dovolj, sadistično išče svoje žrtve med našimi najboljšimi si novi, da polni z njimi svoje strašne ječe in konfinacijska otočja. Višek fašistične kulture pa je petero gomil, na katerih gore ogromni svetilniki po celi Evropi z imeni Vladimir Gortan, Ferdo Bidovec, Franjo Marušič, Zvonimir Miloš in Lojze Valenčič.
Evropa pa, polna in prenasičena človeko- In svobodoljubnih ide,1 ki je
šla za uresničenje teh idej v svetovno vojno, gleda te svetilnike, sliši jok mater — a hladno molči!
Mi pa verujmo v lastno delo in zaupajmo sami v sebe! Preveč nas je že zgodovina naučila udarcev in razočaranj, da bi nas mogla prihodnost še sedaj prevariti! Delajmo v blagor in moč domovine, da nas dogodki ne najdejo nepripravljenih! Delajmo za močno Jugoslavijo! Naši junaški britje nai nam bodo svetel
Stran 2
Barlfcorsfcl V PC E R NIK Jutra
V M tb-1 1 % « f ft, fffl« 1?. XI. 1931
Mariborski	in
Prva seja narodne skupščine
bo — kakor javljajo iz Beograda — dne 7. dec. tl.
Glasbena Matica v Murski Soboti.
V soboto, dne 14. nov. 1931 priredi mariborska Glasbena Matica velik pevski koncert v sokolski dvorani v Murski Soboti. Zbor nastopi s približno 80 člani in poje moške, ženske in mešat.e zbore. Za naše Prekmurce bodo gotovo najzanimivejše prekmur ske narodne popevke, moški in mešani zbori, ki jih bo predaval zbor na koncertu. Začetek ob pol 21. uri.
Odlikovanje.
Z redom Jugoslovenske krone V. razreda je odlikovan g. Ivan Hribar, šolski upravitelj v Tešanovcih pri Murski Soboti. — Čestitamo!
♦ Osebne vesti.
V Novi Sad je premeščen vodja )rožniške postaje v Studencih gosp. Rudolf Lah, kjer je že nastopil svoje iiovo službeno mesto. Vodstvo postaje pa je prevzel narednik g. Kerin. — Gradbeni inženir Alfonz Vales, sin g. prof. Valesa v Mariboru, je imenovan za asistenta na univerzi v Caenu v Franciji. — Na tukajšnjo realno gimnazijo je premeščen z gimnazije v Plevlju g. profesor Stanko Modic.
Naše planine v slikah.
°od tem naslovom se je vršilo sinoči zanimivo skioptično predavanje zimsko-sportnega odseka SPD v Zadružni gospodarski banki. V 140 krasnih diapozitivih sta nam pokazala krasote naših p 1 a n i n gg. Vales in Cizelj, ki sta v resnici izbrala najlepše motive posameznih krajev in vrhov. Predavanje je bilo dobro obiskano.
Rossinijev »Stabat Mater« v
slovenščini se izvaja v sredo v mariborski stolči. Sodelujejo Lovšetova, Vedralova, Neralič in Živko. S koncertom proslavi mariborsko Cecilijino društvo svojo 251etnico. Vstopnice po Din 10 in 15, stojišča po Din 6 se dobijo v predprodaji pri Hoferju in v Cirilovi knjigarni, Aleksandrova cesta.
Kje bo stala nova niagdaieuska šola?
Prošnjo odbora za gradnjo šole v V. okraju, je generalna direkcija odstopila železniški direkciji v Ljubija ni, ki je pripravljena odstopiti prostor za zgradbo na prostoru med Franko-panovo, Stritarjevo' in Betnavsko uli co v zamenjavo za zemljišče ob že leznici, ki je last mestne občine. To zadevno vprašanje bo rešil mestn svet na svoji prihodnji seji.
Opozorilo.
Mestni popisovalni urad razglaša, naj se javijo pri njem (na Slomškovem trgu 11, pritličje, levo) do sobote 14. t. m. do 12. ure, vsi oni volilni upravičenci mesta Maribora, ki so bili v nedeljo, dne 8. t. m. službeno odsotni in zaradi tega niso mogli izvršiti svoje volilne pravice.
Nove obrtne pravice v Mariboru.
V mesecu oktobru 1931 so bile izdane na novo sledeče obrtne pravice: Trobiš Ferdinand, trgovina z mešanim blagom, Frankopanova c. 35; Bukošek Karl, branjarija, Tržaška c..44; Jurak Josip, trgovina z delikatesami, Einspielerjeva ul. 22; Božiček Franc, trgovina z mešanim blagom, Meljska c. 9; Kuhn Peter, trgovina z južnim sadjem in deželnimi pridelki na debelo, Maistrova ul. 7; Sven-šek Janko, trgovina z radio-aparati in elektrotehničnim materijalom, Gosposka ul. 32; Gulda Lizelota, trgovska agentura in komisija, Trdinova ul. 5; Berta Jan, izdelovanje frotirne tkanine, Gregorčičeva ul. 8; Lehmann Anton, trgovino z mešanim blagom, Aleksandrova c. 71; Centralna pncdajalnica izdelkov jugoslovanske industrije, družba z o. z., razpečavanje vsakovrstnih proizvodov jugoslovanske industrije, Aleksandrova c. 19; Vnuk Drago, klepar, Tattenbacho-va uL 14; Holynski Karol, fotograf, Cankarjeva ul. 6 (podružnica); Struk Janko, čevljar, Koroška c. 34; Kolman Franc, fotograf, Frankopanova c. 39; Šterman Ivan, krojač, Sodna ul. 32; Deutschmann Ivan, ščetar, Pristaniška ul. 2; Kovačič Ivan, čevljar, Mlinska ul. 8; Mejovšek Stanko, trgovsko in umetno vrtnarstvo, Valvazorjeva ul. 39; Bohinc Rudolf, mi-
zar, Vetrimska ul. 5; Wendner Franc, mehanik, Masarykova ul. 22; Šušteršič Ilza, šivilja, Tattenbachova ul. 26; Vnuk Drago, inštalacija vodovoda, plina in centralnih kurjav, slednjih z izključitvijo konstrukcije kotelnih naprav, Tattenbachova ul.' 14; Primus Marija, šivilja, Kralja Petra trg 9; Jeršek Kristina, trgovina z deukatesami, Raičeva ulica 13; Žel Ivan, branjarija ter prodaja alkoholnih pijač v zaprtih steklenicah, Koroška c. 90; Fiinkel Julij, trgovina s farmacevtič-nimi predmeti. Meljska c. 12; Sučevič Branko, izdelovanje kemičnih izdelkov pod imenom »Fox«, izdelovanje čistil za čevlje, Tržaška c. 96. Skupno 27 novih obrtnih pravic. Izbrisanih pa je bilo v istem mesecu 17 obrtnih pravic.
Glede volilnih imenikov mariborskih smo dobili že takoj drugi dan po volitvah in dobivamo še sedaj dnevno pritožbe od ljudi, ki so hoteli voliti, pa niso mogli, ker niso bili vpisani. Celo možje, ki so že po 15 let v Mariboru in ki stanujejo že po 5 do 7 let v enem in istem stanovanju, so bili izpuščeni. Celo neki občinski svetnik, ki je prišel na volišče, je moral na svoje začudenje izvedeti, da ni vpisan v imenik, in je spoštljivo vprašal komisijo, če so mogoče gospoda župana tudi pozabili vpisati. Ne pade nam na um, da bi trdili, da gre za kako sabotažo, vendar pa smo mnenja, vosti vsekakormlli mlhw umlhw um da je tako ogromno število pomanjkljivosti vsekakor bilo nepotrebno, dasi dobro vemo, da se je na imenikih delalo skoro cel teden dan in noč. Želeti je, da se že sedaj izvrše potrebne priprave za temeljito korekturo imenikov za slučaj morebitnih prihodnjih občinskih ali kakih drugih volitev.
L. 1927. in 1931.
Marsikoga utegne zanimati razmerje oddanih glascv po bivših strankah pri volitvah v narodno skupščino leta 1927. in število oddanih glasov za volitve v narodno skupščino dne 8. novembra 1931. Leta 1927. ie bilo v srezu Maribor, levi breg oddanih glasov za bivšo Slovensko judsko stranko: 8479. Radičevo stranko 252, SDS 1858, nemško stranko 1189, radikalno stranko 386, skupaj 12.164. Pri volitvah v narodno skupščino dne 8. novembra 1931 pa je bilo v srezu Maribor, levi breg oddanih za državno listo skupaj 12.296 glasov, torej več nego 1. 1927 za vse stranke skupaj.
Pevsko društvo Zarja na Pobrežju ima v soboto 14. t. m. ob 19. pri g. Renčelinu svoj redni občni zbor Vabimo tudi vse podporne člane.
Drobiž iz Bistrice	hd	p„-	fsk
Telovadna akademija Sokola Maribor-matica se vrši tudi letos na predvečer državnega praznika dne 30. novembra v Unionski dvorani. Ker je ta akademija za Maribor vsako leto dogodek. ki napolni dvorano in bo tudi letos na višku, je treba kupiti vstopnice čim-prej, ker jih je dosedaj še vedno zmanjkalo. — Vstopnice se dobijo od pondeljka 16. t. m. naprej v trgovinah Bureš in Majer
Policijska kronika.
Zadnje čase lovi policija prav pridno postopače, ki beračijo in nadlegujejo ljudi. Zdi se, da se jih je zbralo precejšnje število in da so prišli z dežele v nadi, da se bodo tu lažje pre-klatili čez zimo. Tako so včeraj aretirali pet stricev, ki jim delo ne diši. Vse povrsti Franca, Edvarda, Henrika in Janeza bodo še pridržali* da jim natančneje izprašajo vest. Zaradi suma tatvine je bila aretirana neka Ma-n-’a ~ Z bivšim trgovcem Hermanom H iz Studencev, pa imajo na policiji češče velike sitnosti. Včeraj so ga zopet aretirali, ker si izposodi tega ali onega na ulici in ga na prav nesramen način ozmerja in žali. Herman najbrže ne bo čist pri pameti. Nezgoda.
V Vukovskem ’ni„ se je 23-letni viničar Franc Lešmk pri sekanju drv tako hudo vsekal v desno nogo nad gležnjem, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Poravnalno postopanje. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovinl Ludovika Hlustika, klobučarja v Mariboru: narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču je 14. decembra ob 9., zglasitveni rok do 9. decembri
Koncert Tria Brandt
V petek dne 6. t. m. se je nudil mariborskemu občinstvu lep večer komorne glasbe. V veliki unionski dvorani je koncertiral znani Trio Brandl (violina Fani Brandl, čelo Va!y Gara, klavir Herta Reiss), ki je odigral okusno izbran program: Schubertov Trio Es-dur, Mozartov trio B-dur op. 15 in S. Tanejeva trio D-dur. Preveč so nam znane odlične kakovosti te umetniške skupine, da bi bilo potrebno to še posebej podčrtavati. Po-da anje je bilo na višku, tako tehnično kakor interpretacijsko, in umetnicam moremo le hvaležni biti, da so se na svoji turneji odločile koncertirati tudi pri nas, zlasti ko so komorni večeri nekaj tako redkega. Koncert se je vršil pod okriljem Ženskega društva in v dobrodelne namene. Kakor čujemo, je bila dvorana razprodana, zato smo se pa tem bolj začudili, da ni bila zasedena niti za polovico. To pa je do neke me e le žalostno spri-čeva’o za oni del občinstva, ki je kupilo vstopnice, pa se koncerta ni udeležilo; to pomeni pač omalovaževanje te koncertne prireditve. Prišli so pa tisti, ki so bili in so vedno vneti za lepoto; s toplo ljubeznijo so se vdajali božajočim zvokom. ki so jih izvabljale umetnice in pokazali svojo zadoščen e z močnim aplav-diranjem. Nekaj pa bi se mora'o še upoštevati: za komorno glasbo, ki ji, pa ne brez vzroka, pravimo tudi intimna glasba, je unionska dvorana prevelika. Za ta ke večere je potreben manjši ambijent, v 'katerem se morejo poslušalci bolje koncentrirati in sprejemati govor instrumentov v vsej njihovi od umetnikov izvab ijeni zvočnosti.
Večer slovenskih narodnih pesmi
Včerajšnji dijaški koncert v kazinski dvorani je izpadel sijajno. Dvorana je bila zasedena do zadn ega kotička in mnogi so morali oditi, ker ni bilo več vstopnic na razpolago. Stojišča in galerijo je zased a dijaška mladina, po parternih sedežih pa šmo videli zlasti mnogo na-stavnikov, sfarišev in drugih pevskih prijateljev. Tak obisk pa je naše dijaštvo tudi res zašluždo. Še je v njem dobre volje idealnega razpoloženja in vnetosti za našo pesem. Dijaštvo pa je pokazalo, da ob takih pogojih zmore tudi mnogo več kot se je'pričakovalo, kajti to, kar so nam nudili naši mladi pevci in pevke, je zadovoljilo vse v naj večji meri. Dijaška mladina, organizirana v Ferralnem Sa-vezu, se je z ljubeznijo zbrala okoli svojega učitelja prof. Viktorja Schweigerja, k se je s hvalevredno požrtvovalnostjo lotil njene pevske vzgoje in ustanovil dijaški zbor, obstoječ iz kakih 80 pevcev in pevk. V njem smo videli zastopane vse srednje Šole, največ pa realno gimnazijo in žensko učiteljišče.
Razveseljivo je tudi de:stvo, da prof. Sch\veiger postopa pri tem smotreno. Saj je vendar edina pot ta, da se mladina priuči petju in vzgaja njena glasbenost z lahkimi skladbami. Da imajo pri tem prednost naše narodne pesmi, je ravno tako razumHvo, je pa obenem hvaležno za dijake in učitelje in — občinstvo, kakor se je videlo ravno včeraj. Narodne in druge skladbe lažjega stila in tudi iz preteklih dob zamore bodoči zborovski pevec spoznati najlepše kot dijak; pozneje bg imel čim dalje redkecšo priliko.
Ideja prireditve večera narodnih pesmi je prav posrečena in treba torej prirediteljem še posebno čestitati. Peli pa so dijaki in dijakinje s pravim navdušenjem; pazljivo in verno so sledili vsakemu migu svojega vodje ter so biii po vsaki točki burno aplavdirani. Glasovi, prisrčni in sveži, zlasti ženski, so razlivali po vsej dvorani svoj mladosten blesk in našli v vseh srcih topel odmev. Je pa ta dijaška pevska organizacija edinstvena ne le med Slovenci, marveč v všej Jugoslaviji, na kar ,ie lahko še posebno ponosna.
Poskrbljeno je bilo tudi za raznovrstnost večera. Nastopili so mešan zbor, ženski, zbor, moški zbor, vmes pa dijaški solisti in sicer altist Tomo Neralič in baritonist Heribert Cerič, ki sta bila predmet posebnega zanimanja in aplavza Spremljala ju je (kakor tudi ženski zbor) z nam dobro znano spretnostjo pianistka Minka Zacherlova.
Zdaj pa še to: začeli ste in se dobro afirmirali, zato vam pevcem in Vašemu zborovodju naše toplo priznanje in zahvalo* toda ne ustavite se in nadaljujte svojo not z isto vztrainostiol V. M.
Tragična smrt mladeniča
Odslužil je vojaški rok in se smrtno po nesrečil.
Poljčane, 11. novembra
Smrt...! Nikoli ne veš kje te čaka. Najmanj slutiš, pa pride in zamahne s svojo neusmiljeno roko in po tebi je. Res... dneva ne pove nobena prafka • • kot pravi naš Prešeren.
Tako nenadoma in nesluteno je preminul tudi 22-letni fant Rudolf Glaser iz Poljčan. — Ravno so pričakovali starši, sestre in bratje, da se vrne po odsluženju 18-mesečne vojaške službe domov, pa tl pride poročilo, da je mrtev, da ga ni več in ga ne bo nikoli več ... Kot strela z jasnega je zasekala ta kratka brzojavna vest, sporočena od vojaške komande preko tukajšnje orožniške postad, v živo prizadete. Njih žalosti ne moremo popisati, saj je tudi vse ostale njegove znance in prijatelje vest globoko pretresla.
Umiral je v Jadranski bolnici v Mostarju prav tisti dan, ko so se iregovi vojaški tovariši veselih src odpravljali domov. Nesreča se je zgodila ravno zadnji dan njegovega službovanja. Baje se je po nesrečnem naključju sprožila puška, od katere se je poslavl al in nesreča je bila tu smrt neizogibna.
Pokojni mladenič je bil sila bage in mirne narave. Prvotno se je hotel posvetiti. učiteljskemu stanu, pa mu domače gmotne razmere tega niso dopustile. Zelo nadarjen za glasbo se je ves posvetil svo jemu instrumentu — violini — in si skrom no služil kruh s poučevanjem. Pri vojakih' so ga kmalu spre e i k muzičkemu oddelku, kjer se je docela izvežba! za vojaške* Ta godbenika. Pozneje j-e nameraval odriniti za stalno k vojaški godbi. Po odsluženju roka je hotel samo nastopiti š« kratki dopust, nato pa s trebuhom za kruhom... Ali neizprosna usoda ga je sredi najlepših let in načrtov vzela in ga vrnila, ne meneč se za solze in bo!ečine svocev, spet materi zemlji v naročje..' Naj počiva sladko in mirno!	J.	K.
Živinski sejem.
Na torkov živinski sejem so prignali 618 glav in sicer 18 konjev, 12 bikov, 172 volov, 405 krav in 11 telet. Cene so bile: voli, živa teža 2.50—5.60, krave 1.50—4, mlada živina 3—4.75. Prodanih je- bilo 314 glav; za izvoz v Itali:o 15. Mesne cene: goveje meso 6—14, teletina 8—16 i» svinjina 10—22 dinarjev za kilogram.
Internacionalni variete spored v Veliki kavarni — restavraciji Dancingu.
Kdor hoče svež in zdrav ostati naj po-
pi.e en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Jcsefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da . radi pijejo »Franz Jo-šefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, led vicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Jesefova« grenčica se dobi v vseh iekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Četrtek, 12. novembra ob 20. uri »L ueC poti«, ab. C.
Petek, 13. novembra. Zaprto.
Sobota, 14. novembra ob 20. uri »Kralj na Betajnovi«. Premijera.
Nede'ja, 15. novembra ob 15. uri: »Cirkuška princesa«, — Ob 20. uri: »Ma-yer!ing«. Znižane cene.
Naslednja dramska premijera na mari-liorskem odru bo Cankarjeva drama »Kralj na Betajnovi«, eno izmed onih Cankarjevih del, ki so rodila ob svojem nastanku naihujši odpor, a so spoznali njeno pravo jedro in globoko etično prednost šele mnogo kasneje. Na pristni Cankarjev način šiba pesnik tu takratno slovensko politiko, filistrstvo in brutalno samosilstvo. — Cankarjeve drame pomenijo za slovenske odre zmeraj praznik in se zato pričakuje tudi za to premijero. ri bo v soboto. 14. tm. veliko zanimam? občinstva.
Kaj bo v nedeljo v gledališču? V nedeljo, 15. t. m. se bo vprizorila kot P°' poldanska predstava ob 15. uri ognjevita in vesela Kalmanova opereta »CirknS^8 princesa«. — Zvečer pa se bo vprizorila zanimiva drama o smrti bivšega avstrijskega prestolonaslednika. Rudolfa »M«* yerling« pri znižanih cenah
V M a r ! b o r u, 'dne 12. XI. 1931.
Bitka orl
IZ ZGODOVINE RUSKO-
Strašni napad generala Lopuhina.
Nemci so se trdno držali.
General Lopuhin je sam upeljal v boj vso brigado in z lastnim vzgledom dvi-8al duh in hrabrost vojakov.
2e so se zadnje vrste spustile v dolino, ki je delila Kauschen od sosednje vasi- Pri eni izmed bližnjih hiš je stala srupa oficirjev.
Tu je bil poveljnik kavalergardskega Polka, general knez. Dolgorukov, komandant konjeniške Garde — general Sko-ropadski, poznejši hetman Ukrajine in cela vrsta drugih. Bili so nervozni in razburjeni.
Nekdo je govoril o velikih izgubah, o Potrebi umika z ozirom na skoraj dvakrat večjo nemško moč.
— »Umakniti se, ne nameravam!« je dejal general Lopuhin. — »Odpor Nemcev moramo zlomiti!«
Nemške baterije so bolj in bolj pustošile ruske vrste. Opazilo se je že posameznike, ki so se umikali in malo je manjkalo, da ni prišlo do zmešnjave. — Se trenotek — in primeroma maloštevilne ruske vrste bi se začele umikati. Toda vsled trdnosti in odločnosti, komandanta bojnega polja, generala Lopuhina, ki je izkazal nenavadno energijo in junaštvo, je bil umik zaustavljen.
Ojunačene po vzgledu svojega poveljnika, so vrste z oficirji na čelu se zopet obrnile proti dolini in podpirane z artilerijskim ognjem so se zopet pričele pomikati naprej.
Položaj je postajal vedno bolj ugoden ra Ruse, tako da je general Lopuhin, ko je od komandanta divizije prišlo povelje za umik, odgovoril z novim napadom. Vse bojno polje je bilo zavito v dim. Krogle z ogabnim žvižganjem in pokanjem, podobne čurljom so letale na vse strani in pobijale žrtev za žrtvijo.
Pomešani z ruskimi konjeniki so povsod ležali nemški pešadijci, nepremični, z razprostrtimi rokami, z turnistri iz-rumene telečje kože. Nekateri z obrazi na zemlji, drugi na hrbtu in z izbuljenimi očmi so strmeli v jasno nebo.
Pri Rusih je ubit eden od poveljnikov eskadronov, iajbulanec kapetan baron Kaulbars. Poleg ceste je ležalo truplo konnogrenadirskega oficirja, mladega junaka, podporočnika Lopuhina.
Ko so generalu javili, da je mrtev njegov sin, je ta razjahal konja, se nagnil
Dijamant, ki prinaša nesrečo v hišo
Ne malo senzacijo je povzročila vest med ameriškimi bogataši, da se hoče znani večkratni milijonar Meklin ločiti od svoje žene, s katero je preživel četrt stoletja v največji zakonski sreči. Povod za ločitev njunega zakona je vsekakor zanimiv, to tem bolj, ker je dal povod za ločitev dragoceni dijamant, katerega je pred kratkim kupila njegova žena za 300.000 dolarjev. Ko je prišel dijamant k hiši, je doletela milijonarjevo hišo huda nesreča. Najmlajši sinček je žalostno končal na ulici. Po sinčkovi smrti sta se začela milijonar in njegova žena med seboj prepirati. Nesrečni oče ie pripisoval krivdo sinove smrti dija-mantu in trdil, da je zdijamantom prišla v hišo tudi nesreča. Zakonske sreče je bilo konec. Odločila sta se za ločitev.
Dijamant, ki ga je kupila milijonarjeva žena, predstavlja med dragocenimi kamni vellkb vrednost. Težek je 111 karatov. O njem pripovedujejo čudne zgodbe, namreč da prinese vsakemu lastniku nesrečo. Nekoč je ta dragi kamen krasil oko indijskega malika, kateremu ga je ukradel nek pustolovec in ga poklonil Ludviku XIV. Krasil je tudi dia-dem Marije Antonijete in je po njeni smrti izginil.
Pred svetovno vojno, pa ga je kupil Sultan Abdul Hamid. Pozneje je dijamant turška republikanska vlada prodala nekemu Špancu, ki je utonil. Potapljača, ki ie našel dragi kamen, so ubili. Nato je Prišel dijamant v last angleškega lorda Woypa in se tudi pozneje po njem tako bazival. Lord se je oženil z znano artistko Mej Co, ki pa je lordu že prvo boročnn noč pobegnila z drugim kavalirjem in umrla v naivečjem siromaštvu.
Marlborstrt V" E
Kauienu
NEMŠKE VOJNE.
nad truplom, ter ga prekrižal in poljubil na čelo. Niti ena mišica ni zadrhtela na obrazu sivega generala, ki je že naslednjo minuto z istim mirnim in oblastnim glasom dajal povelja. — Še nekaj strelov iz ruskih topov — in umolknile so nemške baterije.
Nemška regularna pešadija, se je začela umikati z vzornim redom. V ruskih vrstah so se zaslišala povelja, na desnem krilu so eskadroni zajahali konje in zadonel je ruski »ura!« in konjeniški eskadroni prve gardne divizije so jurišali na nemške baterije.
Na levem krilu so se še Nemci upirali. Z handžari v ustih, z divjim vpitjem v rdečih čerkeskah,*) na malih, belih in čilih konjičih, so tu jurišali kozaki.
Kot podivjana priroda, ki je nič ne more zaustaviti, so dirjali sinovi prostrane ruske stepe.
Dvajset do trideset korakov pred sovražnikom je zadonelo povelje in nad kozaki se je zabliskalo tako močno, da je za nekaj trenutkov oslepilo Nemce, v naslednjem trenutku so pa krvi in zmage željni kozaki bili sredi nemških vrst. Kozaki so namreč tik pred sovražnikom potegnili svoje svetle, lahke sablje, ki so na solncu povzročile ta blisk, ki je oslepil Nemce. Še trenutek in tudi tu so Nemci bežali.
Med tem so že raznobarvni eskadroni ruske gardne konjenice, huzarji, ulani, konnogrenadirci, dragonci in kavaler-gardi, bili že tristo korakov oddaljeni od nemških baterij.
Toda nenadoma se je na vsej črti nemških baterij zabliskalo in zagrmelo — za trenutek se je juriš ustavil in so eskadroni pokrili s človeškimi in konjskimi trupli polje ter se pomešali med seboj.
Toda ni minila minuta, pa so že zadnje vrste napolnile izpraznjene prve vrste in p'amile na baterijo. Kot prvi je šel eskadron konnegarde pod poveljstvom kapetana barona Vrangela*, ki je zaje! baterije in posekal kanonirje v trenutku, ko so hoteli vnovič sprožiti topove. Naslednji eskadroni so pa sekali in jemali v ujetništvo bežeče nemške vojake.
'0 Čerkeska — kozaška kapa.
* Poznejši general Vrangel — vrhovni poveljnik dobroveljske armade na jugu Rusije.
(Konec jutri.)
Po lordovi smrti je prišel dijamant v roke raznim lastnikom in vsem prinesel nesrečo. Med nesrečneži je bila zadnja žena milijonarja Meklina.
Kantova teorija o postanku zemlje ne drži?
Angleški prirodoslovec James Je-ans, profesor astronomije na univerzi v Cambridgeu, ruši Kantovo in Lapla-cevo teorijo o postanku zemlje in poje slavo svoji novi teoriji.
Kant in Laplace trdita, da je nastalo naše solnce iz orjaške meglene mase, ki se je polagoma zaradi rotacijske sile stiskala proti centru. Ta rotacijska masa se je polagoma pretvorila v solnce in iz nje so odleteli planeti, med njimi naša zemlja. V svoji knjigi »Uganke vsemirja« pa razlaga Jeans mnoge probleme iz teorije o po stanku naše zemlje na zanimiv in zelo prepričevalen način. Jeans pravi v svoji knjigi, da potujejo brezštevilne zvezde po vsemirju. Nekatere romajo v skupinah, druge so zonet osamljeni popotniki Zvezde potujejo v tako neskončnem vsemirju, da si slučaja, da bi se približala ena zvezda drugi, človek ne more zamisliti. Povečini pa romajo zvezde v veličastni osamljenosti. kakor ladje na pustem oceanu. Če si predstavljamo zvezde kot ladje, bi bila ena ladja od druge oddaljena približno poldrug milijon kilometrov, kar lahko potem razumemo, čemu tako redko treščita skupaj taki dve ladji.
Verjetno in mogoče je, da je pred dva tisoč milijoni let vendar prišlo do tega slučaja, da je neka zvezda prišla v bližino solnca in povzročila na solu čni površini ogromne valove, ki so na
E R N T K Jutra
raščali, čim bolj se je približevala. Predno pa se je začela zopet oddaljevati, je bila privlačna sila solnca tolika, da so valovi na solncu, podobni gorovju, razpadli in odleteli, ter začeli krožiti okoli solnca in se ohlajevati. To so veliki in mali planeti, med katere spada tudi naša zemlja. Tekom časa, ne vemo niti kako, niti ke.daj ni čemu je nastalo na enem teh planetov življenje.
Vprašanje bodočnosti je, če bo podlegla dosedanja hipoteza o postanku naše zemlje o Jeansovi teoriji.
Kdo je Al Capone?
O malokaterem človeku se je po svetu toliko govorilo in pisalo, kakor o kralju banditov v Chicagu. Še danes lansirajo časopisi to in ono drzno tatvino, ki jo ima na vesti Al Capone. Ta banditova slava je dala pobudo nekemu podjetnemu Ame-rikancu, da je napisal življenjepis te splošno znane osebe. Kakor pravi pisatelj v svoji knjigi, je bil Al Capone v svoji zgod nji mladosti priden in dober dečko. Njegov oče je bil brivec. V brivnici je pridno pomagal svojemu očetu in živel jako skromno. Najljubša zabava je bil zanj biljard. V biljardu je bil pravi mojster. To ga ni zapeljalo. Čeprav je bil strasten igralec, je vendar bil vedno že ob desetih zvečer doma. Tako je živel do svojega 21. leta. Po 21. letu pa se je zavrtelo kolo njegove življenske usode. Prišel je na neko politično zborovanje in tam z velikim zanimanjem in pazljivostjo poslušal govornika. Po zborovanju so ga povabili njegovi prijatelji, naj gre z njimi v kavarno, kjer je neki tujec, ki jih je pri kartah obril za ves denar. Prosili so ga, naj začne s tujcem biljardirati za denar. Al Capone se je dal pregovoriti, začel s tujcem igrati biljard in ga oskubil za 800 dolarjev, nakar se je s tujcem sprl. Prišlo je celo do pretepa, med katerim je Al Capone pobi! tujca, da se je zgrudil na tla. Iz strahu, da je tujca ubil, je pobegnil v Chicago in se tam seznanil z raznimi banditi. Od takrat je postal Al Capone sam zločinec, in ie bil do nedavnega vse-gamogočni »kralj roparjev« v Chicagu.
Osel požrl 15.000 levov.
Nekemu bolgarskemu kmetu se je zgodila pred dnevi nenavadna nesreča. V Plevnu je prodal par volov za 16.000 levov. Ves zadovoljen z dobro kupčijo je zajahal svojega osla in se napotil proti domu. Zavest, da nosi seboj toliko denarja, ga je tako prevzela, da je med potjo razjahal osla, sedel ob kraj poti in začel šteti svoje tisočake. Osla pa je pustil, da se pase po obcestnem jarku. Najprej je parkrat preštel tisočake, ki jih je bilo 15, za ostali tisočak pa je imel drobiž. Preštete tisočake je lepo zložil in jih položil poleg sebe na travo. Ko je štel drobiž, se je pripasel osel do kmeta in pohlastal vseh 15 tisočakov, ki so ležali zloženi v travi. V tem trenutku je skočil kmet proti oslu, da bi rešil tisočake, toda prekasno. Izginili so v oslov želodec.
Največje potniško letalo.
Največje potniško letalo je brezdvom-no, avijon, ki so ga te dni izročili prometu med Londonom in Kanado. Novo letalc je po svoji notranji opremi najrazkošnejše, ima 120 sedežev in 50 postelj in tehta skupno nad 60 ton. Dvanajst motorjev ga tira s hitrostjo dveh angleških milj na minuto. Letalo bo služilo rednemu potniškemu in poštnemu prometu med Anglijo in Kanado. Zanimivo je, da se je prijavilo med uslužbence, ki bodo vršili službo na letalu, večje število pogumnih Angležinj.
Današnja žena.
Neki mešetar s hišami je ponudil mlademu, pravkar poročenemu paru hišo v nakup. Ker ni bilo moža doma, je odpravila žena mešetarja sama. Odrezala seje takole: Rodila sem se v porodišnici, zredili so me v otroškem zavetišču in vzgojili so me v vzgojevaiišču. Svojega moža sem spoznala v avtomobilu in poročila sem se v cerkvi. Hrano imam v hotelu, kjer imam tudi udobno opremljeno sobo. Dopoldne spim, pop#idne pa igram karte. Zvečer grem v kino ali na ples. Če zbolim, grem v bolnico, ko bom pa umrla, me bo pokopal pogrebni zavod. Čemu mi ho torej hiša? Vse kar potrebujem, je denar, soba za spatlje, garaža in mož-
Stran 3.
Soholstm
Sokol Pobrežje
prične s svojimi rednimi predavanji. Prvo takšno predavanje bo v nedeljo 15. t. m. ob 10. uri pri g. Renčelju. Predava g. prof. Kovačič. Vse članstvo je dolžno, da se predavanj udeleži.
Lutkovni odsek Sokola Maribor-matice
otvori v nedeljo 15. nov. ob 4. pop. v Narodnem domu letošnjo sezono z uprizoritvijo pravljične igre v 3. dejanjih (6 slikah) »Princ Rožencvet in Lilijana«. Vabljeni vsi!
Sokolski društvi Maribor-matica in Maribor I.
priredita tekom tega meseca več predavanj, ki so namenjena predvsem tekom letošnjega leta pristopivšim članom, da jih seznanijo natančneje s Sokolstvom in njegovim namenom. Prvo tako predavanje se vrši to soboto 14. nov. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma; predava br. dr. M. Kovačič o »Miroslavu Tyr-šu«. — Ker ne more biti nihče sprejet v članstvo, ki teh obveznih predavanj ne bi posetil, se pozivajo nanj vsi novi člani, dolžnost pa je tudi ostalega članstva, da s Čim večjo udeležbo pokaže svoje zanimanje za velikega ustanovitelja Sokolstva, čigar 100 letnico rojstva slavi slovansko Sokolstvo prihodnje leto. — Naslednje predavanje br. prof. Kenda o »Zgodovini Sokolstva« se vrši v sredo 18. t. m.
Šport
Medklubski odbor LNP, službeno.
V nedeljo, dne 15. t. m. se vrši na igrišču ISSK Maribora brzoturnir za pokal MO. Razpored tekem je sledeči: Ob 13.30 SK 2elezničar:SK Svoboda; ob 14.15 ISSK Maribor ::SK Ra pid in ob 15. finale. Na igrišču SK Rapida se vrši prvenstvena tekma SK Železničar mlad.:SK Rapid mlad. Službujoči odbornik na igrišču ISSK Maribora g. Kemeny, na igrišču S>K Rapida g. Lorber. Tajnik.
Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno.
Nedeljske tekme sodijo sledeči gg. sodniki: SK Železničar:SK Svoboda g. Mohorko; ISSK Maribor :SK Rapid g. dr. Planinšek; finale brzoturnirja gosp. Nemec; SK Železničar mlad.:SK Rapid mlad. g. Bergant.
Tilden zopet v Parizu.
V torek je v Parizu porazil Karl Kože-luh Francoza Plaa s 6:3, 6:4, 6:1, Tilden je premagal Nemca Niisslein-a s 6:2, 6:3, 6:3, nemški par Ntisslein—Najach pa je zmagal nad parom Tilden - Hunter 6:4, 3:6, 6:1.
Češkosk>vaška:ItaIlja.
V nedeljo 15. t. m. se odigra v Rimu meddržavna nogometna tekma češko-slovaška-Italija.
Mariborski smučarski klub
priredi v nedeljo, dne 15. t. m. peš-izlet do Pohorskega doma in Ruške koče. Odhod ob 6. uri iz Glavnega trga.______________,__________________
170 milijonov dolarjev za brezposelne.
Da bi vsaj deloma omilila hudo krizo med delavskimi sloji, je ameriška vlada stavila pred bližajočo se zimo 170 milijonov dolarjev v svoj proračun. Vlada in pa posamezna mesta se trudijo na vse mogoče načine, kako bi pomagala stradajočim množicam, ki ponekod umirajo od glada. V to svrho so se ustanovile številne socijalne in humanitarne ustanove, prevzele težko skrb za brezposelne. 170 milijonov dolarjev bo komaj zadostovalo za najnujnejšo prehrano. A odkod .dobiti denar za potrebno obleko in kurivo po zimi, ta skrb mori ameriške socijalne kroge in vlado. 314 ameriških mest s strahom gleda v bližnjo bodočnost; od teh je le 177 mest, ki pričakujejo, da'bodo srečno in brez večjih posledic prebolela strašno krizo, ker so darovali nekateri bogataši težke vsote za brezposelne*
— ......... .....—— -.—..i, , , ,   ..J.  
Čitaite
..VECERNIIC
MarlBorsM V E C E R N ! K Jufra
Preskrbite se za zimo
NE ODLAŠAJTE Z NAKUPOVANJEM POTREBNE OBUTVE. V NAŠIH PRODAJALNAH BOSTE NAŠLI VSE, KAR VAM JE POTREBNO ZA VAŠE NOGE!
Vrsta 1045—71
Najnovejša jesenska moda. Evo lepih, lahkih in elastičnih snežnih čevljev. V njih izgledajo noge zelo elegantne. Lahko se nosijo na vsako vrsto čevljev. Imamo jih v raznih barvah in v raznih nijansah.
»Mlkado.«	Vrsta 7045
Ko ste doma, ko delate v kuhinji in hodite iz sobe v sobo, nosite te' copate. Obvarovale Vas bodo pred prehladom. V njih se Vam noge najbolj odpočijejo.
Vrsta 9892—50
Za Vaše otroke pripravili smo te gumijaste škornje. Koristili jim bodo po zimi in v slabem vremenu. Obvarovali bodo Vaše otroke pred prehladom. Lahki za čistiti. Zadostuje, da jih očistite z vodo^ nakar izgledajo kakor novi.
Vrsta 9895-50
Zenske gumijaste welingtonke. Imamo jih tudi v rjavi barvi. V njih se boste vedno udobno počutili, ker Vam obvarujejo noge pred mokroto tudi v najslabšem vremenu.
»	Vrsta	215
Pazite na svoje zdravje. Obuvajte se dobro* kadar je slabo vreme. Evo udobnih in toplih domačih čevljev. Topla obutev je najsigurnejše sredstvo pred prehladom.
Vrsta 1865—01
V teh elegantnih zimskih čevljih iz-gledala bo Vaša noga zelo mala. Čevlji Vam ostanejo v njih vedno suhi in čisti. Imamo jih v črni in rjavi barvi.
rročjo .ie udaril s pestjo, v. drugi pa * palico po durih.
»Odpri!« je kričal s samozavestnih glasom zakona. »Odpri ali pa razbijet# vrata. Vem, da si tu. Odpri, čuješ!«
Neš Pender je mahoma nehal trepetati, vsa nervoznost je hipoma izginila. Ko mu je pretilo odkritje in ječa, je bil neverjetno miren. Segel je pod žimnico in izvlekel torbo.
Po prstih je stopil k oknu, ga med tres-kanjem po vratih odprl, potem pa * močnim zamahom zalučal težko torbo daleč, daleč v noč. Pljusnila je v kalno vodo kanala — pljusnila je in se potopila za večne čase.
Prižgavši plin, je stopil Pender k vra-tom in jih je odprl na stežaj. Naj prilomasti zdaj vsa londonska policija, če hoče. Nobenega dokaza na njegovo krivdo ni več bilo, zdaj je bil brez skrbi. Nihče mu ni mogel več očitati, da je ukradel torbo. Ležala je na dnu kanala in bo tam ostala do zadnjega dne. Niti trohice mti niso več mogli dokazati. Karkoli je na-hotilo policijo k njemu, zdaj je vse potegnil za nos.
Široko je odprl vrata in je stopil izzivalno na prag.
»No,« je vprašal, »kdo pa ste in kdo Vam da pravico, poštenega človeka buditi cb tej uri? Če —«
Beseda mu je zastajala in prehajala v grgranje. V motni luči plinske svetilke sc je majala pred njim majhna pijana pokveka, ki je vihtela zlomljeno palico.
Kakor sova je žmirkal. Nato je pijano zarežal in mrmljal:
»Oprostite, dedek. Spet sem v napačnem nadstropju. Nikoli si ne morem zapomniti stanovanja. Mislil sem, da mi je žena zaklenila vrata. Hotel sem ji pokazati. kdo je gospodar. Zal mi je, da sem A as zbudil, dedek. Zmotil sem se. Lahko noč!«
KONEC.
nakitov, ki jih nihče ne bo iskal pri njem, je bil slab in se je tresel in je bil v nevarnosti, da ga puste živci na cedilu.
Ko je gong naznanil, da je omledna večerja pripravljena, ni šel nikamor, marveč je čepel v vse gostejšem mraku In se je z bolestjo v srou čudil, zakaj bi pri vsakem koraku kakega hotelskega gosta najrajši zakričal alise skril.
Dež je pljuskal ob okno njegove sobe. Tudi to mu je bilo neizrecno nadležno. Že pet. dni je tako deževalo, a še nikdar ga ni dež tako mučil kakor danes.
Bil je bogat. Čakalo ga je življenje polno lene sreče. Da, bi! je bogat; in bil je varen — varen pred vsakim odkritjem. Toda — nerodni koraki gostov, ki so se vračali od večerje, so bili vzrok, da mu je rahel pot orosil lice in dlani. Vsaka stopinja bi lahko privedla kakega redarja. Nič nevarnosti ni bilo. Zavedal se je, da mu nihče ničesar ne more. Toda — besno se je boril s svojo bebasto nervoznostjo.
Bil je bogat. Nobene nevarnosti ni bilo. Toda dogajajo se slučaji... Spomnil se je resnice, da zločinec izdajstvu zaklepa in iznova zaklepa devetero vrat, deseta pa pusti na stežaj odprta. Katera vrata slabega preudarka je pač pustil sam odprta? Že petnajstokrat si je oponašal, da je histeričen norec. A —
Dolge ure je presedel, preležal, prehodil. Velemestni nemir je pojemal. Minila je polnoč. Le dež je še vedno pljuskal po oknu. Tedaj je nenadoma začul na hodniku oprezen korak, ki se je bližal. Neš Pender je krotil svoje živce.
Noga je obstala pred njegovimi vrati Počasi je nekdo pritiskal kljuko, lahno, oprezno, kakor bi ga kdo hotel iznena-diti v spanju in se tako ogniti borbi ž njim. Neš je skočil iz postelje in trepetal v temi.
Ko je prišlec ugotovil, da so vrata zaklenjena.,je pozabi na opreznost. Z vso
ne bo pogledal, dokler ne pride po celodnevnem potovanju k prvemu odjemai-cu v najbližjem mestu, v katero je bil namenjen. Medtem pa bo torba shranjena vsaj enkrat v kaki hotelski blagajni.
Neš je po svoji navadi tudi to popoldne dolgo delal. Vsi drugi nameščenci so že odšli. V rjav papir je bila zavita Keytesova torba in ležala vse popoldne pod Penderjevo mizo. Nevarnost je minila. Vsak sled, ki bi vodil k njemu, je bil zabrisan.
Kakega pol leta je še nameraval delati pri Grodmu & Grodnu. Potem bo zahteval povišek prejemkov, če ga bodo odbili ali mu ponudili le smešno vsoto, bo vzrojil in se skregal z vzburljivim šefom in nato ga bodo odpustili.
S svojimi prihranki bo potem popotoval po kontinentu — takole poceni, kakor je to skozi dolge mesece neštetokrat svojim znancem razlagal. V Bruslju ali Antwerpnu bo popotovanje prekinil in skočil v Amsterdam, v Meko draguljarjev. O pravem času se bo vrnil na Angleško in se nastanil v kakem manjšem mestu, daleč od torišča svojih poslov pri Grodnu & Grodnu.
Vse to je bilo smešno enostavno in brez vsake nevarnosti.
Odšel je domov. Stanoval je v prenapolnjenem hotelu, ki se je naslanjal na Regentov kanal. Že šest let je tu prebil v bolj revni sobi drugega nadstropja z razgledom na kana.!. — Odhitel je v svoje stanovanje, zaklenil vrata in skril torbo z nakiti pod žimnico, ki jo je lepo pogrnil s posteljnino.
Jezil se je radi nemirnih živcev. Reakcija se je namreč uveljavila in ga je hudo mučila. In vendar: vse te mesece snovanja naklepov ni bil opazi! prav nobenega nereda v živčevju. Sedaj, ko je bilo delo končano, in to z uspehom končano. sedaj, ko je imel za tri milijone
Poslovenil L. L.
Pri težkem poslu je omahnil. Polžki vrč mu je zdrknil iz rok in je padel na mizo in voda se je razlila po vseh predmetih, ki so ležali na njej. Neš sam je padel čez mteo in pometal na tla vse, kar je bilo na njej, ko je zdvojno krilil z rokami po zraku, da bi zopet našel izgubljeno ravnotežje.
Ogenj in voda in s pisalne mize padajoči pribor, vse to je privabilo pet ali šest sotrudnikov v pisarno.
Čez nekaj trenutkov konfuzije je plamen ugasnil. V$i prisotni so pobirali in postavljali na mizo po sobi raztresene predmete. Pender se je lepetaje opravičeval radi svoje nerodnosti in je dokazoval razjarjenemu Grodnu, da je imel najboljše namene.
Prosto dihal pa je Šele tedaj, ko je po preteku dolgih desetih minut Keytes vzel torbo z mize in si jo kakor po navadi pripel k zapestju, segel Grodnu v roko in površino pokimal v slovo nespretnemu Nešu, ki je bil povzročil tako brezsmiseln nered,
Za teh brezkončnih minut je še bilo vedno mogoče, da bi se bil Keytes spomnil, da tega ali onega še ni povedal šefu o svojih namerah na potovanju In da bi odprl torbo, lroteč podpreti svoje nazore s tem ali onim vzorcem.
Baš v teh desetih imnutah je ugotovil Neš Pender, da so mu bili živci po vražje vznemirljivi. Tisto dolgo snovanje in brezkončni strah sta mu bila ubila dozdevno duševno ubranost. Posml ie neznosen do skrajnosti.
Toda nevarnost je minila- Keytes je odjadral z zamenjano torbo in njenimi v papir zavitimi kamenčki in koščki cementa. Bržkone potnik svojih vzorcev
500 KOMADOV
sirkovih metel
753 kg suknienili cunj in 20 kg suhih hrušk in sliv se bo prodalo na javni licitaciji dne 13. novembra ob 10, uri v tovornem skladišču na glavnem kolodvoru v Mariboru.	5197