Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsaku sredo in vsako soboto.	Malih oglasov, ki Služilo	v posredovanje in socialne namene delavstva ter
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326.	nameščencev, stane vsaka	beseda 50 para. - Malih oglasov trgovskega zna-
Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica —	^a,*a s*ane ^esec^a ^'n ^	'■ ^ oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta
Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo.	*	JRBB	Din 1-50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaš«
Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. ^mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 65	Maribor,	sobota,	dne	14.	avgusta	1937	Leto	XII
Avstrija na krivi poti
»Le Populaire«, glasilo socialistične stranke v Franciji, razmotri-va avstrijsko politiko, ki jo obsoja vsa zahodno evropska demokracija. Razmotrivanja so važna tudi za nas, ker smo sosedje Avstrije.
Tako pravi list v svojem razmo-trivanju:
Kancler Sušnik je šel na počitnice. Že pred odhodom1 pa bi bil moral opaziti, da postajajo nacionalno-socialistične organizacije nevarne bolj in bolj.
Komaj deset dni je, ko je moral celo vrsto športnih prireditev prepovedati, ker so se jih polastili nacisti. Prepovedal je društva. Obsodil je izgrede ter zagrozil, da bo preprečil novo ustanovitev teh organizacij.
Sušnik ne more ukrotiti Hitlerjevske agitacije. Če misli drugače, če upa, da bo agente tretjega cesarstva ugnal v kozji rog, se silno moti.
V	Avstriji kakor tudi drugod se proti fašizmu brez delavskega razreda ni mogoče boriti. Delavski kadri so v tem boju potrebni.
Se manj uspešen je boj proti fašizmu, če režim preganja obenem delavce.
Tisti dan, ko je po navodilu Mussolinija in Vatikana kancler Dollfuss opozi.cionalno vojsko socialne demokracije izzval ter ustajo šucbunda v krvi zatrl, tisti dan je odprl vrata Hitlerijanstvu.
Toda ta še ni končno triumfiral. Nacisti si še niso osvojili vseh poveljniških mostičkov. To pa seveda ni zasluga jezuita Dollfussa. On je svoj zločin in svojo nesrečno politično zmoto plačal z življenjemi. Toda ta neprostovoljna žrtev ni nič koristila.
Dejansko nista ne Dollfuss in ne njegov naslednik Sušnik do> danes še rešila avstrijske neodvisnosti. Imeli smo za Hitlerja neugoden mednarodni položaj. Koliko časa pa bo? Ali se ne bo izprcmenil v njegov prid? Ali se nasprotja med Du-cejem in Hitlerjem ne bodo zmanjšala, katerim bo sledilo aktivno sodelovanje, ali vsaj sporedna akcija obeh fašizmov v Avstriji? Ni se torej čuditi, če postaja Hitlerjevska nevarnost vsak dan večja.
Toda, dočim je policija nacistične agente le formalno preganjala, je nastopala proti socialistom1 z vso strogostjo. Preganja jih neusmiljeno, skuša z vsemi pomočki zatreti njih tajne organizacije, ker drugačnih ne morejo imeti. Ne sramuje se, delavce, nameščence, intelektualce, ki so napravili »zločin«, da so čitali »Arbeiter Zeitung«, obsojati na leto, dve in celo pet let ječe ali odganjati v koncentracijska taborišča.
Nastalo je stanje, ki ga na Dunaju označujejo s tem izrekom: »V Avstriji obstojata dve stranki, ki se med seboj bojujeta: vlada in ljudstvo.«
Situacija postaja tudi zaradi tega težavnejša, ker avstrijsko ljudstvo, ki ga tlačijo klerikalci, čuti v tem nekakšno zadoščenje, ker Hitler v Nemčiji vodi boj proti cerkvi. Prezira se pri tem jako lahko nevarnost, ki zaradi tega nastane, če si delavstvo reče: Vse kar nam bi Hitler mogel vzeti, nam je že vzela avstrijska diktatura jezuitov; vse, za kar bi nas mogel oropati Hitler, nas le že oropala klerikalna diktatura: vsa preganjanja, ki bi nam grozila °d Hitlerja, nam jih je že naprtil
Politična moč in
strokovne organizacije
  o	_
UPUUMBUfeCP’*' ~	■	t-:S-	'■	'CS	-	■'SSKSra®
Pogostoma se dogaja, da laiki govore o politični socialistični stranki ali delavskem političnem gibanju ter skušajo dokazovati, da sta politično in strokovno gibanje skoraj dve diametralno nasprotni gibanji, ki nimata prav nič skupnega. Mi smo že ponovno poudarili, da sta obe gibanji predvsem delavski, gibanji delavskega razreda sta, ki imata sporeden in v bistvu enak namen,
dvigniti socialni položaj delavskega razreda,
to je, popraviti družabne krivice in ustvariti novo družbo. Ta cilj je skupen obema gibanjima.
Obema gibanjima je torej namen boj za boljše gospodarske, politične in kulturne razmere delavstva. Seveda se ta boj vrši na najrazličnejših področjih, kakor se v njih razvija tudi splošno socialno življenje.
Delavstvo se mora združevati, če hoče priti do veljave in vpliva. Število pristašev je v boju važno. Izpočetka današnjega gibanja so imenovali delavsko gibanje pristaše samopomoči. Ti niso mislili na politično udejstvovanja, pač pa so pričakovali rešitev od zadružništva in pomožnih blagajn. Tedaj se je oglasil Ferdinand Lassalle ter zaklical delavstvu, da si mora pač osvojiti politično oblast, če hoče izvojevati svoje gospodarske zahteve. Od takrat je velika večina delavstva prepričana, da se mora vršiti kulturni in osvobodilni boj proletarijata tako
na političnem kakor na gospodarskem polju, s političnimi strankami in strokovnimi organizacijami. Pozneje se je pojavilo sicer v romanskih deželah neresno mnenje, da se naj vrši boj delavstva le potom strokovnih organizacij, ne pa tudi potom političnih. Po svetovni vojni pa je po vseh deželah zopet zmagala neminljiva resnica, da je politični boj prav tako važen kakor strokovni.
Evropska kapitalistična zakonodaja je sicer razmejila na dva dela politično in strokovno delovanje, da lažje obvlada delavsko gibanje in ga ovira v delovanju. S to zakonodajo so pa napravljene le umetne meje med strokovnim in političnim delavskim gibanjem, ki jih v praktičnem življenju ni. Tudi kapitalistične organizacije, zbornice, trusti in karteli so navidez le gospodarske, vendar pa s svojim vplivom izrecno dirigirajo politično ravnanje v javnem življenju. Ni jim treba niti koncesije za politično stranko, ker lahko brez nje vplivajo na svoje predstavnike na merodajnih mestih.
Vpliv na zakonodajo in upravo države,
od katerega je odvisna svoboda državljanov in tudi delovne in življenjske razmere, je politični posta-lat delavstva. Zaradi tega strokovnim organizacijam ne more biti vseeno, kakšen političen vpliv ima delavstvo v državi in so zaradi tega prisiljene, da se oklepajo politične
smeri socialistične, ki je enako razredna kakor one same. Le tako razredno gibanje more podpirati v političnem vrvenju stremljenja strokovnih organizacij socialnopolitičnega in krušnega značaja.
Ne sme pa nas motiti,' če posamezne države skušajo bolj in bolj vplivati na gospodartsvo v družbi. To delajo v nujni sili in pomeni vsaj zaenkrat le prehod od okorelega liberalizma k manjšim1 socialnim koncesijam. Živimo! še v privatnokapi-talistični družbi, v kateri države ob delavskem: vplivu sicer dajo socijal-ne koncesije, da omilijo pritisk na krivično družbo in družabni sistem. Po današnji zakonodaji je pa pravica države le minimalna. Država ne more niti prisiliti delodajalcev, da bi ob dobri konjunkturi bolje plačevali svoje delavstvo.
Iz tega kar najbolj jasno sledi,
da se mora delavstvo boriti samo za svoje pravice.
Tu pa ne zadostuje le boj za socialne zadeve, marveč je prav tako potreben boj za politično svobodo in politično zaščito ali enakopravnost. Kaj naj pomeni nezakonitost kolektivnih pogodb ali prepoved stavke v delavskih bojih! Delavstvo mora zahtevati zase iste svoboščine kakor jih imajo kapitalisti. V ta namen je potreben boj na celi črti:
na politični in gospodarski. Sramežljivi izgovor, da strokovni-čar ne potrebuje političnega boja, je le znak nejasnosti, slabosti ali celo demagogije.
Nemiila sili na Balkan
Gospodarsko glasilo nemških fašistov, kakor poroča »Tr. L.«, se silno zanima za balkanske rude. Nemčija se jako zanima za rude na Balkanu. Pridobila je nedavno antimon-ske rudnike v Krupi. Nedavno soi bila odkrita blizu Lulije bogata ležišča bakrene rude, ki ne zaostajaja za barskimi. Nemcem je posebno neprijetno, da so dobili Angleži koncesije za izkoriščanje številnih svinčenih rudnikov.
V	Bolgariji se Nemčija zanima
Ameriški državni tajnik Hiill je stavil predlog, da naj bi se mednarodni spori reševali mirno. Doslej je odgovorilo 37 držav, ki se načelno strinjajo s predlogom. Odgovorila na predlog še niso Italija, Nemčija, Japonska, Kitajska in Španija.
mož Vatikana, kancler Sušnik. Nič ne izgubimo, če zamenjamo gospod-stvo italijanskoavstrijskega z nemškim fašizmom. Vsaj bo nas Hitler maščeval s tem, da spravi klerikalce na kolena.
In Vatikan tudi.
lak duh in duševno razpoloženje nastaja v Avstriji. Kancler Sušnik naj bi razmišljal o tem.
za bakrene rudnike, toda tudi tam so že angažirani čehoslovaški, belgijski in švicarski kapitali.
V	Grčiji je Nemčija investirala velik kapital v rudnikih boksita. Anglija in Švedija pa izkoriščata tam železne rudnike.
Albanija je bogata železa in bakra, kjer gospodari Italija.
Nemško časopisje ]>ravi, da je Nemčija opravičena do teh surovin, ker nima kolonij in želi z Balkanom gospodarske stike.
Predlog je v zvezi z amerikan-. sko inicijativo glede sklicanja svetovne konference za razorožitev in pomirjevanje.
Vladna kriza v Rumuniji?
Že dalje časa poročajo listi, da se nahaja rumunska vlada pred krizo. V Rumuniji so nekateri politiki želeli zbližanje z Nemčijo, kar bi znatno vplivalo na trdnost male antante. Sedaj pa poročajo, da se je kralj izrekel za francosko orientacijo in podpiranje Društva narodov. Zaradi te preorientacijc so izprc-membe v vladi verjetne.
Vojna med Kitajsko in Japonsko
Kakor smo že poročali, se je na danljnjem Vzhodu pričela vojna brez vojne napovedi. Po zadnjih poročilih je prišlo zopet do večjih spopadov med obema armadima, zlasti so bili srditi boji pri Cenghokeju. Kitajska armada se zbira ob železniški progi Nankov—Kalgan, kjer kitajski zid zapira cesto na sedlu Nanko-vu. Civilno prebivalstvo zapušča v teh okrajih svoje domove in beži v zaledje.
Japonski imperijalizem se hoče za vsako ceno polastiti kitajskega, ozemlja in zavzeti vsaj nekaj provinc, kjer se nahajajo bogate rude. Opaža se pa, da se bo Japoncem to pot hrabro postavila v bran kitajska armada, ki jo bo podpirala Rusija in najbrž še nekatere druge velesile.
Francija se tudi pogaja z Italijo
Francija je stavila Italiji razne pogoje za sporazum. Tako: zapustiti mora balearske otoke, ki jih je zasedla, zagotoviti mora Franciji in Angliji svobodo v Sredozemskem morju, obnoviti se mora pogodba glede Tumsa in Sahare ter ustaviti propagando med Arabci. Italija mora pokazati razumevanje za francoske interese v Abesiniji.
Pom ir jen je med dr2avami
Novi upori v fran
Kakor poročajo iz Madrida, vlada v Francovi armadi velika nezadovoljnost. V poslednjem času se vojaški upori ponavljajo. Tako je te dni prišlo v Malagi do krvavih spopadov med domačimi vojaki in prostovoljci. V tem spopadu je bilo ubitih in ranjenih več vojakov in nekaj italijanskih oficirjev. Kmalu na to so aretirali 30 španskih oficirjev, katere je poveljnik degradiral, nakar so bili vsi ustreljeni.
Poročila pravijo, da se slični boji vršijo tudi po drugih krajih med oficirji Francove armade. V zvezi s temi spopadi sta bila ustreljena tudi dva nemška oficirja in en višji poveljnik.
Katalonska vojska aktivna
Madridskemu poveljniku Miaji in generalu Pozasu se je posrečilo pripraviti Katalonce do tega, da se aktivno udeleže vojne proti upornikom. Katalonska vojska bo štela nad
120.000	mož same domače vojske. Prvi zbor te vojske bo operiral vzhodno od Teruela, drugi proti Sa-ragossi in tretji na fronti pri Hues-ci, da zavrne upornike, ki so hoteli prodirati na aragonski fronti ter zasesti mejo med Katalonijo in Francijo na severu.
Pri Teruelu so hoteli uporniki pretrgati zvezo med Madridom in Valencijo, kar pa bodo preprečile nove katalonske čete.
Španska jeza Italije na Nemčijo
V	Italiji se pritožujejo; da je bil večji del rud iz Španije dodeljen Nemčiji, dočim dobi Italija le malenkost.- Italijanski listi že groze, da
se Mussolini povrne na Brenner, to je, da prične nastopati proti Nemčiji.
Generalu Francu primanjkuje denarnih sredstev
Španski nacistični armadi primanjkuje denarnih sredstev, zato je izdal Franco uredbo, da vojska preišče privatna stanovanja. Denar morajo zapleniti, posestnike, pri katerih bodo našli zadržana denarna sredstva pa zapreti.
Napad na Carabanchel odbit
Pri odseku Carabanchel ob cesti v Eštremaduro so republikanske čete odbile napad nacistov na postojanke pri Casa Blanca. Fašisti so skušali prodreti in so zlasti porabljali ročne granate. Po kratkem' krvavem boju pa so se morali zopet umakniti. Na bojišču so pustili nad 200 mrtvih.
Priprave za nove ofenzive
Na vseh frontah je zadnje dni po-
stalo bolj mirno. Republikanci utrjujejo postojanke in se pripravljajo za nove ofenzive. Kakor poroča »Po-pulaire«, je poslala Italija novo oja-čenje Francovi armadi, radi česar se pričakuje, da bodo tudi fašisti kmalu pričeli z novo ofenzivo.
Francova letala bombardirajo tuje ladje
V	sredo je neko letalo španskih fašistov bombardiralo angleško vojno ladjo »Foxhound«. Ali bodo Angleži še dolgo trpeli te provokacije.
Tudi v Španiij sežigajo knjige
Londonski delavski list »Daily Herald« poroča, da so fašisti v Bil-baou sežgali na čast Ignacija LojOle, cele kupe knjig. Med njimi spise Charlesa Dickensa, Zole, Anatola Franca, Blanca Ibaneza in Karla Marksa. — Ne verujemo, da bi ta spravni dar zadoščal za storjeno zločinstvo.
Španska rdeča nevarnost — kovine
ki si jih želi nemški fašizem
Mednarodni fašizem je podpiral Franca. Pripravil je tudi upor generalov. O tem ni dvoma. Toda nas zanimajo razlogi, zakaj je tako delal. Ali je morda vzrok enako gledanje na svet? Morda ista ideologija? Ali so morda vzrok računi?
Poglejmo! Nemčija uvaža surovine. Španija jih izvaža. Ali ni morda nemški fašizem računal s tem, ko je pošiljal Francu ljudi in orožje?
Tu priobčujemo tabelo. Prva kolona številk označuje letno produk-
cijo dotične rude v Španiji. Druga povprečni letni uvoz v Nemčijo. Vse računamo v tonah:
Cink	. .	129.000
mangan	80.000
baker	381.000
železni sulfat	1,6000.000
železna ruda .	800.000
Po tem pregledu sodeč, ne verujemo v bratstvo idej španskega in nemškega fašizma. Vidimo samo račune. In ti so v korist Nemčiji.
127.000
225.000
325.000
987.000 ,264.000
Dotna	U% sf/ciu
Spor zaradi konkordata. Sveti sinod je sklenil, da obtoži krivce, ki so zagovarjali konkordat, pred cerkvenim sodiščem. Poznavalci cerkvenega prava pa trdijo, da bi obsodba ne bila zakonita niti po državni niti po čerkveni ustavi. Po cerkveni ustavi se morejo obsoditi le pregreški zoper vero, cerkveni nauk in krščansko moralo. Zavzemanje za konkordat pa se ne more presojati po teh določbah. Cerkev bi morala obtožence tudi prej zaslišati. Razen tega zadeva ne spada v sveti sinod. Delovanje ministrov je pa urejeno z državno ustavo in je cerkvena intervencija v takih primerih nedopustna. Zato je ravnanje cerkve nezakonito in tudi protiustavno.
(Po »Pr- Pr-«)
Konferenca banov iz cele države se je vršila te dni pod predsedstvom notranjega ministra dr. Korošca v Beogradu.
Občina Zidani most sc imenuje odslej: Loka pri Zidanem mostu.
V	Sofiji so te dni aretirali in odgnali v konfinacijo bivšega ministra in predsedn. Zemljoradničke stranke Gičeva. Aretacija se je izvršila na kolodvoru, ko je Gičev prispel iz Pariza, kamor je pred kratkim odpotoval in je vzbudila splošno ogorčenje.
Komisar Litvinov je prispel te dni na Dunaj, kjer se je nastanil v ruskem poslaništvu.
Josip Diner-Denes umrl. V četrtek teden je v Parizu umrl socialni demokrat, publicist in politik Josip Diner-Denes v 81. letu starosti v ermigraciji. Pokojnik je bil sourednik ogrskega socialističnega glasila »Nepszava«. Po prevratu je bil državni tajnik v Karolyevi vladi ter je moral pozneje, kakor vsi drugi socialistični voditelji v emigracijo. Od tedaj je do svoje smrti živel v Parizu.
Tudi francoska vlada je izgnala te dni nemškega novinarja, ki je vodil v Franciji poročevalsko propa-
gando za španske fašiste. »Populai-re« zahteva, da vlada izvede enake ukrepe proti hitlerjanstvu kakor Anglija.	'
Predsednik poljske vlade Slad-kovvski je' obiskal Francijo. Baje je obsik zasebnega značaja.
Pariško razstavo nameravajo po-meravajo podaljšati.
Zunanji minister Anglije Eden namerava baje odstopiti. Kot njegov namestnik se imenuje državni podtajnik Vansitart.
Nemška tajna policija v Angliji. »Evening Stadard« poroča, da ima Nemčija v Angliji 400 mož tajne policije, ki nadzira nemške emigrante v Angliji. V Angliji je okoli 20.000 Nemcev, od katerih jih je mnogo v službi nemškega fašizma. — Taka
Novi parlamentarizem v Bolgariji?
Parlamentarni režim v Bolgariji je bil ukinjen 19. maja 1934. Režim je razpustil tudi politične stranke, ki so prvotno ilegalno obstojale še dalje. Sčasoma so se tudi bivše politične stranke cepile v skupine kakor je to povsod običaj, kjer ni svobode in manjka ideologijam še konkretnega programa in načelnosti.
Slabost političnih strank se je pokazala pri občinskih volitvah marca meseca, ko so naročale volilcem, da oddajo neveljavne glasovnice, katerih je pa bilo oddanih le nekaj nad deset odstotkov.
Ta poraz političnih strank je opogumil Kiseivanovo vlado, da se je odločila za uvedbo parlamentarizma, ki bo prav posebne vrste.
Dosedanji parlament je imel na
20.000	prebivalcev enega poslanca. Novi parlament bo štel po sedanjem načrtu, ki še ni definitivno izdelan, le 150 poslancev. Od teh bo voljenih 120 po direktni, splošni in tajni volilni pravici, 30 pa jih bodo volile poklicne organizacije (delodajalcev?).
Poslanskih kandidatov ne bodo postavljale stranke, ker strank ni. Kandidat bo moral kandidirati sam in če bo dobil relativno večino' (to je, največ glasov), bo izvoljen.
Izvoljen za poslanca bo smel biti samo kandidat, ki je pristojen in prebiva že več let v občini. Neka vest trdi tudi, da bo moral imeti kandidat za seboj večletno poslovanje občinskega predstojnika. S temi določbami se bo zlasti otežkočila kandidatura bivših politikov, ki večinoma stanujejo v večjih mestih, zlasti v Sofiji.
Volitev se kot kandidati ne bodo udeleževali člani vlade in državni uradniki.
V	kakšnem razmerju bo vlada do novega parlamenta še ni definitivno določeno. Po ustavi je vlada odgovorna parlamentu. Pristašem »novega reda v državi« pa to razmerje ni všeč. Zaradi tega iščejo izhoda, kako- bi zmanjšali avtoriteto parlamenta Po njihovem mnenju naj bi vlada ne . bila odgovorna novemu parlamentarizmu ter naj bi se parlament izpremenil in ponižal v »posvetovalni organ«. Ali bodo zaradi tega izpremnili ustavo z diktatom ali drugače, nam pokažejo prihodnji meseci.
vohunska služba, ki je razpredena po vseh državah, mora biti precej draga.
Poljska prehaja v diktaturo?
Na kongresu legionarjev je govoril maršal Smigly-Rydz. Kazal je na zmešnjave po svetu ter poudaril, da mora Poljska imeti močno armado. Potrebno pa je tudi, da vlada v notranjem delu države red. Poljska mora izvežbati posebne skupine, ki bodo lahko nastopile na političnem
polju, kadar bi to postalo potrebno. — Iz izjav maršala ni razvidno, kakšen fašizem misli, gotovo pa je, da je politika maršala naperjena preti demokraciji in kmetiškim in delavskim slojem, ki nasprotujejo diktaturi poljske žlahte.
A. M. de Jong:
44
IZDAJA
Otroška leta Mereynt]eja Geysena
Tako je sedel na mali klopici pod jablano in ogledoval svoji mali ročici, ki sta mu počivali na kolenih in za kateri so prerokovale maščevanja željne tercijalke, da mu bosta odginli... ker je bil napravil tako velik, tako strašen greh ...
Popolnoma brez teka je povžil masleni kruh, nato pa se je skril v samoten kotiček na zadnjem koncu vrta, skrbno se izogibajoč druščine, v kateri bi se bil utegnil še izdati. Večerilo se je že nekoliko, tako dolgo je sedel tamkaj in lahna, mrzla megla je sedla na drevesa. Rumeni listi so v vrtincih padali počasi na zemljo in z nežnim šumom legali v rosno travo. Že tretje jabolko je z zamolklim udarcem padlo na mehko, prožno zemljo, vendar Mereyntje ni skočil, da bi jih pobral, kakor je to bila njegova pravica pri jabolkih, ki so se sami od sebe utrgali z drevesa. Nad vrtom je bil razlit zlatorumen sij, kot odsev v megli zahajajočega sonca. Redko kdaj je umiral dan tako žalostno in Mereyntje je občutil še večjo potrtost v sebi.	.
Kaj le naj bo iz tega? . . Nikjer ni videl mali nepridiprav nobenega izhoda. Nikogar ni mogel vprašati. Niti očeta, niti matere. To bi ga izdalo in potem bi ga doletela usoda, kazen, sramota in ponižanje... Nikogar ni bilo, komur bi se bil lahko zaupal, in Mereyntje je dvomil, da bi imel korajžo, izpovedati se... četudi je moralo ne-ininovno do tega priti! ...
Nenadoma se je domislil, da bi stvar lahko povedal Vrču. On ne bi z nikomur o tern govoril in bi se prav gotovo ne hudoval nad svojim malim, grešnim tovarišem, bi mogoče ... Mogoče bi mu znal svetovati. Nejasna misel se je rodila v Mereyntjejevi glavi, da bi tak človek, ki ima toliko na vesti, utegnil biti v tako težavnem položaju, pa vendarle najboljši svetovalec. Razen tega ga je v tej domnevi potrjevalo tudi neomajno zaupanje, ki ga je gojil v molčečega in močnega tovariša, katerega še ni nikoli videl, da bi bil klonil pred kakšno težavo ...
Olajšan vsled sklepa, ki ga je bil napravli, je skočil Mereyntje na noge in stekel do zadnjih vrat in skozi nje zavpil v vežo:
»Mati, jaz grem' hitro še nekoliko k Vrču, da veste!«
»Pa ne ostani predolgo!« je odvrnila, toda Mereyntje je bil že okoli ogla, hitel je po cesti navzdol, bolj je letel, kot pa tekel, dokler ni ves zasopljen dosegel vrat svojega prijatelja.
Vrč je sedel pri mizi. Luč je gorela, na temni mizi je ležal njen odsev kot bi položil tja velik zlatnik. Divji lovec je vzel svojo dvocevko narazen in je čistil svetlikajoča se mala peresa in vi-jačke z pooljeno cunjico. Ko so se odprla vrata, je prestal z delom in pogledal, kdo bi utegnil biti, videč svojega malega prijatelja, je rekel:
»Ah ... Mereyntje!«
»Dober večer. Vrč!« je odzdravil Mereyntje; in ne da bi rekel besedo je splezal na stol poleg mize, se spustil na kolena, oprl s komolci na mizno ploščo in stisnil brado v objem svojih rok. Z navideznim zanimanjem je gledal na prste, ki so previdno in potrpežljivo gladili svetle dele lepe puške. Med tem pa je iskal, kako bi začel pogovor o težavah, ki so ga tako neizrecno mučile in radi katerih je prišel semkaj, v nadi, da sc bo našel kakšen izhod. Med tem so njegove nemirne oči odkrile čuden nož, ki je služil Vrču najbrž kot zatičnik.	.	...,
Hrastnik
Proslava 301etnice obstoja strokovne organizacije »Zveze rudarjev Jugoslavije«,
podr. v Hrastniku bo, kot smo že poročali ■v nedeljo, dne 15. avgusta na prostoru pri Delavskem domu. Spored proslave je sledeči: 1. ob 5. uri zjutraj budnica; 2. ob 8. uri sprejem gostov na postaji pri vlakih; 3. ob 9.30 uri povorka iz postaje do Del. doma; 4. slavnostni govori; 5. razgled rudnika, nato kosilo ob 12. uri. — Popoldne: Ob 2. uri promenadni koncert hrastniške rudarske godbe na pihala. Po koncertu prosta zabava. Po dosedanjih prijavah bo sodelovalo 4—5 godb na pihala in več pevskih zborov »Vzajemnosti«. Prijavilo se je tudi že mnogo podružnic, ki bodo posetile našo prireditev. Zlasti pa vabimo vsa delavska kulturna društva in organizacije iz bližje okolice Hrastnika, da se te naše prireditve po možnosti udeleže ter tako pripomorejo, da bo proslava čim lepše uspela. Družnost. Odbor.
Troovlle
Mezdno gibanje rudarjev. V petek, dne 10. t. m. so se vršili v Delavski zbornici v Ljubljani razgovori zastopnikov strokovnih organizacij in načelstva II. skupine glede mezdnih zahtev delavstva pri TPD.
Iz seje podružnice ZRJ Trbovlje. V nedeljo, dne 8. t. m. se je vršila seja tukajšnje podružnice ZRJ., na kateri je bilo sprejetih zopet 12 novih članov. Odobrilo se je postopanje predsednika, ki je takoj, ko je zvedel za nepoštene manipulacije Hruševarja črtal iz članskega seznama. Nadalje se je sklenilo, da prevzame podružnica 50 znakov za proslavo 30-letnice obstoja strokovne organizacije v Hrastniku in izvede dobro agitacijo za udeležbo članstva na tej proslavi. Sklenilo se je tudi, da se naroči ZRJ v Zagorju, da pospeši razgovore glede mezdnega gibanja rudarjev TPD.
Slabe razmere na tukajšnji pošti. Pred enim letom se je tukajšnja pošta I nastanila v novi zgradbi. Poprej se je nahajala v majhnem prizidku zraven rudniškega konzuma, kateri prostori sploh niso odgovarjali. Pričakovalo se je, da bo v novi zgradbi tudi več prostora za stranke, kakor v prejšnjih lokalih. To pričakovanje pa se ni uresničilo. V novih prostorih je na razpolago za številne stranke samo ozek Tiodnik. Posebno trenje je ob plačilnih dneh, ko je naval strank tako velik, da se ne more nikdo niti podpisati. Čudno je, da se tako malo gleda na udobnost strank in to pri pošti, kjer se vplačujejo težki milijoni industrijskega, zavarovalnega in delavskega denarja. Tudi poštni voz s svojo klaverno obliko je samo v napotje številnim motornim vozilom in izgleda, kakor v prejšnjih stoletjih, ko je še trobil poštni rog.
Zagorje ob Savi
Vrtno veselico priredi Delavsko kulturno društvo »Naprej« v nedeljo, dne 15. avgusta na vrtu Zadružnega doma na Lokali spojeno z ribolovom, plesom itd. Začetek ob 16. (4.) uri popoldan. Igrala bo rudarska godba. Čisti dobiček je namenjen za nabavo društvenih potrebščin. Vljudno vabimo vse prijatelje delavstva in sorodna društva, da se prieditve udeležijo.
Vsled nepredvidenih tehničnih zaprek se za dne 15. t. m. razpisani športni dan SK »Zagorje« preloži. — Odbor.
Krani
Odtegovanje liranarine za čas bolezni pri »Jugočeškl«. Nekateri, radi stavke odpuščeni delavci so od »Jugočeške« zahtevali plačilo mezde za čas, ko so bili bolani. Pri razpravah o teh pravdah pred okrajnim sodiščem v Kranju je prišlo na dan, da »Jugočeška« sicer te mezde plačuje, Prilašča si pa liranarine, ki jih prejmejo delavci od Okrožnega urada. Ker daje zakon delavcu za prvih 6 dni bolezni pravico do mezde od delodajalca in pravico do hrana-rine od OUZD, so s tem seveda delavci občutno oškodovani, »Jugočeška« se pa obo-gatuje z denarjem, ki pripada delavstvu. Sodišče je »Jugočeško« obsodilo na plačilo teh znevsk.0V> vendar pa je ta sistem pri »Jugoceski« se vedno v veljavi. Zanimivo je tudi, da se je pri nekaterih tožnikih »Jugočeška« branila plačati mezdo za 6 dni bolezni iz razloga, ker so bili bolni več kot '6 dni, katero stališče pa je s sodbami najvišjega sodišča že zdavnaj ovrženo kot napačno. Na nevzdržnost tega stališča »Jugočeške« opozarjamo kranjsko delavstvo, da bo znalo v slučaju potrebe zastopati svoje pravice.
Sv. Lovrenc na Pohorju
Konec stavke lesnih delavcev. Lesni delavci pri tvrdki Lešnik Avgust so stopili dne 2. avgusta t. I. pod vodstvom »zelenili« v stavko, ki je te dni končala brez vsakega uspeha. Delodajalec je zagrozil, da bo odpustil vsakega delavca, ki se ne vrne nemudoma na delo, nakar so se delavci pričeli vračati v službo, ne da bi bili dosegli niti najmanjšega izboljšanja svoje-Ka izredno rnizernega položaja. Ko dobimo bolj natančna poročila, bomo o tej stavki še poročali. — Te stavke niso vodili morda marksisti, zato smo radovedni, kaj bodo ukrenili to pot klerikalni gospodje in »Slovenec«, da pridejo dečavci do svojih pravic?
V NEDELJO, 15. AVGUSTA 1937
MLADINSKI DAN
Delavci, delavke,
pridite______________
polnoštevilno /
Delavskega kulturnega društva »Vzajemnost" podružnica v Studencih pri Mariboru
SPORED: Dopoldan; Prodaja cvetlic, ob pol //. do 12. ure koncert železničarske godbe pod vodstvom kapelnika M. SchOnherrja.
Popoldne: Povorka ob 14. (2.1 uri izpred gostilne Majhenič na vrt gostilne Mraz. Nato nastop pevskih, godbenih in športnih društev. — Po sporedu prosta zabava. V slučaju slabega vremena se bo prireditev vršila prihodnjo nedeljo
Maribor
Tako postopajo z delavci. Čitatelji »Delavske Politike« se gotovo še spominjajo, da je šele pred kratkim bil objavljen dopis, kako nek predpostavljeni šikanira delavce v tovarni Doctor in drug. Ta praksa še ni ponehala. V nekem oddelku na-čuden način delijo materijal med delavke. Tako se zatrjuje, da dobijo delavke, katerim je ljubi bog podal lep obraz in vitko postavo, dober materijal, delavke, ki pa niso bile obdarjene z lepoto, pa četudi so dobro kvalificirane delovne moči, pa baje dobijo dodeljen slabši materijal. Če pa katera izmed zapostavljenh delavk dobi pomotoma kedaj tudi dober materijal, se ji kljub temu skuša osporavati premijo, ki jo je dosegla. Ako se tem metodam upre, sledi po navadi 14-dnevna odpoved in odpust iz službe. Tako postopajo nekateri inozemski predpostavljeni, ki menda smatrajo tukajšnje delavce za manjvredne ljudi. Prizadetemu gospodu povemo, da je lok že silno napet! — Delavke in delavci, kedaj boste prišli do spoznanja, da boste take krivice odpravili edino le strnjeni v močni svobodni strokovni organizaciji.	Opazovalec.
Seja mariborskega občinskega sveta se
bo vršila v petek, dne 20. t. m. v mestni posvetovalnici.
Nov paviljon tukajšnje Splošne bolnice je bil te dni končno dograjen. V novih prostorih bo prostora za okrog 200 postelj. Stavbeni stroški znašajo, 6.5 milijonov dinarjev. Čez zimo se bo nova zgradba osu-
šila in bodo posamezni oddelki pričeli poslovati v novih lokalih šele spomladi.
Slomškova zlata ura je bila minulo nedeljo ukradena iz mestnega muzeja. Krivce iščejo.
Mestno poglavarstvo razglaša. Dne 8. avg. 1937 je pri konjaču poginil na steklini pes iz Rajčeve ulice št. 6, ki je ugriznil 3 osebe. Vsled te ponovne pojave stekline se meščanstvo opozarja, da se bo predpise strogega pasjega zapora strogo nadziralo in kršenja najstrožje kaznovajo.
»Sen kresne noči«. Na splošno željo se bo ta krasno uspela predstava ponovila v soboto in nedeljo dne 14. in 15. avgusta ob 20. uri v mestnem parku. Da bo obisk možen najširšim slojem, so se cene globoko znižale in sicer stojišča Din 4, sedeži od Din 8 do 20. Na to se opozarja zlasti tudi podeželsko občinstvo. Skupinam, ki se bodo javile do petka na naslov Jadranske straže, Maribor, damo še izreden popust od 10 odst, na vstopnino. Naj noben ne zamudi prilike ogledati si te klasične predstave velikega Šekspirja v prevodu našega velikega pesnika Otona Zupančiča. Predprodaja vstopnic dnevno pri Jadranski straži, Gregorčičeva 26, tel. 29-70.
I. kolesarsko društvo tekstilnih delavcev, sedež Maribor priredi v nedeljo, dne 15. t. m. v gostilni »Račič« preje Anderle v Radvanju veliko vrtno veselico z raznimi zabavami. Svira godba tekstilnih delavcev. Začetek ob 15. uri. Vstop prost.
tfontagaf soojemi otroku,
da ohrani kolikor mogoče dolgo prve zobe! SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Demokratična polastitev Nurnberga?
Letos se bo vršil kongres nemške fašistične stranke v Niirnbergu od 6. do 13. septembra 1937. Kongres dela sedaj skrbi angleški in francoski vladi, ki doslej, kakor tudi Zedinjene države, nista pošiljali svojih diplomatičnih zastopnikov na kongrese nemškega fašizma. Letos bo menda dosežen kompromis med nemškim režimo in obema vladama ter bosta angleška in francoska vlada dovolili, da smeta njiju poslanika prisostvovati kongresu en dan. Zedinjene države pa tudi letos ne pošljejo svojega zastopnika na kongres. — To je na eni strani politika zbliževanja, na drugi strani pa tudi reklama za fašizem.
za Cankarjevo dražbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. =====
Celi«
Smrtna nesreča na električnem vodu.
Pri mestni elektrarni uslužbeni elektromon-ter Mohor Hrastnik, je preteklo sredo pripravljal nov vod za graditelja zgradbe »Salezijanskega doma« v Gaberju. Pri delu pa se mu je lestva, na kateri je stal, premaknila, vsled česar je omahnil na električni vod visoke napetosti. Ker ni bilo v bližini delavcev, je prišla pomo č prepozno, kar je bilo glavni vzrok tragične smrti splošno priljubljenega monterja. — Delni vzrok težke nesreče je tudi, ker je imel pokojni pri elektrarni, kjer je bil uslužben slabo plačo, ter je bil primoran radi tega iskati še postranskega zaslužka in je bil ravno te dni posebno izmučen, vršil težko in odgovorno službo tudi na celjskem razstavnem prostoru. Pokojni je bil sin bivšega socialističnega župana s. Hrastnika. Pokojnemu Hrastniku želimo kot dobremu in zvestemu članu delavskega športnega kluba SK Olimp, mir in pokoj, preostalim pa izrekamo tem potom naše iskreno sožalje.
GuStanJ
Prireditev »Vzajemnosti«. V nedeljo, dne 15. t. m. priredi »Vzajemnost« Guštanj svojo prvo vrtno veselico z bogatim srečo-lovom in nastopom pevskih društev. Nastopi pevsko društvo »Vzajemnost« Ruše pod vodstvom pevovodje s. Janko Fričeka, pevsko društvo »Cankar« Šoštanj, »Vzajemnost« Velenje in pevsko društvo »Vzajemnost« Guštanj, pevovodja s. Viktor Krivec. Program je sledeči: Pri jutranjem vlaku sprejem gostov, od 14. do 16. ure nastop pevskih društev, po 16. uri prosta zabava, srečolov i. t. d. Za točno in solidno postrežbo je priskrbljeno. Vabimo sodruge in sodružice in vso delavstvu naklonjeno javnost, da prireditev v polnem številu po-setijo. — Odbor.
Meiiika dolina
Protltuberkuloziia liga za gornjo mežiško dolino v črni razglaša, da se zaradi splošnih popravil v bolnici bratovske skladnice v Črni do preklica ne bodo vršile preiskave v protituberkuloznein dispanzerju. Za izredno nujne slučaje se bodo vršile rentgenske preiskave do preklica vsak delavnik od 11. do 12. ure. Obnovitev preiskav v dispanzerju bo pravočasno razglašena.
Pobrelje pri Mariboru
Pri padcu s kolesa se je te dni težko ponesrečil s. Karbun Franjo. Pretresel si je možgane in se nahaja v zdravniški oskrbi v mariborski Splošni bolnici. Vrlemu so-drugti želimo skorajšnje okrevanje.
Razvanje
Prostovoljna gasilska četa Razvanje
priredi v nedeljo, dne 15. avgusta na vrtu g. Pukelna v Razvanju veliko gasilsko tombolo z 16. tomboli.
Borba rudarja za siromašno pravico pred sodišiem
(Odločbe sreskega in okrožnega kot rekurznega sodišča.)
Rudar iz Trbovelj je tožil nekega dolžnika pred sodiščem v Litiji in prosil na podlagi ubožnega spričevala za podelitev siromaške pravice pri sodišču, tako da mu ne bi bilo treba plačati kolekov in da bi mu imenovali tudi uradnega zastopnika v smislu zakonitih predpisov. Stanuje namreč izven območja sreskega sodišča v Litiji.
Sresko sodišče pa je predlog rudarja s sklepom P 231-37 sledeče zavrnilo:
»Ker že iz navedb potrdila občine Trbovlje o imovinskem stanju izhaja, -da je tožnik (rudar) sicer oženjen, vendar brez otrok, da ima brezplačno stanovanje in kot rudar pri TPD Din 300 do 400 zaslužka 14-dnevno, je smatrati — tožnik ima po podatkih potrdila o imovinskem stanju tudi prosto kurjavo — v smislu § 164 c. p. p„ da je tožnik v stanu (!) kriti sorazmerno male pravdne stroške brez škode za zasilno vzdrževanje sebe in rodbine.«
Rekurzno sodišče ugodilo pritožbi Proti temu sklepu je vložil rudar re-kurz na okrožno kot rekurzno sodišče v Ljubljani, ki je rekurzu ugodilo in tožniku podelilo pravico revnih iz sledečih razlogov:
»Rekurent (rudar) zasluži po Din 300 do^ 400 na 14 dni, t. j. Din 600 do 800 mesečno, povprečno Din 700 mesečno poleg brezplačnega rudniškega stanovanja in kurjave. Ker ima skrbeti za ženo, odpade na vsakega po Din 350 za hrano, obleko in vse druge potrebščine. Pri tem mesečnem dohodku je položaj že tak, da se mora reči, da rekurent ne zmore pravdnih stroškov
brez škode za nujno preživljanje, četudi bi moral plačati trenutno objektivno vzeto sicer majhen znesek na taksah, kateri znesek pa je za rekurentove razmere velik. Rekurzu je bilo zato ugoditi že na podlagi predloženega ubožnega spričevala, ne da bi bilo potrebno ugotavljati še nadaljne okolnosti, ki jih navaja tožnik v rekurzu.
Rekurzne stroške trpi rekurent-(ru-dar)«.
In nauk iz tega?
Ubogi rudar je sicer potom pritožbe dosegel pravico, a ima vseeno škodo. Trpeti mora sam stroške rekurza, čeprav ni ničesar zakrivil. Saj že poštnina (priporočeno) znaša Din 5. Naravno, da rudar ne zna delati sam rekurza in si mora radi tega najemati odvetnika.	..a .
£o VI*	**	*	>»lr»v4*	Bilo	bi
želeti, da izda predsedstvo Apelacijskega sodišča podrejenim sodiščem tozadevna potrebna navodila, da bo postopanje na-pram delavstvu zlasti v skladu z voljo in nalogami jugoslovanske socijalne zakonodaje, in sicer ne samo pri podeljevanju siromaške pravice. — Tudi bi bilo želeti, da bo slovenščina sodnih odločb lažja, — tudi ljudstvu razumljiva.	Dr.	A.	R.
Ali sl že poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti
Antwerpen. del starega pristanišča, pozorišče III. Mednarodne Delavske Olimpijade.
Stran 4__________________________________________ »DELAVSKA	POLITIKA«__________________________________________Štev.	65
Ne bo Vam žal: Prej nego	A/er	dobite	blago	neverjetno	poceni. KroJaSke potrebščine!!II
kupite blago za obleke, ko- f g C Ir 1	A	jr	IN Maribor. Ul, 10. oktobra Prodaja na drobno
stume in plašče, obiščite	®	bum »j 'vam ■ -m	in	na	veliko
Delalo dobičke — pa ne plaiajo davka
Cela vrsta velepodjetij, ki izkoriščajo naša zemeljska bogastva.
V naši državi se je uvedla praksa, da inozemska podjetja, ki izkoriščajo naše zemeljske zaklade, dobe, če ne drugače, pa na podlagi posebnega zakona — davčno prostost. Je to neka posebnost, ki jo druge države ne dovolijo niti lastnemu kapitalu. Velepodjetja, ki uživajo take predpravice pred vsemi ostalimi državljani navaja v svoji knjigi »Davčne oprostitve in olajšave« zas. docent dr. Murko; ta podjetja so:
Tvornica aluminija, Francoska družba tuniških fosfatov v zvezi z družbo Dalmatienne (pavšalna ob-davčba za 50 let), Francoska gradbena družba Batignolles (melioracije okrog Pančeva). Siemens Bauunion in Deutsches Konsortium (pančevski most). D. d. avijatičnih delavnic Bre-guet (izdelovanje zrakoplovov), Francoska družba Batignolles in Gute-hoffnungshiitte (zemunski most), Putnik (pogojna oprostitev, odvisna od maksima plačane dividende, ugodnost postopno pada). — Rudniki: Trepča Mineš, Zletovo Mineš, Novo Brdo Mineš, Belasica Mineš, Kopao-nik Mineš, Brskovo Mineš, Rudnica
Mineš (vsa podjetja oproščena dopolnilnega davka k družbenemu davku, samoupravne doklade maksimirane na 10, oz. 20%). Losinger & Co., Bern (gradnja železnic Požarevac-Kučevo), Petrovac-Žaguvica-meja, oprostitev vseh državnih in samoupravnih davkov, doklad, trošarin in carin). Batignolles (gradba železnic Kuršumlija-Priština, Belgrad-Pančevo, oproščena tudi državnih in samoupravnih trošarin od predmetov za pogon strojev in sicer, če jih kupi v državi neposredno od producenta). Tvrdka Edmund Boyer iz Angersa (gradnja železnic, oproščena tudi monopolske takse za nekatere predmete državnega monopola). Evropska družba za hipotekarni kredit v Parizu (gradnja železnic Veles-Prilep), Borski rudniki bakra.
K tem pride še iz najnovejšega časa »Višegradska industrija« (Vi-stad), ki jo vodi inž. Stankovič. Tudi ta družba ne plača ne državnih ne banovinskih in ne občinskih davkov, niti trošarine na tok in nobene carine na uvoženo blago.
Napredek norveških strokovnih organizacij
248.780 članov
O Norvegiji smo že večkrat poročali. Tam je doma ljudska demokracija, ki sloni na delavskem socialističnem gibanju in kmetiski zvezi. To je naravna zveza, ki je sposobna, da ohrani v državi tudi politični vpliv.
Kako blagodejno ta zve.za vpliva, kaže zlasti okrepitev svobodnih delavskih strokovnih organizacij.
V	mali Norvegiji se nahajajo strokovne organizacije v ofenzivi, kar jim zlasti olajšuje zveza s kme-tiškim gibanjemi. V letu 1935 so strokovne organizacije izvedle mnogo tarifnih gibanj in več gibanj za druga izboljšanja delovnih pogodb. Zlasti so strokovne organizacije poskrbele za izboljšanje delovnih pogojev mladinskih delavcev, kar je tudi po> našem mnenju važno z ozirom na pritegnitev mladih delavcev k sodelovanju.
Strokovne organizacije niso samo s svojim delovanjem pridobile na moralni moči, marveč se je organizacija tudi številčno okrepila.
Norveške strokovne organizacije so štele konec decembra 1935 skupaj 224.340 članov, ter so v letu 1935 pridobile 51.880 novih članov. Po podatkih iz leta 1936 pa so norveške strokovne organizacije v prvem polletju narasle na 237.614 članov, torej so že 1936 pridobile zopet 13.274 novih članov. Temu zdravemu organizmu pa še lahko prištevamo organizirane nezaposlene delavce, ki štejejo 11.166 članov. Norveška zveza strokovnih organizacij šteje torej v celoti 248.780 članov.
Če primerjamo Norveško, ki ima komaj četrtino prebivalstva naše države, so te organizacije naravnost ponos norveškega delavskega gibanja.
Nemiija in Anglija sta si v laseh
Najnovejši spor med Anglijo in Nemčijo je nastal zaradi izgona časnikarjev. Anglija je izgnala nekaj nemških časnikarjev, ker so se politično udejstvovali. Nemčija je nato izgnala angleškega »Timesovega« dopisnika, ki ni nič zakrivil in je v Nemčiji že 12 let. Zaradi tega je nastalo v Angliji silno razburjenje. Angleži groze, da bodo izgnali vseh 80 nemških dopisnikov iz države, potem pa naj izžene Nemčija 15 angleških, če hoče. Nemški tisk pa opravičuje svoj korak s tem, da dopisniki pobirajo razne čenče in jih širijo v inozemstvu. Spor se bo poravnal z — diplomatično akcijo.
Kje naj bo rudarsko vseuiiliSte?
Združenje ljubljanskih inženjerj>ev rudarske in topilniške stroke je sklenilo predlagati, da se ljubljanski oddelek za rudarstvo razširi v fakulteto ljubljanskega vseučilišča. Zagrebški Lloyd« osporava ta predlog zaradi krajevnih razlogov ter pomanjkanja prostorov ter priporoča Sarajevo, ker se Sarajevo nahaja v ozemlju mnogovrstnih rudnikov ter tudi ne bo jezikovnih ležkoč, V ta namen je treba prej izdelati pregled stanja dijakov in možnost razvoja nove fakultete.
Strokovni pokret
Stavbinci Maribor
Dne 5. t. m. se je vršil članski sestanek stavbinskega delavstva, na katerem je poročal delegat pods. uprave s. Hrovat o delovanju bivšega tajnika Serca, ki je poneveril večjo vsoto podružničnega denarja. Vsi člani so ostro obsodili dejanje tega ne-proletarca. Ko je bila poneverba že odkrita, so se pričele širiti govorice, da je nek gospod že preje zasačil Serca, ko je nameraval vlomiti v pisarno neke nasprotne organizacije. Čudno, da storilca niso takoj razkrinkali. Meščansko časopisje se je podrobno bavilo s poneverbo in skušalo prikazovati storilca kot nekakega voditelja socialistov. Mi ne krijemo zločincev in smo to že povdarili in bomo tudi v bodoče vsakega brezvestneža razkrinkali pred vsem delavstvom. Spregledali pa smo tudi vse migljaje in zavijanje delavstvu nasprotnih časopisov z prozorno namero, da nam razbijejo udarno moč naših organizacij. Namen se ni posrečil. Udarec ni pogodil tega, kar so oni pričakovali. Vsi člani naše	podružnice,	ne le da so	ostali zvesti
svoji	organizaciji, so sklenili,	da	bodo šli
na delo za pridobivanje novih članov in da ne bodo mirovali poprej, predno ne bo poslednji stavbinski delavec v Mariboru član Saveza stavbinccev. In da obljuba ni bila prazna, nam dokazujejo številni novi člani, ki so	baš zadnje	dni pristopili	k	organizaciji.	Vsa čast	zaupnikom	in	članom,
ki so pravilno presodili položaj in šli na delo za organizacijo, v katero zrejo deset-tisoči stavbinskih delavcev z zaupanjem.
Zato sodrugi vsi na delo, da se čiin-prej uresniči naša obljuba.
Stavbinski delavec.
Odbor podružnice stavbinskih delavcev v Mariboru naznanja, da se bodo vršili vsako sredo redni zaupniški sestanki s pričetkom ob pol 7. uri v prostorih organizacije. Vabijo se vsi člani, ki imajo voljo po izobrazbi, da se teh sestankov poleg zaupnikov udeležujejo. Ker le v izobrazbi je moč in tudi končna rešitev proletarcev. — Družnost!	Odbor.
1/HladLnsUi v&sthik
Povojna mladina!
Od neštetih problemov, s katerimi nas muči današnje življenje, je vsekakor eden od najvažnejših problemov današnje mladine. Zasledujemo tisk in najdemo včasih dolge članke, ki so polni kritike proti današnji mladini. Le redko kedaj se pojavi kakšen članek v bran onih, na katere c!;,nes gleda svet s pomilovanjem.
Zavedamo se, da smo mi ona generacija, ki je stopila v življenje v onem velikem svetovnem klanju. Vemo, da je v dneh našega detinstva tekla vroča kri in so grmele granate nad glavami naših očetov, mi smo se pa hranili z posvarjeno koruzno moko in z ovsenim kruhom. Naši očetje so pisali našim materam dolga okrvavljena pisma, katerih mi še nismo znali čitati. Naše matere so navadno ob takšnih pismih jokale in padale v nezavest. Naši očetje so v teh težkih časih ležali v rovih in bolnicah in niso nič vedeli o nas. Prepuščeni smo bili samim sebi in blodili kakor izgubljene ovce skozi življenje.
... A tedaj so enega jesenskega dneva naši očetje prišli nazaj. Ali mnogo, mnogo družin jih ni sprejelo, ker jih sploh ni več bilo. Vračali so se iz bojišča. Bili so oslabljeni, fizično izčrpani, malarični, tuberkulozni in krvavi, brez noge, brez roke, slepi, bolehni in polmrtvi. Pripovedovali so nam o strahotah preteklih dni in smo te njihove govore pozorno poslušali in večkrat nam je bilo žal, zakaj se je to ravno njim pripetilo. Spominjamo se, ko so nam matere in babice pripovedovale krasne pravljice. In ko smo potem čuli strašne zgodbe z bujnih poljan, smo začeli sumiti. Ni nam bilo jasno, da poleg onih divnih pravljic iz do-
brih starih časov, sploh morejo biti na svetu takšne grozote, strah in moralna propast, kakor je to bilo v onih žalostnih dneh, katere so doživljali naši stari... Žalostne pripovedke o mednarodnem klanju, izpopolnjene z grozo in strahom, so naredile iz nas črnogledce, ljudi brez '.oieta in brez ciljev. Vse negativne strani življenja so stale pred nami ravno v tem času, ko smo mi vse utiske življenja upijali kakor strup. Da bi obup bil še večji, in da bi naša mladost bila popolnoma zastrupljena, se je javila v svetu takozvana svetovna kriza, -ki Se je zarila tudi v naša srca in vsekala smrtonosno rano našim idealom in vsej naši morali. Življenje je pred nas postavilo črno steklo, skozi katero gledamo v naša bodočnost.
Tukaj! Vi stari, vi idealni, tukaj vam je vzrok našega velikega zloma. Živimo v veku, ko je življenje tako žalostno, a borba za obstanek tako krčevito podla in težka. Vsa atmosfera okoli nas je mračna, polna trpljenja.
Ali smo mi krivi, da nam je vek, v katerem živimo zastrupil mladost in uničil srečo. Smo li mi krivi, da smo otroci onega stoletja, ki je rodilo katastrofalno desori-entacijo med ljudmi in narodi!?
Ne želimo si propasti! Tudi mi hočemo imeti ideale, za katere ja vredno umirati, hočemo biti ljudje z dobrim značajem in srcem. Vi starejši ne zavračajte naše dobre1 volje; s svojimi izkušnjami nam kažite-pravo pot in nas sprejmite v svoje vrste, da se z vami skupno borimo za kruh, svobodo in mir, za boljšo bodočnost nas vseh!
P. S. — Ruše.
Delavski pravni svetovalec
Neplačana najemnina (Slovenlgradec)
Vprašanje: Imel sem v hiši najemnika, ki sem mu odpovedal za konec prejšnjega meseca, pa sem ga na prošnjo občine obdržal še nekaj dni v tekočem mesecu v stanovanju. Sedaj mi za ta čas ni plačal najemnine. Ali lahko terjam namesto njega občino? Ali mi je dolžan plačati najemnino za ves mesec, čeravno ni ves mesec stanoval v hiši?
Odgovor:	Ce občina ni prevzela
obveze za plačilo najemnine, rte morete terjati najemnine od nje. Ako ste se pogodili, da ga bodete obdržali v stanovanju le še nekaj dni, Vam je dolžan plačati najemnino le za te dneve, ne pa za ves mesec.
Neresnična obdolžitev (Dunquerque)
Vprašanje: Zaposlen sem kot strojnik na ladji, večinoma v inozemstvu. Pred kratkim sem si v Antwerpnu ogledal strojne naprave na neki ruski ladji, radi česar me je moj tovariš obdolžil, da sem proti-državni element, ter je uvedeno zoper mene postopanje pred sodiščem za zaščito države. Ali je bilo moje ravnanje pravilno? Kako naj se branim?
Odgovor: Ogled strojnih naprav na sovjetskem parobrodu še ne more pomeniti kake udeležbe pri komunistični propagandi radi česar Vas seveda tudi ne more obdolžiti po nobenem jugoslovanskem zakonu. Če je uvedeno zoper Vas že postopanje, poskusite s pričami dokazati, kaka je stvar v resnici bila. Zoper dotičnega, ki je ovadil, pa lahko predlagate, da se uvede kazensko postopanje radi lažne ovadbe.
Plačilo deleža pri Konzumnem društvu za Slovenijo (Sevnica)
Vprašanje: Bil sem član Konzumnega društva za Slovenijo v Ljubljani, vendar sem že dne 9. avg. 1931 prijavil svoj izstop. Vkljub temu me sedaj terjajo, da plačam manjkajoči delež v znesku Din 281.57. Ali upravičeno?
Odgovor: Preden ste Vi javili Vaš izstop, je bila že odpovedna doba v Konzumnem društvu podaljšana na 5 let, tako, da bi Vaša odpoved stopila v veljavo šele
leta 1936. Ker pa je društvo že prej prišlo v likvidacijo, ste kljub temu dolžni plačati še preostali delež, s katerim jamčite-za društvene obveznosti.
Izstavitev (Sv. Lovrenc na Pohorju)
Vprašanje: Nek posestnik mi je v marcu obljubil, da me bo stalno zaposloval kot poljskega delavca. Dal mi je tudi stanovanje pri sebi in bi se najemnina odra-čunavala od mojega zaslužka. Ker mi je zlasti v zadnjem času dajal tako malo dela, da moj zaslužek ni zadoščal niti za plačilo najemnine, sem hodil delat tudi drugam, radi česar pa mi je sedaj moj delodajalec odpovedal ter zahteva od mene, da se takoj izselim iz stanovanja. Obenem mi grozi, da mi bo vzel vse pridelke s polja: ki sem ga jaz obdelal in ki sem ga tudi imel v zakupu. Kaj naj ukrenem?
Odgovor: Če Vam je posestnik obljubil, da Vas bo stalno zaposloval, Vam mora odpovedati službeno razmerje na 14 dni. Šele potem lahko zahteva, da stanovanje izpraznite. Vaših pridelkov Vam ne sme vzeti, če bi kljub temu to storil, ga lahko primete za odškodnino. Ako Vas ni polno zaposlil, čeravno Vam je to obljubil, lahko zahtevate od njega mezdo tudi za one dni, ko niste nikjer delali. OkoLnost, da ste šli delat drugam, ko Vam on ni dal dela, še ni vzrok za takojšnji odpust.
N. N. Maribor. Naš delavski pravni svetovalec odgovarja samo naročnikom. Sporočite nam Vaš polni naslov, nakar bomo odgovorili na vprašanje.
Poizkusni zračni napad na London. V Londonu so v torek zvečer izvedli poizkusni napad na London s 76 bombniki, katere je v manevrih preganjalo 220 lovskih letal. Zračni napadi so se ponavljali dva dni od 6. ure zvečer in pozno v noč.
n Mirin en hlčff Protl primerni odkupnini
riCUU SB niSu in obročnemu odplačevanju. — Maribor, Delavska ulica 65
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
KONZUMNO DRUŠTVO za MEŽIŠKO DOLINO
r. z. z o. z. v Prevaljah.
Poštni predal štev. 3.	Poštni	čekovni račun 12.048.
Telefon interurban štev. 5.	Brzojav:	Kodes Prevalje.
Osrednja pisarna in centralno ikladlil« v Prevaljah.
Podružnice :
Prevalje, Leše, Mežica, Črna I, Črna II, Sv. Helena, Guštaaj, Muta, pekarna ▼ Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov v Mežiški dolini.
Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jilh ofcrestuije po najvišji obrestni meri, Prodaja se le članom. Član društva lahko postane vsak. Delež
znaša samo Din 100,—.
Delavke, delavci, nameščenci, kmetje in obrtniki ter siploh vise delovno ljudstvo, kupujte življenjske potrebščine le v svojih zadrugah!
V slogi je moč, v delu režitevl
Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavltelj Josip Ošlak v Mariboru.