Edini slovenski fsMMSk
< ? Zedinjenih duifib s-■ ■ ■
Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELETOM P18 AKNE: 4687 COBTLANDT. Entered as Second-Claw Matter, September 21,1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3,1879.
TELEFON PISABNE: 4687 OO&TLANDT.
NO. 159. — fiTEV. 159.
NEW YOSK, SATURDAY, JULY 8, 1916. — SOBOTA, 8. JULIJA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV,
Angleži so večkrat
predrli nemško črto.
ANGLEŽI SO NA CELI FRONTI NAPADALI IN IME LI NA VEČJIH KRAJIH VELIKE USPEHE. — NA FRANCOSKIH FRONTAH JE PRETEKEL ZADNJI DAN SKORO BREZ VSAKIH BOJEV, LE PRED VER-DUNOM JE BILO PAR PRASK. — FRANCOZI SO PREPRIČANI, DA BODO IMELE NJIHOVE ČETE VELIKE USPEHE. — ZAVEZNIKI SO TEKOM JUNIJA IZGUBILI 37 ZRAKOPLOVOV.
Bodočnost Nemčije.
Agitacija Narodnega odbora. — Mesta si sama nakupujejo življenj-
skep otrebščine. — Vojni kruh.
London, Anglija, 7. julija. — Angleške čete so vzhodno od Alberta pričele zopet z resno ofenzivo in so imele včeraj upoštevanja vredne uspehe na fronti med Con-talmaisonom in Thiepvalom.
Nemci so se z \ so silo zoper sta vi j ali, toda vse njihovo prizadevanje in vse njihove neizmerne žrtve so bile popolnoma zastonj.
Na nemško-franeoski fronti je bilo malone brez večji h bojev.
Angleži so pričeli z napadi takoj, ko se je pričelo daniti. Na nemške pozicije so pričeli najprej pošiljati hud artilerijski ogenj in napravili so velike poškodbe na za-kopih, vsled česar so se Nemci morali na večjih mestih umakniti.
Angleški vojni urad je izdal sledeče poročilo:
—	Dasi se je sovražnik z največjo trmoglavostjo izstavljal in odbijal naše hude napade, smo vseeno imeli velike uspehe, osvojili smo namreč več zelo važnih postojank.
Južno od Thiepvala smo zavzeli več strategičnih točk ki so bile za Nemce velike vrednosti.
Še bolj južno je ena naših brigad napadla sovražne postojanke in Nemce prisilila, da so se za 500 jardov pomaknili nazaj. Zdaj se vrše hudi boji za vas Ovillers, ki se nahaja v bližini, kjer so se vršili ti boji.
Naši napadi na La Boisselle so se tudi nadvse dobro obnesli. Nemce smo prisilili, da so se pomaknili 2,000 jardov proti meji.
Severno od Fricourta smo zapodili sovražnika iz dveh gozdov in iz treh vrst strelskih jarkov.
Boji so se vršili tudi na drugih delih naše fronte, v katerih smo imeli tudi velike uspehe.
Nemške izgube so morale I-iti danes ogromne. Vedno se je videlo prihajati nemške rezerve.
Cel dan je naletaval dež, vsled česar je bilo napadanje zelo ovirano. —
Pariz, Francija, 7. julija. — Francosko uradno poročilo se glasi:
—	Noč je pretekla, ne da bi se bilo kaj posebnega dogodilo.
Nemški zrakoplove i so vrgli par bomb na mesto Lure, česar posledice so bile, da je bilo ubitih enajst oseb in tri so bile ranjene; razven enega vojaka, so bile žrtve ženske oziroma otroci Eii nemški stroj smo spravili na zemljo pri Meziresu, enega pa pri Leffincourtu. —
Berlin, Neničjja, 7. julija. — Nemško uradno poročilo se glasi:
Na obeh straneh reke Somme so se vršili hudi boji malone celo noč, ki so bili pa za nas nepovoljni.
V okrajih južno od Contalmaisona, Henia in Estre-esa so bili boji najhujši.
Pariz, Francija, 7. julija. — Z ozirom na verdunske boje se francosko poročilo glasi:
—	Pred Verdunom ni bilo brez bojev. Vršili so se zlasti pri vasi Fleurv, napadali so Nemei, toda smo jih uspešno odbili.
Dalje se je malone na vseh delili francoske fronte vršilo hudo bombardiranje, toda položaj je v splošnem neizpremenjen.
Berlin, Nemčija, 7. julija. — 44 Na verdunski fronti so Francozi vprizorili par napadov, toda smo vse odbili," pravi nemško poročilo.
—	Francozi io Angleži so tekom meseca junija izgubili sedemintrideset zrakoplovov, izmed katerih jih imamo petindvajset mi v posesti.
Pariz, Francija, 7. julija. — Po celem mestu vlada veliko veselje, ko prihajajo novice o velikih francoskih in angleških uspehih v Somme dolini.
Ker so se nemški protinapadi ponesrečili, so vsi prepričani, da bodo zavezniki vždrzali.
Prve dni zavezniške ofenzive so časopisi pisali, da ljudje ne smejo biti preveč prepričani, da bodo imele angleške in francoske čete uspehe. Zdaj pišejo, da bodo v teku enega meseca Nemci brez dvoma na onkraj meje.
London, Anglija, 7. julija. — Angleški kralj je poslal generalu Haigu, poveljniku angleških čet na franco-sko-belgijski meji sledečo brzojavko:
—	Prosim naznanite armadam pod vašim poveljstvom moje iskrene čestitke nad uspehi,, ki so jih imele v
bojih. Ponosen sem na svoje čete. Nihče bi se ne bolj hrabro boriti. —
roril:
da bo saalu-
Berlin, Nemčija, 7. julija. — V Nemčiji se je stvori! Narodni odbor, v kate^™ je zastopano veliko število učenjakov, tovarnarjev, veleposestnikov itd. Odboru napeljuje knez Wedel. — Naloga odbora je skrbeti za bodočnost Nemčije. Po kakšnem načrtu bodo delovali odborniki, ni v poročilu omenjeno.
Haag, Nizozemsko, 7. julija. — Sem je dospelo poročilo, da je prišlo do nesporazuma med načelstvi velikih nemških mest in med glavnim nakupovalnim uradom. Mesta bodo odzdaj zanaprej sama nakupovala življenjske potr.beščine, in hočejo postati v tem oziru popolnoma neodvisna od glavnega na kupoval nega urada.
Kolin, Draždane in druga večja nemška mesta so že poslala svoje posebne zastopnike na Nizozemsko, kjer bodo nakupili zadostno množino živil.
Ker v Nemčiji zelo primanjkuje krompirja ne bo zanaprej dovoljeno posluževati se pri peki krompirjev moke. Krompirjevo moko bo nadomestovala ržena. — Rži ima namreč Nemčija še precej na razpolago.
V krajih, ki leže v neposredni bližini meje, so velike zaloge raznih gumijevih izdelkov. Ti izdelki so bili najbrže vtihotapljeni preko meje. — Centralni urad je ves gumij zaplenil in ga plačal po pet mark kilogram.
Nemci so zaplenili angleško ladjo.
Berlin, Nemčija, 7. julija. — U-radno se danes naznanja, da so nemške vojne ladje zaplenile angleški parnik "Lestris" in ga odvedle v nemško pristanišče kot vojni plen.
Dva Amerikanca ranjena pred Verdunom.
Pariz, Francija, 7. julija. — Nek šestinčni strel je zadel Richarda Nortona, rojenega Amerikanca, ki je pri Ameriškem križu.
Ranjen je bil tudi Harry Hor-ward Hollinshead iz Sparte, N. J., in sicer v ramo. — Rani nisjta nevarni.
Mehika in Zdrt države.
Predsednik Wilson je sprejel Car-ranzovo ponudbo. — Odgovor na zadnjo noto je šel že naprej.
Washington, D. C., 7. julija. — Predsednik Wilson je potom državnega tajnika Lansinga poslal mehiški <lde facto" vladi noto, ki je odgovor na prijateljsko Carran zovo noto od 4. julija.
Kabinet je noto odobril, nakar jo je Lansing izročil mehiškemu poslaniku Arredondu, da jo je potem odpravil naprej svojemu zunanjemu uradu v Mehiko.
Združene države so zadovoljne se s Carranzom direktno dogovoriti glede bodočih korakov v Mehiki, zavržejo po Carranzov predlog, da bi se podvrgle posredovanju južnoameriških ali kakih drugih držav.
Predsednik Wilson zahteva, da se C-arranza takoj odloči in naznani Združenim državam kaj so njegovi načrti oziroma kaj namerava storiti v dobrobit svoje dežele in v varnost ameriških državljanov v Mehiki in na ameriško-mehiški meji.
Mehiške zadeve bo imel zdaj v rokah začasni državni tajnik Polk, kajti Mr. Lansing je odšel na počitnice, vendar kljub temu bo v vedni zvezi z državnim departmen-tom.
Državni department je dobil iz zanesljivega vira poročilo, da se nahajajo v bližini ameriške meje zopet Villisti in da je nevarnost, da bi zopet vprizotili kak napad.
Tozadevno se je takoj obvestilo vojaške oblasti na iieji.
Epidemija se širi.
Boltteii se neprenehoma razširja. Otroci s oboleli celo na Srednjem zahodu in "Kanadi.
Laška fronta.
Vroči boji ob soški fronti. — Junaški čin avstrijskega poročnika. Napredovanje avstrijskih čet.
Pozor pošiljatelji denarja!
Vsled negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne posiljatve do preklica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati morejo le zamude. Mi jamčimo vsako denarno pošiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo ljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj ▼ zvezi radi vojne in radi popolne sigurnosti pri pobijanju denarja.
Osas:
t
.90 1.10 S.S0 SL00 S. 70 4.40 K. 10 S.8S S. 60 7.S0 7.81
Rim, Italija, 7. julija. — Italijanski generalni štab je podal sledeče uradno poročilo:
Med reko Adižo in Astico se vr-še vroči artilerijski spopadi. Sovražne baterije so obstreljevale pobočje Monte Majo. Severno od Posine je sovražni kv veliki premoči.
Na planoti Sette Communi smo obnovili napad proti dobroutrje-nim postojankam na Monte Inter-rotto.
Zavzeli smo dve važni poziciji ter vjeli skoraj tri sto mož. Bazen tega smo zaplenili tudi precej vojnega materijala.
Na ostali tirolski fronti je položaj neizpremenjen.
Pri Tržiču je sovražnik dvakrat napadel nase pozicije, pa smo ga obakrat pognali z velikimi izgubami v beg.
Berlin, Nemčija, 7. julija. — Avstrijski generalni štab poroča:
Italjani že par dni neprestano obstreljujejo naše pozicije na Do-brdobski planoti. Na nekaterih mestih je prišlo do bojev z ročnimi granatami.
Med Brento in Adižo smo odbili vse sovražniške napade.
Pri Monte Inerrotto je vjel poročnik Kaiser s šestimi možmi 26. domobranskega polka 266 vojakov (f). Na nekem drugem mestu smo vjeli 16 častnikov in 366 mož.
Ob soški fronti je vladal dozdaj mir, zdaj se je pa zopet začelo na obeh straneh zelo živahno obstreljevanje.
Avstrijci imajo na soiki fronti primeroma le malo vojakov, ker so poslali skoraj vse v Galicijo in v Bukovino.
Kakorhitro se bodo vrnili, bodo zopet začeli s splošno ofenzivo.
Po celem Vzhodu in Srednjem zahodu se oblasti pripravljajo, tla bi zatrle pretečo epidemijo — o-troško mrtvoudnost —, kajti ta bolezen se je že pojavila v Bostonu, Chicagu, Baltimore-u in Mon-trealu ter drugih mestih.
Včeraj je umrlo v New Yorku zopet dvaindvajset otrok, poleg tega je bilo pa priglašenih še sedem-inosemdeset novih slučajev, izmed katerih je 60 v Brooklynu, 13 v Manhattanu, 8 v Richmondu, 3 v Queensu in 3 v Bronxu.
Zdravstvene oblasti v "Washing-tonu so vkrenile korake, da se bo organiziralo večje oddelke zveznih zdravnikov, ki bodo takoj pričeli z delom proti tej bolezni.
Vse zdravstvene postaje v Združenih državah so dobile včeraj brzojavke, da pazijo na zdravje o trok ter da vsak slučaj mrtvoud-nosti prijavijo v Washington in dotičnega otroka takoj odstranijo, da se tako prepreči razširjenje bo lezni.
Zdravniki, ki se zdaj s tem pečajo so mnenja, da vreme zelo vpliva na to bolezen; pravijo, da ko bo nastal ohladneje, se bolezen ne bo več tako razširjala.
V teku enega meseca je zahtevala ta bolezen 187 žrtev.
Dr. Emerson, newyorski zdravstveni komišner je včeraj naznanil, da bo, ako se ne bo te bolezni v kratkem času omejilo, primoran odrediti, da se otrok ne bo pripustilo v parke, v kopališča in druge slične kraje.
Poročila so celo došla, da se je par slučajev mrtvoudnosti pri o trocih pojavilo celo v Kanadi.
Klavir v nemškem z&kopu.
Pariz, Francija, 7. julija. — S fronte se poroča, da so francoski vojaki našli v neke zavzetem zako-pu klavir in postelje.
Iz tega se vidi, kako so bili Nem ei prepričani, da so njihove pozicije nezavzetne.
Poroča se tudi, da je opažati v nemških zakopih veliko razkošje.
Unisti se strinjajo z irskim sporazumom.
London, Anglija, 7. julija. — V Carlton klubu so imeli včeraj Uni sti (irska stranka) tajno sejo, ka teri je predsedoval kolonijski tajnik A. Bonar Latv, pri kateri so pretresali vprašanje glede irskega sporazuma.
Parlamentarični korespondent londonskega lista "Daily Chronicle" piše:
"Dasi se je velika večina govornikov zelo kritizirajoče izražala cel istvari, je kljub temu upanje, da se bo vse lepo poravnalo".
DENAR SE LAHKO ODPOŠLJE V STARO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVU.
Rusi napredujejo ob celi črti med Rigo in Bukovino.
RUSKA. POROČILA O ZMAGAH. — NEMCI ODLOČNO ZATRJUJEJO, DA JE GENERAL HIND EN-BURG POGNAL VELIK DEL RUSKE ARMADE. — KOZAKI SO ZASEDLI ŽELEZNIŠKO POSTAJO V MESTU MANEVIČI. — MED 4. IN 5. JULUEM SO VJELI RUSI 300 ČASTNIKOV IN 10,000 MOŽ. — RUSKA OFENZIVA SEVEROZAPADNO OD KIMPO-LUNGA. — NEMŠKI PROTINAPAD.
Naslov velja: vsaka beseda 65 centov; zaradi natančnosti je treba upoštevati tudi hišno številko in zadnjo pošto, ako se ista ne nahaja v kraju.
To svoto je dodati dnevnemu kurzu; manj od 50 kron ni mogoče poslati in ne več kakor 10,000 K.
Brezžične posiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto.
Natančno smo poizvedeli, da take posiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere in je mogoče dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan v 20 dneh. Zgodi se pa kaj lahko, da pošiljatev traje tudi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne more izgubiti, pač pa je mogoča TisVss-
xt ■ .. „ . „ —	nitev, ako se urine Ido kaka na-
JNa perzijski fronti se m prrpe- ^^
tiilo ničesar posebnega. Tudi pri j Kdor žeti poslati na ta način de-Irakn je položaj neizpremenjen. L^ T mtm domovino, mora na-Pn Coroku smo vjeli sto ruskih;tančno napisati naslov in do-
Ttcrki v Kavkazu.
Carigrad, Turčija, 7. julija. Turško armadno vodstvo poroča:
XT_ 1___r •	.___.
vojakov in enega stotnika. — Med dati: poiljt aaj M pO padlimi sovražniki se je nahajal hnia« tudi nek major.
Ob
Male Azije
Petrograd, Rusija, 7. juli ja. — Ruski generalni štab poroča, da Rusi prav dobro napredujejo ob celi fronti in da vsak dan v jame jo veliko število avstrijskih in nemških vojakov.
Tozadevno poročilo se glasi:
—	Na fronti pri Dvini in pri Dvinsku se vrše vroči artilerijski spopadi. Južno od jezera Naroč smo zavzeli včeraj z naskokom nekaj nemških strelnih jarkov in prepodili sovražnika.
Zapadno od gorenjega teka reke Styr se je razvila izvanredno vroča bitka. Tipati je, da se bo za nas ugodno končala.
Pozicije, ki smo jih zavzeli pri Optevu, so izvanredno velike strategične važnosti. Nek naš kavalerijski oddelek je zaplenil včeraj nemško baterijo, sestoječo iz šestih topov. Vasi Komarovo in Gradič so v naših rokah.
Artilerijska bitka južno od Stohoda in ob dolenjem teku reke Lipe še ni končana. Pri Gljadku v Galiciji smo odbili vse sovražniske protinapade.
Zapadno od S tyre smo vjeli v pondeljek 270 Častnikov in 9,900 mož. Razen tega smo zaplenili 29 strojnih pušk, 5,000 navadnih pušk in veliko množino drugega vojnega materiala.
Petrograd, Rusfja, 7. julija. — Poročilo, ki ga je izdal veliki ruski generalni štab, se glasi:
—	V raznih bojih, ki pa dozdaj še niso končani, smo vjeli med 4. in 5. julijem 300 častnikov in 7,415 mož; zaplenili smo šest topov, 23 strojnih pušk, dva žarkometa, 11 metalcev bomb in 73 čolnov za prevažanje municije.
Pri Gruziatinu smo odbili vse sovražniške napade. Na desnem bregu reke Dnjester je prišlo pri Idačevu do vročih spopadov. Nemci so se zelo hrabro borili, toda naši premoči se niso mogli vstavljati.
Vzhodno od Baranovičev je sovražnik z vso silo navalil na na|e postojanke.
Petrograd, Rusija, 7. julija. — Uradno poročilo se glasi:
■ — Ob dolenjem teku reke Styr se boji neprestano nadaljujejo .Močna kozaška patrulja je zasedla železniško postajo v mestu Maneviči.
Severozapadno od Kimpolunga je bil stppil sovražnik v ofenzivo, toda mi smo ga kmalo pognali v beg.
Kakorhitro bomo imeli na tem delu fronte malo več vojaštva, bomo začeli prodirati proti Ogrski.
Nemci in Avstrijci se sicer zelo hrabro bore, toda dolgo časa se ne bodo mogli vzdržati.
Berlin, Nemčija, 7. julija. — Na vzhodnem bojišču si Rusi na vse načine prizadevajo prodreti našo in avstrijsko fronto, toda dozdaj so bili še vsi njihovi poskusi brezuspešni.
General Hindenburg je odbil vse sovražniške napade ob jezeru Naroč, bavarski princ Leopold je pa vstavil rusko ofenzivno prodiranje med Cirinom in Baranoviči.
Silna bitka, ki se bije v Voliniji, še ni končana in naj brže tudi tako kmalo ne bo.
Severno od Kolki so se morale čete generala Linsin-gena umakniti.
V Vzhodni Galiciji in ob južnem teku reke Dnjester je položaj neizpremenjen. V Bukovini so začeli Avstrijci z ofenzivo ter vjeli 500 ruskih vojakov.
Berlin, Nemčija, 7. julija. — Uradno poročilo o položaju na vzhodnem bojišču se glasi:
Armadna skupina generala Hindenburga: Rusi nadaljujejo s svojimi operacijami ob jezeru Naroč. Včeraj smo jih na večih mestih pognali v beg in jim prizadeli velike izgube. Severno od Smorgona ni mogel sovražnik kljub velikemu prizadevanju ničesar opraviti
Armadna skupina generala Linsingena: Nemške če-■ te so se zapičile v obliki klina v rusko fronto. Ker so jih ; začeli Rusi ogrožati s severa in juga, ni Nemcem kazalo drugega, kakor umakniti se.
Predstraže Ldnsingove armade so bile še pred par dnevi v neposredni bližini Čartoriska. Sovražnik se je pri Sokulu nekoliko umaknil.
Armadna skupina princa Leopolda: Nemške čete so zavstavile rusko ofenzivno prodiranje. Zdaj vlada ob celi fronti skoraj popolen mir.
Armadna skupina generala Botbmera: Na fronti, kjer poveljuje general Bothmer, se ni pripetilo ničesar posebnega.
Tudi južno od Dnjestra je položaj neizpremenjen.
Dunaj, Avstrija, 7. julija. — Avstrijci so stopili na vec mestih v ofenzivo in prav dobro napredujejo.
OIiAfi NARODA, 8. JTHi. 1916.
tttai
_fi«
CLOVKM1C PUBIJBBIKa 00. (A eorpormtita.) rRANK BAKSEB, LOUIS BEJffBDIK.
Plaos of BadQMi of Ow corporation •ad ■ihlii—»■ of abort office«:
A3 Cortlandt Street. Boroocfa of Manhattan, New Tork City, N. V.
Ea celo leto Hat sa Ameriko m
a	ped leta......»««»1.60
s	celo leto «t mesto New Tork—	4.00
a	pol teta aa mesto New Tork—	2.00
a	Evrope aa tm let* ..........	4.60
• m h pol leta............2.55
„	mm Mrt leta........	1.70
-glas NARODA- izhaja vsak dan lsrsemH nedelj ln praznikov.
"GLAS NARODA"
(-Voice of the People") Xaraad arery day except Sundays and Holldaya. Subscription yearly f3.00.
DovM bras podpisa ln osebnosti ss ne
prloteojejo. Denar naj as blaxoroll paWjatl pa
Money Order, frl sprsmembl kraja naroSnlkor pro glino, da ss nam tndl prejSaje U-MraUUc p*«"«"*, da hitreje najdemo naslomlka.
Dopisom In poSUjstram naredita ta naslov: -GLAS NARODA"
*2 C3ortlandt SU_New York City
Telefon 4«87 Cortlandt.
V starem kraju.
Še vsaka ideja, ki se je porodila med ameriškimi Slovenci je imela skoraj ver nasprotnikov kot pa pristaš«'v. Nekateri ko nasprotovali i/. prepričanja, nekateri zato ker so bili pod plivom drugih, ve liko jih je bilo pa opozicionalcev po poklicu, ki so nasprotovali, ne da bi vedeli zakaj in iVrau.
To je bilo še pri vsaki akciji, ki so jo zaceli ameriški Slovenci, pri vsaki, edino pri zadnji ne, ki je takorekoe šele v povojih, o kateri pa lahko rečemo, da bo imela izmed vseh največ uspeha in bo najbolj koristna celemu našemu narodu.
Že zdavnaj bi se morali zdramiti kot so se zdramili drugi narodi, prepozno pa nikakor še ni.
Kdaj bo končana vojna, ne ve živa duša na svetu. — Morda bo končana jeseni, morda bo čez dve leti morda čez pet let.
('asa imamo torej dovolj."
Ciradalj bo trajala vojna, tem bolj se bodo poslabšale razmere v starem kraju in tem več časa imamo za nabiranje.
Morda se bo dobil kje kak ro jak, ki bo trdil v svoji zasleplje nosti. da potreba ni tako velika kot si mislimo, in da bo reveže podpirala država.
Nas, kot njihove brate l»i veselilo, ako bi iineli naši ljudje v starem kraju na razpolago že vsaj najpotrebnejše življenske potreb »čine. Ako bi jih država res pod piraliL bi ji bili iz srca hvaležni, toda tega ni in če mislimo da je tako. se kruto varamo.
Imeli smo priliko govoriti z mo žem. ameriškim državljanom, ki se ie vrnil predvčerajšnjem iz stare domovine.
Veliko nam je povedal, veliko novic, toda med njimi ni bila niti ena vesela.
Možkih med sedemnajstim ia petdesetim letom, sploh ni doma. Pobrali so vse, najsi je bilo zdravo ali bolno, sposobno ali nesposobno za vojaščino.
Ranjencev ne pošiljajo več v domovino. Imajo jih po madžarskih in nemških bolnišnicah in jih je skoraj gotovo toliko, da bi pogled na to ogromno množino nesrečnikov povzročil med našimi ljudmi kaj veliko hujšega in slab&ega kot pa samo razburjenje.
< asopisje piše samo o avstrijskih zmagah, list, ki si predrzne sporočiti kako novico o sovražni kovi zmagi, je takoj konfisciran.
Vasi, ki so imele prej po deset do petnajst konj, imajo samo dva ali tri. Goveje živine je tako ma lo. da je skoraj ni vredno niti o menjati.
Vse je pobrala vojska.
Golaž, ki si ga prej dobil za štirinajst krajeerjev, kjerkoli si ga tel. stane zdaj tri Krone, navadnega koKila ne dobii v nobeni gostilni izpod deset kron.
Čevlji jca petletnega otroka stanejo dvajset kron, za odraaenega
moškega stanejo od petdeset do
šestdeset kron.
Kdor ima malo polja, je primeroma Se na najboljšem stališču. Vsi drugi so vredni največjega pomilovanja. Kadilce bo morda zanimalo, da stane čisto navadna " drama*' cigareta dva krajcerja in pol____
Jzobraženejši sloji se jeze na tri sovražnike: na Italjana, Nemca in na Madžara.
Navadno ljudstvo vidi v vsakem človeku sovražnika in v nikomur prijatelja. Ljudje so čisto otopeli. Njim ni mar ne za zmage, ne za poraze, ne za mir in ne za vojno. Hlebec kruha je cilj njihovega hrepenenja.
< 'e ne bo vojna do jeseni končana. bo izbruhnila splošna lakota. Naberimo kolikor mogoče veliko svoto denarja, da jih bomo že vsaj po vojni rešili stradanja in lakote.
Rojaki, spomnite se svojih trpečih bratov v tednu med 2*1. in 30. julijem!
Pred dvemi leti se je v tem času začelo njihovo trpljenje. Spomnimo se jih torej pri tej priliki in pokažimo v jasni luči svojo požrtvovalnost.
vikarij newyorske nadškofije, ki
je ob obilni asistenciji .slovenskih in "tujih sosednih duhovnikov Ha-
nian Ohurch", dasi pa vendar
cerkev ostane posvečena obema slovanskima apostoloma. Ako še'
Situacija v Evropi,
NA ZAHODU.
Najbolj interesanino je zopet
goslovjl novo eerikov. Ko je bila opomnimo, da nam je nebo dalo cerkev blagoslovljena, vstopili so'za te slovesn-osti krasen dan. da si najprej otroci, dečki in belo oble- boljšega .nismo mogfli želeti, misli-' . čene deklice. Marijina družba.1 mo, da smo sporočili vse. kar je f«1"1^0 v »HMJJli francosko-društvo sv. Ane in druga društva, treba, da zvedo slovenski rojaki aIlg'f*kl otrazivl v Franciji zopet Tako je bila cerkvica kmalu do po Ameriki o našem lepem dnevu. 16 i,Ta,lcozl	katerih se
zadnjega kotička napolnjena, ta- Newvorgki rojaki, mi pa sedaj vi-	jpo*^'«*'- medtem ko so
ko da veliko ljudi ni našlo več dimo. kaj moremo doseči z zdru- ^"f1.^1 Io prvx dau n^kollko Pro~ prostora. Prva sv. mašo v novi ženim i mmmi in z vztrajnostjo. 1	nato vstavili na takrat
cerkvi je daroval župnik cerkve Za vsako dr*bro delo treba delati	PWlCljal), medtem
Francozi še kljub temu,
vedno napredujejo,
da so njihove moči,
Dopisi
New York, N. Y. — jjep dan za
slovensko naselbino v New Yorku je bil 4. julij letos. To je bil v res-niei dan, katerega ne hotno nikdar pozabili vsi. ki smo <*a videli. Ta dan se je spolnila nam newyor-škim Slovencem dolga leta gojena srčna želja: dobili srmo svojo last no slovensko cerkev. O, kako so Že naša srca obupavala velikokrat, češ. saj ne bo nič! Kako naj upa mo to doseči tu v svetovnem mestu, kjer je svet tako drag! In vendar smo dosegli! Naša nova slovenska cerkev v drugem največjem svetovnem mestu. New Yorku, je /e blagoslovljena in izročena svojemu vzvišenemu namenu. Slavnost se je začela že zgodaj zjutraj ob osmi uri, ko smo se zadnjič zbrali k poslovit veni slu žhi božji v cerkvi sv. Nikolaja,
sv. Nikolaja Rev. J. Nagoleisen/ter trpeti in žrtvovati, pa gre. Za-Slavnostni govo* je imel Rev. A.'to pa gotovo vsi, .ki so kaj Irpeli, Ij. Blaznik, župnik iz Haverstraw, kaj storili in kaj žrtvovali za do- vsled dveletnih trajnih bojev, ma-N. Y., ki je v navdušenih besedah sego tega našega lepega cilja, da- 0nf* ,z,'rPailfl-slikal pomen današnjega dneva za nes ne obžalujejo, lemveč se ve-newyorsko naselbino. Po sv. maši sele in radujejo. da njih trpljenje.
je nagovoril navzoče Slovence Rt. njih delovanje in njih žrtve niso Dejstvo <,:l so Angleži že tri Rev. Msgr. Lavelle in jim v imenu bile zastonj. Vsi pa. ki so naspro- f1**^' predno so kaj pričeli, kardinala nadškofa čestital na ta- 1 oval i. so pa gotovo utihnili, ker k,onkah P? svftu> da bodo pnčeli ko krasnem uspehu njih požrtvo- «o uvideli, da se da brez njih tudi val nosti. *"Za sv. Petrom in Pav- kaj doseči. Ta dan smo se pa vsi lonv". je rekel, **je malo misijo- newvorski Slovenci tudi z veliko narjev toliko storilo in toliko tr- hvaležnostjo spominjali vseh onih pelo za svoj narod, kakor sta to naših mož, ki so kaj pripomogli v storila in trpela sv. Ciril in Me- dosego tega našega tolikanj zaže-tod. Tudi ta sta za vaš narod ljenega cilja. Zlasti je bila cela vstanovila dan neodvisnosti od naselbina hvaležna možu rojaku, pekla in od vaših sovražnikov, ko ki je postavil podlago novi slov.
Na dva načina se lahko to tnfl-
z veliko ofenzivo. Angleško časo-' P is je je pisalo in angleški diplo-* mati so dajali tozadevne izjave.' Nemci so sun'oda to "slišali in se zlasti na angleški fronti dobro' pripravili.	j
Nemci so mislili, da bodo imeli Francozi dovolj opravka pred Verdunom. Poleg tega so bili na'
sla vam dala sv. vero. Danes je pa cerkvi s svojim velikodušnim da-	najbrže sigurni, da Francozi
drugi tak 4. julij za vas. ko ste rom. sr. Franku Sakserju. hvalež-	JILSO zmožni pwčeti s kako
postali cerkveno svobodni in si na možema, ki sta bila delavca za oh'"ZiVO- Francoze sploh niso postavili svojo lastno cerkvico.", to misel. gg. Burgarju in Češarku, vehkf> računali, zato se tudi niso Priporočal je Slovencem, da bi o- hvaležna navdušeni delavki Miss Pripravljali,, vsled česar so jim stali zvesti svojemu narodu in Mary (Jostič, predsednici dekli-	ofenzm-i prišli čisto «e-
svoji veri. Pri vseh slovesnostih škega d rušiva. Spominjali smo se ln
v cerkvi, kakor v cerkvi sv. Niko- vseh onih slovenskih duhovnikov, 1 ote'u ^ r»a Uuh to- da J«* -se" laja, tako tudi v naši cerkvi sv. ki so največ pripomogli k u resni- vei.'n' del Soanme dol me ves dru-Cirila in Metoda je naše dično čenju naših želja, namreč Rev. K.	kot jnzni. Na severu rmajo
pevsko društvo "Domovina" o- Zakrajšku O. F. M., ki je z veli- N,'!,1l*1	« k^erili se lahko
skrbeio vse petje; in sicer je pelo ,kimi žrtvami in velikim trudom	^P^i-stavljajo, toda tudi
v cerkvi sv. Nikolaja slovenske prvi začel pripravljati za današ- na J1"«11 ne bmio mo^h Franpozl pesmi, v cerkvi sv. Cirila in Me- nji dan, Rev. Anzelmu M-umu O.
Nervozni ljudje
nam bodo hvaležni, ako jim naznanimo, da se jim bo zdravje čudovito zboijialo in živčevje pokrepiio — ako uživajo
SEVERA'S NERVOTON
(Severov Nervoton) takoj na prvi prikaz živčne ne-prilike. To zdravilo je bilo že popolnoma preisku-Ser.o ter je izkazalo svojo vrednost pri zdravljenju živčnih neprilik. Donaia hitro olajšbo v slučajih
DUŠEVNE POTRTOSTI, NESPEČNOSTI ALI INSOMNUE, ŽIVČNE ONEMOGLOSTI, HISTERIJE ALI NERVOZNOSTI.	c.^sioo
Pišite po naš cirkular: "SEVEROV NERVOTON. — Kdaj m kako £a rabiti. Razpošiljamo ga zastonj.
dolgo tako uspešno potiskati
toda pa latinsko Foersterjevo ma-'R M., ustanovitelju cerkvene ob-	11	s<> že v
Ver\- Rev. Be- bljzmi nemških pozicij, ki bodo
šo S. Cecilia. Vse pesmi jc proiz- čine. in .sedajnemu ._____ —
vajalo društvo tako precizno in nignu Snoju O. F. M. za sedanje kot so ono' s katerih se zdaj tako umetniško, da smo jih vsi oib- te cerkvice. Slovenska 'naselbina ^^i zoperstavljajo Angležem, čudovali in jim je vso čestitalo, bode tem in vsem drugim ohranila Nlkdo ^ nior,i dvomitl oziroma Radost in navdušenje med new-*hvaležen spomin v svojih srcih, "'^varjati da se Nemci bore za vorškkni Slovenci ta dan je bilo Bog bode pa plačnik. Tako se je bltl	1"'tnitako tudi za-
nepopisno. Marsikomu so zaigrale toraj končal ta najlepši dan slo- vezniki. Najbrze se bo v tej olen-solze veselja, ko je stopil prvič v venske naselbine v New Yorku. novo blagoslovljeno slovensko Dal Bog, da bi ta dan ne ostal cerkvico. "Toraj sc«n le dočakal brez .sledu tudi za naše skupno ta tolikanj zaželjeni dan!" je življenje, da bi ta naša cerkvica marsikdo vskliknil. Da, kdor je res postala za nas newyor^ke Shv-opazo\*al slovenske može in mla-1 vence domače ognjišče, kjer se bo-kjer smo imeli zadnjih osem Si,de'niGe dan I,rej°' 8 kolikim vese- demo vsi zopet objeli v bratski slovensko božjo slmžbo. Društvo1^01" ^ skoraj celi dan krasili cer- slngi in edinosti ter si drug dru-
sv. Frančiška K S K J je priJ kev zunaj in znotraj z zastavami,' genm jiomagali in se podpirali. ...	....	-.......
korakalo iz svojo društvene dvo-' pospravljali v cernkvi in okrog Obenem naj pa ta cenkvica budi \ "1K1 p0V,'1J",Ke: _1 laftK0 ni ko v rane \r. godbo na čelu. Dmo-a slo-'cerkve' ktior ie	navdušenje med nami i udi pravega narodnega
venska društva so se zbrala v pri-'slovenskih žena in deklet duha, da bodemo tudi tukaj ostali t ličju cerkve in «o .sknpno priko-! ZVfM"er> kako 80 skoraJ do ranega zvesti sinovi svoje velike "inajke rakala v cerkev. Zadnjo slovensko' j"tra, do treh zjutraj, čistile tla, Slave", za kar sta nas navdušil^ službo božjo v tej crekvi je imeli klopi, pletle vence, delale cvetlice,' velika naša apostola sv. Ciril in začetnik cerkvene občine Rev. krasile stene in oltar, moral je biti Metod, patrona naše slovenske na-Kazimir Zakrajšr k O. F. MJ giujen. takega se ne vidi ve- sHbnie v New Yorku. — Priču-• Oscm let je, odkar sent vas nallik(vkrat- r>a- ^hko rečemo, da se joči.
praznik sv. Nikolaja prvič p ripe-ika J takega še ni videlo pri nobe-| New York, N. Y. — Cenjenemu ljal sem tu v to cerkev, kjer so netn drugem narodu in morda tu- greaternewyOrskemu slov. občin-nas nemški Jhipljani pozdravili in' ^^ P" nobeni drugi naselbini pri stvu naznanjamo, <la Juigoslovan-nam odprli svojo cerkev vsako ne-!<>,Iiak' slavnosti, da bi rojaki s to-1ski Tamburaški Zbor, ki je pod
Severo\i pripmvki so n:iprf>laj v lelcirtiah '•iopovsodi. Z»ht«v»jt* Sevt-rova Z'lravilxi. Uncoil«- iiiif* Sev»»r:. u r se teu» obv:in<jt#- u.-nJumrstife*.. Ako u«- iiioivta dobiti SeVeri.ve 1'npruvkr \ \a?i olcollci. luir .JjjtP jih ud ua-. Naslovilo
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA CRIILL
Prodajalbelo vino po.............. 70c gniloii
frno vino po................ 50c
Drožnik 4 gallone z & .................... fSli'.OC
Brinjevec 12 steklenic za............... . $12.00
,, 4 gallone (sodček) xa.......... (16 00
Za obilnolnaročbo at» priporoča
Marija Grill,
^	53)8 St Clair A?e.f N, L. Qe?elaBd. Ohi»_
To je najbrže njihov načrt. (vadi daje bilo v^ako leto sposob-Romunija ? Ta ho udarila, — nih za vojaško službo, udarila ho. toda takrat, ko bo po-J Ako računamo tako, notna vi-polnoma ,ia>no, tako jasno, da se dimo, da je falctična iaguba nem-bo lahko z roko prijelo, da so!v"ke aimr.d - l#ila vsako leto toksin centralne di/.ave <trte, kajti Ro lte v.»jne povpr.-ein. I.l'uu.ikmj. munci sit videli, kaj je doleteloj Pomisliti s* pa morn, da so to Turčijo in Italijo. ki sta s«* za- številke najnižje, kajti te številke pletli v vojno, n«' da bi bili po-' jo nemška vlada pripoiznala. premislili.
živi odlomilo, najbrže so to zadnji boji, ki bodo to ali ono stran prisilili, da bo zaprosila za mir. i Kocka bo padla najbrže v teku prihodnjih dveh mesecev.	, - pmn^ilK ^ ^ ,bo dalo ^, ^^ generalni
Izgleda, da bo prvotni napada- ^^ h w kfttagtrofalnp vojne. I t«'kli mesecf izdal neko I«1«— JNemec — strt. kajti sila ko oni i.
izjavo, v
e vojne, tckii mesec? I Romunija bo čakala, čakala, —j kateri pravi, da bo, v sled ni an j-n • .... • . , ... ! toda najbrže ji ne bo Treba dolgo'šega števila rojstev. y toku «'oto-Pomislit! je treba, da nnajo za-'^kati; stopila bo na stran zavez-jvih let pričakovati le kakih
skušajo z nemškimi. Vzemimo na-
rn se okoristila s mogoče majhnimi žrtvami.
kolikor ti<o
mlaaenieev, /.:' vojaščino, jnanj k«»t j»
m 1 iso v navadi.
primer JofTre-ja; on je gotovo
e<km največjih strategistov in	KAJ PA ITALJANI1*
najbolj razsoden poveljnik, Kate-: AvstPyHka ofwaiva v ju'ŽIli Ti
nga gesl . je: počasi, toda gotovo. ro]sUi vstav!jfiira v.sta.vlje,ia ni Rad bi izvedel, ki, I oc-asi so delali zaveznik, ka te- bila ^ ker ^ j(> ystaWU itj,,; t S1[
rrb vuhovni poveljnik je .Joffre,	l-; .	u
. , 1 *.	. , janski %ojaki, pac pa zato, ker i<';
in bru, dvoma so pripravljeni, da J$ric.el nap;ulati kor s0 morali
bo njih udarec gotov in zadnji vsItld Avwtrijpi sv<	tVte|
Kako je Joffre siguren nad preinostiti ua Vzhod in jih
končno zmago, je izrazil s tem, ko ti v klavilit.0 mti Rusf>m	(Todal
Je V svojem porodu francoskim {M feh je bU wUko
ki bodo s.]>osfib-torej kakih 8(> bilo to do/«l:ij
nam odprti svojo cerkev vsako ne-™3*1 slavnosti, da bi rojaki s to- ski i animirali adoi% ki je pou ; - , ' n-,redil selečo ooon.ho-	Jl' "U 1""k,) P»'»l'telM
deljo ob 9. uri za našo slovensko 1veseljem, s toliko požrtvo- vodstvom g. J. S. Pokomy-ja, iz-	t	<la S"	vdal mSkij
' - '	-..............valu ostjo in s tolikim navduše- vrstno napreduje. Ker pa že dolgo Vasa hrat>n>st' -veraunsfei brani-	K..lir;	|
službo božjo. Kakor bi bilo danes,
se še spominjam", je rekel govor- »J*™n pripravljali za slavnost, ka-^ni imel prireditve, je Zbor skle-nik po sv. maši, 4 kako smo se ta-'kor so to st0"!* neNvyorSki Slo- nil dne 22. julija prirediti svoj krat zbrali tukaj z veseljem, da!vonc'- Zato stavimo po pravici družinski večer v pnostorih Ive o smo do.setrli lastno slnžbo božjo.• ^ewycwske Slovence med najbolj Štruklja, 19:3 Knickerbocker Ave. Danes smo pa tukaj zbrali, da vas zavedne in požrtvovalne sloven-(v Brooklvnu. Jugoslov. Tamb.
popeljem ven h te cerkve — ko'sk(X katoličane cele Ameriko. Ro-. Zbor je imel Šo vedno dobro ob- koi~Q hočeio imeti n-gremo v lastno slovensko cerkev,'iaki» ^ vam! Ta diin nas pa;iskane prireditve, zato je tudi se-	° J	' '
si postavali. Veseli 'tudi zopt^t. vse združil okrog t-e daj upati, da se bo tudi ta obne- .	*	"
bili tedaj, še veliko' «e^kvice. Videl si namreč tukaj sla.— Anton Cvet ko vrč, predsed-) se pa zbrali tukaj tudi take, katerih le malokdaj vi- nik.
katero smo pravim, smo
veselejši smo se pa zbrali tukaj, danes, ko gremo ven, kajti gremo ^ Pri cerkvenih slovesnostih. — domov!" Nato se je v nera-|Da^	da bi ta cerkvica bila
škem jeziku zahvalil nemškemu kraJ- kJer hl se združili vsi new-župniku in nemškim župljanom za1 >'<>rški Slovenci ter si v slogi ki| prijazno gostoljubnost, katero »o; ljubezni podali bratsko roke in
te-1 j 1, je pripomogla, <la. bo končna zmaga naša, kajti medtem, ko ste vi zastavljali sovražnika, smo se 1111 pripravljali."	1
Ne more biti veliko dvoma, da bedo imeli zavezniki uspeh, ka-
1111 reč, da
pognali Nemce za njihove Verdun je pa brez dvoma
Nove industrije v Ameriki.
nam skazovali skozi teh osem let. Nato se je v prisrčnih besedah poslovil od Slovencev nemški župnik Rev. J. Nageleisen ter xelel Slovencem v novi cerkvi obilo uspeha nov
srce v skupno delo za skupne koristi ! Svoje veselje so newyorSki rojaki pokazali tudi s tem, da «0 žrtvovali $428.00 posebne kolekte pri maši za cerkev. Nova sloven-
RUS PRITISKA.
Ruska armada je preplavila. Bu-kovino in zdaj pritiska proti Lvo-J ni. v not raj »ost Galicije. Velike važnosti je tudi to; še
armadi, kajti videl je, da je brez-miselno zoperstavljati se ruski sili in velikanski premoči.)
Italijani zdaj m koliko praskajo. tenia to je skoro brez pomena. Mogoče je. da bodo Avstrijce prignali nazaj na postojanke, na katerih so bili pred ofenzivo, toda. tam se bodo tako vstavili kot so se že.
Rojstvo v Nemčiji.
nahaja JO-RETAR. Doma j« iz litij-skoga okraja na Kranjskem. Pred par leti je bival v Fayette, l'a., in sedaj pa ne vem, če je. še tam ali ne. Prosim cenjeno rojake, če kdo ve. da mi javi, ali naj s<* pa ^111 oglasi.— Johu .Mani, lM« K. 7. St.. New York, X. V.	(8-11—7)
Vojaški strokovnjaki pravijo,
Kje je mo j brat FRANK VOGELNIK:' Doma je iz Begunj pri I.»-xcfch na <»«»ren jskem. Preti dvema mescema je bil v Cleve-laudu, Ohio, in sedaj je pa 'baje odpotoval v Milwaukee. vVis. Poročati mu Imam nekaj važnega, zato želim izvedeti njegov naslov. — Joseph Vogelnik, •"»•542 Homer Ave., Cleveland, O.
(8-11—7;
POZOR, SLOVENKE!
Iščem služkinjo za pomagati pri
T, ,	- ,	-	, . , . ...	kuhi v kampi. Plača $20.00 na me-
Evropska vojna je afektiraJa večje kot ona ofenziva na Zahodu, da ima zdaj Nemčija doma se 700 soc in se ne oziram na to. ameriške industrije na dva načina Ako pridejo Rusi preko Karpa-	katere še al h ko v 11a j-
oziroma v dveh. ozirah.	.tov, bo to za centrabie države ve-'večji sili porabi v.n vojake.
V prvi vrsti imajo Združene dr- liko večji polom, kot pa če bodo Pri tem je pa treba pomisliti, kot tudi druge ameriške re- imeli Francozi in Angleži svoi za- da
. . r,. .. . ,T , zave, ikot tudi druge ameriške re- imeli Francozi in Angleži svoj za-.Oa se to število vsak	mesec gro-
, zlasti pa nove gorečnosti m ska cerkev sv. < inla m Metoda pnb]ike> priliko za.kladati Stari željen i uspeh zovito Jiitro manjšji,	kajti v.sjik ve požrtvovalnosti ter zvestobe| v New ^ orku je prenarejena ^|svet s «tvanTli, katere rabijo zdaj Ako pridejo do Karpatov, »v. ven. Po slovesnem blago- s"tar(i stavbe, katero je obema ku- tam <<na ^ gtrani " *"
manjša
jo mesec izgube Nemci povprečno sto
, XT . ...	„ r • 1 d.in r_AA aa t> • u ---- ------------- za viiK-eva- Romunska zavezniška, dalje bo pa	mož, katere še lahkp v naj-
slovu z Najsvetejšim so odkoraka-j P da za $19,^00.00. Poslopje bode je dnjg dru-ega, katerih pa ne s tem prišel največji polom za težko ranjeni, da niso več sposob-la društva društva fc cerkve ter takozvano combination bmld-jmorejo sami ro<luciratit ker ui. Avstro-(^gi-sko, kajti Ogri so že ni za boj. ali so pa ranjeni; toraj
se. pred cerkvijo razvrstila v kras-j mg , to je, da bode spodaj dvo-' -
no parado. Najprej so jezdili na kana, sredi certkev, v tretjem in,dllstri^ _ druif?r{:. _ pa tudij ker hna nevarnost. da bi Rusi nrišli Nemčija je že poklicala razred cil»h /konjuh nasi mladeniči J. četrtem nadstropju
Kom pare, J. Merčun in A. Zakraj-šck, v krasnih in impozantnih uniformah. Za njimi je korakal Mr. F. Tassotti »t. kot maršal parade.)ka^° $15,000.00 Na4o je šla slovenska godba, ki je celi čas skoraj neprestano proizvajala izhoj-no znane koračniee, da ji čestitamo na tako izbonnom sviranju. Nato so šla društva: moško cerkv. društvo sv. Nikolaja, društvo sv. Frančiška K. S. K. J., društvo sv. Jožefa KL S. K. J., ki pa, žad, še nima svoje zastave, in društvo sv. Petra J. S. K- J. Za
ooue spouaj u™-((majo—p*vič _ dovolj razvite in- preteklo leto, ko je pretila le maj- Ž*'1 izgubi 1,20f),CXJ0 na leto. ev, v tretjem in j dllstr^ — dnrgič —pa tudi, ker hna nevarnost, da bi Rusi prišli Nemčija .je že poklicala raz >pju pa zupnisce, nilTiaj0 sred^ev, (|a bi jih produ- v Ogrsko dolinio, zagrozili Nem- 1917 in ga uvrstila v svoj "Ka
vse skupaj v eni stavbi. Popravila, prezidanje," oprava cerkve, dvorane in župnišča bode stalo ne-$5,000.00 od. te
no-
če jo
tudi starejša ženska ali vdovica. Katero veseli, naj mi piše na naslov:
John Troha. P»ox ss,	Pickens, W. Va.
(8-10—7)
svote se je že plačalo, dru'go se bo
odplačevalo počasi. Te svote *oj-morali Amerikanci "vstanoviti in-
res velikanske. Toda, kaj se hoče. New York je New York, drugo največje svetovno mestn. Cerkev pa stoji na najleptii ulici na južni vzhodni strani, kjer je stavbišče najdražje. Pomislimo že samo kupno ceno stavbe. Za $19,500.00 bi kje drugje v Ameriki lahko se-
cira,i-	eiji in Avstriji, da sklenejo z Rusi nenfleiseh" (meso za topove),
To je bil en efekt na ameriške mir, ako se rusko prodiranje ta- kot ga je naziv al Bismarck, industrije.	. koj ne zavstavi.	I Neinškepa prebivalstva je bilo
V drngi vrsti je pa imela ta roj-' Tisza ie tolaži Ogre, da se naj 'fta 1910 blizu 65 miljonov, med-; kov želi imrti kako sliko v spona dobre posledice nanje, ker so nikar nič ne boje, ker Ogrska je ko ga je bilo leta 1900 samo min, mu jih napravim, kolikor za---->1: A—--------- zavarovana pred Rusotn.	.nekoliko nad ">fi miljonov; toraj h reva. po sledečih cenah:
POZOR, ROJAKI!
Na dan praznika progi ašenja neodvisnosti (4. julija) je bila blagoslovljena slovenska cerkev v New Yorku. Ob tej priliki sem večkrat fotografiral sprevod, cerkev in oV-instv*), ki sm* je vdeleži-lo slavnosti. .('e kdo named roja-
du»trije, katerih še pred vojno niso imeli, 'ker so blago dobivali iz Evrope, zlasti iz Nemčije, katerega pa zdaj ne morejo.
NA BALKANU.
,se je prebivalstvo v desetih letill (pomnožilo za devet miljonov.
fi ral'.cflednie dveh vrst za 25^. Petem lahko napravim 4 različno
Največja za^onetka je bila men-' N rimsko prebivalstvo se je vsa- slike v velikosti 10X12. Na eni sli
društvi so se pa naše dražestne' zidali krasno in voliko cerkev,
župnišče in šolo. Ta naša stavba je pa samo 25 čevljev široka in 106 dolga, pa toliko stane. Ker so naši
gospice pevke druStva "Domovine" peljale v avtomdbilih, krasno okrašenih z narodnimi in ameri-kanskimi trobojnicamL Sprevod sp pomikal po 2. ulici na 2. Ave*., po 2. Ave. na 8. ulico ali St
bratje Hrvatje pred tremi leti tudi posvetili srvojo novo cerkev na 50. ulici slovanskima apostoloma
Mark s Place k cerkvi, kjer je že »r Cirihi in Metodu in ker sme velika množica ljudstva čakala na »la^nost, tako da je bila »roka ulica natlačeno polna ljudstva.
biti v enem in istem okraju samo ena cerkev na isto ime državno mkorporirana, zato smo morali Točno ob 10. i»ri se je pripeljal\našo inkorporirati le na ime "St.
Rt. Rcv.^M^. Lavetie, generalni Cyrillua Roman Catholic Slove-ap m «9r*T*iitTO M W^jttlra Macedonijc
! da vsakemu, kaj nameravajo za- ko leto pomnožilo za povprečno ki jo videti notrajnost eerkve, 11,1 Brez dvoma je ta vojna prine- vysmiki v Solunu, kaj pomeni re- 860/KK) v zadnjih desetih letih. Jdnrgi osj>rfslje cerkve z občin-sla Ameriki v industrijskem ozi- organiziranje ostankov srbske ar-, Drekov je bilo rojenih več, stvoin. na tretji en del sprevoda ru veliko koristni'h sprememb, ki made in stiskanje Gi^ke.	'namreč na vsak tisoč deklic je pri- z jahači in na četrti članstvo new-
s'* vredme, da se jih vpošteva. | Dozdeva se nam, da se je pri- šlo 1060 dečkov; toraj je bilo yorSkili dmštev z zastavami, in Dr. Edward ENving Pratt, na- čdla ta zagonetka nekoliko razre- N-sjiko leto rojenih povprečno 44:i sicer raNmo pred slovensko cerkvi-čelnik urada za domačo in ino- Sevati.	tisoč dečkov in 417,000 deklic. I jo. Te slike so po 50f komad, tri
zemsko trgovino v Združen Si dr- Brezdvomno bodo tudi ti uda- I abko se pravi, da je bilo izmed; skupaj pa samo $1.20. žavah, piše v "Scientific Ameri- rili, toda zazdaj še čakajo — Ro- teh 443,000 štiristo tisoč vojakov.j Kdor želi imeti kako sliko v can"-u o "industrijah, katerih so rnunije, -nad katero niti najmanj CM a som uradnih nemških se- spomin, naj ponije potrebno svoto se bili Amerikanci primorani po- ne dvomijo, da se bo v teku naj- znamkov, so Nemci od pričetka ter napiše natančen naslov in poprijeti", katerih pa,'kot on pravi, krajšega časa pridružila eavezui- vojno do 1. junija, letos, ragmbiU ve, katere slike želi imeti in jaz tudi ne bodo popustili, ko bo pri- kom.	,2,924,586 mož, rzmed katerih je'mu jih bom takoj poslal po pošti
šel izopet mir.	j Potem bodo udarili v Kacedo- bilo 734.412 mrtvih, 1,851,652 je poštnine prosto.
, ni jo in poskušali pregnatir Bolga- težko ranjenih in 338.522 je pa| Pisma naslovite na: jre, Avstrijce in Nemce iz srbske- vjetih, oziroma se jUi pogreša. |	Alois tSkrabar,
Oglasov ni odgovor-! ga in črnogorskega ozemlja ter Izgube zadnjih dveh let so bilo 424 E. 9. St., New York NX/
-----1 ^
■ •'.-."• If
_fe.__
____:_i_,_:_
mam
EF
Jigeslovanska
B	:
15
Katol. Jedntta
B
Inker porirvna dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota*
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad
dock. Pa.	.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106. Pearl Ave., Lorain,
Ohio.
Glavni tajnik: GEO- L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zanpnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Cole.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421 — 7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St, Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Route 2, Burley, Idaho,
POROTNIKI:
VRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O.
J( SEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo.
Q. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, itev. 1,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, Itev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, St., od društva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne >oiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na orebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode osiralo.
Društveno glasilo: "G L A S NAROD*'
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. E. JEDNOTE.
-o-
PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIH
DRUŠTVIH.
Sv. Ciril in Metod, štev. 1, Ely, Minn.
Zopet »prejeti: Bratanieh Martin 72, 4881, 1000, 40; Butarac Marko 17539, 1000, 27; Butarac Frank 91, 18090. 1000, 24; Jo-hip Brus 9», 1&49S, 1000. 18; Brata nič Mary 74. 8041, 1000, 38.
Sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn.
Pristopil: Steve Merhar 98, 18522, 1000, 17.
SMS

Sv. Barbare, štev. La Salle, 111.
Zop.-t ^prejet: Bergles Valentin 89, 5879, 1000, 17
Sv. Cirila in Metoda, štev. 9, Calumet, Mich.
Pr.stopil k društvu sv. 1». in P. štev. GG v Joliet, III.: Frank Sum rok 7«. 6675, 1000. ril.
Sv. Alojzija, štev. 13. Baggaley, Pa.
Pristopili: Toma/ Lovric 79, 18541, 1000, John Milenjak 82, 18542, 1000. 34.
Sv. Petra in Pavla, štev. 15, Pueblo, Colo.
Suspendirani: Bezelj Josip 71. 13299, 1000, 39; Hodak Karlo, 8(>, 16439, 1000, 27; Bezelj Frančiška 81, 14497, 500, 30.
Sv. Cirila in Metoda, štev. 16, Johnstown, Pa.
Prestopili k društvu sv. Alojzija št v. 36, Conemaugb, Pa.: J. Milavac 78, 4862, 1000, 28; Ivana Milavae 83, 8574, 500. 24.
Sv. Alojzija, štev. 18, Rock Springs, Wyo.
Zopet sprejeti: Pintar Ignac 84. 339«, 1000, 21; Petrocev Anton 66, 1389, 500, 36.
Suspendirani: Eržen Frank 73, 134S, 500, 29; Miošek Jakob, 87, 6406, 1000, 20; Eržen Neža 79, 8659, 500. 27.
Prestopil k društvu sv. Martina štv. 83. Superior, Wyo.: Anton Petrovac 66, 1389, 500 36.
Sv. Alojzija štev. 19, Lorain, Ohio.
Pristopila: Johana Rozman 77, 18575. 500, 39.
Sv. Jožefa, štev. 20, Gilbert, Minn.
Zopet sprejeti: Josip Stupnik 80, 4517, 1000, 26; Terezija Stup-nik 83, 9940, 500, 23.
Suspendirani: Jos. Spi t zna pel 79, 554, 1000, 22; Marv Spitz-nagel 83, 8148, 500, 23.
Sv. Jurija, štev. 22, So. Chicago, BI.
Pristopili: Steve Grgurieh 86. 18523, 1000, 30; Anton Miklav-die 93, 18524, 1000. 23.
Zopet sprejeti: Andrej Požek 68, 1552, 1000, 33; Marija Požek
73, 8866, 500. 33.
Sv. Ime Jezus, štev. 25, Evelcth, Minn.
Zopet sprejeti: Klander Josip 85, 4447, 1000, 21; Urbanija Ignac 86, 12084, 1000, 23; Petrovcich Frank 78, 1728, 1000, 24; Anton Bahne 80, 12580, 1000, 30; Klander Franca 85, 11957, 500, 24; Petrovcich Katarin« 82, 8937, 500, 24.
Suspendirani: Leveč Anton 76, 3822, 1000, 29; Lavnich John, 76. 18440, 1000, 40.
Sv. Štefana, štev. 26, Pittsburgh, Pa.
Pristopil: Anton Sprohar 85, 18530, 1000, 31.
Suspendirani: John Ogrizek 76, 4087, 1000, 29; Gasper Bettenc 86, 17741, 1000, 28; Katarina Ogrizek 80, 8966, 500, 26.
Sv. Jožefa! štev. 29, Imperial, Pa.
Suspendiran: Mali Anton 91, 17442, 1000, 23.
Sv. Jožefa, štev. 30, Chisholm, Minn.
Prestopili k društvu sv. Janeza Krstnika štv. 37, Cleveland, Ohio: Lunder John 97, 17240, 500, 16; Pozelnik John 80, 15274, 500, 32.
Zopet sprejeti: Mehle Louis 93, 13843, 1000, 17; Ciprijan John 72. 15866, 1000, 40; Klun Louis 85, 12822, 1000, 25; Čmog Maij 64 500, 40.
81, 7572, 1000, 27; Virant Josip, 87
84, 12893, 1000, 25; Miheleič Anton 79, 4109, 1000, 26. Pristopil: Aleš Svigelj 84^ 18525, 1000, 32.
--.C,.- »■
Sv. Alojzija, štev. 31, Braddock, Penna.
Prdistopila: Helena Stempfer 78, 18531, 500, 38.
Sv. Marija Zvezda, štev. 32, Black Diamond, Wash.
Suspendiran: Josip Ivančič 93, 15992, 500, 21.
Sv. Barbare, štev. 33, Trestle, Pa.
Zopet sprejet : Gabro»Aek Jacob 78, 3088, 1000, 24. Suspendiran: Kokel Jacob 82, 4178, 1000, 23.
Sv. Petra in Pavla, štev. 35, Lloydell, Penna.
Prestopil k društvu sv. Janeza Krstnika štv. 37, Cleveland, O.: Frank Popit 77, 16976, 1000, 36.
Sv. Alojzija, štev. 36, Conemaugh, Pa.
Prestopil k društvu sv. Barbare štev. 79. Heilwood. Pa.: Frank Korele 63, 3123. 500, 41.
Suspendirani: Frank Kaušek 80, 5020. 1000, 26; Josephina Kau-šek 75, 9324, 500. 31.
Prestopil k društvu sv. Janeza Krstnika, štv. 37, Cleveland, O. Anton Žužek 91, 17587, 500, 22.
Pristopil: Anton Spend al 99, 18543, 1000, 17.
Sv. Janez Krstnik, štev. 37, Cleveland, Ohio.
Pristopil: Frank Mavac 89, 18532, 500, 27.
Sv. Mihaela, štev. 40, Claridge, Pa.
Zopet sprejeti: Anton Marin čič 82, 5938, 1000, 24: Eugen Ge-nari 81, 7618, 1000, 26; Cieilija Marinčič 84, 9545, 500, 22.
Sv. Jožefa, štev. 41, East Palestine, Ohio.
Pristopil: Jacob Bradeško 1900, 18526, 500, 16. Suspendiran: Jacob Crnilog 70, 11760, 500, 39.
Sv. Barbare, štev. 47, Aspen, Colo.
Suspendirani: Baž Strel 76, 3367, 1000, 29; Marija Strel 81, 8685, 500, 25.
Sv. J ur j a, štev. 49, Kansas City, Kans.
Odstopil: Peter Eller 79, 12932, 1000, 31.
Sv. Petra, štev. 50, Brooklyn, New York.
Pristopili: Bandi Lawrence 88, 18533, 1000, 28; Sehmuck Frank 79, 18534, 1000, 37; Stimac Alexander 80, 18535, 500, 36; Vene Mary 98, 18536, 500, 18.
Sv. Petra in Pavla, štev. 51, Muray, Utah.
Zopet sprejeti: Kraskovich Mile 65. 54261, 1000, 41; Lemanich Mih. 79, 11389, 1000, 30; Super Mile 77, 6903. 1000, 30; LemaniČ Maea 77, 11395, 500, 32.
Sv. Jožefa, štev. 53, Little Falls, N. Y.
Pristopil: Frank Zalar 86, 18527, 1000, 30.
Sv. Frančiška, štev«: 54, Hibbing, Minn.
Črtan: Nik Stimac 86, 18419, 1000. 30. Prestopil k društvu sv. Jožefa štv. 85, Aurora, Minn.: Matth Pristopil: Anton Brula 93, 18528, 1000. 23. Simanovič 77, 18123, 1000, 38.
Prestopil k društvu Duluthski Slovani, štv. 107, Daluth, Minn Frank Lovšin, 95, 18390, 1000, 21.
Zopet sprejeti: Josip Ribar, 79, 11697, 1000, 30; Steve Vodopič
88,	11187, 1000. 21; Steve Pleše 80, 14631, 1000. 31; Jožefa Pleše
89,	14782, 1000. 22. Suspendirani: Steve Borovae 83, 18058. 1000, 32; Anton Po
dobnik 69, 14020. 1000, 42; John Vodopič 87, 11055, 1000, 22.
GEO. L. BROZICH, tajnik
ljudsko mnenje in da se tako zmanjšuje patriotizem. Odgovoril je:
— Ako ne bomo izšli iz te vojne kot zmagovalci, se bomo postavili pred svet v neko grozno luč. Jaz ne bom pustil kaj takega v moj časopis, kar bi prepričevalo ljudi, da bomo z lahkoto zmagali. Anglež prične šele takrat stvar podpirati, ko vidi, da težko napreduje, ali pa, da se ji bliža že polom.
On je spravil v svet, da se bliža Angliji bankerot in pozival ljudi, da so ekonomični; — in je imel uspeh, ljudje so postali ekonomični.
Med angleško kampanjo v Dardanelah je prinašal popolno resnico, česar bi seveda v Nemčiji ne blo dovoljeno. Tudi an gleški vladi ni bilo po volji, toda je ravno zato to delal, ker se ni soglašalo z nemškim sistemom. Pa delal bi bil vseeno, če bi prav čutil, da je nemški sistem boljši in bolj pravičen.
Avstrijci dvorijo Ameri-kancem.
OPOMBA: Poleg članovega imena navedene številke značijo Prva leto rojstva, druga certifikatno številko, tretja zavarovalno svoto, četrta razred.
Svoboda v Angliji.
Nek Amerikanec v Londonu.
Kdor je bil v Londonu in je obiskal Hyde Park, je vdel tam velike množice ljudi, ki poslušajo godbo. Tja zahajajo vsi krogi in se zabavajo vsak po svoje, največ jih je v važnih pogovorih, drugi pa poslušajo govornike, ki stoje na klopeh in se širokousti-jo vsak za svoj "ideal".
Nekateri govore za vero, to so namreč člani "Salvation Army", drugi so za vojaško konskripcijo, tretji za moralo itd.
Dve dolgi in tenki ženski, ki sta stali poleg mene, sta se pogovarjali o teh govornikov.
Vjel sem sledeče besede:
—	Jaz mislim, da to širokou-stenje ne napravi nič dobrega.
—	Seveda ne, toda naj govorijo, saj imajo pravico, ali ne?
Da res je, Anglija je tretja dežela, katere prebivalci imajo prost govor. Razven v Združenih državah in Franciji, ni menda nikjer večje svobode kot v Angliji in nikjer nimajo bolj površnega in popustljivega eenzori-ranja. Če je vojna, ali pa ne, vsak lahko svoje mnenje pove.
Anglež poje: "God Save the King'* samo zato, ker je kralj načelnik njegove vlade, toda takoj nato, ko bo odpel himno, bo že povedal kako grenko o kralju, Češ, tak je pa tak. On je individualist. On vrjame v individuali-zem in ve, da se bori ob strani Francozov za individualizem.
Kak angleški častnik pravi, da je Asquith zelo slab min. predsednik in popolnoma nezmožen opravljati svoje službe, toda v istem času, ko bo to govoril, bo obenem tudi vestno izpolnjeval odredbe, ki jih je spravil naprej Asquith.
Pred sedemnajstimi leti aem
19; Piškur Mihael,Jbil v Hongkongu; nek
nahajajo v Ameriki, v veliki meri vračali v domovino.
Avstrija bo po vojni potrebovala vsega, rok in denarja!
Angleško zaplenjevanje pošte.
škem porazu pri Magersfonsteinu v Južni Afriki. Vsi Angleži so bili potrti, človek bi skoro mislil, da se je razpadlo celo angleško kraljestvo. V Hongkongu je pa bila tudi velia nemška naselbina Ko so Nemci zvedeli o angleškem porazu, so se takoj naslednji ve čer zbrali v svojem klubu in — praznovali angleški poraz, bu teljke šampanca so pokale, kar se je dalo in nemške nacionalne hhn ne so se čule iz kluba.
Vprašal sem nekega svojega znanca, Angleža, če nimajo An gleži nič zoper to, da se Nemci na tako očiten način veselijo angle škega poraza.
Odgovoril mi je:
— Naj se, saj je njihov klub Ti lahko počenjajo karkoli hoče jo in lahko praznujejo naš poraz ali našo zmago na kakoršenkoli način hočejo.
Anglež na zahteva samo, da ima on pravico do prostega govora, temveč da tudi vsakemu drugemu, tudi tujcu, to prednost. — Kot govor, tako mora biti tudi časopisje prosto. To ne zahteva samo časopisje, temveč ljudstvo samo. V Nemčiji in v nekaterih drugih državah,- zlasti v Avstriji, imajo državne oblasti kolikor-toliko moči, da narekujejo časopisom kaj naj pišejo, oziroma jim prepovedujejo prosto izražati misli, ki se pojavijo v glavi urednika; to ne samo v vojnem času, temveč tudi v miru. V Angliji ima še zdaj časopisje popolnoma prosto roko.
Nekoč sem govoril z nekim znamenitim londonskim urednikom. Vprašal sem ga, če ve kaj bi se žnjim zgodilo, ako bi bil v Nem ■ izseljeniki v Ameriki
Associated Press" je dobila od svoga dunajskega korespon-denta sledeči dopis:
Dunaj, 5. junija. — Amerikan-ei, ki 1/ivajo v Avstriji tekom te vojne ali pa še dalje, so zapazili da se zadnji čas Avstrijci napram njim veliko bolj prijazno in dvor Ijivo obnašajo, kot so se — recimo — prvo leto <ojne.
To prijaznost in ujudnost se v življenju bolj opaža kot se je pa začasa ameriško- nemških kon travevz glede vojevanja s pod morskimi čolni opažalo v avstrij skem časopisju, ki je zahtevalo da se ostane z Združenimi drža vami v kolikor mogoče iskrenih prijateljskih odnošajih.
Preprečeno izseljevanje je O grko veliko bolj vdarilo kot Avstrijo, kajti dejstvo je, da iz seljeni podaniki Ogrske pošljejo domov vsako leto najmanj $150 000,000; odkar je vojna pride si cer tudi precej denarja iz Ameri ke, vendar ne toliko kot v mir nih časih, kajti prej so hodili lju dje domov s tisočaki, zdaj pa po šiljajo le za največje potrebšči ne svojim družinam.
Brezdvoma bo vlada izšel jeva nje v Ameriko upoštevala takrat ko bo prišlo na vrsto domače fi nančno in davčno vprašanje.
Avstrija je v tej vojni občutila še nek drug udarec; namreč kar se tiče njenih letovišč in toplic.
Pred vojno so imela avstrijska kopališča povečini angleške, ruske in francoske goste; zdaj jih obiščejo le še kaki Nemci ali pa lokalni gostje.
Lastniki teh letovišč računajo takole *
Ne. da bi se ozirali na kakršenkoli izid vojne, se moramo zavedati, da bo presneto dolgo časa preteklo predno bomo dobili nazaj naše stare angleške, ruske in francoske obiskovalce.
Pri tem pa, ko to mislijo pa računajo na Amerikance, češ, ti bodo gotovo kar drli v Evropo, ko bo enkrat sklenjen mir, nekateri bodo prišli iz radovednosti, drugi vsled trgovine, tretji nalašč na letovišče; obenem pa Avstrijci upajo, da si bodo Amerikance pridobili za svoje letovi-ščarje in tako dobili del onega denarja, katerega so prejšnja leta zmetali drugim tujcem.
V Avstriji se večkrat razpravlja o sledečem vprašanju:
Ali bo Avstrija potrebovala po vojni one svoje ljudi, ki so v A-meriki, ali bo rajše ljudi vtrpe-la in jih pustila v Ameriki ter se bo posluževala bolj onega denarja, katerega bodo ti ljudje pošiljali domov?
Finančno breme Avstro-Ogr-ske bo po vojni zelo, zelo težko: seveda, to ne bo samo v Avstriji, temveč povsod, kjer so se vdele-žili vojne.
Dalje bo pa tudi primanjkova lo delavcev, ki bi zopet postavljali ono,, kaj je" bila vojna podrla in vničila.
Dotieno vprašanje dozdaj še ni rešeno: ali bodo več pomagali
s svojim
čji in bi tako pisal.
— Gotovo, da vem, — mi je odvrnil. — Časopis bi bil zaustavljen^ mene bi pa vtaknili v ječo.
denarjem, ali bi dotičniki več koristili doma s svojimi rokami.
Mnenje prevladuje, da bo izseljevanje iz Avstrije za nekaj
Toda jaz hvalabogu nisem Nemec, časa popolnoma vstavljeno ali pa temveč Anglež — in kot tak bom vsaj zelo omenjeno, kajti posle-isražal svoje misli.	(dice vojne bodo zahtevale veliko
— Toda, — sem nadalje dregal, delavnih —*a viada » pritofcije, danv' MaJo^>ife;ki %i pričako-

lvot znano vstavi angleška vlada malone vsak nevtralni par-nik in mu odvzame vso pošto, ki je namenjena iz nevtralnih držav v sovražne dežele, oziroma nasprotno.
V	kakem sorazmerju je ta pro cedura z mednarodnim pravom?
Člen štv. 1 mednarodnega sporazuma, ki se ga je sklenilo v Haagu, se z ozirom na omejitev zaplenjevanja pošte glasi:
—Pošte, bodisi, da je iz kake nevtralne, bodisi, da je iz kake vojskujoče se države, ako se vozi na nevtralnem parniku ali pa na parniku kake vojskujoče se države, bodisi, če je oficielnega, bodisi, če je privatnega značaja, se ne sme nihče pritakniti. — V slučaju pa, da se jo zapleni, je dolžnost dotičnih, ki so to storili, da je prejkomogoče odpošljejo naprej. —
Ako obstoja blokada, ta člen ne pride v veljavo, ako vozijo pošto v ali iz zablokiranega pristanišča.
Člen št. 2. se glasi: — Nedotakljivost pošte pa ne velja za ono pošto, ki se vozi na trgovskih parnikih. Vendar, pre iskanje pa mika se sme le takrat odrediti, ako je obsolutno potrebno, toda se ga ne sme zadržavati dalje kot je neobhodno potrebno.
V	tem so se narodi popolnoma sporazumeli in ta člen danes deloma opravičuje postopanje angleških blokalnih oblasti.
Člen št. 30 londonske deklaracije se glasi* da imajo vojskujoče se države pravico zapleniti ves konirabant — to so namreč vsi predmeti, ki se jih more rabiti v vojne s vrhe — čeprav se vozi na nevtralnih ladjah iz nevtralnih v nevtralna pristanišča, ako se more dokazati, da je blago namenjeno v sovražno ozemlje.
Z ozirom na to se je v resnici težko zgražati nad postopanjem Anglije, ki vstavi vsak poštni parnik z namenom, da preišče, ako se nahaja gori kakršenkoli predmet, ki bi se ga moglo smatrati za kontrabant, ki je name-Djcn v sovražno deželo.
Vsled tega se morajo lastniki ladij in lastniki dotičnih pošiljatev -- kontrabanta — udati.
Dotično blago pa, katerega se lahko rabi v vojne in v druge namene, ki se imenuje tudi neke vrste kontrabant, ni všteto v 30. čl. londonske deklaracije, temveč v 35. členu, ki se glasi, da se sme tako blago zapleniti le, ako doti-čni parnik, na katerem se ta kontrabant vozi, nahaja na potu iz kake sovražne dežele v drugo sovražno deželo.
V	tem členu so všteti tudi nevtralni parniki, ki vozijo tak — polovični kantrabant — med dvema državama, ki sta neki tretji sovražni. Nevtralni poštni parniki, ki plovejo s takim kontraban-tom med dvema nevtralnima pri-staniščima, niso v členu 35 nič prizadeti.
Angleška vlada londonske deklaracije ni sprejela, kakršna je bila, temveč jo je nekoliko spre menila.
Spremenilo jo je v tem, da zapleni tudi "polovični" kontrabant, čeprav se nahaja na nevtralnem parniku, ako je namenjen kaki osebi v sovražni deželi.
Anglija je prekršila mednarodne postave tudi s tem, ker zadržuje pošto po več tednov oziroma celo mescev, ali jo pa še sploh ne odpošlje naprej.
Združene države s oposlale 24. maja Angliji in Franciji noto glede nepostavnega zaplenjevanja pošte.
Odgovora do danes še ni; pred kratkim je došlo poročilo, da ga že francoska vlada pripravlja, ko bo gotov, ga bo poslala vladi v London in nato vladi Združe-uih držav v Washington.
Kakšen bo odgovor, če bo sploh prišel, se že ve, namreč, da je Anglija dobesedno primorana posluževati se te nepostavnosti. ker sicer bi ji NemČja.in njene zaveznice delale pod krinko mednarodnega prava veliko škodo.
ROJAKI NAROČAJTE 8S NA "GLAS NARODA"
Iz ameriškega gospodar-skega sveta.
"Business".
Federal Reserve (zvezni rezervni) Board je 10. junija izdal poročilo, v katerem navaja dejstva, iz katerih je razvidno, da je ameriška prosperiteia na tabo visoki stopnji kot še ni bila nikdar poprej.
Dnnarja je baje zelo veliko, plačo so tako visoka kot še niso bile nikdar poprej; — t.u se govori naunreč — povprečno.
Prireditve, kot n. pr. bazarji itd., so se obnesle nad vsa pričakovanja, kar je tudi gotovo znamenje prosperitete.
Poročilu je pristavljena opomba, <la je med delavstvom, kljub temu. da imajo plače toliko in toliko višje, še velika nezadovoljnost.
Poleg delavskih "neumnosti" je pa še nek drug nezadovoljiv faktor, namreč, da primanjkuje pamikov za -prevažanje blaga preko morja.
Vsaka ladjedelnica v Združenih državah ima zdaj v delu gotovo število ladij, ki bodo tehtale en milj on ton.
Veliki dohodki Združenih držav.
Ker je cel "business" na tako visoki stopnji, so tudi dohodki »vlade Združenih držav večji kot
bili kdaj poprej. To so namreč davčni dohodki.
Pravijo, da so veliko večji kot so pa imislili takrat, ko so nastavljali nove davke.
Zakladniki tajnik MeAdoo je naznanil v svojem poročilu, da so bili v desetih mesecih, fiskalnega leta 1015—1916 vladni dohodki za deset milijonov večji kot so bili celo prejšnje fiskalno leto, dasi je postalo to leto več držav "suhih".
McAdoo pravi, da bodo koncem tega fiskalnega leta državni dohodki brez dvoma dosegli pol bi-ljona dolarjev.
Izvoz je dosegel tudi rekord.
Inozemska trgovina je koncem tega fiskalnega leta tudi popolnoma gotovo dosegla rekord.
Vsled velikanskih vojnih naročil je šlo v drugem tednu meseca junija za $92,000,000 blaga v inozemstvo, medtem ko ga je slo v istem tednu preteklega leta samo zti $15.000,000.
Tri četrtine t«ga blaga je šlo v Anglijo. Francijo, Rusijo in Italijo, toraj za okoli $72,000,000, medtem ko ga je šlo v istem tednu 1. 1915 le za pet milj ono v.
V omenjenem tednu so poslali za $25,000,000 streljiva, katerega niso eno leto poprej skoro nič poslali; dalje je šlo v omenjene štiri države za tri milj one avtomobilov, katerih so leto pred tem poslali lo za tri milj orne dolarjev.
Izmed drugih izdelkov so veliko poslali raznih strojev, bronastih. jeklenih in železnih izdelkov, dalje veliko množino olja, sladkorja, bombaža in usnja.
Dalje so si pa ameriški podjetniki osvojili malone celo Južno Ameriko, vsled česar se je njihova južnoameriška trgovina poveqpla za 50 odstotkov.
Teh petdeset odstotkov je bilo prej povečini v nemških rokah.
Rusija in Amerikanci
Kot Južna Amerika, ravnotako diši tudi Rusija ameriškim eks-porterjem.
Splošno mnenje je, da bo ta velika dežela v Evropi ogromno polje. na katero bodo Amerikanci sejali svoj kapital in potem želi miljcmske dobičke.
Pred vojno so imeli .na ru^ki trgovini Nemci skoro nekak monopol ; poslali so za več kot za tristo miljonoiv blatga vsako leto.
Nemška trgovina z Rusijo je sedaj docela zastavljena, vsled česar imajo Združene države zlato priliko.
Pretekli mesec so ameriški ban-karji posodili ruski vladi 50 mi-Ijonov dolarjev. Rusija bo morala plačevati šestinenčetrtodstotne o-bresti; toraj se jim obetajo veliki dobički.
Poleg obresti bodo imeli pa se skoro gotovo velike profite pri krurzni ceni, kajfti zdaj iona rubelj vrednost okoli 31 centov, v normalnih časih ima pa lahko 51 f.
48 oseb uzmrčenih.
Policijski department je sporočil včeraj ,da se je mesca julija na newyorških cestah smrtno ponesrečilo 48 oseb. Med ponesrečenim! je bilo šest otrok, ki še niso bfli
VIUUUU UilVM ▼ ZHS. stari sest, osemnajst jih je bilo pa
ZA ZKZHNJENE DRŽAVE SEVERNE
Sedež: FOREST CITY, PA
21. iMuji 1902 v drimri
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PKTERNEL, Bor 95 Wlllock, Pa.
I. podpredsednik: KARO L ZA t. AR. Box 547, Forest City, Pa,
1L podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Bock Springs, Wyo.
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.
IL tsjnlk; JOHN 060UN, Box 492, Forest City, Pa.
Bla<sjnik: MARTIN MITHlC, Box 537, Forest City, Pa.
Poobiaifenec: JOSIP ZA LAB, 1004 North Chicago St., Jollet, HI.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEO. 900 Chicago St, Jollet. I1L
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASXIK, 4734 Hatfield St, Pittsburgh, Pa.
I.	nadsornik: JOHN TORNIC, Box Oi2. Forest City, Pa.
II.	nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ. Box 705, Conemangh, Pa. HI. nadsornik: ANDREJ SLA]* 7713 Issler A?e.f Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
red tednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, W*m porotnik: MARTIN STKFANClČ, Box 78, Franklin. Kana. IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 52« Da v son Ave., R. F D L Greenfield, Detroit Mich.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11%, Bridgeport O. L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Brooghton, Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt IU.
Dopisi nsj se po«Ijajo I. tajniku Ivsn Telban, P. O. Box 707, Fonat City. Penna.
Društvene glasilo: "G L A S NARODA".
IZPLAČANE OSMRTNINE ZA MESEC JUNIJ 1916.
Certifikat štv. 7160 Ivan Seitz, član postaje Štv. 4 v Luzerne, Pa. $250.00.
Certifikat štv. 271 Terezija Debelak, članica postaje štv. 37 v Broughton. Pa. $250.00.
Certifikat štv. 3683 Josef Petroni, član postaje štev. 17 v Bronghton, Pa. $75.00.
Certifikat štev. 1603 Anton Markovi«", član postaje štv. 13 v E. Mineral, Kan s. $250.00.
Certifikat štv. 697 Frančiška Sribar. članica postaje štv. 17 v Bronghton, Pa. $100.00
Z sobratskim pozdravom vsem članom in članicam ndani __John Telban, gl- tajnik.
—
Z Belokrajine.
Spisal dr. Janko Lokar.
SUSPENDIRANI ČLANI:
pri postaji nI v. 3 .htričič Joaef 8575. John Selak 9019, Anton Kar-L. li 3939, Mihael Sadovski 4513, Anton Antolik 9617, Josef 2^1 Jakob Zupan	Jakob Tome 3503, Frank Groz-
im, 6445, A loj/ K oh, h 4021, Frank Dehev. 78. pri p.,staji štv. I Frank Pipan !>035, Mihael Judi,- 105. pri post«ji šiv. i; i.wuis Lipanj mj, Alojz Š.-nk 4173. Anton Osta-
ti<-k -JMI, .Matiju Kov a čič 147, John Duli 9225. pri postaji hI v. H) Rudolf Bečaj 65H2. John Kavčič 9161. Anton Straiišar 9288.
pri postaji it v. 14 Joe Obreza 8921.
pri postaji štv. 15 Jos* f Fritzel 629. Frank Zupančič 1223. pri postaji štv. 18 Edvard Logahek 7097. Samuel Lotti 3885 Ja-Banoni 4311.
(Nadaljevanje). III.
LONČARSTVO.
Lonce narejajo sedaj na Belokranjskem samo 5e v vaseh Grič, Dolenja in Gorenja Podgora. Pred kratkim so jih delali tudi pri Kraljih, pri Vidoših in v Zagozdacu. Izdelujejo jih ženske i^ake starosti : žene in deklici, žgo jih pa moški. Delajo jih iz hrne (nekaka ilovica) in neke vrste kremenca, ki
Lonci, o katerih govorim, nimajo navadno ročev; le manjšim jih narede kar z roko in jih pritisnejo ob lonec.
Ko so lonci gotovi, jih razpostavijo po policah, da se osuše. Črez nekaj dni jih denejo v peč, pripravljeno kot za peko kruha, da se čisto presuše. Potem jih žgejo. Zato imajo na konci vasi poseben prostor. Na polišeu zlože lonce v kopico: manjše vtaknejo v večje. Nato jih obdajo z dolgimi, suhimi bukovimi poleni, k ijih postavijo v piramido. Njeno sredino tvorijo pokonci stoječe kalanice. Ako imajo dosti loncev, pridejo za poleni zopet lonci, za temi polena itd. — Kadar so lonci tako razgreti, da žare kot razbeljf > železo, jih vza-
ga zovejo lončarski kamen.
Brno kopljejo samo v Kanižarici mejo s kolei iz o, .ija in jih potak pri Dobljičih. Dobljiško in Jer- nejo za trenutek v vodo. ki jo ima-nejsko polje (pašniki, porasli veči- .!<» v lesenem koritu zraven kuri-
lne*
. „	----- — »•	i ™ j< <F|JU <im iiu
I n postaji Ktv. lh	Anton Potočan 3193. John Oeepek 7061, Frank i ostali dve. Po brno so hodili Pod-
t ■> f. I ■ ■ .. m T 1 "»
notna z brezami in s hrasti, redke je s smrekami ali z bori) onkraj računamo od Dogljič) ceste Orno-melj-Viniea so kopači brne čisto prerili. Pr»*j so kopali zastonj, ne oziraje se na lastnika zemljišča, zdaj pa zahtevajo posestniki odškodnino, ki ie pa majhna. Znaša namreč o<l konjskega tovora ali voza dvajset vinarjev. Gričani imajo torej brno blizu, a Podgorcem je daleč. Odkar jc izdelana cesta iz Črnomlja v Kočevje, jo ti večinoma vozijo, pr^j so jo pa lr-tovorili. Vsak konj je nesel dve vreči: na vsaki strani eno, včasih pa se je zavalil nanj še gospodar. Podgorci so imeli v to svrho neke vrste tovorna sedla — delali so jih sami —. na katera so nalagali vreče. Ako je bil konj jak. so mu vrgli med omenjenimi vreči čez hrbet še tretjo, ki se je opirala na
Gardner 7513.
pri postaji šiv. 22 Martin Švcigar 3692, Marko Šiianee 4'»50 Mat
Veha r 3693. pri poMtaji št v. 23 Anton Mazi 2266. pri postaji štv. 25 Joltn Lagaj 200.
pri | »os t a ji štv. 26 Ivan Gambač 9506. John St.-pie 3647.
1'ri postaji štv. 27 Franc llofer 3202.
pri postit ji štv. 29 Jovf »Sede j 4936. Jakob Sedej 4336.
P« i postaji št*. 30 .John Pogačnik 26:i2. Julija Pogačnik 1074.
pn posla j i štv. 31 Jernej Majjajna 8510, jMin (iradišek 8«72.
pri postaji štv. 32 Intbro VidoviČ 7442.
pri | »ost a ji šiv. 33 Andrej Slokar 5693.
pri postaji tv. 37 John liirk 26Cti. Jurij Štajer 8506. Rudolf Kirk 4-»44.
pri pewtaji štv. 40 J oh an Kolar 1604.
'' ' t-4' ''tji siv. 41 Jolin Upajne 2636. Josef Zupan 7654. Josef I Vrh lie 5909, Ml Itffc— 8580, Au«nist Lttf* 8122 Simon Marsa MT> 1. Rudolf Ilumar 8581. pn postaji stv. 44 Jakob Barlič <346. Kari Cofuta 45,34, John Sklam ha ,177. John Maček 6997. Ignac Volk 8660. Martin Cafuta 4 .<> Frank Volk 703. August Čebule 2085, Stefan Laznik 8806, Josef \Vrhove 6591. Matt liernik 1415. pri postaji štv. 51 Andrej Per k o 3631. pri postaji štv. 53 John Mihelčič 9594. pri postaji štv. 57 Frank Piker 8178. pri po«taji šiv. 5* Anton Paik -474.
pri |>ostaji štv. til Ignac Frbančič 3993. Štefan Žele 8737.
pri postaji štv. 69 Jotm Hribar 5343, John Podobnik 2411. Frank
t Pavlovčič 5344, Alojz Hribar 5350, Štefan Mamula 6406 pn p.,staj, štv. 70 Ivan Kralič -1649. Jos f Šterk 5907, Josef Knefie 6781.
pri jM>«itaji štev. 71 Alojz Bavd.k 94:10. Mihael Umberger 7279. pri jw>staji štv. 72 Joaef Borič 6732.
pn postaji štv 81 Frank Kapnik 8816. Anton Rupnik 6127. Matt Dolmovič 793,
pri postaji it v. 83 Josef Kolih 9040.
pri postaji Štv. M Anton Hribar GUtM.
pri postaji št v. 88 Josef Ko Ida t «4028.
pri postaji it v. m Frank Zlajban 597. Martin Knez 4162 Josef Zajec 597.
ODSTOPILI ČLANI:
od postaje it v. 14 John Rreii 537. *N| postaje štv. 34 Feliks Za veri 6253. od postaj«* it v. 51 Valentin Vrtič 1741. o4 (Mistaje šiv. 55 Ignar kos ;i;n7. i*d posta jt* it v. 63 Peter Žele *7:t6. od postaje štv. 46 Josefina Maček.
ČRTANI ČLANI:
pri podaji štv. 1 Josef Jenček S480. John Deeiuan 2843. John Opeka 274. Martin 1'ajk 383, J era Opeka 79. pri postaji štv. is John Benedičič 5758. Anton Ž i be rt 5789, John
Benetličič 5356. pri postaji it v. 19 Martin Skoda 4167. pri postaji št v. 22 Frank Keržišnik 8073.
pri postaji »tv. 26 Frank Valjavee 6908, John Ribič 8943, John Ko-kal 6907.
pri postaji štv. 27 Leopold Holjan 8735, Josef Hribar 3558. pri postaji štv. 37 Ernest Kuscl 3492. prt poKtaji štv. 42 Alojzija Dolene 530.
pri posuji štv. 41 Anton Skodlar 7431. John Močnik 7423, Josef M ci I veil 9421, Albert Kos 8345, Frank Petelinsek 1957. Petar Meduš 4158. Anton Val ene jak 5664, Magdalena Peteliniek 144. pri postaj i it v. 51 Ana Slapšek 208. pri postaji štv. 60 Jakob More 6543. pri postaji itv. 69 Josef Stermole 4912. Ana Stcrmole 918. pri posuji štv. 72 Frank Pernišek 6336.
klinčkom pa leze brna zaradi sre Sdobežnosti na zunanjo stran. Tako
še a. V vodi so namočene hrastove skorje in korenine od stelje. Od tejra dobe lonci lepo črnosvetlo barvo. Cc padejo lonci pri dogore-vanju kalanic v napačno lejjo, da hi se ne ožgali povsod dobro, jih obrnejo s koh i.
Na ploščo kolovrata vdolbe vsak lončar svoje znamenje, kakor križ, križ v krojru. navpično črto v krogu ali kaj p slienega. Ta znamenja se poznajo na dnu lonca. Po njih razločujejo lončarji svoje blago.
Lonce žgo navadno v mrakn, po končanem dnevnem delu. in jih nažgo, na eni grmadi 30—40 v vrednosti 12—15 K. Noč se ulega na zemljo. Povsod vse tiho. mirno. Le nakonci vasi švigajo iskre kvišku, ogenj se vzpenja v poltemo in nejasno razsvetljuje ob njem se gibajoče postave...
Lonce prodajajo po sejmih ali jih vozijo po vaseh. Podgorci jih radi tovorijo na konjih. Na že o-menjeno sedlo pri vežejo z jermeni in vrvmi lese — na vsako stran «ive —. med te pa zložijo lonce. Navadno gredo proti Far i. Kostc-lu, Banji Loki, Moravicam in v drufre kraje ob Kolpi. Gričani jih vozijo na sejme v Črnomelj, na Vinico. v Semič. Metliko in še celo v Novo mesto. Cena loncev se ravna po velikosti: od 6 vinarjev do 2.40 K. Na enem sejmu skupi lončar 25 do 50 K za voz loncev. Ženske imajo te lonee jako rade, ker so trpežni. Posebno griški lonci so na glasu. Baje se skuhajo v njih najboljši žpranci. V Novem mestu so se ženske zanje kar jajrmile kljub lončarjem okoli Sent Jerneja. (Dalje prihodnjič.)
jjorei navadno v družbi, najmanj po dva. da so si pomagali pri kopanju in nalaganju. Njihove karavane je bilo videti cesto smešno: suha kljuseta so stopala enakomerno. držeč glavo pokoncu liki vojaški konji, kadar se postavljajo ob zvokih godbe. Toda tem revnim živalim ni igrala godba, te-muč jih je silil k označeni hoji težki tovor.
Lončarski kamen se dobi na Belokranjskem redko v bližini omenjenih vasi. Najbolj čislajo onega od Mačkove vasi pri Kočevju, kjer sc nahaja v veliki množini. Na Be-lok ranjskem samem ga kopljejo in krčijo, kjer ravno najdejo kako žilo, a ga je jako malo. Kopali so ga n. pr. za kovskimi njivami pri Črnomlju, na Usarju pri Otovcu in v griški h košenicah. Najdejo ga pa še vedno med drugim kame njem. zlasti v prepadnicah.
Voz lončarskega kamena stane
dve kroni.
Način izdelovanja je sledeči: Brno zgnetejo in jo zmešajo s kamenom, katerega najprej stolče-jo in potem na žrvnih v drobno moko zmeljejo. Brez kamena ne bi držali lonci, ampak bi razpadli. Za izdelovanje uporabljajo lesen kolovrat (tako imenujejo orodje /a izdelovanje loncev), ki je čisto enostaven. Na štirinožnem stojalu SC vrti v vodoravni ravnini na navpični osi nataknjena. okroglo izžgana plošča (kolo). Lončarica se nsede h kolovratu, vzame kepo zgnetene brnc in jo položi na kolo, ki ga zavrti parkrat. Vsled sre-dobežne sile se razpoči kepa po vrteči se okrogli plošči. To je dno bodočega lonca. Nato jemlje lončarica kepo za kepo, jih gnete v okrogle klobase in pritiska ob rob narejene dna. Z eno roko vrti kolo, s prsti druge pa gnete neprestano brno in napravlja tako stranico lonca. Če je brna presuha, oziroma pretrda, pomoči kos usnja v vodo, in drgne ž njim ob narejeni del lonca. Da se pa začne ta širiti. vrti lončarica hitreje kolovrat in vleče nekoliko tudi sama brno
na zunanjo stran. Tako dobi lonec cora .	,
trebuh. Ko je dosti širok, nagiba	^ P«pomog]la, Pae pa
delavka brno s prsti na iotrLjo ^nit^ ^ katm ^ ^ stran; lonec se sožuje. Na vrhu mu J°* °dkar ^^ mP D,C V(* naredi rob s tem, da pritiska z lesenim klinčkom (drvcem) na sukajoči se lonec. Kjer sc dotika klinčck brnc, sc zoži lonec, nad
KARTE, PIJAČA, ZABAVA IN ZDRAVJE.
II. II. von Sehlioku, tovarnarju Bolgarskega Krvnega Čaja, ki je s sto in stotisoči bolnikov v stalni zvezi, je pisal naš rojak Il?ja Krmpotič, P. O. Box 33, Ronald, Wash, sledeče pismo:
"Upravitelju našega rudnika, gospodu Thomasu Remsev sera dal malo poskušnjo vašega Bolgarskega Čaja, nakar me je takoj prosil, da naj mu ga naročim eno škatljo. češ. da se je vsled njega za dvajset let pomladi'. Bratje, širom te velike svobodne zemlje, ne mislite, da je to laž ali kak lov na denar. To je čudovito zdravilo, katerega morale takoj naročiti. Enega dolarja vam ne sme biti žal. Ako vara ga ni žal dati za pijačo, karte in j.abavo, zakaj bi ga vam bilo žal dati za ono, kar vam daje in čuva zdravje. Se enkrat s.* javno zahvaljujem upravi Bol-! garskega Krvnega Čaja, ker ni
ne boli križ.'*
Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja za 5 meseccv, pošlje za 1 dolar kamor-' koli:	1
MARVEL PRODUCTS CO. 9 Marvel Bid«.
j nastane rob. Da je lonec gladkejši,	---—---
posta ji štv.^73 Katie Bukovce 948, Map- Andoliek 488, Eluae »pritiska obenj usnjato krpo, med-i PITTSBURGH, PA.
rt Q3A tpm Irn roti VaIavm* m S nu«	TT-?-. .'. f ti_ i__«_»___in>.
[Zemlja,kmetje in dom
v priznani prvi poljedelski državi Amerike v državi Missouri.
Imam še nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja zadnja ponudba, da morete dobiti te zdolej navedene kose zemlje za posebno nizko ceno.
Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj zdravo in polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAČE.
Našel bos tukaj polje, ki ga ni nikjer na svetu lepi^ g*; vrtove, zelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto katerikoli države v Ameriki. Našel boš vsakovrstno sadje, ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem.
Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje ter tudi vsakovrstno soeivje, kar si ga sploli kdaj jedel. Videl boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol je sajen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali 6,000 galonov kosmulje (goosberry).
Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu in de-lelo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine.
ČE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽEL! -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ.
Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter šole, eno do dve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo boš katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tukaj tako dobri kot kjerkoli drugje.
Videl boš. da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko različnih rastlin z vspehom prideluje, kakor v tukajšnjih krajih.
Pronašel boš, da vedo oni ljudje, ki fe dežele nikdar y.deli niso. povedati o suši in bolezni, prebivalci teh kra^ jev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, d a imamo izvrstno pitno vodo.
Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ame-nta. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj. lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da bolišeea ne dobiš nikjer.
PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO FRANK GRAM, NAYLOR, MO. POSEBNE PONUDBE SO:
ravnine, izsekan gozd, en aker izčiščen,
ver $25.00.
80 akrov ravnine, mala hisa, gozd izsekan, aker $25.
l;?0akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čist, aken po $23.00.
200 akrov ravnine, gozd izsekan, aker po $24.00.
160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, 6 aJCTOV Čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00.
VSO to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v n*-Jem ter plačam po $5.00 od akra.
^nrjF^J^?^ kmetije, deloma čist svet s hišami od H0.00 do $30.00 aker.
^ y?a?xk0S prodam na mesečne ali letne obroke. Dam deset let časa za izplačati z 5 ali 6% obresti z garancijo, da se svet čisti.	J
JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7.00 DO $10.00 PO AKRU.
_ Vse navedene ponudUe so poleg Slovencev, šol in
železnic. Vsak kupec, ki želi
100 dreves
različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban čebelar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni jo-nija polovico medu kot popolno plačo.
FRANK GRAM, Naylor, ■
HurkUiK 1181, Helena Jurik 1075, Mary Doien 930. tem ko vrti kolovrat in ž njim lo-{
nee, kar ee» deloea Še omenjL lav
S3 John Sukad oliiik 8615.
t Ako bofete poiflja-


*m£

_ ■ mm
f

■ > - - ■ - i. ' je

GLAS NARODA, 8. JUL. 1916.
Mina.
ftomuL — Spisal A. P. Rniii.
(Nadaljevanje).
XVIII.
Ljudje žive a časom, in ker je č«* naigel in nezanesljiv, žive tu<li ljudje zelo hitro; neradi umirajo in so nezanesljivi. iNeveaeli dogodki, ki jih užaloste, so navadno kmaiu pozabljeni in kakor hitro fce ponudi prva prilika »e ves.ilit i,
to. Vmes je pila kavo, katero si jo prinesla iz kuhinje. Že je slišala, kako Carlutti po laško kolne pred zaprtimi vratmi in ko je naposled odprla duri, je Carlutti že zopet stopical po stopnjieah navzdol.
"Dobro jutro!" je klicala njim.
On se je obrnil, debelo gledal m se leno obračal, kakor bi nekaj premišljeval. Debelo je pljunil v kot m se počasi vrnil.
XIX. <m i n isi
DržaJa se je na jok, držeča raztrgano 'krilo v naročju.
"Nerodna, si, draga Mina I" je rekel on in se široko smejal. To jo je ujezilo. "Ce bi ti ne sedel tu tako zija-lasto, pa bi se to ne pripetilo", *•» za! rekla togotno in se Obrnila proč. Še ko je zopet sedela pred zrca lom in si uravnavala lase, je vedno govorila o raztrganem krilu. -Predno je bila gotova, je minila cela ura. A potem je bila tako prikupna in lepa, da je bil Carlutti ves očaran; objel jo je okrog pasu Je,in močno pritisnil k sebi. Ona mu
* Zakaj (mi nisi odprla?" pozabljajo na ™	vstopivši Carlutti in jo je to ljuWnivost vraila , hvnl,ž.
zopet otroško veseli. Od rast li lju- premeril z bodečim pogledom, d je so podobni malim otročičem.' "Našem slišala... vedela nisem. Tudi o<trok, še ves solza n in objo
Uo
zvoni
Kitzvflfe, Minn.: Josip Adaiwi^, Geo. Manna. : John Jnlna. Frank Htovtttcfe St. Leal a, Me.: Mike Grabrlan. Klela, Meat.: Grecor Zobec. Great Falls, Meat.: Math. Uric*. Red Lodre, Meat.: Joeepb JeraJ. * Boundup. Meat.: Tarnaš Paoitn. Garaads, N. ¥.: Karl SternlSa. little Falls. N. ¥.: Frank Grecorka Oevetand, Oble: Frank Sakser. i Marina«, Chaa. 'Karllnger, Jakob Boa. nik, John Prostor In Frank Meh.
O. in ekefiea: Math Kra

Frank Hočevar.
Math Slapnik. J,
Kmnia 1»
je
se je lagala ona.
kan, se nenadoma iskreno razve-j "Jforda ^ma. doma?"' seli, ko se spomni igrač, ki jih je vprašal zbadajoče dalje. pr«*d kratkim dobil v.dar. Ljudje| - Kaj misliš vendar o meni pa se ti.di v najhujši žalosti spo- so ^ „žalostila ona. "Nisem.se te'i minjajo prikrito vrelih dni. In nadejala in potem sem si morala »obed« n še tako močan udarec ne napraviti toaleto." zadržuje v ljudeh dolgo hrepene-. Carlutti je nato molčal in sedel, nja |k> veselju in življenju. Na-|	jc ve]jke, ogromne postave,
«nenje k veselju in življenju je R £rn;mi brki in gladko obrito nit, ki vzdržuje tudi nesrečne lju- brado. Njegova hoja je bila lah-di na površju in jim daje upanje, ka skoraj elegantna. Od svoje za* da se njihov položaj izpremeni. konske žene ločen, je bil nagnjen Mina je bila zelo nesrečna in v" k ljubosumnosti ter je ženskam le tej nesreči je obupovala. Toda maIo zaupal.
nim, žarečim pogledom.
Na stopnicah se je spomnila, da je v naglici pozabila solnčnik doma. Naglo se je -vrnila in ko je ? J zopet prišla na ulico, je ponosno j korakala poleg CaHuttija, ki ga je v visokosti celo prekašala. Mnogi «o se ozirali za njo. Ona
Rad bi izvedel, kje se nahajata moja dva prijatelja FRANK RUT AR in ANTON ŽNAJDER. Prosim cenjene rojalke, če kdo ve za nju naslov, da ga mi jati, aH naj se pa sama oglasita, ker poročati njima imam nekaj važnega. — Anton Ste ančič, Box 400, Sheffield, Pa. (7-8—7)
naj j.- bil obup še tako teman, ne- "Sinoči si šla najbrže pozno v
je to dobro vedela in bila na svojo lepoto zelo ponosna.
(Dalje prihodnji«").
Ni nemogoče.
kje daleč j«/ vendar liletteia po- posteljo?" je rekel vprašujoč, ne nižna l«r«-;«-a — upanja. Ko je o-	ozr| v ,1JO
zdravela in s«- je njeno zdravje j^tkia je sedla jmlog njega in rvjBoljšalo, se je vedno manj spo-' ;m,Jnvažno odvrnila: minjalu preteklosti. Njena lica so "Da. Bila je že polnoč. Čitala dobita živejšo barvo, bujnejše je 9em >»
postalo njeno telo, ramena so bila Carlutti najbrže z odgovorom
širša; poslala je zdatno močnejša, n; j,;) 7adovoljen, potegnil je uro
tako, da je bila celo malo okretna. \7 ;<ipa jn dejal, kakor bi hotel
Vse to pa jo je napravilo še lepšo očitati:
in dražestno. Svojega sina, kate-f "Pol ud ne bo kmalu!"
refra je začetkoma strastno ljubi- Vse mu je bilo čudno. Obrala mu
la, je oddala na deželo k sorodni-	Smeren, morda je bil tudi
Collinwood, O. Lorain, O. in Loots Balant Niles, Oblo: Frank KogovSek. fonngstown, O.: Ant Kikeij. Oregon City, Oreg.: M. Jnetlo. Allegheny, Pa.: M. Klarlcb. Ambridge, Pa.: Frank JaUa. Beeeemer, Pa.: Lotila Hribar. Braddoek, Pa.: Ivan Germ. Brideevllle. Pa.: Rmlnlf Pleterlek. Burdine, Pa. in okolica: John Demšar.
Canonsbnrg. Pa.: John Koklleb. Cecil. Pa. in okolica: Mike Kočevar Coar—ngfa. Pa.: Ivan Pajk la Jobs
Zupančič.
. Claridge, Pa.: Anton J>rtn»
Broughton, Pa.: in okolica: A. Dem-■ar.
Darragb. Pa.: Dragntln Slavil. Dnnlo. Pa. in okolica: Joseph Sabor. Export. Pa.: Frank Tre beta. Forest City. Pa.: K. Zalar bi Vrani1
Kje je m<^ brat TOMAŽ ČER-Nl'TA, podomače Kripov iz I yoga št. 10 na Primorskem. Kdor izmed rojakov ve za njegovo bivališče, ga prosim, da ga mi naznani, stroške mu drage volje povrnem in tudi dam kako nagrado. Ce pa sam čkta te vrstice, naj mi piše. — Frank Cernuta, L. Box 5, Glencoe, Ohio.
(7-10—7) ; n ■ m I
"Ali je Kitchener res mrtev?" ali pa "Kako je bil parnik Ha<mp-'Lcben ln Math.Kamln shire potopljen?" sta vprašanja,- FateD, Po.: Anton Valentin««, nad katerima so se začeli ljudje v Greensborg, Po. to akollea: Joseph Angliji s p ogled a vast i.-	j Norak.
O tem se je pričelo nred par	ta ®k«lIeo: Fr. Deinla*.
,	,	, -i	i ■ waetewo. Pa.: Frank Gabreole la
dnevi celo v angleškem parlamen-	Polanc.
tu govoriti.	| Luzerne, Po.
Sir Richard Copper je imel dolg Osolnlk.
Meadow Lands. Pa.: Georg Bcbnlta Monesseo. Pa.: Math. Klkelj.
In ekoilca: Anton1
Dr. LORENZ,
specialist moških bolezni.

raONl tH
Zaatopnlk
"GLAS NARODA"
82 Oortlandt Street, New York, N. X.
Frank Petkovšek
Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKKGAN, ILL
PRODAJA fino -vino, isvrftne smotkt, patentirana sdravila.
PRODAJA jožne listke rsok prekomof* skih črt.
POŠILJA denar t stori kroj sonesljiro bi poiteno.
UPRAVLJA m r notarski posel ppod^* joča delo.
6102-04 ST. CLAIR AVE, CLEVSULHD,
m w w
w ^ ^ m?
■v


Jaz sem edini hrvaško govoreči specialist moških bolezni v Pittsburshu, Pa.
DR. LORENZ. s 641 Penn Av. II. nadst. na ulico.
Uradne ure: dnevno od 0. dopoldne do 8. ure zvečer. V pet-ki h od 9. dopolne <To 1. popoldne.
Nedeljo od 10. dop. do 2. popoi.
govor, v katerem je zahteval, da se "potop Hampshire-n in smrt Kitcbenerja" natančno prewče.
To svojo zahtevo je »xilagal na to, ker se izjave onih, ki so se s
kom. Tovarno je zapustila/odkar tmden od vožnje. Mina je to takoi ?arn+ika	ne ^ja-
; .....i,.. ___1c^r,!!.	, ,	. ' .	. io. temvee odlioeno nasprotuje] o J
jo je neka pn skrbovalka sezna- opazila, sklonila seje k njemu m nila z bogatili stavbnikom Car- ora poljubila. Nato je postala bi-ez-luttijem, ki jo je vzel k sebi. Ta skrbno razposajena, Carlutti j.- večinoma, prebival v 7iL brk- in se Aalil Trstu m je živel sedaj ločen od žene. Ko je videl prvič Mi-in vzel
za nrK«^ in je potolažilo in on postaja zopet on<
vlekla
7. njirtn.
ga je To ga
jo. temvee odlKieno nasprotujejo.
Pravi, da se mora dati javnosti j dokaze, kako se je parnik potopil j in da je Kitchener res utonil. Po Londonu in drugod
. ,., . , 1 ro l^onnonu in drugo<i c;ovo-■p' eutll, kako! . , ,	^ -
, , , in, da .!<• dala angleška vla<l;i jie-
emogel, kakor' . .	. , .
., ... tirati m zapreti par mornarjev, ki
svoje
no, je bil očaran od lepote m yza vedno, kadar je bil v njeni dru-jo ji* za svojo "gospodinjo". žbi_ Njena ljubeznivost ga je pre-Imel j«- tudi v Ljubljani svoje hi- migala. Zavedal se je te svoje sla-
ie, kjer je bil včasih zaposlen pri bosi i prav j-aimo, toda pomagati si . A	. ,
^,	ll<ui;..tiih	•	i ti - »i	- • i■ miraliteto. mu ie odgovorw,
svojih podjetjin.	m mogel. Začetkoma se je upiral
Stanovala je v eni najobljnde-	t(.j prostovoljni odvisnosti od nje,
nejših ulic mesta. Njeno stanova-	toda njena ženska lepota, njen o-
nje j,- obstajalo iz velike, svetle froiki smeh in pa njena ljnberni-
kuliLnje in dveh sob. od katerih je VOJ>t _ vsP to je j,ehote vedno
eno priredila za sprejemno soIkj	uniamHo. Včasih ga je to jezilo,
ill budoar. Pri nebi je inuAa strež-	ktM. 0u nije bll gospodar situ-
grtlo starko lokavih oči, ka-'aeijp toda končno ie to svojo na-
Moon Ron. Pa.: Frank Maček. Pittsburth, Pa. ln okollea: Z. Jakshe, L Podvaanlk. L Maglater ln D. & Ja South Bethlehem Po.: Jerne) Ko pririek. Steelton. Pa.: Anton Hren. (Jolty Sta, Pa.: Joseph Škerlj. Weak Newton, Pa.: Joelp Jovan. WUloek. Pa: Tt. Seme ln J. Peter mL
Tooele, Utah: Anton PalClC. Winterqoartera, Utah: L BlmSleh.
Block Diamond. Wash.: G. J. Po
renta.
Dads, W. Ta In okolica
Zdaj je čas,da kupite farmo
| Ako ste se namenili kupiti far-! mo ali zemljo za farmo, sedaj po j leti je najboljši čas zato, ker zdej i morete v ideti kaj vse in kako za-' more zemlja roditi. Mi imamo več
■	tisoč a krov zemlje v največji slo-j venski koloniji v Ameriki, katera
je v Clark okra jn in državi Wisconsin. Zemljo prodajamo v kosili
■	po -10. 60. 80 in več akrov na lahke ,111 dolgotrajne odplačila. Onim na-| šim kupcem, ki žele, postavimo
J. Broelen. i tudi dobro hišo,, hlev dovolj velik
tirati m zapreti par mornarjov, so se s paril i ka r^ili.
Thomas 3 le Na tu ara, angleški	.
T parlamentarični podtajnik za	AKorencb&n!	^čctck in razorjemo nekaj zem-
ia se Kenoeho, Wi«.: Al^sander Pe^li,. |a vse to na ,ahke in dolgotrajne bo glede potopa parnika in| MUwookee. Wis.: Joelp Tratnik lol116 odplačila. Pridite in poglejte smrti vojnega tajnika delalo cika- Hollander.	, farme svojih rojakov , ki so se na-
ikih preiskovanj, ker je vse že	Heronln» Svetlin ln selili tu pred več leti, porazgovo-
WO Jl je pripon Puč,uiova se je omožila s Kari-nom, ki je, ko je prej podedoval po nekem stricu nekaj gotovine, ]wvrtal dobro plačan uradnik nekega deoarr.e^ga zavoda. Ostali sta vedno dobri prijateljici z Milno. Obema se je stila j godilo prav dobro.
Neko jutro se je Mina pravkar prebudila iz globokega spanja in Hi mela oči. Okna so bihi zagrnje-
lokavih oči, ka-'acjje toda končno je •očila I iu anova. videzno i>odreienost i
podrejenost pripisal svoji starosti 1st se je vdajal njenim vplivom.
Danes je postal kmalu zopet vesel in prva čemernost ga je zapustila. Mina pa se je nasprotno jasno zavedala, da mora take trenot-ke svoje zmage porabiti zase. Bila je sedaj, kakor so vse take ženske, zelo pohlepna ter realistična in nobeden nasmeh njenega oboževa-telja je ni premotit v spoznanju
računajoča ženska. Kljub temu.
na in prijeten mrak je vladal vse- sitmu.ije Postala reabl mrzlc> poN'soil. 1 i>»i so se ji visoko avi-' gal
um
njenem oknu. Na obeh straneh okno, je silila v sobo solčna svetlo
rale, lasje so ji padali v dolgih da je stanovala v Cariuttijevi hiši »ramenih po mehki, svileni bteat-Jb ]a-no in ji je vrhu t da. P^plod ji je obstal pn	wmmimo fe dve^.0 kr0n v 0.
- ! .______..	V,.	. .J. L4v.inii.ll	"
ba. Ali
mrsl rln, potegnil
solnce sili k meni* je poskočila brzo iz postelje in
tovini, je bila v vednih denarnih stiskah. Sredi meseca je bila navadno že prazna in potem je moral on pridati še nekaj. Zaradi denarja je imela spočetka s Carlutti-
zustor kviaku.
Močni sol učni žarki so ji bušili	• ,,, . , • ... . ^ ,
,J.. ,	jem vedne boje, ki pa jih je Rnala v o»braz, svetloba se je bliskoma',	...	j	i
" ' , ..	1 ■	.	ljubeznjiva Mura vedno zakriti v
razlira po -pohištvu — bil je zunaj . ... ,	. ...
11	J	J	est etično oblrko. Carlutti, čeprav
[denarni mogotec, je bil skop in
krasni dan.
ulnekrasno solnee!" jc,n«kr»č
mu je morala Mina zagro-
vskliknila vzrado«čena. "O, lepo, Zlti Ra zaf>ustit zakaj stradati ljubeznivo »»lm'-ec©!"	„,. m;ir:,. yS(. to	t,Mli sadoj
<-as kam
je
šumelo po glavi.
"Dragi Jean", je rekla, bo, da s«1 opravim. ^lora\"a na kosilo."
"Ali ne obeduje« doma?" vprašal začudeno.
"Danes izjemoma ne. Marta mi je nekam odšla. Zato morava v
rwtwvnveijo."
"Prav, tudi dobro!" je pri pomnil Carlutti.
"Morda se zunaj e*-lo razvedri*.
V	somi srajci je stala pri oknu in gledala na ulico, ki je živa, jh>1-na barv ležala pred njo.
Enakomeren ropot voz je šumel s ceste in iz sosednje ulice se je hIišalo crnglanje tramvaja.
Naenkrat je. zagledala, da stoji na nasprotnem trotoarju visok, jno/an človek: ko je pogledala na-taiufieje, je spoznala Carlutti jo. JVi-hajal je najbrže s »kolodvora.
Mina t*e je neliote preotraSula t 'ariiittija, vstala. Šla
na brudnik, kjer je zaklenila vrata <wi znotraj. Marte ni bilo doma, klicala jo je glasno, t<nla •nizi va ni bilo. Starka je i/ginila ne->x a no k »m.
V	kuhinji na Mteililniku, ki je bil popolnoma nursel, je stal lonec^j si me motil, Ijubčckf" do polovice pobi črne kave. Mina| "in zakaj si \-srtala- tako zgodaj, si je milila akoddkeo kave in se draga!" jo ironično odvrnil on. vrnilo v sobo, do se napravi.	Ona je stala pred njim v spod
Polagoma m je pričela oprav-jn^ svilenem krilu, ki pa je bilo Ijati in komodno je sedela pred. tako kratko, da so se vide4e njene ofcledaJom, da si uredi frizuro, lepo oblikovane noge, katerih než K*«doj pa se je oglasil m onec pri_ na kožk>» se je svHlikala izza prrv vrstih. Mina je ootalo |>ovsem rav- j zornih črnih nogavic. Vzela je no-noduAna. SplKalo si je ltrne in «e Vo krilo u omare in je vrglo čez
opazi, kako pozno je }j„bi m„j. Danes si razmišljen! v kuhinjo in odtod j šla sta v spalnico. Tam se je orna pričela opravljati, razmetajo-na p*ist«-ljo ter
čm fnhbirko iz stola nazaj.
"Kakšen nered!" je pripomnil Carlutti, sedeč na robu j>ostelje. N«rtxl! Seveda je nered! Za-
počaini opravljala. Ker pa je hitela, je napravila vse le napol. Zvonec po je n ep renta no pel, oedoj no dr,.. sedaj na dol-
glavo. Pri tem je nekaj zavrssniio in krilo se je pretrgalo.
"A/h, inesrečtiica!" je vzdihnila in sedla žalostna na stol. "Glej, novo krilo §» mi raztrga. Več kot
itak dokazano in sploh vse rečeno.
Najbrže so to samo prazne go-voriee, ki so pojavijo v vsemogo-ee-misleč i h glavah, vendar nekaj nemogočega ni.	j
Sumljivo je to, da je bilo na parniku razmeroma zelo malo moštva, <la je bil Kitchener §am in ne še kak drug angleški državnik.
Ni nemogoče!
Potem pa še nekaj, sicer nevr-jetnetga, toda tudi ni nemogoče.
Nastale so govorice po Londonu in tudi po Združenih državah ter drugod, da je bil Sir Roger Casement, ko je šel v Nemčijo in bil celo v nemškem zunajnem u-radu, v službi angleške vlade.
Ako bo obešen, je to seveda prazna govorica ; ako bo pomilo-&čen in oproščen, je pa*seveda po pol noma mogoče, da je res.
Martin Kos in John Stampfel. West AHis. Wis.: Frank Skok Roek Springs. Wye.: A. Jnstln. VO Rtaltah In Valeatla IludML
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaHenl pobirati noro^ nlno aa *^3iaa Naroda" In knjige, kakor tndl sa vse droge t našo stroko ■padajoče posle.	*
Jenor Und, Avfc. la okolica: Mihael Olzaz.
Bon Frandseo, CaL: Jakob LorHa. Denver, Celo.: Frank Skrabee. Leadville. Cole.: Jerry Jamnlk. Poeblo, Cole.: Peter Culig, Frank Janesh in John Germ.
Salido, Cole, in okolica: Lrala Ca stello.
Clinton, lad.: Lambert Bolskar. IndlanapoHs, lad.: Alois Rndntan. Windward, Io. tn okolica: Laka* Podbregar.
Anrora, DL: Jernej B. Tabli CUeoce, HL: Frank forlorn Depoe, DL: Dan. Badovlnae. Mid. DL: Frank Laorlok. Joha Zs letal io Frank Bamblok. U Salle, HL: Mat. BUnp. Nokomis, DL io okoiies: Math. Gal-shek.	j,
Ogleoby. DL: Matt. Hrlternlk. Waokecoa. DL la okolica: Fr. Pet tanek ln Math. Ogrln. So. Chirac*. DL: Frank Černa. Sprlndkld. HL: Matija Borborl«. Frank Joe
Frank Teskeves.
: Frank
In Bok Fina. Kansas Ctty. Kaaa.: Peter Bekaellev. MineroL Kana.: John Stole. ' Bingo, Kaos.: Mike PencIL KltzstiBer, Md. ia Mica: Frank Yodoplree. /
Osl—ut, Mich, to Mai Ptw Shalts, M. F. Kobe In Martin Rade.
I rranl
Had bi izvedel za na.slov
prijateljev ANTONA DODIC in FRAXKA LABEC. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju ^ naslov, da mi naznani, ali naj se sama oglasita. — Jacob Gru- ^ den, 1220 Bohemian Ave., Pu- V ehlo, Colo.	(G-8—7) ^
VABILO NA IZLET, Y
katerega priredi	^
dr. 'Bratska Zveza' št. 140 SNPJ. ^ v Brookh-nu. N. Y., v nedeljo dne 9. julija 1916 pri "JRevnean Lazarju", Turnpike Road. Richmond Hill, Long Island. Prit-etek ob 11. uri dopoldne.* Vstopnina za mošikega in žensko .4=1.00, posebej ženska 50^.
Pijača prosta do 8. ure zvečer.
Izvrstna godba. Vabimo vse Slovence in Slovenke v Greater New Yorku in se priporočamo za mnogoštevilno udeležbo. Za dobro zabavo bode skrbel	Odbor.
(30-6&7-7)
irite se z njimi, pa bodete zagotovo j kupili farmo tukaj. Pišite po po-jasnila. Naslovite: I Homemaker Land Company
svojih Dept. 3, Tioga, Wis. in.ru/' - ----
INDIJANSKA REZERVACIJA
v Colvtlle, Wash., je odprto ko naseljevanje. Vlečenje se vrši 27. julija. Okrog 400,000 akrov. Zemlja za sadje rej o, poljedelstvo, mlekorejo in živinorejo. Natančno mapa s popisom in pojasnilom s j poštnino vred stane $1.00. Vojaki, J^f mornarji (ali njih vdove) civflme.V ali španske vojne se labko uknji-l^ zijo pri agentih. Na zahtevo vamUi pošljemo tozadevne listine, ako naznanite, kje ste služili Smith & MeCrea, Eagle Bid g., Spokane, Wash.
(12-6—17-7)
m
i A
a- ?
i1* O
i fcsf:
Dr. Rictaterjev
P A1N-EXPELLER
t m i in
Me.
Pristni
▼	savojo, kot naslikan tukaj. Odklonita vso zavoje, ki niso j Sateni a varstveno ko. —
86 in M centov
▼	lekarnah ali na ravnoat od
F.AD. RiCHTER & C0.
■LIL
Borba za življenje. |
Borba za življenje je vsakdan hujša, če ni celo pogibeljna, je pa škodljiva marsikomu, ki	y
pozabi misliti na samega sebe in postane površen ter zanemari svoje lastno telo in zdravje.	V
Posledice nemoralnega življenja so, da te izrabijo popolnoma, potem pride neredno prebavi ja-	V
nje in temu sledi še opešanje duševnih in telesnih moči. Tako stanje zahteva takojšnjo pozor-	^ nost in najbolje sredstvo je, ako vzamete takoj
TRINER-J EVO
Miriški fliiir grenko riio
To ozdravi nezadostno delovanje prebavnih organov, ki so o-slabeli radi prenapornega dela ali kaj enakega s tem, da odstrani vse prebavi škodljive stvari,
NAREDI TEK, UREDI PREBAVANJE, ZABRANI RAZPAD, OZDRAVI ZAPRTJE, OKREPČA TELO. Trinerjevo Ameriško Elixir grenko vino uredi delovanje prebavnih organov. Rabite ga pri
IZGUBI TEKA, TEŽKOČAH PO OBEDU, VETROVIH,
NEPRIJETNEM DUHU UST, PREVLEČENEM JEZIKU, ZAPRTJU, OBU5DELOSTI, RAZBURJENOSTI, TELESNI OSLABELOSTI. Ono okrepča spanec in pomaga izvrševati dnevno delo z lahkoto.
Stari ljudje naj imajo to vredno zdravilo veano pri rokah in je naj rabijo redno. Ženske, ki trpe na glavobolu in navadnem nerazpoloženjn naj poskusijo Triner-jevo ameriško Elixir grenko vino.
TRINERJEVO AMERIŠKO ELIXIR GRENKO VINO-
Cena $1.00.	v lekarnah.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
1333-1339 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, ILL _
Proti oteklim žlezam, otrpljenju udov, reamatizmu, neuralgiji, zbadanjn je Triner-jev Li-nement jako priporočljiv. Radi prenapetega dela oslabelo mišičevje drgnite s Triner-jevim Linementom.
Cena 25 in SOe. y lekarnah. „ .
ELIXIR
&rnzR-wiHE
roiweoovo
horke viko
^^•^^JOUPM TRIHOt A^C. 0
S pošto 35 in 60c.

m
H M
H
M
M
BVOEN SUBi
VEČNI ŽID.
(Priredil T.)

40
(Nadaljevanje).
Nedaleč od njega je ležala Grba. ki se je vsled lakote onesvestila. — Oh, kaj bi dala, tla bi jo videla gospodična Cardoville. — To ni bilo samo zaradi nje. pae pa tudi zaradi njene sestre Cepsije, ki se je vedno bolj pogrezala v blato.
Dve uri pozneje je drla velikanska množiea ljudi k Porte Saint Martin, proti eirkusu, kjer se je imel boriti Morok s črnim panterjem z Jave. — Ob osmili sta se pripeljali li cirkusu gospa Moronval iti gospodična <'aivloville. — Montbron s«- je med vožnjo ločil in jima obljubil, tla bo prišel sredi predstave.
Peto poglavje.
"P O G I N".
Morok je bil v svoji garderobi in sc oblačil. — Na oklopno srajco in pločevinaste garaašc je oblekel rdečo obleko, vso posuto s potlačenimi obro«"ki. — Na glavi je imel belo-rdeč turban.
V	kotu irartlerobe je stnlel Jakob Rennepont, s priimkom Goloroki. — Odkar so je bil izvršil napad na Hardvjevo tovarno, ni bil zapustil Moroka. — Na obrazu se mu je poznalo, da je zadnji čas zelo veliko pil in da zelo potratno živi. — Dela se je popolnoma odvadil.*	,
—	Morok — jt* rek«-] Goloroki. — Zdi se mi, da je to tvoje postransko rokedelstvo. — Prepričan sem, da imaš od drugod veliko večje dohodke.
—	Ti bom že vse razodel. — Toda zdaj še ni pripraven trenutek.
—	Vse bi bilo, samo nečesa ne morem pozabiti.
—	Vem, kaj misliš. — Kraljico Bahanal, kaj ne?
—	C'e bi nanjo ne mislil, bi se gotovo izpremenil v žival.
—	Nikoli se ti še ni tako dobro godilo kakor danes, pa tudi pameten še nisi bil nikoli tako.
Iz sosednje sobe je prišel Goljat. — Na sebi je imel svetlordec oklep in rdeče hlače.
—	Kaj pa je? — je vprašal Morok
—	Ljudje kriče in žvižgajo kakor o^sedeui, "Pogin" pa najbrže ne bo mogel nastopiti.
—	Kaj? — je vprašal Morok preplašeno,
—	V svoji kletki leži in se ne gane. — Ušesa ima povešena kot da bi mu jih kdo narezal.
—	č'e ni drugega, potem je dobro — je odvrnil Morok in skomignil z rameni.
—	Žival ni bila še nikdar tako divja kot takrat v Moekern, ko je raztrgala staremu vojaku konja.
—	Ali je prišel Anglež? — je vprašal Morok. — To me bolj za-Tiima kot vse drugo.
—	Da. pogledal sem skozi luknjico v zagrinjalu. — On sedi v loži ravno nasproti odra. — Človek ga skoraj ne more izgrešiti, ker ima tako podolgasto čelo, velik nos in velike okrogle oči.
Morok se j«- zdrznil, kar je vzbintilo pozornost Golorokega.
—	Kdo j<* ta «"-lov«*k ? — Kaj je žnjim?
—	Prvič st-m pa videl v Strassburgu in od tistega časa mi je neprestano za petaiui. — Stali mi iz kraja v kraj in ne zamudi nobene »ooje predstave. — Zadnja dva dni «ra nisem videl, in sem že mi-t»iil. da sem se «ra iznebil.	v
—	Po m4>jem mnenju —» pa taki ljudje dobri, ker dajo že vsaj nekaj izkupitj.
—	To if, — T«»da ta <-lov«-k stavil, da me bodo zveri raztrgale. — To sklepam iz tega. ker ne zamudi nobene predstave.
Golorokemu m* j»- zdelo to tako smešno, da «e je na glas zakro-faotal.
Morok je po>taI jez«-n.
—	Nikar s*- ne jt-zi. — t V* nočeš poslušati mojega smeha, mi povej, pa se ne boni suiejal — ga je tolažil Goloroki.
Prihod režiserja ji* prekinil govor. — Vprašal je. če sine dati znamenje za začetek. — Morok je prikimal. — Kmalo zatem je začela ijrrati gcMlba. — 4'irkus jo bil razprodan <lo zadnjega kotička.
V	parti-ru je ^*dela gospodična Cardoville z gospodom Moron-valont in njegovo ženo. — Adricna je bila oblečena v svetlomodro obleko. V rok. h je držala šojiek indijskih rož. — Gospoda Montbro-3ta »e ni bilo. tinta imel j<- priti vsak trenutek.
V	drugi loži. v neposredni bližini odra je sedel mož, katerega je bil označil Morok kot Angleža.
Star je bil kakih petdeset let. — Bil je plešast, vsled česar se je videlo njegovo visoko čelo še višje. V pogledu, izrazu in nasmehu je imel nakaj zaničljivega.
Na odru ie bila seem-rija indijskega pragozda: skale in drevesa.
V	ložo na drugi strani je stopil mož v dolgi svileni obleki z zelenim pasom in rdečim t urbanom. — Pripravil je dva stola in zopet odšel. — Par minut pozne j je vstopil z mladim krasnim Indijcem.
Bila sta Faringhi in Džaima.
Džalma je nekoliko obstal in pogledal po eirkusu, potem je pa mirno sedel. Zdelo se je kot da bi koga pričakoval. — Njegov pogled je bil v p rt v vrata, skozi katera vodi dohod k ložam.
Slednjič so sc odprla vrata, iu vstopila je mlada blomlinka v beli svileni obleki. Sedla je ravno poleg princa.
Blondinka jc bila Roza Pompon, ljubica Nini-Moulina.
Adriena, ki je bila zatopljena v scenerijo na odru, ni videla teh oseb. — Pa tudi Džalma je ni vide!, ker je bila čisto obrnjena k odru.
Šesto poglavje. "POGIN".
Gospa Moronval se je sklonila k njej in ji zašepetala na uho:
—	Toda, ljubiea, oder vendar ni najbolj zanimiv. — Poglejte vendar tja.
Adrienšn pogled je obstal na beli Džalmovi obleki in v istem trenutku tudi na dami, sedeči poleg njega.
Bilo ji je kot da bi jo kdo z nožem zabodel v srce.
—	Kaj? — je pomislila. —-Džalmi sem vendar poslala pismo, v katerem sem mu sporočila, kako ga ljubim. — Pismo je prebral, zdaj je pa prišel z drugo žensko v cirkus.
—Poglejte ono žensko — je rekla gospa Moronval — kako nas gleda.
—	Ne, ne, — je pristavil njen soprog — sklonila se je k svojemu sultanu, tla bi jo poljubil na liee.
—	Toda vpričo ljudi ? — To vendar ni mogoče..
—	Izprevidel sem, da je strašno zaljubljena v sultana, d očim se sultan ne briga posebno zanjo. — Krasen človek je; samo v profil ga vidim, pa vem, da je krasen.
Roza Pompon je že večkrat poskušala obrniti nase njegovo pozornost, pa se ji ni posrečilo.
—	Presneto — mu je rekla slednjič — zdi se mi, da ste se nekam zagledali. — Ej princ! — Pri tem ga je udarila s pahljačo po rami.
Prine se je zdrzni!. — ŠHe tedaj je zagledal Adrieno. — Bil je tako presenečen, da bi nnjrajše planil z lože k njej, če bi ga ne zadržala železna Faringhijeva pest.
Roza se je primaknila še bolj k njemu in mu ponudila šopek.
Prine je v svojem velikem razburjenju šopek poljubil____Toda
njegove mi^li niso bile pri Rozi. pae pa pri Adrieni. — Prepričan je bil, da mu je šopek ona pormdila. . . .
Adriena je čutila, kako jo zapuščajo moči. — Mož. kateremu je dala prestol v svojem sreu, katerega je brezmejno občudovala, ljubi drugi.... Ljubi osebo, ki se je že prodajala za denar in se prodaja za denar....
Hotela je že zapustiti cirkus, ko se je z odra oglasilo strašno rjovenje.
Anglež, ki je stavil .da bo Moroka raztrgal panter, se je tako nagnil. da bi kmalo padel na oder.
Panter je bil priklenjen v votlini, kateri se je Morok neprestano približeval.
Adriena sa je začela bati. da bi se panter ne odtrgal in ne skočil v parter.
—	Gospod Moronval — ali bi ne bilo boljše, če bi šli v ložo?
—	Seveda, gospodična, če izvolite.
Tremi tek pozneje so že vsi trije sedeli v loži poleg Angleža.
(Dalje prihodnjič).
Kje je rojak DANKAC, doJuai iz RaČice na Primorskem. Rojake prosim, da mi naznanijo njegov naslov, ali naj se mi sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj vaižnega. — .Toe Ladie, Box 32, Oafcinont, Pa.	(7-10—7)
POZOR I
Za ure, verižice, prstane tei raznovrstno zlatnino in srebrnino
obrnite se name. Prodajam tndi Columbia grafofone in slovenske
fer drago jezične plošče. Pišite po eenik!
AOTON J. TEBBOVEC,
P. O. Box 1,	Cicero, 111,
POZOR, GOZDARJI!
Potrebujem' več ljudi za delati drva; plača od eorda $1.80 iu dva moža lahko naredita od 4 do f» cor-dov na dan.
.Joseph Uljan, 1 Hemlock St.,	Warren. Pa.
(7-8—7)
HARMONIKE
Dodlsi kmkrflcekoll vrste Izdelujem l> popravljam po najntijlb cenah, a d* lo trpežno ta zanesljivo. V poprave ■aneslJlTo vsakdo po«Je. ker mm Sr nad 18 let tukaj v tem posla In sedaj v svojem lastnem doma. V popravek ▼samem kranjske kakor vse drugp harmonike ter računam po delo ka tortno kdo aabteva brea nadaljnlfc vprašanj.
JOHN WEN ZRL. ItlT Bal i2*4 BL. Cleveland. Okle
Rojaki!
Columbia gramofone In slovenske plošče je dobiti vedno pri: ^	IVAN PAJK,
«• Chestnut St. Cooemaofk. Pa PUHte no cenik -as
'KRACKEIUEV' BRINJEVEtl
ie najstarejše in od zdravnikov pripOznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznini
» wr
A
Osos aa "BKINJHVBC Je: i stekleni« i I.M
12 stekleale 1S.OO V ZALOGI IMAMO tudi Osti domaČi TROPINJEJVEO ta SLIVOV KA kuhana v na« lastni dlstilerljt Nafte cene ee sledeče: Troplnjevec per gal. £L25, $2.60, $2.76 la f* 0"
SUvovlts per gal.................92.7B-fS.00
Troplnjevec zaboj.................... f 0.00
Sllvovlta saboj ...................... S1S.00
-•r* Bye Whiskey 8 let star. seboj .... SILOS
Oblo vina per gaL...
Catawba la Dels wars per gaL......TBc.—80s.
Za S Is 10 gaL poaodo računamo 01.00. as » gsL 12.00. aa večja aaroOla Je aod MsfemJ Naroenu aaj se priloži deaar all Moaey Order
Thi Obis Brandy Distilling Gn.
smm sr. oab ate, amun, o.
MODERNO UREJENA
TISKiRKA filiS NARODI
V8AK0YB8TVE TISKOVINI IZVStUJE PO NIZKIH
DELO OKUSNO. 3 t — -
ttVBllJJE PREVODI T
UHU8K0 ORGANIZIRANA
DRUŠTVENA PRAVILA,
CENIKI L T. D.
GLAS NARODA" JI ZDSXZ SLOVESIH DHXVHIK V
— VAftOČITS SS VANJI
r f - • ••
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
"THE BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION" ga državo New York varajo priseljence ter jim pomaga, 6e so bili osleparjeni, oropani ali če so i njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodilo In pouk v natnralizaci jskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kje se oglasiti bo državljanske listine.
Sorodniki naj b! čakali novo-doile priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali piiite: STATE DEPARTE UENT
OP LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyoriki urad:
230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do deveto ore rvečer.
Urad v Bnffalo: 704, D. S. Mor. gan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedmo do •levete ure rvečer.
Denarne posiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji.
Lahko se pošlje denar sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri se nahajajo v ujetništva v Rusiji ali Italiji. Potrebno je, kadar se. nam denar pošlje, da se priloži tndi ujetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako omogoči pravilno sestaviti naslov.
Ako nameravate poslati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli več na istem mestu in mu ne mogli uročiti denarja.
TVRDKA FRANK SAXSER,
82 Cortlandt St., New York. N. T.
r

Pozor!	Pozor!
V zalogi imamo iz starega kraja importirane
S R R E.
Cena 60 centov s poštnino.
frank sakser,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Kos letos nimamo v zalogi, ker jih ni mogoče dobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali še od prejšnjih zalog.

dobite "GLAS NARODA" skozi ittrl mesece dnevno, Izvzema nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaia dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da jo list zelo razširjen. Vse ooobje lista je organizirano in. spada v strokovne unije.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) ▼ GREATER-NEW YORKXT
ANTON BURGAR.
82 CORTLANDT STREET, NEW YOttE, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postrežem.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
v«iikoat; je 21 pri 28 pflMh, Cena 15 centov.
uspeha rabil ma jaačim u «00. Pjiitt tekaj po
cenile. Id (• takoj poiliam nitnaj.
JACOB WAHOld, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
CENE NEKATERIH ZDRAVIL:
Najuspešnejša ALiPENTlNK-TURA na svetu za moške in ženske lase, steklenica $2.00. Alpen-jpomada za moške brke in brado, | lonček $2.00. Za samo $2.50 odstranite talko, da se nikdar več ne 'povrne: revircatizem, trganje, ko-
Istibol v rokah, nogah ali križu. Vsaka rana, opeklina, bula, tur ; itd. se ozdravi najdalje v osmih dneh za samo $2.00. Kurja očesa ali bradovice na nogah ali rokah odstranim popolnoma za samo 75f v treh dneh.
Kneippovi prašek najuspešnejše deal je zoper potenje nog, popije pot in odstrani neprijeten duh; ena dkatlja stane 75^ in traja celo leto. Ako želite imeti vedno čisto in belo lice, naročite še danes AVaheieevo katranovo milo (Waheic's Tar Soap); odstrani prišee, solnčnate pike in vse druge nečistosti na obrazu; tri -kosi stanejo samo 75^. — Pri naročilih priložite pismu papirnati dolar in kar je manj, pa v znamfkah po 2^.
Za obilo naročil se priporoča
JACOB WAHCIC, 6702 Bonna Ave., Cleveland, 0.
(7-10—i)
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na (eni strani Z jed i njene države in na drogi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Offrske * Italijo. Cena je 15 centov.
Veliki vojni atlas
ojsk ijo&h se evropskih držav tu psi kolonij.
stih posestev vseh yelesii
»11 rasnih zemljevidov; Cena samo 25 centov!

Bojakom v Locate, Ohio te eko-Bel nesnenjoMo. da ifhbe obiskal
U Je
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki In d rta miki o knjigi Berta pL Suttner.
"Doli z orodjem f
Lev Nikolajevi« Tolstoj je pisal: Knjigo sem s velikim aftlt kom prebral in v njej naSel veliko koristnega. Ta knjiga sel« vpliva na človeka in obsega nehroj lepih misli.
Frtaerik pL Bodeostedt: Odkar Je umrla m s dr me Stael al bilo na svetn tako slavne pisateljice kot Je Bnttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem' Je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da ae bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: celo dobra knjiga.
Dr. Lod. Jakobov ski: To knjigo bi človek naj raj Se poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral.
Štajerski pisatelj Peter Bosegger pite: Sedaj sem v nekem gozdu pri Grieglach in sem bral knjigo s naslovom "Doli s oroS-Jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem iivljenjn. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vaa kulturne jezike, da bi Jo imela vsaka knjigarna, da bi Jo tndi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetn so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi ae ne moglo ustanoviti družbo, ki bi raaSirJala to knjigo?
Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar aem Jih kdaj bral--
C. Neumann Hefer: — To Je najboljSa knjiga, kar ao Jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.
Haas Land (na shodu, katerega je Imel leta 1880 v Berlinu): Ne bom slavil knjige, samo Imenoval Jo bom. Vsakemu jo bom posoda Naj bi tudi ta knjiga naffla svoje apoatolje, ki bi SU žnjo krlžemsvet ln učili vae naroda
Finančni Minister Dunajewski Je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Ski strokovnjak, noben državnik, pač pa prlproeta ženska Berta pL Suttner Jeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. muh«,, da ae ne bo alkdo več navduševal za vojno, če bo prebral to CENA M CENTOV.
Je prit
Slovenic Publishing Co..
82 Cortlandt Street, .Hew York City, H. T.