Poštnina olaSana v gotovini Lete VIII, St. 136 Ljubljana- petek 10, Junija 1927 Cena 2 Din is latiaja ob «, »jutraj. asa Stane uesečno Uin 35'—, u mo-terastvo Din 40'— neobvezno. Oglasi t ari tu. Uredništvo i Liubljana, Knailova ulica štev. 5/I. Telefon št. 2071 in 2804., ponoči tudi št. 2034.. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnlStvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon št. 2036. Inseratm oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. >49» Podružnici: Maribor, Aleksandrova št 13 — Celie, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu: Ujob« jana št. 11.842 • Praha čislo:7fc.t8o«-Wien.Nr. 105^41. -M-: - Ljubljana, 9. junija. Rumunska vladna kriza ni prišla nepričakovano. Poznavalci razmer v tej sosedni deželi so jo napovedovali že več tednov. Razloga, da ie do izpremembe na vladnem krmilu v Rumuniii moralo priti, sta v bistvu dva. Prvi je, da ministrstvo generala Averesca navzlic veliki večini v parlamentu ni imelo pravih korenin v narodu in ni predstavljalo realnih gospodarskih in političnih faktorjev v kraljevini. Drugi važnejši in nujneiši razlog pa je iskati v kraljevi težki bolezni, ki sicer, kakor se zatrjuje, ne zadaja neposrednih skrbi, vendar neprestano lebdi kot temna senca nad rumunsko politiko. Odločujoči dvorni krogi in tudi sain kralj Ferdinand so se hoteli pravočasno pobrigati. da dobi Rumunija trdnejši in stal-nejši režim za slučaj kraljeve smrti, s katero je treba računati prej ali slej. Na vsak način so ti krogi želeli preprečiti, da bi eventualna izprememba na prestolu izzvala težji potres v rumunskem javnem življenju, ki bi utegnil imeti uso-deoolne posledice. Režim generala Averesca se je zdel tem krogom nezanesljiv. razširili so se celo glasovi, da si je nameraval general zasigurati izredna pooblastila, ki bi ga za slučaj kraljeve smrti popolnoma oprostila vse parlamentarne in javne kontrole. Da. čulo se je celo, da je pripravljal Averescu pravcat državni udar. Dejstvo, da so generalovo vlado odstranili na tako neljubezniv način in brez vsakih težav, potrjuje, da Averescu s svojo parlamentarno večino nikakor ni imel prave in realne moči v Ru-muniji. Averescu je prišel na oblast potem, ko je lanskega marca odstopil. Bratianov liberalni kabinet. Čeprav so imeli liberalci veliko večino v državnem zboru, vendar je smatral njihov voditelj Bratianu, ki je ena najinteligent-nejših političnih glav v Rnmuniji, da se mora liberalna stranka, ki jo je dolgotrajno izvrševanje oblasti jako načelo, za nekaj časa osvežiti in okrepiti v opoziciji. Bratianu je kralju sam predlaga] za svojega naslednika načelnika slabotne ljudske stranke, generala Averesca, čigar vlada je v začetku živela zgolj od liberalne milosti. Maja lanskega leta ie izvedel Avc-rescu splošne volitve, katerih izid je preseneti! tisle, ki ne vedo, kaku velik upliv ima vsaka rumunska vlada na zadržanje rumunskih volilcev. Averescova ljudska stranka je dobila 280 mandatov, združena narodna Transilvanska stranka in kmečka stranka 82, antisemiti 12. prej večinska liberalna stranka pa samo 26 poslancev. Opirajoč se na svojo impozantno večino, se ie Averescu skušal popolnoma oprostiti liberalnega jerobstva. Delal pa jc račun brez krčmarja. Navzlic nepovoljnemu volilnemu izidu je ostala liberalna stranka še vedno realno najmočnejša politična organizacija v Rumuniii. Velika večina rumunske inteligence je na njeni strani, v njej je zastopano skoro celokupno rumunsko meščanstvo, industrijski, bančni in trgovski kapital. Logično je bilo. da se je ta stranka po kratkem odmoru vrnila na oblast. Silno verjetno je, da bodo volitve, ki jih je razpisal koncentracijski kabinet bivše opozicije pod nominalnim vodstvom dvorskega, kraljičinega zaupnika Babu-Stirbeja, močno okrepile parlamentarno zastopstvo liberalcev. Sedanja vlada je popolnoma pod liberalno kontrolo, čeprav je v njej zastopana cela opozicija. Prav gotovo je pa tudi, da bo Averescova ljudska stranka pri volitvah skopnela. Novi režim v Rumuniji se bo še bolj kot dosedanji oklenil Francije in Male antante, kakor je v liberalni tradiciji. Averescovo fašistično ljubimkanje se umakne realnejšemu razumevanju rumunskih interesov. Mi kot rumunski sosedje in zavezniki moremo tak razvoj samo pozdraviti. Bolgarska nevtralnost Sofija, 9. junija. Povodom stališča nekih tukajšnjih listov, da je vlada odvisna od Italije, objavlja vladno glasilo »Demo« kratičeski Z g o v o r» nastopno izjavo: V odgovor na provokatorske liste, ki upletajo Bolgarijo v spore med tujimi dr« žavami, smo dolžni naglasiti, da ostaja Bob garija v svoji zunanji politiki verna prav« cu: Z nikomur proti nikomur Mi smo bili in ostanemo za miroljubno reševanje vseh sporov..> Junijsko zasedenje Sveta Društva narodov Prriz, 9. junija, s. «Temps» poroča, da bo Briand v soboto zvečer odpotoval v 2e» nevo. kamor bosta v nedeljo dospela tudi Chambrrlain in dr Stresemann. Zasedanje Sve<"a Društva narodov bo otvoril Briand. Varšava, 9. junija, (pa.) Zunanji minister Zaleski ie odpotoval preko Pariza v Ze* nevo. Angleško-egiptski spor Kairo, 9. iunija (be.) Radi bajramskega pravnika bodo angleško egiptska pogajanja prekinjena za pet dni. Možnost mirne likvsdacile spora z Albanijo Direktna pogajanja z Albanijo? — Značilen komentar glasila zunanjega ministra. — Zdi se, da je Italija naenkrat prevzela «posredovalno vlogo», ker je uvidela, da Pariz in London ne odobravata njenega stališča, ki ograža mir v Evropi Beograd, 9. junija p. Glede spora z Albanijo danes ni bilo novih momentov. Interesantna je verzija, ki se je širila nocoj, da se je Cena begu posrečilo, da je pri svoji vladi popravil situacijo in da on ostane zato v Beogradu, da izvede direktna pogajanja med Tirano in Beogradom. V istih krogih trdijo, da naši konzulati ostanejo dalje v Albaniji. V zunanjem ministrstvu naglašajo, da bomo mi ta incident vezali z vsemi dogodki v Tirani in zahtevali definitivno razčiščenje. V naši vladi se na-glaša gotovost, da se izvrše direktna pogajanja za rešitev spora. Zvečer ie vaš dopisnik imel priliko razgovarjati se z zunanjim ministrom dr. Marinkovičem. Na vprašanje, ali so točne vesti francoskih listov, da so angleški, francoski in italijanski poslanik posredovali v Beogradu in Tirani za pomirjenie, je dr. Marinkovič izjavil: Pri nas ne. Obvestili so nas, da bodo take korake storili v Tirani. Razen tega je dr. Marinkovič naglasil, da ni zahteval nikake intervencije Društva narodov. Na koncu je še pripomnil, da danes ni bilo v stvari nobenih novih momentov. Pod naslovom »Odgovornost velesil« objavlja ..Pravda« očividno oficijozni komentar, v katerem pravi: Evropski tisk smatra spor z Albanijo za novo nevarnost na Balkanu, dočim so evropski kabineti mnenja, da gre za lokalni incident, Oboje ni točno V Evropa ne posvečajo dovolj pažnje dogodkom na Balkanu. Prekanjenje odnošajev med našo državo in Albanijo ne pomenja neposrednega povoda za izpremembo ravnotežja na Balkanu. V tem oziru je evropski tisk prisodil zadnjim dogodkom značaj senzacije, kar ne odgovarja istini. Prekinjenje odnošajev pa tudi tli zgolj lokalni incident. Resnično stanje tega diplomatskega spora sledi iz tiranskega pakta. Velesile so šle pre-Vo tiranskega pakta in ga niso smatrale za temeljni politi Sni dogodek na Balkanu. Zato nosijo velesile v tem oziiru nesporno odgovornost. po podpisu tiranskega pakta so se pričeli -razvijati dogodki v Albaniji v povsem novem pravcu. Ljudje, ki upravljajo to državo, so postali nemirni, domišljavi in oholi. Očitno mislijo, da so že velesila. če jim osebno in režimsko varnost in stalnost garantira Italija. Naša država je opazovala to Laprernemibo v vodilnih osebah v Albaniji povsem hladnokrvno. Po aretaciji dragomana pa ji ni preostajaio drugo kakor da je prekinila odnošaje. V nasprotnem slučaju bi bila lahko oholost Albanije povzročila take incidente, da bi morala naša država zahtevati zadoščenje. Evropski tisk. kakor tudi velesile prihajajo preko tega ter razpravljajo o teh dogodkih, kakor da se dogajajo na kakem kometu Ravnodušncst velesil do tiranskega pakta je temeljila napaka v njihovem razmerju do Balkana. Ako bi bile ta pakt pravočasno proučile ter do njega zavzele stališče ne bi došlo do sedanjega položaja. Naša država ni enaka Albaniji, toda predsednik albanske republike se smatra, da je nekaj višijega. Njegove sanje so meglene in često eksplozivne. Pariz, 9. junija (pa.) »E c h o de Pariš« poroča, da je vlada nasvetovaJa v Beogradu, naj Jugoslavija prekliče noto Albaniji, istočasno pa ie pozvala albansko vlado. naj izpusti dragomana jugoslovenske-ga poslaništva. Pariz, 9. junija p. Havas javlja iz Londona: V političnih krogih sodijo, da bo Društvo narodov izročilo Jugoslaviji noto Albanije, ki je bila izročena tajništvu Društva narodov. Od beograjskega odgovora bo odvisno, aH bo mogoče doseči sporazum ter spor rešiti, ne da bi prišel pred Društvo narodov. Rim, 9. junija s. »Popolo d' Italia« objavlja očividno inspirirani članek o ju-goslovensko-albanskem konflkifcu ter izraža upanje, da bo potekel mirno. Francija in Anglija kakor Italija so interesirane, da se ohrani mir na Balkanu. Kršitev miru bi mogla imeti vznemirljive posledice za vso Evropo Nemimi poiffHki v Beogradu bodo tudi to pot ostali izolirani. Jugoslovenski generali in politiki gledajo na Trst, Solun in na Skader. Beograd je hotel z udarcem proti Albaniji dvigniti jugoslovenski prestiž na Balkanu. Ofic:!->mi članek potrjuje por sredovalno vlogo Italije v Beogradu in Tirani Na prizadevanje italijanskega zastopnika v Tirani ie Albanija izjavila, da je pripravljena izpustiti jugoslovenskega dragomana. Komplicirano stališče Beograda pa je preiprečiilo spravo. Članek konča z napadom na eno zapadnoevrop&ko časopisje, ki podipra Jugoslavijo. Nove politične težave v Rumuniji Možnost liberalne vlade, ki bi ji de obtožbe prot bivši generalski Bukarešta. 9. junija d. Priprave za volitve so v pjlnetn teku. Vedno bolj se kaže, da bodo posamezne politične stranke nastopile z ločenimi listami. V Besarabiji iu Bukovim ie opažati prehod pristašev Averescujeve stranke v narodno kmetsko stranko. V liberalnih vrstah vlada prepričanje, da bo tematska stranka pri prihodnjih volitvah dosegla znatne uspehe. Po sedanjem volilnem redu dobi namreč ona stranka, ki dobi največ glasov, vse poslanske mandate iz ostankov. Veliko zanimanje vlada tudi za vprašanje prestolonasled-stva, vendar pa se riaglaša. da v tem oziru ni pričakovati nikakih sprememb. Vse stranke soglašajo v tem, da je treba ustavne temelje in pravice dinastije spoštovati in čuvati. Odločilno bo vsekakor stališče narodne kmetske stranke, ki je sprejela sklep, da mora ostati ustava nedotaknjena in nespremenjena. V političnih krogih je opažati veliko razdvojenost v stališču strank do vlade. Vse kaže, da sedanja vlada ne more računati na prestiž v narodu in da se bo mogla morda že v najkrajšem času umakniti li- predsedoval Bratianu. — Hu-vladi. - Pričetek volilne borbe beratoi vladi pod vodstvom Bratianua, ki je pred par dnevi podal v svojem klubu izjavo, v kateri naglaša, da je nastala v notranjem političnem položaju taka atmosfera, da je intervencija liberalne stranke nujno potrebna. Ta izjava je izzvala v političnih krogih veliko pozornost ter se splošno tolmači kot vojna napoved sedanji vladi Vse pričakuje, da bo Bratianu še pred volitvam'; prevzel državno krmilo. V krogih narodne kmetske stranke je ta izjava izzvala veliko vznemirjenost. Naglaša se, da se mora po volitvah sestaviti parlamentarna vlada ter da nikakor ne gre. da bi izvedia volitve strankarska vlada. Listi objavljajo težke obdolžitve proti bivši vlad; generala Averescua. Najhujši je očitek, da so njegovi ministri, ko so čutili, da morajo svoja mesta zapustiti, porazdelili vse fonde in vse proračunske viške med svoje pristaše, in sicer na" ta način, da so fingiraK državne nabavke Sedanja vlada je izdala odlok, glasom katerega se ne sme poravnati noben račun, ki poteka še izza prejšnje vlade. Govori se, da gre za preko 100 rmTjonov leiev. Pogajanja za trgovinsko pogodbo z Nemčijo Beograd, 9. junija, r. Opoldne je obiskal nemški poslanik na našem dvoru Oldhau« sen ministra zunanjih del. V razgovoru z novinarji je poslanik Oldhausen izjavil, da se je pri zunanjem ministru obvestil o zad= njih dogodkih v Tirani. Razen tega je go« spod Oldhausen povedal, da so se včeraj v Berlinu pričela pogajanja med nemško in našo delegacijo radi trgovinske pogodbe. «Upam,» je dejal poslanik Oldhausen, «da bodo ta pogajanja v najkrajšem času sreč« no zaključena.» Francosko konsolidacijsko posojilo Pariz, 9. junija, d. Finančno ministrstvo pripravlja najetje velikega konsolidacijske« ga posojila, ki bo razpisano v času od 25 junija do 1. julija. Vprašanje ruskih predvojnih dolgov Franciji Pariz. 9. junija, d. Uradno se demantirajo vesti, da je bil v komisiji za ureditev ru« skih predvojnih do'gov dosežen sporazum in podpisana tozadevna pogodba. Pogaja^ nja so še v teku in še niso zaključena. V pričakovanju končne odločitve Vladni krogi zatrjujejo, da bo razpust Narodne skupščine v soboto podpisan. — Pred velikimi spremembami na vodilnih mestih politične uprave. — Povratek kralja v Beograd tov. Jutri se zbere v Beogradu povodom parastosa za pokojnim Pašičciii. od katerega smrti poteka pol leta, glav - ni odbor NRS in se bo pri tej priliki vršil odločilni sestanek med g. Vukičevi-čem in Aco Stanojevičem. Ta sestanek se pričakuje z veliko napetostjo. Danes se je govorilo, da se jutri vrne kralj v Beograd. Zvečer se trdi. da to ni sigurno, temveč da ostane vladar najbrž še nekaj dni v Topoli. V tem slučaju da potuje ministrski predsednik jutri ali v soboto zjutraj v Topolo ter predloži kralju ukaz o razpustu odn. o razpisu volitev v podpis. Pašičevci stalno lansirajo vesti o tež-kočali v vladi ter o neoportunosti razpusta. Današnje «Vreme», organ g. Nin-čiča, objavlja uvodnik «Mutna situacija®, v katerem dokazuje, da je razpust Narodne skupščine v sedanjem položaju škodljiv. Mučna situacija, v katero je zašel minister Perič vsled sklepa Glavne kontrole, je predmet živahnih komentarjev, ki baš niso najljubeznjivejši. G. Peiič sam prenaša nezgodo s precejšnjim humorjem. Ko so ga novinarji urgirali, ali jim more kaj povedati o politični situaciji. je dejal: Jaz nič ne vem, sem minister brez portfelja. brez plače in brez avtomobila... Beograd, 9. jun. p. Minister zunanjih del dr. Marinkovič se je danes vrnil iz Topole, ker je kralju poročal o zunanjepolitičnem položaju. Ali je bilo pri tem govora tudi o razčiščeniu aktualnih notranjepolitičnih vprašanj, se ne da ugotoviti. Minister sam izjavlja, da je poslal vladarju le «splošno poročilo». Nesporno je, da stojimo tik pred defi-nitivnimi odločitvami glede- nadaljne usode Narodne skupščine. Nasproti verzijam, ki tudi danes vztrajajo na tem, da bodo volitve odložene, se iz vladinih krogov povdarja, da so ukazi o razpustu parlamenta in o velikih spremembah na vodilnih mestih politične uprave že pripravljeni in da bodo v soboto podpisani. Volitve da se bodo vršile v nedeljo 4. ali 11. septembra. Glede velikih županov da je kompromis z davidovi-čevci že perfekten in dobijo demokrati 11 mest. Neodvisno od tega se zatrjuje, da se bodo spremembe v vodstvu politične uprave izvršile tudi v Sloveniji. Iz vladnih krogov se tudi zatrjuje, da je vstop Bože Maksimoviča v vlado gotova stvar. G. Maksimovič prevzame resort prosvete. Odpor proti razpustu skupščine v radikalnih krogih še vedno narašča. To je naravno, ker se vodstvo stranke zaveda, da bo stranka pri volitvah silno izgubila; računa se do 40 do 50 manda- Odmevi in posledice varšavskega atentata Poljska vlada odredila aretacijo sumljivih ruskih monarhistov. Številne aretacije. — Diplomatska lojalnost Poljske. — Glasovi ruskih listov. — Atentat na šeia ruske policije v Minsku Varšava, 9. junija d. Vodstvo sovjetskega poslaništva je prevzel dosedanji Iegacijski svetnik Uljanov. Varnostne oblasti so dobile od vlade nalog, naj izvedejo med ruskimi emigranti strogo revizijo in aretirajo vse sumljive elemente, da se dožene even-tuelna zveza med temi krogi iu atentatom na Vojkova. Na podlagi tega ukaza je bilo včeraj aretiranih v Vilmi 21 iu v Varšavi pet ruskih monarhistov. Med njimi so ugled ne osebnosti ruske emigracije, med drugi-! mi urednika v Vilni izhajajočega glasih ri^kih emigrantov »Novoje Rusije« Jakov-Ijev, ki pa je bil zopet izpuščen, nadalje pooblaščenec velikega kneza Nikolaja Nikola-jeviča za Poljsko, ter cela vrsta bivših ruskih generalov. Poljski odgovor na sovjetsko noto v zadevi umora sovjetskega poslanika Vojkova bo sestavljen še le, ko bo zaključena preiskava, ker hoče poljska vlada na podlagi objektivnih dokazov nuditi sovjetski Rusiji dokaz, da ta žalostni dogodek škoduje tako interesom Poljske kakor interesom sovjetske Rusije. Policija v Vilni je aretirala in zaslišala tudi več prijateljev atentatorja Koverde. Pri zaslišanju so izjavili, da je Koverda ponovno naglasil, da hoče potovati direktno v Rusijo in umoriti' najvišje funkciionarje. Ko-verda je moral v zadnjem času zaradi pomanjkanja sredstev opustiti svoie gimnazijske študije in je bil zaposlen kot korektor pri ruskem listu »Bieloruskoic Slovo*. Varšava, 9 junija (pa) Litvinov se je zh-nanjemu ministru Zalesketnu brzoiavuo zahvalil za sožalje ob umoru sovjetskega poslanika Voikova. Moskva, 9. junija d. Listi smatrajo umor varšavskega poslanika Vojkova za provo-kacijo Anglije, ki hoče na vsak način izzvati sovjetsko Rusijo, da bi tako dobila viden povod za boj proti sovjetskemu režimu. z v e s t i j a« opozarjajo na voino nevar- nost, ki postaja od dne do dne večia. «Eko n o m i č e s k a j a 2 i z n« vidi v umoru voj ni signal in primerja strel v VaTŠavi s streli v Sarajevu. Tisk v splošnem povdarja, da hoče Anglija potem, ko je spoznala, da prelom sovjetsko-angleških odnošaiev ni rodil zaželjcnega uspeha, poostriti odnošaie med Poljsko in Rusijo in preprečiti nameravano pogodbo o nevtralnosti ter po možnosti izzvati oborožen konflikt med Poljsko in Rusijo. Sovjetska vlada si slejkoprej prizadeva. da sc izogne novi vojni. Ce sovjetska Rusija kljub temu v odločnem tonu zahteva od Poljske zadoščenje, stori to predvsem iz razloga, da predoči vodilnim poljskim krogom nevarnost, v katero se podajajo, če se spuščajo v angleške načrte. Moskva, 9. junija, d. Snoči je bil izvršen atentat na šefa politične policije v bližini Minska. Na podlagi rezultatov prve preiskave se zatrjuje, da ie tudi ta napad delo protirevolucijonarnih elementov. Policijski šef Opanski ie na motorni derezini trans-portiral radi .suma špijonaže aretiranega poljskega oficirja v Minsk. Na progi med postajama Stanovič in Minsk ie osemčlanska družba napadla derezino ter ubila policijskega šefa Opanskega, ostala dva detek tiva pa težko ranila. Aretiram poljski oficir je nato pobegnil. Sovjetske oblasti domnevajo, da gre za sistematično akcijo ruskih emigrantov, ki hočejo s takimi napadi vznemirjati ljudstvo. Pariz, 9. junija (pa) Listi živahno komentirajo rusko noto poljski vladi glede umora sovjetskega poslanika Vojkova. »Oeuvre« upa, da sovjeti ne bodo sledili politiki Avstrije po sarajevskem atentatu. Sovjeti se motijo, ako menijo, da bi na ta način dosegli izgon protiboliševiških elementov iz tujih držav. »Avenir« trdi, da manjka sovjetski noti dober smisel. »Figaro* povdarja, da je rusko-angleški prelom znatno škodoval sovjetskemu prestižu v Rusiji. -Sffi- Monarhistični oficirji v grški vojski Atene, 9. junija, d. V republikanskih kron gih je izzval veliko vznemirjenje ukaz, s katerim je ponovno sprejetih v grško ar« mado 118 višjih oficirjev, ki pripadajo mo> narhistični stranki in so bili svoj čas za« radi tega upokojeni. Istočasno je bil izdan ukaz, s katerim se stavi na ra-zpoloženje 212 višjih in 420 nižjih oficirjev. V republi« kanskih krogih so se začele širiti verzije, da je tudi Venizelos začel pripravljati res j stavracijo monarhije. Spor med Moskvo in Mehiko likvidiran Moskva, 9. junija, (be.) Na podlagi opra* vičila mehikanske vlade zaradi preiskave v sovjetskem poslaništvu v Mehiki, smatra sovjetska vlada spor za likvidiran. Sov je t« ska poslanica v Mehiki gospa Kolontajeva bo preživela počitnice v Nemčiji, nakar se vrne na svoje mesto. Enakopravnost nemščine Ženeva, 9. junija, d. Mednarodna delov* na konferenca je na včerajšnji seji po dalj« ši debati priznala nemščino za uradni in razpravni jezik poleg francoščine in angic« ščinc. Vse objave se bodo v bodoče izda« j ah tudi v nemščini. i Investicijski načrti vlade S pomočjo velikega inozemskega posojila Beograd, 9. junija, p. Ker primanjkuje sredstev za nujne državne potrebe in za ozdravljenje gospodarske krize, je vlada sklenila, da najame večje dolgoročno po« sojilo v inozemstvu. S tem v zvezi je mi« nister financ dr. Bogdan Markovič naslovil na člane vlade pismo, v katerem ugotavlja, da je bil dosedanji način uporabljanja in* vesticijskih kreditov iz dohodkov državne; ga proračuna napačen in da je škodoval finančnemu, kakor -^spodarskemu položa« ju. Zato bo treba ckrbeti, da sc v bodočnos sti te nujne državne potrebe urede s po« močjo dolgoročnih posojil, ki bodo olajšale najetje mednarodnega posojila. Posojilo naj se najame na podlagi točno sestavljenega programa ter za široko finančno in gospo« darsko obnovo dTŽave. V to svrho naj vsak minister sestavi seznam potreb in investi« cijskih kreditov, ki jih potrebuje v svojem resoru. Predlogi ministrstev bodo izročeni mini« stru financ do konca tega meseca, nakar bo minister financ sestavil načrt za najetje večjega posojila v inozemstvu. M. dr. pred« laga ministrstvo za šume in rude posojilo 475 milijonov dinarjev. Od te vsote naj se uporabi 375 milijonov dinarjev za izpopol« nitev državne rudarske industrije, kakor tu= di za ustvaritev uredbe o komercijalizaciji državnih rudnikov. Ostalih 100 milijonov i bo ministrstvo za šume in rude uporabilo za reorganizacijo državnih šum. Predlog poljedelskega ministrstva predvideva inve« sticijske kredite do zneska 850 milijonov dinarjev. 600 milijonov dinarjev je name« njenih i\ melioracije zemljišč v Južni Srbiji v bosanski Posavini, Slavoniji, Banatu, Bač« ki in Vojvodini. Ministrstvo saobračaja za« hteva poldrugo milijardo. 250 milijonov se bo uporabilo za ureditev pomorskega pro« meta, in sicer: SO milijonov za svetilnike, rešilne ladje itd. 100 milijonov za pristani« šča v Splitu, Šibeniku, Kotoru, Sušaku itd., ostale vsote pa za gradnje novih železnic. Iz ekonomsko-iinančnega komiteta ministrov Beograd, 9. junija, p. Danes popoldne je bila seja ekonomsko«finančncga komiteta ministrov. Razpravljali so o pravilniku za r.aknado stroškov članom komisij, ki obsto« jajo pri raznih ministrstvih. Sklenjeno je, da dnevnice znašajo največ 80 do 100 Din, samo za člane komisije pri pravosodnem ministrstvu, ki izdelujejo zakone, naj znaša dnevnica 150 Din. Dalje je bilo odobren' prometnemu ministru, da odda tisoč tovor nih vagonov v popravilo našim domačin tvornicam. Sklenjeno je tudi, da se kup. 25 novih tovornih, lokomotiv tvrdke Sicg! na Dunaju, ki naj se porabijo specijalno z? sušaško progo. Komitet je tudi sklenil, da država kupi 500 tovornih v. .,«vnnv. katere -mu si i. preje Izposodili oa raznih tvrdk. Nov davek na široke sloje Po zaslugi ljubljanskih klerikalcev Kakor ie «Jutro» že svojčas Javilo, je tinaočni minister črtal skoraj ves proračun ljubljanske oblastne skupščine ter ga je reduciral od 52 na 11 milijonov. Črtal je tudi transportni davek (takso na vagonske pošiljke), ki so ga klerikalci sklenili, pač pa je, kakor se poroča, v očitnem nasprotstvu s svojimi načelnimi odredbami odobril od klerikalcev sklenjeni posebni davek na ki-nokarte, ki bo znašal 50% državne takse. Klerikalci so s cinizmom zavračali v oblastni skupščini ugovore naprednih poslancev, da je ta davek nesocijalen in krivičen, njihov izgovor je bil. kdor hoče v kino, naj plača in pa da je kino itak nemoralna institucija. Kdo bo plačal novi klerikalni davek? V ogromni večini izključno mali človek, delavec, državni uradnik, služitelj, privatni nameščenec. Ti tvorijo glavni kontingent obiskovalcev kina. Kino je danes ljudsko zabavišče v najširšem pomenu te besede. Po napornem vsakdanjem delu. v nedeljo, na praznik si naš gospodarsko popolnoma iznemogli človek zlasti izven poletnih mesecev skoraj ne more privoščiti drugega razvedrila in zabave, kakor-urico filmske predstave. Res se da o naših fimskih programih marsikaj reči, a gotovo je, da niso ne slabši, ne boljši kakor programi po vsem ostalem svetu. Skoraj je celo dovoljeno pristaviti, da je film- Ustanovitev Gospodarskega sveta Slovenska trgovina, obrt in industrija hudo zapostavljene. — Med 30 člani G. S. bodo imele le enega zastopnika, enega pa dobi še slovensko zadružništvo trale industrijskih korporacij v Beogradu. en član na predlog Udruženja rudarskih podjetnikov v Beogradu, en član na predlog Udruženja bank v Beogradu. en član iz Zveze denarnih zavodov in zavarovalnih družb v Zagrebu, en član Glavnega zadružnega saveza v Beogradu, en člaiT Glavnega saveza srbskih zemljoradniških zadrug v Beogradu, en član Hrvatskih zemljoradni-ških zadrug v Zagrebu, en član Zadružne zveze v Ljubljani, en član Saveza zemljoradniških zadrug v Sarajeva, en član pa se imenuje na predlog Centralnega tajništva delavskih zbornic. Pazen tega lahko vsi ministri gospodarskih re-sortov predlagajo po enega zastopnika, ki bo ravnopraven z ostalimi svetniki. Člani gospodarskega sveta se postavljajo za dobo enega leta. Služba ie častna. Svetniki imaio pravico do brezplačne vožnje na državnih železnicah in oa-robrodih. Svet se sestaja na poziv trgovinskega ministra, ki določa tudi dnevni red. ski okus naše publike nekoliko nad poprečnim nivojem. Toda debata o tem, kaksea naj bo film, spada pod drugo poglavje in reforme v tem oziru se dajo doseči z drugimi sredstvi, nikakor pa ne z obdačeniem kinopublike. -Siovenceva> poročila je tudi razbrati, da vlada m?d članstvom in med pristaši SLS veliko nezadovoljstvo z vodstvom v Ljubljani, kajti rijudstvo se je razšlo v zavesti. da ostane vsikdar zvesto veri in cerkvi, da se ne izneveri nikdar svojim duhovnim pastirjem ter da ostane vedno zvesto praporu SLS.-. Iz našega poročila, ki smo ga včeraj objavili, je razvidno, da ta «tabori ni potekel tako soglasno in v harmoniji, kakcr ga slika cSlovenec-. Prisotni so opetovano vpadali govornikom ter jih spravljali v zadrego. Saj je bil zaboga dr. Kulovec poljedelski minister februarja in marca meseca, kako da je sedaj razlagal kmetom njihovo za državo, deželo in občino? Ali ni bilo primerneje, da je govoril o svojih cuspehih> za kmeta, o vzrokih sedanje krize, o nazadovanju poljedelske produkcije, o bobnu, ki poje na deželi? Zakaj ni voditelj SLS razložil kmetom, kaj je SLS na vladi storila za kmeta, zakaj je ravno vlada SLS vrgla železničarje na cesto, zakaj so davki ostali neizpremenjeni in bili le povišani? Predvsem pa bi bil moral 'ir. Kulovec razložiti. kakšno korist je imel slovenski kmet od imenovanja klerikalnih velikih županov, od odstavitve naprednega prosvetnega šefa v Ljubljani in sploh o uspehih klerikalnega partizanstva? Ali je bilo s temi uspehi kaj pomagano gospodarski krizi na deželi? Zakaj je SLS odkupila svoje sodelovanje na vladi s takimi enodnevnimi uspehi in koncesijami ter popolnoma pozabila na kmeta? Kakšna ironija tiči v cSlovenčevih> besedah, da je bivši minister poljedelstva dr. Kulovec dajal crazne nasvete za olajšanje kmeiske bede,.. Mar bi bil to kmetsko bedo sam olajšal na vladi kot minister! Agitacija s kmetski m i tabori pod takimi okoliščinami ne bo uspela. Slovenski kmet uvideva. kakšna igra se je igrala ž njim in z njegovo usodo in da nikakor ne gre za interese cerkve in vere. Zato smo prepričani, da bo zavrnil hinavce, ki se mu približujejo pod slavoloki z napisi 'Kmetu čast in slava.* Po polomu v Beogradu in v obeh oblastnih skupščinah cKmetu čast in slava> . . . Res znajo iz kmeta norce briti! Na Hrvatskem nobena stranka noče s klerikalci V sredo se je vršila seja glavnega odbora hrvatske klerikalne stranke (HPS). katere se je udeležilo 150 delegatov. Predsednik stranke Barič je podal obširno poročilo o notranjem in zunanjepolitičnem položaju ter je zlasti povdaril. da so hrvatske stran« ke, ki sklepajo blok proti Radiču odklonile sodelovanje HPS. Glavni odbor je v poseb« r.i resoluciji izrazil svoje obžalovanje, da so pri pogajanjih za skupni nastop pri pri« hodniih volitvah delegati drugih strank one mogočili vsak sporazum s HPS, tako da so se pogajanja razbila. Hrvatska pučka stran« ka bo radi tega nastopila pri prihodnjih volitvah samostojno. Za predsednika stran« ke je bil ponovno izvoljen Stepao Barič, za glavnega tajnika pa dr. Janko Šimrak. Spori med vojvodinskimi radikali Med jovanovičevci in oficijelnimi radi« kali v Vojvodini sc vršijo pogajanja za zo« petno ujedinjenje, ki pa slabo uspevajo. Tako bi se imela te dni izvršiti fuzija jo« vanovioevske in pašičevske radikalske or« ganizacije v Senti. V to svrho je bila skli« ca na skupna skupščina obeh organizacij. Ko pa so prišli jovanovičevci, se jim je reklo, da oni nimajo na skupščini pravo glasova« nja. Zato so jovanovičevci odstopili od fu» zije in izvolili v svoji organizaciji večino« ma star odbor s predsednikom Savo Vuji« čem. Pašičevci pa so ostali pri svojem pred sedniku dr. Lujadiču. Zanimivo je, da je pašičevci na njihovi skupščini pozdravil tudi posl. Jovan Radonič, predsednik fis nančnega odbora. — Krajevni odbor radi« kalr.e stranke v Vršcu je odklonil ponovno kandidaturo svojega dosedanjega poslanca dr. Dušana Grgina. Kakor pravi komunike je bil ta sklep storjen »rjednoglasno in jed« nodušno« — ruzevši u ocenu dosadanji rad nar. poslanika g. dr. Dušana Grgma«.. Potrditev degredacije generala Gajde Praea. n juniia. d. Druga instanca pre« iskovalne komisije v aferi generala Ga.ide ie potrdila v prvi instanci izrečeno degra« dacijo. Razkol v avstralski delavski stranki London. 9. junija, d. V avstralski delavs ski stranki je nastal bud razkol. Strankino vodstvo je izključilo ministrskega predsed« nika novojužne valeške Langa in več mini« strov iz stranke, ker so postopali preveč oblastno fc: se niso ozirali na težnje in za« hteve stranke. Zatrjuje se celo, da so pod vplivom komunistov. Incident med Jaoonsko in sovjeti Tokio, . junija, (pa.) Vlada je sklecila, da protestira pri sovjetskem poslaniku, ke-so ruske Plasti Kamča"ki zaplenile ja* ponske ribiške ladie in težko ranile neke« ga japonskega kapetana. Sovjetska Rusija obtožuje Anglijo Moskovska vlada je izdala komunike, v katerem hoče dokazati, da je Anglija zakrivila celo vrsto atentatov in uporov na sovjetskem ozemlju in proti sovjetskim funkcionarjem. — Omalovaževanje ruskih obtožb v Londonu tu nekega vohuniva osamljenega Poljaka, nadalje bombni atentat na komunistični klub ▼ Ljeningradu in razni drugi požari in sabo-tažna dejanja ▼ tvoreicah se pripisujejo an- Moskra, 9. junija, s. V komunikeju sovjetske vlade se označuje umor Vojkova kot člen v verigi dogodkov, ki pomenijo v svoj! ce-lokupnosti vedno večje ogroženje miru. Sovjetska vlada smatra zaradi tega za potrebno objaviti sedaj celo vrsto ki dovolj označujejo delovanje angleške vlade in njenih podrejenih organov na ozemlju sovjetske vlade. -Komunike sporoča, da je bil v letu 1925. aretiran neki trgovec Steinberg, ker je brez dovoljenja prekoračil rusko - finsko mejo. Ta trgovec je kasneje priznal, da je v resnici angleški kapetan Rilev ter da pripada angleški tajni službi. Po njegovi izjavi je dobil od Churchilla navodila za organizacijo atentatov in «porov v Rusiji Komunike našteva aato celo vrsto poizkusov bivših članov armad Petljare, Koljčaka in Denjikina, da bi izvršili razne atentate. Kot žrtve teb atentatov bi bili morali pasti predsednik centralnega eksekutivnega komiteja Petrovskij. predsednik sveta ljudskih komisarjev Ukrajine Čubar in (udi Buharin. Zlasti je bila v zvezi z vodjo konzularnega oddelka angleške misije v Moskvi skupina bivših Kolčakovih častnikov, ki je bila aretirana dne 10. maja. Nadalje se izjavlja v komunikeju, da so angleški listi takoj po umoru Vojkova objavili Tazgovor z bivšim carističnrm diplomatom Sablinom. ki naravnost opravičujejo ta umor. Angleške roke, ki so vodile atentat poljskega državljana, so v tem rangovoru jasno Tidne. Tadi smrt namestnika pooblaščenca OEPU za beloruski okraj pri transpor- gleškemu vplivu. OaJjB pravi korotmike, da angleSka v?ada z vsemi sredstvi podpira vojne priprave proti Sovjetski Caiji ter da hoče preprečiti miroljubno ddo Sovjetske Unije. Sovjetska Unija smatra za tvojo dolžno;: razkriti sovjetom sovražno politiko angleškega kabinete in njegovih agentov, izzivi;e vse delovno prebivalstvo, naj sati tvornice, kolodvore itd. ter smatra sa dolžnost OEPU, naj sklene potrebne odredbe za obrambo dežele pred inozemskim: vohuni in moriki. Vlada izjavlja, da bo s pomočjo delovnega ljudstva očistila deželo nasprotnikov ter na svoji operni turneji v Sarajevu, Dubrovniku in Splitu z največjim uspehom. Za gostovanje tenorista Gospodinova veljajo navadne operne cene. Popoldanska predstava «Orlova». V nedeljo. dne 12. t. m. se poje v ljubljanski operi opereta Orlov» kot popoldanska predstava po znižanih opernih cenah. Zvečer istega dne bo v drami premijera -Večnega mladeniča«, kjer igra glavno ulogo nestor slovenskih igralcev gosp. Anton Cerar - Danilo. «Rigoletto» predzadnjič na mariborskem odru. Dane?, v četrtek, se uprizori za red A iu one abonente reda C, ki so bili prestavljeni v abonma A, Rigoletto .. Koncert Orkestralnega društva U[as. Matice v Zagorju ob Savi. Po krasno uspelih koncertih v Murski Soboti in Ljutomeru priredi godalni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice pod taktirko profesorja Adamiča svoj tretji koncert v soboto 11. t. m. ob 8. uri zvečer v Zagorju ob Savi. Na sporedu so orkestra! skladbe Adamiča, Šantla, Suka, Dvoraka, Cajkovskega ter dvoje violinskih solov konservatorista Karla Rupla in četvero basovskih pesmi konservatorista Marijana Rusa Pri klavirju bo konservaitorist Pavel Šivic. Resni in umetniško naštudirani prebrani, ki je navdušil občinstvo Murske Sctoote in Ljutomera do najvišje mere. bo sigurno tudi v Zagorju ob Savi privabil h koncertu nai mnog ob roi-nejše poslušalstvo. Idealna stremljenja Or. kestrainega društva Glasbene Matice to tudi brez dvoma zaslužijo. Novosadska razstava jugoslovenske likovne umetnosti se letos na jesen prenese v Osijek. Plesalka Ana Pavlova gostuje v Stoekhol- mu na Švedskem in v Helsingforsu, prestolnici Finske. Hudožestveniški disidenti t .Švi<-i. Dfeiden-ti nekdanje skupine Hudožestvenega teatra v Pragi so gostovali prošle dni v Curihu. Igrali so »Brate Karamazove« in »Črešnjev vrt . V skupini nastopa sedaj zopet ga. Ger-manova, ki je bila radi bolezni delj časa odsotna. Poleg Gennanove omenjajo kritike pohvalno go. Križanovsko, Šarova in Aslano-va. »Črešnjev vrt-: se je igral v režiji Ger-rnanove in Masalitinova, čeprav slednjega ni več v ansamblu. Velika izbera rajnega §sev*i2a modnih bluz, oblek, nogavic, vezenin. čipk itd. se kupi po priznano nizkih cenah pri !GN ŽARGI. Liubljana. Sv. Petra cesta. ■ raio 0 Samo še danes ob 4. pol 6. pol 8. in 9. uri. L Y A MARA H A R R Y L I E D T K E v originalnem dunajskem filmu Na lepi modri Donavi (An der sehonen blauen Donau.) — Najboljši Lya Mara > Harrv Liedtke film!! Nepopisno lepi posnetki iz Dunaja (Pratra). Grinzinga itd. — Preskrbite si vstop* niče pravočasno! — Pri vseh predstavah umetniški orkester!! Telefon 2730. Kino «DVOR» 0 ■ 0 o ■ o ■ o o noioioioioioioioioioioioioaosoioioioion nazijo je dovršil v Varaždinu, pravne študije pa ie absolviral v Zagrebu in na Dunaju, nakar je vstopil v drž. službo ter pred leti stopil v pokoj kot veliki župan zagrebške oblasti. Svoje prvo leposlovno delo »Illustrissimus Batorich« je napisal 1. 1878, tiskano pa je bilo šele 1884. Odtlej je njegovo plodovito pisateljsko pero zapored ustvarjalo cel niz novel in romanov. Leta 1913 je Gjalski začel izdajati svoje zbrane spise, ki so vsebovani v 27. zvezkih. Po prevratu se Gjalski le še redko javlja, četudi je kljub visoki starosti še pri čvrstem zdravju. Ob kronanju kralja PetTa 1. 1904 ie po-setil Gjalski Beograd in jugoslovensko razstavo, kjer so se zbrali razni prominetni poborniki jugoslovenske ideje. Takrat ie bil odlikovan z redom sv. Save III razr., 1. 1914 pa mu je kralj Peter vnovič poklonil isto odlikovanje II. razreda. Po prevratu je bil član Narodnega predstavništva v Beogradu, nato pa se je umaknil v za-ttšlie na svojem vlastelinstvu v Gredicah. Občni zbor Obrtniškega društva v Ljubljani Snoči se je vršil v prostorih Mrakove restavracije redni občni zbor Obrtniškega društva v Ljubljani. Predsednik gosp. Josip R e-bek je uvodoma pozdravil vse navzoče, spomnil se tekom leta umrlih članov ter prešel k pojasnitvi položaja in splošnega stanja obrtništva v preteklem letu. Naglašal je potrebo čim tesnejšega združenja obrtnikov v krepki in enotni organizaciji. Obrtniško društvo v preteklem letu je sicer lepo napredovalo, treba pa je še nadaljne odločne volje, da bo še več uspehov. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal gosp. Ivan K o š a k, je razvidno, da je bilo preteklo leto za obrtništvo zelo važno. Vršile so se volitve v Zbornico TOI, pri katerih je društvo z vso vnemo sodelovalo in podpiralo Zvezo obrtnih zadrug. Z uspehom volitev so bili obrtniki lahko zadovoljni. Politične spletke pa so bile vzrok, da se je zbornica razpustila in da vlada danes v zbornici mesto pravilno izvoljene uprave komisar. Društvo se je pridružilo vsem akcijam in protestom, ki so se podvzeli, da se zbornica skliče in bo tudi v bodoče podprlo vsak protest proti krivici, ki se je zgodila gospodarskim krogom v Sloveniji. Na izrednem občnem zboru je društvo izvolilo z velikim odobravanjem svojega člana, prvega tajnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo gosp. dr. Frana Windischerja za častnega člana. V svojem poročilu je omenjal ustanovitev Obrtne banke SHS in njene podružnice v Ljubljani, ki bo nudila našim obrtnikom cenen kredit, obenem pa je naglašal potrebo, da Narodna banka ne ukine kreditov obrtništvu. Po poročilu blagajnika gosp. Ivana K e r -s n i č a ter preglednika računov gosp. Frana Iglica je prešel občni zbor na volitve. Za predsednika je bil izvoljen zopet gosp. Josip R e b e k in za podpredsednika gosp. Lovro P i č m a n. Na koncu je bilo sklenjeno, da se ustanove v okrilju društva naslednji odseki: gospodarsko - politični, prireditveni, pomočniški ter mladinski odsek. Po zaključku občnega zbora je bila izročena starosti naših obrtnikov gos.p. Engelbertu Franchettiju v priznanje zaslug ob 301etnici delovanja za interese obrtništva poklanja Obrtniško društvo v Ljub-z napisom: -Ob 301etnici delovanja v korist obrtniška poklanja Obrtniško društvo v Ljubljani,>. Palača Delavske zbornice v Ljubljani Nova reprezentativna stavba bo letošnjo jesen pod streho. Stanovanjska beda tare ne le privatne najemnike, marveč tudi marsikako državno in javno institucijo. Med te spada tudi ema najvažnejših naših korporacij Delavska zbornica za Slovenijo. Delokrog zbornice se od dne do dne širi; zahteve, kj se stavijo na to važno institucijo, so od dne do dne večje; toda uradi Zbornice so nastanjeni v malih in tesnih prostorih, raztreseni po vsem mestu tako, da je smo-reno in ekspedi-tivno delo zelo otežkoče-no. Radi tega se je vodstvo Delavske zbornice za Slovenijo že dalje časa bavilo z načrtom, da zgradi za svoje urade in tej institiuciji priključene ustanove lastno moderno in vsem potrebam odgovarjajoče poslopje. Realizacija tega načrta je naletela na velike finančne težkoče, ki so doslej onemogočale izvedbo. Vodstvo Zbornice pa je s hvalevredno vnemo in pravilnim razumevanjem znalo premostiti vse ovire in danes stoji lepo zamišljen načrt tik pred izvršitvijo. Včeraj je bila med mestno občino ljubljansko in Delavsko zbornico podpisana pogodba, glasom katere mora bi.ti poslopje do letošnje jeseni v surovem stanju pod streho. Na letošnji plenarni seji Delavske zbornice dne 19. marca je bil pooblaščen upr. odbor, da podvzame vse potrebne korake, da se predložen-, načrt, ki je v glavnem elaborat glavnega tajnika Delavske zbornice g. Uratnika. čim prej izvede. Vodstvo zbornice je nato takoj uvedlo pogajanja z mestno občino in ministrstvom za socijalno politiko v svrho finančne fundacije in izvedbe tega projekta. Po daljših pogajanjih je bil .te dni dosežen deiinitivni sporazum. glasom katerega se zgradi poslopje za Delavsko zbornico še tekom letošnjega leta Gradbeni stroški »o preračunani na 4.300.000 Din. Od tega zneska prispeva Delavska zbornica za Slovenijo iz svojih sredstev 1,500.000 Din. ljubljanska mestna občina 1.200.000 Din. ministrstvo za socijalno politiko pa je odobrilo zbornici iz fonda za podporo brezposelnih in vzdrževanje borz dela 4% posojilo v znessu 1.800.000 Din proti 251etni amortizaciji tako. da da Delavska zbornica v resnici iz svojih sredstev 3,300.000 Din. Poslopje se bo gradilo na Miklošičevi cesti poleg palače Okrožnega ura-da za zavarovanje delavcev ter bo po svoji notranji ureditvi praktično, na zunaj pa reprezentativno. V poslopju bo poleg potrebnih prostorov za urade Delavske zbornice, njenega prosvetnega oddelka, borze dela itd. praktično urejeno kopališče za delavstvo, prostori za strokovne organizacije, k; so priključene Delavski zbornici, ter okoli 30 cenenih stanovanj. V pritličju bo nameščena brezalkoholna gostilna in delavska kuhinja. kjer se bo poceni dobivala pripro-sta a tečna hrana. Poslopje bo zgrad la mestna občina ljubljanska v lastni režiji, Delavska zbornica pa ima pravico, da poslopje v 15 letih odkupi in prevzame popolnoma v svojo last. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Velika javna tombola Sokolskega društva v Stražišču bo v nedeljo, 12. junija ob 15. uri. ••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a" Novo postajališče v Bitnjem Na binkoštni ponedeljek po prihodu obeh popoldanskih vlakov iz Ljubljane in Gorenjske se je na slovesen način izvršila slavnostna otvoritev novega postajnega poslopja Bitnie-Žabnica na progi med Skoijo Loko in Kranjem. Postaja Bitnje je nastala med vojnno, ko so bila tu postavljena velika skladišča v vojaške svrhe. Od tedaj je služila kot osebno-prometni urad mala lesena hišica, ki je bila zlasti v zadnjem času zapisana naglemu razpadanju. Ker jc ljubljanska žel. direkcija nameravala postajo ukiniti, so podvzele zainteresirane vasi, zlasti Žabničani, ki spadajo v okoliš občine Stare Loke, akcijo za zgradbo novega zidanega postajnega poslopja; akcija je imela zaželjeni uspeh. Naglo in v skupnem delu je rastlo novo poslopje, ki je doživelo na binkoštni ponedeljek svojo krstno slavnost. Na postaji, ki leži sredi polja, ne daleč od vrste vasi pod hribi od Sv. Jošta do Skorje Loke. se ie zbrala velika množica kmečkega ljudstva z domačo gasilsko godbo, ženske narodne .noše. iant-je na konjih, učitelistvo s šolsko mladino, duhovščina ter župan Gašper Trilier :z Stare teke z obo. odborniki iz Zabnice. Z vlakom so dospeli zastopnik žel. direkcije g. dr. Fatur in šef prometnega oddelka za gorenjsko progo g. Masič iz Ljubljane in sreski poglavar g. Znidarčič iz Kranja. Po blagoslovijeniu poslopja ie g. dr. Fatur izročil s primernim nagovorom novo poslopje prometu. Nato se ie formiral velik sprevod in se s konjeniki na čelu podal čez polja v Žabitico na veselični prostor pri posestniku Kuraltu. kjer se je razvila velika in ž:vahna ljudska veselica. Postajno poslopje Bitnje, ki se bo po najnovejšem odfiokn žel ministra imenovalo Žabnica, služi predvsem delavstvu iz okoliških vasi. ki se večinoma vozijo v Ljubljano, je pa tudi pripravno izhodišče za izlete na Cnngrcb in Sv Jošt. Dekletce obglavljeno pod lokomotivo Pretresljiva smrt je v Novem Sadu dohitela triiupoHetno dekletce Liziko Siiketo-vo. Punčka ^e je s svojo malo starejšo sestrico podala preko proge. Nenadoma je za-brlzgala lokomotiva. Strojevodja je zavrl, toda katastrofe ni mogel preprečiti. V kratkih hipih se je odigrala strašna žaloigira. Kolesa lokomotive so malo Liziko podrla na tračnico in jo doslovno ob-giavila. Glavica se je odkotalila po nasipu navzdol, a kolesa so dekletcu odrezala tudi desno rok«. Lizikina sestrica se ie pravočasno rešila. Pretresljiva nesreča male deklice vzbuja v Novem Sadu globoko sočustvovanje s starši. □ □ O □ □ □ □ a Drugo kolo držav nega prvenstva v nedeljo dne 12. junija ob 17. uri Hašk (Zasreb) : Ilirija Predigra ob 15"30. — Izbirna tekma dveh medklubskih ljublj. moštev. Ob vsakem vremenu B Na igrišču Ilirije. Domače vesti * Kraljica Marija na Bledu. Včeraj ob /.35 je prispela na postajo Lesce kraljica Marija s svojim spremstvom. Na kolodvoru na Lescah je kraljico pozdrsvii veliki župan dr Fran Vodophec. na kar je njegova gospa soproga izročila kraljici šopek svežih rož, ki jih je kraljica prijazno sprejela. Kraljica se ie nato z dvornim avtomobilom odpeljala y.. spremstvu adjutantov majorjev Pogačnika in M a s a I o v i -č a na Bled na kraljev dvorec Suvobor, kier že biva prestolonaslednik Peter. * Novi rektor ljubljanske univerze. Na včerajšnji seji vseuč .profesorjev je bil izvoljen za rektorja na ljubljanski univerzi za bodoče studijsko leto 1927-28 prof. dr. Raj-ko N a c h t i g a I. * Zgradba poslopja za državni arhiv v Beogradu. Ker ie iz državnega dolarskega posojila odobren kredit. 12 milijonov dinarjev za gradnjo novega poslopja za državni arhiv in ker so načrti za zgradbo že odobreni, se bo z gradbenimi deli pričelo v najkrajšem času. Poslopje bo zgrijeno po najmodernejšem sistemu. * Propaganda za popularizacijo lepote naše domovine. Organizacija »Mrtteleuro-paische WiTtsehaftsiaginig«, ki ima svoj se-cež na Dnnaju, skliče vsako leto konferenco držav Srednje Evrope za tujski promet. Letošnji kongres se vrši na Dunaju v dneh 13. in 14. junija. Na kongresu se bodo pretresala važna vprašanja turizma v srednji Evropi. Prvikrat se bodo letos "tega Kongresa udeležili tud! zastopniki našega turizma. Direktor zagrebškega rPutnika« Stjepan Dragomanovič bo predaval o stanja turizma v naši državi. Beograjski urad »Publika* je pr: tej priliki izdal okusno urejen priročnik za iaozemske turiste pod naslovom -Jugoslavija, zemlja sur.ca i plavog Jadrana, alpinskih kupališta i modernih Ije-či!išta. romantičnih planira i historičkih spo menika«. Ta priročnik, ki je izšel v 100.000 izvodih, daje tujcu vse potrebae informacije 0 Jugoslaviji. V svrho uspešne propagande za lepoto naših krajev se prihodnji" tresec trdi posname riim »Plitvička iezera«. ki se bo širil tudi po inozemstva. * Nova zveza med Bačko m Banatom. Pti Ti tel tu ie bil včeraj na svečan ničii z-ročen prometu novo zgrajeni veliki most, k; bo posredoval zvezo med Bačko in Ba-r.i,:om. Pre; se je od Velikega Bečkereka do Novega Sada potcrva'o-12 nr. CdsU-j pa bo trajalo potovanje samo tri ln po! are * Nagrade društvom in kulturnim delavcem \ Sloveniji. Uprava kraljevega f.-»wia za nagTado dela na kulturnem, gospodarskem in prosvetnem politi je priznala med drttgfcn za letošnje leto sledeče nagrade: 25.000 Din Engelbertu Ganglu, starosti JSS v Ljubljani. 10.000 Din Prosvetni Zvezi v Ljubljani, 5500 Din Izobraževalnemu društvu na Jesenicah ir Kohi jugoslov. sester Moste-Sv. Peter v Ljubljani. 5000 Din Josipu Lapajneta. šolskemu upravitelju v Cerkljah. 5000 Din Stanku Gradišniku, učftelju v St. Iliu in Josiira Lust&u šolskemu opravit etru v Prekrrrjru. Nadalje po 5000 Din Jakoba Šjjalfrju. gozd. r;u v Mariboru in Viktorju Eogemanu. gozdarju pri felšah. Po 2500 Din Sokofckemu društvu v Gornjem Logatcu in slovenski žup; skavtov v Ljubljani. * Himen. Na b rri kostni pondejek sta .e poročila v Ljubljani g. dr. ' Stali- Novak, pravni referent gTadbene direkcije v Ljtb-'eni. in goč. Minka Čopova iz znane ori-telii Čopove v Mostah pri Ziroviici. J?ilo srečno: + Smrtna kosa. Včeraj popoldne je preminul v ljubljanski bolnici po daljši bolezni s. Alojzij D e r m o t a, pripravnik finančne kontrole. Pogreb se vrši v soboto ob 16. "z drž. bolnice. — Dne 3. t. m. je v Ljubljani umrla gdč. Ljudmila Franz. Pokopali s> jo 4 t. in. — V Mirni peči je včeraj preminul uciedni trgovec in posestnik g. Alojzi; Hudi. Pogreb v soboto ob po! 10. — Mrtvim pokoj, žaluiočim naše iskreno šolajte! '•' Vrlemu možu v spomin. Smrtno se je p, nesreči! 2. m. bivši posestnik Fran Ro-iz Dol. Brezovice, občina Preser.e. Vozeč po klancu nizdol, je stopil prid ko- 1 ia. hoteč ju zadržati. Oje voza na g=. je sunilo tako silno v trebuh, da je revež ob-ežul nezavesten. PoklicaJi so nuiiio tdrjv-nika. ki je odredil, da so poškodovanca brž odnesli v bolnico v Ljubljano. Tam »o ga operirali, a vsaka pomoč je biia nrepozna: izdihnil jc v groznih mukah. Njegove*! p; -sreba S. t. m. v Ljubljani se ie udeležilo mnogo občanov izPreserja in drugih prijateljev. — Dragi France, ni Te več "n težko 7c bomo pogrešali! — Rajnki je bil neomah ijiv narodnjak-napredniak. zvest naTa*n;k »Jutra« od početka. Rad je podpiral vsa društva v Preserju, zlasti »Sokola«. Bi! je kar priprost kmet vrlo naobražen. prečrtal c mnogo knjig. Vedno ie bi! zvest m odlo- čen pobornik napredne ideje. Siučai je, ca je tudi njegov oče umri slične smrti. Zapi->;:'. je štiri sinove — Sokole, rtiiatelj Frm-e^. snivaj mirno na ljubljanskem ookopali-šču! V srcih Tvojih prijateljev Ti ostane svetal spomin. — A. K. * Poziv! Yei8ti župan ljubljanske oblasti razglaša: Usodna elementarna nesreča v ljubljanski oblasti me zopet siii. da apeliram na človekoljubje in radodarnos! prebivalcev ljubljanske oblasti. V Starem trgu v črnomaljskem srezu je uničil dne 2i. maja t. 1. silen požar 8 hiš z gospodarskimi poslopji, vsemi hievi, skednii, svinjaki in kletmi, z vsem orodjem, obleko, živežem in krmo, vpepelil trem trgovcem vse zaloge in več obrtnikom vso opremo. Poginila je živina, pokončani so s»dov-r-aki in vrtovi. Devet posestnikov s 40 družinskimi člani je brez strehe in ob premoženje. Nizke zavarovalnine ne morejo kriti prizadetim ogromne škode, ki znaša preko 3,7'M/JjU Din. Da se olajša nesrečnim po- gorelcem beda, pozivam prebivalstvo ljubljanske oblasti, da jim pomaga Z milimi darovi, ki jih sprejemajo: v Ljubljani veliki župan in mestni magistrat, na deželi pa vsi sreski poglavarji in oblastva. ki jih bodo oni določili. * Srednješolska Izvidniška četa Streljač-ke družine za ljubljansko oblast. V nedeljo . 12. t. m. se xrM .terenska vezba ljubljanskega in kranjskega odreda Izvidniške čete Srreljacke družine. Zbor ža četnike izvidnike ljubljanskega odreda je ob pol S. pred ielovadiščem ljubljanskega Sokola, kranjski odred pa naj se ob 11. dop. javi dežurnemu pri 16 km na cesti Škoiia Loka-Ljubljana. Vežba bo po možnosti spojena z izredno četniško slovesnostjo. Ker bo to v tem šolskem letu obenem zadnji sestanek četni-kov izvidnikov Ijubjanske oblasti, je udeležba strogo obvezna! Streliački zdravo! Komandir čete za ljubljansko oblast. * Učitelji (ice)! Na otok Brač! Učiteljski Ferija-lni Savez pripravi v veh počitnicah letovanje na otoka Braču, v koloni i! na Bo-iu Kolonija je lepo urejena s posteljami, kuhinjo etc. Brač ima najlepšo plažo v Dalmaciji, Ob priliki letovanja se bodo priredili daljši in krajši izleti po otoku in srednji Dalmaciji. Cene letovanja (prenočišče s hrano) za 15 dni 4X1 Din. Vožnja je polovična. Vsak priglašenec mora hiti član UFS Vsak tovariš {ica), ki se priglasi za letovanje, naj pošlje na moj naslov 90 Dm (50 Din je pristopnina in članarina za F. S„ 40 Dia kolonijami prispevek). Ko prejmem priglasitev in znesek odpošljem prijavnico za kolonijo in ček. Prijavnica se mi izpolnjena vrne, s čekom pa se odpošlje znesek na naslov, ki je fta čeku v Beograd potrdilo vplačila hrani! V prijavnico navedete, čas letovanja, najbolje je, da se vpiše vsak od 15. julija dalje, ker je 13. julija skupni odhod, računajoč vedno 15 dni (15. VII.—31. VII. ali 15. VIL do 15. VIII. itd.) Rok za priglasitev 15 junij! Pred odhodom bo sestanek. kjer dobe priglašene! natančna navodila. Tovariši (ice)! Poslužite se ugodne prilike, k! vam jo nudi F. S. — Za U. F. S. Slavko M rovi je, učit. na mesč. šoli Jesenice gl. poverjenik. * Za zgradbo učiteljskega zavoda v Ka-stvn ie ministrstvo gradjevin odobrilo kredit 1,001.761 Din. * Drugi pomorsko-propagandistični tečaj Jadranske Straže v Splitu se vrši v času oi I. do 31. julija 1.1. Kakor lansko lato bo ta-' di letos glavni &dbor »Jadranske Straže« v Ljubljani odposla, v ta tečaj enega udeleženca. Sprejem in celomesečna preskrba (stanovanje in hrana ter vožnja tia m nazaj) je brezplačna. Natančnejše informacije in prijave sprejema Glavni odbor v Ljubljani do 15. iuniia. * Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja, da vrši- njegov občni zbor 21. junija ob 20. v salonu gostilne pri Levu na Gosposvetski cesti z dnevnim r-edum: pozdrav načelnika: sprememba društvenih pravil: eventualne volitve: poročilo Tajništva, knjigovodstva in računskih preglednikov-, samostojni predlogi: slučajnosti. Oni člani, ki se zanimajo za nova pravila, jih lahko vpogledajo v društveni pisarni, Še-lenbtirgova ulica 7-II. med uradnimi urami. * Prvenstvo med nemškimi pevskimi zbori v Jugoslaviji je ob Binkoštih na pevskem tekmovanju povodom proslave 100 letnice nemške občine v Indjiji odnesel mariborski iMannergesangsvereins. Nemška pevska zbora iz Celja in Ptuja, ki sta tudi reflektirala na posebno priznanje, sta se pri II. nagTadi morala umakniti novosadskemu. + Prvi izlet Avtomobilskega kluba. Vseh osem sekcij Avtomobilske?a kluba priredi to soboto in nedeljo 11. in 12. t. m. svoj prvi skupni izlet v Osjek. Vsi izletniki morajo dospeti v Osjek v soboto dopoldne. Vodstvo izleta je oskrbelo stanovanja v tamkajšnjih hotelih. Popoldne ob 15. krenejo vsi izletniki v skupni koloni v Djakovo. kamor dospejo okoli 16. m kjer jih sprejme djakov-ski škof dr. Akšamovič. Ogiedali si bodo Strossmaierjevo katedralo v Dlako vem, in druge zanimivosti, nakar se okoli 19. vrnejo v Osjek. Zvečer ob 20. se vrši na terasi hotela sGereg« skupna večerja V nedeljo ob 10. dopoldne krenejo udeleženci iz Osjeka v Belišče, kjer bodo gostje g. Gutmanna Popoldne ob 14. se vrneio v Oseik. od koder se podajo h konjskim dirkam na osje-škem hipodromu, kjer ostanejo do 16. nato Pa se vrši razhod in se vrne;o udeleženci na svoie domove. * Tečaj za gospodinjstvo in za domačo in šolsko higijeno. Oblastni ~ibor Pomladka društva Rdečega križa priredi od 4. julija do 4. avgusta tečaj za gospodinjstvo in za domačo in šolsko hicSeno. Namen tega tečaja je. da se učiteljice cenovnih, nreščansk& in srednjih šol pripravijo in moralno obvežejo za delo v Potni adku Rdečega križa ter si dopolnijo svoje znanje iz domačega gospodinjstva in posebno iz praktične higijene, na kateri mora sloneti celokupno domače m šolsko življenje. Po dovršenem tečaju bodo učiteljice na svojih organiziranih šolah snovale tudi kuhinje Pomladka Rdečega križa, v katerih bodo delovale in se učile mladenke najvišjih razredov ter po možnost! tudi riste. ki so dovršile šolo. Poučevalo se bo: gospodinjstvo, otroška_ higijena. nega In" pre-haassa: splošna higijena; togijena žene; prva pomoč pri nezgodah: nalezljive bolezni; tuberkuloza: alkoholizem itd. Tečaj se bo vršii za gospodinjstvo na gospodinjski šoli « Mladika* v Ljubljani in za druge predmete na «Zavodu za sociialno-h-igi-jeasko zaščito dece» v Ljnbilani. Lipičeva uiica št. 2 te t v »Higienskem zavodu* v Ljubljani, Zaloška cesta. Za udeležnice. ki ne bodo stanova!e pri svojcih, je brezplačno st anovanje preskrbljeno s* tMLdi-ki». Prehrano si bodo udeležnice same preskrbovale v gospodinjski šoii ia zanjo plačevale po dnevnih cenah. Pouk bo brezplačen. Učiteljice osnovnih, meščanskih in srednjih šol, ki se žele udeležiti tega tečaja, naj vlože svoje prošnje, oziroma prijave na- oblastni odbor Pomladka društva Rdečega križa v Ljubljani do 15. junija 1927. O sprejemu se bodo dotičnice posebej obvestile. Zbero naj se dne 4. julija 1927 ob S. dopoldne na gospodinjski šoli »Mladika® v Ljubliani. * V Kamniško Bistrico! Kamniška podruž niča SPD je dovršila- te dni novo -pot in galerijo skozi Predoselj v Kamniški Bistrici, Da opozori obiskovalce Bistrice na ta pot in na prirodno lepoto dosedaj neprrstopnega Predoslja, je sklenila kamniška podružnica, da priredi slavnostno otvoritev u n<.ve poti in galerije v nedeljo, 12. junija. Zunanji udeleženci pridejo s prvim jutrauum Vit-kcm v Kamnik, ter potem poljubno napre;. Vozil bo tudi avto Kamnik-Stahovica (cena 8 Din po osebi). Zbirališče bo na Kopišču. Od tam odidejo udeleženci po novi zelo prijizni stezi, vodeči ves čas tik ob vodi do dolnje brvi pod slapom, potem po novi stezi naprej nad slap in na galerijo, kjer bo kamniška podružnica pozdravila goste, nakar bo odhod črez prirodni most proti Bistr'ški koči. Tam bo ob U. maša v bistriški kapelici. nato pa prosta zabava pri koči. Pri pozdravu in pri zabavi bo sodeloval tamburaški zbor društva i.Edinosi . Odhod iz Bistrice proti Kamniku je poljuben. * Železniška nezgoda v Sarajevu. Na sarajevski železniški postaji se je prošlo sredo malone pripetila težka železniška nesreča. Ko je prispel na postajo potniški vlak. :e naletel na lokomotivo za ranžiranje, ki je vozil? na istem tiru. Sunek ie bil tako močan, da je lokomotiva z vagonom vred skočila s tira. Med potniki osebnega vlaka je nastala siina panika, na srečo pa so bili le trije potniki lahko ranjeni. * Udruženje železniških činovnikov kraljevine SHS ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 12. junija t 1. ob 13.30 v Zidanem mostu v kolodvorski restavraciji. Tovariši se vabijo, da se v čhn večiem številu udeleže občnega zbora. * Zahtevajte pri Vašem trgov;;; vedno izrecno samo »Froš« nrubolovbe z varstveno znamko —Žaba — in patent obešačem. c'25 * Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri rtvmatrzmu. krčih, nevralgiiah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-nji> žil. motenju preosnove. ostsrelosti. kron. kožmh boleznih, svoje telo okrepčate in pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanaciiskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1- maja do 30 sept Ves modern komfert. Prospekte na zahtevo Pošta, telegraf in teleion 142 * Ali že veste kje ste solidno postreženi? Razne vrste vezenine, ženske in moške nogavice dobite Po soiidnih cenah pri Franc Psvlinu, Gradišče 3. 714 * Huth-Hanpovo dekliško vzgaiališče v Ljubljani, Poljanska cesta 6-11 sprejema go-jenke za šolsko leto 1927-2-S. Vsa tozadevna pojasnila daje dnevno le od 10. do 12. in 16. do 18. upravitelistvo. SSS * Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo rabo pol kupice prirodne grmčice vFranz-Josef«. Strokovni zdravniki za motenje prehranjevanja hvalijo vodo 'Franz-Josef« ker vzpodbuja delovanje želodca in črevesa, poživlja uresnavljanie, poživlja kri in omiljuje razdražliivost živ- Iz UabHane u— Žrtev avtomobilske nesreče pri Kranju. Dasiravno se je menilo, da bodo vsi ponesrečenci prilikom pondelikove avtomobilske nesreče pri Kranju ostali živi je vendar smrt posegla vmes. Predvčerajšnjim se je stanje 40 letnega trgovca Frana Pavlina iz Siska. ki je utrpel najhujše poškodbe. nenadoma poslabšalo. Pri padcu je dobi! močan pretres možganov. Nastopile so komplikacije in Pavlin je v sredo popoldne v splošni bolnici preminul. Njegova soproga Katica je bila o njegovi smrti obveščena Truplo umrlega je bilo nocoj ob 1. po polnoči prepeljano v Sisak. kjer se danes ob 10. vrši pogreb na tamošnje pokopališče. u— Mestno kopališče ob Ljubljanici se bo otvorilo prihodnjo soboto, dne 11. junija. u— Robinson Crusoe. (Nedeljski program). V soboto in nedeljo dne 11. in 12. t. m predvaja ZKD v prostorih kina Matice III in zadnji de! imenovanega filma, ki ie vzbudi! pri našem občinstvu, zlasti pa pri dijaški mladini vseobče priznanje ir. občudovanje. Vsakdo >6 hotel v iiimu videti junaka Robinsor.a, o katerem ie v mladih le-.tih z naslado čital. Predstave na binkoštno nedeljo in pondeljek so bile docela razpro- RONALD COLMAN LŽLLS tkU ELITNI KINO G i S H MATICA dane, kar je dokaz, da je bi! film občinstvu zelo priljubljen in dobrodošel. Vsakdo, ki je videl .piva dva dela, si bo .sigurno nabavil vstopnico in si ogledal tudi III. de! in konec, ki je najlepši del celega filma. Sobotna predstava se vrši ob 14.30. nedeljska pa ob 9.30 in 11. uri dopoldne. u— Prijeta ubežnika Orožnik omišaljske stanice je predvčerajšnjim privedel v Ljubljano mlada fanta Ferdinanda G. in njegovega tovariša dijaka, ki sta skušala na stro ške znanega ljubljanskega veletrgovča uživati počitmki rai na otoku Krku. P-i Gustavu so orožnik: njšl!" pri aretaciji še 31.300 Dir., dočim Sta razliko porabila za nakup obleke, potne strčiške in imeniten — gramofon. Mladeniča sfa bila oddana v zapore deželneza sodišča"! u— Pretepači in telesne poškodbe. Ljubljanski in predmestni lahkožive! se razvna-rnejo prav posebno šele ponoči, ko se. naberejo pijače čez mero. Takrat govori ko-rajža, se dvigne pest in pade včasi n, glavo soseda ali pa tudi samo na mizo. stol ali kozarec.' Posledica takih kravaiov so obrezane roke, ranjefre 'glave in skrbi za posledice. Predsnočnjim ie prišlo do rabuke med nekimi delavci v Bolcičevi gostil?!! na Glincah. Razgrajači so pobili nekaj kozarcev ter skvarili nekaj stotov. Zunaj na ce sti je neki Jakob R. nato med prepirom ranil trgovskega potnika Viljema Mezeta, ki se Je vračal domov. Pretepi rad- preveč zavžite pijače so se vršili predsnočrjim tudi v nekaterih gostilnah v mestu ir. beleži Policijska kronika tega dne kar štiri telesne poškodbe. u— V notici iz ljubljanske kronike dne 5. t m. smo navedli, da je prišlo Pod ježami v Vodmatu do krvave ljubavne scene ir.e • • | Beograd t • . Sarajevo . . • j Skoplje . . , • I Dubrovnik . . , Split ...» ! Praha .... 7. 14. 21. 3. Barom. Temper. ai "Šgi Srrcr v«tii iv hrgim v metrih Oblačno 0-10 /64-3 14 6 82 E 1 10 766 2 13-6 8;i E 6 10 766-5 t35 86 E 2 10 /67-8 12-0 98 SE 8 10 7661 15-0 77 NE 10 10 7h4-3 ,0 0 61 mirno 6 /64-3 i 4-0 63 mirno 0 /647 20-0 54 mirno 0 /655 IP-0 58 Tirrv 0 /66-0 21-0 56 ESE 2 4 /65-3 110 \VNW 2 0 Padavine Vrst« dež del ' ob te t ln 14 10 Solnce vzhaja ob 4.13, zahaja ob 19.44, luna vzhaja ob 13.44, zahaja ob 1.36. Najvišja temperatur* danes » Ljuhiian: 17.7 C, najnižja 12.5 C. Dunajska vremenska napoved za petek: Sedanje vreme bo trajalo dalje, nekaj Časa nekoliko topleje. Tržaška Tremenska napoved za petek: Lahni ■ vzhodni vetrovi, nebo izpremenljivo in večinoma jasno; temperatura od 19 do 25 stopinj; morje nekoliko razburkano. | bra 1927 za Atletik SK igr. Goršek Rudolf. ; Zavrneta se prijavnici igr. Koser Artur in i Harner Karel za ASK Primorje oz. TSK ' Merkur; navedena kluba se naprošata, da i ponovita prijavo v smislu službene objavo i LNPa v «Jutru» z dne 19. dec. 1936. — TaJ« i nik II. 1 Službena objava LNP. Za izbirno tek« mo, ki se vrši v nedeljo 12. t. m. ob 15.30 na igrišču SK Ilirije kot predigra prven st« veni tekmi Ilirija : Hašk, se določa slede« či moštvi: Moštvo A: ,Erman I«Slamič, Poč« nik«Dramičanin, Jančigaj, PiseksPrivšek, Wening, Čebohin. Uršič, Čamernik; rezer« ve Bauer, Sočan, Svetic (vsi ASK Primorje) Moštvo B: Kreč I«Pogačar, Sernec«Volkar, Košenina, Marinko«Šiška (Hartman), Vrhov nik, Pevalek I, Zemljak, Pevalek II.; rezer« ve Hartman, Marchiotti V., Žitnik (Sernec in Marinko ŽSK Hermes, ostali SK Ilirija). — ASK Primorje se naproša, da stavi na razpolago opremo in preskrbi garderobo za moštvo A„ SK Ilirija in ZSK Hermes pa da opremita moštvo B. Vsi navedeni igrači morajo biti v garderobi najkasneje ob 13. uri. — Kapetan LNP. Službeno iz LLAP. Vzame se na zna« nje odjava atletinj SK Ilirije: Gotz Melita, Petan Vida, Lidija Erber, Kanoni Anica, Eržen Anica. — JLAS je preklicano bin« koštno prireditev ASK Primorja dovolil, obvestilo pa je prispelo prekasno. — Kot zmagovalec propagandne «Jutrove» štafete za leto 1927. se beleži štafeta SK Ilirije v postavi Habič, Pavšič, Hladnik, Frohlich, Šiftar, Gaberšek, Režek, Stepišnik v času 4:59.4; drugo mesto Primorje I., III. mesto Primorje II. — SK Jadran in SK Ilirija ni« sta postavila predpisanega Števila redite« ljev kljub pozivu LLAP in kljub kazenski sankciji v službenih objavah. Jadran je po« stavil mesto predpisanih 3 samo 2 reditelja, Ilirija mesto 10 samo 5 rediteljev, vzrok se podsavezu ni javiL Mesto rediteljev so se za SK Ilirijo prijavili kot reditelji neki dečki,, ki se ne morejo porabiti za..take funkcije. SK Jadran se za tO kaznuje po čl. 17. pravil z opominom, SK Ilirija pa z denarno kaznijo 100 Din, kateri znesek naj se v treh dneh po objavi vplača v roke t. č. tajnika in blagajnika g. Pevaleka. — Vzame se na znanje odbor SK Celje: gg. dr. Rebernik predsednik. Miro Tome, taj« nik. — LLAP. SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes ob 18. uri obvezen trening za I. močtvo. Točno in vsi! — Načelnik. ASK Primorje, nogorn. sekcija. Danes, v petek, ob 18. trening na dva gola skupin A in B. — Načelnik. /4SK Primorje. Dane9 ob 21. nujna se« ja centralnega odbora v damski sobi ka« varne «Emona». Gg. odborniki so vabljeni k polnoštevilni udeležbi. ASK Primorje (hazena sekcija). V so« boto ob 19. na igrišču Atene prv. tekma s TKD. Ateno. Igralke: Vivod, Podboj II, Sajovic, Kramer, Jerina, Kačič, Modic naj bodo na igrišču ob 18.30. Drese in copatke prinesite seboj. Hazena Primorje : Atena. V soboto 11. junija se vrši druga hazena tekma za prvenstvo rezervnih družin. Tokrat si sto« jita nasproti Primorje in Atena. Sodeč po prvi tekmi, kjer so Primorjašice uspešno kljubovale zelo močni družini Ilirije in z ozirom na jako požrtvovalno in prvi dru« žini skoraj enakovredno rezervo Atene, se nam obeta napeta, zanimiva borba. Tekma, kjer se bodo za zmago in prvenstvo borile naše najmlajše hazenašice se vrši na igri« šču Atene ob 19. Za sodnika _ je določen g. Dekleva. ŽSK Hermes. Izredni občni zbor se vrši v soboto dne 11. t. m. ob 19.30 v salonu restavracije Gorenjski kolodvor, šišks. — Dnevni rod: 1. Volitev novega odbora m 2.) Sprememba pravil. — Prosim ponovno vse člane, da pred občnim zborom porav« najo članarino, sicer brezpogojno ne bodo na občnem zboru imeli nikakih pravic. Villacher S. V. : Slovan. Doznavamo, da se pogaja SK Slovan s Villacher S. V. za prijateljsko tekmo v Ljubljani, ki naj bi se odigrala 29. t. m. Preljuba prijateljica! I Opažam vedno, kako si otož-i I na. Seveda glavobol resne I bolečine in težave našega spola I nam Je podarila mati narava I I Znanost pa je Iznašle sredstvo | za ublaženje teb nadlog. Poskusi vendar enkrat Aspirin- tablete I in prepričana sem, da ml Jih I boi pohvalila. Pazi pa na originalnost tavojev, Id Jo spoznal po mo-dro-belo-rudeči varstveni enem-kt ice rr nai Kiiur j bol|š, ne bodo jugoslovenske Meaaroe sprejete v kartel sirovega jekla, kar pridejo za vstop v kartel v pofitev le one denele, ti izvažajo železo ia jeklo. Jugoalavlja pa je v vsakem primeru naveeana na uroe. PaS pa bodo jugoslovenske Setoearne v bodoče regulirale svojo produkcijo in »voje eene v sporazumu • srednjeevropskim Setezarskisn kar-telom in bodo torej preko srednjeevropskega železarskega kartela v najožjih stikih z mednarodnim kartelom sirovega jekla. ~ Sksrajšaja n redit« r svobodne eeae aa Sašaku. Vprašanje svobodne oone na Suiaku je stopilo v končno fazo. Minister za trgovino in industrijo dr. Spaho bo 15. t ni. odpotoval na Sušak, da se na licu mesta posvetni« glede izvedbe načrta za svobodno ceno. Hi izključeno, da bo v tej zadevi posetil Sušak tudi finančni minister dr. Markovič. r= Konkars je razglašen o imovini Kmetijskega in konzumnoga društva, zadruge 11>. %. v Šmarju pri Jelšah (prvi zbor upnikov 30. t. m.; oglasit ven i rok do 15. julija in ugotovitveni narok 24. avgusta t. 1). = Občni sbor Zadružne elektrarne t Trbovljah se bo vriil 23. t. m. v šoli v Trbovljah. = Zreaa gospodarskih sadrag sa Slovenija se je po sklepu občnega zbora razšla, ker je bila namesto nje ustanovljena Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo. = Likvidacija. . tovarna umetnega Skrilja in elektrarna, družba z o. z. v Laškem, je prišla v likvidacijo. Družbo prevzame z vsemi aktivi in pasivi Stavbna družba, d. d. v LJUUjani, ki je bila že sedaj edina družbenica imenovana tvrdke. — Po sdcle-pu občnega zbora je prešla v likvidacijo y,a-druga , r. z. z o. a. v Ljubljani. Borze 9. jaaija. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kuočij-»ki zaključki.) Vrednote: investicijsko 84.30—0, Vojna 3coda 941.50—342 (342), zastav in kom. Kranjske 20—22, Celjska hranilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 0 — 98. Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlie 0 — 460, Vevče 135 — 0, Stavbna 55 — 35, šešir 104 — 0. —Blago: Tendenca za le« čvrsta, za deželne pridelke nespremenjena. Zaključenih 7 vagonov lesa. ZAGREB. Vojna Skoda je malo populila in se je na aranžma trgovala po 348 — 900; kasa je bila zaključena po 330.50. Od zasebnih vrednot so popustili lesni papirji. Trbovlje so se popravile. — Na deviznem tržišču ni posebnih sprememb. Le Italija se je popravila ter se je trgovala po 314.25 (včeraj 313). Notirale so devize: Amsterdam 2278 do 2284, Dunaj 800 — 803, Berlin 1347.7 do 1350.7, Budimpešta 989.9—992.8, Italija 313.25 do 315.25, London 276.1 — 276.9, Newyork ček 56.7 - 56.9, Pariz 222.375 - 224.375, Praga 168.2 — 169, Curih 1093.5 — 1006.5; e tek t i: bančni: Enkomptna 95 — 96.5, Po-ljo 15.5 — 16, Kreditna Zagreb »3 — 95, Hipo 00 — 61, Jugo 92.5 _ 93, Ljvfrljanska kreditna 150 — 0. Obrtna 40 — 43, Pr»ite-diona 850 — 855; industrijski: Gutmann 265 do 280, Slaveks 110 — 125, Slavonija 23—25. šečerana 505 — 510, Union Našice 1600 do 1700, Dubrovačka 420 — 425, Danica lOO—0, Drava 560 — 600, Isis — 40, Trbovlie 450 do 460, Vevče 136 — 145, Vagon 45 — 50: državni: inveatfcij*o 84 — 85, agrarne 50 do 51, Vojna Skoda aranžma 380.5 — 341, kasa 3395 — 341, za junij 341 — 342, za julij 842 — 344, za avgust 3455 — 0. BBOGBAD. De vise: Amsterdam 2282 do 2288, Dunaj 799.75 — 802.75, Berlin 1348 do 1951, Bruselj 7925 — 7955, Budimpeftta 998 — 996, BnkareMa M35 — 34.75, Italija 314 _ 316, London 278.1 — 276.9, Nevrorlt 56.7 — 56.9, Pari« 222.4 — 224.4, Praga 168.2 do 160, Sofija 40.75 - 41.25, Švica 1093 5 do 10065. CURIH. Beograd 9.135, Berlin 123.18, London 25.23 in eoa oaminka, Newyork 32D, Pariz 20.36, Milan 28.71 in ena četrtini«, Proga 15.40, Budhnpegta 90.65, Bakaretta 3.10, Sofija 8.75, VarSava 58.10, Dunaj 78.175. T*8T. Device: Beograd 3156 — S208, Dunaj 349.75 — 260.75, Praga 5A35 — 88.85, Pari* 7050—71.10, London 87.7280-08.0250, Newyork 18.01 _ 18.11, Curih 346 — 340, Budimpešta 807 _ 317, BnkareMa 1045—10.95: v a 1 n (e: dinarji S1.25 — 3125, dolarji 17.60 do iaia DUNAJ. Deviae: Beograd 12.463 do 12.505, Betfn 168..15 - 198:05, Bttlmrpeita 128.78 - 124.03, BnkareMa 4.15 - 4.17, London 84.465 - 84505, Milan 80.27 - 39.37, Hewyork 700.40 — 711.90, Parla 27.79—27.89, Praga 21.0125 — 21.0025, Sofija 5.11 in ma geatnajstlnka do 5.15 in ena Seataattffeka, Varšava 79.22—7950, Čarih 196.46-1SS.95. valute: dinarji 1348 - 12.4», dolarji 707.10 - 711.10. Devisa Beegrad aa ostalih baraafc: v Pro> Si SOI*, s Bedhm lML Iz življenja in sveta Posledice drugega prekooceanskega poleta Bellanca najavlja tip novega letala za reden promet čez Atlantik. — Priprave za potniški promet med Newyorkom in Parizom. — Medpostaji na Novi Fundlandiji in na Azorih. — Alera radi pisemske pošte «Mis Columbie®. — Najvišje odlikovanje za Lindbergha. — Lindbergbove znamke za ameriške poplavljence. — Denarna zbirka za Nungesserja in Colija dosegla milijon frankov. Veselje nad Chamberlinovim preko-morskim poletom traja dalje in je doseglo kulminacijo v Berlinu. Seveda se to slavje niti od daleč ne more primerjati s svečanostmi, katerih je bil deležen prvi prekomorski letalec, Lindbergh, v Parizu. Inženjer Bellanca. konstruktor «Mis Colnmbie», je dobil naročila za nove aeroplane in je izjavil poročevalcem ameriških in italijanskih dnevnikov, da bo v kratkem zgradil nov enokrovnik za polet iz Newyorka v Rim. Istočasno dela Bellanca načrt za večmotorni dvokrovnik, ki naj bi se uvedel kot tip letala za redni promet s pasažirji med Newyorkom in Parizom. To letalo, tip prekomorskega aeropla-na. bo lahko udobno naložilo do 40 pa-sažirjev. Novo letalo je zamislil Bellanca v velikih dimenzijah. Opremil ga bo tudi z veliko komfortno restavracijo in z rezervnimi motorji, katerih instalacija bo skoraj izključevala nesrečo, če bi odpovedali glavni stroji. Poleg tega bo prekomorski aeroplan opremljen z vsemi potrebnimi pripomočki za plavanje. Ker bosta na nameravani zračno-pro-metni poti dve postaji, prva na Novi Fundlandiji druga na Azorih, je malone izključeno, da bi se projekt prekomorskega poleta ne obnesel. Seveda pa ima glavno besedo ameriški kapital. Čas poleta iz Newyorka v Pariz je predviden na 36 ur. Aeroplan bi letel z brzino 200 km na uro. Enkratni prevoz celokupnega aparata pa bi stal — vsaj prve čase — 30.000 dolarjev. * < Mi s Columbia* ie. kakor znano, ob svojem odhodu iz Amerike vzela na krov vrečo pošte z 250 pismi. Ta pisma so bila žigosana s posebnim žigom, katerega je dal napraviti poštni ravnatelj v Hempsteanu pri Newyorku. Pisma Kako smo pričakovali Chamberlina Berlin, 7. junija. Ko se je raznesla vest o poletu Chamberlina v Evropo, še ni bilo gotovo, ali bo pristal v Berlinu ali kje drugje. Po časopisnih vesteh je bil njegov edini namen postaviti nov rekord. V tem slučaju pa bi bi! lahko cilj tudi v Moskvi. Zato smo precej skeptično presojali konference za organizacijo sprejema na polic, predsedništvu v Berlinu, dokler niso potom radia razglasili podrobnosti sprejema in poleta. Tako smo na binkoštno nedeljo popoldne sklenili, da morajo biii na letališču Tempelhofu tudi zastopniki Jugoslavije, dasi ne oficijelno. Bili smo res pol ure pred polnočjo tam. Ali pravilno: nameravali smo. da pridemo na letališče. prišli pa smo samo do žične ograje. Ob vhodu je delal «red» večji oddelek policije na konjih, ki je odganjal ljudi in skrbel, da so prišli na letališče samo izvoljenci od uradov, novinarstva in filma. Pravim: izvoljenci, ker je bilo res tako in so bili še ti razdeljeni po barvi propustnic v rdečo, rmeno in zeleno kategorijo. V tem peklu konjev, policajev, avtomobilov in ljudi smo dočakali ponedeljek in našli zavetišče pred konjskimi kopiti ob avtu neke dame. kakor smo kasneje dognali na podlag: avtomobilske številke. Sicer pa naša družba ni imela časa premišljevati o neenako razdeljenih ulogah te premijere. Vedno nove množice policije so prihajale iz mesta, kjer so nadzorovale manifestacije komunističnih borcev. Prihod policije pa je Vzbudil pri publiki veliko ogorčenje in dovtipe, ki so bili ravno na meji med dovoljenim in nedovoljenim. Pri vsakem oddelku je naraščalo mrmranje. Kakor so drugi dan poročali časopisi, je bik) več policije kot publike, skratka: parada policije, ki se je hotela io pot posebno izkazati, da bi onemogočila prizore, kot so se odigravali v Londonu so bila namenjena nemškim adresatom. V Ameriki je nastala radi te zadeve velikanska afera. Ker je Levine napravil iz pošte kupčijo in je prodajal žigosane znamke po 50 dolarjev komad, je nastalo v Ameriki razumljivo razburjenje. Oblasti so uvedle preiskavo in raziskujejo. kako je prišel Levine do pošiljatve in s čigavim dovoljenjem je pošto prenesel v Evropo. Ni izključeno, da bi utegnila stvar imeti celo kazenske posledice. * Ameriško društvo «Smith Sonians, kateremu predseduje vsakokratni pre-zident ameriških Zedinjenih držav, je sklenilo odlikovati Lindbergha po povratku v domovino s svetinjo Langues. To odlikovanje so prejeli doslej samo bratje Wright, letalec Curtiss in francoski inženjer Eiffel, zgraditelj znanega stolpa v Parizu. Ameriška poštna uprava je sklenila natisniti za 200.000 dolarjev pisemskih znamk z Lindberghovo glavo. Izkupiček teh znamk je namenjen za nesrečne poplavljence. katerim je Mississippi razdejal domove in uničil premoženje. Ni dvoma, da se bodo te znamke hlastno kupovale in brzo razprodale. * Pariška kolonija Američanov je zbrala doslej za svojce ponesrečenih francoskih letalcev Nungesserja in Colija že nad I milijon frankov. K tej vsoti pa bodo prispevali še Američani. Zveza bivših ameriških bojevnikov pripravlja v New Yorku veliko dobrodelno predstavo. pri kateri bodo sodelovali najznamenitejši newyorški umetniki in umetnice. Lindbergh bo. tako se poroča. imel ob tej priliki nrvi javen nastop in bo govoril o svojih vtisih s preko-morske vožnie. in Parizu. Na letališču samem pa ni bilo več kot 2000 oseb. dočim je stalo za ograjo in 1. polic, kordonom okrog 7000 duš. Bil sem med onimi za žično ograjo in sem imel od nekega peščenega griča precej dober pregled. Ce bi bil Chamberlin dospel, ne bi bilo sprejema in slavja, ampak samo orgija policijske domišljavosti in birokratične zaslepljenosti. Še pred jutranjim svitom so ugasnili žarometi in pestre barve signalnih luči, ker je postajala verjetnost prihoda smelega Američana pred dnevno svetlobo vedno manjša. Listi so izdajali posebne letake in jih brezplačno delili med občinstvo. Ko se je pričelo daniti smo mogli pregledati situacijo. Tudi publika je videla, da policija s svojimi odredbami samo draži, in je tudi dejansko reagirala na to. Sam sem videl, ko so padali najprej dovtipi. nato pa stari čevlji, kamenje in pesek. Kmalu po solnčnem vzhodu je odletelo 10 aeroplanov Chamberlinu naproti. Ko so se ob 7. uri vrnili, niso vedeli povedati prav nič. Radi dolgega čakanja so postajali ljudje polagoma nestrpni in ob H-9-. ko so pričeli odhajati stražniki na konjih v elegantnem trabu (parada!), spremljani od žvižgajooega občinstva, se je tudi ono preostalo zvesto jedro čakalcev razpršilo. Od hangarjev se je valila kača avtov javnih fnnkcijonarjev. ki su bdeli celo noč: vmes je bila tudi policija. Tedaj so tudi še poedinci spoznali, da je oficijelno vsega konec in da Chamberlina ne bo ter da je vest o prisilnem pristanju pri Eislebnu radi pomanjkanja bencina resnična. Po 36-urnem bdenju sem uro kasneje legel v posteljo in prisegel, da ne bo tako kmalu prišel čas. ko bom pričakoval zopet kakega letalca, pa če obkroži ves svet Upi onih. ki so mislili, da bo dospel Chamberlin popoldne, pa so bili radi drugega prisilnega postanka tudi uničeni in pomagaje niso niti zelene, rdeče in rmene propustnice. Drzni Chamber- lin pa je dospel 36 ur kasneje, kot je bilo prvotno napovedano. Želim, da bi pri poletu z Dunaja v Rim itd. letel Chamberlin tudi preko Ljubljane in da ne bi delala oblast občinstvu pri pozdravljanju takih ovir, kot v Berlinu! Nov brzoparnik „He de France" Francoska paroplovna družba «Cie Gle. Transatlantique» izroči na progi Havre-Newyork dne 22. junija 1927. nov sijajno opremljeni brzoparnik «Ue de France». imenovan po sloveči francoski pokrajini. V tej ladji je izražen ves napredek modernega paroplovstva, kajti parnik je delo najbolj slovečih umetnikov sedanjega časa. zamišljeno po dolgoletnih izkušnjah in temeljitem pro-uča vanju. «Ile de France*, je največji in najmodernejši parnik sveta, kar so jih zgradili po svetovni vojni. Dolg je 241 m, širok 28 m. teža mu je 43.548 ton. brzina pa 52.000 konjskih sil. Sličen je veliki palači z razkošnimi prostori, ki so urejeni po najnovejšem ameriškem sistemu. Ni je življenske udobnosti, ki bi ne bila na tem parniku pasažiriem na razpolago. Vsi notranji oddelki se odlikujejo po zračnosti in čistoti. naravni razsvetljavi, tekoči pitni vodi. razkošnem okrasju in dragocenih preprogah. Dolžina glavne dvorane meri 24 m. širina 18 m in višina 8 m. Okna so 5 m visoka. V veliki obednici je razvrščenih 700 miz z najokusnejšo opravo in z vodometom. Njena širina znaša 27 m. torej je za 6 m širša kot cerkev Sv. Magdalene v Parizu. Razkošne kabine prvega, dragega in tretjega razreda so opremljene z elegantnimi posteljami Vsaka kabina ima lastno kopalnico in posebno shrambo za prtljago. Razen teh nahajamo na parniku kadilnice, čitalnice, sprehajališča, igrišča, dvorane za kino in radio-kon-certe. prostorne galerije in celo kapelico za bogoslužje. Tiho in brzo dvigalo oskrbuje zvezo med posameznimi nadstropji. «Ile de France* bo vozil slično kot «Pariz». »France® in drugi brzoparniki francoske paroplovne družbe na progi Havre-Newyork. nudeč svojim potnikom vse ugodnosti in prijetnosti pomorske vožnje. Novi plesi letošnje sezone Kaj in kako bomo plesali jeseni? Nedavno se je v Parizu vršil VII. mednarodni kongres plesnih učiteljev. Zastopane so bile domala vse evropske drilave. Jugoslavijo sta zastopala ga. Tina Majenska in sosp. Zvonikov. Po produciranju raznih novih plesov =o bili za letošnjo sezono odobreni naslednji kleši: čibi - džibi. - blues, bananas. side, chibrien in andalouse. Kongres je ugotovil z zadovoljstvom, da ti ! novi plesi nimajo ekseentričnega značaja in kabaretskesa stila, ki ga je v salone spravil originalni oharleston. S svojo novo muziko in ritmom spominjajo novi plesi malo na fokstrot, figure pa so popolnoma enostavne, a vendar originalne. Nimajo pretiranih kretenj. pač pa so polne čiste tehnike in lahke za priueitev in izvajanje. Poročila pravijo, da se takoj vidi, da ti plesi niso inspirirani od divjakov za start) Evropo, marveč od Evropeev za civilizirane narode belega plemena. Black - bottom in charleston sta po malem evoluirala in definitivno izrabila svojo vulgarnost in zamorsko poreklo. Odslej se bosta plesala mirno in Cegmatieno. kakor se to že dogaja v Angliji- ____ X Velika avtomobilska nesreča. Za bin« kostne praznike je ponesrečil na avstrijs sketn ozemlju med Erdlachom in Sole« nauom avtomobil dunajskega primarija pro« fesorja dr. Lichtenstema. Vozilo se je za« letelo v neko drevo ob cesti, se prekucnilo in vrglo pasažirje raz sedežev na kamenito cesto. Prof. Licltfenstern in njegov sin sta zadobila večje poškodbe, profesorjeva že« na. znana dunajska lepotica, pa je doblje« nim ranam podlegla. Prof. Lkhtenstem je bil med prvimi, ki ->o začeli praktično iz» vajati Steinnachove pomlajevalne opera« cije. X Nova poplava Mississippiia. Iz Arkan« sasa noročajo, da je doletela tamošnje kra= je nova poplavna katastrofa. Mississippi. k; je že deloma u nadel, je nanovo prestopil bregove m poplavil več tisoč hektarjev i zemlje, ki ji je doslej voda prizanesla. No« j vih 20.000 ljudi je brez strehe. Ameriški | minister Hoovrer je odpotoval vnovič ra ! inšpekcijsko potovanje v prizadete kraje. Joža Kapner: Siromak Študentje so vstopih, se ustavili na stopnjicah in pasli oči po ogromni obokani votlini kjer je v sredi rastel mogočen steber. Ob steni so po vrsti stali sodi. mali in veliki. Nad mizami je plavala lahna megla in opojno objemala vesele družbe. Tam izza kopice moških se je oglasilo pritlikavo in suhorno ženšče s cigareto v ustih: <-0. živijo, pevci pridejo'.* In jim je mignila ter jih klicala. Študentje so pristopili k družbi železničarjev. fina ličarjev in delavcev, pozdravljali so. sprejemali kupice in živo napivali Študent je povzel glas in omizje je zapelo divje in zategnjeno. Oglasili so se "pri sosednih mizah in pristopili: poštni uslužbenec z značilnim kratkim ogrinjalom in dolgimi brki je z rokami pomagal nižati bas. pijan komij je stopil na stol in dirigiral z omahujo-čimi rokami. Vse je pograbila močna pesem. Še polpriletni hromeč z bergljo, ki je dozdaj slonel na stebru in začuden gle- dal, se je približal in vreščal s široko odprtimi usti Nosil je na sebi strgano obleko, prazno hlačnico je bil zapel za pas; stas mu je bil koščen, obraz bolestno izmučen, oči tope. A pesem ga je ganila, zaživele so mu oči in pot mu je tekel po obrazu. Zenšče se je privilo k študentu, oklenilo se njegove roke: «Franci. danes jaz plačam. Samo plesati moraš z menoj!® Ko so odpeli je prišla z litrom črnega vina in polno pestjo cigaret. Povabila je študente v drugi kot k posebni mizi. Hromeč je še pel in ploskal, o, pesem je živela v njem in njegovih očeh-- Takrat so zagodli godci — piskač, harmonika in bas. Zopet je zaživelo pod belo meglo in v koščenih telesih. Največji študent je pograbil pritlikavo in jo tesno privil k sebi. železničar je prignal debelo točajko. tam sta se učila vrteti nerodna hlapca. Hromeč se je ob steni poganja! mimo plesalcev h godčevski mizi in gledal, gledal kakor otrok, zdaj godca, zdaj ples. Čudil se je in pil s slastjo lepoto in življenje godbenih. pojočih glasov: še bolj so mu žarele oči. ves mlad je bil. Godcem so se pridružili drugi umetniki: študent je žvižgal na votle pesti čevljar je piskal na glavnik, hromeč pa se je naslonil na steber, vzel v roko palico in godel po berglji — Nato je še zapel: «Kaj nam pa morejo?...® in mahljal veselo s prazno hlačnico, ki se mu je bila odpela-- Študentje so pili In ko so godci zaigrali divji ples. ga je prijelo, da je z velikimi očmi sledil hitrim nogam plesalcev, a za giba! je takrat s koščenim delom noge. nasloni] se silno na bergljo in z drugo nogo udarjal takt. Zibal se je in omahovat In še je videl: študent je strastno stiskal novodošlo plesalko — rdeča obleka in kipeče polne prsi — trdno sta se objemali telesi glava je slonela ob glavi--O, napel in izbuljU je takrat steklene oči duša mu je gorela.-- In ko je točajka naznanila policijsko uro in je iztirala kričeče goste, se je naslonil ob mizo v kotu in se je bridko razjokal v temi... Liubavne noči v Firenci. wm i • • m is Sredina mesta ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. I Porotne obravnave Maribor, 9. junija Skrajna surovost hlapca Danes se je najprej zagovarjaj pred poroto 221e:mi Franc Kerneža, hlapec v Makolaii. ki je ob"ožen hudodelstva težke telesne poškodb«. Dne 26 decembra 1927 je sedeš Kemeža s pos. sinom Alojzijem Kovačačem v gostilnan Matije Leskovarja v MakoJah. Pozneje so prišli tja radi fantje Štefan Finžgar Rudoli Pintar in Čiri Sirec. Le-tega sta začela oibinžeci Kemeža in njegov pajdaš Kovačič v gostilni naenkrat klofutati in sta ga končno vrgla iz gostilne na cesto ga podrla na tla ic suvala z obutimi nogami. Kemeža ga je končno še udari! z žepnim nožem oo glavi nakar mu je Sirec ušel Ko sta kasneje zaposlila gostilno Štefan Fiažzar in Rudoli Pioar. ie pritekel razbesni: Kemeža še za njima in brez vsakega povoda udaril Finigaria s kotel po glavi, da se je Finžgar zgrudil na tla. nakar ga je še tam pretepal s kolom. Nato je tekel Kemeža za Rudolfom Pintariem, katerega na ni več dohitel. Težko poškodovani Finžgar se je komaj privlekel mak) naprej od cesti. ko ga je Kemeža že zopet napade! in ga tolkel ? kdor. po Slavi, da se ie finžgar zgradi' v globoko nezavest. DoM je pri tem težke telesne poškodbe in je le čudež, da se je ohrani! pri žr> Ijt-nju. Na treh krajih je dobil prelome kosti, koc pji očeh m leva čeljust je bila ztanljena m premaknjena, na čemer bo trajno rrpe':. ker ne bo mogel nikdar več stisniti zob. Vsled poškodovanega ušesa ie Finžgar izgubil sluh. Obraz itna trajno pohabljen in bo tudi vedno bolehal Obtoženi se je izgovarjal s silobracom, kar mu seveda ni pomagalo io je bil obsojen na 3 leta težke ječe. ★ Maribor. 9. junija Predrzen sleparski carinik, ki so ga iskali pred nosom Moža ki je danes sedel na zatožni klopi, so že dvakrat klical: pred mariborske ooroadte. a ga ni bito mogoče izraknin Končno so ga vendar našli. Zanimiv; mož je Tihornir Mjoševič, 39. let star, dnevni -čar beograjske carinarnice rojen v Alt-ksincu. Leta 1920 je po.ožcl trgovec Sava Jurič pr: mariborski glava: carinarnici .etc: znesek, ker je bil osumljen napačne deklaracije blaga. Na vloženo pritožbo je obsodba bila razveljavljena ir. bi carinarnica morala Jnričn vrnit: znesek 30.111.16 Dan. To vsoso ie obdolženec Tibomr Miloševi ž dvignil s pooblastilom Save Juriča, si pa zneska izročil svojemu mandatarju- Ko je Jnrič zahteva., da mu Miloševič izročr denar oo odbitku nagrade 3000 Din. je obdolženec obljubil, da mu vsoto nakaže v par dneh oonom banke. Na oooain Juričevega zastopnika dr. HojnJka je obdolženec predložil pobotnico Save Juriča, v kateri je bik) potrjena da je Juri cev zahtevek popolnoma nora -.mar.. Kakor pa se je izkazalo po zaslišanju Juriča in sodnega izvedenca proi Cocča. je Milcševič ponaredil Juri če v podpis oa » boanic:. Iz pravdnih spisov mariborskega okrožnega sodišča je razvidno da s: :'e obdolženec rudi že leta 1923 in 1924 ni sličen način prisvoji! večje zneske: enkrat Din 22.650, dragic oa celo 82.705 Kn Ko ie bil Miloševi e ianr dne 5. jtsnija I zaslišan ori naravi beograjskega mesta, je i še žali! mariborsko okrožno sodišče, češ. j da je nepristojno za vsako delo in da nje-i sovo delovanje ne velja nič rač! nepravilne uporabe zakonov tarie države in da je sodno osobje s tem storilo zločin ki da se mora oo zakonn kaznovati Razer tega je žaiEl rud: sodnega izvedenca oroi. Cotiča, češ, da je oroiesor ialzffikatov in ne profesor gimnazije. O obtožnici :e rekel, da je zjofcmož in lažniva in da se mora obravnavat ored oblasrvom. ne oa pred mariborskim sodiščem. Obtožen ie bil zato hudodelstva oooeverbe n ; te zreška oo teraerarj 104 s. k. z. Proti Miloševidn bi se morala vrsti razprava že v jeseni. Toda Miloševiča ni bilo k razprši. Mariborsko sodišče je nato zahtevalo od beograjske mestne občine, naj ga satoma privede pred -mariborsko ooroto. Ampak MikJševi-ča kratko is malo niso našli 3 tako ie morala biti razprava v marca z-oosr odgo-dena. Mesec pozneje, ko je končala pomladanska porota v Maribora, so >o interpelaciji v Narodni skupščin vendarle •• Beogradu aretirali izgubljenca, k: je bil v službi Sav- ske carinarnice Milošev:č se je proti are-caciji pritožil ic dal zoper žaljiv ugovor na zapisnik radi katerega se :e števSc obtožb proti njemu zooe- pomnožilo. Končno ie Miloševiča ie dobilo rudi mariborsko okrožno sodišče in danes je odreže.-, prišel ooroiiikotn pred oči. Ostal pa :c dosleden. lakoj začetkom razprave ;e prebral daljšo pismeno izjavo, v kater: odklanja mariborsko sodišče ko: nepristojno :. ravno tako kazenski zakon. >o katerem 't obtožen, češ, da ie avstrijski in za njesa kot Srba neveljaven ker baje ni bi ob;-v -!jen v »Službenih Novinahc Za njega veljajo ie srbski zakoni, ne oa avstrijski, izdelani na Dunaju. Sodni dvor se je umakni, v svoj. sj, j k posvetovanju o teh odklonilnih orealog h in nato razglasil, da jih zavrača kot t -utemeljene. V nadaiinein se je M . zagovarjal kakor pre;. Odklon! ie :--es ono zagovornika ur Reismana. češ. ca je ro uradni, od sodišča doiočeci zago\- r-nik. kar zoper dokazuje da sc on ne more svobodno braniti, (istočasno pa si z .--e: ni bore! najet' svojega zagovornika da v-ak zahteva predujem) Prič. Sa- '.-riču, trgovcu v Klanjca. je v obraz a- u-čal da laže io da mri ie res ias:n< ročno d otrdi! prejem cele vsote Din 30.111 16 Sava Jurič, čokat Zagorec is zoper zavrača! iažnjivca in sploh ver.emenmo :-govarial s krepkima izrazi raka da \t postala razprava izredno ž:vairna. K: - > vedenec proi Cctič potrr. - dok;-a .a je Miloševič falzšBcira' Juričv. p tio.-Miloševi č odkloni! rud: izveden, s r-.-š je »sumljiv« in proi. gimnazije r; oa p- -ies-or faizmkatov. Žalil oa da v sv.- j r. v' -gah nč ne sodnika ne oblasti ampak se mo branili. Itna pravico pritožit: •:;'•.-sitni pravde ako ga protiposravno e-.-: r-rirajo iz Beograda v Maribor i- ru'-:. sodijo po rajih avstrijskih zal«---.i■ rudi mariborske odvetnike, k? so ta or-j »•stopali, in smatra za krivico, če :e - o -šče zahtevalo od n;ega pod poaveu -.; na njegovih meničnih tožbah V-a'-- t- - -verbo odločno zanika in trd: da !e v-, ir-olača! Se ovadirelji so njemu dolžn Razpravi so prisostvovali tudi šrevi.ti jaristi. Razprava je trajala dc 19 Ko so p r .-n ki soglasno potrdili krivdo glede iiu-dodels-va poneverbe ia pregreši a ž—..-nja oblasti in uradnikov, je s "dal a. or tr-so dr. Posega, državno pravdojštve je zastopal dr. JaaSč. obtoženca pa je zagovarj .1 es ono dr. Reisman. Porotna dvorana e oila do zadnjega kotička zasedena. Če hočete iireti lepe roke. >ajenc.sutvnejše rred^no za lepe, bele- meuk^r. roke. Sodobna ženska moda zahteva, da ostanejo roke gole. Zato je neobhodno potreba« za •ne. ki hočejo biti eleezntne. da imajo lepo kožo. brez vsake nepotrebne dlafiee. Nem >-goče je torej se posluževati britve, ki trua in žre. t>ovzroČQje mozolje in zapušča za -' boj črne pike po koži. Navadni depiiator i. komplicirani in slabo dišeči, } V. ZAGREB Bo-keTieeTa 42. [>ohiTa se v lekarnah, drogerijah in p&rhiiDerij&h. S0-* Iz novosti državne iicejske knjižnice v Ljubljani (Priobčujo dr. Joža Glonar.) III. Adressbuch der Antiquare Deutsthlands und des gesamten Auslandes. \Veimar 1926. (43.473.) Arandelorič N. J.: Oorca^a Jeapeaa 1912 —13. roj. Beorpaa 1925. (42.870). Becker K. H.: Vom NVerden und Wescn der islamisehen \Velt. Leipzig 1924. (43.463.) Birth Th.: Horaz Liedsr und romisches Leben. Leipzig 1926. (98.491.) Budžet apatasani pacxoaa h npasoaa Kpa-AeBHHe CXC. CapajeBo, 1924. (II 43,327). Carter H. & A. C. Mace: Tut-ench-Amun. Leipzig 1924. (43.492.) Chiavacci V.: Aus Alt- und Neu-Wien. Stuttgart M (43.239.) Contributi alla storia deli' uuiversita di Favia. Pavia 1923. (II 43.358.) Daskalovič A. K.: Bitka kod Kaporeta. Pplit 1926. (43.454.) Dessoir M.: Aesthetik und allgemeine KunsUissenschaft. Stuttgart 1906. (II 43.3il.) Dilthej W.: Abliandlungen zur Poetik, Ethik und Padagogik. Leipzig 1924. (II 45.134-6.) Doleial E.: Generaldirektor Dr. W. Glo- bočnik Edler v. Sorodolski. Wien 1917. (II 43.352.) Encel W.: Die Sehfcksalsidee im Alter-tum. Erlangen 1926. (II 43.395.) Bugesippus: De distantiis locorum Ter-rae Sanctae. Venetiis 1733. (III 43.301.) Fach Th.: Die Naturschilderung bei Ch. Nodier. Ilalle a. S., 1912. (II 43.406.) Fischhot Ad.: Ssterreich und die Burg-achaften seines Bestandes. Wien 1869. (43.457.) Oelzer H.: Nature. Zum Einlluss der Scholastik aui den altfranzosischen Roman. Halle a. S., 1917. (II 43.391.) Giacometti Z.: Quellen zur Gesohichte der Trennung von Staat und Kirche. Tiibin-gen 1926. (II 43.370.) Grotewold Chr.: Die Tabakindustrie. Stuttgart 1909. (41.177.) Hauraant E.: Les origtoes de Ia lutte pour la Macčdoine. Pariš 1926. (43.449.) Hitrlev Fr.: Abcnteuer in der Lult, an Lan d und auf See in Neuguinea. Leipzig 1926. (43.476.) .Tanke O.: UlicoJicKa xxrEjeaa 3a Hacraa HBKe. BeorpM 1903. (II 44.007). Jodl Fr.: Geschichte der neueren Philo-sophie. Wien 1924. (43.520.) Jovanovič SI.: VcTasao npaso KpaaeBHHe CXC. Beorpaa 1924. (43.481). Kaus 0.: Dostojevski. Zur Kritik der Personlichkeit. Miinchen 1916. (II 43.373). Kirin J.: Zdrava športaka misao i Njem-ci. Zagreb, 1926. (43.268.) Komel pl. Sočebran, A.: Službovnik nemško-slovenski za cesarsko kraljevo vojsko. 2. natis. Celovec 1889. (41.220.) Kuejvnski J.: Zuriick zu Marx! Leipzig 1926. (43.510.) Laurent E.: Skoplie et la Serbie du Sud. Belgrade 1925. (43.489.) Luisino Fr.: In librum Q. Horatii Flacci De a rte poetica commentarius. Venetiis 1554. (43.426.) Matijaševič St.: KpaTKa HCTopaja Co.TVHa Eeorpaj 1926. (43.456). Mever-Ilmersdorf, H.: In T kleni und llolien des Himalaja. Berlin 1926. (II 43.383.) Minafik Fr.: O alkemiii na Kranjskem. Zagreb 1925. (II 43.995.) Miscellanea Francesco E h r 1 e. Roma 1924. (II 43.375.) Mourret F.: L' eglise et la revolution: 1775—1823. Pariš 1921. (II 42.713—7.) Muther R.: Rembrandt. Ein Kiinstlerle-ben. Berlin 1904. (II 43.363.) 0 slovanskem sjednoconi. V Praze 1920. (43.503.) Petersen J.: Die Wesensbestiimmung der deutschen Romantik. Leipzig 1926. (43.507.) Platonov S. F.: Geschichte Russlanda vom Beginn bis zur Jetztzeit. Leipzig 1927. (II 43.366.) Revue de literature comparee. Pariš, 1921. (43.494.) Rostand Ed.: Kpa.-b IleTpoBa lerapa Boaa Pm 1916. (43.231). Saalleld Ed.: Kosmetik. Berlin 1909. (41.163.) Sehbnbach A.: tiber die humoristisehe Prosa des 19. Jahrhunderts. Graz 1875. (41.156.) Schulze-Delitisch H.: Capitel zu einem deutschen Arbeiter - Katechismus. Leipzig 1863. (41.207.) Sladovie E.: Islamsko pravo u Bosni i Hercegovini. Beograd 1926. (II 43.374.) Smer, Naš. Revue pro kreslenl a ume-leckS1' prumysl. Praha, 1914. (II 43.372.) Stranica, Nekoliko, B3 KpBaBor aji6y.Ma KapabopbeBnha. Pum 1921. (21.924). Suess Ed.: Erinnerungen. Leipzig 1916> (II 43.371.) špilja, Glaaovita postojnska. Postojna 1913. (43.247.) . Tasfchenbnch fiir Bibliothekare, Biblio-philen. Bibliographen. Halle a. S. 1926. (43.260.) Tauler I.: Seraons de I. Tauler et au-tres čeri t s mystiques. Liege 1924. (II 43.368.) Trinko I.: Divagazioni cosmologiche in-torno alla natura dei corro. Udine 1904. (43.459,) VeroUentlichungeu der slavistischeoi Ar-beitsgemeinschaft an der deutschen TJniver-sitat in Prag. Relchenberg 1926. (43.448.) Volksmirclien, Russische, iibers. u. ein-gel. v. A. LCvcis of Menar. Jena 1921. (4S.082). Wallfich Fr.: Unser Friedensverk in Serbien. Innsbruck 1917. (41.193.) Wieth-Knudsen, K. A.: Frauenfrage und Feminismus vom Altertum bis zur Gegen-Mart. Stuttgart 1926. (II 43.384.) Zairnor St.: Miraaji0T0. Coefma 1895. (II. 43.388). Zaštita, Narodna. Almanah 1914—24. Zagreb 1924. (II 48379.) Ziegler Th.: Der deut9che Študent ara Ende des 19. Jahrh. Leipzig 1896. (43.146.) Zupan£ie B.: Zur Frage der Infinitesi-malrechnung an den Mittelschulen. Wien 1914. (40.717.) Daniimo za spomenik Vralia Petra Osvoboditelja! Zveza kulturnih društev v Ljubljani III. del in konec velefilma Robinson Crusoe predvaja ZKD v soboto ob 14.30 in v nedeljo ob 9.30 in 11. uri dop. Cene Din 2.— in 4.—. Radio Izvleček iz večernih programov Petek, 10. VI. DUNAJ 19.30:: Pevski koncert a eappelia-zbora dunajskih učiteljev. PRAGA 20.10: Koncert solistov. — 1. Vioux-temps: Balada. — 2. Čajkovski j: Žalostna pesem. — 3. Moniuszko: Barkarola. — 4. Skrjabin: Etuda. 21: Koncert. — 1. Mendelssohn - Bar-tholdy: Herbridi. — 2. Chopin: Notturno v Fis - duru. Poloneza v Fis- molu. — 3. Brahms: Intermezzo. — 4. Debussy: Collhvog Cake. — 5. Chabrier: Espagne. FRANKFURT ,20.25: B. Brecht: >Mož je mož.« Komedija. BRNO 19: Orkestralen koncerTr— 1. Sitolf: Robespierre. — (Uvertm-a.) _ 2. Bizet: Roma. — 3. D' Albertj -.Nižava.: (Fantazija.) RIM 21.10: Vokalni in instrumentalni koncert. LANGENBERG 20.30: Lessing: »Minna von BarnhelnK. Veseloigra v 5 dejanjih. BERLIN 20.30: Simfoničen koncert. 20.30: Valčkov večer. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. STUTTGART 20: Večer humoresk. Sobota, 11. VI. DUNAJ 19: Koncert: Dvofak: Dumsky - trio, op. 90. — 2. Mozart: Trio v E - duru, op. 15. 21: Koncert orkestra ter zbora mandolin. 1. Orkester:: Negri: Spagna, Bolero. — Haydn: Serenada. — Grieg: Zadnja pomlad. — Verdi: »Traviatar. Fantazija. — 2. Kitara: F. Sorr: Menuet. — Vinas: Fantazija. _ a Orkester: Pergolese: Si-ciliana. — Leiss: Pojoča ura. — Schu-bert: Moment musical. — Granado: E1 Turia, Valček. PRAGA 19.20: Program iz Brna . FRANKFURT 20: Simfonični koncert. BRNO: 19: Orkestralen koncert. — Beethoven: Druga simfonija. 19.30: K. Čapek: »R. U. R.« Kolektivna drama v 3 dejanjih. RIM 21.10: Prenos iz gledališča. LANGENBERG 20: Komorna glasba. - Mozart. — 1. Godalni kvartet v C - duru. — 2. Kvintet za klarinete. — 3. Trio za klarinet, klavir in brač. — 4. Kvintet v E-duru za klavir, klarinet, oboo, rog in fagot. BERLIN 20.30: Schonthau: »Dva srečna dns-vac. Burka v 2 dejanjih. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert lahke glasbe. STUTTGART "21: Koncert vojaške godbe. (Prenos iz Frankfurta.) Dopisi ŠKOFLJICA. Gasilno društvo v Škofljici nriredi v nedeljo, dne 12. junija 1927 velrko vrtino veselico z bogatim sporedom. Vsi prijatelji gasilstva dobrodošli. 889 _ VODICE. Tudi uri nas bodo v kratkem času raapisane občinske volitve, za katere se posamezni klerikalni veljaki živo zanimajo. V to svrho prirejajo tajne sestanke in razgovore, nagovarjajo volilce za vstop v njihovo stranko in jim obetajo za to vse mogoče. Da mora klerikalcem huda presti, dokazuje tudi to. da pride sam državni poslanec v spremstvu kaplana in mtelja k napredirtjaku' ter ga potem vsi skupaj nagovarjajo in prosijo za vstop v njihove vrste. Kakor pa vse kaže, bo zmagala zdrava pamet zavednih in naprednih volilcev ter bo ves trud klerikalne gospode zastonj, ker v občini je potreba le dela in napredka, ne pa hujskanja in strankar-stva. Pametni in napredni vojjlci bodo volili naprednjake. ne pa klerikalne nazad-njake. RIBNICA. Podružnica JM v Ribnici ima svoj redini občni zbor v torek, dne 14. junija t. 1. ob 20. v društveni sobi tukajšnjega Sokola. Dnevni red običajen. KRŠKO. V spomin počaiščenja blagopo-kojne soproge je daroval g. I. OregoTič 750 Din za Sokola. 200 Din za tukajšnjo Glasb. Matico ter 300 Din tukajšnji Požarni bram-bi, za kar se mu-omenjena društva iskreno zahvaljujejo. ŠT. PAVEL PRI PREBOLDU. V torek ob pol 22. zvečer je izbruhnil požar v župnijskem gospodarskem poslopju. Bil ie, kakor znamenja kažejo, zaneten. Gospodarsko poslopje je pogorelo popolnoma kakor tudi 6 glav goveje živine, mrva. slama in tudi več drugega. Nevarnost je bila za celo soseščino zelo velika ter se ie le hitrim in požrtvovalnim nastopom požarnih bram-b za-hvaliti, da so večjo nevarnost preprečile. Takoj so bile na licu mesta domača, tovarniška, la-ikovska grobeteka. trnovska in š't.-ruperska požarna bramba. Za njimi so došla gasilna društva iz Kaple vasi, St. Lovrenca. Petrcvč, Žalca in iz Gaberja slednja z motorno brizgalno. Prav izdatno pomoč so dale motorne brizga-ln-e iz Grobelj, Troave, St. RuDerta, ki so se nadvse pričakovanj e dobro uveljavile. Ponovna hvala vsem za hitro in izdatno pomoč. GOR LENDAVA. Tukajšnja podružnica JM je praznovala lOle&n-ico majniške deklaracije na binkoštni ponedeljek na prostem v gaju pri ribnikih. Kljub -iesigunie-mu vremenu sc jc zbraJo zelo veliko občinstva, posebno kmetov domačinov. Imeli pa smo tudi goste od oddaljenega Hodoša in drugod. Prvi slovenski prekmurski župnik g. Cirič iz Gor. Petrove, ki je po svojem marljivem detovanju pri našem ljudstvu zelo priljubljen, je v daljšem govoru v domačem narečju krasno obrazložil in pojasnil pomembni dan. Marsikatero oko se ie zasolzilo Dri iskrenih besedah domoljubja. Po govoru je ljudstvo občudovalo ljubko živo sliko, ki jo je insce-nirala s šolsko deco agilna učiteljica gdč. Danica Zupanova. J*Jato se ie razvila prijetna zabava do večera, ko nas je prepodila ploha Uaroalcu in* ure. dopita., tičoifrja, matih' oglasov, j a, poAahs nas Oglasni od■ dalak ■Jutra,' LjubLjario,, VrnJtriurna.T&L sb. z^gz Vst, pristojbin«, ja. vpoAqr H obvuun, t a&rcČLum>,stf* c*r tt, oglasi/ n* priobcua. Likovni, račun, poibifrkra,-nUnica Cjuhljanajl. 11841. JLalL oglcuri,, ^i sluii^o u posr-t^LovaLiva, tn. locijaL | HaocUtvi2afa, ul, oglasu hrgourkt/pa, alt, na, ruzmaa*, obSituspja,. vsako. bestuLa, ^5*0 par-. — fjcy ■ r-aiJjjjruut^a. zsulgojo, vr-aha. bas&da/ Din. r-. — ffcy» manjši TJiasak. Din* 5*-. Vrisitojbiria, za, šifro Vin,3-. I nujuij/t zjicsek Vin, to- "Pristojbina, za, šifro J)ul, 5--. Prijateljem narave! Vabilo na ljudsko veselico, ki bo vršila v nedeljo, 12. junija t. 1. pri Sv. Trojici pri MoravJah. PriSe-tek ob 13. uri. Na griču prosta zabava: srečolov, ribolov, šaijiva pošta M. Svirala bo godba ha pihala. Jedila, dobre pijače in lepe razglednice Sv. Trojice na razpolago. Kraj leži 530 m nad morjem, razgled prekrasen, predvsem Ljubljančanom najlepši izlet. Zjutraj 6 Kamniča-nom na Domžale, odtod po krasnih gozdovih mimo starodavnega Krum perka k Sv. Trojici, nazaj pa zvečer na Laze čez Dolsko. Tura lahka in zanimiva! Zabave željnim mladim ter zabave potrebnim starim toplo priporo-Seno! 18876-a Adopt «Martin Krpan*. Godbeno društvo Vrhnika je moralo preložiti svojo prireditev radi slabega vremena na nedeljo 12. junija t. 1. — Prireditev se vrši z istim vspore-dom kot je bilo naznanjeno. Na kva-terno nedeljo na svidenje na Vrhniki 18952 Auto Austro Fiat ŠMtsedežni, 24 HP, v dobrem stanju, ugodno prodam. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod cS. L. 274=. 18839 Učenca ki je dovršil meščansko šojo, sprejmem v manufak-turno trgovino v Mariboru. Nasiov pri podružnici Jutra v Mariboru. 18S97 Učenko 5z boljše ~MSe; -T~dobrim Eopranom, sprejmem v boljšo tamburafko kapelo. Ponudb« s slito na naslov: Mato Gojak, hotel Evropa. KruScvac. 18834 Hišnico pošteno in zanesljivo, ne-omo?eno. sprejmem takoj. Imela bi pospravljati tudi sobo. Dobi prosto stanovanje plačo. — Ponudbe na poštni predal 11, Celje. 18800 Brivskega pomočnika mlajšega in dobrega, poštenega delavca, ki je izurjen tudi v striženju dečje frizure, sprejme s 15. ju. nijem Martin Završnik — brivec v Rajhenburgu. 18829 Služinčad kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu ako se zglaee v birou Ekonomija, Beograd Vieana 11 18744-a Prvo sobarico veščo nemščine in italijanščine, zmožno kavcije, z dobrimi spričevali, sprejme hotel Štrukelj. 1S824 Prešivalka dobi službo.. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod .Prešivalka., 1S922 Šiviljo pošteno, pridno in zanesljivo, dobro izurjeno, ki ima krojno šolo, doma i dežele, mogoče tudi z Gorenjskega, sprejmem na deželo proti brani in stanovanju, plača po dogovoru. Služba stalna Naslov v oglasnem oddelku «Jotra». 18909 Praktikantinjo mlajšo, tudi začetnico sprejmem. Strojepis, nemščina. Naslov v oglasnem oddelku . 1S932 Čevljar, pomočnika dobrega, sprejmem takoj r brano in stanovanjem v hiši. Naslov v oglasnem oddelku cJutra.. 18934 Blagajničarko solidno in zanesljivo, vajeno ročnega dela, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 18930 Chevrolet, Ford, Fiat, Puch 8, dobro ohranjeni Več rabljenih automobilov usodno no m. F. & M. Barešič, Ljubljana, Dunajska cesta 12. Plačilno natakarico zmožno kavcije, sprejmem Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 18938 Vajenca sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na naslov: Franjo černe. Radeče pri Zidanem mostu. . . 18930 Frizerko in brivca sprejme takoj Franko. Zagreb, Ilica 110. 18940 Zastopnike (ce) za prodajo vrednostnih papirjev iu srečk iščemo proti visoki nagradi. Ponudbe pod «Dobra nagrada 80* na oglasni oddelek «Jutra». 18780 Postranski zaslužek nudim vsakomur. Pišite prilogo znamke za 1 Din na naslov: Otrin J., ltovte-Logatec. 18920 Uradnica s prakso, vešča slovenske in nemške korespondence, stenografije, knjigovodstva, strojepisja in srbohrvaščine, želi službe v Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro od šifro .Izurjena šivilja 4». 1S904 Rezervni podoficir vajen tudi pisarniških del, želi vstopiti kjerkoli takoj v službo kot praJttikant, sluga, vrtnar, ekspeditor, čuvaj ali kako drugo. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*. 1S761 Mladenič star 17 let, se želi izučiti za šoferja, ozir. mehanika. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 18981 Učenka pridna, in poštena, z 2 1. meščanske šole, z znanjem slov. in nemškega jezika, želi službe v kaki trgovini z vso oskrbo. Ponudbe na oglasni oddelek ..Jutra* pod .Učenka lo*. 18933 Natakarica mlada vdova, želi samostojne službe. Gre tudi kot gospodinja h gospodu samcu. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*. 1S927 Uradnica z večletno prakso, želi službi ža UTcoj. PomidV pod .Uradnica 25» na oglasni oddelek .Jutra*. 18943 Čevljar, pomočnik marljiv in polten, išče službe. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 1S930 Pouk v Iaščini nemščini in francoščini daje eoapa —- ura po f! Din. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 1S926 Pekarijo dobro idočo. na jako prometnem kraju na Hrvaškem z vsem inventarjem in 1 dobrim konjem zaradi selitve prodam za 15.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 18915 Uslužbenci moški in ženske dobe najboljše in najcenejše informacije iu navodila za na-meščenje v Beogradu pri Posredništvu, poštni predal 350, Beograd. 18955 Mamice! otroških vozičkov aznib vzor-■ v prav počni naprodaj v tovarni Tribuna, Kulovska c. 4. 159 Kolesarji! Dvokolesa v ceni zelo padla Pneumatike Miclielia, Dun-lop. Ceniki franko. Prodaja na obroke F. Batjel, Ljubljana, Karlovska cesta 4. 139 Trgovina v sredini mesta Ljubljane naprodaj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Potreben kapital Din 200.000». -18793 Hiša s pekarijo in specerij. trgovino na lepem prostoru v Metliki poceni naprodaj — ali jo dam v najem. Cena po dogovoru. — Pojasnila daje J. Vukšinič, Metlika št. SS. 18767 Hiša v Št. Vidu nad Ljubljano, ob glavni cesli, oddaljena 5 minut od farne cerkve, blizu kolodvora. z vrtom naprodaj za 45.000 Din. St. Vid št. 52. 18901 Hrastovo jedilnico masivno in črno polltirano, prodam. Na «gled pri ta- petniku Antonu Koleša — Sv. Petra nasip. 18699 Sokolski kroj skoro nov, za visoko vitko osebo, prodam. Na ogled med l-il.—Vj2. uro popoldan v gostilni Vidmar na Sv. Jakoba trgu. 18923 Izložbeno okno z rolo, razne izložbene omarice, pulti, stelaže, mizice, kartoni in omare ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku .Jutra*. 18924 Otroška poSfefiiča z žimnico ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 18902 Desk večjo množino od zabojev avtomobilov, proda Barešič & Co. Ljubljana, Dunajska cesta 12. 18928-a Fotoaparat 13 X 18. prodam. Naslov oglasnem oddelku .Jutra*. 18928 Kolo trpežno, skoraj novo. poceni prodam za 950 Din. — Ugodno za vajenca ali glu-£ro. Jemc Janez. Križevni-ška. ulica 11 /I. 1S947 Srebrne krone nupujt to pla&i dobro t Ouden. Ljubliana Prešernovi ollca 1 838 Pletilni stroj št. 7 ali 8, rabljen, a dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod <11. It. Z.» ——■ 18893 Smrekov in jelkov rezan les: 500 kom. 73 X 105 mm X 6 m, 550 kom. 54 X 225 mm X 5 m, 185 kom. 54 X 105 mm X 0 m. 324 kom. 54 X 105 mm X 5 m deščice — dalje materijal za sode, 75 in 87 cm doige, 8 do 13 cm široke, 12 mm debele, potrebuje ter prosi za skrajne ponudbe z navedbo dobavnega roka Al. Neu-dauer, lesna trgovina. Gor. Radgona. 18832 Lorgo risalni aparat kupi J. Otrin, Rovte-Logatec. 18919 Jamski les Razpisujemo dobavo 120 ms jamskega lesa. Ponudbe je vložiti do 22. t. m. Več pri Direkciji državnega rudnika Zabukovca, dne 8. junija 1927. 18911 Bencinmotor do 3 HP, kupim. Ponudbe jtod .Takoj 41» ua oglasni oddelek .Jutra., 18941 Velik vsporeden privoinik (Schraubstock) v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na poštni predal 76, Ljubljana. Košnjo po zelo nizki ceni odda M. Fettich, Reber štev. 7. 18853 Gostilno z 2 lepima lokaloma, na prometnem kraju pri Brežicah prodani po dogovoru 350.000 Din. — Josip Knilc. gostilničar Brežice. 18008 Vinograd (1400 trt), vinska klet ter vsa vinska posoda, ob cesti. 15 minut od semi»k©fra kolodvora proda Franc §trieelj. Ašlica »iev. A — Crnomožnjot. 1S913 Prvovrstno posestvo z vinogradom in eadonos-nikom, 3/2 ure iz Maribora, na lepi cesti, naprodaj. Pojasnila daje Bogomir Pečar, Kamnica 117. 18826 Majhno posestvo lepo, obsejano, z različnimi pridelki — sestoječe iz opeko krite hiše s S sobami, kuhinje, kleti, gospodar. poslopja, njiv, travnikov, sadonosnika in gozda. Za 4 osebe vsakovrstnega pridelka, 20 minut od glavne ceste in farne cerkve v Bučah pri Kozjem, pošta Podčetrtek, kolodvor Me-stinje, Štajersko, prodam radi odpotovanja za SO.OOO Din. Posestvo je ravninsko in pripravno za obrtnika ali vpokojenca. Anton Motob, posestnik in trgovec, Vera-če 11, pošta Buoe. 18956 Mesarijo oblastno dovoljeno, pri pravno za veleobrt mesnih izdelkov, v najbolj prometa nem kraju v 6t. Vidu nad Ljubljano, in sicer mesnico, klavnico, delavnico — 12 X 5 m — za strojno obratovanje (elektr. pogon), prekajevalnico, ledenico ter stanovanje v isti hiši dam takoj v najem. — Ogledati pri P. Bremec-u štev. 69. 18854 Gostilno v Mariboru v neposredni bližini glavnega kolodvora, na najbolj prometnem prostoru, dobro idočo, dam v najem. Vprašati pri podružnici «Jutra» v Mariboru. 18960 Lokale primerne za vsako industrijsko obrt (pekarijo, testenine, mesarijo, tekstilno, kemikalije ali slično), obstoječe iz zidane delavnice (12 X o in) za strojno obratovanje z -elektr. -pogonom, prodajalna, kompletno pritlično stanovanje, vse enemu interesentu da v najem takoj P. Bremec v St. Vidu nad Ljubljano št. 69. 18855 Trgovino z mešanim blagom, v prometnem kraju Gorenjske prodam: Ponudbe na ogla?, oddelek .Jutra« pod šifro .Trgovina 40». 16940 Lepo sobo z vhodom iz stopnišča in elektr. razsvetljavo oddam s 1. julijem t. 1. boljšemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku .Jutra*. 18935 Mlajšo dijakinjo sprejmem za prihodnjo šolsko leto na stanovanje in hrano. Klavir na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 1S849 2 gospoda sprejmem na Sv. Petra c. št. £9f'I. 1S903 Sobo takoj oddani 2 osebam ali zakonskemu paru. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 18906 Majhno sobico v bližini kolodvora iščem. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 18937 Sostanovalca sprejmem v lepo in zračno sobo. Naslov pove oglasni oddele k.Jutra*. "18877 Opremljeno sobo zračno, oddam boljši gospodični. Naslov v oglas, oddelku .Jutra*. 16939 Majhno sobico bolj v sredini mesta, pripravno za pisarno ln klet 5—8 m2 iščem za takoj. — Ponudbo na oglas, oddelek .Jutra* pod šifro .Nujno*. 18953 Sobo oddam za prihodnje šolsko leto z vso oskrbo — blizu obrtne šole. Naslov v ogl. oddelku .Jutra*. 1S948 Lepo, solnčno sobo oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*. 18951 titmevanja Stanovanje obstoječe iz 6 sob s priti-klinami oddam. Nasloo r oglasnem oddelku «Jutra». 18863 Stanovanje v centru mesta, obstoječe iz 2 sob, kabineta in pritlklin. poceni, zamenjam za večje. Ponudbe pod značko »Zamenjava stanovanja* na oglasni oddelek pod cZračno 2l>. 18921 V Begunjah pri Lescah na Gorenjskem oddam opremljeno letno stanovanje obstoječe iz 3 sob. kabineta in kuhinje mirni in solidni stranki. Nadaljna pojasnila na Poljanski cesti št. 6/11. 18954 Stanovanje 1—2 sob s kuhinjo išče zakonski par brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek pod «1. julij ali 18945 cJutra pozneje Klavir prvovrsten (Fliigel), izredno močnega in čistega glasu, proda.ni. Naslov v oglasnem oddelku tiln.i pri Roži, Židovska ul. 1S609 Dijaka sprejme nemško-ogrska družina na hrano in stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku cjutra». ' 18835 Učiteljska družina sprejme 1 novim šolskim lotom 2 manjša dijaka v popolno oskrbo in strogo nadzorstvo. Pomoč pri učenju brezplačna. Ponudbe na ojrlasni oddelek «Jutra» pod «Učitelj> 15830 2 dijaka drugo- do četrtošolca iz dobre hiše. »prejmein ta prihodnje Šolsko leto na zdravo stanovanje ln popolno oskrbo. Naslov pove Offlasn! oddelek «Jutra* 18504 Več opremljenih sob eventuelno z vso oskrbo nddam b 1. julijem. Na*lov v oglasnem oddelku Jntra. 16918 Sobo z 2 posteljama po možnosti ? couporabo kuhinje iščem s 1. ali 15. julijpm. Grem tudi izven mesta ali na periferijo. — Onjen* ponudbe z navedbo cene n* ozla«ni oddelek •.-Jutra* pod ^Mirno in solidno 58» 18858 Kot prvo pomoč pri obolenju prašičev ter zabranja« nju rdečice se je izkazal v neštetih slučajih kot edino ncnaann :nju prašičev ter zaDranje- ___.- neštetih slučajih kot edino uspešno sdravilo Sadnikarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev. lo vedno učinkujoče aleopatično sredstvo, oCUtl prebavila in odvaja iz njih kužne bacile. Pospešuj« tek in rejo zdravim živalim ter pri obolelih, pravočasno uporabljen, zabrani rdečico. — Previden rejec imej ta prašek vedno doma! — 1 zavoj 12 Din, 10 zavojev 100 Din, preprodajaloi poseben popust. O* te ----.-- --- —---- >---r ---j —■... [...., pvpu... pošlje denar naprej, poštnine prosto — eioer po povzetju. Izdeluje in rupcSilja • -natančnim navodilom , , samo Lekarna Mr. Stanko Hočevar — Vrhnika iteT. 98. V zalogi rta druga zdravila CDlOlOiOiCDBCDlCDiOIOlO Najnižje in brezkonkurenoti e cene v jedilnicah', prva kvaliteta, najnovejše oblike. Izvolite se prepričati! Ljubliana, Ovornl trg št 1. M. Zevaco> i65 Papežinja Favsta Somas aOh, gospa,« je viknila, »kakšna nesreča!.,. Premagani sva... poraženi!...« »Kdo pravi, da sem poražena!* jo je osorno zavrnila Favsta. »Kakor da me je vobče moči poraziti!... Strah vam je zmešal razum, ubožica. Zahvalite Boga, da sem vsaj jaz pri pameti in da ne pozabljam svojih dolgov...« -Kaj hočete reči?« je zajecljala opatica. i Reči hočem, da ste mi dobro služili in da ni vaša krivda, če je zoprno naključje za nekaj časa onemogočilo izvršitev mojih načrtov. Pošljite jutri zarana v moj dvorec; dogovorjena vsota bo izplačana, kakor da se ni nič zgodilo...« Klavdina se je z radostnim vzklikom sklonila do Favstine roke in jo je vroče poljubila. »Ne samo da ste mogočni.« jc zamrmrala; »vtelešeno veliko-dušje ste!« »Nc pretiravajte,« ie hladno odvrnila Favsta. -Res je samo to, da plači;-e n, kar sem dolžna, pa naj bo moj dolg denar, prijateljstvo ali t" "Tštvo ... Ne pozabite teh dveh mrličev, gospa opatica, in ukrenite, da ju krščanski pokopljejo na vašem pokopališču.« »Vaš ukaz bo izpolnjen, še preden se zdani. « »Prav. Zdai me spremite k sebi, da odložim slovesno odelo...« Vrzel v vrtnem obzidju* je bila zasenčena po drevesih in je ležala v popolni temi. Ko je Prišel Pardaillan do nje, sta se zdajci vzdignili iz noči dve človeški postavi. Vitez je nehote zagrabil za meč. sNikarite, gospod!« ga je ogovoril nekdo z znanim glasom. »Midva sva, Picouic in Croasse. Čakala sva vas, da bi vsi hkratu odšli za gospodom vojvodo Angoulemskim...« s Čakala sta me, nepridiprava!« se ie zasmejal Pardaillan. -Kakor da sem bil Bog zna kako daleč od vaju dveh!... Zakaj me nista poiskala?... Stavim, da sta se zbala nevarnosti, v kateri sem bil.« ^Nikakor ne, gospod vitez,« je užaljeno oporekel Picouic. »Saj menda še pomnite, da sem takoj priskočil k vam, ko se je začelo? Ko pa ste planili v paviljon, ste tako naglo zaloputnili vrata za seboj, da nisem mogel za vami... V vražji nevarnosti ste me pustili, vse kar je res!... Nu, kaj sem hotel? Spopasti se z njimi nisem mogel, ker sem bil sam. Baš toliko da sem se utegnil "izmuzniti. Jadrno sem hitel k lopi, v kateri je bil skrit Croasse. Poklical bi ga bil na pomoč, toda žalibog sem ga našel že v srditem boju z nevidnimi sovražniki .-..« -Bilo jih je kakor listja in trave!« je zakrakal junaški Croasse, ki je še zdaj trepetal od poguma. »Petdeset ali šestdeset, nemara celo sto... Kakih trideset sem podavil, ostali so mi ušli.« »Nu vidite,« ga je prekinil Picouic, »preden je on pokončal svojih trideset nasprotnikov in preden sem mu dopovedal, da so v sredi votli okoli jih pa nič ni — je seveda prešlo nekaj časa ... Ko sem ga privlekel na pozorišče, nisva videla nikogar več razen vas in okrut-nice, ki je govorila z vami. Nevarnost je bila po tem takem minila; sklenila sva, da počakava...« »Prav,« je pokimal Pardaillan. »Kje so ostali?.. .Mala pevka je bila v nezavesti, ko jo je gospod vojvoda odnesel z vrta. Nikamor drugam ni mogel iti z njo kakor k studencu., Pardaillan je naglo krenil proti znožju Kalvarije. Stopal je tako urno, da sta ga Picouic in Croasse vzlic svojim dolgim krakom ie s težavo dohajala. Ko pa je prispel do studenca, je takoj spoznal, da je usoda nocojšnje noči tudi tu opravila svoje delo.., Minuta po Violettinem prebujenju iz omedlevice je bila vsem trem, Claudu, Karlu in njej sami, minuta vzhičene sreče. Vsi trije skoro niso mogli verjeti, da so res združeni in svobodni. Vprašanja, vzkliki, stiski roh, poljubi in solze, vse to početje ljudi, ki so dolgo in kruto trpeli, jim je naposled olajšalo srca, tako da so mogli z mirnejšim duhom pregledati svoj položaj. Za Karla in Violetto je bil ta položaj prekrasen: za mojstra Clauda je bil breupno mrk... Zdaj, ko je bila mladenka oteta in združena s svojim dragim, je bilo zanj čas', da ga nestane... čas, da umre!... In šele zdaj, ko je spet videl svoje dete, je čutil in razumel vso grozotnost besede: umreti!... Pri luči meseca, ki je med tem pogledal izza oblakov, je vojvoda Angoulemski spoznal v Claudu moža, s katerim je nekoč govoril v svojem dvorcu v Progarski ulici. Toda ubogi mladenič nocoj ni misli! na skrivnost v starčevem življenju, ki ga je tistikrat vznemirila. Strmel je v Violetto, kakor da se je ne more nagledati do smrt:. Samo Violetta je pazila na oba: na ženina in na Clauda, ki ga je še vedno imenovala očeta. Svidenje z dragim jo je osrečevalo tako neizmerno, da se je komaj upala verjeti svojim očem. A tudi otroška vdanost do Clauda je bila globoko vkoreninjena v njenem srcu... Najsigumejše v porabi, torej najboljše. o: N REFORM steklenice za konzerviranje sadja in po« vrtnin v vseh velikostih ter vse druge pritikline in Zu» panoevo knjigo: Konzervira* nje sadja in povrtnin ima v zalogi tvrdka LOVRO PET0VAR, Ivanjkovci. Ceniki se pošljejo na zahtevo. 1 i! 2 Joghun se dobi v mlekarni BERNHARD. g Maribor, Aleksandrova cesta 51 □ in Koroška cesta 10. O L. Mikuš ~ LJUBLJANA, Mestni trg IS izdelovateij dežnikov r a drobno 1 Na debelo! Zaloga sprehajalnih pSile Stari riaJnilri u mn oroobtočttn. Potrtim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je po kratki mučni bolez« ni preminul srčnoljubljeni sin, brat. stric, svak, gospod Aloizli Dermota pripravnik finančno kontrole danes ob 13. v drž. bolnici. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 11. t m. o-b 16. iz mrtvašnice drž. bolnice. Ljubljana, 9. junija 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Potreben nam je za električni pogon naše tvornice v Smederevu izkušen električar ki je ze samostojno vodil take pogone. Interesenti naj se pismeno obrnejo z označ-ko dosedanjega službovanja in spričevali na Srpeko Akcionarsko Rudarskn-Topionieko-In-dustrijsko DruštTO. Beograd. Miloša VeL 62. 6963-a „VENECIN" je izredno učinkujoča voda proti revmatizmu in išiasu, želodčnim in črevesnim boleznim ter za nego ran Dobite zopet v vsaki lekarni. Skladišče za grosiste: ISIS d. d. Ljubljana. f I r redno gradite VODNO KOLO ali Vodno moč Zahtevajte ponudbe za Turbine OTi t", a iCHNElTEK. iKOFJfl LOK •jodjetje za gradbo vodnih turbin Dražba stoječe trave za prvo košnjo se bo vršila v soboto, 11. junija 1927 v konkurzni zadevi Antona Steinerja. Travniki ležijo v Mestnem logu. Interesenti se snidejo ob 2. pop. na Opekarski cesti št 31. Skladišče v Ljubljani, popolnoma suho •» » _ iščem. ^^ Ponudbe z navedbo najemnine na upravo v Ljubljani pod „;>tev 54". .Jutra' MIZARJI! Vezane plosce (Sperrplatten) dobile najceneje v vsaki mnofmi pri IG. F. E P Š E. Ljubljana, Teharska oL 3 (Kariovika cesta). 6S69-a POZO m Letos postavimo novo hydraulično stiskalnico vsled česar prodamo 2 dobro ohranjeni STISKALNICI (1 Kdor se zanima izve osfalo pri Srečko POTNIK in drug, Ljubljana, Metelkova ulica 13 -.9 ? Dražbeni oklic. Dne 13. junija 1927 ob S. uri prodalo se bo na licu mesta v Rajhenburgu na javni dražbi v konkurzni sklad Alojza Božič-nik-a spadajoče trgovinsko blago, ki je glasom inventarnega zapisnika cenjeno na okroglo 16.000 Din. Prodajalo se bo na drobno ter se začne s pozivom k stavljanju pomidkov pol ure pa označenem času. Med tem časom pa se lahko predmeti ogledajo. Lnventarni zapisnik se lahko ogleda pri upravitelju mase dr. Roku Jesenku, odvetniku v Sevnici. 696G-a MALINE! Vse stare in eventualno nove dobavitelje malin prosimo, da nam v najkrajši dobi poročajo glede uspevanja istih, približna količina, ki se pričakuje, nadalje ali dobavitelj razpolaga sam s transportno posodo ali je isto potrebno dostavitL Točna navodila glede zbiranja, odpremljanja malin in vse ostalo sledi po dospelih prvih poročilih. Vse tozadevne ponudbe je nasloviti na: Srečko POTNIK in drugf parna destilacija itd., LJUBLJANA, Metelkova ulica 13. Kdor oglašuje, ta naoreduie! tovarniško poslopje ua periferiji Ljubljane, pripravno za tekstilno, železno, elektrotehnično in drugo industrijo g S I prodamo takoj ■ eventuelno oddamo v najem. Ponudbe na oglasni oddelek *Jutra« pod »TOVARNA 250--. Vsesamogočni je skleni v s-oji sveti pravični volji, da odpokliče k sebi za vt čno plač lo n povrač lo ljubega našega moža, očeta sina in bra a gospe da Alojzija PRVA LJUBLJANSKA VELEPRAŽARNA ZA KAVO KAROL PLANINSEK priporoča svoje priznano najboljše mešauire PRAŽENE KAVE Cenj. odjemalcem se zmelje kava električnim potom takoj pri nakupu brezplačno in "sicer za turško ali navadno kaTo. Prodajalni ca: Dunajska c., vogal Tavčarjeve ul. Zahvala. Za maogobrojno izraženo sožalje ob prebridki izgubi naše mame in stare mame. gospe Terezije Zakrajšek se najpresrčnejše zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so drago nam pokojnico spremili v tako mnogobrojnem številu k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, darovalcem cvetja in vencev ter gg. pevcem za v srce segajoče žalostinke. Vsem naša najiskrenejša zahvala. VRHNIKA, pri Ložu. dne 9. junija 1977. Žalujoči ostali. trgovca in posestnika danes dne S. junija 192 ob 21. uri po daljši mučni bolezni, previd nega večkrat s sv zakramenti za umi a joče. Pogreb nepoz bnega se bo vršil v soboto, dne 11 t m. ob \zl0 dop. iz hiše zaloiti na lamo pokopališče v Mirni peči Priporočamo ga v molitev in blag spenrn Mirna peč dne S. un ja 1927. Lojzika roi. Bukovec, soproga Vekosiava, Vida. Bogomira Marija, Gabrijela in Lojzek, >tror; Josip Hudfe, oče; sestra in brat e te>" ostali sorodnik1 Ivan B*k, gostilničar in hišni posestnik, naznanja v svojem in v imenu svojih otrok EdTarda, Marijane in Štefanije globoko pretresljivo vest, da je njegova srčno ljubljena soproga. oziroma mati. stara mati in tašča, gospa Hlarija Rak v torek, dne 8. junija ob. K 1 uro zjutraj po dolgem trpljenju, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 71. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pozemeljski ostanki predrage pokojnice se bodo v petek, dne 10. junija ob 3. uri popoldne, v hiši žalosti slovesno blagoslovili in prenesli k večnemu počitku na okoliško pokopališče Sv. Martina pri Velenju. Sv. maša zadušnica se bo brala v »boto, dne 11. junija, ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi Sv. Martina pri Velenju. Velenje, dne 8 junija 1927. 6965-a Razpis. Tvornica duvana v Ljubljani razpisuje na temelju oao-brenja Uprave državnih monopola v Beogradu od 27. maja t. L LMBr. 8051 zgradbo novega hladnjača pri tvornici duvana v Ljubljani potom direktnih ponudb. Stroški za gradnjo hladnjača proračunjeni so L na tesarska dela in dobavo Din 65.600— 2. na kleparska dela in dobave * 900.— Ukupno Din 66-300.— Podatke, pojasnila in ofertne pripomočke dobijo intere« senti med uradnimi urami pr: Tvoraici duvana v Ljubljani Po« nudbe, opremljene s kolkom od Din 5.—, morajo izročiti po« nudniki v zapečatenem zavitku z oznako »Ponudba za zjradbo hladnjačan najkasneje do 29. junija t 1. Tvomici duvana v Ljubljani Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v ce» loti pristaja na stavbene pogoje ter ca bo položiL ako bo zgradbo dobil, 10 odstotkom kavcije od ponuder.e vsote. Iz pisarne Tvornice duvana v Ljubljani št 538.10 od 1. junija 1927. 6535*a Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v Ustnem poslopju). •^ftstovanja »log, nakup m prodaja vsako »rstnih vrednostnih papirjev, deviz ln valnt t>crzna naročila, predujmi In krediti vsake • rste. eskompt in inkaso mer,le ter nakaziH » tu- in inozemstva sale-deposlts itd itd Brzojavke: Kredit LJubljana. Telefon St 10 2-7 r-c C^-J „ (JTV,