Neodrešena domovina in obmejno šolstvo. —r Novo kulturno nasilje proti primorskim Slovanom. Kakor zriano. je tržaški prefekt pred enim tednom izdal okrožnico, s katero se prepovedujejo dramatske predstave v slovenskem in hrvatskem jfeziku. Sedaj se abjavlja nova okrožnica, ki izvaja še hujše kulturtio nasilje nad primorskimi Slovani. Šolske oblasti so razposlale okrožnico, ki se tiče tako imenovaniih »dodatnih ur«, med katerimi se je poučevala slovenščina oziroma hrvaščina, torej materinski jezik. Ta pouk je sedaj naši deoi kratkomalo preprečen. Okrožniea namreč glede dodatnih ur določa. da se med poukora slovenščme oziroma hrvaščine ne sme rabiti niti kaka knjiga ruiti učiti ipisanje. Pouk se ima vršiti pri teh dodatnih urah le na način ustmenih razg^ovorov med učltelii in učenci. Do danes se še ni moglo ugotoviti, ali gre pri tem za splošno naredbo. ki bi naj jo izdalo šolsko skrbništvo za vse šole Julijske Krajine. ali pa je ta okrožnica le čin posamnih šolskih ravnateljev. —r Prepoved slovenskih predstav ukinjena. Iz Trsta poročajo, da je tržaška prefektura obvestila jugoslovenskega poslanca dr. Wilfana, da je odredba o prepovedi prireditev v slovenskem in hrvatskem jeziku preklicana. V veljavi pa ostane še nadalje cenzura besedil. K temu uradnemu obvestilu pripominja tržaška »Edinost«: »Ta preklic rtas ne preseneča, iker smo bili prepričani, da se taka odredba ne more vzdržati«. Nadalje naglaša list, »da sfovensko ljudstvo ni zadovoljno, da se naredba le formalno prekliče, ampak je za pomirjenje javnosti absolutno potrebno, da prenteha vse oviranje delovanja slovenskih in hrvatskih društev. »Slovenci«, naglaša »Edinost«, tudi ne nastopamo proti pametnemu nadzorovanju delovanja društev od strani oblastev. Povedati pa moramo, da bi bila za vsa društva naravnost neznosna šikana, aiko bi se za namene cenzure zahtevali prevodl raznih dramatičnih del, ki se uprizarjajo na odrih. V ta namen morajo oblasti, ki upravljajo Julijsko Krajino, imeti na razpolago ljudi, sposobne za cenzuriranje slovanskih del. Treba je tudi, da se ta posel vrši hitro, da bodo društva pravočasno obveščerta o eventualnih ukrepih cenzure.« Končno naglaša »Edinost«, »da preklica prepovedi ni smatrati morda za kako politično zmago. Nam ni do talkiih lavorik, pač pa nam je v zadoščenje, da se je vsaj za hip na merodajnih mestih uveljavilo pravo spo- znanje. O kaki zmagi bomo mogli govoriti šefe tedaj, bo bodo taki ukrepi sploh nemožni. Dolžntost naša pta je, da se v imenu društev zahvalimo poslancu Wilfanu za njegovo energično posredovanje lako v Trstu, kakor tudi v Rimu.«