r66. §t. - 5. leto.
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 15 D. Letno 180 D.
Inozemstvo:
Mesečno 20 D. Letno 240 D.
®gla»is enostolpna mm vrsta za •“krat 50 para, večkrat popust
V Ljubljani, v soboto 22. julija 1922!
Plačan« do:
Licealna knjižnica
Pavšalni iranko.
Ljubljana.
IfH
dniStvo:
•A 1/L Telefon 360
prava:
Telefon <4
Rokopisi se ne vračajo. Vprašanjem je priložiti znantkr' za odgovor.
Poštnina pavšaHrana. Posamezne številke 1 Din.
Razprava v skupščini glede dolarskega posolila.
. Beograd, 21. luflji. (Izv.) Ob 9.15 dopoldni* j« otvoril predsednik dr. Ribar sejo narodne skupščine. Pred prehodom na dnevni red ]e imel spominski govor sa pokojnim ministrom Mfloradom Draškovičem. Omenil je, da so mu nekateri poslanci •poročili željo, naj bi narodna skupščina Prisostvovala današnjemu parastosu v sa-b°nil cerkvi. Dejal pa je, da pozna parlament zelo dobro blagega pokojnika in ve, 'da Je bil mož dela in da bi bil v današnjem frenotku gotovo sam pri delu. Zaradi tega I# predlagal, naj pošlje narodna skupščina 1« deputacijo posameznih klubov v cerkev. Dr% Ribar Je sklenil svoj govor z besedami »Slava pokojnemu Miloradu Draškovičn!« Vsa zbornica je zakllcaia »Slava mu!«
KRITIKA zakonskega predloga O POSOJILU.
Nato pride zbornica na dnevni red in nadaljuje debato o ameriškem posojilu. Zemljoradnlk Milivoje Aračič kritizira podvrsti vse člene predloge v zmislu predgovornikov. Uvodoma naglaša, da tvori to Posojilo epilog k demokratsko-radikalske-
režimu, ki je skoraj štiri leta vladal s pomočjo izrednih kreditov. Vladi pripisuje krivdo za finančno stanje, v katerem se da-Des nahaja država in Izjavlja v imenu svo-J®Ka kluba, da bo glasoval proti posojilu.
Nato povzame besedo radlkalskl posla-nec In minister za promet v prejšnji Paši-®*vi vladi Uzunovič. Veli, da predležeče posojilo nima nobenega političnega ali strankarskega značaja in da ta okolnost tvori možnost, da se o tem vprašanju objektivno ^spravlja in ga prouči brez vsakršnega *trankarsko-političnega predsodka ali obojestranske dlferencljaclje. Tu gre za posel finančno-materijalne naravi. V veri, da Ima Posojilo tudi ugodno politično stran, ne smemo zanemarjati glavnega momenta, kar M bilo zelo škodljivo za stvar samo. Govornik Ima pomisleke, ali nima morda določba, da se posojilo dolgo vrsto let ne snie konvertirati, kakšne politične tendence *** b* v tem slučaju utegnilo ovirati svobodo našega kretanja. Naša bilanca more biti le aktivna* ako storimo energične ukrepe. V vse panoge javnega življenja je treba nvestl varčevanje In uvoz omejiti. Strinja Se z argumenti dr. Dullblča. Uzunovič kritizira potem posamezne člene predloge In pravi končno, da v trdnem prepričanja ne more glasovati za predlogo, da pa iz tega noče kovati političnega kapitala. — Seja SK 1» potem ob 12.30 prekinila.
POSOJILO ZAKLJUČENO BREZ POMISLEKA.
Popoldne ob pol petih se je seja nadaljevala. — Radikalec Ljuba Matic kritizira posojilo in izjavlja, da ni Proti posojilu sploh, ampak le proti sedanjem posojilu, in da se z njim ne more strinjati. Vendar bo iz državnih interesov in iz strankarske jHscipline glasoval za posojilo. — poslanec dr. Milan Rojc (demokratski disident) izjavlja, da se brez izjeme strinja z vsem, kar sta izvajala dr. Dulibič in Uzumovič. Soglaša kar so stvar.10 in brez strankarske Primesi povedali drugi predgovorniki. On v splošnem ni proti posojilu,
ker je sredstvo, katerega se mora poslužiti vlada v gotovem položaju, zlasti ako gre za ustanove, ki ne bodo le koristile sedanjosti, ampak tudi bodočim rodovom. Govornik priporoča posojilo, ki naj gre v prid kmetijstvu. Nadalje pravi, da vlada ne podpira vseučilišč v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani iz posojila. Ni proti temu, da se sklene posojilo za železnice ali za kaj drugega, vendar pa mora nasprotovati, da se zaključi posojilo takorekoč na pamet in šele potem na to misli, čemu se pravzaprav porabi Za tak slučaj gre pri nas glede železnice Beograd—Jadran pri čemer ni predlagana ne trasa ne točka, kjer naj bi ta železnica prišla do morja. Dr. Rojc zaključuje svoj govor s tem, da bo glasoval proti posojilu, ker mora slediti svoji vesti.— Radikalski disident Aleksa Žujovič se izjavlja zlasti proti železniškemu programu.
ŽELEZNIŠKA POLITIKA V SLOVENIJI.
Posl. Karel Škulj (Jugoslovanski klub) govori o naši želez, politiki, zlasti v Sloveniji. Zahteva zvezo prog Kočevje—Ljubljana Zagreb— Ogulin—Sušak. Izjavlja, da je žalostno za Slovence, ako se v Beogradu naglašajo železnice, ki se nahajajo v italijanskih rokah in po katerih naj bi imela Slovenija dostop do morja. Kar je za Srbe Kosovo, to je za Slovence Rapallo. Zahteva tudi, naj se železniško omrežje v Sloveniji razširi. V prvi vrsti naj se zgradijo proge Murska Sobota—Ljutomer—Ormož, ki je bila obljubljena že povodom najetja 7odstot. državnega investicijskega posojila iz lanskega leta, dalje Bistrica—Novo mesto—Žlebič—Rakek, Št. Janž— Zidani most in Rogatec—Krapina. Radikalca Ante Radojevič in Vlada Savič se strinjata z argumenti predgovornikov in se izjavljata proti posojilu.
PROTI JADRAN. ŽELEZNICI ZA NARAVNO ZVEZO.
H koncu govori o stvari tudi dr. Vladimir DeŽelič (Jugoslovan, klub), ki pravi, da je misel gradbe jadranske železnice le fraza, ki jo ima vsakdo pred očmi in ki narod fascinira in ki ne dopusti, da se je kdo dotakne, ker je sakrosanktna. Jadranska železnica bo koristila le nekaterim kapitalistom, nikakor pa ne narodu. Zaradi tega priporoča bolj naravno zvezo zapada z vzhodom. Zgradi naj se dosedanja glavna zveza in položi naj se drugi tir na prog! Zidani most—Zagreb—Beograd, s čemer bodo kraji z dobro razvito industrijo zvezani s pokrajinami, kjer je bogato žitno polje in ki so bogate na naravnih zakladih in sirovinah. — Seja se je zaključila ob 8 in pol zveč.
Opozicija zapusti parlament?
Beograd, 21. julija. (Izv.) Danes le bila v parlamentarnih krogih razsrjena govorica, ki pa še ni potrjena. da se je opozicija sporazumela, da bo v znak protesta pri glasova-
nju o ameriškem posojilu za enkrat zapustila parlament, tako da bi bila za posojilo in za proračun odgovorna edinole večina narodne skupščine.
Def. sporazum med kmetiid in vlado
Beoograd, 21. julija. (Izv.) Danes s® ie določilo definitivno besedilo sporazuma med smaostojno kmetij-stranko in vlado. V smislu tega fPorazuma se vstavi v zakonski na-jJJo inozemskem posojilu v znesku • milijonov dolarjev nov člen, po “terem se za gradbo železniških
prog Kočevje — Stari trg — Vrbovško in Št. Janž — Sevnica dovoli iz prvega obroka posojila dva milijona dolarjev. Kredit za končanje te gradbe se bo dovolil iz bodočega posojila, ki se sklene v svrho gradbe novih železnic.
P°INCAREJEV PRITISK NA RE-PARACUSKO KOMISIJO.
Pariz, 21. Julija. (Izv.) Francoski Hlstrski predsednik Poincare je na.francoskemu delegatu pri re-Paractjski komisiji Duboisu spome-J^o, ki jo je izdelal skupno s finan-piin ministrom Delastyriem in v kateri hoče dokazati, da je Nemčija sama kriva sedanjega finančnega Položaja. Ministr. predsednik Poin-pre Pozivlje v svoji spomenici francoskega zastopnika, naj prosi komisijo, da ugotovi načelno krivdo Ciemčjje, da zahteva novih zastav?
nih pravic In da dovoli Nemčiji odlog pačila, a ne več kot za pet do šest tednov.
ŽELEZNIČARSKA STAVKA V AMERIKL
Pariz, 21. julija. (Izv.) Kakor poroča »Chicago Tribune« iz Washing-tona, je bilo radi stavke železničarjev črtanih iz voznega reda več nego 150 vlakov. Iz posameznih krajev države poročajo o nemirih.
ŽELEZNIŠKE ZAHTEVE NAROD-
NEGA SELJACKEGA KLUBA.
Beograd, 21. julija. (Izv.) Včeraj so poslanci narodnega seljačkega kluba predložili vladi svoje zahteve glede gradbe železnic Jankova Kli-sura-Merdare in Požarevac-Veliko Oradište. Zahtevali so tudi. da mora narodna skupščina še v tem zasedanju Izdelati zakon o vojni odškodnini. Ako vlada ne ugodi tem zahtevam, bo narodni seljačkl klub glasoval proti posojilu in proti proračunu. Ker pa je vlada rešila vprašanje ministra Puclja in ugodila zahtevam samostojne kmetijske stranke, se ni ozirala na te zahteve narodnega seljačkega kluba.
BIVŠI MINISTER RADIKAL’
UZUMOVIC PROTI POSOJILU.
Beograd, 21. julija. (Izv.) Dasi je radikalski klub na današnji seji sklenil, da imajo vsi radikalski poslanci glasovati za ameriško posojilo, je bivši prometni minister Uzumovič v svojem govoru na današnji seji narodne skupščine to posojilo kritiziral in izjavil, da bo glasoval proti predlogu. Zaradi tega sodijo v političnih krogih, da je poslanec Uzumovič s tem svojim činom izstopil iz radikalskega kluba in da se bo pridružil Stojanu Protiču.
ŠKODA PO BITOLJSKI EKSPLOZIJI.
Beograd, 21. julija. (Izv.) Včeraj popoldne je imel demokratski klub sejo, na kateri je sklenil, da ima vlada povrniti ono škodo, ki jo je povzročila eksplozija municije v Bito-lju. Klub je nadalje izvolil odbor, pred katerim naj se minister za so-cijalno politiko dr. Žerjav zagovarja radi znane milijonske afere z Jadransko banko. Ta odbor tvori minister Rafajlovič ter poslanci Reisner, Šu-menkovič in Kecmanovič.
PARASTOS ZA POKOJNIM MINISTROM DRAŠKOVICEM.
Beograd, 21. julija. (Izv.) Danes ob 11. uri dopoldne je šla deputaclja poslancev kot zastopniki posameznih paramentarnih klubov iz narodne skupščine v saborno cerkev, da prisostvuje parastosu za pokojnim ministrom Draškovičem, ki ga je pred enim letom ustrelil v Delnicah Alija Alijagič. Prisotni so bili zastopniki vseh klubov razen socialistov in republikancev. Cerkveni obred je vršil skopljanski škof Var-nava ob asistenci osmih svečenikov. Parastosu so prisostvovali vsi ministri, predsedništvo narodne skupščine, zastopniki raznih kulturnih, gospodarskih in pridobitnih krogov in velika množica ljudstva. Po parastosu je imel škof Varnava kratek spominski govor.
RATIFIKACIJA MEDNARODNE POGODBE O TRGOVINI Z OROŽJEM.
London, 21. jtilija. (Izv.) Svet zveze narodov je sklenil pozvati člane zveze narodov, naj pripravijo vse potrebno za ratifikacijo st. germain-ske konvencije, da se ratifikacijske listine lahko vlože pri zvezi narodov. To se tiče predvsem vseh signatar-nih držav in Amerike. (Opomba uredništva: Tu omenjena konvencija je bila podpisana 1. 1919 v St. Ger-mainu in se tiče trgovine z orožjem.)
Borzna poročila.
Curih,	21. julija.	(Izv.)	Berlin 1.09
Newyotk 521.25, London 23.23, Pariz 44.10, Milan 24.25, Praga 11.35, Budimpešta 0.35, Zagreb 1.525, Bukarešta 3.30, Varšava 0.085, Dunaj 0.105, avstrijske krone 0.0175.
Praga,	21. julija.	(Izv.)	Dunaj 0.115,
Berlin 9.65,	Rim 210,	Budimpešta 375, Pa.
riz 389, London 205, Newyork 45-85, Curih 888, avstrijske krone 0.13, italijanske Ure 207.
Zagreb, 21. jidija. (Izv.) Devize: Berlin 16.50—17, Dunaj 0.23—0.25, Budimpešta 5.80—6, Bukarešta 49.50—50, Italija 388—391.25, London (izplačilo) 382.50— 383.50, (ček) 0-383, Newyork (ček) 83-84 Pariz 708—710, Praga 189—190, Švica 1600—1657.25, Varšava 1.55—1.60. Valute: ameriški dolarji 82.50—83.50, avstrijske krone	0—0.30,	angleški,	angleški	funti 373—
376, nemške marke 20—21, italijanske lire 386—0.
Beograd, 21. julija. (Izv.) Dunaj 0.245, Berlin 16.80, Budimpešta 5.80, Bukarešta 49.25, Italija 386—387, London 372—373, Pariz 680, Praga 187.50. Valute: češkoslovaške krone 180, bolgarski levi 61, Tomun-ski 1»J1 48—48.50.
Pozdrav sokolskemu nara&alul
Danes pridejo v belo Ljubljano čete sokolskega naraščaja iz cele Slove* nije, iz cele Jugoslavije in iz bratske Čehoslovaške. Po ljubljanskih ulicah bo zabučalo mlado vrvenje, praznično razpoloženje bo zavladalo po naših trgih, nedolžne oči bodo žarele v ognju sokolskega življenja. Prisostvovali bomo vsesplošnemu bratskemu objemu najmlajše jugoslovanske generacije.
V tem pobratimstvu, ki bo, prvič v novi narodni državi, dogodek zgodo* vinskega pomena, kateremu bodo sledili v določenih presledkih mogočnejši itt plodnejši, se zrcali veliko nacionalno ozadje sokolskega gibanja. Sokolsko gibanje, po svojem izvoru in po svojih tendencah, stremi za čimkolektivnejširtt udejstvovanjem. Najprvo se je raztegnilo na področje posameznega naroda^ od stanu do stanu, nato je preskočilo narodno ozidje ter postalo vseslovanska gibanje. Vsi panslavizmi, od časnikarskega, političnega, kulturnovzajemnega do diplomatičnega in kongresnega, niso dosegli od daleč tistega uspeha, M ga je zaznamenoval panslavizem sokolskega gibanja. Pod okriljem sokolskih id&l smo zazrli vseslovansko skupnost kot največjo politično in kulturno idejo slovanskega človeka.
Tako je bilo pred vojno. Danes je vseslovanska skupnost pretrgana.
Rusija je vsled notranjega razpada izločena iz slovanskih računov. Prtšto bo drugače. Morebiti v najkrajšem času! Toda sokolsko gibanje je za nas Jvb goslovane dobilo novo nalogo, ki presega po svoji realni važnosti zaenkrdt njeno vseslovansko težnjo.	t
Sokolstvo je vidni nositelj ideje našega državnega edinstva in narodni vzajemnosti! Iz telovadne organizacije se sedaj razvija v nacionalno ustanovn z najvišjo nalogo: naša državnost, priborjena z nadčloveškimi žrtvami, stvor* jena po tisočletnem robovanju, naj se ohrani, naj se razvija, naj se izpopolniti Od ujedinjenja sem so se poizkusile raznovrstne krilatice, so se izmislila čudng gesla, toda ostala so brez haska. Proti njim se je narod pokazal ravnodušnega nesprejemljivega. Toda edinstvo je tu, država je tu in kar je poglavitno, sili so tu, ki to edinstvo vzdržujejo, ki ga izpopolnjujejo, ki državo afirmirajo. Na eni strani so to sile našega skupnega gospodarstva, vzajemnega kulturnega življenja, skupnega prometa in medsebojnega občevanja. Poleg teh sil pa so š« moralni fermenti državnega edinstva in narodne vzajemnosti, v prvi vrsti so* kolsko gibanje, ki je vsenarodna institucija od Soče do Vardarja, od Donava do Jadrana. Na izletih se dokumentira ta skupnost v zanosu in v povzdignjenih čustvih vidi se več kakor telovadni sistem in rekordne točke. Vsi čutimo novO, moralno skupnost, narodno vzajemnost, ki budi in vtrjuje našo nacionalno, zavest, našo mlado svobodno državnost. To je socialna, narodna tn politična dalekosežnost sokolskega gibanja. Te osnovne ideje Sokolstva se zavemo po* sebno pri pogledu na jugoslovatski sokolski naraščaj, ki bo danes in jutri ko* rakal po belih ljubljanskih cestah ter z bohotno prešernostjo klical »Zdravo!* in »Živijo!* mladosti, sokolstvu in jugoslovanstvu.
Če je jugoslovanstvo, kakor smo ga ravnokar očrtali, neodoljivi socialniI in nacionalni efekt sokolskega gibanja, tedaj je moralno ozdravljenje njega najsvetlejši individualni učinek. Ravno v naraščajskem sokolskem gibanju se razvidijo tiste duševne osnove, ki so širše, globejše, kakor pa navadni tehnični predpisi telovadnih sistemov.
V Sokolstvu tiče moralne In vzgojne ideje. Kulturni zapad išče že desetletja takozvano laično moralo, uspešen individualni in državljanski moralni pouk. Kljub vsem naporom njegovih znanstvenikov pa ne more najti eliksirja, ki je potreben sedanjemu materialističnemu svetu.
Sokolska utemeljitelji so ga našli. V sokolsko gibanje so položm tako gto* boke in uspešne etične in vzgojne ideje, da je ž njih pomočjo mogoče moralno ozdravljenje družbe in posameznika. Te osnovne baze Sokolstva se zavemo predvsem pri sokolskem naraščaja, pri naraščajskih nastopih. Če pomislimo, kako formalen je po večini naš šolski pouk, kako malo moralnih pobud nudi naše javno življenje, kako malo velikih vzgojnih idej, ki naj podajo hrbtenico najintimnejše človeške notranjosti, potem bomo znali spoštovati tn ceniti so« kolske vzgojitelje in mladino, ki se tem vzgojiteljem predaja z zanosom, z 'disciplino, s podrejanjem, s prostovoljno voljnostjo. V središču sokolskega vzgojeslovja je disciplina, je svobodno podrejanje, je volja do razumnega življenja, je trening hotenja, je končno radostno razmerje do sveta, dražb§ in naroda.
V znamenju teh nacionalnih in kulturnih vrednot naj je naš jugoslovanski in bratski češkoslovaški sokolski naraščaj v beli Ljubljani od srca pozdravljen^
Konec haaike konference.
ENODUŠNO POSTOPANJE ZAPADNIfi SIL PROTI RUSIJI.
Haag, 20. julija. (Izv.) Konferen ca je bila zaključena danes popoldne ob sedemnajstih. Splošno poročilo in poročila podkomisij so bila odobrena. Dalje je bila na predlog belgijskega zastopnika Cassiera soglasno sprejeta resolucija, v kateri se vladam, ki so bile na haaški konferenci zastopane, priporoča, naj ne pomagajo svojim državljanom, ako bi nameravali prilastiti v Rusiji imetje, ki je pripadalo drugim državljanom in ki je bilo po mesecu novembru leta 1917 brez privoljenja prejšnjih lastnikov ali koncesionarjev zaseženo. Cassier je pristavil, da je ameriški opravnik v Haagu pooblaščen izjaviti, da namerava ameriška vlada pristati na ta sklep in da Amerika ni voljna izpremeniti postopanja, ki se ga je držala doslej.
ZAKASNELI OPTIMIZEM
7' litvinova.
Haag, 21. julija. (Izv.) Kakor po* ročajo listi, je Litvinov pri nekeni razgovoru izrazil nado, da se za teden dni skliče nova konferenca, k!
h st?vr, c^a* ki jih je začela naaska konferenca, in sicer tako, da nosta z uspehom zadovoljni obe stranki.	«»,
Z RUSI POGANJANJ* NEMOGOČA;
Haag, 21. julija. (Izv.) V sklepni seji neruske komisije je bilo s<* glasno odobreno glavno poročilo, H Sa je podal ameriški zastopnik In ki ugotavlja, da je na tej podlagi nemo« goče in brez pomena nadaljevati po« gajanja z Rusi.
 , ■
GENERALNA STAVKA V
Rim, 21. julija. (Izv.) Stavka v Milanu, Turinu, Vercelliju, Alessan-driji, Astiju in Bielli se nadaljuje. Po nekaterih krajih je prišlo do manjših spopadov
DEMANTI UENINOVE SMRTI.
Haag. 21. julija. Izv.) Litvinov je napram novinarjem zavrnil v inozemstvu razširjajoče se govorice, da je Ljenln umrl.
ANGLIJA ZA MIR V EVROPI. 1
London, 21. julija. (Izv.) Reuter jev urad doznava, da je angleška vlada za obsežno rešitev problem* francoskih dolgov, kakor tudi vpra* šanja medzaveznišklh dolgov r Ev* ropi ter reparacij bivših sovražni« kov. Dan prihodnjega medsaveznfc škega sestanka za sedaj še xd doto* čen. Anglija meni, da bi se moral pa* stanek vršiti čirapreie*
»jUOOSlAVtjA- 227fiifija 1922
Štev: 1<5S.
NfiHkiMkani z Italijo.
Italijanska vlada je dala demisijo In ■ tem je padel tudi naš sporazum. V tretjič torej je padec italijanske vlade obrezuspešil rešitev našega spora s tem najnevarnejšim sosedom; v tretjič je naša vlada zamudila ugodno priliko. iVsakikrat je ta padec posredno ali neposredno povzročilo držanje ravno naše vlade in vsakikrat se Je položaj za nas poslabšal, tako, da so nas nova pogajanja vedno stala nove in večje žrtve, i
Zamujena konferenca v San 'Remo.
Prva zamujena prilika je bila konferenca v San Remu, aprila meseca 1920. leta. To je bila zadnja konferenca, kjer bi se bilo jadransko vprašanje še lahko rešilo s sodelovanjem velikih zaveznikov. Tistikrat je oficljelno kot zadnji predlog za rešitev veljal tako-zvani ultimatum od 14. januarja 1920, po katerem bi Reka postala neodvisno mesto pod garancijo Društva Narodov, Sušak bi pripadal nam, pristanišče z železnico pa Društvu Narodov, ki bi jih upravljalo v interesu naše države, Ogrske in Transilvanije (torej ne Italije). Meja bi bila šla tako, da bi vsa železnica Reka—Sv. Peter in seveda tudi Postojna in Idrija ostale naše, naš tudi otok Cres, Zader pa neodvisno mesto. Neoficielno se je med našo delegacijo v Parizu z Lahi razpravljalo o zboljšanju tega predloga.
Takratni laški ministrski predsednik Nitti je očito polagal večjo važnost 8* dobre odnošaje z nami, nego na teritorialne pridobitve. Toda naša delegacija iz neznanih razlogov ni šla y San Remo.
Sicer Je prišlo po San Remu še pod JUttlJem do sestanka in sicer v Pallan-ft; toda laški nacionalisti so bili že razburili Javno mnenje in na vprašanja podražitve kruha so se oni pridružili socialistom, ki so sicer odobravali Nit-tljevo zunanjo politiko in posledica te čudne koalicije je bil padec Nittijeve vlada	.	j.
'Rapallo,
Novo Glolittijevo ministrstvo ni priznalo Nittijevih koncesij in namesto, da bi mi dobili Libumijo, radi katere so ostala prejšnja pogajanja brezuspešna, je naša delegacija v Rapallu, proti izrecnim nasprotnim inštrukcijam kronskega sveta priznala Italiji vsa ozemlja med Reko in Sv. Petrom, celo do Snežnika, Postojno, Idrijo, Cres In
—	Zader, ne da bi v Albaniji dobila niti najmanjše koncesije.
Rapallska pogodba je pomenjala zlasti za nas Slovence naravnost katastrofa za našo diplomacijo pa dokaz popolne nezmožnosti. Iznenadila je same Italijane, še bolj pa Angleže. Naj-hulše pa je bilo, da nismo mogli doseči izpolnitve niti te pogodbe.
Grof Sforza je imel sicer resne namene; toda nacionalisti so ga ostro napadali, kar je deloma vendarle evakuiral Dalmacijo in ker je energično nastopal proti črnogorskim rovarjem. Nastop dalmatinskih oblasti napram laškim odvetnikom pa je izzval v Italiji splošno razburjenje, ki je prisililo Sfor-zo, da je začeto evakuacijo ustavil. V Rimu so tedaj naši zastopniki začeli pomladi lanskega leta razpravljati z laško vlado, kako bi se čim prej izvršila evakuacija še ostale Dalmacije in Su-šaka.
Moment je bil ugoden. Sforza, da se
obdrži a vendar Izpolni prevzete obveze iz Rapallske pogodbe, je bil pripravljen se zadovoljiti z vsaka Četudi le navidezno koncesijo. Pogajanja so glede ureditve do tedaj skupnih dalmatinskih poslov dovedla do lepih uspehov; toda naša vlada je zopet zavlačevala in se o nekih, sicer malenkostnih vprašanjih sploh ni hotela izjaviti. Tako je moral Sforza, ki je bil nazadnje reduciral svoje zahteve na naravnost smešen minimum, stopiti pred parlament z nerešenim Jadranskim vprašanjem in je podlegel zopet slučajni skupni opoziciji socialistov in nacionalistov.
Tudi druga priložnost je bila po očtti krivdi naše vlade zamujena. Prišel je Bonomi s Delia Torrettom kot zunanjim ministrom. O kaki evakuaciji ni bilo več govora. Ravno narobe Je nacionalistični Della Torretta povsod intrigiral proti naši državi, v Albaniji, Bolgariji in Ogrski, in s fašisti aranžiral znane pustolovščine na Reki. To je celo naposled v Italiji izzvalo odpor. Februarja meseca t. 1. Je prišel na vlado Facta s Schanzerjem in To-stijem.
Nova pogajanja v Sv. Margeritl.
Ta vlada je bila pripravljena izvršiti rapallsko pogodbo. Začele so se nove razprave. Toda Lahi so sedaj mnogo več zahtevali. Dalmatinski Italijani so namreč v preteklem letu naše uprave postali pozorni in so zahtevali natančno izvršitev vseh garancijskih določb iz rapallske pogodbe in iz konvencije o zaščiti manjšin tudi glede takih stvari, na katere lani, na začetku naše uprave, niti mislili niso.
Pod pritiskom Lloyd Georga in ne-všečnih razmer, nastalih vsled predolge napetosti, je prišlo v Sv. Margeritl in v Rimu do sporazuma, ki v nekih točkah ni povsem zadovoljiv, ki je pa vendar zagotovil evakuacijo v natančno določenem kratkem roku, obenem pa rešil mnogo za nas važnih vprašanj.
Laška vlada Je insistirala, naj se sporazum čim prej ratificira, da se ne razpalijo zopet, kakor že dvakrat, strasti, ki bi mogle zopet preprečiti to izvršitev. Tudi je čutila, da je slaba in da lahko o prvi priložnosti pade. Naša vlada je bila na to celo izrečno opozorjena.
Čudno postopanje naše vlade.
Toda način, kako je naša vlada od prvega početka postopala s tem sporazumom, je pokazal, da vodilnim možem tudi sedaj ni bilo do rešitve jadranskega vprašanja. V javnost so se pustili le nezadostni komunikeji in tendenciozni intervievi; nasproti Lahom pa so izvestnl ministri prihajali vedno z novimi zahtevami, če so Lahi prejšnjim ugodili. Krsteljeva demisija je navidezno dovedla do odločitve v zmi-slu ugodne rešitve; v resnici pa, kakor smo videli iz zadnjih poročil, so se ravno v jezikovnem vprašanju zahtevale neka baje formalna a za laško javnost nesprejemljive spremembe, ki so preprečile perfekcijoniranje sporazuma.
Tretja priložnost zamujena.
In sedaj, kar se je prorokovalo, se je zgodilo: laška vlada je padla vsled koalicije ljudske stranke in socialistov in s tem je padel tudi sporazum. Evakuacija je zopet za nedogleden čas odložena in reška luka ostane še zana-prej za naš izvoz in uvoz zaprta. Nacionalisti so sicer v parlamentu takrat podlegli, toda s padom sporazuma so dosegli, kar so hoteli, da se namreč
prepreči konkurenca Reke Trstu in Benetkam in da ostane Zader še vedno središče širokega od Lahov zasedenega ozemlja tretje cone.
Kaj je vzrok temu čudnemu, od naše desorientirane javnosti popolnoma krivo prešojevanemu postopanju naše vlade? O tem v drugem članku.
Pred smrtio.
Urednik beograjskega lista »Videlo* je našel priliko, da je posetil v zaporu atentatorja Stejiča, ki je bil, kakor se bodo naši čitateljl gotovo še spominjali obsojen na smrt na vešalih, pa pozneje od kralja pomiloščen na 20 let ječe. Stejič je, okovan v težke veriga na hrbtu, z glavo obrnjeno v zid, pri njem pa je stal orožnik z revolverjem v roki. Urednik »Videla*, star Stejičev prijatelj še z dobrudžke fronte, je prišel, da v očigled smrti na vešalih pregovori Stejiča, ki je na lanski Vidov dan vrgel bombo proti kralju Aleksandru — da prosi za pomilostitev.
Stejič mu pravi:
— Praviš, da naj prosim za milost. Koga naj prosim? Kralja bi prosil, toda jaz vem, da mu bo vlada dejala, da kot ustavni kralj niti v vprašanju pomilostitve ne sme imeti svoje lastne volje, pa bo potem moja prošnja prišla pred obznanovce v rešitev. Jaz pa nečem prositi ljudi, ki so prinesli »Obznano«. Pa ni samo »Obznana«, ki me odvrača od prošnje! Jaz sem na sodišču čisto in jasno, iskreno in pošteno Izjavil, da nisem vrgel bombo na kralja, niti ga nisem nameraval ubiti. Bomba je bila naperjena samo kot protest, ognjen protest proti nasilnemu in brezdušnemu režimu. Ni se mi verjelo in obsojen sem. Ce je tako, naj gre še moja glava. Zakaj naj prosim, če se mi ne veruje in če hoče režim na vsak način mojo glavo!... Samo nekaj me peče! reče Stejič po kratkem odmoru in preneha.
— Peče ma ker sem bil en trenotek slabič. Jaz nisem bil nikdar bojazljivec, niti takrat ne* ko ml je vsak trenotek prinesel nove bolečine... Videl sem, za kaj gre, pa sem si mislil:
— Kaj da napraviš, Spasoje?! Ves svet je uverjen, da si strašno mučen in da si moral govoriti, kakor so od tebe zahtevali!
— Kaj da sem govoril, vprašaš! Ničesar, brate, nisem govoril. Prisiljevali so me, da sem podpisoval ono, kar so oni napisali. Kaj sem jaz vse pretrpel in na kakšne načine so me mučili, to vem samo j:.z in moji ,nučite!ji. Pa o tem ne bom govoril. Tudi na sodišču nisem hotel govoriti o tem. Ko sem bil že takrat slabič in se nisem mogel upreti satanskim mukam, nečem niti sedaj pripovedovati o tem mučenju. Glavno se je na preiskavi ugotovilo! Ugotovilo se je namreč, da me ni niti Filip Filipovič, niti Vladimir Čopič, niti Nikola Kovačevič nagovarjal na atentat. Vse kar sem storil, je bi! moj zamislek. Nikdo ni sodeloval, niti nisem jaz deta da bi se dal pregovoriti.
— Ali nima torej niti sedaj smisla nagovarjati te, da prosiš za milost? sem pripomnil smejoč se.
— Pusti neumnosti, prosim te, me Je prosil Stejič. Mnogo večji gospod je to poskušal že pred teboj, toda zaman. Ali me razumeš? Zaman! Kar jaz enkrat rečem, je pribito!...
— A kdo je ta »večji gospod«, če ni tajnost, sem radoveden vprašal Stejiča.
— Lahko ti povem, če ravno hočeš, je odgovoril Stejič smeje. Ne sa-
mo, da ni večji, temveč je manjši, čisto majčken. Ko je prišel v celico, sem mislil da je kak kavarniški »pikolo«, ki je prišel s kakšnimi ponudbami za obsojence »na belom hlebu«. Majčken je res, toda velik mu je naslov, Ali uganeš, kdo da je bil?
—- Ali ni morda...
— Je, on je! Laziča Markovič, minister pravde. Tako se nama je predstavil, meni in čakiju. In on je! Nobeden drug bi ne mogel priti v tem času. Prišel je ponoči med nedeljo in pon-deljkom.
— Pa kaj je dejal?
— Dejal je: Gospodje, najvišje državno sodišče je potrdilo sodbo prvega sodišča. Stejič, vi ste obsojeni na smrt in obsodba se bo izvršila. Imate pravico prositi za pomilostitev in jaz sem prišel, da prevzamem od vas prošnjo!... Jaz sem molčal in mu nisem odgovoril niti besede. On pa je zopet ponovil: »Obsodba se bo izvršila, če ne boste prosili za pomilostitev!«
— Pa naj se izvrši, mali gospod, sem mu dejal. Kaj me to briga! Saj vidite, da vas nisem jaz klical, temveč da ste sami prišli... Potem je on nekaj govoričil, toda jaz ga nisem poslušal. Sedaj mu je odgovarjal Caki, toda kaj in o čem sta govorila, ne vem. Spominjam se samo, da mu je Caki kazal zob, katerega mu je izbil Vukoman in da je dvakrat trikrat ponovil: »Mi nočemo milosti! Mi zahtevamo pravico!« Caki mi je drug dan dejal, da mi tudi on svetuje ,da prosim... Baš je vetrnjak, to človeče!...
Tako Stejič po »Videlu«. Objavljamo te vrstica da spoznajo naši čita-telji tega atentatorja-komunista, kako se obnaša, govori in misli v očigled smrti.
w
]8 II Sil
Uvaževani praški list »Tribuna« piše v svojem uvodniku od 18. t. m. med drugim sledeče:
Tretja država, katero je zadela kriza, je Jugoslavija. Tamkaj se je tekom časa vzgojila že tradicija odstranjevanja kriz:	Pašič zagrozi z
demisijo, koalicija se ustraši, popusti in zopet gre to za nekaj časa dalje. Samo za nekaj časa pravimo! Ker situacija ne bo rešena vse dotlej, dokler bo obstojala koalicijska družitev radikalov in demokratov z dosedanjim vladnim načelnikom. Sedanja večina je družba z omejeno zavezo za pridobivanje moči v državi (pri tem jo ta družba z omejeno zavezo kljub vsem intrigam, terorju, nasilstvu in trikom stalro zgublja. Op. uredn.); vsakdo ve, kr j to pomeni. In če je bil zadnji spor radi notranjega ministra predmet Pašičeve demisije, se je zgodilo to le vsled tega, ker stoje pred volitvami, pri katerih lahko notranji minister svoji stranki mnogo pomaga. Težišče konsolidacije v Jugoslaviji leži v rešitvi srbsko-krvatsk. spora in te sedanja koalicija in vladna grupacija popolnoma gotovo ne prinese. Sedanja Jugoslavija je popolnoma nekaj drugega, kot je bila stara Srbija, in kdor je izborno razumel staro dobo, ni treba, da je strokovnjak tudi v novi dobi. To se vidi povsod; država, katera bi vsled svojega notranjega bogastva, vsled svoje lege, vsled narodne »jednolitosti« svojih državljanov, vsled delavnosti svojih državljanov mogla Igrati znamenito vlogo, izgublja samo vsled notra-
njih zmed eno zunanjepolitično akci^ jo za drugo, kurz dinarja pada iU železnice ne vozijo, kot bi morale. In vse to samo zato, ker nima nikdo poguma postaviti se proti Stankovi domišljavosti, ker se ne more najti novega človeka. Oblaček krize se je pojavil na obzorju in je zginil, žali-bog. Škoda. Malo burje, katera bi iz* čistila težki, dušeči vzduh, bi Jugo* slaviji ne škodilo.«
Tako sodijo o naših razmerr.n dobrohoteči nam inozemci. Pri naš pa se še najdejo ljudje, ki gredo čez drn in stm za sedanjim režimom in verujejo na »Jutrovo« pisanje kot na sveto pismo, pri tem pa se zgražajo nad klerikalci in tercijalkami, ki de* lajo ravno isto. Oboji so brez vsa* kega kriterija. Le žalostno je, da nas mora na to opozarjati že prijatelj« sko nam inozemstvo.
Obračun.
Krsta Cicvarič, dosedanji ljubljenec Svetozarja Pribičeviča, in na« robe, Svetozar Pribičevič in njegov dosedanji ljubimec Krsta Cicvarič sta se sprla. Gospod Krsta Cicvarič je že napisal »obračun« s Pribičevl« čem, kateremu bodo sledili iz peresa tega razboritega novinarja še čedne j ši Za danes prinašamo nekaj odstavkov prvega »Obračuna«:
Krsta Cicvarič pravi, da se sicer strinja s Pribičevičem, v kolikor se tiče narodnega edinstva, da pa on gre še dalje. Cicvarič je proti belo« rokcem in radikalom, v katerih družbo je sedaj zabredel Pribičevič. Cicvarič hoče ne samo državo, ki je ena in nedeljiva, temveč tudi državo, ki je izpolnjena z demokratično in socijalistično vsebino, on hoče režim politične svobode in socijalne pravice, njegov ideal je socijalna republika. (Pripominjamo, da je Cicvarič monarhist oz. republikanec po po« trebi in da menja ta stališča tekom enega dneva!). Vsled tega je začel g. Pribičevič ovirati g. '."-Hanča. Cicvarič ima namreč nekega prijatelja in tega je poizkušal kandidirati
V	Državni svet, ker mu bi bil tamkaj potreben in koristen kot politični poročevalec. Izrecno pravi, da ga je kandidiral za to, ker mu je že nekoč izpodletela njegova kandidatura za poslanika. Gospod Pribičevič pa mul ni šel v tej zadevi na roko. Nasprotno! Zvezal se je z njegovimi najhujšimi radikalnimi nasprotniki. Tako je Cicvaričev kandidat propadel. Na koncu pristavlja sledeči značilni stavek:	»Imel	sem	veliko	razočaranje
v g. Stojanu Protiču, za katerega sem se bil 1. 1915, ko se je uahajal v veliki nepriliki, z uspehom angažiral; sedaj sem doživel novo razočaranje v g. Svetozarju Pribičeviču. Zaslužil je, da ga pošljem za gospo-dom Protičem.«
Kako lepe stvari se godijo v Belem gradu! Glavni urednik nekega dnevnika postavlja svojega kandidata za Državni svet, da mu bo služil kot politični'poročevalec! Že prej ga je nekoč poizkušal spraviti na poslansko listo! Ker mu gospod Pribičevič ni hotel storiti te osebna usluge, ga začenja napadati in pošiljati k vragu. Lepe so bile dvedanje zveze med gg. Pribiče/ičem in Cicvaričem, če se poslednji postavil zahtevo, da kar nominira svojega poročevalca kot kandidata za Drž. svet?
Mčojski dan dne Z3. julija.
Dne 23. julija se vrši 1. pred-zletni dan I. jugoslovanskega vseso-kolskega zleta z nastopom naše mladine. Iz vseh krajev naše države prihiti naraščaj v belo Ljubljano, da manifestira za sokolske ideje. Naraščaj in deca, obojega spola prihaja v Ljubljano, dne 22. julija. Vodniki In vodnice posameznih žup se zglasijo takoj po prihodu v pisarni Saveza, kjer dobijo potrebna navodila. Clani-spremljevalcI naraščaja naj pridejo po možnosti v kroju, Članice spremljevalke pa v telovadnem k.o-ju. Dne 22. julija zvečer se vrši seja sodnikov in sodnic v zlet d pfsaml. Isti dan zvečer se vrši pozdravni večer naraščaja in razni koncerti.
Dne 23. julija ob 6. uri zjutraj Se prične tekmovalna telovadba moškega in ženskega naraščaja. Eno uro poprej je že odprta oblačil-nica na telovadišču, v kateri je tudi zbirališče Vodniki naraščaja privedejo naraščajnike v četah tako zgodaj, da bodo vsaj en četrt ure pred
6.	uro vse vrste že pripravljene za tekmo. Vodniki naraščaja so odgovorni za to, da dobijo naraščajniki pred nastopom topel zajterk. Tozadevna navodila dobijo ob prihedu y Ljubljano. Sodniki in sodnice se zberejo pol ure pred začetkom tekme
V	pisarni T. O. na telovadišču. Pred tekmo je dovoljen vstop v oblačilni-co samo tekmovalcem in njihovim •premljevalcem — češki naraščaj, ki ima med našo :kmo svoje izkušnje.
lahko vstopi v oblačilnice ob poljubnem času.
Ob 8. uri zjutraj se prično izkušnje dece obojega spola. Vstop v obla-čilnico je dovoljen ob 7. uri. Obenem prihajajo v oblačilnico tudi naraččaj-niki, ki nastopijo pri izkušnji in skupnih vajah, toda ne pri tekmi. Tudi za te velja pravilo, da ne smejo prihajati posamič, temveč v četah pod vodstvom svojih vodnikov. Takoj po končani tekmi in izkušnjah dece se izvršijo izkušnje obeh naraščajev. Ob 11. uri dopoldne je pričetek izprevoda naraščaja. Iz-prevoda se udeleži samo naraščaj moški in ženski od 14. do 18. leta. Jugoslovanski naraščaj se ucvori v predpisane redovne tvorbe že v obla-čilnicah na telovadišču. Četrt ure pred obhodom t. j. ob t. j. ob 10.45 dopoldne pa mora biti ves naraščaj na zbirališču za izprevod in sicer na Bleiweisovi cesti z začetkom ob Dunajski in čelom proti Dunajski cesti. Točno ob 11. uri krene povorka po Dunajski cesti do glavne pošte, Aleksandrovi cesti do Narodnega doma, Bleiweisovi cesti, Rimski cesti do Valvazorjevega trga. Emonski in Cojzovl cesti, čez Sv. Jakpba most in r Trubarjevi ulici do Sv. Jakoba trga po Starem trgu in Mestnem trgu do magistrata, kjer je stik.
Rešilne postaje so: na kolodvoru, v poslopju kreditne banke, v poslopju policijskega ravnateljstva, v šoli na Grabnu, na magistratu. Pred magistratom napravi naraščaj stik po navodilih T. O. potem pozdravi mo*
sto Ljubljano in savezni starosta. Odhod izpred magistrata se vrši v isti razvrstitvi, kakor je prispel po Stritarjevi ulici in Frančiškanskem mostu na Marijin trg, po Prešernovi ulici, Dunajski cesti do križišča z Gosposvetsko cesto, kjer je razhod. Razhod velja samo v toliko, da posamezni vodniki in vodnice s svojim naraščajem korporativno odidejo iz izprevoda, posamezni oddelki pa naj se ne razidejo, temveč korakajo skupno h kosilu. Pri tej priliki ponovno opozarjamo, da naj naraščajniki tudi po mestu ne hodijo posamič, Istotako naj vodniki in vodnice prevzamejo skrb, da ne bodo naraščajniki pri plačevanju ogoljufani. Popoldne ob 4. uri je pričetek javne telovadbe. Jugoslovanski naraščaj in deca nastopijo s svojimi zletnimi vajami za se, potem pa z vzornimi vrstami skupno s češkim naraščajem. Oblačilni ca bo odprta ob 3. uri. Naraščajnikom posamič ni dovoljen vstop — samo v oddelkih pod vodstvom vodnikov. Pol ure pred začetkom telovadbe mora biti vsakdo na svojem mestu.
Spored naraščaj s L ega dneva: Dne 22. prihod naraščaja, sprejem na kolodvoru in nastanitev. Od 5. do 6. ure večerja naraščaja v Narodnem domu oziroma na prostoru ob Dunajski cesti. Ob 6. uri zbirališče naraščaja na prireditvenem prostoru. Spored: Pozdrav češkega in jugoslovenskega naraščaja, telovadna akademija itd. Ob 8. url zveiet
predstava v dramskem gledališču »Snegulčica in škratje«.
Dne 23. julija ob 6. uri tekma naraščaja J. S. S. na telovadišču, od 7. do 9. ure skušnje češkega naraščaja, ob 8. uri skušnje naraščaja J. S. S., ob pol 11. uri nastop naraščaja k povorki, ob 11. uri povorka.
Naraščaj se zbira ob 10. 45 uri dopoldne na zbirališču za izprevod in sicer na Bleiweisovi cesti z začetkom ob Dunajski cesti in čelom proti Dunajski cesti. Točno ob 11. uri krene pohod po Dunajski cesti do glavne pošte, Aleksandrovi cesti do Narodnega doma, Bleiweisovi cesti, Rimski cesti do Valvazorjevega trga, Emonski cesti, čez Sv. Jakoba most in po Trubarjevi ulici do Sv. Jakoba trga po Starem trgu, Mestnem trgu do magistrata, kjer je stik in poklonitev mestu Ljubljani.
Popoldne: ob 3. uri zbirališče naraščaja v garderobah na telovadišču.
Ob 4. uri javna telovadba.
1. proste vaje moške dece,
2. proste vaje ženske dece,
3. proste vaje češkega moškega naraščaja,
4. proste vaje češkega žer.sl.ega naraščaja,
5. proste vaje Jugoslovanskega ženskega naraščaja,
7.	v2orne vrste češkega in jugoslovanskega naraščaja na orodju.
Po telovadbi zbirališče na prire-: ditvenem prostoru v Tivoliju. Olj pol 9. uri zvečer dramska predstava; »Deseti brat« in v Filharmonični dvorani koncert.
Dne 24. t. m. ogled mesta, izleti« odhod naraščaja.
, Prihod naraščaja y Ljubljano. (Navodila železniškega odseka.) Naraščaj mariborske župe se pripelje v Ljubljano, glavni kolodvor z rednim vlakom št. 35, ki odhaja iz Maribora ob 10.04 uri inf pride v Ljubljano ob 14.21 urL yiak! bo primemo ojačen.
Naraščaj in članstvo celjske 2u-1 pe, zlasti društvo iz Savinske In Sa-leške doline, Celje, Laško, Radeče, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in društvo Litija se vozi s posebnim vlakom, ki odhaja iz Celja ob 12.30 in pride v Ljubljano 14.50. Vsi udeleženci teh društev se morajo brezpogojno peljati s tem vlakom.
Naraščaj gorenjske sokolske župe se vozi deloma (društva Bohinj, Bled, Jesenice, Javornik, Mojstrana.. Radovljica) z rednim vlakom št. 915, ki odhaja z Jesenic ob 13.57, deloma (Kranj, Tržič in društva južno od Kranja) s posebnim sokolskim vlakom, ki odhaja iz Kranja ob 15.20.
Udeleženci iz Vrhnike prihajajo s popoldanskim vlakom št. 1436 ob. 16.51, iz Kamnika pa s popoldanskim vlakom št. 4035 ob 16.24.
Dolenjci obeh prog se vozijo z vlakom, ki prihaja v Ljubljano ob 14.10,
Notranjci se vozijo najbolje z br« zovlakom št. 14. za katerega s« 1«.
mm
Dnevna vesti.
j_,. Jf&nct tn nemškutarji postajajo že
Sv- v, -ub'iani precej nesramni NI jim do-’™<, ca se svobodno kretajo in uganjajo tudi Stvari, ki nam Slovencem v ne-r*«n» Avstriji, žalostnega spomina, prav Kotovo niso bile dovoljene, temveč hočejo *Kt*« tudi važno in delo odločilno vlogo v d gosP°darskih in denarnih inštituci-lati, Fa tud tega jim ne odrekamo, vsaj ti-8um ne, ki delajo res v interesu našega narodnega gospodarstva. Da pa se poslužujejo gotovi gospodje in gospodiči raznih “'kov in nečednih manipulacij v ta namen, da bi igrali vodilne vloge in podjetja izrabljali v svoje špekulativne svrhe, tega pa Kratko malo ne bomo mimo prenašali. Za danes naj zadostuje toliko, drugič bomo govorili jasneje in brez pardona.
—	Živahna debata glede palače »De-mvske zavarovalnice zoper nezgode v Ljubljani. Kakor znano je zgradba palače ljubljanske delavske zavarovalnice projektirana v velikem obsegu, za katero so pro-fačunani stroški na 85 milijonov kron. Za-??i—>	, e^avska zavarovalnica pa, ki funk-
cijonira kot centrala sl namerava tudi zgrabi J?0'0 uradno palačo, toda precej manjšo oa nameravane ljubljanske. Vsled tega j}° s® pa Pretečeno sredo med zastopniki zagrebške centrale in ljubljanske podružnl-2® °“1,e Precej živahne in ostre debate.
+ srebčani so bili mnenja, da to pač ne ®re. da bi se zidalo v Ljubljani večje poslopje nego v Zagrebu, ker Je v Ljubljani 8 podružnica. Naj bi se torej polovico nameravane vsote, torej 42 do 43 milijonov ?ast°pi!° Zagrebu To pa seveda zastopni-ljubljanske zavarovalnice ni bilo po 5 ix ,onec koncev je bil ta, da so Zagrebčani odšli domov in bodo svoj odgovor Poslali pismenim potom.
*7 y po klic rekrutov. Letos rekrutova-m mladeniči se letos ne bodo vpoklicali v le mladeniči, rojeni 1901 in starejši It * °.vanl za železniško komando (sa-Obračajni bataljon)’ bodo vpoklicani v za-«?xiU IPeseca oktobra 1922. Oni mlade-J°'eni 1902 in rekrutovani za železnl-komando (saobračajni bataljon) in vsi ,rutovanct 2a železniško komando »	■ bataljon) bodo Vpoklicani v kader
zaCetku meseca aprila 1923.
,tr°ški za vidlranje dijaških potnih čin,v' Nemčije prihajajo pritožbe naših •»k K£V? da morajo plačati za vizum po 820 j , “akaj se naša vlada ne pobriga za to, 01 znižala dijakom, ki uživajo celo revne P°re vsaj te stroške. Vsota 820 Mk Je p? “'Jaka v Nemčiji že celo premoženje. rre“ nedavnim časom je bila v Gradcu konferenca nasledstvenih držav, kler se je obravnavalo to vprašanje. Celo revna Nem-*?a .Avstrija je za svoje dijake znižala te tn . j' Dobro bi bilo, da bi se javnost za aadevo malo več zanimala. tie«T . ni Prenapolnjen. Zadnji čas so nio« itZ]rosi^ vesti, da je Bled prenapol-;en m da se odsvetuje tujcem prihajati tja. ♦num j 1 točnih Informacij moremo ugo-tin I . i® Da Bledu še dokaj stanovanj in pZpo'aso, posebno v hotelih »Triglav« _ *~yropa« ter po zasebnih vilah. Tudi ni «tav .|S0 cene P° blejskih hotelih in re-v i t mi Pretirane, temveč so enake onim n. .. ,?nl* kar znači z ozirom na prevoz-i i vi, ^vi*’ ki se skoro vsa dovažajo Ijani * *e P°stavke nego v Ljub-
.	7* Občinstvo iz Slovenije, ki ietos v
»redno obilnem številu poseča Krapinske toplice, se priporoča, da potuje v Krapinske Toplice preko Zidanega mosta In Za-Prešlča do postaje Zabok — Krapinske topilce, kjer čaka avtobus. Sedež stane 160 K Za osebo s prtljago vred. Odhod vlaka iz Ljubljane ob pol 6. zjutraj in opoldne, prihod v Krapinske toplice ob 2. popoldne oz. ob 7. zvečer.
Demokratska stranka sklicuje zbor zaupnikov za mariborsko oblast za dne 13. avgusta v Celje. To se bodo zopet izrekale zaupnice. Ce se bodo tudi v Celju po-Uubovall, še ne vemo.
—	Uboj. Posestnik Mih. Kokot iz Dre-,pri Zavrču je delal na svojem trav-5» * ki leži na hrvatski strani v občini K njemu je prišel mejašev sin jJajdek ter ga s kolom udaril po glavi, da J® Kokot kmalu izdihnil. Ta Gajdek ima že *retw uboj na vesti.
tnrttT Kmetski praznik na Bleda priredi 1001 letos dne 8. septembra SKS.
v Krškem. V nedeljo 23. t m. MoVj0 *e bo vršil y Krškem javen shod arodno-socija!istične stranke. Danes v noto zvečer se bo vršil istotam ustanov-»občni zbor krajevne organizacije NSS
za Krško In okolico. V nedeljo ob 7. uri zjutraj se bo vršii tildi javni shod NSS v Radečah pri Zidanem mostu, učiteljice, ki so že položile praktični Izpit ter nimajo nad 10 let službe.
— Učiteljice za gospodinjske šole. Ministrstvo prosvete pošlje v začetku prihodnjega šolskega leta v gospodinjske šole na Češkem 12, na Slovaško pa 4 učiteljice v nadaljno izobrazbo. Priglasiti se smejo le
— Umrla je v Stobu pri Domžalah tovarnarjeva soproga ga. Helena Cerar, roj. Peterlin. Sožaljel
— Na zimski kmetljsko-gospodlnjskl šoli v Repnjah (p. Vodice na Gorenjskem) se prične novo šolsko leto s 16. oktobrom t. 1. šola traja 6 mesecev, od 16. oktobra t. 1. do 15. aprila 1923. V zavod, ki je v rokah šolskih sester iz reda sv. Frančiška, se sprejme 12 gojenk z vso potrebno oskrbo. Oskrbovalnina znaša 325 Din na mesec. Prošnje za sprejem gojenk, ki morajo biti najmanj 16 let stare, je vlagati do 15. septembra L L pri vodstvu kmetijsko-gospo-dinjske Šole v Repnjah p. Vodice, Gorenjsko.
— Umrl je v Novem mestu gostilničar in posestnik g. Fr. Jakše, star šele 37 let. Pokojni je bil brat spomladi na Vranskem umrlega učitelja g. Iv. Jakšeta. Zapušča mlado vdovo Faniko iz znane Konškove rodbine v Trojanah. Pokojniku blag spomin preostalim naše sožalje!
— Vinorejsko društvo za gomjerad-gonski okraj se ustanovi prihodnjo nedeljo v Slatini—Radencih.
— Zagorska steklarna ogrožena. Steklarno v Zagorju, ki je med najboljšimi v Sloveniji, nameravajo ustaviti, ker se morajo steklarji izseliti iz rudniških stanovanj, a prvatnih stanovanj ne dobijo.
— Rudniško restavracijo v Zagorja je prevzela gospa Štefanija Vodlan.
— Ponesrečen rudar. V rudniku Kisovec pri Zagorju je padel rudar J. Tonjko s premogovnim vozičkom vred v 8 metrov globok jarek ter se hudo poškodoval na glavi. Oddali so ga v ondotno rudniško bolnico.
— Rudarska stavka se pripravlja v trboveljskem revirju. Draginja skokoma narašča, zato je položaj za rudarje nevzdrž-ljiv. Zaenkrat Je pričakovati mezdnega gibanja rudarjev vseh organizacij.
Ljubljana.
— Prošnja hišnim posestnikom v Ljubljani. Dne 22. in 23. t. m. v soboto in nedeljo, pride na prvi predzletni dan češkoslovaški in jugoslovenski sokolski naraščaj v spremstvu svojih roditeljev in vodnikov. Pokažimo tudi na zunaj, da smo veseli tega obiska in da mile svoje brate in goste srčno pozdravljamo. Vse hišne posestnice naprošamo, naj v teh dveh dneh okrase svoje hiše z zastavami, kar naj na vse, ki pridejo med nas napravi najboljl utisk, in jim trajno ostane v spominu. Bodimo vljudni in prijazni proti vsem, ki nas obiščejo v teh dnehl Ljubljana naj ohrani svoje dobro ime!
= Poziv vsem Sokolom v Ljubljani in okolicil Danes, dne 22 t m, ob 9.25 se pripelje na glavni kolodvor češkoslovaški naraščaj. Poživljamo vse brate, da se v kroju udeleže sprejema bratskega naraščaja, ki odide takoj po prihodu po Dunajski cesti. Sodni in Komenskega ulici v pripravljena stanovanja na učiteljišču.
— Mestni magistrat vabi vse hišne posestnike. da ob slavnostnih dneh vsesokol-skega zleta in sicer od 11. do 15. avgusta ter ob predzletnih dneh dne 23. Julija in 6. avgusta v pozdrav mnogoštevilnim gostom iz vseh slovanskih ter raznih tujih prijateljskih držav okrase svoje hiše z zastavami, v prvi vrsti po onih cestah in ulicah, kjer se bodo vršile slavnostne povorke.
=* Za stanovanjsko hišo Mestne hranilnice ljubljanske so začeli kopati temelj v Dalmatinovi ulici tik Štrukljevega hotela. Kmalu bodo v sredini mesta vsa stavbišča zazidana.
** Narodno ienstvo, ki namerava prispevati z jestvinami in brezalkoholnimi pijačami k pogoščenju našega Sokolskega naraščaja, se opozarja, da dopošlje darila v soboto, dne 22. t. m. zanesljivo med 13. in 15. uro (1. do 3. pop.) na Slavnostni prostor pod Tivolijem (bivše dirkališče). Uhod poleg »Kino Tivoli«.
Gostilničarji tn kavamarjl se v lastnem Interesu opozarjajo na občinsko davščino na ponočni obisk gostiln in kavarn in na igre v teh lokalih. Odslej se bo izvajala stroga kontrola. Posledice zanemarjanja so občutne.
=» Apolo kino vSiški predvaja r soboto 22, Ir. nedeljo 23. t m. veliki pustolovski roman v 6. dejanjih: »Mimo sreče«.
*	Smrtna kosa. V Lichtenturnovem zavodu je umrla Sabina Zrimšek, dijakinja III. razreda meščanske šole. Pogreb bo danes popoldne Ob 4. uri iz Miklošičeve ceste štev. 9. N. v m. p. J
Maribor.
Naprosilo ravnateljstvo južne želez-n‘Ce, da dovoli znižano vožnjo. Vsi ®stali udeleženci naraščajskega dne morajo posluževati rednih vlakov.
Odhod iz Ljubljane 23. n 24. t m. Gorenjska dru?tva, razun Bohinja ln Mojstrane se vračajo domov s posebnim vlakom, ki odhaja lz Ljubljane, državni kolodvor (Šiška) 23. t. m. ob 21. uri ter vozi do Jesenic, Bohinj ln Mojstrana f® vračata 24. t m. z rednim vla-ob 7. uri. jVrhnlšld vlak odhaja ob 22.20.
«1 2upa Celje in Maribor ter dra-viY? Litija se vračajo 24. t. m. z v£S0m 8t 42 b ob 8. url zjutraj. Ta dn« °d tega dne redno vsak ‘NaraSčaJ kamniškega okrožja ob 24. t m. z rednim vlakom
-	1.0»	vsa	društva ob dolenjskih
tratTt^T * rednim vlakom ob 7.50. No-udein* * vlakom ob 5.50. ,Vsi ostali mi rlrt1,01 odhajajo z najugoduejši-rednlmi vlaki.
Kriromn * t a n 11 e v nafaSSaja. tflin n a*ci nara5žaJa se opozar-Lr na navodila stanovanjskega od-L d J1, 5tevllkl letnega Vestnl-£5;. Prihodih vlakov bodo nav-?a kolodvoru zastopniki stanovanjskega odseka. Pripominja se, da J moški naraščaj nastanjen v »• mestni deški šoli (Komenskega uli-111 učiteljišče, Resljeva ce-ni/ii. Zenski naraščaj pa na L mest-
S,	dekllgki šoli pri Sv. Jakobu in na ®estnl deški šoli ob Cojzovi cesti.
I fl h 51 n*JU ?
naraščajni dan. Dovoz za avtomobile in vozove je dovoljen edino po Linhartovi ulici.
Dohod in prodaja vstopnic pri blagajnah za:
Glavno tribuno in polovico severne tribune, predelek I. in II. pri glavnem vhodu za vozove, dohod po Dunajski cesti na Linhartovo ulico.
Glavno in polovico južne tribune, predelek III. in IV. pri glavnem vhodu za pešce, dohod po Dunajski kakor tudi Martinovi cesti na Dovozno cesto in med obema pokopališčema.
Člansko tribuno In drugo polovico južne, oddelek I. in II. pri južno-vzhodnem vhodu z Martinove ali Dovozne ceste.
Kot park za avtomobile in vozove je določen prostor pred novim pokopališčem. Da se pri vhodih ne dela nepotrebna gneča, naj ima vsak po-setnik prireditve pripravljeno vstopnico in naj jo nosi vidno. Kajenje je strogo zabranjeno. Fotografiranje na telovadišču je prepovedano. Vstajanje s sedežev med telovadnimi točkami naj se opusti. V vseh ozirih se je pokoravati odredbam rediteljev, ki imajo na levi roki rdeč trak.
Predprodaja vstopnic se vrši v pisarni J. S. S. v Narodnem domu vsak dan. Ker je zanimanje za zlet veliko .opozarjamo, da sl vsak v lastnem interesu že v naprej preskrbi vstopnice za yse telovadne prireditve.
Začasni odbor gradbene akcije za Maribor vabi na sestanek dne 25. julija (torek) ob 17. uri v dvorani gospoda okrajnega glavarja. Namen sestanka. 1. Poročilo za-bede potom zgradbe novih hiš ter zgradbe časnega odbora o narčtih gradbene akcije za Maribor v svrha olajšanja stanovanjske novih stanovanj potom pri- in prezidav že obstoječih hiš; 2. tozadevni nasveti udeležencev sestanka; 3. določitev naslova gradbenega odbora, organizacije gradbene akcije in volitev odbora.
Razstava vrtnih pridelkov. Društvo vrtnarjev za Maribor in okolico priredi od 8. do 17. septembra t. I. svojo prvo razstavo kot poseben oddelek pokrajinske obrtne razstave v Mariboru.
Baronova smola. Barona Krištofa Knoblaucha je prijela policija v brzovlaku, ker je bil brez potnega lista. Vrniti se je moral v Celje. Toda gospod baron se je zopet vtihotapil v jedilni voz vlaka ln ponudil natakarju 300 dinarjev, da jih izroči policijskemu komisarju, ki bi ga potem spustil čez mejo. Policijski komisar pa je gospoda barona zopet zasačil v vlaku ter ga v Mariboru izročil policiji.
Svinjski semenj v Mariboru. Na današnji svinjski semenj je bilo prignanih 133 svinj in šest koz. Cene so bile svinjam od 5 do 6 tednov starim po 350 do 650 kron za komad, od 3 do 4 mesecev starim od 1500 do 1650 kron, od 8 do 10 mesecev starim 2500 do 2800 in eno leto starim svinjam 3000 do 3500 Ijron za komad. En kilogram žive teže je stal 60 do 66 kron, za-klanomeso pa 74 do 78 kron.
CeSle.
Pertinačeva nova tovarna za posodo, katera je bila lansko leto postavljena na Sp. Lanovžu, je pričela obratovati. Podjetje je precej veliko, moderno urejeno ter bo nudilo mnogoterim novega zaslužka. Industrija se pri nas v Celju lepo razvija.
Dvorano v poslopju mestne hranilnice na Krekovem trgu so te dni pričeli reno-virati. Tam se bo po končani renovaciji nastanil mestni muzej, ki bo potem zopet dostopen občinstvu.
Poslopje nekdanje vojaške bolnice na Ljubljanski cesti nasproti hotela Skoberne se nahaja v tako škandaloznem stanju, da Je sramota. To poslopje, ki se mu že skoro podira streha, služi danes še nekim skladiščem ln vojaškim konjskim hlevom. Naj bi vendar merodajni faktorji gledali na to, da bi se podrtija ob prometni cesti kmalu popravila, ker drugače je res nevarnost, da se bo lepega dne vse skupaj sesulo na kup.
Nenavadno hladno vreme nam je prineslo zadnje deževje. Noči in jutra so mrzla kakor v Jeseni. Med deževjem minulo sredo, so opazovali prebivalci v Pečovniku in Zagradom v celjski okolici tudi snežinke. Pač nekaj nenavadnega za čas pasjih dni!
Mestni hiši takozv. »Josefs-Hot« na Dolgem polju ste, kakor čujemo, prešli v last nekega Srba. Novi lastnik bo obe hiši preuredil. Iztrebil tudi potok Koprivnico, ki teče mimo ter postavil škarpo. Z izreblje-valnlmi deli se Je že pričelo. Namerava baje tudi postaviti na tovarniškem polju novo tvornlško poslopje.
Celjska socijalna demokracija se je zadnji čas očividno zopet postavila za advokata celjskega preostalega nemškutar-stva. Ob vsaki priliki se čutijo naši inter-nacijonalni socijalisti dolžne, zagovarjati preostalo renegatstvo. Zato pa tudi opažamo zadnji čas, da to naše nemškutar-stvo zopet predrzneje dviga svoje glave. Radovedni smo, kdaj postanejo tl nemški zagovorniki pametni. Ali Jim ni dal dovolj brc za njihovo uslužnost že nemški tovarnar Westen? Ali niso nemškutarji v zahvalo na cesti ponoči pretepali že nekega njihovega tajnika? Torej bodite pametni in in ne dajajte potuhe ljudem dti vam vaše uslužnosti plačujejo z brcami!
Ptuj.
Krajevna organizacija NSS vabi na sestanek v sobotodne 22. Julija ob pol 20. uri v Narodni dom vse svoje pristaše in somišljenike. Razven poročila okrožnega tajnika iz Maribora je na dnevnem redu tudi poročilo o izidu revizije mestnega gospodarstva po preobratu.
Razstava slik prof. Janovskega lz Maribora ni uspela. Slike so bile res krasne, med nlitni remek-delo slika z bojišča »Kajnova osveta«. ki je zaslužila, da si jo vsak ogleda. Ptujčani so pokazali, da nimajo za to smisla. Od 5 tisoč prebivalcev Je obiskalo razstavo v 10 dneh vsega skupaj 84 oseb, tako da je avtor zapustil Ptuj v slabem spominu, Naši demokrati vedno kričijo o gospodarskem ln kulturnem delu. Vprašamo jih samo, kje da so bili sedaj, da si niso razun par oseb ogledali te razstave. Mogoče ne spada ta med kulturo? Vsak umetnik, ki je prišel do sedaj v Ptuj je imel te slabe Izkušnje in kulturen škandal je, da se naša inteligenca tega ne zaveda.
Primorje.
Slavnost »Šolskega društva« v Sežani, ki je bila za dan 2. julija prepovedana, se vrši z istim sporedom dne 6. avgusta v prostorih hotela »Pri treh kronah« Dopoldne istega dne se vrši ustanovni občni zbor »Šolskega društva« v dvorani g. Smuča.
Poboj. V Beči pri Knežaku je 20-letni Vidmarjev zabodel pred gostilno 22-letnega Marka Tomšiča, ki se bori s smrtjo v postojnski bolnici.
Trije samomori v Trstu zaradi nesrečne ljubezni. V Rojanu se je zastrupil Stanislav Vidmar, v ulici S. Vito se le zastrupila 20-letna Ivanka Nfigleln, v Garibaldijevi ulici pa se je ustrelila neka mladenka pred vratmi svojega ljubimca.
V	Sočo je padel in utonil pri Podgori 56-letnl Iv. Poberšič. V vodo Je padel vsled pijanosti.
Nasilni sorodniki. V Rlhemberku sta dva sorodnika napadla zaradi neke dedšci-ne 62-Ietnega Ivana Kerkoča ter ga tako zdelala z noži, da je obležal nezavesten. Y mnenju, da Je starček mrtev, sta ga nasilneža vrgla v neko golboko Jamo. Ko je prišel Krkoč zopet k zavesti, Je klical na pomoč, nakar so ga mimoidoči domačini rešili iz jame ter ga prepeljali v goriško bolnloo, '
Pokrajina.
CM podružnico za Grobelno in okolico je v torek 18. t. m. obiskal družbeni tajnik g. Franjo Škulj, Na poziv gt. preds. Mici-ke Vuga se je zbral odbor ter stavil razna vprašanja in želje glede nadaljnega dela v prid slovenske mladine. V kratkem se osnuje v tukajšnjem okraju par novih podružnic. Na delo. kar vas je v okolici Lemberga in Pristave!	________
Sokolstvo.
Prihod češkega naraščaja. Češki naraščaj pride v Ljubljano v soboto 22. t m. ob 9.25 dopoldne. Poživljamo bratska društva Ljubljane in okolice, da se udeleže sprejema češkega naraščaja v kar največjem številu. Zbiramo se ob pol 9. uri zjutraj pred Narodnim domom, odkoder odkorakamo na kolodvor. K sprejemu naj pride vse članstvo, članice in naraščaj. Pridite polnoštevilno, da sprejmemo dostojno naraščaj češkega Sokolstva. Zdravo! Starešinstvo.
Vozne ugodnosti. Za ves naraščaj je dovoljena četrtinska vožnja na državnih in polovična vožnja na južni železnici. Na vstopnih postajah se kupijo: na državnih pol karte, na južni cela karta; vozne listke je shraniti, ker veljalo za vožnjo tja in nazaj. Na vstopnih postajah daj žigosati legitimacijo (na Južni železnici tudi vozni listek!).
Vsem župam ln društvom. Opozarjamo, da je znižana vožnja po železnici za naraščajski dan dovoljena le na podlagi posebnih zletnih izkaznic na belem papirju, označenih z I., in sicer na južni in državni železnice za udeležnike 50 odstotkov, za naraščaj pa samo na državnih železnicha 75 odstotkov popusta normalnih voznih cen. Zato morajo nositi legitimacije za poslednje navedeno olajšavo na državni železnici vrhutega še žig: »Telovadec, Vežbač«. Končno pripominjamo, da brez potrdila o Udeležbi na zletu ne velja nikaka vozna olajšava za povratek.
Seja sodnikov za naraščajsko tekmo dne 23. Julija vrši se v soboto, dne 22. t. m. ob 9. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma.
Člani v kroja obeh ljubljanskih žup, ki se udeležijo sprejema češkega naraščaja, se zbirajo v soboto ob 9. uri v Narodnem domu.
Zletnl znak velja tudi za predzletne dneve. Opozarjamo brate in sestre, da imajo z zletnim znakom dovoljen vstop k vsem prireditvam na zletišču. Zletnl znak se nosi pripet na levi strani prsi. Vsak ga dobi pri svojem društvu.
Rediteljstvo. Odsek za sprevod poživlja vse svoje člane, da se snidejo radi na-raščajevega sprevoda v nedeljo, dne 23. t. m. točno ob pol 10. uri dopoldne na Kongresnem trgu poleg vremenske hišice. Polnoštevilna udeležba dolžnost. — Načelstvo.
MM in
Spcil in turistika.
Lahkoatletlčnl meeting za prvenstvo Vojvodine. 16. t m. je priredil vojvodinski savez lahkoatletične tekme za prvenstvo Vojvodine. Izidi, ki so pa slabi, so bili nastopni: 100 m Djarfaš 11.5; 200 m Grujič 23.8; 400 m Bence 56; 800 m Miškovič (Ki-kinda) 2.7.4! 1500 m Miškovič 4.37.9; 5000 m Stefanovič (Beograd) 18.30; metanje kro-glje Ambroži 13.31: metanje diska Ambroži 40.91; metanje kopja Jovanovič 36.15; skok v višino Jovanovič 163; skok v višino s palico Wagner 275; skok v daljavo z zaletom Bogdan (Kikinda) 6.34; troskok Radl-vojevič 9.87.
Športna zveza gluhonemih v Franclji je priredila te dni velik športni meeting v Lionu. Pri meetingu so sodelovali gluhonemi Iz Cele Franclje. Razpored je obsegal plavanje, atletiko, kolesarstvo in nogomet
Gledališče in glasba.
NARAŠČAJEV DAN.
Povodom poseta bratskega češkoslovaškega in jugoslovanskega naraščaja v Ljubljani v dneh 22. in 23. Julija 1922 priredi zletnl odbor JSS na čast gostom dve predstavi v dramskem gledališču in mladinski koncert v dvorani »Filharmoničnega društva«. Pri prireditvah sodelujejo iz prijaznosti: operna in koncertna pevka sestra Pavla Lovšetova, vokalni kvartet »Primorje«, to so gg.: Banovec, Pečenko. Rajer in Zupan, dalje cenjeni »Šentjakobski gledališki oder« in bratski »Dramatični odsek Sokola na Viču«. — Spored: sobota, 22. julija 1922. (Narodno dramsko gledališče.) »Snegulčica in škratje«. Pravljična igra v 5. dejanjih (9 slikah). Režiser: br. Fr. Belič. — Začetek ob 8. uri zvečer. Cene vstopnic za naraščaj: Sedeži v ložah in parterju po Din 2, ostali sedeži in stojišča po Din 1. Nedelja, 23. julija 1922. (Dvorana Filharmoničnega društva.) »Mladinski koncert«. —1 Spored: 1. a) Dr. Gustav Ipavic: »Vse mine«, b) Kamilo Mašek: »Pri zibeli«, c) Anton Hajdrih:	»Cerkvica«.	2.	Oskar	Dev:
Slov. narodni a) »Gozdič Je že zelen««, b) »Plavarska«, Marolt France: Srbski narodni a) »Zar je morala doč«, b) »Moj dilbe-re«, 3. a) Josip Prochazka: »Moravska narodna«, b) Vasilij Mirk: »Jutro«, (četvero-spevi.) 4. a) O. Dev: »Kanglica«, b) Josip Pavčič: »Ciciban-ciclfuj«, (solospeva s klavirjem.) — Odmor. — 5. Marolt France: Slovaški narodni a) »Boleraz«, b) »Paso! Jano«, Koroški narodni a) »Jaz pa mam konjčka«, b) Gor čez izaro«, (četverospe-vi.) 6. a) I. Kačerowskij: »Kolo«, b) V. Novak: »Pfed spanim«, (solospeva) s klavirjem). 7. a) Anton Foerster: »Spak«, b) Marolt France: Slovenski narodni »Oj tam za goro«,	»Prvo leto sem služil«. »Oj	ta	sol-
daškl	boben«,	(četverospevi). 8.	p«"*®
Premrl: »Na dani«. — Začetek ob pol '?• "ri zvečer. Cene vstopnic za naraščaj: Sedeži v prvih devetih vrstah po Din 2, ostali sedeži po Din 1.50, stojišča po Pin 1- Net|e-Ua, 23. Julija 1922. (Narodno dramsko gledališče.) »Deseti brat«. Narodna igra v petih dejanjih. Spisal Fran Oovekar. Režiser Cesar.	Scenerija	in luč po načrtih	g.	arh.
Ing. R.	Kregarja.	— Zajetek ob 8. uri	zve-
čer. Cene vstopnic za naraščaj: Sedeži v ložah In parterju po Din 2, ostali sedeži in stojišča po Din 1. Prireditve so namenjene predvsem bratskemu naraščaju, vendar sme Iste posetitl tudi drugo občinstvo, a slednje le proti plačilu vstopnic po običajnih cenah. Vstopnice se dobivajo v pred-prodarji pri bratu Vrečarju v trgovini Ti-sovne zadruge, Prešernova ulica, na dan predstave pa pri Magajni dve uri pred pričetkom. Brate Vaditelje vodnike naraščaja prosimo, da zbero zneske za vstopnice, da pravočasno vstopnice kupijo in da privedejo korporativno svoj naraščaj k prireditvam. Pred vstopom se je javiti enemu izmed rediteljev.
Nova učna knjiga. V Cirilovi tiskam v Mariboru je izšla druga, nekoliko predelana Izdaja »Zgodovine katoliške Cerkve«, ki io je soisal dr- Anton Medved, profesor v Mariboru, potrjena od cerkvene oblasti hi pokrajinske uprave za Slovenijo. Cena 20 Din.	_
»A/avis«. Fcsmi. Zložil Igo Gruden. Izdala in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani Marijin trg 6. Ccua broš, zvezku 7 Dm. ve*,;
S> !'in.	,	,	.
NXIV. umetnostna razstava v Jakopi* fevem pi.\ilionu se otvorl začetek mes. av« gusta. V razstavo se sprejmejo dela s oven-skih umetnikov vseh smeri. Pri izberi nof poslovalo umeln. tazsedišče. Prijave in po-šiljatve naj se naslove na R. Jakopič, Ljubljana. Tur laški tu št. ? ozir. Umetnostni paviljon uaikf.sneje do 26. t. m.
»Mlada greda*. Spisal Ivan Albreht Izdala in zaiožila Zvezna tiskarna v Lju» ljani, Mrijfn trg 8. Cena broš. zvezku 12 50 Din.
»Malenkosti«. Spisal Ivan Albrecht. Izdala in založila Zvezna tiskarna v Llublja-nl, Marijin trg 8. Cena broširani knjigi 6 Din.
»Rastlinstvo naših alp.* Spisal Ferdo Seidl. Izdala in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena vez. knjigi 8 Din.
Podkrajšek. Računstvo za lesne obrte,
V	kr. zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani je izšla knjiga: Podkrajšek, Računstvo, za lesne obrte, mizarstvo, kiparstvo, re*-barstvo, strugarstvo, kolarstvo, sodarstvo, Cena mehko vezani knjigi 13 Din., poltrdo vezani knjigi 15 Din., ki obsega na 178 straneh splošni del z naukom o računskih o-krajšavah, ter osnovne račune s celimi in desetinskiml števili ter z navadnimi ulomki. Obsežno je v tem delu posebno poglavje O merjenju geometrijskih likov in teles, ki j« opremljeno tudi z risbami. Temu sledijo poglavja o novcih, vrednostnih papirjih, denarnih zavodih, o zavarovanju delavcev, ter procentni računi. »Strokovni del« p« obsega kalkulacije In sicer nakupne in prodajne, proračune in rentabilitetnl račun. —< Dodatek vsebuje različne uteže in mere, novčne enote različnih držav, specifične teže raznih teles, nekaj zavarovalnih tarif, naobrestitelja za dobo 1 do 30 let ter drugi in tretji koren števil 1 do 12.000. Knjiga, ki jo je tiskarna Sava v Kranju tiskala m opremila, bode poleg istega pisatelja knjigovodstva vsem lesnim obrtnikom izvrstno služila.
Društvene vesti.
Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica II. v Ljubljani priredi v nedelja 23. Julija 1922 pod Rožnikom pri Čadu VI korist podružničnega podpornega sklad* vrtno veselico. Sodeluje pevski zbor In godba ZJ2. Vstop prost. Z ozirom na dobrodelni namen prireditve se prsotovoljni prispevki hvaležno sprejmejo. Začetek veselice točno ob 15. urL K obilni udeležbi vab| odbor.	.
Čebelarska podružnica Breznica pri rovnici je vsled slabega vremena preložila! svojo veselico na nedeljo 23. t. m. Ista s* vrši ob vsakem vremenu. Za srečolov }• 200 krasnih dobitkov pripravljenih. Ker It delni čisti dobiček namenjen nesrečnim Pogorelcem v Bohinjski Bistrici, se vabi K obilni udeležbi.
Oblasnt odbor Dobrovoljaca v Ljamatu poziva vse one dobrovoljce-oflclrje, ki sel služili v 18. p. polku v letih 1912 do 191$* da pošljejo svoje fotografije v 18. p. p« »Kraljeviča Gjorgja« v Beogradu, da s* priložijo že zbrani zgodovini polku v popolno sliko junaških podvigov; za Icralja ih domovino.
MILO.
Kar se tiče mila, so se v vojni tn
po vojni od vseh strani uvedla mila nak slabše kakovosti in čudno je, da so se kon* sumentl na to zelo navadili in te danet mislijo, da to ne more biti bolje. Od vseh strani se ponuja toaletno milo v velikih ko* ličinah, tako, da bi se moglo misliti, da M tega blaga na Izobilje. Ce pa bolje pogle* damo, so to samo mila v lepem papirju, no* katera celo dobro partumlrana, vendar pd se ne penijo in nikakor niso dobra za nego* vanje kože. Posebno pa so nekatere Uto* zemske tovarne poslale nam milo, kakršna se sicer pošilja v daljnje kolonije in mislijo, da je za tukajšnje ljudi zelo dobro. Jat sem vedno zastopal načelo, da mora kupet za svoj denar dobiti popolno vrednost Ul ravno ono, kar potrebuje. Zato ponujam g popolno garancijo za čistost, finost, penje* nje in vonj do zadnjega Usta sledeča milag Savon Coeur Dame za parfamtranje
telesa in rok — _	_	K. 4d
» Miracle, diši kot fin tobak,	za
moške — —	>	40
» Violette, naravni vonj vljoUce	•	36
» Majalls, naravni vonj šmarnice	*	36
* K°se Centifolia, izredna roža —	*	60
* American Bath Soap, veliki komad — —        	»40
* English Bath Soap, veUko,	o-
kroglo milo —	—	—	—	—	»36
* Buttcrmilk Soap, za zdravnike,
ki si pogosto umivajo roke	—	»SO
» Gold Cream, posebno blago mtlo za novorojenčke	—■	—	—	—	»36
* Nobillor milo, za negovanje ln lepšanje obraza	—	—	—	—	»30
» Eau de Cologne	Lols XIV	—	»36
* Eau de Cologne Ruski	—	—	»SO
» de Lis. originalno Llljanovo
milo — — — — —	—	»40
* Cire Vegetale. Iz voska ln meda
za negovanje obraza —	—	—	»SZ
» Boraks, izredno fin	—	—	—	»24
» Lysoli, za desinfekcijo	—	—	»24
» Old Windsor Violette,	veliko,
fino	mtlo — —	—	—	—	»48
» Milo	za britje, fino	—	—	—	»10
Shampon Tosca, za pranje las, zavitek — — — —----------------------»6
Edelllower Colossal Soap, Izredno
fino, veUko milo — —	—	—	»66
Flowermilk, veliko milo, izredno finega	vonja ——	—	—	—	»90
URAN-PARFUMERIJA
Ljubljana, Mestni trs11-
E. GABORIAU:
Zločin v Ordvalu.
(Dalje.)
»Mari ste bili ves čas tu?« je vprašal z velikim nezadovoljstvom.
»Padar« se je klečeplazno osmehnil.
»Da, gospod mirovni sodnik, tu sem bil.«
»Se pravi, prisluškovali ste!«
»Oh ne, gospod mirovni sodnik! Čakal sem le gospe Cour-toisove, da bi jo vprašal, nima li kakega naročila.«
Tisti hip je prešinila očeta Plantata nenadna misel. Izraz njegovih oči se je izpremenil. Pomignivši gospodu Lecoqu, kakor bi hotel reči, da naj pazi, je velel mazaču z najprijaznejšim glasom:
!»Nu, stopite bliže, mojster Robelot!«
Gospod Lecoq je ocenil moža na prvi pogled.
Orclvalski »padar« je bil človeček šibke podobe, v resnici pa nenavadno močan. Lasje so mu krtačasto štrleli nad širokim in umnim čelom. Njegove svetle oči so bile izmed tistih, v katedh se leskeče ogenj slehernega pohlepa, in so izražale, kadar jih je pozabil brzdati, uprav brezvestno predrznost. Nizkoten smehljaj mu je igral neprestano na ploščatih in tenkih ustnicah, ki jih ni senčila niti najmanjša sled kakih brkov.
Na sodnikovo Vabilo je stopil mazač v sredino salona.
»Pa ne da bi smel s čim postreči gospodu preiskovalnemu sodniku?« je dejal s prilizljivim glasom.
»Ne daj Bože, mojster Robelot. Hotel sem vam le čestitati, da ste prišli o pravem času in ste puščali gospodu Courtoisu, preden se je utegnilo zgoditi kaj hujšega Vaša vreza z lan-ceto sta mu nemara otela življenje.«
»Kdo ve če ne!« je odgovoril mazač.
»Gospod Courtois je radodaren; ne pozabi vam te usluge!«.
»Oh, nagrade ne bom zahteval. Lehko se pohvalim, da ne potrebujem nikogar, slava Bogu! Zadovoljen sem, če dobim, kar mi gre.«
»Vem! Slišal sem, da imate mnogo posla in obilo zaslužka.«
Glas gospoda Plantata je postajal prijateljski, malone očetovski. Videlo se mu je, da se toplo zanima za Robelotov prospeh.
»Obilo?« je povzel mazač. »Manj nego mislite, gospod sodnik. Življenje je drago za nas reveže, zlasti še, ker je toliko umazancev, ki jim denar ne gre izpod palca.«
»A vendar ste menda kupili Morinov travnik, tam pod Evryjskim hribom?«
»Da, gospod mirovni sodnik.«
»Dober travnik, dasi nekoliko vlažen. Nu, zato so zemljišča, ki vam jih je prodala Frapeslovka, tem boljša.«
Mazač ni videl sodnika nikoli tako zgovornega in dobrodušnega ; kar strmel je nad njim.
»Tri zanikarne krpice sveta,* je dejal.
»Ne tako zanikarne, k?ikor pravite. In na dražbi pri Pey-ronovih ste menda tudi nekaj kupili?«
»Malenkost!«
>>A plačana v gotovini. Poklic zdravnika brez diplome vendar ni tako slab, kakor bi človek mislil.«
Mojster Robelot, ki je imel radi mazaštva že večkrat opravka s sodnijo, je protestiral.
»Da zdravim ljudi, je resnica, a plačati se za tc ne dajem!«
»Tedaj bogatite od svoje kupčije z zelišči?« je povzel oče Plantat.
Razgovor je čedalje bolj nalTkoval zasliševanju. Mazača se je polaščala skrb.
»Z zelišči se precej zasluži,« je odgovoril.
»In ker ste reden in vrčen človek, nalagate svoj dobiček v nepremičnine.«
»Tudi pri živalih je dosti zaslužka,« je naglo povzel Robelot. »Več nego tri milje daleč pošiljajo pome. Konje, krave, drobnico — vse jim zdravim.«
»Tudi brez diplome?«
»Padar« se je zaničljivo namrdnil.
»Učenost,« je dejal, »ne stoji na koščku papirja. Lehko se pohvalim, da me ni strah nobenega študiranega živinozdrav-nika. Oni spoznavajo živino v šoli, a jaz jo opazujem v hlevu in na paši.«
Kramljanje mirovnega sodnika je postajalo od minute do minute dobrohotnejše.
»Vem,« je nadaljeval, »da ste izkušen in spreten človek. In doktor Gendron, ki ste služili pri njem, mi je baš prejle hvalil vašo bistro glavo.«
Mazača je izpreletel nervozen zdrzljaj, ki ga oče Plantat ni prezrl.
»Res,« je nadaljeval, »naš vrli doktor pravi, da še ni imel v svojem laboratoriju pomočnika, ki bi odtehtal vas. — .Robelot,’ mi je dejal, ,ima takšen talent za kemijo in toliko prirojenega smisla za vsako stvar, da ne opravlja niti najkočljivejših poslov nič dosti slabše od mene’.«
»Hm! Delal sem pač po svojih najboljših močeh, ker sem od nekdaj ukaželjen, ne glede na to, da me je dobro plačeval.«
»Pri doktorju Gendronu je bila za vas izvrstna šola; mož se ukvarja z jako zanimivimi raziskavanji. Zlasti znameniti so njegovi spisi in poizkusi, ki se tičejo strupov.«
Nemir, ki je pomalem napadal mazača, je bil očividen; oči so mu plašno begale semtertja.
»Gotovo,« je odgovoril, da bi nekaj rekel. »Ko sem delal pri njem, sem videl več sila čudnih poizkusov.«
»Nu,« je dejal oče Plantat, »veselite se, ki pravite, da ste ukaželjni in radovedni. Doktor dobi te dni novo gradivo za svojo študijo; upajmo, da vas pokliče na pomoč.«
Premeteni Robelot je slutil že nekaj minut, da mora imeti čudni razgovor svoj namen in pomen. A kakšen bi utegnil biti? Kam meri mirovni sodnik? Tako se je vpraševal, čuteč v svoji
notranjosti naraščanje brezmiselne groze? In ko se je z duhon* ozrl nazaj na dosedanja vprašanja in odgovore, da bi videl, kod sta hodila in kam prišla, je nehote vztrepetal.
Hoteč se spretno ogniti nadaljnega otipavanja, je dejal: »Moj bivši gospodar naj razpolaga z menoj, kadarkoli m« drago.«	,
»Ne bojte se, da vas ne bi poklical,« je rekel oče Plantat. In s prostodušnim glasom, čudno nasprotujočim svlnče« nerou pogledu, ki ga je pri tem uprl v orcivalskega mazača* je dodal:
»Zadeva bo težka, a tudi pomembna. Vedite prijatelj, da
mislijo izkopati truplo pokojnega Sauvresyja.«
Robelot je bil pripravljen na nekaj strašnega in se je že
naprej oborožil z vso svojo drznostjo. Toda Sauvresyjevo ime mu je padlo na glavo kakor kij. Z davečim se glasom je jeknil«
»Sauvresyja!«
Oče Plantat, ki ni hotel ničesar videti, je medtem že po« gledal v stran ter nadaljeval z brezbrižnim glasom, kakor bi govoril o vremenu:
»Da, Sauvresyja mislijo izkopati. Sumijo namreč, da al umrl povsem prirodne smrti.«
»Padar« se je naslanjal na steno, da ne bi padel.
»In zato,« je povzel mirovni sodnik, »so pozvali doktorja na pomoč. Kakor veste, je Gendron odkril reagencije, ki razodenejo prisotnost kateregakoli alkaloida v kakršnikoli snovi. Govoril mi je o nekem papirju, ki ga pripravlja po čisto
posebnem načinu «
S herojskim naporom vse svoje moči Se je Robelot vzravnal ter napravil ravnodušen obraz.
»Metode doktorja Gendrona so mi znane,« je dejal, »toda čudim se, na koga bi utegnila meriti sumnja, o kateri govorite, gospod mirovni sodnik.«	, _
Oče Plantat je zdaj vedel, pri čem da je.
»Zdi se,« je odgovoril, »da ne gre samo za sumnjo. Po umoru gospe Tremorelske je bilo treba napraviti spisek njenih papirjev; tako so se našla razna pisma, med njimi izjava,^ M silno obremenjuje prizadete osebe; dobili so tudi nekakšna potrdila — kaj vem, kaj vse!«
Tudi Robelot je zdaj vedel, koliko je ura; vendar pa je zbral toliko moči, da je rekel:	"
»Eh! Upajmo, da je pomota.«
Sila volje	v tem	človeku je	bila tolikšna,	da je	vzllo
drgetu, ki ga je stresal od glave	do nog, skrivil	svoje	biedč
ustnice v nasmeh in dodal:
»Gospe Couvtoiseve ni, a mene čakajo doma; oglasim se jutri. Lahko noč, gospod mirovni sodnik.«
Odšel je;	kmalu	sta slišala	škripati pesek	na dvorišču
pod njegovimi	koraki.	Stopal je opotekaje, kakor	bi bil	pijan.
Ko je glas njegovih korakov zamrl, se je postavil gospod Lecoq pred očeta Plantata in se odkril, rekoč:
(Dalje prih.)
Gospodarske vesti.
+ Izkaznice o istovetnosti. Poštno In brzojavno ministrstvo je dalo v smislu člena 9 splošne mednarodne poštne pogodbe, oziroma člena XXV izvršilnega pravilnika k tej pogodbi napraviti pri mednarodnem poštnem uradu izkaznice o istovetnosti. Te izkaznice so izdelane iz trdega papirja v obliki knjižice z dvema listima ali s štirimi stranmi. Izkaznce o istovetnosti se izdajajo strankam zato, da se olajša dokaz istovetnosti, ki je naslovniku potreben pri prevzemanj« poštnih pošiljk. Obenem Je tudi zavarovana izdaja poštnih pošiljk nepoznanim osebam, posebno ino-zemcem. S tem pa še ni rečeno, da je uporaba teh izkaznic obvezna. Stranka se lahko legitimira tudi z drugimi veljavnimi listinami. Izkaznica o istovetnosti velja dve leti od dneva, ko je bila napravljena. Ce se v tem času vnanjost imetnika tako izpre-meni, da se ne ujema več s fotografijo, se mora izkaznica obnoviti. Izkaznice o istovetnosti, ki jih je izdala naša poštna upra-
va, veljajo pri vseh poštah v kraljevini in v inozemstvu. Izkaznice veljajo 4 dinarje ki se morajo v znamkah na drugi strani tako nalepiti, da pokrije polovica znamke spodnji del fotografije. — Stranka, katera želi tako izkaznico, mora izročiti pošti svojo fotografijo na tankem papirju. Ako pa stranka poštnemu uslužbencu ni osebno znana, mora svojo istovetnost na nesumljiv način dokazati. — Izkaznice o istovetnosti bodo izdajale samo one pošte, katere določi poštno in brzojavno ravnateljstvo.
+ Llubllanska kreditna banka v Ljub-Ijani. Subskripcija emisije 75.000 delnic po K 400 nom., s katero je zvišala banka glavnico na K 80,000-000, je zaključena s 30. junijem s popolnim uspehom. Subskrlb-cije se ie udeležilo nad 90% starih delničarjev. Novi interesenti so pa razpoložljive neoptirane delnice znatno presubskribirali.
+ Neugodni položaj češkega rudarstva.
V	češki rudarski industriji je zavladala težka kriza. Dočim se je lani pridelalo še 1.6 milijonov met. stotov koksa, znaša letos pridelek le 0.6 milijonov. Še bolj kritičen
položaj je glede rjavega premoga, ki se ne more izvažati na Nemško, vsled česar so se nekateri obrati popolnoma ustavili, drugi pa so se znatno skrčili.
+ O ocarinjanju steklenic za Pivo in mineralno vodo. Finančni minister je odredil, da se take steklenice ocarinjajo po minimalni postavki ter pri tem ni treba predlagati potrdil, ali so steklenice domačega ali tujega izdelka.
+ Pouk o zavarovanju je v Nemčiji splošno uveden, pri nas pa je ta važna panoga narodnega gospodarstva popolnoma zanemarjena. Tak pouk bi se moral uvesti vsaj v trgovske in gospodarske šole, dobro pa bi tudi bilo, ako bi strokovnjaki nrirejali privatna predavanja.
+ Električno centralo v Jajcu prevzame država ter jo da ali v najem ali pa jo bo izrabljala v lastni režiji. V ta namen je odšla tja iz Beograda posebna komisija strokovnjakov.
+ Veliko vinsko razstavo v Budapešti prirede dne 18. avgusta t. 1.
+ Priporočeno pismo iz Rnsije je treba danes že frankirati s 400.000 rublji.
+ Novo tovarno za topove in strelivo v Češkoslovaški snujeta Češka komercialna banka in Banka češkoslovaških legij.
+ Papirnatega denarja v Avstriji je bilo 30. m. m. v prometu za 519 milijard K. Od takrat je Avstrija v osmih dneh zopet vrgla v promet za 80 milijard papirja.
+ Stinnes v Rumuniji. Te dni prispe v Bukarešto Hugo Stinnes, ki namerava izvršiti velike finančne načrte s petrolejskimi vrelci.
+ Dalmatinsko vino na Francoskem. — Zadnje čase se je prodalo 20.000 hi dalmatinskega vina na Francosko.
+ 10-000 novih tračnic nabavi Nemčija našemu prometnemu ministrstvu na račun vojne odškodnine. Tračnice se bodo porabile za najnujnejša razširjenja koodvorov in za izmenjavo nerabnih tračnic na progi Beograd—Zagreb.
+ Novo fotokemično in tekstilno podjetje. V Št. Vidu nad Ljubljano se je usta-
novila tvrdka C. de Gregorio ln^ Komp., ki bo izdelovala razni papir za kopiranje, car* bon, indigo, fotografske plošče, fotogralsKi papir in nepremočljivo blago za mornarje* šoferje in rudarje.
+ Sladkorna industrija na Češkem. —» Češka družba za sladkorno industrijo J* zaključila s 30. junijem t. 1. poslovno leto 1921. Poslovanje je bilo tako ugodno, da bb družba izplačala na vsako delnico po 150 č. K. dividende.
+ Novi agrarni zakoni. Ministrstvo za agrarno reforma izda kmalu 13 novih zakonov, izmed katerih bodo posebno važni* zakon o plačanju pristojbin dobrovoljcev. in izseljencev za dodeljeno jim zemljo, od* daja veleposestev v četrtletni najem, o de* litvi državnih posestev, o brezobrestnem posojilu, o drž. nadzorstvu in upravi veleposestev. itd.
+ Dohodki naših rudnikov in šum. Dosedanji dohodki državni rudnikov, in šum znašajo 10 in pol milijona Sin.
MALI Ul OGLASI
STROJNI MIZAR, pošten, zanesljiv, samostojen, se sprejme pod ugodnimi pogoji. Ponudbe je poslati na upravo pod »mizar«. 135
PRODAJA:
KLAVIR Busendorler, popolnoma ohranjen In 5 zvezkov Valvasorja. Sp. Šiška, drž. bar VII./33.	138
RADI SELITVE vila na de-teli tik kolodvora s krasnim cvetličnim, sadnim in zele-njadnlm vrtom. Zamenja se tudi z malo hišo v Ljubljani. Vpraša se pri dr. Raziložni-ku, Vel. Lašče.	132
AVTO za skupno potovanje po Jugoslaviji je z 40% stroški auta na razpolago za 1 potnika kolonijalne branže. Reflektantje (realnih tvrdk) naj podajo ponudbo na »poštni predal 113 v Ljubljani.«	131
HISA Z GOSTILNO in vsa oprava, zraven nekaj posestva. Cena 300.000 din. ____________________ 115
SLUŽBE:
SOLICITATOR oz. kortclpl-lent želi plemeniti mesto. Cen) ponudbe pod »Solici-tator« na upravo lista. 145
DEČEK, 15 let star, iz dobre rodbine, želi vstopiti kot učenec v kako manufaktumo ali galanterijsko trgovino. Pojasnila daje An. zav. Drago Beseljak, Ljubljana, Sod-na ulica 5.	143
SPREJMEM takoj več za ltesljivih slikarskih in pleskarskih pomočnikov proti dobri plači. Stojan Holobar, slikar, Celje, Kralja Petra cesta 10.	141
RAZNO:
IŠČEMO PRENOČIŠČA za delavce. Pojasnila se dobe pri anončnl družbi Aloma Comp. v Ljubljani, Kongresni trg 3.	142
NOVO RAZBITO KUHINJSKO POSODO iz stekla ali porcelana, luknjičaste lonce iz kovine in druge predmete kita samo Diamantni prašek. Zavitek zadostuje za 12—15 popravil. Dobi se v drogerijah in trgovinah. Cena v detailu 3,— Din, trgovcem popust. Olavno zastopstvo za Jugoslavijo Anton Kovačič, Ljubljana, Metelkova ul. 3.	133
SAMOSTOJNA GOSPODIČNA, 25 let stara, zasebnica, poseduje vrednosti 800.000 kron, se želi omožiti s trgovcem ali gostilničarjem. Pisma se prosi, če mogoče s sliko, na Marico Vurner. Ga-berje 106 pri Celju. 144
Največja izbira
Različnih pletenin, majic, nogavic in rokavic
pri fvrdk!
LIL smilil
Ljubljana. Kastni trg Rev. 10.
mmm
\ &
1
m
Spisal sem knjigo, da z njo pokažem milijonom bolnikom edino možno pot k ozdravljenju. Ta svet ne stane niti vinarja ter ga pošljem vsakomur, ki se čuti bolnega, nerazpoloženega ali obupanega — zastonj.
Ta knjiga je produkt 50 letnih študij in 50 letnih izkušenj, ter vsebuje zelo mnogo praktičnih slučajev in dovolj dokazov prvih učenjakov.
KDOR SE HOČE REŠITI naj se ravna po mojih načelih, ki so pomagali že tisočim in tisočim, najsi so nastale te bolezni vsled skrbi, prenapornosti ali
LAHKOMISELNOSTI IN NEZMERNOSTI. Vsem tlačenim in dela nezmožnim brez samostojne energije pokažem pravo pot za okrevanje živčnobolnih, fizično in duševno šibkih, glavobola in drugih bolečin. — Pišite še danes dopisnico in zahtevajte zastonj, franko MOJ KAŽIPOT.
Dopisnico naslovite na;
E. Pasternak, Berlin NO., MichseShirEhpiatz 13, Nht. 10.
Pozor kupci I
Na prodaj 2 posestvi v okolici Novega mesta,
eno s 60 orali sveta, obrastlim gozdom, njivami, travniki In lepim gospodarskim poslop' jem. Poleg tega je
naprodaj bukov sozd, 10 oralov.
Poizve se: franc Pire. Kongresni trs 7 od 12.—3. ure.
kASUMiS
P. n. gospodinje. Šivilje, krojače, čevljarje, in sedlarje opozarjamo, da se dobijo zopet najboljši šivalni stroji
„Grii!zner“
v vseh opremah materijal vojni, cene nainlile edino le pri
]osip Fetelincu
Ljubljana, Sv. Petro nasip št. 7.
Pouk v vezenju brezplačen!
i©
40 letni
gostilničar
DVA KORESPONDENTA s trgovsko ali bančno prakso, popolnoma zmožna angleščine, slovenščine in nemščine Išče za takojšnji nastop rudniško podjetje v Sloveniji. Ponudbe z navedbo zahtevkov pod »Rudnik« na upra-o lista	 137
PARKETNE
deščice
g
AG1STRA In 3tarejšega tsistenta išče lekarna Posa-rcc, Celje. Nastop po dogo-)oru.	136
dobavlja in polaga v mestu in na deželi
Anton Bokal, Ljubljana Slomškova ulica štev. 19.
Telefon 527.
I- svinjsko mast
I- soljeno sianino 1- salamo
prvovrstne tovarniške izdelke dobavlja stara špedjalna veletrgovina
Julio Schmldlln,
Zagreb, Preradovlčeva ulica 24. Zahtevajte cenike!	Zahtevajte	cenike!
Večje množine prvovrstnega
splitskega portiand cementa
na razpolago pri tvrdki: H. PETRIČ. LJUBLJANA, skladišče BALKAN.
krepke postave, jako miren človek, sedaj brez obrti, z malim premoženjem, se želi poročiti s 35 do 40 let staro gostilničarko v kateremkoli kraju Slovenije. Cenjene ponudbe s sliko pod »št. 40* na podružnico »Jugoslavije« v Ptuju.
•eeeeeeee
Islotam igle, olje, vse nadomestne dele za vse rJsteme šivalnih lirojev in koles. — Potrebščine za šiviljo, krojače, čevljarje, brivce, sedlarje, toaletno modno blago, srajce, kravate, ščetke, palice.
Galanterija, gumbi, na veliko ln malol Najnižje cenel	Točna	postrežba!
ffK«w.GBK>aa gaassBB
r Najstarejša špedicijska tvrdka v Sloveniji
R. RANZINGER
Jesenke
LlftsbSlane	šqsdicijsks	pisarna
Podjetje za prevažanje blaga južne železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni^ promet iz Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo, irzojavi: Ranslnger.	Interurban	telefon	60..
I
MODELE ČEVLJEV v celih serijah iz lepenke, po modernih kopitnih oblikah ali amerikanskih oblikah izrezane, dobavlja za tvornice obuvala in čevljarjev. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo.
ZGORNJE DELE izdelujem iz od naročnika ml doposlanega materijala prvovrstno, hitro in poceni Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov za TOVARNE OBUVALA, nakup, reparatura in prodaja ČEVLJARSKIH STROJEV.
Zahtevajte prošpekte od RALPH P. RICHTER. Subotica VI. POUČEVANJE v vseh strokah moderne, mehanične izdelave obuvala. ZAHTEVAJTE PROŠPEKTEl
MirjajtB povsod ff3UB05LflUOD#l!
krovni molfter Fran Fujan, Ljubljana, Ilovica štev. 48 ob Do-lenjski cesti
i
izvršuje vsakovrstna nova krovska dela s kora* nitom, eternitom, skalco, opeko, lepenko in lesnim cementom itd. Istolako sprejema popravila raznih starih streli. • Na zahtevo tudi zalaga l zgaraj navedenim blagom. -- Delo preiskušend,’ solidno in po najntžiih dnevnih cenah, t*!
(llavnl in odgovorni urednik Zorko Fakin
Izdaj* »Jugoslov. novinsko d. d.«.
Tiska »Zvezna tiskarna« v UubUanl