STEV.—NUMBER 250 TJUVBK CMonfo, OL, pondoljok, 3, novembra (N#v. 3), 1W4. (Sobotni govor senatorja B. S. Vlf Imidi^AtA pod predsednika Mrvi držav m njegovem aaključnem »hodu v Xfw Yoku.) UTO—YEAR VETA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE! JEDNOTE MU MMB OtllM «1 P«U1NU«i tMT k. Uw«d*ls An. Telephoee L*wndaJ« 44 STARA POSLUŽUJE STA REGA STRAŠILA. oplaziti hočb ljudstvo, da olasuji za. obodjb ^lll stkbbta. Ta itrsh je od znotraj votel, od ranaj ga pa ni ni niči flhica^o, lil — Stori garda zo-Ht slepomiši s »Tojimi atarimi itrtiili. Burbonci krepko, podpirajo staro gardo pri raz|irjeniu takih govoric. Plačaninodrepniki hpitalitma ao rabili govorico, ako bodeta izvoljena!* Follette is Whecler, da pride panika in da bo na miljone delavcev bres dela. Te govoriee ao navadna prevara, i katero hočeta atari stranki prisiliti volilce, da glaeujejo za kandidate velike denarne mošnje. Senator La Follette je podal iz-jav >, ki ljudatvn jezno poie, d* «o vse take govoriee delo političnih prevarantov, ki služijo velikim privatnim bizniškim interesom iri nonopolom. La Follette pr%ri: Šepeta ae na iiroko okrog bankirjev, Železniških operatorjev, industrijskih truatov in časopisja, ki ga oni kontrolirajo, ako bo La Follette izvoljen, da bo panika, kredit ae bo omejil in banke bodo sdtegnile svojo pedporo bizniau. t To j« tisti stati "bluf", ki se je vselej vporabil, kadar se je kampanja razvila tako dalefi kot sedaj, v katerih se je ilo sa resno Tprašanjs. V leta 1912, ko je bil Wi Wilson predaednilki fisančni ia truatovaki tadi grocili, ako bo lednikoa. da. vpe__ Bil je isvoljen, penite pa ni____ Jakih groženj so se poslužffl pri državnih in mestnih volitvak. Take groinjs pomengo, da je na-»dnjaštvo v zadregi. Jaz ne trdil®, da WaU Street aima moči povzročiti panike, am-p»k jaz ga izzovem, da naj tvojo uroto izvede, ki je oznAjnje, ko nu ječa zre v obraz. Banke so vprizorile paniko. Banke imajo mo^, da kontrolirajo industrijsko življenje V Ameriki in lahko vprizoro depresijo. Zdaj * bshajo, da imajo moč nadzorovati volilce, kako nai volijo. Nastopil bom proti izdajstvu, podkupovanju in terorizmu kot proti vsakemu drugemu hudodelca proti državi. Ako bom izvoljen, kar upam, J* bom, in če bodo izvrlili to sla-J> reč ali jo .kuiaU izvršit*. te-«J bo justični department s vso-*» njemu podrejenimi agencijami J»jel instrukcije, da postavi hU-1 Melatvo proti svobodnemu ljud-} pred justieo. Kasen bo hitra ■ »nesljivs. f«wtični department bo prejel da obtoži'in pritira pred Miščt vsakega človeka ne glede * »J'govo mcč„ki ji kriv, da je I poizkus porabiti moč nk. Zmaga je naša, Bo| aa pravioe ljudstva aa bo nadaljeval, pa naj volitve ispade jO kakor bodejo, je dajal kandidat progresivnih 41 na velikem zaključnem shodu v Olovelandu. Oleveland, O., 2. nov. —* Senator Robert M. La Follette je si-noči zaključil kampanjo progresivnih sil na tukajinjem velikem shodu v Auditoriumu, v katerem je bil meseoa julija no miniran aa predsedniškega kandidata in kjer je stara garda cekaj tednov prej nominirala Coolidga. Ogromen prostor je bil natlačen- s tisoči poslušalcev; vsi Sedeži so |ili prodani že osem dni prej. Letošnja predsedniška kam-panja je prerodila ameriško ljudstvo, ia da nas ao varajo na namenja, joapaga aa volilai dan naša," je rekel La FoUette. Za glužen aplavz je sledil njegovim besedam. "Toda naj pride Moli, naj volitve izpadejo kakor hočejo, naj bo ueoda Amerike v prihodnjih letih taka ali taka, boj za pravice ljudstva se bo nadaljeval. Vesel bom, dokler bom živ, da sem se ndeležil te velike kampanje sa povrnitev vlade ljndetvu. Naša kampanja ni bila zastonj." Voditelji lokalne progresivne kampanje so trdno prepričani, da Cleveland s veliko večino odgle-iuje v torek za La Follette. Vaa znamenja kažejo, da ae israče zanj cela država Ohio. Senti ment za progresivno stvar t vzhodnih državah je daoee veliko večii kot je bil pred f»lm me- >J'ta denarja in kredita Amo-' <«• samo zato, da poruši biz-«U je vpHval na glaao *** voliloev z ustrahovanjem JJ|P[>dkupovanjem v kakeržni Se nrrru Pojd,« pt h dty# p0 ukonn J reservo so bančni po- »kor.j j1Ynj p^ pod vUd-»» fia■> še dalje. V zakladnici p miljone* dolarjev jav-. okrog $275,000. Končne števil-te dohodkov in iadatkov bodo ob avljenc v pondeljek. Voditelji kampanje progra.lv-nih sil so bili zadnji zaslišani. Republikanci, držeč se eUra taktike "Primite tatul", so obdolžili pfogresivoe, da so nabrali "o-gromne vaot e", ki so samolčane v olioijelnem izkazu in da so unij-ski voditelji s grožnjsmi izsiljc-vali. prispevke is delavfev. Zaslišani so blllt W. a Johnston, predsednik" unije strojnikov in predsednik gL odbora Konference sa progresivno, politično akcijo, Bdward W. Keating, uradnik Usta "ijabor" in Frank Morriaon, tajnik Ameriške delavske fedora- Easlišanje je odkrilo, da so ši rok* maae ljudktve plačale stro-šks U Follette-Wheelerjeve vo-Ulae kampanje. Kampanja bo sta. Js prišlo okrog $VW>63 — je dejal, da je 80,000' unij v Am«, rilki delavski federaciji dalo okrog $80,000 prostovoljno, ne prisiljeno.. Johnston js pričal, da jo osrednji odbor K. P. P. A. prejel okfog $180,000 is vseh krajev. On je ponoeen na te prispevke, ker prihajajo naravnost od ljud-stvs, ne pa od kakega Motgana, 8toteeburyja Itd. Zaslišan je bil tudi Sidnejr Hill-msn# predeednik krojaške unije A. C. W. A. Vprašen je bil, če je kak denar sa progresives prišel Is Rusije. Smejal ss je, rekoč; da Ifasija nima niti enega centa ss La Folletta. Krojaška organlsa-cija je dala $20,000. V par dneh bomo pri kraju poglavja v ameriški sgodovini, o katerem, mislim, ml prlsaate, da je eno najtemnejših, kar jih je ameriško ljudstvo šs dopustilo, da so se pisala. Vprašanja je, ali bo ameriški aarod dopustil naj h piše še eno tako poglavje; ali naj bo prihodnje poglavje povest, ki j9 bodo naši otroci čltall bres sramote, s ponosom. Priprosto ljddstvo naše dožek ima.v svojih rokah odločitev, kaka naj bo sgodovlna prihodnjih žtirih let. Kar bodo sapisali na glasovnico prihodnji pondeljek, bo povedalo zjrodbo bodočnosti. Ta v newyorškem meetu in drugih finančnih središčih Amorlks Bančni In oljni Interni prejeli svoje. HA »MODU ▼ *IW TOlKf j J« JI DAL LA POLLITTI* KAK JIM JI ILO. Pa tudi drftavai department odšel njegovi kritiki. l Nsw Tork, N. T. - *Na sad njem shodu v Nsw Torka js astor La Follette v času predi alške kampanje najhuje samah po Wall Btreetu In njegovih po! tičnih podpornikih pri obeh sta^ rlh strankah. Očital js sadnji ra-publlkanskl in demokratični u» pravi, da sta bili sUvkolomni ia bišal je Morgana In Standard 011 družbo in njih orodje v državnem 1 departmentu aaradl njunih lakom« nih imperialističnih potov, ki vo- so ljudje, ki mislijo, da so še no- aijo sopet v drugo veliko vojno, pisali bodočo sgodovlno za,vas, uverjenl so da pet-, deset-, petindvajset. In petdesettisoč dolarski čeki, ki so jih napisali, so povoda-U bližnjo zgodovino. Mislijo, da js njih denar odločil, k*ke bodo volitve in prcprlčenl so, da bo ta dsnar prišel njim nazsj velikokrat pomnožen v prihodnjih štirih letih. Odločitev pa je vsšs. ^OdloČili bode svinčniki po voliščih, iTe nalivna peresa po njih bančnih uradih, Zmaga je vaša, če volite sa-ss, ksr nadkriljujsts po Itcvilu nasprotpika kakor stotišoči nad-kril ju je jo snega, Zanašajo ee najvišjo rasumnoat, kajti V preteklosti je politMttO njih inteligenca vslkdar nadkrill-U vaa. Nisem t«, da se vam laskam, »revažna je naloga sa to. le da je blU politična I ^^ 1 tfm| ^luAlnnni/iir kakor političnega inteligenc prostega ljudstva. Priprosto Ijnd stvo js bilo rspubltkaniko, donu-kretsko, »ocialistično in prohibl-eljonlstlčno. Glasovalo je osle kot baptisti, katoliki ia klanovei na volilni dan. Ampak privatni inte-resi niso tako. Bankirji ao volili bankirje, jeklarakl megnstjs aa jeklarske magnate, šeUsniškl o-peratorjl aa želesnlške operatorje. Nskaterl so voUU kar vse tri, ker V današnjih dneh sdrušonih mo-nopolov, ko ee bogastvo ljudstva spaja v rokah male shuplne, i1 bankir posUl obenem tovarnar železnlšhi podjetnik. Volili so, sem rskel, ampak to ni prav povedano. Kar so storili je, da so vas prlpravlU k volltvl Pregled tavaih dogodkov. Volitve. La FoUettov zaklji^čnl govor v Clevelandu. Wheelerjev zaključni govor v Nevr Torku. Prelakava je potrdila, da so široko ms se ljudstva plačale otroške progroaivne kampanje. *4t.re garda ee poclužujc starega et rešila pred volitvami Kampanja komunistične stranko. Zadnji manever stara garde v Chicagu proti progreeiveem je padel v vodo. Dragi Ban An 1 in oljni lotereei so pro jeli svoje Delodajalci se pripravljajo na salšanje mezde Kukluk.kl.nskl nemiri v Nlle ea, Okle Deect oeeb ub^k ne železpl-škem križišču v Chieegu Dalavaks etraaka v AngUji po-mnoHI. glasove. MacDonaid poda oetevko jutii v Apeneki grnerel vržen v ječo. Dogodki no Kitoj.k#m lovjet«ko &«4je isplo/o boode aaelih fraoeoekik ipoikov. ne pa velikik. _ nmdš IA ULamoL t In sts voUli irtMa« o. Peking, 1. nov. ~ P^avisorllna vlada v Pekingu se j* včeraj re* »rgeniair.l. Oeenral lluang.^1 je solooni ministrski predeednik. Snang je Ml .vojeloeno neufal ^^ v koblnetu dr Munjot* opua pkicni t ipnamv. OMoogo, DL — Oporne Mzona prične dne 6. povombra s Pen* v,, opera "La O»oeooda'\ Vladi jI Paeeinijevo opero "U Tooea" V Utešnji sszoni bodo peli tadi Wegt»#rjevega "T.nnh.u-ser je" In vel drugih oper fran-•oskik in Itelijondiik •tov. Kazalo fniikiv PROSVEtA NOVEMBRA. 1924. THOSVETA" Slsž EN MEN T" "IME ENLI (Vn. .1 *. Umi g.,1... irsrsssc sS w hKsi S3 P#MV|I| Jf IN POSTAL JE DOBROTNIK ČLOVEŠTVA. Kapitalistični listi mu pa sapojsjo slava! Kapitalist je izigral kupčijako potazo. Lahko rečemo tudi meietarsko potezo, kajti konjaki meftetarji so svoje-časno tudi znali izigravati poteza, ki so jim pri kupčijah dobro nesle, In kaj *a je zgodilo, kadar j« bila izigrana taka poteza? PodraM a*ki ja bil čredno važen za ljudsko prehrano. PosledicaSake podražitve je bila, da so si družinski očetje bolj atisnilij>aaova, kadar so odhajali na delo, da niao občutili gladu in da je malo več ostalo za malenčke doma, ki so kričali: "Mama kruha, lačni amo." Kapitalist, ki je izigral potezo, ja pa apravil pet, de- uradniki krivi tstvine po naših vojsŠkih bolnišnicah. lesa — Blair Coan, agent re-publiksnskega narodnega- odbora aet ali pa tud^rtč miljonov. Pri prvi potezi ja opazil, da U bil poslan v sapadne države, da ao Hudi« malo anrimfelf H«Utmlr! 1UH ./> ,tlknc kako podtikanja proti so ljudje malo godrnjali, delavski listi so malo zabavljali, v cerkvi, h kateri je pripadala, ja bil pa ia vedno promi-nenten član in nihče ga ni opozoril, da deatta božja zapoved pravi: "Ne želi svojega bližnjega blaga." In kapitalist je izigral drago, tretjo, četrto in ie več kupčijakih potez in vsaka mu je prinesla nekaj miljonov Kolikor bolj je on bogatel, toliko bolj je obu lovno ljudstvo. Nekega dne ss je pa kapitaliat spomnil, da bi rad uvekovečil svoje ime. Od nagrabljenih miljonov Je vrgel en miljon ali dva kakini cerkvi, bolnišnici ali cerkveni ioli, včaai tudi javni. In zaiumelo ja v kapitalističnem časopisju. Kapitalno vo ime je pililo na prvo stran in proalavljen ja bil kot velik dobrotnik človeitva. To se ni zgodilo aamo oni teden, ampak to se agodi vsako leto in sicer večkrat v letu. Tisti, ki so delovno ljudstvo prikrajšali na saaluiku, dele delovnemu ljudatvu miloščino! AH ja še kja večje zasmehovanje delovnega ljudstva? (Nadaljevanja a prve etrani.) fo igrali vlogo v bal pre tečen zgodovini. Neeoj torej predlagam, da čitam kaaalo za inj.ga pogla-rja zgodovine treh in pol let. Po-alušajte imena: Stola — John T. Idami, pred eednik republikanskega narodne ga odbora je rabil evoj vpliv, da ae zakrijejo razkrinkanja predsednikovega kabineta, Bvna — Wflliam J. Burna, de-tektiv, ee je potluieval juatičnega fiepartuienta kot agentnre, da ae •krije graftarstvo, meata da ga raakrinka. ' ' » Bonfills — Dan verski izdajatelj je prejel četrt miljona dolarjev, da je bil tiho radi teepotdomske-ga škandala in bi bU prejel ie miljon dolarjev, Se bi ne bil odkril pokrova a Teapot Doma. Besneti — Irs Bennett, vraah-ingtonski časnikar je služil aa sveto med Albertom Fallom in PONDELJEIL 8 pohabljene, alepe in kateri ao prišli v takem atanja a Francoskega in ao imeli aamo zvezno vlado, da skrbi aanje. Bil je naeelnik veteranskega o rada in ae poalolil neprimerne prilike ter svojo službo spremenil v graft. t Felder — Thomaa B. Felder, newyorški advokat, ki ga je bilo najti skoraj povsod, kjer je llo za korupcijo v Waahingtonu. | Clrni—an — Philip Grosemaa, čikaški tihotapec, ki je akrit ; .rkansasu*ftest mesecev potem ko ga je obsodtf hodnik Landia, bil pomiloščen od predsednika Coo lidga, ne da bi bil odalnžil senu eo dan naložene mu ječe. Oreen — W. V. Oreen, penn sylvsnski ^ patri jot, je pomagal kontrolirati demokratsko narodno konvencijo, čeprav je bil a; .znan krivim velikih poneveren Sekem varuikem uradu. — Jaka Hamon, okla-homaki oljni miljonar jo pomagal pri nominaciji leto 1920 in je bij ti mor jen od avoJe prileiniee, pred Belo hilo, ko je odšel Pall in je Bo je mogel sprejeti nagrado, da bila raskrita njegova $100,000 bi bil imenovan za tajnika za no- podkupnina — Calvin Coolidge, podpredsednik in po smrti War* ran O. Hardinga predsednik Združenih driav, ki je sedel tiho v zveznem senata in pozneje v Beli hiti, medtem ko ao odkritja o korupciji stresala deželo' in je dvignil svoj glas«— ne proti korupciji, temveč proti razkrinkavanja ko rnpcijc. Oramer — Charles Cramer, avo tovaloc svetnega veteranskega u-rada, ki je storil samomor, ko ae je iivedelo, da ao republikanski TAKO JE Z VOZNIKI AVTOMOBILOV! Oni dan je avtomobil povozil človeka do amrti. Lastnik avtomobila si je najel dobrega advokata in Človek je bil oproščen. Sodnik ga je pokaral in človek aa ja odpeljal s ivojim avtomobilom, da mogoče povsroči kmalu zopet drugo nezgodo. V Evanstonu živi japonski trgovec po imenu R. Kayoka. Peljal se Je v svojem avtomobilu, kateraga je sam vozil. Imel je pa smolo in povozil ni človeka, ampak psa nekega bogatina. - ~ Japonec se je moral zagovarjati pred sodnikom v VVinetki zaradi tega čina in bil je obeojen, da ne ame nikdar več voziti avtomobila in da mora v deaetih dneh prodati svoj avtomobil. V okraju Cook, v katerem se nahaja Chicago, ja bilo ubitih 658 oseb od prvega januarja t L do 28. oktobra 11. Policija se trudi, da prepreči nesgode a avtomobili in aretira voznike, ki se ne ozirajo na voani rtd, Včaai Jih ireUra po več sto na dan. Policija« načelnik ae pritožuje, da sodifiča postopajo premiloetno a kriilci voznega rada, ki stavijo v nevarnost življenje paaantov na ulici. Tako atoje razmere! VčSsi so rekli, da Je najbolj nevarno delo v rudniku. Danes je^drugače. Številke govore, ako ostane la pekaj čaaa lepo vreme, jih bo več ko lest sto oaeb ubitih v okraju Cook do prihodnjega leta. Ia tega aledl, da Ja danea veliko bolj nevarno hoditi pel po čikaftkih ulicah, kakor pa delati v rudniku. Za omejitev avtomobilskih nesreč priporočajo nekateri, da se kazni poostre za tiste, ki krftijo voani rtd. Mogoče bi to pomagalo, mogoča pa tudi ne. Ako bi bilo vsakemu kršilcu voznega rada ukaaano, da mora v desetih dneh prodati svoj svtomobi! in da ne sme nikdar več voaM avtomobila, kot Je bil obeojen Japonec, ki Je povozil pas in s tem ni krlil voznega rada; bi ae fttevilo nesreč kmalu znižalo in paaantje bi bili varnejši na člkaAkik ulicah kot so dandanes. To bi več iadalo kot pa denarne globa ali par dni zapora. svesnega sodišča, sodil**, o katerem pravijo privatni intereei, da gs hočemo uničiti, medtem ko «e prizadevamo, da bi le omenili nje-gove pravic« do meje, kakor do-oča nstsvs. Daif%crty — Draper Dhugher-ty, sin Harrj M. Daughertjrja, detektiv pod vartiltvom Williama J. Bdrnsa, katerega ime apominja na slučaj, v Ne* Torku radi Dot ftagfcertj — Hal Dsoghcrt?, brat Harrjrju in laetnik male o-hijske banke ter misterijosnih fondov, ki so jih skrili pred pregledovale!. ' KAZALO GRHftNIKOV Konec. • Dawee —- Charles O. Dawes! Brigadni general in minntnik u-stave, velebankir čikaški, ki je po-magal notoričnemu' Williamn Lo-rimerju, ko je ofoljufal 1000 vlagateljev sa prihranke. Brigadni general Dairee se drsne reči ameriškemu ljudstvu, da je Robert M. LaFolletie, M je 40 let nese-bično slutil ljudstvu, katero ga je volilo, eovralnik ustave in a-merilke vlade. Dairee — WiUiam R. Dawes, generalov nečak in blagajnik njegove banke, ki je imel v rokah fonde pod generalovo direkcijo frl nečastnem Lorfmerjovem četju. • J Dawes — H. F. Dairee, svesni kontrolor sa gotovino, je pomagal Harrv M. Danshrrtyju in Mfl Danghertjrjn pokriti fonde v imenovani banki. Dshaa? — Sdward U Doheny, oljni mnldmtijonar, ki je vtaknil $100,000 v flrno torbo tajnika aa notranje sadove. Deak? — Kdwln Denbj, tajnik sa mornarieo, je dovolil, da eo bi-le ukradene mornariške oljno re-terve ia U bi bil le tajnik, da ni Calvin Coolidfo prenehal s svojimi poskusi ie dalje slepiti svetal senat. Ml — Albert B Kali. tajnik aa notranja aadove, je dobil oljne reaorve od tajnika Denb/ja in jih oddal aa kampanjski fond ter do. bil v svojo torb« $100,000 pod-kupnino Kabinetni tajnik, ki je roaigniral prej k*t bi mogel kon grea prisiliti predsednika. 4a mora grelnika odelotfti. rak — Albert ftnk, mlad llo-^ ki je prišel na pomol Harry IHurkert?j«, da jo ebrekeval Ionska. ki ao je upala povedati res Z Votaw fi* Heber Votaw; prod sildnikov svak, snperintendent zveznih ječ, je ustavil preiskovanje o prodajanju opija v atlantii-ki ječi. To je kazalo o pretočenem po-glsviu nale zgodovine. 8eveda n popolno. Se mnogo imen in misterijosnih karakterjev bi bilo navedenih, če bi človek začel naltsva ti eelo vrsto brzojavk, ki ao se menjale od časa do časa, ko se je predla mreia okoli Alberta Falls. Človek bi pridal le druga imena, ampak, že to kazalo je predolgo. Prihajamo h koncu tega pogla vja, kakor npam in verjamem. Za ključili ga bomo In ae pogodili, da se nikdar ne bo pisalo več tako poglavje'v amerilki^Sgodovini, nikdar vsaj dokler mi livimo. Konunistlčna kampanja h tihotapcev v mali zeleni hišici na e*ti K. • lsmm — Oeorjre Remua is Cin-einnatijs. kralj tihoUpeev, kateremu j« bilo dokaaano. da je nla-šal S1.SOO.OOO sa vladno varitvo pri tihotapetvn. Sinclair -i Harry P. Sinelair je plačal eeno In dobil Teapot Dom; iapričano je, da je priepeval v kampanjske fonde obok starih strank, ker je imel prijatelje v o-bsh. flmitk — Je« Bmitk. Njegova knrijers a korupcijo v Ws»hmir tonu je neprimerna^ končala pa je a samomorom v stanovanja, kjer je Uvel e svojim najbHljim pri- — E. T. 8totesbur ry, filadelfijaki sotrudnik novo banke, ki je dv gnil fonde v kampanji leta 1921 kakor tudi v aedanji in katerega kompanija je iabegnila sodnemu nortepanju Danghertyja, ko je eden Daug-hertyjevih advokatov naredil pomoto, da ni epiaal obtožbe. Scfaaffer - John C. Schaffert drugi denverski izdajstelj, ki ^e p«3Uel samo 90,000 dolarjev, da je molčal raoi Teapot Doma. Prejel je manj, ker i« bila njegova cirkulacija manjša. Vptmm —.Pred Upham, blagajnik republikinskega narodnega odbora, ki je pomagal aenatorje-ma McCormicku in McKinleyjn dohiti pomiloščenje Philipa Gross- za socialno Uatnfttvo industrij, tedaj se šele začne pravi boj. Ameriški kapitalisti se bodo bojevali do zadnjega diha kakor eo ae bojovalf sužnjedržci na Jugu pred 60 leti la kakor se danes bojuiejo kapitalisti v Italiji potom fašizma. Vsa zgodovina kaše, da noben vladajoči razred ee ni podal bres boja ns .vlivljenjo in smrt. 'Niksr ne mislite, ds se kapitali-stični rasred v Ameriki, mijm nejši in najbolje organiziran na celem svetu, ne postavi po robu večini, kadar bo poraien na voli šču. Zato pravimo, da delavci ne jo polagati avojega aadnjega upanja aamo na . glasovnico,'* je rekel Pocter v avojih govorih. Poster je govoril o republikancih kot # stranki trastov, katere predsedniški in podpredsedniški candidat sta stavkolomee in fašist. Demokratsko stranko je o-značli za dvojČioo-eestro republi-kanske stranke. Delavec, ki glasuje sa prvo ali drugo, je politični skeb evojega razreda. ■La Poftettovo gibanja ae razlikuje od sUrih strank — je dejal Koster — dasiravno je po avojem značaju bolj kapitalistično kot delavsko. Poster je prerokoval, da La Polletto dobi glasove milijonov delavcev* vendar pa ne bo s tem nič pomagsno delavskemu razredu. Po Poeterjevem mnenju je La Pollettovo gibanje nevarno radi tega, ker ima namen podaljšati življenje kapitalizmu a tem. da ga omili in naredi asanj tiran-skega. MLa Pollottova stranka je Htrelovod na klši kapitalističnega sistema, ki odvaja v * tla strelo proletarskega gibanja za M»«iali ziraaje industrij." Poster je po vaod naglašal, da La Pollettov Cilj je "refonairan kapitalizem", v katerem bodo veliki kapitalisti najmočnejši element kakor doslej In delavci bodo iznova ope* h ar jeni: ty M. Danghertjr jem. najvišjim dršarnim pravdnikem Edrnlsdi aismp — C. Basrotn Memp, sloga In prijatelj predsednika Coo ndga. ki m« je podelil privetao tajništvo po končani karijeri a tkeNM. Madrid. 1. nov. General Bo-bivši vrhovni poveljnik armade v Maroku, je bfl včeraj obsojen na ftset mmmv jateljem ia sv«rtim pajdašem Rar-Jječo v trdnjavi Pncaterrahia. ker je na javnem shodu sadaji torek kritisiral dikUtnfo goneraU Prt asa de Bi vere. Dragi general Perrabla ja bil tudi vršen v ječo u pol Ista.* Ob* genorala in orla flNS mm vplivnih Spancev je Kis oboo jenih na brzujlv«! odlok diktatorja Primo^fle' Rlvere, ki ee riHvflfl SLIKE IZ NASELBIN. If okolice Brougktona, Pa. -Premogorovi pri nas obratujejo vsaki dan, ali delavec s druiino se le telko preživi Za delom ho. diti v to naselbino torej ni prijK>. rešljivo nikomur, ker ga je sploh teiko dobiti in ni nič vredno. V št. 253 Prosvete sem šital, da So v Montrcalu, Kanada, obesili štiri roparje, izmed katerih j« eden pvul Tony Prank. Nazu«. njem prijateljem in znancem v Zdrušenih državah kakor tudi v starem kraju, da to nisem jaz, ki Sem doma iz vasi Prem ali prav. zaprav iz Potoka Blajor. Če bi bil kdo v dvomih, naj torej vzame to na znanje. — Tonjr Prank. Kellogg, Idaho. — Kakor sem poročal v dopisu meseca septembra, da kompanija lahko dela z ljudmi prav kar se ji zljubi, ie nisem nič varal. Sedaj sem prepričan, da je vse resnica, ko vic^ kako ae tu ljudje drlo radi voli. tev. Tu pa tam slišim govoriti o volitvah, kamorkoli grem in rečem kako besedo sa progresivce. Plašno ss ozrejo poslušalci na vse strani in me opozorijo, naj mol-čim o tem, drugače da bom odpuščen od dela in izgnan iz naselbine. Obenem mi tudi pravijo, da je Coolidgeva stranka dobra, ker pod sedanjo vlado delamo vsaki dan in boljšega, da pričakovati ne more-mp. V tej naaelbini imamo torej eame take "'napredne" ljudi, kakor eden, tak je dragi, vsi kot bratje. J v Društvo organizacije "Eagles" je močno za tretjo stranko, iz česar bi lahko delavci pri tej drui-bi sprevideli, da je tudi novo politično gibanje precej močno pri nas. Ampak to ne zadostuje, ker Večina je vendar hote ali nehote na str sni stare kapitalističas stranke in le bodo vsa mesta ta-ko dršala kakor Kellogg, potem le bodimo uvetjeni, da smo še da' leč od delavske Sfcage. Bližnjim rojakom je znano, da; je pri naa dosti Hrvstov, ki se držijo sa napredne in govorijo, da imajo gospodina BadiČa, da jim bo smago prinesel v starem kraju. 6e človek govori s njimi glede Badiča, ao bolfeviki, ko pa jim omsni psolidga, so kapitalistični podporniki ' V prvem dopisu je bilo, ds sta i tu Skmo dve, slovenski družini, s zdaj ae jih je pa izdalo kakih pet ali šest. Je pač dobro, da bi * dali malo v javnost in bilo bi tudi dobro, da bi ustanovili sloves-sko društvo, katero nam bo najboljši prijatelj v slučaju bolemi ali smrti. Glejte, da se združite skupne in bomc ustanovili društvo 6. N. P. J. Hrvatje imajo svojo in Srbi tudi, samo sloves-skegs še nimamo. Po mojih mislih še jo par šlanov in ako jih še nekaj dobiipo, lthko ustanovimo čim hitreje megoče. Na volilni dan želim obilo šte-vilo za tretjo strsnko. Zsnimsti ts moramo bolj sa novo politično gibanje. Posdrav I — A. M. Bishop, Pa. — V tukajinji ds-selbini eo ae delavske razmer« spremenile in ao skorsj pod ničlo boljšega ai pričakovati vaj * dajne Ako ae bo kaj izboljlalo nam pokaže bodočnost. ■O naprednosti društev ne morem zabelešiti •napredka. Vsrok ao sfcbc delavske razmere, hkoro bi bilo leto prešlo brez kaka «s bare ali veselic/. Tako se je cl»n stvo 8. N. D. zavzelo, ds pnred veeelico na dan 27. novembrs, w je na Zahvalni dan (Tbank.gi*-ing). Prišetek veselice boobdvek popoldne s prvovrstno godb-Pittsburgha. Preskrbljeno 1 vsem potrebnim ss lsčne m w ne. kakor tudi m one, kije r£ sučejo, pri čemur bo skrbel rasni rojak ia Pfttsburghs. ga doma vabi vee rejase u nje okolice, da nas potetijo aa H mraovani dan. V .lične« alučajn smo tudi mi pripravljeai se svati vsbilu. Na svids^e^*^ novembra v Biahopu, ps. Vsb. B PB0OBJA jBrtan padoaTv" tržaški LM dovi ladjedelnic f^jfi P^ nji čaa p*ft ' 10. okt Je W 4l4etni <*eia Mevla, ki je bU aap«*« previjanju pnrnika. tina nad skladiščem aU je na rami težke stopil pmiMssss ■ n ceem smtrov glcbeSo v Pri pod^u si )* rsskt^i PROSVETA ikdeuek Kapitalisti hrepene It pa znižanju mezde. Pedperii Jedooti navadita ataH In novi naalov. Naši aaatopnlki »o val šivani tajttlkl In dnifl m* ttopniki, pri katarlh lahka platata narainlao. fferotatna na calo lato ja *S.00 In aa pollata pa HJO. Clanl a. H. P. j. pUUJo M *h>I lota $1.90 N n aala lala Za maato Chlcago In O-droHlito $6.00, pol Uln $3.2*, aa tla m $5.30. Z« Evropo atana aa pol i#-t»$400,aavaaUtopa$*00. Tadntk mM as Evropo $1.70. Clanl doplalaJsaaa» M pcitnlno. Narainino Ui>l» tudi »aal •zijata M n.«lo»i UPRAVNllTVO "PROSVETA" SM7 S. Lawndala Ava^ CHICAOO, ILL. 1'" 1 ■ tanrava pokttdia. 8am»e, atar <12 l«t, m Mini »«• inaniti i Klovtnko aU llrratieo * •vrbo ftenitra v etaroaU 1K do 90 Ut. Katero rea«U šivati na d«ft»li ia raaao »i«h m molitav, m jI nudi ugodna prilika. Imam farma bras dolga V piamo naj prilotl tudi tvoje sliko, katera aa nt a tava vrne. Tajnoet jamšana. nt naj f poiiljajo na naelov t Hlovenaki farmar, 2AA7 H. Uwn. dala Ara., Chleago, 111. f (Adr.) llantco Citjr, L not. — Stani-»lav Poatkowaki, prvL ruakl »ov-jataki poalanik r Mehiki, ja v8a-raj prilrl • trojim štabom r Mahi-iko meato. Velika maolioa Maki* Iklh komuniitov ga ja »prejela aa kolodvoru i rd^lml *a«tar»mi ia patjam "Intarnaalonala". Kaak »prejem ja iaal ▼ Vara Oruiu kjar aa ja iskreal aa aaba. Poala-aik aa ja naatanil r hotelu Rafia, kjar aaradao birajo ameriški tur let i (Fadaratad Pran.) Odfororl m vprašaaja. Eaandnp, Moai — Za aaalor aadoitu j« r PoaUailtro A mar likih »družnih drlav ? B»lgradu, Ju. foelavije, ali Konaulat Ameriških adrulonlh drlar r Zagrebu, Jugo-•1 arija, Kvropa. — Poidrar I Ballarttla, Pa. - Va nit vpr* Aaaja ja talko dati odgovor, Ca* aa faadar h» laaa aa r itari domovini v porajal dabl aapraatano aMBjajo in ni tiata atalnoetl, ka kar ja MU prad rojao. Ta ja rad! valata, ki aa akoraj • vaaklm dnem Maja ia radi iaroaa ia Juko«i« vije Cona iivoinemu leeu to-rai ; aarašša a padanja« ju-gaelaranekega denarja ta pada i naraHanjem rrednoatl dinarja. Vaakakar pa ao aaaa gaadorom ia ta*L A« jih primerjaaM eenam prad rajali, rlšje v raamarju s drugimi »tvarmi, lam ur Ja rtrok valji ia^oa. Aka aauaravata pro-dali avaja gatdova r atari domovini, jt najboljša, da te »brnet« aa faanaa ali prijatelja, ki ram palave aa aaaa. PosdrarI O* — Ulaaalška drulba a na-vadanim imenom nam al aaana. «'« eplnh rbetnje, bo nejhrl kaka mala lakalaa drulba. ki al aaaaa drugod N.^bolj^jr, 4a^aaj»r. »ijo, W vam bo pojaaullo. «• taka Božič aa prtbUluJ« Ia veok, ki m Kal avaJi rodli«lj«v, ouok, . - -___I fc.--— M g np rojalov, ne; w pMlatl jim DARILO a* vallkl f»r»»«lk. Ia« |m*lj'« v J«*»- davijo Miro« tar vama m Ia- IMMJIt iN «MUUUM A«., Veii N. T. "Utone"! i pMom 4% »«*aal! PONDELJEK, S, NOVEMBRA »■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a VASI POSU — NASI POSLI. 23%; aut teSTvOT^ s KADAR MUjf fteribraj, ali tatert «4 Vailb budmt, Jsa boMa, da m »krnele m bu fa Vate skrb n t* potrsb lisdne in m ndobno potovanj« bo — nato skrb. Kadar rta MaJallMI kaka aaabo Is starata kraja, pererl Ivo tortt: OSVETA ZADNJI- VAL. (DoIJo.) Napravila svs moMo le par korakov. Morda je pričakoval, da m bom kako branil, opravičeval, pojaanjtval; in da ga j« apet pograbilo prav zato, kar tega ni očakal - j . """" "Sicer p« mora biti va kril 2e emsi aebi dovolj talak in nima pravi«« mladič, kakor sera jaz, da ga vam dela I« teijegs. To mora biti n«. k«j »trajnega tako primerjanje: dvajaat lat na •ni strani ali le manj — ««demdeset ali ia val na dragi »treni! Od hodil« mora biti — prijet-no I Za va« na svetu m bi hotol poaUti tako atar I" Čudno, njegovo nearasno roganje me je razburilo veliko m«nj, nego bi «f mielil. Precej mirno sem tor«j odgovoril: "Ta imate popolnoma prav t Vsak ai sa sta-, rast. Jas pa vsm i« povem, da bi takega dneva, kakor sem ga dolivel dan««, ne dal sa deset valih klavrnih mladih leti Ia d* »I jo sreča teh ur od-tehtala tisoč takih takih primerjevolnih ur, o katerih ate govorili vi, ia ki otarega človeka na laloet res včssih obidejo. Sieer pa M MJm s vami razpravljati ne o tam, a« o drugem!" • In bjes posdrava sem krenil po drogi poti £os p«rk. - ■ 1 > v Z« hip je'o«tal presenečen na istem m««tu. ikel za mano. Potem je usglo pritel "Pravi" j« hropnil "Torej boj na nolJ In pazita se me obal" , - « Nisem se več o krenil. Samo ta občutek Mm imel t Kako na debelo so prav sa prar »krojeni vsi ti zekoni, da človek take livine n« sm« n^ meetu pobiti I Povedal bi 4&go4bo, kakor «« j« izvriila, in aodnik bi prikimal: frrar si atorilf Ampak — kdo mo j« povedal f Dssi ga ni-* sem imel več sa tako neumnega, kakor nekoč — toliko bistrovidnosti, naj jo ljnboeamnost baje oelo podvoji, mn vendar nisem mogel pripisovati, da je sam spoznal. Hrast mu seveda ni iel pravit, ona sama le manj — kdo torej f Kaj pa ,. . kaj pa, oko o tam I« splošno govore f . . . Kolikokrat se dogodi, da prej I« v«s •v«t vidi, nego ti 1« zsslutil! . . . " Jo j, kako neprijeten občutek je to 1. ., Proč z«to s to mislijo t XXVII. H Steno vedno isto solnčno življenje! Ksj je bilo torej prej med nsm« tako resnobnega, tako neismerno teškegst Včssih se ari kolo f-ezde t i, da kar samo nsko nesporssumljenje.. Ali si nisem bil 1« nekaj brsskončno neumnega vtep«l v glavo in ae boril potom s mlini na vstart Toda od kod ' potom na prim«r tisti njen jok na božični večer! Od kod I« eelo tisto pismo »j«n« matoref To dvoje vssj j« bresdvomno ne-ksj "positivn«g*Mt Vsekakor je bilo sdaj tak«, da aem ai vsak 'hip moral pomaty oči in s« prepričati, ali vs« prej-to je ni bilo samo; mučen a«n. Dan«« popoldne sta m« iznenadila Stana in Hrast skupaj. "Nekaj Čsaa je samo dab«lo glodal, ko mo j« ■rečal," j« veselo pripovedovala. "Ko pa j« rssu-mel — počasi Mv«ds, Ukor se spodobi sdvokatn — d« sem jss, se je dsl eelo prepričsti, d« bo najpametneje, U grebs skupaj sem gor k vam." In sploh j« jpomagsls na čudovito* lahek način tudi Hrasta preko vseh telkoč in sadrog ter ga mshoms, rekel bi. svrnlls v isto prisrčno ss-bavo, kakor sva jo bila ona in jas le vajena m«d »eboj. * ' Pogovor j« nenadoma preekočil na Mordeja. Niti ne vem, kdo ga je omenil, a dokaz brezpogojne, divne iskrenosti med nami je, da aem lahko na najbolj naraven način povedal, kako mi j« zadnjič pretil, čeprav aeveda ne zakaj. Hrs»tu »o se strastno saavetile oči, toda rekel iti ničeear. Stan« je gledala nekaj Časa pred »e. potem je dejala trdo in odločno t ".'»« bi ga ubila, če bi »e vas dotaknil! Ta-k«-«« človeks ni niti najmanj ikodal"* Osupel »em jo pogleda). Baj je iirazila skoraj V istih tusedah misel, ki »em jo Imel ju oni večer. Tofrs bebca. In le divjaka po vrhu, kakor mu pravite vi! Ne rečem, da je treba iztrebiti vse ljudi, ki »o nepotrebni, ker teh nas j« 1« preveč j smpak vtekskor vsaj vse, ki »o ikodljivl!" "Toda. Htsna! O lede Mordeja le ni tako gotovo, da je ftkodljir i Vsaj ne. da je bolj Ikodljiv, neto koriiten," sem se uumejal. "On je najmanj umen poljedelee in dober s^podar." "KH. že sopat to! In eelo vil To so vse sku-psj samo želo »veneval v srak. A nas je obenem ree todovito pomiril. T«-kaj potem aaso aaiii »pet v prisrčen, topel res-fsvar Točno ob enajsAh pa se je javil duge is oje-te vile. Za nobeno «eno m bi bUe tle s Hrastom aamim ponoči domov. "Dekle iz dobre hile mora ia eekr gledati na avoj glas. To ti$e zraven J" m^ je rekla takrat na božični večer, ko je zahtevala že od mene, da vzamem tndi Jakoba s seboj. "Ne- tem, da bi mi avet smel jro*f nelepo besedo, če bi v velikem trenutku v veliki stvari etopila z običajne potil" ' 'j • xxvii(. h- , Pa j« vendar vse zaman in vedno manj se morem ubraniti občutka, čigar teša se le veča od? dne do dne i da je vea ta čudovito sladka harmoniji, Id na^jo vee objela, ssfao nfvideana, samo ssčssns, samo narejena celo ... Da to ni pokoj, ampak la tišina; na ndr, ampak le premirje . . . Ha samo, da se včasih iz teb vedrin zobliska kakor daljni opoats za goro; tudi drugač« si ne morem raatolssaliti, da naj je ree tako popolnoma pokopano vse, kar je bilo. Prsvim si tako in grem pri tem skoraj "nun-stveno" od točke do točke: če bi bilo dekl« res doumelo, da iz tiste njene ljabezni dO stare« nič biti n« more, in le bi so bilo popolnoma in za vsalej odreklo — ali bi bilo potem le prillo aem nosa j f To je vendar proti vsaki logiki ali kakor bi to imenovali; in dokas je, da tega v življenju nihč« n« stori. Na grob nazaj hodil 1«, oko je le kaj zvese med teboj in tem* kar je v njVmt Kvečjemu, I« bi t« zanimalo, * kako m taka reč razvija potom, ko več nisi sam naravnost prizadet! če bi torej hodil ssme|a sebe gledat, kako v krsti ležil... A na j bo Stana tudi I« tako razumno bitj«, j« vendar prav«! globoki 8ut«čat da bi tako hitra n« samo pramsgala, ampak tndi že pozabila, kar ji je bilo že prod tedni skorpj naravnost vpraianje življepja in Smrti, sreče in neereče vraj. -J™?. -- L' Kaj j« bilo toroj prod vsem tisto, kar ji je da]p moči, da m jo dvignila s tslf In kaj jo nosi, da «« dr« vodno približno na ist^viiini, opominja-joča na; i»i*o, ki ^i samo od čaaa do Som vztrep. tsls « pe. otmi, pa zopet obvisela tam, kjer hoče t Priznam, da danes *seg« tog« U n« razumem. Tem samo, pravim, da je p9sebej to razmerje med njo in menoj polno neko čudna napetosti — napetoctž tetive na loku bi rekel, Id sieer ni uravnan na takotnji strel, ki pa tudi le ni dejan is rabo . X totiv« na loku, ki &ka na klinn ... Včaeih mi jo, da bi jo kar zapralal. Bes za-' pralal bi jot Cujel, dekla, kaj nameraval pravv ss prav t Ali ostsnež tu zdaj do poletja, ga preživi! pri nas in m Šolo potom vrne! k svoji materi, ali kako f AU pride! nato čez nekaj m«s«e«v spet in spet odide!, spet pride! f ?udi potem I«, ko bom jas le popoln stara«, hoda! ob paliel in brbljajoč neumnosti, če mo prej no vzame Bog? Ali lamo dotlej, dok^ir 1« n« nsjd«l Človek«, ki bi m ti zdel, da bo sstof • Ali pa da si m nasadnje odločila samo — čakati f ... Čakati ur«, da, trenutka, ko so v«« to, kar j« I« med nama, polagoma polagoma is čsaa in so pot«i# «amo dovrši* ker m ti zdi, da s« mota dovrliti; sko ne izgubil potrpljenju prej t . . . Res, tndi to j« mogoč«. In npgoč« j« celo, 4« se ras tako konča ... Na vsak način ji obeta' ta tiha (pt tudi več uspeha ... Oe bi še le boril, bi kar dejal, da mi jo tudi le n«jbolj neverna , . . «- • .. •_*«. v - ,, XXIX.• ' .•' J •'' \ ' ' " . v ' r' b i * ,t ,'. ' . ' Ne, zdaj je le čas, da pramagam tisti čut, ki mi j« branil vse doslej, govoriti naravnost o tem < čut srsmu eelo s§megs pred seboj, čut sramu pred svojimi sivimi sonoi . . . Ker sem naposled vrgel orožje obrambo is rok in se lahko vsak hip dogodi, kar prej nl»ezn hotel, n#J bi ao dogodilo ... Da «« namreč vprašam in si poskusim odgovoriti : Kakšna so prav za prav moja Čustva do gospodične Stane f Kskžna in kolika močit Da, pognm 1 Ali jas to dekle sploh ljubim in ali ni pripiaovati rosen razlogom treznegs razuma tndi pomanjkanju močnejiega nagnjenja, če aem toliko čaaa mogel odklanjati ie asmo misel, naj bi sprejel usode sadnji veliki dfert.. Pretehtal s«m vse in pravim t Ni dvoma, da mi je Stana draga, nad vae draga, bolj draga, nego ve« na sveto 1 Oa bi bilo treba Irtev, bi bil pri-pravlj«n sanjo Irtvovati vae! Reeimo, da bi bili I« časi, ko so razbojniki ugrabljali dekleta In zahtevali potem dkupnino — bres pomisleka bi dal in prodal vae, kar imam, p« d šel sopet služit svoj vsakdanji kruh. Za Hrasta, ki ga Imam tndi zelo rad in bi mu v atiaki gotovo pmsgal, niti svojih rad 1n bi mu v stiski gotovo pmagal, niti avojih glavnih udobnoati ne bi Irtvoval! Potem sem premotri! drugo vpraianje, ki je tO mo! nalih čustev enako pomombn« j ksj bi občutil, I« bi imel Stsno sa vedno lsgubiti; če bi na primer umrla f In dasi n j« silno težko »«nžo ssmisliti v t« položaj, se mi vendar zdi, da odgovoriti: čutil bi preeej isto bol, kakor aem oblatil, ko sem stal ob mrtvaikem odru evojegn sinčka . . . U kolikor bi bilo morebiti bolečina manjša, je sdaj manj odporna, aile v meni, toliko etarajtan človeku .. . Potemtakem bi bila moja čustva do nje v glsvnfln — očetovske f ' Na! Ta čuatva le sata niso očetovska, ker nteo tdmiens I savestjo — dolžnosti I In ta M-veet obtožuje tektnieo mnog bolj, nogo ae iiiaU navadno - Lahko bi me tu kdo eelo prekinil in dejal: "Kaj pa t« vest »kupnoeti — krvi t Aaj že sato le mora« reči. d« čutil do oje očetovsko, ker je fo vea močnejža od vaek drugih v««H" _ Ne bom rekel, da ni. toda sopet ns toliko, kakor ss misli navadno V nasprotju s — materinstvom na«» ra! in pri človeka, pri katerem ima va« anlmalift-noet W bolj podrejeno moč . .. Na, potem bomo rekli vsemu temu pač — pri jate! jat vo , . . Poeebno toplo, poesbno globoko i . . • ln aeveda s Heto dralečo pri-menja, ki osnača pnjsteljstra med osebami rao-Iičnega »pola . ž. Tako prtjataljetvo aamreč takrat. kader ni prav nič poleljeaja v njem . /. * " Rerk. ailao redko je tako raemarje — no-kdaj niti a« bi bil verjel aaaj ia eem ga imel aasa« aa kinarakl izgovor. Sdaj si ne morem kaj, u ne bi sa priznal «em aa M»bi . . . Navslto v3 toploti čustev da njega jas namreč tega dekleta ae paleHm •« «• IDalie nnbodnitč^ Vseuč prof. dr. Boris Xandk: 0 bojih v živalstvi. (JCONKC.) Kaj -srditi in nevstrsšeni boril-ci med^ golaznijo nalih delal ao kuščarji in martinčki. 0 njihovi razboritoati se lahko cenjeni bralec sam uveri, čc vamio martinčka v roko, ga nekoliko podraži ter mu pomoli pret. Martinček a« bo avojimi malimi zobki, ki seveda ne morejo prodreti in raniti kole, tako krepko zagrizel vanj, da bo ob visel na njem in ae ga n« bol zlepa otresel.. Martinčki in kuščarji se hranijo sicer le z žužki m glistami, toda če jih napade kak večji ropar, kača ali ptica, navadno ne pobegnejo, nego ae mu junaško atavijo v bron, večkrat zelo s uspehom. Deli ao navadnega martinčka k smokulji, ki si kaj rada privolči tako alalčico. Kača takoj mastne po njem, pa martinček ae izmakne, da ga ne zagrabi za glavo temveč za\>ep. Ta a« aeveda odlomi, a martinček se potegne nazaj. Ko amokhlja pogoltno rep, takoj zopet nadleguje okrnjenega siromaka. Pa glej gal Ne čaka, da ga kača napade, nego sam se vrle besen proti svojemu orjslkei^n naapvot-zagrize r grlo. Ko- niku in ae mn zagrize ča si ns more nikakor pomoči, o-tresava se nerodno, a do živegs mu ne more. Ko sta naposled lotom, je kači le prešlo vse veselje do nadaljnjih napadov. Pa sedaj martinček noče odjedati, nego isnovs se zsgrize v njeno telo in gs stisks na vso moč. Napoalad jo kača atrahopetno podbrile v kot, a martinček objestno koroca po zapuščenem bojišču, kot da si j« v zvesti svoj« zmage. y> • Opszovsli so tudi boj martinčka s kosom, ki se mu js mali pla-zive£ zagrizel-t nogo in gS ni hotel izpustiti. Kos je bil ves po-par jen, otressvsl se je, poeksko-val po travi, a msrtinčkove čeljusti so ga neizprosno tiščale. Celo ko se je kos dvignil, sioer preeej neokretno v srak, razjarjeni martinček ni „ popustil, Slično se je godilo tudi lahkomiselnemu vrabcu, ki je hotel msrtinčks ksvsniti. Msrtinek je prestregel napad, zagrabil vraW za Jtljttn In ga poučil o odlonoati avojega rodu. \ V Afriki in iztočni Indiji živo kuščarji, ki dozelejo dolžino 2 do 3 metrov, pravijo jim varani Primerno svoji velikosti so le mnogo razboritejli kakor njihovi cvropaki sorodniki. Kaj radi s« potepajo okoli naaelbin, kjer kradejo kokoii. Napadajo pa tudi manjše sesavce. Ce ao v nevarnosti, se branijo I avojim dolgim repom, ki kaj krapko tolče naokoli ter prelene oelo p««. Pri nas ljudstvo misH, da j« kuščar ali zelenec atrupena livaL To je seveda prazna' čenča; vae naše gaščerice ao nedolžne in koristne živalice. Toda na daljnem zapadu, v Mehiki živi res sorod-riik gaščeric, Id ni nič mnj strupen od modrasa. Američani ga zovejo radi njegove grde bradagi-čaate vnanjoeti gUski qpetvor (gilamonstor, heloderma juspee-tum). Ta kuičar ima v gornji in dolnji čeljneti sobe, ki ao llebasto izdolbeni. Otrovna žleza se ne nahaja t gornji čeljuati kakor pri kačah, nego v spodnji. Sok, ld ga proizvaja Žleza, Ima »lične laet-posti kakor otrov Žlebozobnih kač, vpliva na živčevje ter je na $2Sfi a poštnino vred. Jimmh Higebsa. Spisal Upton Sinclair, po-slovenil Ivan Moiek. PofMt ix«vlj«»ja tmen-Ikega proletarijata sa dan velfce vojne. Trda vezna. Cena |L00 s pofttnino vred. )' ZMkkL Spisal Ivan Mplek. Pove^ iz fttnino vred. ko , fizično biof«M«i> Spisal r! lovenU J. M. Zelo poduki H mnoge naturne aakoM in pok^j-. iiiiuiu in uusevnu. o mm Cena $1.60 a poitrino vred. iku Vezba- knjigi, naročeni skupaj, dobite Vee Wri knjige ia le* dr lolaijJHr. Naročbe, a katerimi je poslati denar, jena Književna Matica