DOLENJSKE NOVIC^ ij izhajajo 1. in 15. vsacega meaeca. Cena jim je s postnmo vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Netnćijo, Bosno m drage evropske države znaâa 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, nanifinino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. ■V a. Marijin jubilej. ^ 1904 ..prikazalo se je na nebu veliko znamenje: žena obdana s soincem, in luna pod njenimi nogami, in krog njene glave venec dvanajsterih zvezd." In katoliški list naj bi se iio zmenil za to veliko, Čndapoliio, miîosti|iolno ziiatiicnje? Huil lioj bijemo, resen in dol^'otrajen Ijoj, ki crita in povživa življenjske moči, (in.šiie in lolesne. Omafiujcino, umikamo so [irtnl silnim naviilom sovražnili moôîj, novejía jiOjyfiima in žilavo vslrajMosii troba, ùe hočemo zmaj^ati in ne biti zmafraiii. tn /-ablest! in zažari v solnincni svitu veliko znamenje na nebu: „Brez-niadežiia J)eviea!" To je naše l)ojno znamenje, naš bojni klic, a tudi naša moč in na.š iiOf,ann. V vsakdanjih ojiravilih poklica in liorbe za obstanek navaden človek innia veliko časa |i]'emiš|jevati verske resnice in si ob njih luči in toploti ojirevati sr^e ter navdiJŠovati dušo. 'J'reba kratkega stavka, jetlniatega izroka, ki ,si ga lahko zn|)omni in lahko pokliče v s|)omin, kedar hoče in jiotitbuje, v katerem i)a je veliko povcEianejia, Tak kiatek jiosnetek najvažnejših verskih resnie za domačo rabo je verska resnica o brozniiidcžnem spcèetja Device .^iarije, Vsa stoletja i)rej že so verovali to resnieo in častili Mater Božjo pod tem imenom, a ne tako ocito, splošno in slovesno. Pred 50 leti pa je Pij IX. to versko resnico slovesno jiroglasil in s lem jio-èastil na ^najlepši način :iIanjo ter dal vernikom v njib boju knitko krci»ko ji'eslo, polno najpcmenljivejših resnic. Če jiovorinio o lirezmadežiio spočeti IJeviei, takoj mislimo na izvirni greh. Kdor te verske resnice ne pozna in nc razume, niii je življenje in boj nerazreš^iva uganka, pohia nasprotstev in protislovij. Priznavajoč brezmadežno spočetje, 8])0znavanio tudi vero v nadnaravni svet in njega milost, katerega obstanek in pomen dandanes svet sjdošno taji, seveda Je v svojo škodo. Svet hoče vse sam znati, vedeti, narediti, a kar narodi v splošnem napi'cdku znanostij in ved, je le nekaterim v korist, vsemu človeštvu le malokdaj in z velikimi žrtvami. Svet zato tudi taji potrebo odrešenja, katero ima svoj početek z brezmadežnitn spočetjem Marijinem. Kdor pa veruje v to lepo ski'ivnost, so s tem že tijdi klanja Odrešeniku, Kam hite in drve naroiii od Krista odpadli, uči zgodovina prejšnjih in jtolitika naših dnij. Vse te resnice so združene in liovzete v verski resnici, katero danes z veseljem in bvaležno.stjo izrekamo: Marija je brez madeža spočeta! 50 let jo cerkev bojevala oni veliki boj pod tem znamenjem in ne brez uspeha, krščansko življei\je se je povzdignilo. lio^j in bolj sjirevidevajo narodi, da jim ni obstanka brez vere, in zato so trudijo prešiniti tudi javnost z versko mislijo. Najuspešnejša pot k temu ])a je ravno: Brezmadežna Devica in nje češčcnje. Kako vse drugače in boljšo jo bilo včasih, ko so kralji in knezi klanjali svojo kolono pred Brezmadežno, njo podobo nosili na bojnih zastavah, ko so visoke šole bilo njej |iosvečeno! Danes pa se ta resnica v pi'Otiverskih listih sramoti in zaničuje z zasmehom njenih častivcev: pa naj bi katoliški list njej v čast ob njenem zlatem jubileju no povzdignil svojc^^a skromnega glasu? Koder in kakor se resnico napadajo, tako in tam jih morajo poklicani braniti. Breznmdežna ].)cvica naj stare vsepovsod kači glavo: zgodilo so bo, če gremo na delo in v boj v tem velikem, re,šihiem, milostnem znamenju, ki nam daje pogum v boju in zagotovilo zmage. Tako se zgodi! A. Nasilii p. n. gg. naročnikom. z napredujočo omiko nastajajo za vsacega izobraženega človeka nove popred neznane potrebščine in navade, kateriti se v redniii razmerah nikakor ne moremo več izogniti. Sem spada dandanašnja potreba, da se vsak kolifíkaj naobraženec briga za dogodke, ki ae vràé okrog njega, da čita najvažnejše svetovne dogodke, posebno ])a, da napreduje v svojem poklicu, li čemur mu največ pomagajo strokovne knjige iti časniki. Ta potreba se daiulanes splošno uvidi, in višino omikanosti posanieznili narodov se opravičeno presoja po stevihi knjig in časopisov, katere isti izdajajo in berejo. Pri nas v Slovencih imamo dandanes že precejšno število dnevnikov-časopisov, ki so namenjeni za ves naš narod, iziiaja pa tudi poleg teh se veČ Časopisov, ki imajo le bolj krajeven pomen. V tem ozini so ravno „Dolenjske Novice" ki bodo letos praznovale 20 letni obstanek, najstareje. Za vsaeega naprednega Dolenjca, bodisi doma ali na tujem, imajo iste velik pomen. Dasi izidejo le po dvakrat na mesec, vendar objavljajo v celoti vse najvažnejše dogodke iz eele Dolenjske, odtod njih naslov; poleg tega bavijo se s tisto stroko, ki je pri nas na Dolenjskem najbolj razširjena in ki ravno dandanes potrebuje največ podtika, pa tudi največ napredka, ker jc pri nas zaostala — s kmetijstvom. Pri tem se pa ozirajo tndi na druge stanove. „Dolenjske Novice" omilile so se vsem na Dolenjskem. V dokaz temu njih splošna razširjenost. Zaradi tega pa hoče upravnistvo ne le dosedanjo pot nadaljevati, ampak si je pridobilo se novih sodelovateljev, poročevalcev in dopisnikov, tako da bode vsakokratna vsebina lista, kolikor mogoče, poduČna, zanimiva in raznovrstna. V to svr)io priobČevale se bodo med drtigim tudi povesti, ki bodo imele blag, versko-nravni značaj; povesti, namenjene naši odrastli mladini na deželi. S tem napredkom hočejo „Dolenjske Novice" nastopiti svoj 21. letni obstoj v nadi, da jim ostanejo zvesti dosedanji naročniki, in da i novi pristopijo. Ker pa izdajanje časopisa mnogo stane, zato pa ne more upravnistvo pri dosedanjem načinu plačevanja naročnine ostati, da se jej ista se le pozneje med letom dopoŠlje, ali pa da se sploh ne plača. Pri tem dosedanjem načinu je imelo upravništvu občutno izgubo, tako da se je odločilo uvesti isti način plačevanja naročnine, kakor jo imajo uvedeni vsi Časopisi t. )., da se naročnina za tekoče leto naprej plača. V ta namen se obrača danes podpisano upravniŠtvo „Dolenjskih Novic" do svojih closedanjili p. n. gg. naročnikov in do prihodnjih z vljtidno prošnjo, da isti blagovolé že sedaj ali vsaj do novega leta po v sedanji številki priloženi postni položnici poslati naročnino 2 K za „Dolenjske Novice" za leto 1 905, da upravnistvo ob novem letu ve, koliko ima naročnikov, da se jim doposiljatev Usta redno nadaljuje. S to tivedbo je podpisano upravnistvo prepričano, da ae bodo nje p. n. gg, naročniki ujemali zlasti, ker se bode isto potrudilo, da bodo „Dolenjske Novice" tako napredovale, da bodo vedno bolj priljubljene in potrebne v vsaki pošteni domači liiši na Dolenjskem, UpravniŠtvo „Dolenjskih Novic''. Grospoilarske stvari. Kan v vinu. Od najnavadnejših vinskih boleznij (kan, cikanje, vlačljivost, grenkost in zavrelica) nastopi najpogosteje kan. Ker se njegove zle posledice navadno ocividno ne pokažejo, ga mnogi in zlasti neuki vinogradniki niti ne prištevajo vinskim boleznim, ampak ga smatrajo kot neko nepotrebno zlo, kateremu se ne dá ubraniti. V resnici pa zabranjuj vsak vinogradnik, vinski trgovec, krčtnar in drug posestnik vina to vinsko bolezen, kajti akoravno nje posledice v navadnih razmerah niso nevarne, vendar more kan zelo zmanjšati vrednost in dobroto vinskega pridelka in ga stori sprejemljivim drugim vinskim boleznim posebno cikanju ! Vzroka dovolj, da se tedaj previdno in pravočasno ubranjujmo kanu. Kako nastane kan v vitiu? Ako stoji vino, ki ni posebno močno na alkoholu, zlasti dokler je še mlado, dlje časa v odprtih sodili ali v steklenicah, napravi se na površju tanka belkasta kožica, ki postaja vedno debelejša, ('e preiskujemo kožico pod drobnogledom, tedaj se prepričamo, da obstoji iz samih glivic, katere razkrajajo alkohol, ki se nahaja v vinu, v ogljikovo kislino in vodo. Stem delovanjem počasi slabšajo vino, ki postaja revnejše na alkoholu in ga storé s p r e j e m 1 j i v e g a z a d r u ge glivice, zlasti ocet ne ali jesi li ove glivice, ki povzročajo cikanje. Vino samo dobi pa neprijeten in nečist okns. Kako nam je ravnati, da se kan v vinu ne napravi ? 1.) Najenostavnisi s tem, da imamo vinsko posodo vedno polno. — Ker pa v začetku vino naglo hlapi in se kan v še mladili, nedozorelih vinili mnogo hitreje dela, zato je treba i pri v začetku polnih sodili večkrat dolivati, da ne nastane prazen prostor na vrhu posode ob vehi, kjer se začne kan delati. V ta namen je treba zalije, t. j. vino, ki je namenjeno v dolivanje in ki naj se hrani v majltni 50—1001 držeči posodi. Kadar se doliva, kar naj se začetkoma redno vsak teden enkrat zgodi, naj se ne zlije kar naravnost in z visokega vino-zalijo v sod, marveč počasi, da se nastale glive preveč ne pomešajo z vinom. Najbolje je rabiti majhen 1 i j, čegar konec naj sega pod površje vina. Tako se počasi od spodaj vzdiguje vse površje in ne da bi se mrežica kaj raztrgala ali da bi se glivice z vinom pomešale, se lahko pri velii odpihnejo. Predno se sod zopet zapre, se morajo vse glivice odstraniti, zato je tre!>a ob enem okoli vehe tudi s kladivom potolči, da se glivice ločijo od lesa. Ker pa po-gostoma vendar ni mogoče popolnoma vseli glivic otl-straniti, posebno če je sod nerodno napravljen, jc dobro, če se na vrh vUje par žlic do pol kozarca — kar je odvisno od velikosti soda — dobrega, nedišcčega vinskega cveta ali alkohola. Ta se naglo razširi po vsem površju in pomori vse glivice. 2.) Z žvepljanjem praznega prostora nad vinom v sodu. Pri takem žvepljatiju se mora oprezno postopati, kajti če se premalo zažveplja, ni uspelia, če se preveč in prepogostokrat, pa vino dobi lahko dull po žveplu. Da se pravilno žveplja, imeti sc mora nalašč za to pripravne kadilnike. Te priprave imajo namen, da gori žveplo zunaj soda in gre le dim po cevi v sod. 3.) Kan v vinu se zabrani, če se v nepolni sod vlije polovico kozarca finega olja. Olje se raztegne oziroma ostane oa površju in v njem se glivice ne morejo razvijati, pod oljem pa tudi ne, ker nimajo dovolj zraka. Ik povedanega sledi, da ima umni kletar zadostnili sredstev na razpolago, s čimur ae brani kanu. V interesu posameznikov in vseh je, da se teh sredstev poslužujemo v lasten prid, našemu vinarstvn v dobro ime. Zatorej dolenjski vinogradniki, ne puščajte nepolnih odprtih sodov brez zavarovanja proti kanu, da se vam ta božji blagoslov ne poslabša in da polagoma ne začne — cikati! Politični pregled. Državni zbor tudi to pot še ni prieel do rednega dela. Najprvo so bili duboví silno razburjeni radi dogodkov v Inomostu. Poslanci in ministri so se prav ostro prijeli med seboj, pa tudi Nemci in Lahi so si skočili v lase, vsak je namreč po svoje zavijal in krivdo zvračeval na druge. Je pač dandanes tako, da noče nobeden priznati, da je on kriv, če tudi je v resnici, in tako ni nikdar miru in sporazumljenja. Državni zbor je to pot doživel nekaj prav grdega : Bocijaldemokratski poslanec Pernerstorfer je v naj-ostrejšili in najbolj surovih iznizib nečuveno napadel cesarja in vladarsko liiso. Poslanci so sicer ugovarjali slovesno in burno, a marsikateri je Pernerstorferj» prikladal. Toraj tudi najvišja državna oblast, cesar, ni več varen pred napadi poslancev, — Čelii in Jugoslovani menda nočejo nehati z obstrukcijo, dokler se vlada ne odloči ugoditi vsaj najnujnejšim zahtevani Slovanov, Tako torej trpi komedija v državnem zboni dalje, llinisterski predsednik pl. Korbcr sicer obljublja najlepše reči ter opominja k delu, a poslanci so gluhi za vse. Ne bo napačno, če si enkrat natančneje ogledamo vzrok teh, recimo kar naravnost, podivjanih razmer. Počttek teh zmed je iskati v I. 1897. Tedaj 80 imeli v državnem zbor» priti na vrsto zakonski predlogi socijalno-politicne važnosti; nižji stanovi naj bi se bili razbremenili ter dobili več pravic. S tem bi pa bil nekoliko — ne veliko — prizadet veliki kapital, ki je pri nas do mala ves v rokah Židov. In ti so dejali, ne bos! Ravno v onem letu so začeli židovski časopisi vseh barv in vseh jezikov hujakati avstrijske narode med seboj. Umetno so ti prebrisani ljudje zanetili narodnostni boj, ki danes divja po Avstriji. Pri tem so potilinile prošnje za kruh in danes gredo milijoni v nravno in naravno pogubo, žid pa se smeja in dela dobičke. Saj je pri vseh vclikili podjetjih žid prvi in zadnji Torej premoč Židovstva je eden vzrok, drugi pa zaslepljenost narodov, ki iie poznajo krščanske ljubezni in pravice, ampak samo pogansko, da živalsko silo in moč. — In še nekaj. V Lincu so imeli učitelji deželno konferenco, bilo je navzočih 30 učiteljev kot zastopnikov vsega učiteljstva. In ti učitelji so zahtevali : odpraviti se mora verouk v šolali, odpraviti molitev v Šoli, otroci se procesij ne smejo vdeleževati in se več takili protiverskih žalitev. Od 30 učiteljev jih je 28 glasovalo za te predloge, samo 2 proti. In vse to je vladni zastopnik, deželni šolski nadzornik, mirno poslušal. — V n i ž j ea v s t r i j s k e m deželnem zboru so naredili postavo, s katero naj se zgoraj opisane vrste učiteljem postrižejo peroti in jezik. Židje in socijalni demokrati Íit druga taka drubal že grozi ministerskému predsedniku a silo, če bi cesar potrdil to postavo. No, in takih slučajev bi laliko navedli na stotine, kako pusti vlada napadati in izpod-kopavati najvišjo vseli oblasti, Hožjo. Naj pade danes moč sv. vere, jutri pade tudi moč vladarjev in po njib a glavah meč podložnikov. To so v biatvu prvi in poglavitni vzroki homatij v Avstriji, so drugi tudi, najvažnejši so opisani. To so jasno sprevideli avstrijski skotje, kojili stalni odbor je izdal pastirsko pismo, v katerem se odločno povdarja: krščanska ljubezen in pravičnost naj vodi narode pri njih delu in razvoju. Svoj Čas je tndi v ogerskem državnem zboru ob-strukcija ovirala vsako pametno delo. A ministerski predsednik Tisza je dognal, da se je poslovnik tako poostril, da obetrukcija ni več nu>goča. Vladi nasprotne stranke pa sedaj zalitevajo z vso silo, tla naj Tisza gre. Torej za to, ker je red napravil, naj ga cesar odpusti. Če ni to narobe svet, pottm je p;i vsega konec. V Budimpešti so bili ravno radi tt-ga veliki poulični nemiri in v zbornici sami je bil ranjen eden poslancev. Oklofutani francoski vojni minister je moral odstopiti ; tacega tudi 1^'rancozi niso marali. Predno pa je šel, je sežgal prav veliko papirjev, ki bi bili utegnili razkriti podlo ravnanje vlade s častniki, papirjev pa je bilo toliko, da je v ministrovi palači nastal požar. A njegov naslednik je še večji sovražnik cerkve. Francoskih jako žalostnih razmer dotaknil se je tudi sv. Oče Pij X. v zadnji tajni seji kardinalov. Ugovarjati mora krivicam, ki se tam gode cerkvi. Nima nobenega upanja, da bi se položaj v kratkem spremenil v prid cerkvi, ker hoče francoska vlada iti do skrajnosti. Končal je sv. Oče z besedami: „A ta žalostni dogodek nas ne bo našel niti nepripravljenih niti obupanih, ker zaupamo v pomoč božjo." Port Artur še ni padel. To je gotovo, druge novice o stanju in pogumu posadke, o zalogah živeža in streliva, pa si tako nasprotujejo, da ni mogoče vedeti resnice. Baltiško brodovje pluje že skozi rudeče morje. Da bi le prišlo pravočasno vrlim junakom na pomoč! V Mandžuryi si stojita oba nasprotnika prav blizu nasproti, a začeti nobeden ne mara. Če se pa enkrat začne krvavi ples, bo paČ tak, kakoršnega zgodovina še ne pomni ! Marija na ladiji. (Reatiiúua dogodba.) Bilo je nekako pred 60 leti. V velikem pristaniscu mesta Livotno na Laškem bile so tri jadreniee^priprtivljeiie za odtiDđ. Namenjene so bile mimo Francoskega iu Španije na Nizuzenisko v mesto AnUverpen. Na eni teli treh ladij so stali kapitan, kntiar in mlad mož visoke postave. Ta se je neprestaoo oziral na Čudovito vt-lik zaboj, ki je stat na sredi ladijnega krova in bil jiritrjen z nioènim žeiezjem. Ravnokar je bil kapitana nekaj vprašal v tej zadevi, ko luu ta precej osonio odg<>yon: „Ali ste nadležni! Kolikrát boste pa še pprašali? Ždezje drži dobro in zaboj se ue bo giiuil, tuđi odnesel ali snedel ga ne bo nihĚe. Haj sein svoje žive dni že vendar marsikaj zabojev vozil po aredozemakem morju, pa —" „Oprostite mojo nadležnost", pravi mladi mož vljudno in proseče, „pa ko bi vi vedeli, kak« ailno visi moje srce ua tem, kar sem vam izročil v skrb —" „No, kaj pa je vendar?" reče kapitan nekoliko prijazneje. „Sem bral v voznem listu, da je cela skala marmorja. Je-Ii morebiti kak kip ali kaka skupina? Kaj pa predstavlja?" Ves vesel pogleda mladi m')ž kapitana s hvaležnim oćegom in pravi: „Moje delo je, katero som izdelaval več let, moje prvo večje umetniško delo, pieta, katero liočem podariti stolnici svojega rojstnega mesta Miinster." Oblak nejevolje je legel na kapitanov obraz. „Piettl? Kaj je to?" vpraša, „pa vendar ne kaka Marija?" „Zakaj pa ne?" odgovori umetnik. „Pietá je kip Matere Božje, ki ima mrtvo truplo Jezusovo v naročji." „Da bi tisoč strel —" zavpije surovi kapitan divje, „tako praznoverje, tako malikovalstvo naj vozi moja poltena ladijať Kaj mislite, da nie boste imeli za norca?" Ves preplašen je stal umetnik pred razrjarjenira kapitanom, in ni mogel reči ne beseďce, ko je oni v svoji jezi vedno bidj sramotil in grdil na vse načiue Marijo. „Kes, res, nikar ne glejte tako debelo in zabodeno," slednjič zavpije kapitan. „Ko bi se mi vi ne smilili in ko bi ne bila pogodba podpisana ter vožaina že plačana, l>i prav gotovo ukazal to — — dejati spet na suho. Toda, glejte, že dvigujejo sidro, Z Bogom, go,^pod, tu doli »e gre v 6olniČ." To rekši se obrne tu gre. Umetnik še enkrat pogleda zaboj, ki je kril njegov največji zaklad, potem pa se poda nizdoli v ćolnič, ki ga popelje na suho. Kmalu na to zagrmé trije streli iz topov, omenjene tri ladije so zapuš&ale pristanišče. Na obrežju je stal oni mladi mož in gledal n njimi dolgo, dolgo, dokler se ni zmračilo. Nad temnim morjem je vzhajala svetla večeruica, „Morska zvezda, Devic devica, spremljaj delo mojih rok, da pride varno v pristanišče moje domovine!" Tako je molil, in solza /i řolzo mu je zdrknila po sttrbij prevzetem licu. Dolgo je klečal tisti večer v stolnici in iskreno molil in pel z drugimi verniki litanije Matere Božje, Minul je blag. slov, a on se še ni oddalji) iz cerkve Prav prisrčno je priporočal Mariji brezbožnega mornarja: „Ni sicer vreden, da bi Tebi služil; pa stori ga Ti vi'ednega. Usmili se ga in pošlji žarek mildsti v njepvo srce, da se spozna in dij mu najti pred Tvojim obličjem u.ímilienie radi neprostovoljnega deta, ki je opravlja Tebi v Čast, Ti blažena med ženami, Mati Marija!" Nt se čuditi, da je bil umotvor mlademu možu tako pri srcu, Bilo jtí to zares mojstrsko delo neprecenljive vrednisti in nedosežne lepote. Kot kmečki deiek je bil vzrasel, brez znanja in vrednosti, a pobožen in priprost- Pa ni mu dalo mintvati. Začel je rezljati tn delati kipce iz ilovice. Zilotili so gi vešči iu razumni možje pri njegovem delu ter mu svetovali, naj se posveti popolnoma umetnosti. Res se je kmalu na t » podal na pot. Peii je prišel v Rim iz daljnega doma. Sdna veliko je trpel bede iu pumanjkanja, a odnehal ui; postal je umetnik, spreten kipar, dobil dosti dela iu denarja ter zadobil slavno ime. Potem pa se je lotil krasnega dela. Iz enega samega velicega kosa kararskega marmorja je v naravni velikosti izklesal podobo Žalostne Matere Božje s truplom umrlega Krista v naročju. To delo je namenil kot zahvalen dar in spodoben poklon svojemu Izveliiarju za staro častitljivo stolnico, v katerej je kot deček in mladenič tolikrát molil. Ob enem pa naj bo njegovim sorojakom očividcu dokaz njegove unetnosti. In danes je izročil ta sad svojega truda in hvaležnosti valovom morja. Par tednov bo laJija na poti, predno pride v Anlwerpen, Sam se je odloČil potovati domu po suhem, da bo navzoč, ko se skupina postavi v stolnici. — Mineval je teden za tednom. V pristanišču mesta AntWfirpeti videli so umetnika dan za tlnem. Ůakal je in povpraševal skoraj vsako uro, ali Še niso prišle tri ladije iz Livorno. A zaman je čakal odgovora. Začele pa so se ši- riti vesti, ki 80 stiskale umetniku srce: ladije bi morale že davno dospeti, gotovo ae jim je kaj pripetilo. Slednjič pride poročilo: dve onih ladi ste se potopili, za tretjo pa se nič ue ve, kam jo je zapodil vihar. Sedaj je umetniku upadlo srce. Gre v bližnjo cerkev, se zgrudi na tla v nepopisljivi bridkosti, šele pot'tk solza mu olajša gorje. Polagoma mu zraste pogum, in ko napravi Mariji neko obljubo, je spet za trdno upal, da je tretja ladija ona, ki vozi njegovo delo, iu da bo Marija to ladijo srečno dovedla v pristanišče. Iu ni upal znstoii). Par dnij pozneje ga pridejo iskat na dom: ona tretja ladja je prišU, Šel je, videl jo je, in vedel, da je prava. Z iboj je motel visoko nad krovom kviSku, bila je njegova pieta! Kdo bi paČ popisal njegovo veselje! Ko stoji na obrežju, glej, kako prijazno ga pozdravlja kapitan iz ladije I To je več ko čudno! Kaj se je neki zgodilo? V par trenutkih je ne krovu In kapitan se ga z vso močjo oklene krog vratu; hoče govoriti, a trdemu možu zaduše sidze glas, Siedujič vendar pove: „Gospod, nikdar ^eč ne biiui sramotil Marije! O.ia nas je reštla! Pi'idivjal je med vožnjo silovit vihar. Drugi dve ladiji ste plesali iu se prekucevali kakor oreliovi lupini, kar na enkrat ae prebrnete in valovi ju požro. Kakor blisk mi sne v glavo; O sveta Marija, pi^magaj nam, častil te bf)m in v te ven>val ! In glej, naša ladija je kljubovala sili viliarja. Maimornata skupina sredi ladije nas je obdržala v ravnotežju, ladija je plavala dalje mirno, varuo, Marija nas je vse rešila, lies, ona je morska zvezda, Vam pa, dragi gospod, prisrčna hvala; po vas smo postali srečni, da spet verujemo v Manjo!" Skupina stoji danes v stolnici mesta Miinster, umetnik pa je Viljem Aohterman, ki je umrl 1. 1884 v limu, -."t-Iz- piše se nam: Trebnje. V nedeljo, 13, m. m. je pi'evz/išeni g, knez>-Škof dr. Anton B. Jeglič posvetil veliki altar v popolnoma prenovljeni dekanijski c--irkvi v Trebnjem, Pripeljal se je v Trebnje v soboto popoldne ob pol 4, Na koiodvom mu je pripravilo pošteno trebanjsko Ijtiistvo lep sprejem. ZOrali so se g. dekan I. Nagode, g. župan Huč z občinskimi odborniki in velikim Številom vrl h mož iz cele župnije, Mariiiiia di uitba z zastavo iu šolska mladina pod vodstvom g, kapelan:i Župan je najpreje pozdravil g. kuezoškofa v iineiiu vsega do;iro-misleĚega prebivalstva, na kar se je razvila veličastna procesija v faino cerkeř. V nedeljo dopoldne je bil» posvečevaiije oltarja ob obilni asistenci dekanijske in druge duliovščine — popoldne pa sprejemanje mladeiiičev in d-;klet v Marijino di iiibo. Vs.i slovesnost se je zares lepo izvršila, vse pošteno ljudstvo je bilo odkritsrČno veselo tega dneva; dfkleta so že celi teden pletle vence, možaki so pa napeljali celo množico mlajev, s katurimi je bil okrašen ves prostor okrok cerkve; nasi somišljeniki so tudi okrasili svoje hiše, lilioralci nič. Cerkev je preslikana vse na fresko. Slikarije je izvršil lani in letos zares lepo dobro znani slikar g. M. Koželj, kar so vsi navzoči gospodje poh/alno priznali, le ena posameznost se bo popravila. Altarje je prenovil pozlatar Štefan Cadež iz Dupelj L'ihko rečem, da bo spadala naša cerkev med najlepše v škofiji. Čast bo delala župniji, pa tudi g. dekanu, ki je mnogo zanjo žrtvoval, Tukajšnji liberalci so ob tej priliki zopet pokazali svojo surovost. Dal Bog, da bi nedeljska slovesnost rodila oliilo dobrega za trebanjsko župnijo, da bi vsi krščansko misleči bili potrjeni v dobrem ! iz Št. Jerneja. Lep praznik smo imeli 3. novembi'a 1.1. Prevzv. g. knez in škof dr. Antim Bon, Jeglič posvetil je ta dan samostansko cerkev oo. kartuzijanov v Pleterjah. ÎBlizu 100 duhovnikov se je bilo zbralo ta dan od daleč in blizu v tihem gorskem zakotju. Slavnosti se je udeležilo tudi več posvetne gospode, med njimi prejšne posestnice gradu in posestva, Tudi vernega ljudstva je prišlo prav veliko. Ves prostor pred cerkvijo je bil bogato in ukusno okrašen. Samostan je veličastna stavba; priprosta sicer, a nad vse lepa pa je cerkev, osobito izrezljani stoli v koru. Prostora bo za 33 patrov in veliko bratov, S?dij je v samostanu 17 patrov. Dcz'dann se ni vse, n. pr. velika obedirca, a sieer se vrši vse diiig'i iK» rediivnili inavlJih. D«1 Boff, da se uresničijo besede pievzv. knezdskofa, naj bi francoski menihi našli tu mirno Zfiveije liogu v čast in človeštvu v prid. Kakor sliaim, se price) gr^T- r«tiov z vso vnemo uéi slovenskega jezika. DomaČe vosti. z naročnino za tekoče leto jilt je še vedno nekolilco v zaostanku-Prosimo je tedaj jako uljudno, naj nam taisti blagovolé dotično svotico vsaj do 15. decembra vposlati, da zamoremo priti z urejevanjem v red. Takoj z novim letom bodemo list ostavili vsem, k! ne bodo svoje dolžnosti storili za leto 19 04. ( 1 zp reiiiembe v t'i'a u č i š ka u sk i provinciji.) P, AlkfintHra Úrlanec v Novo mesto, P. Ferdinand Zaje v L_iublitiiio za siibsidijarja in kuiata v jetnišnici deželne sodnije. {Osebna vest.) Kot davčni nadzcniik v Ntnem iiiestu je prišel iz Krškfga g. Knrol Bihlmeiev. (Rlurijanska kongregacija) v Novem mestu prii'edi 10. in 11. t. ni. v proslavo jubileja Brez-mailežne slavnostni večer z bogatim, izbranim in prav lepim vspiiredom, Ziičetek v soboto 10. t. m. ob pid 7. zvečer, v rtdeljo m ob pol 6. zvečer. Vstopnice za sedeže in stojišča se ( obivajo v trgovini J. -Krajec nnsl. počenši s petkom i), t m. Vabila se bodo razpf slala v kratkem, (Poročil) .sc je v^Novem mestu Slavko iciejicc, C. kr. |io.štui asistent v Ht. Petru nii Xi'asu, z gxlč. Marijo G r o 111. (Veselica) kat. društva rokodelskih pomočnikov dne 20. m. ni. se je obnesla prav dobro. Precej močno obnovljeni pevski 7,bor je dobro zapel tri primerne zbore. Kuplet „Eskia-pijad Ujtata" spremljal je giomovit smeh, ki se tudi med šabiigru „Pravda" ni polegel, tako da je bilo igialce težko iimeti. Glavne vloge so bile v dobrih rokah in tudi spretno izpeljane. Snov šaloigre je prav prdučna Irmastiin in pravde-željnim ljudem. Obisk je bil precej povoljen. Ta večer kaže, da zanimanje za pre(lsta\e in prireditve diuštva še ni izumrlo: igralci in pevci se bodo gotovo vedli s točno prireditvijo po božiču izkazati hvaležne. (Y Krš k o m) je zfi'otovljcno novo, lepo i)oko|)aliMe. katero jo SiO. m. m, blagoslovil domači žiijmik ji. 1. lienicr, Omli lioito pokopavali odslej oni, ki bodo umrli v bolnici. Najbrže lio to pokopaliiiče kTiialii poslalo splowno za vso župnijo (Šolska vost.) /a siiplenta na soli v Prečni prj Novem mestu je iiiionovan učitelj g'. Ivan Vozel v IVchnjeni. (V Kroiiovem pri Družinski vasi) je umrla dne 21. m vtmlra t. 1, po daljši, mučni bolezni stilničatka „pri Zcikotu" gospa Katar 74. letu svoje starosti. —Pokojnica je bila daieč na okrog znana kot prijazna in postrežljiva goatilničarka obče znane gostilnice „pri Zorkotu", kamor v poletnem Času radi zahajajo tujci iu domačini zaradi dobrega domačega vina, ki se tu toči, zaradi dobre kuhinjske postrežbe in prijaznosti proti gostom. Zlasti oni tujci, ki vsako leto obiskujejo šmnrjetske toplice, jo bodo težko pogrešali. Pa tudi kot jako usîiniljena proti revežem Je pokojnica veliko dobrega stonla na tihem ter je bila v tem in s svojim priprostim vedenjem lep \zgled našim gospodinjam na deželi. — Vest o njeni smrti se je naglo razširila po vsem Dolenjskem. Pokopfiiia je bila dne 24. novembra dopoldne na pokopališči v Be i ceikvi. Lep pogreb, katerega se je udeležilo mnogo občinstva iz okolice, je ptičal o priljubljenosti in o spoštovanju, koje je ranjca vživaU. Spievod iz hiše žalosti na pokopališče v Belo ceikev je vodil mit. gospod prošt dr. S. Elbert z Hsistencj 8 duhovîiikovi za krsto je šlo obilo pobožnega ljudstva in v 27 kočijah so jo spremili k zadnjemu počitku premožnejši posestniki iz okolice, iz Novega mesta, St, Jerneja itd. B: di obranjen blag spomin pokojnici, ki dajala je s svojim vzgledniiii vedenjem, s svojo pridnostjo in usmiljenostl lep vzgled našim gospodinjam 1 Naj v miru počiva I (Pokopali) so v Kamnjem potoku pri Trebnjem 16. m. m. posestnika g. Janeza Klemenčiča. (Nova mestna liisa v Novem mostu) je dodelana. Končana so zo tudi dela krovcev in kleparjev. posestnica in gona Zorko v (Pri Šteniburju.) D^šla nam je od gospodov porotnikov, ki so ob času porotnih obravnav stanovali v obče znani gnstiini „pri Štemburju" v Kandiji, uljudna prošnja, naj bi objavili, da se čutijo jako hvaležne zares solidno in dobro postrežbo v vsakem oziru ter da izrekajo omenjeni gostilni tem potžje z kront)Stiliom ; CONCKFTAE/SlNE/LABE/FILIAE/PATIilS/ABTERNI/MATRI VNIGENiTI/ET/HABITACVLO/SPiRITVS/HANCTJ/EXSTIiVCTA. [Brezmadežno spočeti hčeri večnega Očeta, Materi Edino-rojenesra Sina in bivališču svetega Duha (v Čast) postavljena (solia)]. — Mojstrsko to delo ni, in okusno tudi ne, ter stoji tu zanemarjeno menda samo zato, da se vzgledujejo tl^jci nad njim. Mestni zbor, ki ga obidejo časih misli o olepševanju mesta, bi storil prav, ko bi ta jedini kip v mestu dal dostojno osnažiti ali pa se bolje, nadomestiti ga z drugim. — Tako piše rajni prof. Ivan Vrhovec v svoji izborni knjigi „Zgodovina Novega mesta" str. 36, — Kar je kip postavljen, je torej ravuo 110 let, postavljen je v čast breztnadežni spočeti Mariji; 60 let prej, predno se je ta resnica slovesno proglasila, so 10 let torej tudi naši pradedje že verovali in častili javno. Ob letošnjem jubileju Brezmadežne bi imeli samo dve ponižni prošnji lu želji. Prva velja mestnemu zboru in je izražena v zgoraj navedenih besedah rajnega prof, Vrhovca : saj ograja naj se preskrbi temu staročastitljivemu spominku žive veie našili očetov. Kdor vidi početje krog znamenja, nas bo umel. — Druga pa velja slavnemu meščanstvu, osobito bližnjim sosedom: okrasite tako ali tako sôlio Brezmadežne na njen praznik 8. decembra, in se pokažite vredne naslednike svojih leinih pradedov. (Državni proračun za 1. 1 90 5.) V današnji seji državnega zbora je vlada predložila proračun za leto 1905. Skupni izdatki znašajo 1776,326.654 K. (L. 1904 je potrebščina znašala 1739,768.243 K.) Pokritje znaša 1,777,901.387 K. (L 190t je pokritje znašalo 1.741,718.552 K). — Med po-trebščnami za Kranjsko je med drugim: za parni cestni valjar in za to potrebne stroške ÍÍ8 000 K, za popravo ceste med Jngorjem in Metliko 40.000 K, za regulicijo Save 85.000 K, dopolnilna dela pri novem uradnem poslopju v Novem mestu 3700 K, za žago v Kostanjevici 12.000 K. — Za Štajersko: za železni most preko Drave pri Mariboru 80.000 K, za novi most preko Posnice v mariborskem okraju 16,000 K, za dograditev ceste proti Lučam 10.000 K, za most Čez Savo in Krko pri Brežxab 20 000 K. za popravo po povodnji 1. 1903 povzročene velike škode od Maribora in do Središča nadaljni obrok 61,500 K. Za poslopje učiteljišča v Mariboru (prvi rok) 4500 K, za zgradbo poslopja okrožnega sodišča v Mariboru 94.000 K, za notranjo upravo tega poslopje 25 000 K, za zidavo uradnega poslopja v Slov. Bistrici 25.000 K, — Za Primorsko: Za gradnjo uradnega poslopja v Bovcu 10.000 K, za cesto od Lokavci do Ajdovščine 4000 K, za namestniško palačo v Trstu 257.000 K. (Prešiči) na sejtnu 29, m. m, imeli so izvanredno nizko ceno, dobil si jih po 60 — 70 vinarjev kilogram na živo tehtnico pray lepe, mali sploh nobene cene niso imeli., par ai jih dobil za 8 K. Trg je bil dobro obiskan. Čudno je le to: pres.či, tako po eeni, svinjina pri mesarjih pa še vedno po isti visoki ceni, (Poljudna umetnost.) Deževnega jesenskega dne sedim pri Časopisu in ko ga prebiram od početka do konca, mi v prilogi obstanejo oči na mali notici, kjer se med drugim bere, da je strojno vezenje skoro popolnoma izpodrinila vezenje na roke. N sem mogla prav pojmiti, da bi ročno vezenje, ki je ob Času, ko je stalo na vrhuncu, ustvarilo toliko umetnih tvorb, ki so kosale s samim slikarstvom, o čemur nam priča še danes mnogo takih del po muzejih, n, pr. srednjeveški gobelini — moglo zap sti strojnemu vezenju. Ko berem še naprej, vidim, da je izpodrinil to ročno vezenje — šivnlni stroj. Ni mi bilo jasno, kako naj mrtvi, kihki, bobneči stroj, ki smo o njem doslej le čuli, da dobro šiva srajce, krila itd., veze in sicer lepo veze, zatorej posvetim svoj izprehod tej zadevi in se napotim na Sv. Petra cesto št. 4, v zilogo Sin-gerjevih šivalnih strojev, odkoder sem že večkrat dobila na dom lepake o učnih kurzih za vezenje na stroj. Stopim v prodajalnico in tu vidim polno prelepih vezenin, napravljenih na šivalnih strojih, vezenin, ki bi jih nikdar ne mogla spoznati za strojno delo. Videla sem namizne prte, preproge in zastorje, blazinice in pompadourje, c-'lo podobe, portrete in krasne pokrajinske slike Pa kako fino je vse to izvršeno. Niti sledu o strojnem, mehaniškem, skoz in skoz enakomernem delu. — Stroj opravlja le službo hitrejšfga izdelovanja, vendar pa ostane individanlnemn znanju vezilke vkljub temu nedotaknjen delokrog. Dama v prodajalnici me je prijazno vprašala, će ima katero teh del na sebi res kaj takega, kar označuje nevešče občinstvo z zaničljivim obrazom : „strojno delo". Po resnici sem morala to zanikati. Že parkrat sem čitala v časopisih o „izložbi modernili umetnih vezenin, napravljenih na .šivalnem stroju," pa se nisem menila za to razstavo. Kako napačno sem ravnala, sem ae poučila še le danes. Naj se torej vsakdo, ki mu je na tem, da si okrasi stanovanje, seznani s to umetnostjo in priporočam vsakomur, da si sam (»gleda v trgovinah Singer & Co take izdelke, napravljene na šivalnem stroju, in ne bo mu žal, (Planine kupljene) Vasi Fužine in Studor sta kupili v bohinjski dolini velik del planin v obsegu 931 hektarov goiîda in 177 hektarov goličav za 100.158 kron; h servitutnimi pravicami vred, po katerih so imeli pašne pravice v Ukancu in drugih planinah, znaša vsa kupna vsota 120 000 kron. Vse-nemci so se že pred leti zavzemali v državnem zboru za te planine in pregovarjali ministrstvo, naj ne pusti verskemu zakladu, da bi prodal te planine slovenskim kmetom. A sedaj je vendar kupčija sklenjena, V gozdih je do 55,000 komadov lesa, večinoma smerek; ljudje bodo imeli z razpečavanjem lesa obilo zaslužka. (Zabavna knjižnica) za slovensko mladino. Urejuje in izdaja Anton Kosi, uóiíelj v Središču. XII. zvezek. C^na 30 vin. Natisnila „KatoJ. tiskarna" v Ljubljani, Ta zbornik prinaša našim mladim ljudem obilo pi'imernega zabavnega in poučnega berila, gospodarskih nasvetov, kratkočasnic itd. Toplo priporočamo! (Današnji list) obsega dvanajst stranij. Uazne stvari. * (Koliko stane moderna b i t k a.) Kaj je stala bitka [in LianjaugnV To vprašanje je izvedenec izraćunil v nekem augleákem časopisu na sledeći naéin; Bitke se je udeležilo 12b 000 Rusov in 160.000 Japoncev. Akii se od tega števila odšteje rezerve ter se raćuim z dejstvom, da se niso inogii VSI vojaki naenkrat bojevati, tedaj se lahko vzame, da se je približno 60.000 Ru.si)v in 80,000 Japoncev bojevalo 60 ur. Vsak vojak je porabil 1200 patron, torej skupno 160 milijonov, kur je vreduo a milijonov kron. Tristo topov, ki so b.li v bitki, je izstrelulo kakili 4 in pol mili ona granat, ki stanejo povprečno 8 kron, torej skupno 36 mil jonov kron. V tej sv^oti niso seveda nračunjeiii stmèki za. popravo pušk in topovi po dveh ali treh bitkiili, kakor je bila ona pri Liaojangn, je taka poprava neobhodno potrebna. Vsak japonski pidjski top stane približno 8000 K. Vebki topovi, ki branijo Port Artur, stanejo do 800 000 K in vsak strel stane 100 K. Do-sedaj je zdala japonska vlada za vojni materijal 240 milijonov kron ; Rusi so potrebovali dvakrat toliko, tako da je porabljeno iz raznih evropskih in azijskih arzenalov za 720 milijonov kron vojnega materijala, *(„Go8podarsk i propad" v katoliški Portugalski.) Liberalci vseh dežela vedno kriće in npijejo, kako propadata katoliški državi Španska in Portugalska, A kaj pravi o tem statistika na P.trtiigalskem ? Izkazuje, da na Portugalskem raste gospodarsko lilagDStanje. Uvoz, ki je znašal od leta 1879. do leta 1883, 174 milijonov na leto, je znašal od 1.1898. do 1. 190a. SIO miljonov. Tudi izvoz^ se je povišal in sicer od 126 milijoaov na SÍOO milijonov. Število portugalskih ladij se je zvišalo. Leta 1889. je imela Portugalska 10.397, a sedaj ima vže 11 312 parobrodov in ladij. Dasi je portugalsko kraljestvo pred vsem kmetijska država, ima se eno tretjino neobdelanega zemljišča za obdelovanje na razpolago. Grade se vedno nove ceste in železnice. Vkljub tem številkam bodo pa židje in njih kršcan.ski hlapci v svobodomiselnem časopisju prej ko slej lagali, da gospodarsko propada „katoliška Portugalska", * (Splačal ga je.) Precejšnje število potnikov stalo je pri blagajni neke železniške postaje, da si kupijo voznih listkov. Še dva prideta: mlad človek in kmalu za njim star duhovnik, katereran se je očividno mudilo in v tej naglici ni pazil, ter stopil pred vrsto. Eden tam stojeĚih služabnikov ga prijazno opomni, in brž se duh(»vnik naiakne ter stopi za onega mladega človeka, ki je prišel pred njim. „Aha, tnkaj morate pa enkrat vi čakati," začne mladi človek prav zaniČljivo, „dokler ne pride vrsta na vas. T« je ravno tako, kakor pri spoved-nici, koder morejo ljudje z denarjem v roki Čakati, da pridejo na vrsto in vam dajo denar." Na to stari duhovnik : „Ali hočete mar reči, da ste včasih dali spovedniku denar." „Da, da, to hočem reČi," odgovoii oni škodoželjno se smeje, „in še velikrat sem ga dal." — „Nd, potem pa goyorite malo bolj tiho o tem in ne pred vsemi ljudmi. Znano je namreč, da spovedniku v spovednici samo tisti ljudje deimr prinašajo, ki so ga bili ukradli in ga hočejo vrniti po tej poti pravemu lastniku." Gromovit smeh n.i okoli stoječih je sledil tem besedam starega dniMvnika, predrzii mladč pa je «molknil in potuljeno gledal v tla. * (Izgube v m oder n i h voj s kah.) Po dolgem č,isu je rusko-japonska vojska edaia, ki se vodi na snheui in na morju, m v nobeni vojski ni bilo toliko m.tderuih sredstev na razpolago, kakor v tej. Ali vkljub zboljšaneiiiu orožje ubije le vsaka ň90. krogla, ako se računa povprečno po dosedanjih vojnih vspehih. V ntmško francoski vojski je nbila vsaka 40o krogla, v kitajsko-japonski vojski vsaka 740., in podobni uspehi so bili tudi v burski vojski. V krimski vojski je bilo ubitih 31 7o Francozov in 2Si VaVo Angležev. V nemško francoski vojski je padlo 20 7" Pran-CfiZ'iv. V seveinii-ameriški državljanski vojski jih je padlo le 6%, V južno-i-fiiški vojski je padlo izmed 448 435 AngUžev 22.P47 (5%) izmed 75 000 Burov pa 4400 (6 5 «/o), Ako se vzanieio povprečne izgube v zadnjih 15 velikih vojskah imeli ao zmagovalci 11 "/o, premagani pa 27% padlih. Najmanji odstotek judl h so imeli prem:igini pri Sedanu (57o) pi"i Kraljevem gradcu (7 7g)- V bitki pn Marengi so izgubili premagani Francozi 25 "/"^^»štva, a Avstrijci 30f>/(,. Najmanj izgube kot premagani so imeli Avstrijci pri Solferinu, namreč 14%. -K • Smeš ni cc. (Mislil je drugače.) Mož: „Eno slabo lastnost pa imaš, ljuba žena, da mi nikoli no preišéeá monh žepov." — Žena: „In ti praviš, da je to slaba lastnost?" — Mož: „Seveda, sicer bi gotovo vedela, da imam vse žepe raztrgane." (Zvito) Čevljarski mojster: „Oevlje za mojo ženo naredite iz mehkega nsnja in s prav tenkimi podplati, razumete?" — Pomočnik; „Da, gospod mojster, kiij ne, da ne bjste preveč občutili?" (Domišljavost.) Pesnik si je dal porezati Lise, potem pa reče: „Ali naj vam pismeuo potrdim, da so t» res moji kodri?'' (Previdnost.) Gospod Vladko pride neko noč prt cej pozno domov. Ne reč« niČ, ne zine nié, mar eč poišče dežnik v omari, se vsede na sredo sobe in dežnik razpne. Ona (vsa začudena); „Vladko! kaj vendar počneš! Ali si ob pamet?'' On: „Kaj ae! Sdino na grom in ploho čakam," Na/nanila iiiestnoga magistrata. MeJituo žiipnuiitvi) v Rudolfi) ve m oillalo boile za letu lyUj dimu karska ilelfi, tJ je ajažeiijfi iliimikov v iiiestiiili iiisiU m bj v Hj Bvriiu ziiuiijSe-valua dražba diiíí 11. dacjeitibra U)Ot ol» 11 liri ili)[)oldiie v lueatm ii sartii. lleatiio žUjiamtTj v limiolfiivem odilrtlo bjdo letu 1j05 vjžijji» benoiua aa iiuvomiSki voil ivjd oil kihiUur.t Riitulfovj v Stop-ue in bj v to Bvrlio iíiiuD.iáevaliia ilražbi dtié 11, deteiiibrd 19J4 ob il.iiri iloiioliliie v itiestui pldarni. Vabilo. Za naitojinjoče novo leto vabljeno je obûiiistvo Kploli, nuj se vljiiiluo odkupi po Kiiaaili reš.tveuiU kartab z» udv detim in koJovuh vuSiila, To je Biilošuf» stara uavaila v mestih. Doneski se porabijo za korist tuhajšnjllt rovežev. — Vsem d!vrovatelje;c se izjavi v imeiiu rivežev ianreiia aulivula, ter se bodo imena tistib iiiziiauila. — (.lena vsaki karti je 70 vinarjev, — Velikodušnost ia milosriuost p, ii, dobrotnikov a tem ai umejíiia. Dobivaj» se karte v mestneni uradu. Valed sklep!» obiiiuake^a odbora « dne 9. dec. 1902 se opet )vaao sledeĚe raiglsási. V^sak lastnik, oskrbnik, bi^itik ali iinjeiiinik liiše, htavbiáiia ali dmgili jirostoToT je vezan sjiažiti proHtor jiret is'iiii in Hiuer v širini eden iii pol metra. Ko bi {la ne bila ista ul.ca ali pešpor 3 metre široka, la do polovica iste. Po »imi pa. kadar polzi ali se napravi poledica, imajo ate s peskom, pejielotn ali žaganjem posuti. Aito se iaviia cesta, uliua, prostor pri nakladanju ali i/.kladaiijii blaga, drv, slame, drugega materijala, eoaebno udvai.anje gnoja itd. pjueaiiaži, tedaj jiiurA do(Íěnik, karerl je to zakrivil, ukoj oiistiti. Kdor «anemari ta doloiila, bo kaznovan, ia vrbu te^a sine mestna obûitia tudi ilati izvrSiti dotiútio opušíeno ali noinarno opravljeno delo ob stroških mudljivega lustnik«. Izjava. Podpisana javljam, da nisem nikdar govorila, še nnnj pa trdila, da je moje nesi'eče kriv g^'Spod Anton Jak a z. To so si le liiid ibiii jeziki izmislili. Vse takšno govorjenje je grdo siunničenje in obrekovanje ter razžaljenje imsproii ome-njenemn gospodu in nasproti meni, ter se bode zanaprej sod-iiijako zasledovalo in kaznovalo. LOČNA PRI NOVEM MEHTU, 30. nov. 1904. ^ Neža Žura. Fine vizitke priporoča tfslarea J. KRftJEC nas v Novem mestu. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. Veleč. Rosp. župnik Josip Pndbuj 10 K, vele«, gosp. župnik Martin Poljfik 4 K vele«, if isp. župni« Anton Lesjak 10 K, vele«, goipod župnik Amir-",) Ueaeni 10 K in 2 vrei'îi krinnptria 2 mernika pšenice. Župljaui ÍK Minie peti (lo lo velei. g, žnjinika Bergautu poalali ša velik tretji voi raïllûdili žifil B)ii Bj^ obilen plaĚoik! Dr. Jos. Marinko. Tržne cene dne 29. novembra 1904 v Rudolfovem. t Patrtiiu srceni naznanjamo vsem soriuînikom, prijateljem in znancem tužno veiit, daje nnša iskreno ljubljena Koprjga, uduosnu dulira iniiti, «stara mati in tašia, gospa ZSatiax'ixïcSi, SoxksQ posestni ca v pondeljek, dué 31 Istopada l'J04 ob 10, uri zveEer v 7i let« svoje dobe po dolgi, muČui liDlezui, previđena s sv. zakramenti za uniiraii)£e, miru) v Gosjiodu zaiipala. l'ogreb uepdzabiie rajnke boda líiíí 24. t. m. ob 9 liri dupoUlne ia Iiiěe žalosti v Družinski vasi na poka-paliMtt v Belo «erke*'. Sv. iiiaSe »adnšiiica služile se bodo v veS cerkvab. Predrago ranjen priporoSamo v molitev in blag spomin. BELA CERKEV, 22. lisfopada 1934. Žalujoči rodbini Zorko-Majzelj. Zahvala. Za. mnogobrojne dokaze t iliižiluefia aodutja, ki so nam doSli ob b'lezni in su,rti iia.še itjkreno Ijnbljeiie, nepozabne flopDge, pleje zahvaljujemo pre-inilostljii emu pniftu gosp. dr, S. Elbertu, preiiast.itima gg, prijorjn in snbiirijorju namiljenih bratov v Kand'ji, kakor tudi vsem drnxim preíasttm gg. duhovnikom, kateri so we z velikndušiii) pjžrtvovainostj-i udeležili pugreba, ter nmi] poiiebno lajšali vehkn bolest. BKLA OlíKKKV, 2tí. novembra ]ÍI04. 1288) Žalujoči rodbini Zorko-Majzelj. Loterijske številke. GRAOEC. 5, liovemlii'n 74 78 17 8.Ť 50 TRST. 1*2, noiemln-a 30 44 24 74 45 GRADEC, ]f) tiovembm 44 54 50 21 7« TRST, 'ifi. noveiiilim 35 42 49 '2i 4 Imenovanje Šeniea , . . . Ež..... Kor n za . . Oves . . , , Ječmen , . . Krumpir . . . Fižol . . , , Grah . . . , Hektl. po . k 1 h Imenovanje Hektl. po ' K 1 15 93 n 71 13 6G Bob...... 76 13 98 13 6G 7 48 Prosa...... U 04 U 71 0 76 : Ď ao — — 11 71 Jajca po 7 40 Tinu; ev. 11 71 V sprejmem v trgovino iiiešanega Cnnnn bliiga tak > od dobrih stm-iHev. I if' ZiBoiiiifga slovenskega in uem-JUUU. yjj^igi^ jezika. Jakob Šega, Škccjan pri Mokronogu. 1283-3-1) • i» • • • • o • Vidmanič ka]iljic kaže seljaiiom iu Slavonske moË „Pakraskih biljfîvine," Pozor! Bolnemu zdravje! Pozor! Slabemu moč! Pakraške kapljice in Slavonska biljevinaata danes dva najbolj priljubljena ljudska leka, ker delujejo gotovo z najboljšim nspehoni, ter si tako pridobivajo sloves po vseh delib sveta. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. i'.ibi'oijL-n L~*lit1îîr>0 • '•^''^lej« proti vsem boleznim žel idca in črev, pdsttatijnjejo krte, ilKI «INK^j KíIiJIIJUjO • bolečine v želoden, preganjajo vetrove in čistijo kri, pospeSnjeju prebavo, odi;raii,jajo male in velike glisti, odpravljajo mizliiîi in vse od te izbajajoiSe bolezni. Ločijo dalje vse bolezni na jetrib In sleiab, NajboljSa sredstvo proti bolezai maternice in niadrona, vsled česu ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiŠi. — Naroči naj jih vsakdo podnaslovom: Peter _ Jurištć, lekarnar. Pakrac 2o5, Slavonija. Deuar naj se pošlje naprej ali s povzetjem. Cena je sledeča in sicer franko na vsako poàto: 12 slBkl. (1 tucal) 5- - K, Z4 stekl. (2 tucata) 8-60 K. 36 stekl. (3 tucati) IZ-40 K, 48 stekl. (4 tucati) 16-— K, 60 stdkl. (5 tucatov) 18-— K se rabi z uprav sijajnim in najboljšim uspehom proti lastarelemn kaSlju, bolesti v prsih, preblajeiijn, hripavosti v ^rlu, težkemu dihanju, astsii, zbadanjii, kat,aru, odstranjuje gosta sline in deluje izvrstno pri vseh tudi najstarejših bolezuili v prfiih in na pijuâih. Cena je iiailednja franko na vsako pošto: 2 tîvoini stoki. 3-40 K, 4 iivozne slekl. 5 80 K, 6 iivoïnih slokl. 0*20 K. Manj kot l"zniin na uiat^ruid in niadronit, radi teii« ne bi smele mnnjkati v nobeni meáĚanaki in kmptsiki liiSi. Djbivii ae samo: „M1ÍSTNA LEKAlîNA, ZAGHEB. — Raditega nnj se naroča uaravii ist pod naslovom: „Meutna lekarna, Zagreb, Marltoi trg Stev. ňf), poLeg cerkve sv. Marka," Dfliiar se polilja naprej ali povzame. Manj kakor 12 steklenic se ne pnilje. Cma je naslednja in aicir fraiiko postavljeno na vsako poíto: 1 ducat (IZ stekl.) 4 K — v 3 ducali (3G stekl.) 11 K — v 2 ducata (24 stflkl.) 8 K — v 4 ducati (48 s(ekl.) t4 K 60 v 5 ducatov (60 stoki.) 17 K ~ v Na razjuilago imatn na tisoSe priziialiiiU pisem, katerih mi ni niogoěe radi poinatijkattja prostora iiaTesti. Zato navajam eamo imena nekaterih gospod jv, ki BO «porabljali „kapljice sv Marka ' i tifyboljSim vspelmm, ter popoln,)ma »zi ravili: Ivan Baretinéií, učitelj; Stjepan Barid, župnik; Ilija JUmiĆ, opanltnr; .iniiko Kišulj, kr. naitlogar; Stjepan Seijanié. selja'i; Sofija Vukelié, šivilja itd. itd. MESTNA LEKARNA, Zagreb, Markov trg štev. 50, poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljeno t. 1360. HAMBURG-AMERIKA Iz Ljubljane v NOM YOUK samo - € dni z dobro, prosto hrano. KiaS^ Odhaja se iz LJUBLJANE vsak ponedeljek torek in četrtek v tednu. Izvrstna, sigurna vožnja z brzoparniki. Pojasnila po večkrat brezplačno. « CÎ5 ^ a, s I >011 a - ž; ■m CÍ3 S m f^ ffl S CO ftf-i 'i s a, o ■M t/3 rt Si PO %r a m se da v najem. IsU obstoji iz treh sot», kleti, kuhinje, svinjaka iu vrta. — Veè pove lastnik Franc Bobnar, kovaški miijster v Kandijt št. 4 pri Novem mestu. (282-2-1) V graščini Srebrniče pri Rudollovem so razne vrste dobrih drubiiili iii debelili jiibolk ceno za prodati, (286-0-1) v zmešatiB in r^zHse kupujem na icaJo it) veliko. Vsakinatiiralec las, naj se prepi'ića, da plačujem od zdaj najvišjo ceno, — Izdelujem vsa vlasolarska dela, vlasulje (baroke), lasne verižice, kite in umetne slike iz las po najno-iidelku. — V zalogi imam najfinejša mila, dišave za glavnike za dame itd. Spo.itovaiijem se ijriiwroûujeui (27G-2J-2) Ivan Svetec, brivec in vlasoljar Glavni trg (nasproti mestne hiše). vej sem oblek». Ceno češko perje za blazine! 5 kilo; iiKVo oskuljljeiio K 9 G0, boljše vrste K 12-—, belo kakor uiali mehku K 18 —, K 24—, belo kot sneg, kakor mali mehko, oskubljeno K 30 —, K 36 — ce rai-poáilja pii.^tniue I'" iioútueui iiorzetji. Zatiiena in preklio proti puvrnitiri poštnine dovoljen. Benedikt Sachsel, Lobos 204, poStR Plien, <^eSko. (263-6-3) Igče se proti dobri plači izurjen ter oienjen Mlin je nov in žaga na turbin. — Veè po^é posestuik Janez Petschauer v Poljancah, pošta Toplice. Krasne božične m m- m.. po vsaki ceni dobivajo se ^^ • v prodajalni ^^ J. Krajec nasl.vRudoifovem. Miklavževa darila jako mična, pripravna in ob enem koristna — dobivajo se — v prodajalni —- J. KRAJEC nasi. v Novem mestu. Za 3800 kron dobi aa prav lepo pDsestvo. Zraven spadajo hiša, hlev, pod, klet in še ena. klet posebej, kozolc a 4 oknanii, njive za 18 mernikov posetve, travnik za dva voza sena, 6ez 6 joliov Jioate itd. Vse to leži okohi doma. Voda je 20 korakov cd hiše in vse posestvo pa četrt ure od župnijske cerk\e. Naslov Jakob Križman, Pod Landsprežem ŠÍ. 4, pošta Mirna. {279-2-2 Novosti za Miklavža in božič ! Î O Tvrdka ALFONS OBLAK - KTovomesto piiporoča svojo, z najboljšim in vedno s svežim špecerijskim blngom založeno trgovino, S:a Mifelavěa iaa boaipi^o ^.jpS je nil izbiro vsakovrstnih sladkornih izdelkov, kakor piškotov, fondantuih in čokoladnih bonbonov. Pisalno orodje in šolske potrebščine, — Posebno se p. n občinstvo opozarja na HF" Novo došlo "^VCI zalogo vsakovrstnih igrač, mičnih punčik, spijoéih in jokajočih, konjičkov, pojseev, železnic itd. (272-2-2) Novo (loslo ! ! Jll^ ^^^ iJgodnu prilika /a iiaknp!! Zahtevajte pri nakupu C126-Í1-15 Schicht-ovo štedilno milo 9 Ono je /!ij il III Če II O čisto in brez vsake škodljive primesi. gjHGF'' Pere izvrstno. Varstvena zanmka. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo. n^ pazi dobro, da bo imel vsak komad ime ,,SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN", GEORG SCHICHT, Aiissig. — Največja tovarna to vrsto Dobiva se povsod! Ilil evropojskeni O/eniljn. Dobiva se povsod! m m (78-24-18) nežno, čisto lice brez peg, mehko in gladko kožo ter cvetočo polt, udiivîi naj se z Knaniiii medicinskim Bergmann-ovim lilijinim milom (s znanikoi 2 rudarja) tvrdke BERGMANN & Co. JJiaždau« i u Tfićen ob Elbi. Dubivft se turti [lo 80 h komad pri kk. S. pl. SLftDOVlČ-u in v trgovini g. Atf. OBLAK.a v Novem mestu. dje družbe sv. Mohorja pozor Vfzavo za novi molitvenik Liiťška Mati božja izvršuje kaj lifino, trpežno in eei.ó knjigoveznica J. Krajec nasi, v Novem mestu i® Samo e dni vasi „Francoska prekmorska družba." Edina najcenejša in n^krajša črta čez PARIZ in HAVRE IIíZ E IO ^ J^M m tmmm « Posestvo na pr Isto obstoji iz Lise v dva konca, pod liiSo dve kleti tii lilev, štirih svinjakov, sadnega vrta, vinognida, njive za tn mernike posetve in joli g Ed. ŠMARDA = v LJubyani, Dunajska cesta Št. 18 na'iproti ssnatie gostilne pri „Figovcu", (121)-24.14) Podpisane uljudno naznanjava slavnomu občinstvu, da svo tíT" prevzele II v nadaljno postrežbo In oskrb. ToËlla se bode vsakovrstno dobro vino In vodno svože pivo bratov Relninghaus. Zraven bodeve postregle z okusnimi mrzlimi In gorklml Jedilt. — Popotnikom so pa na razpolago snažne sobo v prenočišče. — Priporočujevo se za mnogobrojon obisk —spoštovanjem (265-3-3' Antonija Lupšifia — Zofija Straus- 'à Odgovorni ureduik Fr. Sal. ïlfatzl. Ixdajateli in salužaik Urban Horvat. Tisk 1. Krajec nasi.