PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 90 lir Leto XXVni. Št. 171 (8261) TRST, petek, 21. julija 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «L>oberdot)» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. AHRAM: SAMO «P0LETNI OBLAK* V ODNOSIH MED KAIROM IN MOSKVO pisanju kairskega tiska je prijateljstvo s Sovjetsko zvezo «nenadomest-ijivo» ■ TASS poudarja, da je bil umik sad dogovora med obema državama t« • 20. — Odhod sovjetskih vojaških strokovnjakov iz Egip- I® samo «poletni oblak» v odnosi med Kairom in Moskvo. Tako 0 danes izraža kairski poluradni dnevnik «AI Ahram», medtem ko vietska televizija in agencija «TASS» Se bolj zmanjiujeta pomen ^'^kovanega sklepa egiptovskega vodstva ter ga prikazujeta kot d dogovora med Egiptom in Sovjetsko zvezo. Članek, ki nosi podpis «politični in ki ga je verjetno na- urednik .Sarn ravnatelj lista, Sadatov ** prijatelj Mohamed Hejkal, , “ui® med drugim poziv egiptov-^ eni,u predsedniku, naj stori vse ni,r e..v njegovi moči, da bi ohra-qJ Prijateljstvo s Sovjetsko zvezo. ]j ?Vnt razlog spora je po pisanju a treba iskati v moskovskem vrhu a ..hied sovjetskimi voditelji in '/.'riškim predsednikom Nixonom, ki ru na.i.bi se po neuradnih vesteh, bi ‘»ožijo v Kairu, dogovorili, da bij. rimbolj omejili dobavo orožja nJevzhodnim državam, jati^ Ahram* ugotavlja, da obsta-«ZDa dve suPers't'’ ter dodaja: Hj, ^ so na strani našega sovraž-n .a’ Sovjetska zveza pa je na ^‘strani. Zaradi tega je prija-jstvo s SZ za nas ne samo važ-si ’ amPak nenadomestljivo*. Odno-j^med Kairom in Moskvo ne tern ‘JIJ0 na svetovalcih in strokov-jakih _ nadaljuje dnevnik. To „ Sarno obrobno vprašanje, ki so vsilile nekatere potrebe. Danes Jr potreb ni več. List dodaja, vj, p>so določili nobenega tornega aturrta za odhod Sovjetov, katerim K e «vse spoštovanja*. yest o odhodu sovjetskih sveto-tjl cev je objavila sinoči sovjetska 'evizija. ki ga je prikazala kot Poraeumno pobudo, o kateri se ■e kairski premier Sidki dogovoril .. kremeljskimi voditelji med svo-nedavnim obiskom v Moskvi, peticija TASS pa je v svojem ločilu poudarila, da sta obe dr-ayi «smatrali za potrebno odpo-Jr?Cati v SZ vojaško osebje, ki je poslano v Egipt za omejeno t0®0*. Agencija prenaša tudi Sa-®tov0 izjavo, po kateri umik svetovalcev «nikakor ne prizadeva etneljev egiptovsko-sovjetskega pri- jateljstva* ter dodaja, da SZ namerava tudi v bodoče razvijati in krepiti odnose z Egiptom na trdni osnovi pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju, ki so jo podpisali maja lani. Prihodnjo nedeljo bodo v Egiptu slavili 20. obletnico egiptovske revolucije z vojaškimi manevri na mesto tradicionalne vojaške parade. Proslav se bo udeležil tudi libijski predsednik Gedafi. V Izraelu še vedno ni uradnih reakcij na sklep o umiku sovjetskih svetovalcev iz Egipta. Pač pa izraelski tisk posveča razvoju dogodkov veliko pozornost ter se sprašuje, kakšne posledice bo to imelo za arabsko - izraelski spor. i petnajst let. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ 151. SESTANEK ŠTIRISTRANSKIH POGAJANJ ZA VIETNAM Po novi neplodni seji pariške konference vsi upi osredotočeni na tajna pogajanja Kissinger in Le Duc To sta se v sredo pogovarjala kar šest ur in pol Bela hiša priznava bombardiranje jezov, trdi pa, da «niso namerna» DANES 11 Minister za delo je danes na *®*'i komisije poslanske zbornice °°l°ino zavrnil kakršenkoli popra-®k vladnega dekreta o pokojni-Zaradi tega je že prišlo v *°misiji do bitke okrog poprav-°v> ki se bo prihodnji teden **ottrila med razpravo v poslan-*kl Gornici. Na seji CK KPI so razpravljali , vk,iuiitvi članov PSIUP v partijo ®r so pri tem podčrtali, da gre * Prispevek k osnovni liniji presto na levo, ki pomeni sodelo-,ani® komunistov, socialistov in a*°ličanov, nikakor pa ne za po-"Us ustvarjanja enotnosti levice *a"io v okviru KPI. ■Železničarji so napovedali 24-9rn° stavko, ki se bo pričela ob ■urj zvečer 2. avgusta in končala . Isti uri naslednjega dne. Vče-**. i® stavkalo milijon dvesto ti-gradbenih delavcev. , ” Parizu je bila včeraj 151. seja "■‘stranske konference o Vietna-u> ki se je zaključila — kot v*® Prejšnje — brez rezultatov. ®dno bolj postaja očitno, da re-'v® vietnamskega spora ne bo °9oče najti za pogajalno mizo da Aveniji Kleber, zato je naravno, .a opazovalci posvečajo največ-® Pozornost tajnim pogajanjem 8cl Nixonovim odposlancem Kis-^'"flerjem in hanojskim pogajal-8rh Le Duc Tojem. Njuno zadnje r®®anje v sredo je trajalo kar **l ur in pol, kar naj bi bil Po?l*iven znak. prvi rezultati razgovorov tržaške vospodarsko - politične delegacije v, "'tbu so pičli. Minister za trgovsko mornarico Lupiš- je župa-u Spacciniju in drugim tržaškim .^Slavnikom zagotovil le, da bo ,*'•* poskrbela za ureditev turi-''n®ga pristana pri Trstu. Raz--,.®* v državni mornarici in la-•®delništvu se očitno ni lotil a*9ovori se bodo še nadaljevali v eHd,ym so Ifžellti sindikati napo-®d,ir, za tjgpgj skupno stavko , "žbencev pomorskih družb, pri-^anišča in ladjedelnic. Ob 10. uri * na Goldonijevem trgu zbo- r°vanje. “r®dsednik vlade Andreotti je z°h^ernu županu sporočil, da se od .gajsko vlado že pogajajo za Prtje novega mejnega bloka na ocestj pri Vrtojbi. V Doberdo-u bo danes veliko javno zboro anje proti vojaškim služnostim, z l Iborovanju bodo predvsem ahtevalj omejitev služnosti n l ,ni* deželne konference, l bi pripravila načrt reforme vo-»kih služnosti. Predsednik deželica odbora Berzanti je že sporo da letos. PARIZ, 20. - Tudi 151. seja pariške konference za Vlc-luam, druga po desettedenski prekinitvi, tekla po običajnem tiru, ki ne pelje nikamor. Načelniki štirih de; legacij so samo še enkrat ponovili znana stališča, današnja 18. obletnica podpisa ženevskih sporazumov o Indokini pa jim je še dala priložnost, da so si izmenjali medsebojne obtožbe o kršenju dogovorov iz leta 1954. Spor na konferenci zadeva tudi način obravnavanja vprašanj, ki zadevajo vietnamsko krizo. Američani bi namreč želeli ločiti vojaška vprašanja od političnih ter trdijo, da bi bito najprej treba najti sporazum glede ustavitve ognja na bojiščih, šele potem pa naj Vietnamci sami reševali med sabo politične zadeve, v prvi vrsti bo konferenca oktobra Kot kaže, se izraelski komentatorji najbolj bojijo zbližanja med Kairom in Washingtonom. Značilno .je, da je neki telavivski dnevnik objavil vest. po kateri naj bi se Sadat nameraval v kratkem sestati z Nixonom ter bi to svojo željo že sporočil ameriškemu odpravniku poslov v Kairu Greenu. V Washingto-nu pa je glasnik zunanjega ministrstva Bray izjavil časnikarjem, da gre za «notranjo zadevo* Egipta, o kateri tvashkvjtonska vlada ne namerava ničesar komentirati. Kot poročajo iz Moskve, je z izmenjavo ratifikacijskih listin stopila danes v veljavo pogodba o nrijateljstvu in sodelovanju med Irakom in Sovjetsko zvezo. Pogodba. ki sta .jo podpisala danes v Moskvi sovjetski zunanji minister Gromiko in njegov iraški kolega Baki, je podobna oni med Egiptom in SZ ter bo prav tako veljala ŠE VEDNO NISO DOLOČILI DATUMA ZASEDANJA VSEDRŽAVNEGA SVETA KD Notranja trenja med demokristjani o politimi usmeritvi sedanje vlade Seja CK KPI o pomenu vključitve članov PSIUP v partijo - Danes se sestane vodstvo PLI Načelnica delegacije južnovietnamske začasne revolucionarne vlade Ngujen Thi Binh ob prihodu na sedež pariške konference o Vietnamu, kjer je bil včeraj že 151. sestanek med štirimi delegacijami vprašanje, kakšna vlada naj vodi Južni Vietnam. Južnovietnamska revolucionarna vlada in Severni Vietnam zavračata to stališče, češ da gre za pretvezo, s katero naj bi ohranili pri življenju zasovra-ženi Van Thieujev režim, ki velja za eno glavnih ovir pri iskanju sporazumne rešitve krize. Menda je bila prav ta različnost pogledov glede reševanja spora osrednja točka včerajšnjega pogovora med Nixonovim svetovalcem Kissingerjem in članom politbiroja sevemovietnamske delavske partije Le Duc Tojem, o katerem pa ni nobene uradne vesti, razen to, da je sestanek trajal celih šest ur in pol. Kissinger se je medtem že vrnil v Washington in poročal šefu Bele hiše. Že samo dejstvo, da sta se ame- riški in severnovietnamski tajni-, nik tega lista Joseph Kraft piše. ...................... PO NEUSPEŠNEM SESTANKU NA MINISTRSTVU ZA PROMET 3. avgusta splošna stavka železničarjev Včeraj je strnjeno stavkalo milijon 200 tisoč gradbenih delavcev RIM, 20. — Vsedržavne sindikalne organizacije železničarjev so proglasile 24-umo stavko, ki se bo pričela ob 21. uri 2. avgusta in se končala ob isti uri naslednjega dne. Sindikalne organizacije so proglasile stavko po današnjem razgovoru s podtajnikom za promet Ciglio, ki je trajal dve uri in kateremu je ob zaključku prisostvoval tudi minister Borati. Sindikalne organizacije so bile soglasne, da je s strani vlade bilo govora samo o splošnih zagotovilih glede večletnega načrta, glede drugih vprašanj pa je vlada zavrnila vsako razpravo. Glede orgam-ka je prišlo celo do nazadovanja v odnosu do že prej sprejetih obveznosti, saj so jim sporočili, da bodo do septembra zaposlili 5000 uslužbencev manj, kot so to programirali. Sindikati so tudi napovedali za 26. julij tiskovno konferenco, na kateri bodo bolj podrobneje razložili razloge za stavko. Danes je stavkalo okrog milijon 200 tisoč gradbenih delavcev, ki zahtevajo, da se prično takoj pogajanja za obnovitev delovne pogodbe, ki zapadejo 31. decembra, ter hočejo istočasno opozoriti na resne težave gradbene industrije. Vsedržavne sindikalne organizacije so zvečer sporočile, da so stavkali delavci po vsej Italiji skoro v celoti, ter da je v nekaterih mestih prišlo do skupnega sindikalnega boja za reforme in za ohranitev zaposlitve. Tajništva vsedržavnih sindikalnih organizacij uslužbencev kemijskih podjetij so sklenila, da bodo zaostrili sindikalni boi. Sk'enili so tudi, da bodo izvedli vrsto pobud, da uskladijo sindikalno akcijo z drugimi kategorijami delavcev in so predvsem predvideli sestanke z zastopniki federacij, ki so zainteresirane na položaju podjetja Mon-tedison. 26. julija se bodo v Rimu sestali izvršni odbori federacij, ki bodo sklepali o prihodnjih stavkah Pred stavko prodajalcev časopisov RIM, 20. — Vsedržavni tajništvi sindikalnih organizacij prodajalcev časopisov CISL in UIL sta sklenili, da se bosta sestali v Rimu 24. tega mesca in bosta razpravljali o zaostritvi sindikalnega boja v zvezi s ponedeljskimi izdajami dnevnikov. Sindikata sta mnenja, da mo ra tudi njuna kategorija stavkati. pogajalec toliko časa pogovarjala, ocenjujejo pariški opazovalci kot pozitivno, saj očitno pomeni, da sta si imela sogovornika nekaj povedati in da ni šlo le za ponavljanje starih stališč, kot se dogaja na uradnih pogajanjih na Aveniji Kleber. Pariški tisk pa poudarja tudi drugo novost, ki bi utegnila kazati na neko izboljšanje vzdušja na pogajanjih. Srečanja med Kissingerjem in Le Duc Tojem so bila namreč doslej strogo tajna ter se je o njih izvedelo šele mnogo pozneje. Včeraj pa so objavili vest o srečanju, še preden sta se sogovornika razšla. Pojavljajo se tudi razne domneve o rezultatih včerajšnjega srečanja, ki pa jih ne kaže jemati preveč resno. Predvsem med washington-skimi opazovalci se veliko govori o tem. da naj bi Severni Vietnam pokazal večjo popustljivost glede sajgonskega režima ter pokazal pripravljenost. da bi prišlo do premirja na bojiščih, še preden bi strmoglavili kolaboracionistično vlado predsednika Van Thieuja. Do tega prepričanja je ameriške opazovalce privedlo tudi pisanje u-gledne in običajno dobro obveščene revije «Newsweek»: ta je v zadnji številki objavila članek, po katerem naj bi ameriška obveščevalna služba dobila v roke navodila voditeljev FNO. da naj partizani skušajo vzpostaviti nadzorstvo nad čim večjim delom južnovietnamske-ga ozemlja v pričakovanju premirja — in torej zamrznitve vojaškega položaja — med septembrom in novembrom. Na južnovietnamskih bojiščih se medtem nadaljujejo ostri boji okrog Quang Tri ja. Ameriški bombniki B-52 nenehno bombardirajo domnevne partizanske položaje na tem področju, vendar kolaboracionistom kljub ogromni premoči še vedno ni uspelo, da bi mesto, ki so ga bombe ZDA spremenile v kup ruševin, zavzeli. Kakih 10.000 sajgon-skih padalcev pa je danes začeto akcijo proti osvobojeni pokrajini Binh Dinh v osrčju Južnega Vietnama. kamor so jih seveda prepeljali z ameriškimi helikopterji. Za sedaj ni vesti o pomembnih bojih z osvobodilnimi silami. Nadaljujejo se tudi letalske akcije uroti Severnemu Vietnamu, ki Da Američane drago stanejo: ameriško poveljstvo je priznalo, da je včeraj zgubilo tri letala. Glede bombnih napadov proti se-vernovietnamskemu ozemlju ie zanimivo, da Američani ne zanikajo več. da bi bombe padle tudi na jezove ter na obljudena področja, pač pa trdijo le. da se to «ne dogaja namerno*. Sam glasnik Bele hiše Ziegler je danes izjavil, da «ni nobenih dokazov, da bi ameriški bombniki namerno ciljali na šole, civilna poslopja in jezove*. Sever-novietnamska propaganda skuša ustvarjati tak videz, ie dejal, ven dar naša politika ne predvideva napadov na iezove. Glede možnosti poplav je Ziegler cinično pripom-jih je imel v tej zvezi kot predsed- nil. da pač vsako leto prihaja v nik OZN 1965 leta in nato kot j tem obdobju do poplav in da Ame da je z lastnimi očmi videl posledice ameriških bomb na severnoviet-natnske jezove. Proti bombardiranju jezov je nastopil tudi ekumenski svet cerkva, ki ima svoi sedež v Ženevi. Generalni tajnik sveta Eugene Carson Lake je objavil danes poziv Nixo-nu, naj ustavi bombne napade, da bi lahko severhi Vietnamci popravili škodo ter s tem preprečili «ka-tastrofo nepredvidljivega obsega*, ko bi nastopilo deževno obdobje. RIM, 20. — Politični položaj An-dreottijeve vlade je še vedno nejasen, saj so tudi člani obstoječe vladne večine mnenja, da vlada ne bo dolgotrajna, ker razpolaga z zelo šibko večino, ki je znotraj ločena. Tu gre predvsem za demokristjane. Predstavniki vseh struj levice so že jasno povedali, da bodo naredili vse, da se vrže iz vladnega voza liberalce in ponovno vkrca socialiste. Zaradi tega se množijo grožnje predstavnikov de-rrtokristjanske levice, ki pravijo, da bodo na prihodnjem zasedanju vse-, državnega sveta zapustili vse funk-I eije v stranki. Po statutu KD se mora vsedržavni svet — ki je najvišji organ stranke po kongresu — sestati v roku 60 dni, ko vlada prejme zaupnico. Še vedno ni znam, kdaj bo do tega zasedanja prišlo in pravi io določeni krogi, da namerava tajnik stranke Forlani razvodeneti sejo, ki naj bi imela samo formalni značaj in prestaviti poglobljeno politično razpravo na september. Po teh vesteh bi na ta način septembra vlado spravili v resne težave, istočasno pa bi seja demokristjanske-ga parlamentiča predstavljala pritisk na socialiste, saj se bo oktobra pričel njih kongres. V bistvu gre za poskus obnovitve levega centra s nespremenjenimi ali s celo poslabšanimi pogoji. Do določenih premikov prihaja tudi v liberalni stranki in bodo jutri na seji vodstva morali izvoliti novega tajnika, saj je moral Ma-lagodi podati ostavko, ko je postal minister. Njegova večina predlaga za kandidata poslanca Bignar-dija, čemur se pa upira struja «rinnovamento liberale*. Predstavnik te struje Altissimo je danes kritiziral izjavo Bignardija med razpravo o zaupnici vladi in je dejal. da je Bignardi odločno zavrnil možnost sodelovanja s PSI, istočasno pa ni niti omenil resne nevarnosti, ki jo predstavlja skrajna desnica. Altissimo je mnenja, da mora biti za PLI osnovni politični cilj, da razširi vladno večino na vse one politične sile. fti se zavzemajo za spremembe italijanske družbe in ki hočejo istočasno utrditi obstoječi demokratični politični red. Predstavnik liberalne levice je mnenja, da bi v obratnem primeru lahko ošibili možnosti za nadaljnje sodelovanje z že obstoječimi silami, ki sestavljajo vladno večino. Danes se je pričeto zasedanje cen- je imel daljše poročilo Ugo Pecchioli i Pecchioli je odločno zavrnil, da o vključitvi velike večine vodstva, I pomeni vključitev članov PSIUP v kadrov in članov PSIUP v KPI. Pecchioli je dejal, da prihaja do tega priliva novih tovarišev v težavnem razdobju, ko se je ustanovila vlada Andreotti - Malagodi, ki predstavlja odkrito izzivanje delavskega in ljudskega gibanja in ko se hoče ukiniti dosežke preteklih let. V tej zvezi je govoril o edini rešitvi, ki jo predstavlja nova politika demokratičnega preokreta, ki so jo komunisti začrtali na zadnjem, trinajstem, kongresu in ki pomeni sodelovanje ljudskih gibanj: komunističnega, socialističnega in katoliškega. V tej smeri je pomemhen sklep PSIUP, da se vključi v KPI. Pecchioli je nato govoril o tem, da prihaja do vključitve na osnovi dveh kriterijev: po stvarni razpravi o značilnostih KPI in njene politike, ki temelji na povezavi med bojem za demokracijo in bojem za socializem ter na mednarodnih povezavah in antiimperia-listični usmeritvi, internacionalizmu ter istočasno na avtonomiji komunistične partije. V tej zvezi je predstavnik KPI govoril tudi o načelu dtemokratičnega centrizma. KPI poskus ustvarjanja enotnosti levice na ta način, da se gradi enotnost v okviru KPI. Dejal je, da je celotna politika partije u-smerjena v boj za socializem in da temelji na zgodovinski in politični upravičenosti obstoja različnih delavskih in ljudskih gibanj ter da komunisti žele enotnost, ki naj temelji na avtonomiji raznih sil. Glede praktičnih organizacijskih vprašanj in glede kooptiranja vodilnih članov PSIUP v vodstvo KPI so ustanovili posebno komisijo, v kateri sta tudi Tullio Vecchietti in Dario Vatori. Zaključki te komisije bodo znani šele jutri. Po nekaterih vesteh pa bodo kooptirali politični urad in v direkcijo Vecchietti ja in Va-lorija (bivšega predsednika in bivšega tajnika PSIUP), v direkcijo bodo vključili tudi Ceravola, ki je predsedoval parlamentarni skupini PSIUP v zbornici. Poleg tega bodo menda kooptirali v CK KPI še trinajst vodilnih predstavnikov razpuščene stranke. Fanfani sprejel predstavnike odbora cdtalia za Vietnam» RIM, 20. — Predsednik senata Fanfani je danes sprejel predstavnike vsedržavnega odbora »Italija za Vietnam* in med njimi številne župane, univerzitetne profesorje, predstavnike sindikatov in druge o-sebnosti. Predstavniki tega odbora s® izrazili zaskrbljenost zaradi nadaljevanja vietnamskega spopada. Fanfani je govoril o svojih stikih, ki negakL. popravka vladnega zakonskega dekreta o pokojninah. Dejal je, da bi na ta način izkrivil smisel zakona, da pa je potreben razgovor s sindikati, do česar bo prišlo takoj po odobritvi zakonskega dekreta. Komisija je danes preučila prve tri člene zakonskega dekreta in je zavrnila vse popravke, ki jih je predložila levica. Prvi členi se . nanašajo na mesečne minimalne 1 tralnega komiteja KPI, na katerem pokojnine, na zvišanje pokojnine na OSTRA RAZPRAVA O POKOJNINAH Vlada je zavrnila popravke dekreta Debata o vladnem dekretu se bo še zaostrila prihodnji teden v zbornici RIM, 20. — Na seji komisije za 118.000 lir za državljane, ki imajo delo poslanske zbornice je mini-1 več kot 65 let in nimajo nobenega ster Coppo zavrnil sprejem kakrš- dohodka ter na ponovno izračuna- Podpredsednik ZIS Sirotkovič med branjem poročila o gospodarskem položaju na včerajšnji skupni seji treh svetov zvezne skupščine vo pokojnin, ki jih izplačujejo na osnovi določb pred majem 1968. Daljša razprava se je razvila okrog predloga komunistov in socialistov, naj se zakonski dekret pretvori v dekret — predujem, ki bi med drugim tudi določal, naj se vsem upokojencem izplača 65 tisoč lir kot predujem na račun novih izboljšav pokojninskega zakona. Po prvotnem načrtu bi morali danes v komisiji končati razpravo o tem važnem zakonskem dekretu. Komisija za finance in za zaklad senata je na posvetovalnem zasedanju odobrila osnutek zakonskega dekreta, ki se nanaša na uveljavitev davka na dodatno vrednost IVA s 1. januariem 1973 in ki določa, da bo davčna reforma stopila v veljavo 1. januarja 1974. Socialisti zelo ostro komentirajo vladno zavrnitev vseh popravkov dekreta o pokojninah. Tajnik parlamentarne skupine PSI Della Briot-ta je izjavil, da potrjuje izjava ministra za delo v komisiji, da vlada vztraja na svojem stališču, zaradi tega bodo socialisti najprej v komisiji, nato pa v zbornici, vložili številne popravke, da dokažejo vsem delavcem, kako vlada ne spoštuje svoje obveznosti. Socialistični predstavnik nadaljuje, da niso izhajali iz v naprej negativnega stališča do vlade, temveč da vztrajajo na načelnem stališču, ki ga je uveljavila socialistična stranka, ko je bil odobren zakon Brodolini, da se je treba prej posvetovati s sindikati, pred-no se odobri tako pomemben zakon. Zaradi tega bodo tudi s svojimi popravki skušali vključiti v dekret tiste zahteve, ki so jih že enotno predložile sindikalne organizacije. Kolikor vladna večina ne bo pristala, bodo jasne odgovornosti onih, ki nočejo upoštevati interese milijonov delavcev. Sirotkovičevo poročilo o jugoslovanskem gospodarstvu Dr. Vratuša govoril o tretjem zasedanju UNCTAD in jugoslovanski politiki do držav v razvoju | tošnjega leta. Kot najbolj pozitivno minister za zunanje zadeve ter izrazil prepričanje, da je treba na daljevaitd z bojem za mir. j ričsni niso pri tem čtsto nič krivi Zieglerja Da prav danes demantira sam «Washington Post*: dopis- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — V zvezni skupščini so se danes pričele seje treh svetov, sveta narodov ter gospodarskega in družbeno-političnega sveta. Glavna točka dnevnega reda je bilo gospodarsko gibanje v prvih petih mesecih letošnjega leta, o čemer je na skupni seji vseh svetov poročal podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Sirotkovič. Na isti seji je podpredsednik ZIS dr. Anton Vratuša poročal o udeležbi jugoslovanske delegacije na tretjem zasedanju svetovne organizacije za trgovino in razvoj (UNCTAD), ki je bilo od 13. aprila do 21. maja v glavnem mestu Čila Santiagu. V poročilu o gospodarskih gibanjih v prvih petih mesecih letošnjega leta je dr. Sirotkovič ugotovil, da se v celoti gledano uresničujejo smotri v skladu s politiko petletnega načrta in z neposrednimi smotri gospodarske politike le* dejstvo v dosedanjem gibanju je dr. Sirotkovič ocenil povečanje proizvodnje, zaposlenosti in izvoza ter zmanjšanje uvoza. Nezadovoljiva pa sta povečanje potrošnje in gibanje cen. Njuna tendenca povečanja je že vplivala na življenjske stroške, ki so narasli več, kot je bito predvideno. Kljub temu pa je predsednik ZIS menil, da dosedanje gibanje cen ni tako, da ba grozilo uresničevanju politike standarda. Dr. Vratuša je v svojem poročilu o udeležbi jugoslovanske delegacije na tretjem zasedanju UNC TAD, na katerem je prvič sodelovala tudi delegacija Ljudske republike Kitajske, med drugim ugotovil, da je konferenca utrdila nekatere dosedanje dosežke in sprožila več novih pobud. Čeprav na nekaterih področjih ni sprejela potrebnih rešitev, je opoeariJLa, ua sme* ri možne mednarodne akcije na mnogih področjih, ki zanimajo države v razvoju. Težišče jugoslovanske delegacije na zasedanju je bito zagotoviti pogoje za popolno udeležbo v razvoju o akcijah, ki bodo pod vzete na področju mednarodne trgovine in na monetarnem področju. Na konferenci je bila uveljavljena pravica držav v razvoju, da enakopravno sodelujejo v reformi mednarodnega monetarnega sistema in v bodočih gospodarskih in trgovinskih pogajanjih v GATT. Na konferenci je bil poleg tega sprejet program posebnih ukrepov v korist najmanj razvitih držav. {Jugoslavija*, je poudaril Vratuša, se dosledno zavzema za vzpostavitev e-nakopravnlh mednarodnih gospodarskih odnosov in za čim večjo uveljavitev držav v razvoju kot enakopravni partnerji v takih mednarodnih pogo-jib. ki bodo zagotoviti njihov vse- stranski neovirani razvoj. To je istočasno — je poudaril Vratuša — borba, ki krepi neuvrščeni položaj Jugoslavije in ureja njen gospodarski odnos s sosednimi državami posebno z državami v razvoju*. Ob koncu svojega poročila je dr. Vratuša ugotovil, da stanje v blagovni izmenjavi z državami v razvoju ni povsem zadovoljivo in da bi bilo potrebno v dolgoročni politiki določiti jasne perspektive sodelovanja z državami v razvoju v obojestranskem interesu. V razpravi na ločenih sejah, so poslanci družbeno - političnega sveta največ govorili o položaju kmetijstva in prigovarjali zveznemu izvršnemu svetu, da je v ocenah in stališčih o gospodarskih gibanjih premalo pozornosti posvetil agrarni politiki posebno politiki kemičnih izdelkov. BOŽO BOŽIC PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK 21. julija 1972 MINISTER LUPIŠ SE JE ZAVZEL SAMO ZA TURISTIČNE PRISTANE PIČLI REZULTATI PRVEGA RIMSKEGA RAZGOVORA TRŽAŠKE DELEGACIJE Tržaška delegacija je zahtevala preureditev državnega ladjevja, naročila za arzenal «5v. Marko» in ukrepe v korist pristanišča Prihodnje dni sestanki z ministroma Ferrijem in Ferrari-A gg radije m Včeraj zvečer je v Rimu minister za trgovinsko mornarico Giuseppe Lupiš (PSDI) sprejel delegacijo naše dežele, v kateri je tudi tržaški župan Spaccimi. Za razliko od vesti, ki smo jih objavili pred časom, v delegaciji ni bilo predsednika deželne vlade dr. Alfreda Berzantija, pač pa so jo sestavljali deželna odbornika za industrijo Dulci (PSDI) in za delo Nereo Stopper (KD), deželni svetovalec Dal Mas (načelnik socialdemokratske skupine), tržaški župan Marcello Spaccini (KD) in občinski odbornik Attilio Mocchi (PSDI) Spremljali so jih predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Cai-dassi, predsednik pristaniške ustanove dr. Mario Franzil, ravnatel. iste ustanove inž. Colautti in ravnatelj deželne industrijske ustanove Pastorini. Zanimivo je, da sestavljajo delegacijo, ki se bo v Rimu mudila še nekaj dni in jo bodo sprejeli še ministri za industrijo Mauro Ferri (PSDI), za državne soudeležbe Ferrari - Aggradi (KD) in minister za zunanjo trgovino Matteo Matteotti (PSDI), zgolj člani tistih dveh političnih strank, ki so v Trstu in deželi članice levosredinske koalicije, v Rimu pa istočasno sodelujejo v Andreottijevi vladi: manjkajo pa predstavniki socialistične stranke. Srečanje se je pričelo v prvih večernih urah in se je zaključilo malo pred 20.30. Zabeležiti mora-mc, da so po prvi oceni ki sloni zgolj na besedilu uradnega sporočila agencije ANSA, rezultati pogovorov kaj pičli. Dejansko se minister za trgovinsko mornarico ni kdovekaj obvezal, če izvzamemo običajno zagotovilo, da bo mnenje tržaških predstavnikov posredoval ♦pristojnim organom*. Delegacija dežele Furlanije - Julijske krajine je v Rimu postavila predvsem zahtevo, naj pristojna ministrstva poskrbijo za ustrezna naročila ladjedelnici «Sv. Marka* (pri tem izrecno omenjajo plavajočo vrtalno napravo za poldržav-no ustanovo ENI), nadalje takojšnjo predstavitev načrta za korenito preureditev državnega potniškega in blagovnega ladjevja. Minister Lupiš bi moral, kot odgovorni dejavnik ministrstva za trgovinsko mornarico, odgovoriti vsaj na to zahtevo. V resnici pa je rial delegaciji le zagotovilo, da bodo na vladni ravni poskrbeli za ureditev turističnih pristanov za manjše ladje (jahte?) na tržaški obali! Delegacija je tudi zahtevala, naj se operativni načrt za preureditev ladjevja ne izdela brez predhodnega posvetovanja z deželnimi organi Furlanije - Julijske krajine. Kot znano, določa ta sistem posvetovanja deželni statut (čl. 47), ki je ustavni zakon in torej obvezen. Končno so tržaški predstavniki zahtevali, naj bi vlada pripravila zakon o delovnih izmenah v pristanišču. Zahtevo je minister Lupiš •prejel. Glede specifičnih vprašanj tržaškega pristanišča je minister Lu- piš zagotovil delegaciji, da bc CI PE na eni izmed svojin prvih sej razpravljal o nadaljnjih dotacijah. Do tod tiskovno sporočilo ministrstva. Razumljivo je, da bodo tržaški predstavniki vztrajali pri svojih zahtevah, čeprav niso enake zahtevam sindikatov in večjega dela tržaškega javnega miv2-nja. Glede ladjedelnice »Sv. Marka* bi namreč bil skrajni čas, da bi tudi tržaške oblasti premostile psihološki kompleks «prvega načrta CIPE*, ki je tržaško ladjedelnico obsodil na smrt. Ta načrt je namreč slonel na statističnih ocenah »komisije Caron*, ki je za svetovno mornarico predvidevala skrčenje na polovico. V resnici se je ladjevje podvojilo! Prav zato je ladjedelnica v »La Spezii* obnovila svojo gradbeno dejavnost, in to kljub načrtu CIPE. Načrt CIPE z dne 8. julija 1971 pa sploh predvideva, da se mora italijansko Dro dovje povečati v petih letih za 6 milijonov ton nosilnosti. Nekdanji podtajnik Belci je že pred leti povedal, da bj Italija utegnila naročati ladje v tujini, če se stvari ne bodo spremenile. Od tod začudenje, da tržaška delegacija ni zahtevala obnovitev ladijskih gradenj za tržaško ladjedelnico in njeno tehnološko posodobljenje. Kakorkoli že, prvi rezultati niso za Trst kdovekaj spodbudni. Togo vori v Rimu se bodo nadaljevali tudi prihodnje dni in vse kaže, da se bodo v njih lotili tudi odprtih vprašanj pordenonske industrije. Upajmo, da bo za tržaško industrijsko strukturo kaj pripomogel koordinirani pritisk, ki ga delavci izvajajo z današnjo in drugimi napovedanimi stavkami. PO OBISKU NA STROKOVNEM ZAVODU ZA INDUSTRIJO IN OBRT Iz leta v leto se občutno veča potreba po srednje specializiranih strokovnjakih Bogatai razstava del - zgovoren dokaz strokovnega znanja dijakov tega zavoda Zelja, da bi se sekcije zavoda pomnožile že v bližnji bodočnosti Pričakovanja in nade, ki jih slovenska etnična skupnost polaga v bodočnost slovenskega strokovnega zavoda za industrijo in obrt so zdaj. bolj kot kdajkoli prej. globoko občutena in v središču pozornosti. Odveč bi bilo ponovno ugotavljanje, da nam je doslej manjkala v Trstu takšna strokovna šola. ki bi krila potrebe in povpraševanja po specializirani delovni sili. Slovenska mladina ni imela, razen trgovskega tehničnega zavoda, učiteljišča in obeh licejev. ki odpirata s svoje strani edini izhod v nadaljevanju študija na univerzi, nobene druge možnosti, če ne te, da izbira med italijanskimi tehničnimi zavodi, kjer se je težko braniti pred raznimi asimilacijskimi procesi. Namestitev take šole pri Sv. Jakobu je bilo zatorej neprecenljivo nadomestilo temu nevzdržnemu stanju. 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111, m,ui,im,nun, mhiuhmhmi umnim .................................................................................................... PO SKLEPU CGIL, CISL IN U/L Danes bo protestna stavka ohromila Lloyd, pristanišče in ladjedelnice Stavka bo trajala od 8. do 12. ure - Sprevod in sindikalno zborovanje na Goldonijevem trgu, kjer bodo ob 10. uri govorili Muslin, Di Turo in Mascetti Medtem ko rimski razgovori tr- število brezposelnih pomorščakov žaške gospodarsko - politične dele- j na 600! gadje kažejo pičlo voljo rimske vla- Italija potrebuje v prihodnjih pe-de, da bi se krepko spoprijela s j tih letih novih ladij za 6 milijonov perečimi vprašanji gospodarske kri- I ton nosilnosti, sicer se bo država ze, ki pretresa naše mesto v nje- j zadušila v dolgovih, ki jih mora nih osnovih industrijskih in pomorskih strukturah, so sindikati tržaških delavcev oklicali za danes protestno stavko, ki se bo končala s sprevodom in zborovanjem na Goldonijevem trgu. Zahteve sindikatov so jasne: vlada mora obnoviti trgovinsko mornarico, zagotoviti ustrezna naročila tržaški ladjedelnici »Sv. Marka* ter sodobno obnoviti naprave v tržaškem pristanišču. Še enkrat so torej sindikati tržaških delavcev poudarili, da sloni tržaško gospodarstvo na trojnih, medsebojno povezanih temeljih: pristanišče, kot center trgovinske izmenjave, mornarica in ladjedelništvo. Ni treba posebej poudarjati, kaj pomeni zahteva po preureditvi trgovinske mornarice. Sindikati se sklicujejo na neizpopolnjene obveze rimske vlade (točneje odbora za načrtovanje CIPE) z dne 8. julija 1971. Tedaj so zagotavljali, da bo vlada poskrbela za okrepitev državnega ladjevja in sočasno ukinjala »suhe veje*, kot so prekooceanske potniške proge. Trst bi v zameno prejel bogat blagovni promet, ki bi ga Lloyd upravljal s kontejnerskimi ladjami. V resnici se položaj ni izboljšal in v enem letu je v Trstu naraslo odplačevati tujini za prevoz pod tujo zastavo. Druga zahteva sindikatov izhaja v celoti iz prve: ustrezna naročila ladjedelnici »Sv. Marka*. Delavci menijo, da je treba tržaški ladjedelnici dodeliti naročila v skladu z načrtom za okrepitev državnega ladjevja v prihodnjih petih letih. Sindikati so v svojem sporočilu sicer omenili tudi rimske razgovore deželne delegacije, vendar menijo, da je treba koordinirati pritisk. Od tod stavka, ki je danes zajela uslužbence pomorskih družb (Lloyd in druge), ladjedelnice (Sv. Marko, mdljska ladjedelnica in druge) ter pristanišče. Uslužbenci pomorskih družb bodo stavkali od 8. do 14. ure, ladjedelnic od 8. do 11.30 in pristaniščni-kj od 8. do 12. ure. Vsi se bodo zbrali na trgu pred pomorsko postajo ob 9. uri in od tod krenili v sprevodu po mestnih ulicah do Goldonijevega trga, kjer bo ob 10. uri sindikalno zborovanje. Govorili bodo sindikalisti Giuseppe Muslin (CGIL), Di Turo (UIL) in Mascetti (CISL). Zborovanje bo tembolj zanimivo, ker bodo sindikalisti skoraj gotovo komentirali prve rezultate rimskih pogovorov tržaške in deželne delegacije. itniimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiii V Trstu je stavkalo nad 90 odst. zidarjev Oktobra deželna konferenca o vojaških služnostih Na seji prve stalne deželne komisije je predsednik deželnega odbora Berzanti sporočil prisotnim svetovalcem, da bodo oktobra sklicali deželno konferenco o vojaških služnostih v Furlaniji - Julijski krajini ter konferenco krajevnih upravnikov o odnosih med deželo in krajevnimi ustanovami. Kaže, da no konferenca o vojaš kih služnostih, ki bo 21. in 22. oktobra, velik korak v podporo zakonskim osnutkom, ki so jih tem vprašanju že predstavili v parlamentu. Namen je doseči čimprejšnje izglasovanje zakona o reformi vojaških služnosti, ki naj bi jih omejili,.in zmanjšali ter zagotovili način, da bi pri tem imele tudi krajevne ustanove in dežela bistveno besedo. Predsednik Berzanti je tudi izjavil, da je deželni odbor pripravljen posredovati, da bi čim prej izglasovali zakon, ki bi odražal razne parlamentarne pobude ter pomenil združevalni moment vseh demokratičnih političnih sil. Berzanti je tudi sprejel komunistični predlog, da povabijo na to konferenco predstavnike strankar skih parlamentarnih skupin, predstavnike drugih dežel, ki so podrejene vojaškim služnostim in pa vsedržavni tisk. Na deželni ravni bodo na konferenco povabili predstavnike krajevnih oblasti, sindikalne organizacije delavcev in kmetov ter razne družbene kategorije. Komunistična skupina je tudi poudarila, potrebo po skupnem nastopu vseh demokratičnih političnih sil, ki naj bi se borile za ustanovitev demilitariziranih pasov ob meji. Proti odpravi vojaških služnosti pa je govoril demokristjan Mizzau, ki je dejal, da je rešitev tega problema v pravičnih odškodninah in ne v kakšnem pozitivnem razvoju zunanjepolitičnih odnosov. Med zborovanjem v delavski zbornici. Govori sindikalist Degrassi Včerajšnja stavka gradbincev, ki se uokvirja v skupni nastop kategorije za obnovitev delovne pogodbe, je v Trstu uspela. Sindikati Sporočajo, da se je je udeležilo več kot 90% zidarjev in skoraj 100% kamnarjev in drugih delavcev stranskih strok. Zjutraj so se v delavski zbornici v Ul. Pondares zbrali stavkajoči na svojem zborovanju, kjer ata spregovorila o pomenu tega nastopa tajnika gradbinskih sindikatov CISL Degrassi in CGIL Mario Criscenti. Oba sta poudarila, da tokrat ne gre za običajno stavkovno gibanje za obnovitev delovne pogodbe, temveč za znatno o-strejši spopad vseh delavcev z gospodarsko in politično desnico, ki akuša okrniti pridobitve sindikalnega gibanja in med temi tudi stanovanjsko reformo. Gospodarski in politični desnici ne gre v račun predvsem zakon št. 865, ki določa razlastitev gradbenih zemljišč in podpira ljudske gradnje. Tudi delovna pogodba ni običajna, saj gre za bistvene kakovostne spremembe. Med temi predvsem zahteva po stalni celoletni plači. Na koncu zborovanja so prisotni odobrili brzojavko vsedržavnemu sindikalnemu operativnemu centru v Rimu, v kateri izražajo pripravljenost po nadaljnji in ostrejši borbi. Zakaj liidrogliserji ne vozijo na progi Trst-Portorož? Napovedane pomorske zveze med Trstom iin Portorožem s hidrogli serji zaenkrat še ne bo. Progo bi morali odpreti že 5. junija, kakor sta v začetku meseca napovedali turistični agenciji Globtour in tržaška «Trieste Aliscafi*. Predstavniki omenjenih agencij so napovedali celo umike te pomorske zveze. Progo med Portorožem in Koprom naj bi hitri hidrogliserji prevozili trikrat. dnevno, dvakrat pa bi za- pluli do Lignana. Zakaj se napo vedi niso uresničile? Kakor smo lahko izvedeli iz ljubljanskega Dela, se napoved ni uresničila, ker omenjeni turistični agenciji nista zaprosili za dovoljenje pristojnih oblasti, kakor predvideva videmski sporazum. Usoda omenjene pomorske zveze je tako še negotova, čeprav bodo o njej nekaj odločilne ga povedali že danes. Zveze mr. Trstom in Lignanom pa bodo vzpo stavili že v soboto. S fiatom 600 podrl pešca Včeraj zjutraj, malo po 9. uri, je 41-letni Claudio Gavlani iz Ul. La Marmora 34 prečkal izven prehoda za pešče Korzo Italija, ko ga je podrl fiat 600 tržaške registracije Proti Gr'donijevemu trgu ga je vozil 38 letni Ruggero Ange lo Grieco iz Ul. Campanelle 13. Gavlani se je pri padcu na asfalt pobil po obrazu, zaradi česar se r _ _ ____ _____ bo moral zdraviti doma približno j tudi poseg policistov ni dal nobe-teden dni. I benega pozitivnega uspeha. Koncert v Miljah V' soboto, 22. julija ob 21. uri bo v organizaciji miljske občine na Trgu Marconi v Miljah javni končen pevskega zbora tCrodaiolh, ki se bo predstavil z obširnim spo-ledom planinskih in ljudskih pesmi. Vstopnice so po 300 lir za oštevilčene sedeže ter po 200 lir, na razpolago pa so v sobi št. 8 miljske občinske palače od 10. do 13. ure. V primeru slabega vremena bo koncert v občinski telovadnici v Ul. d’Amunzio 8. P0 koncertu je zagotovljena trolejbusna zveza Trstom do 1. ure. V hotelu okradli državljana ZAR Ko se je včeraj zjutraj, malo po 10. uri, 49-letnd egiptovski državljan Markps Souvial vrnil iz kopalnice v sobo prenočišča »Marina* v Ul. Galatti, je opazil, da mu manjka mošnja, v kateri je hranil dolarje in lire, vsega za okrog 1 milijon 150 tisoč lir vrednosti. Preden se je odpravil v kopalnico, le obesil mošnjo na klin obešalnika, ko pa se je vrnil v sobo, je na obešalniku namesto mošnje visela... ženska torbica. Prvi sum je seveda padel na dva rojaka, ki sta spala z njim v isti sobi. Toda očitno se je Egipčan hudo zmotil Zato je poklical lastnico prenočišča, 46-letno Delijo Timeus por. Daniele in jo zaprosil, naj primerno ukrepa. Ta je brez vsakršnega obotavljanja sklenila pogledati še v sobo dveh klientov, ki sta n-rnočevala v njenem lokalu, toda brez uspeha. Ker mošnje z denarjem ni bilo nikjer je Souvial sklenil prijaviti tatvino policiji. Žal Če smo prvo fazo v svojih prizadevanjih uspešno premostili, je pred nami nova faza, v kateri moramo podrobneje seznaniti slovensko javnost z vlogo, pomenom in cilji tega novega strokovnega zavoda, kd bo zaenkrat usposabljal mlade dijake za orodne mehanike in specializirane šivilje. Pravim: zaenkrat, ker bi se s porastkom zanimanja in zahtev oo strokovni izobrazbi lahko pomnožile tudi sekcije mladega zavoda, kar bd zagotovilo širše možnosti izbire za dijake in predvsem širši spektrom strokovnega kadra. Vse te možnosti pa so v naših perspektivah še vedno zaprti krog ki ga bo treba prej ali slej prebiti. Pri tem pa morajo imeti glavno besedo dijaki sami in njihovi starši. Novi ritem življenja, novi utrip tehnicizirane-ga sveta, nove zahteve sodobne potrošniške družbe rabijo v vedno večjem številu predvsem srednje specializirane tehnike in strokovnjake, ne pa samo ljudi z univerzitetno izobrazbo na eni strani in navadne nespecializirane delavce -vajence na drugi. Program strokovne šole v Ul. Frausin pri Sv. Jakobu obsega tedensko 40 ur pouka. V prvem razredu odpade na praktično delo v delavnici 12 ur. v drugem se praksa zviša na 19 ur, v tretjem pa na 20 ur, kar pomeni, da so ti dijaki že po nekaj mesecih pouka sposobni opravljati taka dela. za katera bi rabili njihovi zaposleni vrstniki veliko več časa. Preostale ure pouka posvetijo teoriji. Seznanjajo se z osnovami splošne izobrazbe (zgodovina, zemljepis, prirodopis in slovenščina), z matematiko, fiziko. mehansko tehnologijo, tehničnim risanjem in z enim tujim jezikom. Fjjntje se učijo nemščine, dekleta na francoščine. Tudi dekleta posvečajo veliko časa (osemnajst ur tedensko) praktičnemu delu in razstava raznih oblačil ob zaključku šolskega leta, ki so jih dijakinje same narisale, prikrojile in sešile. so zgovoren dokaz njihovega bogatega strokovnega znanja. Poleg tega se učijo osnov splošne kulture, blagoznanstva, računovodstva, higiene in zgodovino mode. Letošnji končni šolski uspeh je bil odličen saj so vsi izdelali. Najboljše dijake so celo nagraditi s knjižnimi nagradami. Za prihodnje leto so sklenili to nagrado zvišati in bo tako -»rejel najboljši dijak 40 tisoč lir. Ko smo si ogledali letošnjo razstavo pod strokovnim vodstvom profesorice šivanja, še nam je vztrajno vsiljevala misel, da bi si moral vsakdo ogledati ta dela. na videz tako preprosta ip enostavna, v resnici pa razkošna tako po vloženem znanju kot po vloženem trudu, vestnosti in domišljiji. Razni modeli od najpreprostejših do najbolj eksotičnih oblačil, so kot izrezani iz kakšne znane francoske modne revije. Razne primerke strojnih elementov. od krogljičnih leža.jev, vgreznih vijakov do ročične gredi-ki so jih fantje izdelali na stružnici. pa bi najboljši inženir težko razlikoval od podobnih primerkov, ki jih, denimo, razstavljajo na kakšnem velesejmu preciznih artiklov. Skratka, človeku se ne zdi res. da so vse te stvari izdelali dijaki sami. Po ogledu razstave smo vprašali profesorico šivanja, kakšne možnosti zaposlitve ali naknadne specializacije imajo njena dekleta »Predvsem bd ne govorila rada samo o dekletih*, nam je odvrnila. »krojenje in šivanje ni izključno ženski poklic. Med svojimi u-čenci bi rada videla tudi fante. Marsikdo se bo temu nasmehnil, češ. kako naj se vendar fantje vpisujejo na tako šolo, ki je po tradicionalnem mnenju stvar deklet. To pa je povsem zgrešeno mnenje, kajti ravno fontje najbolje uspevajo v tem poklicu. Pomislite samo na Diora. Capuccija. Schuberta, Yvesa Saint Laurenta, da omenim le najbolj znane krojače. Zadnje čase pa se moški uveljavljajo na modnem področju tudi v Beogradu in drugih vzhodnoevropskih mestih. Naša šola vsekakor odpira široke možnosti zaposlitve in zaslužka.* »Kaj pa konkurenca tekstilnih tovarn, ki izdelujejo oblačila serijsko?* smo se pozanimali. »To še zdaleč ne pomeni, da odjedajo tovarne samostojnim obrtni kom kruh. kajti tovarne same potrebujejo modelistke. Toda za tak poklic .je potrebna dodatna specializacija*. Svoje izvajanje je profesorica zaključila s il-epričan.jem. da bo šentjakobska strokovna šola veliko pomenila že čez deset ali še manj let. če bo nadaljevala po tej poti. Z enako željo smo se poslovili odv te šole, ki je že na samem začetku pridobila jasno izoblikovano fiziognomijo. plese in koncert godbe na pihala iz Trebč, bosta spregovorila deželni tajnik KPI Antonino Cuffaro in član deželnega odbora Dušan Kodrič. Občinstvo bo zvečer zabaval glasbeni ansambel «The Lords*. • Upravni svet instituta za športna posojila je posodil miljski občini 77 milijonov lir. Z omenjeno vsoto bo občina poskrbela za ureditev novega športnega igrišča. • Danes, 21. julija, se bo ob 20. uri sestala na sedežu, Rotonda del Bo-sehetto 3/F, svetoivanska rajonska konzulta. • Pri Sv. Alojziju in v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 v teh dneh praznik komunističnega tiska. Pri Sv. _ Alojziju se bo festivai tiska začel že danes z govorom tajnika tamkajšnje sekcije Nella Grisona. Na programu bo tudi predvajanje filma »La fabbrica*. Praznik se bo nadaljeval v soboto in v nedeljo. Igral bo glasbeni ansambel Federica Bensija. • V nedeljo, 23. julija ob 16. uri bo v Ljudskem domu na Opčinah tradicionalni praznik komunističnega tiska, ki bo posvečen borbi za mir in neodvisnost vietnamskega ljudstva. Pred kulturnim programom, ki bo obsegal folklorne «Škvadristi» spet nemoteno na delu Prejšnjega dne je bil neki mladinec, član mladinskega gibanja PSIUP, žrtev fašističnega osebnega napada ob vhodu v stanovanje. Zgodilo se .je v Drevoredu Čampi Elisi, kjer stanuje mladi študent, sin Galliana Fogarja, ki je tajnik Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja. Mladi Fogar se je odpravljal z doma, verjetno namenjen v sedež KPI pod Sv. Justom, ko je opazil, da ga pred vhodom v hišo čakajo. Ljudi pred vrati ni takoj spoznal, zato tudi ni pospešil koraka. Tako jim je padel v roke. Bili so, po pričevanju napadenega, stari znanci policije in tržaške .javnosti: Claudio Scarpa. Gianfranco Sussich in drugi pajdaši. Mladega Fogarja so začeli suvati in psovati. Ni se mogel braniti, saj je šibke rasti, njih pa je bilo več Pljuvanje in zasramovanje ie moral prenašati več minut, dokler mu ni uspelo uiti. Do tod kronika dogodka, ki je razburil javno mnenje in antifašistične kroge. Ni izključeno, da so se pretepači spravili nad mladega Fogarja predvsem zaradi tega. ker je aktiven v mladinskem gibanju stranke, ki ji je pripadal, pa tudi zaradi očeta. Ostaja pa odprto vprašanje, kako to. da se ti podleži lahko še mirno sprehajajo oo mestu. Nekdo ie za to kriv. Nikakor ne trdimo, da bi poliai-,ia morala pazljiveje slediti dejanjem teh zlikovcev. Že zaradi izkušenj tega vprašanja sploh ne načenjamo. Vprašujemo se pa. kako to. da je Claudio“Scarpa (kolikokrat je bil že obsojen?) še vedino na svobodi. In kakšni svobodi! Znano je, da je Scarpa trenutno vojak Pa bi se motil, kdor misli, da služi vojaški rok kot toliko slovenskih in drugih tržaških fantov, nekje na koncu apeninskega škornja ali na Siciliji. Mlademu fašistu so omogočili, da služi vojaški rok pri Sv. Justu. v uradih za nabore in se po cele dneve v spremstvu drugih pretepačev sprehaja po mestu. Kaj naj si še mislimo? Važno obvestilo KZ dvolastnikom Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze — Ul. Geppa 9 med uradnimi urami (od 8.00 do 14.00, ob četrtkih pa od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00). S seboj naj prinesejo dvolastniško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnjo številko parcele na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino dreves. Prošnje bomo sprejemali do jutri, 21. julija. Objavljene prednostne lestvice Šolsko skrbništvo sporoča, da so bile 15. t. m. objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta za nedoločen čas na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1972-73. Lestvice bodo na vpogled deset dni, vsak dan od 10. do 12. ure na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom «F. Prešeren* na Vr-delski cesti 13/1. Rok za vlaganje prizivov zapade 25. t. m. Prosveta Slomškov dom priredi v soboto na športnem igrišču v Bazovici ob 21. uri »Srečanje mladih ansamblov*. Vabljeni. Šolske vesti Ravnateljstvo državne srednje šole “Sv. Ciril in Metod* - Trst z oddeljenimi razredi na Katinari sporoča, da se 24. julija zaključi vpisovanje za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčič* v Dolini sporoča, da 24. julija zapade rok vpisovanja za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois* v Trstu. Ulica Guardielia 13/2, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek* v Trstu. Ul. Caravaggio 4, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šol sko leto 1972/73. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren* v Trstu, Ul. Guardielia 13/1, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole »Ivan Cankar* sporoča, da 24. julija oh 12. uri zapade rok vpisovanja za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole “Fran Levstik* - Prosek z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da ie 24. julija zaključi vpisovanje za olsko leto 1972-73. Prošnje sprejema ;ainištvo vsak dan od 9. do 12. ure. Državni strokovni zavod za fndu-Stsrijo in obrt v Ul. Frausin sporo-ča, da 24. julija 1972 zapade rok za vpis za šolsko leto 1972-73. Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Rjavec* sporoča, da 24. julija ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. PD »SLAVEC* - RICMANJE vabi na šagro, ki bo v nedeljo, 23. in v ponedeljek, 24. t. m. Spored je naslednji: — Nedelja: ob 18. uri koncert domače godbe na pihala, od 20. do 24. ure ples, igra orkester «Kras». — Ponedeljek: od 20. do 24. ure ples, igra orkester «Kras». Deloval bo dobro založen bife, za pijačo poskrbljeno — Vljudno vabljeni! Gledališča POLITEAMA ROSSETTI Leharjevo «Veselo vdovo* bodo P0; novili še jutri ob 21. uri in zadnji v nedeljo ob 18. uri. Vstopnice so na razpolago pri glav® blagajni v Pasaži Protti 2, tel. 36-372. Razstave V Kraški hiši v Repnu je odprt* razstava del prof. Avgusta Černigoj*. Razstavo si lahko ogledate ob nedeljah in prazničnih dnevih. Jutri, 22. t. m. ob 18.30 bo v občinski umetnostni galeriji na Trgu U' nita odprl svojo razstavo tržaški sli-kar Vittorio Motton, ki je za to P» ložnost pripravil veliko del. V glav-nem bo ta pregled čez njegovo dejavnost zadnjih dveh let. V gostilni «5 porte* organizira Klud Triestina Arte razstavo del tržaškeg* slikarja Pina Caldarula. Razstava W odprta do konec meseca. V koprski umetnostni galeriji Lož* na Titovem trgu štev. 4 je od 1®-t. m. razstava del z naslovom »Gr*-fika NOB». Na razstavi je zbranih kakih 50 grafik najbolj znanih jugoslovanskih likovnikov. Kino MIRAMARSKl PARK. «Luči in zvoki* ob 21.30 «Der Kaisertraum von Mi* ramare* v nemščini: ob 22.45 «M*sp similiano e Carlotta* v italijanščini- C""........................in.limimni.„„„„„..i...,ii„lll„„111MlllnlllM111I1111|nlllllml|1I1 OBVESTILO TRŽAŠKE OBČINE Prekop grobov pri Sv. Ani Tržaška občina obvešča, da bodo kmalu odkopali grobove v 10. in 11. vrsti na polju št. 5 na pokopališču pri Sv. Ani, kjer počivajo posmrtni ostanki otrok, ki so umrli in bili tu pokopani od 31. januarja 1960 do 9. junija 1961, Kdor hoče ohraniti ah poskrbeti za nov pokop svojih dragih, se mora javiti prj čuvajo pokopališča v Istrski ulici 206 ali na odseku za pokopališče 5. upravnega odseka (oddelek XII — javna dela — Passo Costanzi št. 2, 5. nadstropje, soba št. 536) od 14. avgusta do 29. septembra letos. Ko bo zapadel navedeni rok, bodo položili posmrtne ostanke v skupno kostnico, nagrobni kamni in drogi pokopališki znaki pa bodo ostali, kot določa zakon št. 22 o pokopaliških pravilih, na razpolago občini. Poleg tega bodo odkopali tudi grobove in kripte na polju št. 4, kjer počivajo posmrtni ostanki umrlih včerai oh u m , ___■ med 12. marcem 1962 in 23. » spredi na or- topedski oddelek glavne bolnišnice Natakar brez vzroka napadel priletnega moža Sinoči, malo po 21. uri. so sprejeli na stomatološki oddelek glavne bolnišnice 62-letnega Maria Fran-zo iz Ul. Amatori 9, ki se bo zaradi verjetnega zloma leve lični ce ter odrgnin po nosu moral zdraviti približno mesec dni. Fanza je povedal bolničarjem, da je malo pred omenjeno uro stal na pločniku v Ul. Foschiati, ko se mu je približal natakar znanega bufeta »Ghianti e Fossi* ter ga brez najmanjšega vzroka udaril s pestjo v obraz, nato pa se mirno oddaljil. Franza je deiaJ, da se ne spominja imena surovega natakarja, čeprav naj bd ta bil v okolici znan kot »občasen* pretepač. avgustom 1962. Tisti, ki hoče ohraniti ali poskrbeti za ponoven pokop, se mora zglasiti v zgoraj navedenem uradu ob naslednjih dneh: od 2.10. do 13.10.1972, za mrtve, ki so pokopani od 25.8.1962 do 25.9.1962, od 6.11. do 17.11.1972, za mrtve, ki so pokopani od 29.9.1962 do 26.10.1962, od 27.11. do 7.12.1972, za mrtve, ki so pokopani od 26.10.1962 do 24.11.1962, od 2.1.1973 do 12.1.1973, za mrtve, ki so pokopani od 24.11.1962 do 17.12.1962, od 15.1. do 31.1.1973, za mrtve, ki so pokopani od 18.12,1962 do 6.1.1963, od 5.2. do 16.2.1973, za mrtve, ki so pokopani od 6.1.1963 do 28.1.1963. Odkopali bodo tudi kripto št. 15 z desetletnimi najetimi grobnicami na polju št. 4, kjer počivajo po- smrtni ostanki oseb, ki so umrle in bile tu pokopane od 7. julija 1962 do 26. avgusta istega leta. Kdor hoče ohraniti ali poskrbeti za nov pokop svojih dragih, se mora obrniti na čuvaja pokopališča ali na odsek pokopališče od 11. do 22. septembra 1972. 77-letno Ido Parovel iz Ul. F. Se vero 46. Priletna ženska je povedala bolničarjem, da je prejšnji petek vstala s postelje, ko ji je spodrsnilo in je padla na leseni pod. Ker si je pri padcu zlomila levo stegnenico se bo morala zdraviti približno tri mesece. Brez vzroka ga je udaril Včeraj ob 11.35 se |e na oddelku za prvo pomoč glavne bolnišnice javd iS-letnd Roberto Bonazza iz Ul. Virgilio 32. Bolničarjem ki so mu razkužili rane po čelu. je povedal, da je predsinoonjim malo po 19 uri, hodil po Ul. Zanetti, ko se mu je na vogalu te ulice z Ul. Sv. Frančiška približal neznan mlade-nic in ga brez vzroka udaril s pest-jo v obraz. Bonazza se bo moral zdraviti doma približno teden dni. OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE SOLE V' TRSTU Tajništvo sindikata uraduje tudi ves mesec Julij ter je članstvu na razpolago vsak torek in petek od 18. do 19. ure. Nazionale 16.15 «Sono un marito U1’ fedele*. Barvni film. Fenice 16.30 «La collina del dis0' nore*, črnobeli film. Sean Conneri' Prepovedano mladini pod 14. letori Eden 16.30 «Io sono curiosa*. črnobeli film. Lena Nyman. Prepovedan0 mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «La grande corsa*-Barvni film. Tony Curtis, Jack Le-mon, Natalie Wood. Excelsior 16.15 «11 ragazzo e la d11*' rantenne*. Barvni film. Jean Simon s. Ritz 16.30 «Decameron francese*. File1 v barvah. Prepovedano mladini P*0 18. letom. Aurora 16.30 «Confessione di un Con1" missario di polizia al Procuratort della Repubblica*. F. Nero. Barv"* film. Impero 16.30 «Peter Pan*. Walt D1’ sneyev film v barvah. Capitol 16.30 «11 diavolo nel cerveHo’-Barvni film. Cristallo 16.30 «Boccaccio». Barvni film. E. Montesano, A. NoscheS*' I. Biagini, S. Koščina. Prepovedan* mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «La tarantola dal vrt1" tre nero*. Barvni film. Prepovedan* mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 17.00 Serija film0'' groze: «Qualcosa striscia nel buio»; Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Abbazia 16.30 «Adios Gringo*. Barvrt film. Giuliano Gemma. Ideale 16.30 «La rivolta dei mere*-nari*. Barvni film. Virginia Mal'0 in Conrad Sammartin. Astra 16.30 «Wyoming — terra sel vaggia*. Barvni film. Walt Disney-Števen Forest in Vera Miles. Izleti SPDT organizira 30. t. m. izlet n* Mangart. Vožnja z avtobusom po Soški dolini do koče pod Mangartom-Planinci se bodo povzpeli na vrh, m*d" tem ko bodo turisti uživali krasrt1 razgled na Belopeška jezera iz Sedi* (pol ure hoda). Prijave do torka. 25-t. m. pri Norči Zavadial v Ul. GepP* 9. Sedeži v avtobusu bodo dodeljeni po vrstnem redu poravnanja vožnjin*-Odhod ob 6. uri zjutraj izpred sodn* palače. Partizanska zveza Prosek vabi bivž° borce in vse tiste, ki so se udeležili udarniškega dela za postavite0 spomenika, da se udeležijo izleta v Trnovski gozd. Odhod v nedeljo, 23-t. m. ob 6. uri izpred Soščeve hiše-Prijave v trgovini Zdravka Kantet* do sobote ob 12. uri. Včeraj-danes Danes, PETEK, 21. julija ZORKA Sonce vzide ob 5.36 in zatone 20.46 — Dolžina dneva 15.10 — Luna vzide ob 17.13 in zatone ob 1-9® Jutri, SOBOTA, 22. julija MARIJA MAGDALENA Vreme včeraj: najvišja temperatur* 27,5, najnižja 22,2, ob 19. uri 26 stopinj, zračni tlak 1012,2, nestalen, veter 5 km na uro, severni, vlaga 7®' odstotna, nebo 6/10 pooblačeno, mori* mimo, temperatura morja 22,1 stop- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. julija 1972 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 6 oseb. UMRLI SO: 73-letni Domenico Che-bar, 84-letna Maria Bajec, 77-letn* Giuseppina Trobec por. Mikus, 62-letm Guglielmo Petruzzi, 72-letni Tuli10 Belluschi, 67-letni Albino Kirn. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Man-zoni, Largo Sonnino 4; INAM — M Cedro, Trg Oberdan 2; Ai Gemellu Ul. Zorutti 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Ali’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8| d-polla, Ul. Belpoggio 4: Ai due Lucct Ul. Ginnastica 44; Miani, Miramarsk' drevored 117 (Barkovlje). PRIMORSKI dnevnik 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 21. julija 1972 V PETI TEKMI ZA SVETOVNI NASLOV V 17. ETAPI KOLESARSKE DIRKE «T0UR DE FRANCK» USPEŠNO ZASLEDOVANJE THEVENETA Spasski in Fischer V ZADNJIH KM VZPONA PRED CILJEM znova pred šahovnico Francoz Guimard zaostal na cilju za dve minuti Gimondija loči od tretjega mesta le nekaj sekund tnov pod vrhom še vodil, je na zadnjem delu vzpona zaostal za skoraj tri minute. Ob prihodu na cilj je zaradi prevedike utrujenosti padel v nezavest. Merckx se je med današnjo etapo večkrat približal avtoambulan-ti, tako da so vsi že mislili, da z njim ni nekaj v redu. Ob enem takih Merckxovih posegov po zdravniški pompči so se pričeli napadi in protinapadi, ki so zelo razgibali vožnjo v zadnjih kilometrih navkreber. Marsikdo je hotel namreč poskušati srečo, saj je bila to zadnja etapa, ki je imela cilj na vzponu. Tour se namreč bliža koncu, vedno več je ravninskih etap, ki se bodo zaključile v nedeljo v Parizu. Vsi poskusi pa so se izjalovili, saj je belgijski kolesar hotel le tableto proti glavobolu. Jutri bo na vrsti najdaljša etapa letošnjega Toura, 316 km dolga proga Belfort - Auxerre. Vrstni red na cilju 17. etape Pon-tarlier - Ballon d’Alsace (213 km): PO ZAKLJUČENEM NOGOMETNEM TRCU» , ballon dalsace, 20. - v anašnji etapi, ki se je končala ? Ballon d'Asalce, je, kljub pre-Jadovanju Merckxa, prišlo do pre-“^lečenj. Cyrille Guiimard, drugi a lestvici, je zgubil še poldrugo ■ninuto zaradi poškodbe na des-®!n kolenu, ki mu ni dovolila re-P^arne vožnje. Proti koncu dirke 6 je že zdelo, da bo odstopil, seeno pa je privozil do cilja. Omagal je Francoz Bernard The-J^el> ki je v zadnjih dveh kilo-silovito potegnil in prehitel * ubežnike. Thevenet je danes 'pzil navkreber tako, kot pred dne- * na Ventouxu, kamor je tudi Pnspel prvi Napel je vse sile, ne ?* W ga dosti zanimale posledice hitre vožnje navkreber. (Dan . ®nagi na Ventouxu je bil tako 'PTlučen, da je prišel na dlj z znat-n° zamudo). Današnja, 213 km dolga etapa od ontarliera do vrha Ballon d’Asal-^ja je bila precej lahka v prvem V’ ko je proga potekala po rav-™n'. Komaj pa se je začela pot VzPenjati, je poskusil srečo Portu-Agostinho, ki si je kmalu na-»ral no” prednosti pred Danguil-aujnejem in pred glavnino. Med Najboljšimi je manjkal le Guimard, J” Se ,ie moral večkrat zateči po Pamoč zdravnika dirke in je zao-sta.ial za približno dve minuti. Dvajset kilometrov pred ciljem je iJanguillaume ujel Agostinha in Kolesarja sta skupaj pričela vzpon P« Ballon d’Asalce, s 55” predno-Ku Pred glavnino. Kmalu je Fran-c°z zapustil Agostinha, ki se je znašel v težavah. Med zasledovalci so se tedaj pričeli pobegi. Mar-bnez^ se je nenadoma znašel sam čelu dirke, sledil pa mu je •netemelk, medtem ko je Dartguil-nume klonil. V zadnjem kilome-711 Pa se je položaj popolnoma Pfemenil. Avtor odličnega finala j® bil Thevenet, ki je prehitel vse olesarje in sam privozil na cilj s -uri mj sekundami prednosti pred '■-netejnelkom. Merckx se je uvrstil ® četrto mesto za Martinezom. 'Jirnondi je bil sedmi, Guimard pa koncu zmanjkalo moči, da bi resno j® prispel šele po dveh minutah, posegla v boj za prvo mesto in s uanguiHaume, ki je nekaj kilome-!tem za preskok v B ligo, Triestina ""oiiiiiiii,„,i„iiiiiiiii|i,IIMIIIiII„IIIN1U,„„„1,1,,,,,,n,„ll„„,lllin,M,„IIIIIIi,lil„, ŠPORTNO SLAVJE V RENČAH NA GORIŠKEM Vrsta turnirjev ob 25-letnici , niUlii J »si-. športnega društva «Partizan» Turnirji bodo 12. in 13. avgusta - Kratka, toda uspešna pot nogometne enajsterice gRenče» Nogometno moštvo Renče je bilo Ustanovljeno lani, pri čemer pa ni “ho ustanovljeno le prvo moštvo, . naj bi tekmovalo v Primorski li-temveč tudi pionirsko in mla-insko. Prav to dejstvo dokazuje, ako so se v Renčah resno kotili adeve, saj je jasno, da lahko ra-Una na obstoj in napredek ie tisti f1 ub. ki lahko črpa nove igralce ■z lastnih vrst. ,, o premostitvi prvih težav je Klub začel nastopati v sezoni 1971 ' v I. Primorski ligi, v kateri 0 nastopali klubi iz območja pod-|,v®?- Nova Gorica in Koper. Poleg ^®nč so v tej ligi v zaključenem Prvenstvu sodelovali še Jadran, iz t ®kanov. Tabor iz Sežane. Rudar iz ,“r'.ie, Transport iz Ilirske Bistrice, rvatini. Proleter iz Postojne, Vi-*>ava in Branik iz Šmarij. Prvo uesto je po ostrem boju s Tabo-2^? osvojil Jadran in se uvrstil v Z| . • v novi sezoni pa bodo novi -®ni Primorske lige enajsterice iz 7jyke, Bilj jn Komna, kar pome-.da se bo med seboj borilo 11 toostev. NK Renče se po odličnem štartu 1. Bernard Thevenet (Fr.) 5.59 08” 2. Zoetemelk (Niz.) 5.59T2” 3. Martinez (Fr.) 5.59T5” 4. Merckx (Bel.) 5.59'38" 5. Van Impe (Bel.) 5.59’40” 6. Hezard (Fr.) 5.59’44” 7. Glmondi (It.) 8. Kunde (Z. Nem.) 9. Poulidor (Fr.) 5.59*47” 10. Mortensen (Dan.) 5.59*50” idt. Skupna lestvica po 17. etapi: 1. Eddy Merckx (Bel.) 90.28'54” 2. Guimard (Rr.) 743” 3. Poulidor (Fr.) 1003” 4. Gimondi (It.) 10*07” 5. Van Impe (Bel.) 14*05” 6. Zoetemelk (Niz.) 15’17” 7. Martinez (Fr.) 16*53” 8. Hezard (Fr.) 20’42” 9. Agostinho (Port.) 20*52” 10. Thevenet (Fr.) 34’0fi”, itd. Lestvica za gorsko nagrado: 1. Van Impe 221 točk 2. Merckx 211 3. Agostinho 158 4. Pustjens 105 5. Zoetemelk 95, itd. BARI, 20. — Italijanska državna ženska reprezentanca se bo v ne- iiiiiiiriiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij|iiiii|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,mi|l,||||||||||l|||||l||l|limii|||||||||l||||l|||||l,||||||| Američan, ki je tudi tokrat prišel z zamudo, je izbral Nimkovičevo indijsko obrambo REYKJAVIK, 20. — Kljub negoto- deljo srečala z Dansko v Bariju. vosti v zadnjih urah, se je tudi peta tekma za svetovno šahovsko prvenstvo začela po umiku. Fischer je namreč še enkrat zahteval da organizatorji odpravijo filmske kamere, toda slednji njegovi zahtevi niso ugodili. Kazalo je, da bo muhasti Američan znova povzročil vrsto težav, in Spasski je tekmo začel brez nasprotnika, po nekaj minutah pa je tudi Fischer prišel k šahovnici. Sovjetski as je kot beli izbral začetek z daminim kmetom, Fischer pa je s potezo f5 izbral Nimkovičevo indijsko o-brarnbo. Tekma obeta zelo bogat in zanimiv razplet. Ob zaključku strani smo prejeli vest, da je Fischer premagal Španskega v 28. potezi. Po peti partiji je stanje naslednje: Spasski — Fischer 2,5:2,5. ATICTIKA UDINESE IN TRIESTINA PRIPRAVLJENI ZA C LIGO Obe deželni predstavnici v C ligi sta se primerno okrepili - Udinese starta celo na prvo mesto Nogometni trg se je zaključil in italijanske nogometne enajsterice so za prvenstveno sezono 1972/73 v glavnem sestavljene. Nas seveda zanima predvsem, s kakšnimi možnostmi vstopata v novo sezono obe deželni zastopnici v prvenstvu C lige t. j. Triestina in Udinese. Obe sta namreč že v lanski sezoni igrali najvidnejšo vlogo: Udinese v C ligi, kjer ji je na pa je prav v finalu D lige pokazala , Rakar, za katerega je Triestina ho- in visoki uvrstitvi v prvem delu prvenstva, ni mogel obdržati tako visoko na lestvici. V drugem delu je pristal na zadnjem mestu, v končni lestvici pa zasedel s 15 točkami predpredzadnje me:to. Moštvo je imelo domače igrišče v Biljah, ker ga v Renčah ni imelo, toda z marljivostjo so si ga Renčanj le zgradili, zlasti po zaslugi neumornega predsednika nogometne zveze Branka Turela in v sezoni 1972-73 bodo lahko igrali že na res domačem igrišču. V prestopnem roku si je NK Renče zagotovil nekaj novih igralcev, predvsem iz vrst igralcev NK »Vozila* iz Nove Gorice, ki je s tem pokazal veliko razumevanje za probleme in težave mladega kluba iz Renč. Imena novih igralcev so: Marko Škrinjar, Marjan Trbižan, Mitja Cijan (vsi trije od »Vozil*) ter Dorče Celin iz «Transporta» iz Ilirske Bistrice. Trener moštva bo še naprej nekdanji igralec Sandi Petejan, ki že uigrava svoje fante, da bodo čim bolje pripravljeni do 20. septembra, ko se bo prvenstvo predvidoma začelo. Igor Varl kaj je sposobna in si z avtoriteto zagotovila zmago in preskok v višji razred — C ligo. Razumljivo je zato, da bo Udinese v prihodnjem prvenstvu skušala nadoknaditi, kar je zamudila v lanskem in v ta namen se je tudi primemo okrepila. Prodala je sicer svojega najboljšega napadalca Bordona (Genovi), svojega vratarja Miniussija (Avellinu) stranskega krilca Bassaneseja (Vicenzi), zato pa je kupila mnogo obetajočega napadalca Pavonija, ki je doslej igral za Genoo, napadalca Polittija in Pelliz-zarija od Avellina in vratarja Zanier-ja od Casertane. V nastopni sezoni bo njena standardna postava naslednja: Zanicr (Žalna); Zanin (Leban), Bo-nora; Giacomini (Gaieone), Pighln, Zampa; Pellizzari, Politti (Mendoza), Pavoni, Glrelli. Dede (Di Lena). Trener enajsterice Comuzzi je brez razmišljanja Izjavil, da je Udinese z novo enajsterico tako močna, da se bo lahko potegovala za zmago in z njo za B ligo. Prepričan je, da bo Pavoni dostojno zamenjal Bordona in da tudi ostali novi napadalci povsem ustrezajo njegovemu načrtu, prav tako pa je prepričan, da se je s prihodom vratarja Zanierja okrepila tudi obramba. Svojo prvo poskusno tekmo bo Udinese odigrala 17. avgusta v Adrii. v nedeljo 20. avgusta pa je predvideno srečanje na stadionu Moretti z eno izmed enajsteric A lige. Za 23. avgust je na programu prva tekma za italijanski pokal in Comuzzi je predlagal, naj bi bilo srečanje s Triestino v Gradežu ali v Tržiču. Toliko o Udineseju, toda tudi Triestina ni v tem času stala prekrižanih rok. Njen tehnični direktor Nay in trener Petagna sicer najbrž nista gojila takih ambicij kot njun kolega v Vidmu, vendar sta naredila vse, da bi enajsterico primemo okrepila, da bi se lahko dostojno uveljavila v novi elitnejši družbi. Od starih so odšli srednji krilec - stopper Del Piccolo (k Bellunu), vezni igralec Marini (k Vareseju), »joly» Moretti k Maršali, ter rezervni igralci vratar Chendi k Clodii, Braico k Paganeseju in Naldi k Lignanu. Namesto njih so prišli zvezni napadalec D’Alessi od Fioren-tine, srednji krilec De Luca od Ales-sandrie, dokončno, odkupljena pa sta bila Vastini od Juventusa in vratar Cantagallo od Rovereta. Ostal je tudi tela nič manj kot 100 milijonov. Ra zen teh si je Triestina zagotovila še nekaj mladih obetajočih igralcev iz manjših klubov. Enajsterica za prihodnjo sezono naj bi z novimi nakupi bila naslednja: Cantagallo; Frigeri, De Gasperi, Macchiu, De Luca, Scichilone; Vastini, Brusadelli, Rakar, D’Alessi, Rizzato. Sodeč po imenih in po tem, kar so pokazali lani ter upoštevajoč nove okrepitve, bi lahko Triestina igrala v prvenstvu C lige kar pomembno vlogo. Ostaja pa še vprašanje, če bo D’Alessi res prišel v Trst, ker naj bi se po nekaterih glasovih temu u-piral. Ta njegov odpor je tudi razumljiv,' če pomislimo, da gre za igralca' formata A ali vsaj B lige. ' Program Triestine v pripravljalni fa?i,,še,t>i zn^Je le, da se je dogovarjala z neko jugoslovansko enajsterico in da naj bi prišla gostovat v Trst neka sovjetska enajsterica. Toda dokončnega še ni nič. To bo zadnje večje tekmovanje italijanskih atletinj pred olimpijskimi igrami v Miinchnu. PLAVANJE ____^ -V .. MONCHEN, 20. — VValter Kush je dosegel nov evropski rekord na 200 metrov prsno s časom 2'24''5 med zahodnonemškim plavalnim prvenstvom. V PRIJATELJSKI TEKMI Airdric-Giarizzole 1:0 Škotska enajsterica Airdrie Aca-demy je včeraj v prijateljskem srečanju premagala mladince tržaške ekipe Giarizzole z 1:0. Tudi naraščajniki so zmagali proti Giarizzolam z enakim izidom. Oba zmagovita zadetka je dosegel John Johnstone. Tržačani so se predstavili na igrišču z ojačeno ekipo in so le tako lahko nasprotovali razigranim Škotom. Poleg tega so igrali zelo grobo in sodnik je moral zaradi tega enega tržaškega igralca izključiti. Zagonetna smrt tenisarja Branoviča BADEN BADEN. 17. — Nemškega tenisarja jugoslovanskega porekla Milana Branoviča so našli mrtvega v gozdu v okolici Baden Ba-dena. Policija je izjavila, da v zvezi z njegovo smrtjo ne more povedati nič drugega niti tega, če je bil žrtev zločina ali če je naredil samomor. Branovič je bil teniški prvak Zahodne Nemčije v letih 1956, 57 in 58. Doma je bil iz Čakovca in je veljal za naslednika velikega predvojnega jugoslovanskega teniškega prvaka Punčeca. s katerim ie večkrat tudi nastopal v dvojicah Po vojni se je odselil v Nemčijo in prevzel nemško državljanstvo. Pun-čec je — kot znano — živel v zad njih letih v Egiptu, kjer je nedavno tega tudi umrl. PARTIZAN IN UNI BASEL PRVA NASPROTNIKA Danes prvi dve srečanji za 5. trofejo Sokola S številnejšo mednarodno udeležbo bo turnir bolj zanimiv Z drevišnjima tekmama se bo v Nabrežini pričel mednarodni ženski odbojkarski turnir za 5. trofejo Sokola. Letošnja udeležba se je razširila še na eno državo in tako bomo ob peti jubilejni izvedbi videli pri delu tudi ekipo iz Švice. Tudi v drugem in tretjem večeru sta na sporedu po dve tekmi, ker se igra po sistemu vsak z vsakim. Tako se nam obeta zanimiv razplet in tudi slej ko prej šest zanimivih spopadov. Prav zaradi sistema tekmovanja bo končna lestvica tudi najbolj zanesljivo razmerje moči na igrišču. Ob 20. uri Partizan — UNI Basel V uvodnem spopadu se bosta spoprijela trikratni zmagovalec nabre-žinskega turnirja Partizan z Reke in gostje iz Švice. Ti dve šesterki sta se letos že srečali na Reki in zmaga je pripadla po zanimivi igri domačinkam. Prav gotovo se bo hotel UNI iz Basla v Nabrežini oddolžiti za utrpeli poraz. Poraz v uvodnem nastopu odličnih Rečank pa bi predstavljal nemajhno presenečenje. Tako novi trener ekipe Uraaut, kot tudi same igralke si ne želijo tako bridkega razočaranja, ki bi nedvomno spravilo v velik dvom njihovo četrto končno zmago v Nabrežini. Prav zaradi teh dveh teženj se nam ob samem začetku jubilejne pete trofeje obeta zanimiv spopad. Po končani prvi tekmi bo sledila kratka uradna otvoritev turnirja s pozdravi sodelujočim šesterkam. Ob 21.15 Sokol - FINI Modena Bržkone bo zanimiva tudi druga tekma večera. Domači Sokol bo imel na drugi strani mreže letošnje premočne zmagovalke italijanskega prvenstva Fini iz Modene. Prvič bomo imeli priliko gledati na naših igriščih to odlično šesterko in ker je prvi vtis tisti, ki največ velja, bi Mo-denčanke ne smele razočarati. Domača šesterka bo zato v tem srečanju pred izredno zahtevno nalogo. Možnosti Sokolovih odbojkaric za končno zmago so res minimalne. S tem pa ni rečeno, da bo Sokol pred vedno številnejšimi domačimi gledalci odigral podrejene vloge. Kot vedno se bodo domačinke potrudile, da vsaj KOŠARKA Evropsko mladinsko prvenstvo Jugoslavija in Italija v finalu prvenstva V A skupini je edino Izrael gotov finalist ATLETIKA BARLETTA, 20. - Jutri bo v BaffbtH fflednarodhi atletsB miting,' katerega se bo udeležilo pet držav: Italija, ZDA, Trinidad, Kuba in Ma. džarska. Na sporedu je enajst disciplin za moške in štiri za ženske. ZADAR, 20. — Danes so v Zadru na sporedu zadnja srečanja izločilnega dela mladinskega evropskega prvenstva v košarki. V B skupini sicer ni več neznank: Jugoslavija in Italija sta se, neglede na rezultat medsebojnega spopada, že uvrstile v finuini del turnirja. Bolj zapleten pa je položaj v skupini A. Po do sedaj dobljenih rezultatih je za gotovo uvrščen v finale le presenetljivi Izrael, medtem ko se za drugo mesto potegujejo še tri ekipe. Madžarska je sicer s porazom proti Španiji zapravila veliko priložnost, ima pa še nekaj možnosti, da prehiti Poljsko in Sovjetsko zvezo. Slednja je r.a vsak način kljub razočaranju v prejšnjih kolih še med kandidati. • -Gcttočilen bo na vsak način tepepad SZ - Poljska. Izidi današnjih iekeitJT-fT 7 Češkoslovaška Francija 48:33 | Grčija — Bolgarija 63:61 Izrael — Turčija 90:61 Španija — Madžarska 59:41 NOGOMET ' * '* S 7* '* ■ r ;f - •a t , ■« j«-l* I Ekipa reškega »Partizana*. Stojijo od leve: Vlasta Pesaressi, Sonja Poropat, Nada Zrllič, dosedanji trener Zvonko Bujanu', Milena Rohač, Mira Stojčič, Tanja Dukič; čepijo od leve: Dušanka Radulovič (kapetan ), Zdenka Varga, Nada Milardovič, Mira Simichen, Anita Sriča, Verica Kramarič, Slavica Požgan BUENOS AIRES, 20. - Argentinski nogometni prvak Indipendiente je sprejel predlog nizozemskega Ajaxa za datum tekem medkontinentalnega pokala. Prvo srečanje bo 6. septembra v Buenos Airesu, povratna tekma pa bo 4. oktobra v Amsterdamu. JADRANJE LONDON, 20. — Danes je prispela na cilj prva izmed »samotnih jadralk* Francozinja Marie-Claude jFauroux, ki je udeležila znanega 'prekooceanskega tekmovanja A^ffioOth-— N«wport‘. Za"pnt--je potrebovala 33 dni in je osvojila ■trofejo" 11111 režiserji ooao se m- knšarko, naj sc zberejo v Prosvet-, ^ Forman (ČSSR) Claude Lelouch nem domu na Opčinah v ponedeljek, -- BOKS DUBLIN, 20. - Cassius Clay Je zmagal sinoči v boksarskem srečanju težke kategorije proti Alu Le-wisu. Srečanje se je končalo v enajstem krogu s knock downom. Kljub zmagi se m Clay predstavil v najboljši formi. OLIMPUSKE VESTI ENKRAT OKOLI SVETA - Zo 47 raznih služb so v Miinchenu pripravili 240.000 kosov različnih oblačil. Vsa so živih barv, spravljena pa so v ogromni garderobi s površino 2.000 kv. metrov. Če bi vse blago raztegnili na tla, bi poldrugi meter široki pas pokrili v dolžini 150 kilometrov. Za šivanje so porabili približno 40.000 kilometrov niti, — enkrat okoli sveta' KIEL bodo ob priliki olimpijskih regat obiskale velike jadrnice državnih pomorskih šol. Prva skupina se bo zbrala v Comesu (Vel. Britanija) in bo plula najprej v Ska-gen (Danska), druga pa bo iz Helsinkov plula v Falsterbo na Švedskem, kjer se bo srečala s prvo. Med jadrnicami bo tudi jugoslovanska «Jadran*. Med postankom v Liibecku se bodo mornarji tpo starem» pomerili v plavanju, veslanju in jadranju z rešilnimi čolni. 50.000 SREČNIH VOJAKOV! Bun-deswehr, to je nemška vojska, bo posodil olimpijskemu odboru 50.000 postelj z ustreznimi rjuhami in odejami za opremo mladinskega tabora v bližini naselja atletov in delno tudi za naselje samo. Zaradi tega posojila bodo vojaške oblasti predčasno odslovile ali pa poslale na rurlaub» 50.000 vojakov. URADNI OLIMr USKI FILM bo prvič predvajan spomladi l, 1973, bo pa pravi mozaik, ker ga bo posnelo 10 znanih režiserjev iz prav toliko držav. Vsak bo imel na razpolago 10 minut traka. Film nikakor ne bo dokumentarec. Vsak režiser. bo moral po svoje prikazati določen dogodek. Japonec Kon lčikava je posnet uradni olimpijski film v Tokiu. Letos bo s 35 kamerami posnel, kar bo le mogel, od teka na 100 metrov. Razburja ga dejstvo, da se atleti leta in leta pripravljajo za napor samih 10 sekuna. Michael Pflegtiar (Nemčija) bo svojih 10 minut posvetil dekletom, Franco Zejfirellt iz Italije pa bo posnel otvoritveno svečanost in delno tudi pot olimpijske štafete. Ostali režiserji bodo še Mi- 24. t.m. ob 18. uri. Tajništvo ZSŠD v Italiji obvešča u-deleženke prve skupine odbojkarskega tečaja v Rovinju IBreg, Kontovel, Primorec, Sloga, Sokol in Bor - Katy Kostnapfei), da bo odhod v nedeljo, 23. t. in. Vse tečajnice naj se zberejo na pomorski postaji v nedeljo ob 7.15 (pri pomolu Bcrsaglieri). Društva, ki bodo poslala svoje članice na tečaj, naj dajo vsaki tečajnici po eno žogo, v vsakem primeru pa ne manj kot eno žogo n« vsaki dve tečajnici. Udeleženke naj prinesejo s seboj poleg običajne opreme še opremo za kopanje in športno opremo za treniranje (hlačke, copate, majice, nogavice, trenerko). Vse ostalo dobe v taboru. Tabor bosta vodila Divna Sedmak in Učo Jurkič. Za starše, ki bi želeli priti na obisk ali pisati pa je naslov naslednji: TABOR VISOKE SOLE ZA TELESNO KULTURO 52210 ROVINJ - POŠTNI PREDAL 30 -JUGOSLAVIJA (Francija), Jurij Ozerov (Sovjetska zveza), John Shlesinger (Velika Britanija), Ousmane Seben (Senegal) in kot edina zenska Mai Zetterling iz Švice. Pri filmu bo sodelovalo skupno 40 snemalnih ekip K. B. • • • MUnchen, 20. — Na letošnjih olimpijskih igrah v Miinchnu bodo razdelili med tekmovalce 1109 kolajn, od katerih bo 364 zlatih, 364 srebrnih in 381 bronastih. • • • BONN, 20. — Velika Britanija Je protestirala pri zahodnonemški vladi zaradi nastopa Rodezije na olimpijskih igrah. Po mnenju londonske vlade ne bi smeli Rodezijci nastopati, ker so Združeni narodi v svoji resoluciji izjavili, da ni Rodezija priznana kot samostojna država. Zahodno-nemška vlada je to vprašanje obravnavala včeraj na svoji seji in je pooblastila notranjega ministra Gen-scerja. naj o tem razpravlja s prireditelji olimpijskih iger. ' "jE^E-gg' Mladostni dnevnik SIMONA RUTARJA] 5. Po zajutreku sva šla se ŠorU-jem na Knežo, kjer naju že ni več pričakoval. Ker se nesem hotel dolgo muditi sem dalje na Klovže jn od tod čez Ljuhdnljl v Tolmin. J^kaj sem ostal precej dolgo časa v čitalnici, ker je deževalo, se je prevedrelo odšel sem domov. Mati je Ma že malo u^a na me, da me tako dolgo ni j. Tako sem doveršil svoje letošnje potovanje. Vesel sem, aa sem potoval, kajti ne le da sem ta čas vse nadležnost: in gorje pozaM, videl in zvedel sem tudi veliko novega, osebno o Cerkljanskem sem se bolj natanjko podučil. Ljudje, ženske, so slabej oblečeni ondi, nego pri nas. Pred jedjo 115011 naj stareji sin na glas, «čast bodi bogu, očenaš, češče-hasimarijo in zopet čast bodi bogu«, drugi pa odgovarjajo. j*1^ so večidel krite se skodlami (? opeke ravne kakor de-r^oe in okrožene na enem konci) in na obeh koncih malo Pričeljene, tako da je streha skoraj podobna čveterooglati pi-verh tega imajo še majhno streho (zazid) na obeh ptocih v enaki višavi se spodnjim robom glavne strehe. Cerkve *®®Jo po teh straneh brez razločka (male in velike), lepe, psoke zvonike, ki se vsi špičasto končajo in so večidel ru-pobarvani. Cerkljansko podnarečje se zlasti v tem raz-i^hje, da izpušča v deležniku pret.leklegal časa na l pri °®rLskem in srednjem spolu, kakor tudi v množini / in ostala a*tlloglasnika kontrahara (npr. pd = pili, plesa = plesala). 8. Grem v Tolmin. Govoril sem z L. Juvančičem, Kofolom, J*Pcem, J. Krageljnom, Carlijem in Kacafurom. Zlasti me je ^®*®hlo, da sem Kacafuro videl. Skoda, da sem tako hitro šel. Doma sem aoM iz Kobarida Vodopivčevo koresponr denckarto, v kteri me vabi, naj pridem k njemu na tergatev, ki se ima 5. okt.lobral začeti. Ko bi M jaz poprej vedel, šel bi bal beržkone v Vipavo 217). 15. Odpravim se k maši. Naj poprej grem na Versmo, kjer sem Gregorčiča pervič čez poldrugi mesec videl. Z Versnega sem šel v Smast in od tod z L. Juvančičem in S. Gregorčičem v Kobarid, kjer smo dobili Kranjca in Kuntoha. 218) Po večerji smo šli k g. kaplanu S. Gregorčiču, 219) kjer smo se prav dobro imeli, že pozno popoldne smo se poslovili in jaz sem šel z Lovretom v Smast, Gregorčič pa na Liibušinje. 16. Zjutraj pride Josip Juvančič [= Ivančiči v Smast na potu v Gradec. On je še vedno stari žef, nič se ndj spremenil. Z Lovretom [Juvančičem! sva šla za njim do kobariškega mostu potem sva se vemila v Smast in od tod sva šla na Libušdnje k gospodu vikarju. Po kosilu sem se poslovil z g. vikarjem in Juvančičem ter sem šel z Gregorčičem 220) na Versno. Anton Gregorčič naju je spremil en čas, potem sva šla v Kem. 27. Drugi mesec mi je hitreje tekel. Ta dan je M zadnji mojih počitnic doma. V tem času sem prebral: Zhokke 9. vez (najlepši Walpurgisnacht in Islanddsche Brlele) 3. vez (naj lepša novela Miljonar, Der Filrstenblick, Das Loch in Aermel); 1. vez (najlep.tšal Allalmontade (der Zaleerensklavel) (Zhokke si je postavil v teh novelah za nalogo dokazati, kako daleč se je že človek od natore oddaljil, in s tem nekoliko pripomoči, da bi se ji zopet v naročje vergel, kajti le ondi najde pravo zadovoljnost in mir. Njegove novele so polne poduka in mo-raldčmih premišljevanj. Iz vsega veje nek panteizem. On uči potovanje duš, sorodnost duš Itd. Včasih postane prav dolgočasen s tem.) Wieland, Abenteur des Don Sylvio von Rosal-va; Othello (v tej igri kaže Shakespeare kako strašna je ljubosumnost: Die Eifersucht ist eine Leidensohaft, die mit Eifer suoht, was Leiden schaft. 220a) Težko je verjeti, da more človek tako hudoben biti, kakor je Jago, ki je v Othellu ljubosumnost pokuril in Cassiota, kterega mesto je hotel sam doseči, pri njem ]?očemil tako, da je naj poprej Desdemono, potem pa sam. sebe umoril. — Sploh so Shakespearjevi zna- čaji prejumaški več kakor človeški. Kake velikanske so njegove stvaritve kaže tudi to, da nij le z ljudmi zadovoljen, ampak da išče vedno pomoči pri čarovnikih, duhovih itd. (Hamlet, Macbeth). Ravno tako se mi zdi, da človeške pregrehe preveč zvikšuje, zlasti kar se tiče poltnosti); Die lu-stdger Weiber von Windsor; Das Wlntermarchen; Verlorene Liebesmtihe; Maass fttr Maass; Romeo in Julija (S.lhake-spearel kaže kako strašne nasledke ima sovraštvo, ta igra je ena naj strašnejša šlekspirl-jevih, vendar vlada v njej nekaka merzlota, zlasti v začetku); Pomladansko cvetje; I pro-messd sposd; Rapporto Generale itd.; Zgodovina Tersta; Glasnik 1861; ScMler 30 j. Krieg; Macaulay, angl. zgodovina 1-3 (Ta zgodovina je izverstna in ~e odločuje od vseh drugih zgodovin, ki sem jih jaz bral, ker ne pripoveduje le zgodovine vladarjev, ampak tudi ljudstva); Zvon (deloma); Dubrovnik in Ptitzevo zgodovino (ponavljal). Na Sv. Gori sem še prebral Bori« M.liranovel pesmi; Torq.luabol Tasso (Goethe) in Faust I. Spisal sem v tem času malo (Inšpektor, Prešimove vjerne) in narodnih pesnij sem tudi malo nabral. 221) 28. Ob 5. greva z očetom na Sv. Goro. Po poti sva govorila o Marušiči in o seminišči. Bil sem na oba hud, kolikor sem mogel. Sprejet sem M od tete jako merzlo, kar sem že naprej vedel. Poprašala me Je berž o seminišči. Se stricem sem govoril prav za prav še le drugi dan zvečer, 29. Po maši prodajal dolg čas do 1/2 11. Tedaj mi pove oče, da je govoril se stricem, ki je bil v Gorici in ki je zvedel, da je sklenil Marušič postavo, po kteri ne sme noben vojak v seminišči ostati. (Kako komedijo je igral M.larušičl cele počitnice sploh in z Goljevščekom še posebej sem pozneje v Gorici zvedel). Jaz sem M seveda s tem zadovoljen, ali z očetom sva se začela prepirati (in sicer prav hudo). 217) Pri imenu Kofol gre zopet za alternativo saj sta bila s tem priimkom in enakim imenom (Franc) dijaka goriške gimnazije in sicer starejši iz Bače pri Idriji, ki je maturiral leta 1870, ter mlajši, iz Čepovnna, ki je bil Rutarjev sošolec. Jožef Kra gelj je bil iz Tolmina (Rutarjev sošolec), dijak drugega raz reda Anton Kacafura pa iz Dolj (labko tudi realčan Jožef Kacafura iz Tolmina). Carli bi utegnil liti duhovnik Aloiž Carli (glej dnevnik 9X1870). 218) Simona Gregorčiča (1856-1917) iz Libušnjega ne gre zamenjati za pesnika. V literaturi se navaja z vzdevkom mlajši (mi ). V času, ko ga dnevnik omenja je končal 4. razred gimnazije. Uveljavil se je kot prevajalec. Kranjec Franc iz Mlinskega je bil Gregorčičev sošolec; verjetno Jožef Kuntih iz Poe,bele, Rutarjev sošolec v prvem razredu Gimnazije. 219) Tu se v dnevniku prvič omenja pesnik Gregorčič, tedanji kobariški kaplan. 220) Sodeč po pisanju dnevnika gre tu za Simona Gregorčiča mlajšega. 220a) (nem.) = Ljubosumnost je strast, ki z vnemo išče, kar bolečine ukazujejo. 221) Podobno kot v dnevniškem zapisu ob koncu počitnic leta 1870 tudi za naslednje leto navaja pisec pregled knjig, ki jih je prebral. Rutar je prebral sledeča dela pisatelja, čigar ime se prvič pojavi v dnevniku 16.7.1872 (op. 190): »Valpurgina noč* (noč iz ljudskega vražjeverja, po svetnici Valpurgi iz 8. stoletja). »Inslandska pisma*, »Milijonar*, »Knezov pogled*, »Jama v Aermelu*. Druga prebrana dela so bila: C. M. Wielanda roman »Der Sieg der Natur liber die Schw8r-merei oder die Abenteuer des Don Sylvio von Rosalva* (Zmaga narave nad zanesenjaštvom ali dogodivščine don Silvia iz Ro-salve), Shakespearove drame »Otelo*, »Vesele žene Windsorske». »Zimska pravljica*, »Ljubezni trud zaman*, »Milo za drago*. »Romeo in Julija*. Dalje je prebral V. Raiča knjigo »Pomladansko cvetje* — almanah pesmi, ki je izšel v Trstu 1871; »Zaročenca* (op. 205) verjetno generalno poročilo goriške trgovske in industrijske zbornice; »Opis in zgodovina Tersta* J. Godine-Verdeljskega (Trst 1872); F. Schillerja »Geschichte des dreissigjahrigen Krieges* (I-HI) (Zgodovina tridesetletne vojne); »Slovenski glasnik* (VH/1861); T. B. Macaulqya «History