ŠTEVILKA 4/2020 naš Stik 3 UVODNIK Skupna revija elektrogospodarstva je pred šestdesetimi leti nastala predvsem iz potrebe po pove­ zovanju enot in zaposlenih, ki so bili, podobno kot danes, raztreseni po vsej državi, a vendar del istega tehnološko, tesno povezanega procesa, ki zagotavlja, da električna energija najde pot od elektrarn, v katerih nastaja, do končnih odjemalcev. Ob tem je s seboj prinašala tudi bogate iz­ kušnje ter spoznanja domačih in tujih strokovnjakov, odpirala številna pereča vprašanja, pove­ zana s skrbjo za zagotovitev zadostnih količin električne energije, povpraševanje po kateri je v času gospodarskega razvoja v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja skokovito naraščalo, ter skrbno beležila odločitve in dogodke, ki so močno zaznamovali razvoj slovenskega elektroener­ getskega sistema in po zaslugi katerih se lahko še danes pohvalimo, da imamo enega najzanes­ ljivejših in najučinkovitejših elektroenergetskih sistemov ne samo v Evropi, ampak na svetu. Ko smo se ob pripravi tokratne številke, sprehajali po starih izvodih predhodnice sedanje revije, ki letos slavi že šestdesetletnico svojega obstoja, smo prišli do dveh pomembnejših spoznanj. Prvič, da so zbrani letniki revije Elektrogospodarstva, Elga in Našega stika izjemno dragocen kronološki popis številnih dogodkov, ki so v minulih desetletjih spremljali nastajanje in razvoj slo­ venskega elektroenergetskega sistema, ter drugič, da so v njih avtorji odpirali razprave in iskali odgovore na nekatera vprašanja, o katerih razpravljamo še danes. Se tudi vam naslovi, kot so Potrebna znatna sredstva za ureditev električnega omrežja in Raz­ prave o novi organizaciji elektrogospodarstva iz leta 1962 ali Nadaljnji korak h gradnji 380 kV omrežja in Potrebna je dolgoročna energetska politika iz leta 1975 ali pa Veriga Savskih elek­ trarn, Kompleksno izkoriščanje Mure in Katere nove elektrarne? iz leta 1980 zdijo nekako znani? Nam se vsekakor zdijo. Če bi vas podrobneje seznanili še z vsebino, ki je sledila tem naslo­ vom, bi verjetno lahko skupaj ugotovili, da smo marsikatere odgovore na aktualna energetska vprašanja našli že v preteklosti, a nanje žal tudi prehitro pozabili. S spoštovanjem tradicije do rešitev za prihodnost Brane Janjić urednik revije Naš stik Enega učinkovitejših in kakovostnejših elektroenergetskih sistemov na svetu smo gradili desetletja in pri iskanju odgovora na vprašanja, ki jih pred nas postavlja prihodnost, bi si lahko pomagali tudi z izkušnjami iz preteklosti. 4 naš Stik 5 vsebina Izdajatelj: ELES. d.o.o. Uredništvo: Naš stik, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjić Novinarji: Polona Bahun, Vladimir Habjan, Janja Ambrožič Lektorica: Simona Vidic Oblikovna zasnova in prelom: Meta Žebre Tisk: Schwarz Print, d.o.o. Fotografija na naslovnici: AV studio Naklada: 2.831 izvodov e­pošta: uredništvo@nas-stik.si Oglasno trženje: Naš stik, telefon: 041 761 196 Naslednja številka izide 15. oktobra 2020, prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 30. septembra 2020. ČASOPISNI SVET Predsednica: Eva Činkole Kristan (Borzen) Namestnica: Mag. Renata Križnar (Elektro Gorenjska) ČLANI SVETA Katja Fašink (ELES) Mag. Petja Rijavec (HSE) Tanja Jarkovič (GEN energija) Mag. Milena Delčnjak (SODO) Majna Šilih (DEM) Jana Babič (SEL) Martina Pavlin (SENG) Doris Kukovičič ( Energetika, TE­TOL) Ida Novak Jerele (NEK) Monika Oštir (TEŠ) Sonja Živič (HESS) Martina Merlin (TEB) Mag. Kristina Sever (Elektro Ljubljana) Karin Zagomilšek Cizelj (Elektro Maribor) Mag. Maja Ivančič (Elektro Celje) Tjaša Frelih (Elektro Primorska) Pija Hlede (EIMV) Tjana Kozlin (GEN­I) 16 44 20 70 IZ ENERGETSKIH OKOLIJ POGOVOR AKTUALNO V ŠTEVILKAH POD DROBNOGLEDOM OBLETNICA TRENUTEK ZANIMIVOSTI IZ SVETA PRIMER DOBRE PRAKSE SPOMINI 6 16 20 24 28 32 34 36 38 40 42 44 59 66 68 70 74 Mag. Mojca Drevenšek, članica skupine za krepitev energetske pismenosti EN-LITE Energetsko pismeni znajo slediti energijskim tokovom O energetski pismenosti, o razumevanju lastnosti in pomena energije v vsakdanjem življenju, se zadnja leta govori vedno več. T o so znanja, ki nam koristijo, ko se odločamo o virih in rabi energije za zadovoljevanje naših potreb po toploti, mobilnosti in komunikaciji. Za krepitev energetske pismenosti je bil leta 2014 ustanovljen projekt EN-LITE. Agencija za energijo Slovenija uspešno stopa po poti energetske tranzicije Slovenski trg z električno energijo je dobro razvit, Slovenija pa je na dobri poti k preoblikovanju energetskega sistema v smeri globalnih trendov. T o potrjuje tudi napredek na zadnji lestvici energetske tranzicije, na kateri je Slovenija pridobila še eno mesto in tako med 115 državami pristala na 23. mestu. Ministrstvo za okolje in prostor Obeta se pohitritev postopkov umeščanja v prostor Holding slovenske elektrarne Želimo čimprejšnji podpis koncesijske pogodbe TEŠ Projekt sosežiga gre naprej Agencija za radioaktivne odpadke Odlagališče NSRAO v Vrbini na seznamu prednostnih naložb ELES V RTP Divača vzporedno v teku dva velika projekta Elektro Ljubljana Za Elektrom Ljubljana eno najplodnejših let Elektro Primorska Izolacijske kape bodo zaščitile velike uharice Energetska pismenost je osnova za sprejem pravih odločitev Energetika je v prelomnem obdobju sprejemanja ključnih odločitev, ki bodo zaznamovale prihodnost naše celotne družbe. Zato je še toliko pomembneje, da je čim več ljudi seznanjenih z dejstvi in dejanskimi možnostmi, povezanimi z oskrbo z energijo, saj je energetska pismenost pogoj za argumentirane in tvorne razprave o prihodnji energetski poti. K tej lahko s svojimi projekti, namenjenimi širši javnosti, pomembno prispevajo tudi elektroenergetska podjetja. 60 let energetskih informacij Gradimo GEN-I Stavimo na motivirane, ustrezno usposobljene posameznike Družba GEN-I je koronakrizo več kot očitno prebrodila dobro, v času dela od doma so namreč izkazali bistveno večjo učinkovitost pri delu kot prej. K temu so zagotovo pripomogli nekateri projekti, ki so jih začeli že v prejšnjem letu in namenjajo veliko pozornosti posameznemu zaposlenemu. 60 let HE Ožbalt naš Stik 7 6 iz energetskih okolij Električne energije in plina je GEN-I prodal v prvem letošnjem polletju, kar je skoraj 80 odstotkov lanske realizacije. Novih kupcev je GEN-I pridobil v prvi polovici leta in tako število svojih odjemalcev povečal za skoraj osem odstotkov. Električne energije in plina naj bi prodali do konca leta. GEN-I VLADIMIR HABJAN Skupina GEN­I je v prvih šestih letošnjih mesecih poslovala us­ pešno in nad pričakovanji. V prvem polletju je presegla planira­ ni EBIT za skoraj 20 odstotkov, prodala za 65 TWh električne energije in plina, prodajo sončnih elektrarn za samooskrbo pa povečala za več kot 50 odstotkov glede na isto obdobje lani. Ob tem je hkrati izdala še za 25 milijonov evrov komercial­ nih zapisov in s tem dodatno okrepila svoj finančni položaj. »Uspešnost GEN­I je bila prepoznana tudi pri investitorjih, ki so svoje zaupanje potrdili z občutnim presežkom vpisa nove izdaje komercialnih zapisov v višini več kot 40 milijonov ev­ rov,« je poudaril predsednik uprave GEN­I dr. Robert Golob. Skupina GEN­I je pričakala krizo v zelo dobri finančni kondici­ ji; nizko zadolžena, portfeljsko diverzificirana ter s poslovnim modelom, ki dopušča fleksibilnost in hitro odzivnost. Prvo pol­ letje leta 2020 je GEN­I končal z 11,1 milijona evrov EBIT. Tako je za kar 20 odstotkov presegel leta 2019 sprejeti zastavljeni plan. Investitorji so z več kot 40 milijoni evrov vpisa nove izda­ je komercialnih zapisov izkazali zaupanje v skupino GEN­I. Ker že tako dober likvidnostni položaj ni potreboval takega obse­ ga, se je izdaja, kot načrtovano, zaključila pri 25 milijonih evrov. Skupina je do konca junija prodala že za 65 TWh električne energije in plina, kar je skoraj 80 odstotkov vse lanske rea­ lizacije. To je dosegla s trgovanjem v več kot 20 državah in s strateškim usmerjanjem v trgovanje na zahodnih trgih, poleg V PRVI POLOVICI LETA IZJEMNI POSLOVNI DOSEŽKI SKUPINE GEN-I tega pa se dodatno usmerja v povečevanje dejavnosti na ev­ ropskem plinskem trgu. V GEN­I ocenjujejo, da bo leto 2020 količinsko rekordno in bo preseglo minulo leto za vsaj 25 od­ stotkov ter se na letni ravni približalo 100 TWh prodane elek­ trične energije in plina. Uspešnost skupine se kaže tudi na preostalih področjih poslo­ vanja GEN­I in v usmerjenosti v zeleno digitalno preobrazbo, saj se je zanimanje za sončne elektrarne izjemno povečalo in le­ tošnja prodaja sončnih elektrarn presegla vse načrte. Sončne elektrarne GEN­I Sonce so postavljene že v 90 odstotkih vseh slovenskih občin, z njimi pa so od januarja 2017 do marca 2020 zmanjšali količino izpustov CO 2 za več kot 6.700 ton. GEN­I je s skoraj 25­odstotnim tržnim deležem z naskokom največji dobavitelj električne energije v Sloveniji, v prvi polovi­ ci leta pa je število odjemalcev povečal za skoraj osem odstot­ kov, saj je pridobil več kot 12.000 novih kupcev. S tem dodatno potrjuje, da Slovenci najraje zaupajo oskrbo električne energi­ je najbolj zaupanja vrednemu dobavitelju. »Naš uspeh temelji na pametnem poslovanju, razvoju novih produktov, usmeritvi v odjemalce ter na zeleni tehnologiji prihodnosti in premišljeni strategiji, ki omogočajo prilagajanje tudi nepredvidenim spre­ membam, kot so trenutna epidemija koronavirusa in njene posledice,« je še dejal dr. Robert Golob. 65 TWh 12.000 100 TWh ELES POLONA BAHUN Mednarodno združenje ISGAN (International Smart Grids Ac­ tion Network), ki deluje v okviru mednarodne agencije za ener gijo IEA, je razglasilo prejemnike nagrade za odličnost na področju inovacij, integracij in preobrazbe sistemov pamet­ nih omrežij. Tema letošnjega razpisa je bila digitalizacija na svetovni ravni, ki omogoča opolnomočenje potrošnikov. Med prijavitelji z vsega sveta je projekt demonstracije pametnih om­ režij in pametnih skupnosti NEDO osvojil nagrado za najbolj­ ši projekt v letu 2020, projekt FutureFlow pa je bil razglašen za drugi najboljši projekt na svetu. Nagrade so podelili šestič, prvič do zdaj pa se je zgodilo, da je ena družba prejela kar dve nagradi. V imenu konzorcija projekta NEDO, ki ga sestavljajo japonska agencija NEDO, Hitachi in Eles, je nagrado prevzela japonska agencija NEDO, v imenu konzorcija projekta FutureFlow, ki ga sestavlja dvanajst partnerjev iz osmih držav, pa družba Eles. Za vključitev v projekt NEDO se je družba Eles odločila konec leta 2015, ko so japonski partnerji zaradi neodzivnosti sloven­ ske strani že skorajda opustili idejo o izvedbi tega projekta v Sloveniji. Projekt se odvija na številnih lokacijah po Sloveniji, vanj pa so vključeni tudi številni slovenski deležniki (podjet­ ja za distribucijo električne energije, ponudniki rešitev, razis­ kovalne ustanove in uporabniki). Z integriranimi in centralno vodenimi rešitvami v oblaku, ki se uvajajo v okviru projekta NEDO, bo Eles bolje izkoristil obstoječe omrežje, odjemal­ Projekta NEDO in FutureFlow najboljša na svetu ci bodo dobili višjo kakovost dobave električne energije ter možnost aktivnega delovanja na trgih z električno energijo in sistemskimi storitvami. Projekt FutureFlow so zasnovali strokovnjaki družbe Eles. Definirali so vsebino projekta, s katero so naslovili najaktual­ nejše probleme v povezavi z integracijo trgov in obratovanjem sistema ter raziskovalni projekt usmerili v reševanje omrežnih kodeksov. Eles je sestavil tudi konzorcij mednarodnih part­ nerjev in oddal prijavo za sofinanciranje projekta v okviru pro­ grama Obzorje 2020. Prijava je bila uspešna in tako je projekt FutureFlow postal največji raziskovalni projekt, ki se je finan­ ciral iz programa Obzorje 2020 in bil voden s strani slovenske družbe. Projekt se je pod Elesovim vodstvom zaključil decem­ bra lani, od drugih sorodnih evropskih projektov pa se razli­ kuje po tem, da so s partnerji v projekt uspeli vključiti podjetja in male enote za proizvodnjo električne energije iz OVE ter s pilotnimi testi v realnem času dokazali, da so te enote lahko zanesljiv vir fleksibilnosti, ki lahko sistemskim operaterjem po­ maga zagotavljati ravnovesje v elektroenergetskem sistemu in s tem zanesljivo oskrbo z električno energijo. Direktor družbe Eles mag. Aleksander Mervar je ob razglasit­ vi nagrad dejal, da je Eles s prejetima nagradama dobil veliko mednarodno potrditev svojih dejavnosti na področju inoviran­ ja in razvijanja pametnih omrežij ter poudaril, da projektov ne bi mogli izvesti brez partnerjev v obeh konzorcijih. Glavni nosilci projektov NEDO in FutureFlow: Gregor Omahen, Darko Kramar in Uroš Salobir 8 naš Stik 9 iz energetskih okolij TERMOELEKTRARNA BRESTANICA JANJA AMBROŽIČ Letošnja prejemnica priznanja Republike Slovenije za poslov­ no odličnost je tudi družba Termoelektrarna Brestanica, ki je dobila mednarodni certifikat odličnosti EFQM s štirimi zvez­ dicami. Iz podjetja so sporočili, da so prvo podjetje iz Posavja in prvo iz proizvodnega dela celotnega elektroenergetskega sektorja, ki je prejelo to nagrado, Termoelektrarna Brestanica pa je bila tudi med najvišje ocenjenimi podjetji iz elektroener­ getskega sektorja v državi, ki so se do zdaj potegovala za to prestižno priznanje. Odličnost ni enkratno dejanje ali dosežek, temveč način živ­ ljenja tako posameznika kot organizacije in države, je bila misel letošnje podelitve najvišjega državnega priznanja za poslov­ no odličnost. Termoelektrarna Brestanica je na javnem razpisu agencije Spirit Slovenija sodelovala v kategoriji podjetij z manj kot 250 zaposlenimi v javnem sektorju in dosegla več kot 400 točk. Prejela je mednarodno veljavni certifikat EFQM s štirimi zvezdicami, ki ga bo lahko uporabljala tri leta. Glavni namen te nagrade je podpiranje in spodbujanje stal­ nih izboljšav, napredka in izmenjave dobrih praks in znanja ter zvišanje konkurenčnosti organizacij. Postopek temelji na ev­ ropskem modelu odličnosti EFQM. Termoelektrarni Brestanica nagrada za poslovno odličnost Na pridobitev certifikata je direktor TEB Tomislav Malgaj zelo ponosen, sicer pa zasluge zanj pripisuje vsem zaposlenim, ki si vsak dan prizadevajo za izboljšave na vseh področjih. Ver­ jame, da imajo znanje in voljo, da še zvišajo stopnjo poslovne odličnosti. ELES POLONA BAHUN Eles je že med 23. in 27 . marcem v sklopu projekta Defender izve­ del prvi del pilotnega preizkusa, vendar so zaradi izrednih razmer ob razglasitvi pandemije koronavirusa lahko testirali le del sce­ narija, po katerem so z oddaljenim dostopom preverjali korelaci­ jo med slabljenjem signala na optiki in vremenskimi razmerami. Cilj prvega dela pilotnega preizkusa je bil pokazati, kako in koliko lahko uvedba varnostnega okvira Defender omogoči splošen pristop k varnosti kritične energetske infrastrukture s skupnim upravljanjem fizičnih in kibernetskih varnostnih tve ganj in groženj. Nato je koordinator projekta v želji, da se pilotni pre­ izkusi v celoti izvedejo po koncu pandemije, po posvetovanju s celotnim konzorcijem zaprosil za štirimesečno podalj šanje pro­ jekta. Prošnjo je nadzornik projekta odobril in datum zaključka projekta prestavil na 29. avgust. Projekt Defender spet v teku Izboljšanje razmer po pandemiji v začetku julija je Elesu omogočilo izvedbo drugega dela pilotnega preizkusa, pri ka­ terem so se osredotočili na snemanje energetske infrastruk­ ture z uporabo letalnikov. Cilj preizkusa je bil odkrivati boljše in učinkovitejše metode vzdrževanja elektroenergetske infra­ strukture. Poleg tega so preizkusili še platformo Defender. Na podlagi testnih scenarijev so simulirali vstope v stavbo RTP Okroglo in dostope do informacijskega sistema ter dogodke med seboj korelirali in tako zaznavali nepooblaščene dostope. Rezultate projekta bodo partnerji konzorcija projekta Defen­ der Evropski komisiji predstavili predvidoma konec septem­ bra. Rezultati preizkusa bodo na voljo po opravljeni analizi, Eles pa jih bo objavil v projektnem poročilu D 5.5. ELEKTRO LJUBLJANA POLONA BAHUN Župan Ribnice Samo Pogorelc in predsednik uprave Elektra Lju­ bljana mag. Andrej Ribič sta sredi junija predala namenu prvo polnilnico za električna vozila v občini Ribnica, s čimer so tudi v Ribnici naredili pomemben korak k spodbujanju e­mobilnosti na tem območju. Polnilnica bo prispevala tudi k povečanju obiska voznikov električnih vozil ne le iz drugih koncev Slovenije, am­ pak tudi iz drugih držav. Mreža polnilnic za električna vozila Gremo na elektriko, ki jo up­ ravlja Elektro Ljubljana, je najstarejši in največji sistem električnih polnilnic v Sloveniji. Prvo so postavili leta 2010, danes pa je v sistemu že 250 polnilnih mest. Od tega jih je 130 v lasti Elek­ tra Ljubljana, druga so v lasti občin, drugih distribucij in zaseb­ nih podjetij. Sistem Gremo na elektriko se širi tudi z vstopanjem novih partnerjev, med njimi so občine in distributerji ter ponudni­ ki storitev polnjenja. Elektro Ljubljana ima sklenjeno partnerstvo tudi z nekaterimi ponudniki v tujini, v prihodnosti pa načrtujejo možnost polnjenja z aplikacijo Gremo na elektriko tudi v tujini. Mreža Gremo na elektriko bogatejša za novo polnilnico VLADA RS VLADIMIR HABJAN Iz Poročila o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski var­ nosti v Republiki Sloveniji v letu 2019 izhaja, da je Nuklearna elektrarna Krško tudi lani obratovala varno, po načrtih pa po­ tekajo tudi druge dejavnosti, povezane z delovanjem jedrskih objektov. Redni remont je bil opravljen jeseni. Med remontom so med vrsto dejavnosti opravili tudi več pomembnih varnost­ nih izboljšav iz programa nadgradnje varnosti. Nuklearna elek­ trarna Krško je poročala o treh dogodkih, ki niso vplivali na prebivalstvo in okolje. O dveh dogodkih je NEK poročala na podlagi zahtev zakonodaje, o tretjem dogodku pa je NEK po­ ročala na zahtevo Uprave za jedrsko varnost. V NEK so sicer lani nadaljevali izvajanje programa nadgradnje varnosti, ki je najobsežnejši projekt po posodobitvi NEK v letu 2000. Iz­ vedba programa se je prevesila v zadnjo fazo in bo predvi­ doma končana v letu 2021, lani pa je bil poudarek na gradnji zaščitne stavbe za dodatne varnostne sisteme za alternativno hlajenje sredice, vgradnji pomožnih sistemov in vgradnji po­ možne komandne sobe. Ena najpomembnejših dejavno sti zadnje faze programa je izgradnja suhega skladišča za izra­ bljeno gorivo. NEK namerava začeti graditi suho skladišče predvidoma konec tega leta, začetek njegovega obratovanja pa je predviden v letu 2022. Lani so se začeli postopki v zvezi z umeščanjem skladišča v prostor. Tako je občina Krško zače­ la postopek sprememb in dopolnitev obstoječega ureditve­ nega načrta Nuklearne elektrarne Krško, Ministrstvo za okolje in prostor pa postopek celovite presoje vplivov na okolje ter čezmejno presojo v Avstriji in na Hrvaškem. Nuklearna elektrarna Krško tudi v letu 2019 obratovala varno Na raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark II v Podgorici so izved­ li vse dejavnosti iz akcijskega načrta po prvem občasnem var­ nostnem pregledu. V letu 2019 je bila tako zaključena izdelava revizije programov razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz NEK, katerega izdelavo je spremljal koordinacijski odbor. Ta je preučeval tudi možno­ sti za skupno odlaganje slovenskih in hrvaških radioaktivnih odpadkov iz NEK na lokaciji Vrbina v občini Krško. Meddržav­ na komisija je na podlagi poročila koordinacijskega odbora ugotovila, da skupna rešitev odlaganja nizko­ in srednjeradio­ aktivnih odpadkov ni mogoča, kar pomeni, da mora vsaka drža­ va poskrbeti za svoj del radioaktivnih odpadkov. Agencija za radioaktivne odpadke je nadaljevala dejavnosti za izgradnjo odlagališča nizko­ in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. Potekale so predhodne dejavnosti za jav­ no razgrnitev poročila o vplivih na okolje in čezmejno presojo vplivov na okolje bodočega odlagališča. Ob koncu leta se je začela čezmejna presoja vplivov na okolje. Leta 2019 sicer ni bilo večjih problemov pri izvajalcih sevalnih dejavnosti, prav tako je bilo malo intervencij zaradi najdb virov ionizirajočega sevanja na terenu. Z obratovalnim spremljanjem posameznih objekt­ ov je bilo ugotovljeno, da so bili izpusti iz objektov v dovoljenih mejah, koncentracije radioaktivnosti v okolju v predpisanih me­ jah, prav tako pa tudi doze sevanja, ki jih prejmejo delavci in pre­ bivalstvo zaradi obratovanja objektov ali uporabe virov sevanja, nižje od predpisanih doznih mej. 10 naš Stik 11 iz energetskih okolij DISTRIBUCIJA POLONA BAHUN Delničarji vseh petih distribucijskih podjetij so letos redne letne skupščine izpeljali med 24. junijem in 10. julijem. Dnevni redi vseh skupščin so bili podobni, saj so bili v ospredju seznanitev in potrjevanje revidiranih poslovnih poročil za leto 2019, podelje­ vanje razrešnic upravi in nadzornim svetom ter razporejanje do­ bička. V vseh družbah so sprejeli sklep, da se bilančni dobiček minulega leta razdelili med delničarje, ter upravi in nadzornim svetom podelili razrešnico za opravljeno delo v preteklem letu. V družbi Elektro Ljubljana bodo delničarjem izplačali bilančni dobiček v višini nekaj manj kot 4,4 milijona evrov. Dividende v vrednosti 0,11 evra na delnico bodo izplačali 2. novembra. Poleg tega je skupščina družbe sprejela sklep, da se članom nadzor­ nega sveta v času trajanja epidemije koronavirusa na območju Slovenije prejemki začasno znižajo za 30 odstotkov. Sklep, da se zaradi razglašene epidemije koronavirusa in s tem povezanimi ukrepi članom nadzornega sveta in revizijske komisije nadzornega sveta družbe začasno znižajo vsi bruto prejemki za 30 odstotkov za čas od vključno marca do vklju­ čno maja 2020, je sprejela tudi skupščina Elektra Maribor. Na skupščini so sprejeli predlog, da se celotni bilančni dobiček družbe v višini dobrih 4,8 milijona evrov uporabi za delitev del­ Distribucijska podjetja bilančne dobičke namenila izplačilu dividend ničarjem družbe v obliki dividend, ki jih bo družba izplačala 30. septembra. V družbi Elektro Gorenjska so lani zabeležili bilančni dobiček v višini dobrega 2,4 milijona evrov, ki ga bodo namenili za izplači­ lo dividend delničarjem v bruto vrednosti 0,14 evra na delnico. Dividende bodo izplačane 23. julija. V družbi Elektro Primorska bodo izplačilu dividend delničarjem namenili bilančni dobiček v višini nekaj več kot 2,6 milijona ev­ rov. Bruto vrednost dividend znaša 0,14 evra na delnico. Poleg skupščin Elektra Ljubljana in Elektra Maribor je tudi skup­ ščina Elektra Celje sprejela sklep o znižanju prejemkov članom nadzornega sveta in revizijske komisije med epidemijo korona­ virusa za 30 odstotkov. V družbi Elektro Celje je bilančni dobiček lani znašal dobrih 2,9 milijona evrov in je v celoti namenjen izplačilu dividend delničar­ jem v bruto vrednosti 0,12 evra na delnico. Družba bo dividende izplačala 30. septembra. Poleg tega je skupščina kot predstavni­ ka delničarjev v nadzornem svetu družbe izvolila mag. Miho Keri na, ki bo štiriletno mandatno obdobje nastopil 2. septembra. MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO BRANE JANJIĆ Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec se je junija v Budim­ pešti sestal z madžarskim ministrom za zunanje zadeve in tr­ govino Madžarske Pétrom Szijjártom in madžarskim ministrom Minister Vrtovec med obiskom na Madžarskem tudi o energetskih projektih za inovacije in tehnologijo Lászlóm Palkovicsem. Obisk je bil namenjen krepitvi gospodarskega sodelovanja med država­ ma ter oceni napredka ključnih čezmejnih infrastrukturnih pro­ jektov na področju energetike in prometa. Kot je po srečanju spomnil minister Jernej Vrtovec, sta pris­ tojni ministrstvi v lanskem letu podpisali memorandum, ki ob­ sega področja zemeljskega plina, električne energije, jedrske energije in obnovljivih virov energije. V tem kontekstu je s so­ govornikoma spregovoril o načrtovanem 400 kV daljnovodu Cirkovce–Pince, ki bo vzpostavil prvo meddržavno poveza­ vo s prenosnim madžarskim omrežjem in povečal zaneslji­ vost delovanja elektroenergetskega sistema Slovenije. »Zelo me veseli, da se strinjamo glede pomembnosti čimprejšnjega za četka izgradnje daljnovoda Cirkovce–Pince. Predvidoma v septembru bomo začeli gradnjo,« je dejal minister. Minister Vrtovec je s sogovornikoma spregovoril tudi o plinski povezavi Nagykanizsa–Kidričevo, s katero bi med drugim vz­ postavili dostop slovenskega trga plina do skladišča zemelj­ skega plina na Madžarskem in povečali zanesljivost oskrbe v Sloveniji. »Podpiram čimprejšnjo uresničitev projekta plinske povezave. Obstajajo še določena odprta vprašanja, za katera si želim, da bi jih v doglednem času rešili,« je poudaril minister Vrtovec. Na področju prometne infrastrukture pa je minister s sogovo­ rnikoma spregovoril o železniški povezavi Beltinci–Lendava in Lendava–Redič. Minister Vrtovec se je zaradi hitrejšega raz­ voja Luke Koper zavzel tudi za začetek umeščanja omenjene železniške povezave v prostor. ELEKTRO MARIBOR BRANE JANJIČ Družba Elektro Maribor je v začetku julija objavila javno povabi­ lo k izkazu interesa za nakup do 51­odstotnega deleža hče­ rinske družbe Energija plus s strani strateškega partnerja, pri čemer naj bi sama kot lastnik ohranila vsaj 49­odstotni delež. Energija plus je zelo uspešna gospodarska družba in po veliko­ sti tretji največji ponudnik električne energije v Sloveniji. Lani so imeli z dobavljenimi 1.774,5 GWh električne energije 12,9­od­ stotni tržni delež pri dobavi električne energije vsem končnim odjemalcem in 12,7­odstotni delež pri dobavi poslovnim odje­ Začetek zbiranja ponudb za večinski delež Energije plus malcem (1.322,6 GWh) ter 13,4­odstotni delež pri dobavi elek ­ trične energije gospodinjskim odjemalcem (451,9 GWh). Energija plus sicer kupcem ponuja celovito in traj nostno ener­ getsko oskrbo v okviru krovne blagovne znamke. Poleg oskrbe z električno energijo in zemeljskim plinom zagotavlja tudi oskrbo s toploto, sončne elektrarne za samooskrbo na ključ, razpolaga z javno polnilno infrastrukturo za električna vozila ter se ukvarja tudi z mikro e­mobilnostjo, kot so e­kolesa in skiroji. 4,8 milijona evrov 2,6 milijona evrov 4,4 milijona evrov 2,4 milijona evrov 2,9 milijona evrov BILANČNI DOBIČEK V DISTRIBUCIJSKIH PODJETJIH Elektro Maribor Elektro Primorska Elektro Ljubljana Elektro Gorenjska Elektro Celje 12 naš Stik 13 iz energetskih okolij VLADA RS BRANE JANJIČ Vlada je v začetku julija sprejela sklep o izvedbi državnega prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn Rogatec. Kot so poudarili na vladi, bo načrtovana postavitev polja vetrnih elektrarn Rogatec pomembno prispevala k povečanju proizvodnje elek­ trične energije iz obnovljivih virov in izpolnitvi podnebnih zavez Slovenije. Nacionalni energetski in podnebni načrt namreč pred­ videva kot ciljno vrednost do leta 2030 vsaj 27­od stotni delež ob­ novljivih virov v končni rabi energije, od tega 43­odstotni delež v sektorju električna energija, pri čemer naj bi k doseganju tega cil­ ja pomembno prispevala tudi vetrna ener gija. Tako je povečanje proizvodnje električne energije v vetrnih elektrarnah z obstoječih 6,3 GWh v letu 2017 po scenariju, ki predpostavlja le nadaljevan­ je obstoječih ukrepov, do leta 2040 načrtovano na 32 GWh in po razvojnem scenariju NEPN pa celo na 577 GWh. Pri postavitvi vetrnega polja Rogatec gre za projekt Dravskih elek­ trarn Maribor, ki so že pred časom izvedle obsežno študijo poten­ cialnih lokacij za postavitev vetrnih elektrarn v severovzhodnem delu Slovenije, kjer so se kot take izkazale območja Ojstric, Paškega Kozjaka in Rogatca. Po prvih ocenah bi bilo mogoče tam postaviti 13 vetrnic s skupno močjo do 46 MW oziroma s pred­ videno letno proizvodnjo 122 GWh, s čimer bi lahko pokrili prib­ ližno štiri odstotke potreb slovenskih gospodinjstev po električni energiji. Navedeni projekti so trenutno v različnih fazah izvedbe, najdlje je projekt postavitve treh vetrnih agregatov na območju Ojstrice. Zelena luč za vetrne elektrarne na Rogatcu Ta ima že sprejet sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za postavitev treh vetrnih agregatov, kot rečeno, pa je vlada pred kratkim sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta tudi za vetrno polje Rogatec, kjer je sicer načrtovana postavitev šestih vetrnih agregatov s skupno močjo do 21 MW. MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO VLADIMIR HABJAN V Zagrebu je 14. julija potekalo 14. zasedanje meddržavne komisije za spremljanje izvajanja sporazuma med vladama Hr­ vaške in Slovenije o urejanju statusa in drugih pravnih razmerij, povezanih z naložbami, uporabo in razgradnjo jedrske elek­ trarne Krško. Na zasedanju so obravnavali poročilo o obratovan­ ju elektrarne ter stanju zbranih sredstev, potrebnih za zagotovitev razgradnje elektrarne in odstranjevanje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva. Potrdili so tudi tretjo revizijo pro­ grama razgradnje jedrskih elektrarn Krško in programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrab ljenega jedrskega goriva. »Zelo sem zadovoljen, da sta državi po dolgem času vendar­ le izpolnili zavezo iz meddržavnega sporazuma ter potrdili tret­ jo revizijo programov razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov. Potrjena programa sta ključna za ohranjanje odlične­ ga in varnega obratovanja NEK. Za doseženo se sodelujočim iskreno zahvaljujem,« je po srečanju dejal slo venski minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Tudi hrvaški minister dr. T omislav Ćorić je delo komisije ocenil kot uspešno. »Veseli me, da smo danes končno potrdili revizije pro­ grama, ki so izredno pomembne glede na zaveze obeh držav s podpisom meddržavne pogodbe, in da smo uspešno zaključili ta dolg postopek. Slovenski strani se zahvaljujem za dobro sodelo­ vanje,« je dejal hrvaški minister za okolje in ener gijo dr. Ćorić. Hrvaški sabor je 28. februarja letos izglasoval predhodno soglas­ je za odobritev tretje revizije programa razgradnje jedrskih elek­ trarn Krško ter tretje revizije programa radioaktivnih odpadkov in Zasedala meddržavna komisija Slovenije in Hrvaške o NEK odlaganja jedrske elektrarne Krško. V skladu s slovenskimi pred­ pisi je enak sklep o soglasju sprejela tudi Vlada Republike Slo­ venije in tako izpolnila pravno­formalne pogoje za potrditev tretje revizije programa jedrske razgradnje Krško ter za tretjo revizijo programa skladiščenja jedrskih odpadkov in izrabljenega goriva iz nuklearne elektrarne Krško. DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR BRANE JANJIČ Družba Dravske elektrarne Maribor je konec minulega leta prejela priznanje Najboljše veliko podjetje podravske regije in glede na dobre poslovne rezultate, ki jih spremljajo že vrsto let, in tudi pomoč lokalnemu okolju, v katerem delujejo, lah­ ko zapišemo, da je šlo priznanje zagotovo v prave roke. Za Dravskimi elektrarnami je še eno uspešno poslovno leto, saj so lani imeli za dobrih 65 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je bilo v primerjavi z letom prej za skoraj osem odstotkov več, poslovno leto 2019 pa končali z 5,13 milijona evrov dobička. Čeprav so se tudi lani srečevali s precej muhas­ to hidrologijo, jim je uspelo skoraj v celoti izpolniti proizvodne načrte, pri čemer je skupna proizvodnja električne energije v letu 2019 dosegla 2.744 GWh. Leto 2019 je bilo za Dravske elektrarne zelo živahno tudi na investicijskem področju, saj so Lani za naložbe kar deset milijonov evrov lani za naložbe namenili kar deset milijonov evrov, kar je bilo za dobro petino več kot leto prej in največ v zadnjih petih letih. Večino sredstev oziroma natančneje 5,8 milijona evrov so po­ rabili za povečanje zanesljivosti proizvodnje, pri čemer so lani zaključili projekt nadgradnje centra vodenja DEM in HSE ter nadgradnjo sistema vodenja HE Ožbalt, nadaljevali nadgrad­ njo sistema vodenja HE Vuhred, projekt prenove sekundarnih sistemov na elektrarnah Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok in prenovo pretočnih polj ter začeli oziroma nadaljevali druge projekte obnove in posodobitve opreme in objektov na hidroelektrarnah. Med večjimi investicijskimi projekti je treba omeniti še obnovo jezu Markovci, ki bo potekala v več fazah, priprave na prenovo HE Formin in izgradnjo male HE Rogozni­ ca ob jezu Markovci. SODO BRANE JANJIČ SODO lani ustvaril za 1,65 milijona evrov dobička Vlada je na seji konec julija sprejela Letno poročilo sistemske­ ga operaterja distribucijskega omrežja za električno energijo družbe SODO za leto 2019 in se seznanila s poročilom nadzor­ nega sveta o preveritvi letnega poročila. Družba SODO je lani imela za 281,92 milijona evrov prihodkov in za 280,17 milijona evrov odhodkov, pri čemer je čisti poslovni izid obračunske­ ga obdobja znašal 1,74 milijona evrov. Od tega je del sredstev v višini 5.596 evrov družba SODO namenila pokrivanju pre­ nesene izgube iz preteklih let in 89.562 evrov oblikovanju za­ konitih rezerv. Bilančni dobiček družbe v minulem letu je tako znašal 1,65 milijona evrov, pri čemer je vlada odločila, da se ta v celoti nameni povečanju osnovnega kapitala družbe. Vlada je prav tako odločila, da se osnovni kapital družbe SODO po povečanju osnovnega kapitala iz bilančnega dobička iz leta 2019 poveča na 11.754.774 evrov. Družba SODO je sicer v letu 2019 načrtovala za 7,3 milijona evrov investicij v pridobivanje osnovnih sredstev, medtem ko jih je uresničila v višini 6,45 milijona evrov. Vlaganja v osnovna sredstva, vključno z investicijami v teku, znašajo 5,43 milijona evrov, od tega v elektroenergetsko infrastrukturo 5,29 milijona in 141 tisoč evrov v neenergetska sredstva. 14 iz energetskih okolij naš Stik 15 Toliko sredstev je namenjenih izplačilu podpor projektom za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in soproiz­ vodnih naprav z visokim izkoristkom, ki bodo izbrani na že sedmem javnem pozivu Agencije za energijo, objavljenem v začetku julija. Projekte lahko poleg investitorjev prvič prijavijo tudi promotor­ ji, ki lahko investitorje najdejo šele po potrditvi prijavljenega projekta, kar naj bi bil recept za povečanje števila prijav. Za pri­ javo projektov, katerih izvedba je glede na predpise s področ­ ja gradnje pogojena z veljavnim gradbenim dovoljenjem, je še naprej pogoj predložitev gradbenega dovoljenja. Promotorji pa morajo za izbrane projekte v 30 dneh od vročitve sklepa o potrditvi projekta predložiti zavarovanje za izvedbo v višini dveh odstotkov investicijske vrednosti projekta. Izbor projektov bo potekal po dvokrožnem konkurenčnem postopku, pri čemer bo projektom v prvem krogu namenjenih devet milijonov evrov, tistim v drugem krogu pa milijon evrov. V agenciji prijave zbirajo do 10. septembra. AGENCIJA ZA ENERGIJO BRANE JANJIĆ 10 milijonov evrov ELES POLONA BAHUN Z izborom izvajalca del se začenja gradnja 400 kV dvo­ sistemskega daljnovoda Cirkovce–Pince, ki bo omogočil vzpostavitev povezave Slovenije s prenosnim omrežjem sosed­ nje Madžarske. Izgradnja daljnovoda Cirkovce–Pince ter poso­ dobitev in dograditev RTP Cirkovce so že vrsto let visoko na seznamu pomembnejših Elesovih projektov, saj je Madžarska edina sosednja država, s katero Slovenija še nima vzpostav­ ljenih visokonapetostnih elektroenergetskih povezav. Pri tem bo en sistem daljnovoda električno povezan z RTP Heviz na Madžarskem in drugi z RTP Žerjavinec na Hrvaškem. Projekt je bil uvrščen tudi na evropski seznam projektov skupne­ ga interesa in bo iz okvira Instrumenta za povezovanje Evrope prejel nekaj več kot 48 milijonov evrov nepovratnih sredstev, saj gre za interesni projekt več držav. Daljnovod bo imel 264 ste­ brov, v zaščitno vrv pa bodo vgrajena optična vlakna. V okviru navedenega projekta bo v obstoječi RTP 220/110 kV Cirkovce rekonstruirano 110 kV stikališče in v razširjenem delu zgrajeno novo stikališče 400/110 kV z novo komandno stavbo ter izve­ deno kabliranje obstoječih 110 kV daljnovodov pred razširjeno RTP. Daljnovod Cirkovce–Pince prinaša številne koristi, in sicer povečanje zanesljivosti delovanja slovenskega elektroener­ getskega sistema, povečanje uvoznih zmogljivosti in možnost večje integracije trga z električno energijo v regiji ter lažji do­ stop do vzhodnih trgov, kar bo dolgoročno prineslo ugod­ Začetek izvajanja največje investicije do zdaj nejše cene električne energije za slovenske odjemalce. Nova RTP Cirkovce bo hkrati tudi precej razbremenila obstoječo RTP Maribor. Daljnovod Cirkovce–Pince bo potekal skozi občine Ki­ dričevo, Videm pri Ptuju, Markovci, Gorišnica, Ormož, Ljutomer, Beltinci, Črešnovci, Velika Polana in Lendava, dolg pa bo 80,5 kilometra. Investicijska vrednost izgradnje daljnovoda s pripada­ jočim RTP Cirkovce znaša 145 milijonov evrov, končan pa bo predvidoma leta 2022. V okviru del pri izgradnji 2 x 400 kV dalj­ novoda Cirkovc–Pince je bil za izvedbo gradbenih del, doba­ vo in montažo jeklenih konstrukcij ter izvedbo elektromontažnih del izbran konzorcij podjetij Dalekovod in C&G. Gradbena dela, dobavo in montažo jeklenih konstrukcij, dobavo visokonape­ tostne opreme ter izvedbo elektromontažnih del pri prestavitvi 220 kV daljnovoda Cirkovce–Žerjavinec pa bo izvedel konzor­ cij podjetij Dalekovod, C&G in ELEKTROTEHNA ELEX. Z name­ nom sodelovanja pri dveh medsebojno povezanih projektih (daljnovod Cirkovce–Pince in Cirkovce–Žerjavinec) sta Eles in Dalekovod podpisala tudi pogodbi v vrednosti skoraj 450 mili­ jonov kun. Kot že omenjeno, naj bi bil daljnovod Cirkovce–Pince dokončan v letu 2022, medtem ko je dokončanje del na re­ konstrukciji in izgradnji 220 kV daljnovoda Cirkovce–Žerjavinec predvideno še letos. Skupina Dalekovod z novimi pogodbami krepi prisotnost na slovenskem trgu, kjer potekajo tudi že pri­ pravljalna dela za obnovo dvosistemskega daljnovoda 400 kV Beričevo–Okroglo v skupni dolžini 32,5 kilometra. ENERGETIKA LJUBLJANA POLONA BAHUN Odvečno toploto v obliki parnega kondenzata, ki jo v svojih pro­ cesih družba Lek ne more več izkoristiti, ima pa še dovolj vi­ soko temperaturo, odslej prevzema Energetika Ljubljana in jo umešča v sistem daljinskega ogrevanja. Zaradi prihranka goriv sta s tem projektom oba partnerja omogočila zmanjšanje let­ nih emisij CO 2 za tisoč ton. Količina tako uporabljene toplote za­ došča za ogrevanje ali pripravo sanitarne tople vode za okoli 300 stanovanj v velikosti 70 m 2 . Voda, ki jo prihranita, pa bi na­ polnila dobrih 20 olimpijskih bazenov. Projekt pomeni novo do­ bro prakso krožnega gospodarstva v Ljubljani, v kateri sta se povezali dve različni dejavnosti – farmacija in energetika. Zamisel o izgradnji sistema, ki bi omogočal predajo odvečne toplote v distribucijsko omrežje toplote, ima začetke že v letu 2018, ko sta se na pobudo družbe Lek sestali strokovni skupi­ ni obeh družb ter začeli analizirati razpoložljive količine in para­ V sistemu daljinskega ogrevanje odslej tudi odvečna toplota iz Leka metre toplote in primopredajnega mesta. Pozitivnim rezultatom analiz je sledil dogovor o začetku projekta, septembra lani pa je bila podpisana pogodba o priključitvi dobavitelja odvečne toplote v distribucijski sistem toplote in o njenem prevzemu. Projekt prevzema odvečne toplote v obliki parnega kondenza­ ta sta družbi Energetika Ljubljana in Lek poskusno zagnali sre­ di marca in po poskusnem zagonu sistem deluje zelo uspešno. Odvečno toploto, ki je Lek v svojih procesih ne more več izkoris­ titi, vendar ima še dovolj visoko temperaturo, Energetika Ljublja­ na prevzema v sistem daljinskega ogrevanja in z njo oskrbuje odjemalce, ki jo potrebujejo za ogrevanje ali pripravo sanitarne tople vode. Ponovno uporabljena odvečna toplota je okolju pri­ jazna, saj njena proizvodnja ne povzroča dodatnih emisij, hkrati pa omogoča ponovno uporabo energije, ki bi bila drugače iz­ puščena v okolje. 16 pogovor naš Stik 17 onilna sila projekta EN­LITE je mag. Mojca Drevenšek, zaposlena v komunikacijski svetovalnici Consensus, kjer so pred dvema letoma praznovali 20 let svojega delovan­ ja. Mojca se na Consensusu ukvarja večinoma s komunikacijskimi projekti na področju slovenske energetike. Od leta 2019 vodi tudi komunikacijske aktivnosti triletnega Obzorje 2020 evropskega projekta NEWCOMERS, v katerem s partnerji raziskuje razumevanje ener getskih tem v novih energetskih skupnostih. Je univerzitetna diplomirana komunikologinja z magisterijem iz sociologije vsakdanjega živ­ lj enja, za diplomo nagrajena s fakultetno Prešernovo nagrado, za magisterij pa z nagrado Jos Willems, ki ji jo je podelilo Evropsko združenje za izobraževanje in raziskovanje v odnosih z jav­ nostmi EUPRERA. Po magisteriju je diplomirala iz mednarodnega gospodarskega prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, na Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča IJS pa opravila tečaj osnov tehnologije jedrskih elektrarn. Danes so pred njo izzivi izobraževanja na področju odprtega izobraževanja (Open Education) v povezavi z energetiko. Koliko časa se že ukvarjate z energetiko in kaj vas pri tem zanima? V čem je priložnost za ženske na področju, ki naj bi ga bolj obvladovali moški? Energetika je področje izjemnega pomena, po eni strani zaradi pomena zanesljive oskrbe z ener­ gijo za naš vsakdan, po drugi strani pa zaradi njene neločljive povezanosti z drugimi področji, kot so gospodarstvo, promet, tehnologije in kmetijstvo. Pretežno moški, inženirski svet energetike po­ trebuje veliko povezovanja, krepitve razumevanja in sodelovanja med deležniki, zato priložnosti za komunikacijske in sociološke vidike nikoli ne zmanjka; nasprotno, v zadnjih letih se krepijo. Tudi iz najbolj trdovratnih inženirskih vrst vse pogosteje in glasneje slišimo, da je energetika socio­teh­ nični sistem in da izzivi prihodnje oskrbe z energijo niso le tehnološke, ampak tudi ali celo pred­ vsem družbene narave. Aktivno se ukvarjate s področjem energetske pismenosti. Kaj je pravzaprav energetska pismenost in zakaj je pomembna? Gre za razumevanje lastnosti in pomena energije v naših vsakdanjih življenjih, pa tudi širše na našem planetu. To znanje nam koristi, ko se odločamo o virih in rabi energije za zadovoljevanje Za oblikovanje odgovornih odločitev potrebujemo vsaj temeljno razumevanje energije, njenih virov, proizvodnje in oskrbe z njo ter njene učinkovite rabe. MAG. MOJCA DREVENŠEK, ČLANICA SKUPINE ZA KREPITEV ENERGETSKE PISMENOSTI EN-LITE Besedilo in fotografija: Vladimir Habjan Energetsko pismeni znajo slediti energijskim tokovom O energetski pismenosti, o razumevanju lastnosti in pomena energije v vsakdanjem življenju, se zadnja leta govori vedno več. To so znanja, ki nam koristijo, ko se odločamo o virih in rabi energije za zadovoljevanje naših potreb po toploti, mobilnosti in komunikaciji. Za krepitev energetske pismenosti je bil leta 2014 ustanovljen projekt EN-LITE. naš Stik 19 18 pogovor Odprta knjižnica iEnergy (iEnergy Open Library) je del naprednega spletnega sodelovalnega okolja mentorskega programa OE4BW in je za vse zainteresirane deležnike odprta na spletnem naslovu oe4bw.miteam.si. Energetsko pismeni državljan odločitve o virih in rabi energije sprejema na podlagi dejstev in znanja ter se zaveda ekonomskih, okoljskih in družbenih posledic svojih odločitev. Ne sledi torej slepo priporočilu, ki ga dobi od soseda ali politika ali iz oglasa v mediju. naših potreb po toploti, mobilnosti, komunikaciji in podo b­ no. Na ravni države ali mednarodne skupnosti energetska pi­ smenost prispeva k oblikovanju odgovornejših in bolj utemeljenih odločitev, k zanesljivosti oskrbe, nacionalni varnosti in gospo­ darskemu razvoju. Na ravni gospodinjskih proračunov lahko po­ maga znižati zneske na položnicah za energijo. Kaj pomeni biti energetsko pismen? Energetsko pismeni smo, če znamo slediti energijskim tokovom. Da se naš razmislek ne konča pri tem, da »elektrika pride iz vtičnice«, ampak znamo o energiji razmišljati sistemsko. Zaveda­ mo se, da je v ozadju vtičnice sistem, da so tam tehnologije, ki so jih razvili in izbrali ter jih vzdržujejo ljudje. Seveda ni potrebe po takih sistemskih razmislekih vsakokrat, ko vklopimo električni grel­ nik vode. Koristi pa, če se infrastrukturnih razsežnosti energetike zavedamo, ko sprejemamo energetske investicijske odločitve v gospodinjstvu ali ko na ravni države sprejemamo energe tsko strategijo. Pomemben del energetske pismenosti je tudi razume­ vanje, koliko energije porabimo za izvajanje vsakodnevnih de­ javnosti, na primer za ogrevanje, prevoz, osvetlitev prostorov, kuhanje, zabavno elektroniko itd., ter od kod to energijo dobimo. Da so nam na voljo različni viri energije, ki imajo vsak svoje pred­ nosti in slabosti ter so na različnih loka­ cijah različno razpoložljivi. To nas lahko pripelje do realnejših razmislekov o tem, s katerimi viri energije in tehnologijami lahko dolgoročno zadovoljujemo potre­ be državljanov, industrije, javnega sek­ torja in drugih porabnikov energije. Za krepitev energetske pismenosti ste leta 2014 zagnali projekt EN- LITE, v katerem aktivno sodelujete. Nam lahko pojasnite, kaj so naloge projekta in kako deluje? Kdo vse sodeluje pri projektu? Pri projektu je do zdaj sodelovalo že več kot 70 naravoslovnih, inženirskih in družboslovnih strokovnjakov. Delujemo ljubiteljsko, večina vsebinskega dela je opravljenega prostovoljno. S spon­ zorstvi in donacijami pokrivamo predvsem stroške zunanjih izva­ jalcev, kot so oblikovalci in IT. S pridobivanjem strokovnih sodelavcev, na primer za izvedbo predavanj ali za sodelovanje v razpravah in intervjujih, za pripravo ali strokovne preglede vsebin, nikoli nismo imeli težav. Kar daje misliti, da je med strokovnjaki visoka pripravljenost povečati ra­ zumevanje njihovega področja v širši, laični javnosti. Sodelujemo s širokim naborom strokovnjakov od fizikov, biologov, geologov, klimatologov do energetikov v ožjem pomenu (elektrotehnikov, strojnikov itd.), do širokega nabora družboslovnih strokovnjakov, od ekonomistov, sociologov, politologov, urbanistov, arhitektov, komunikologov itd. Strokovnjaki v projekt prinašajo svoja zna­ nja, pomembne podatke s svojega strokovnega področja in tako prispevajo h krepitvi energetske pismenosti med državljani. Še več: opažamo, da sodelujoči strokovnjaki postanejo nekak šni ambasadorji energetske pismenosti, ki jo širijo naprej, na primer med svoje študente, sodelavce ali zaposlene. Vedno namreč poskrbimo, da so vsa tiskana ali digitalna gradiva prosto dosto pna vsem zainteresiranim. V zadnjem času širite svoje delovanje s slovenske na globalno raven. Kako je prišlo do tega? To nam je uspelo z vključitvijo v globalni prostovoljni mentor­ ski program Odprto izobraževanje za boljšo družbo (Open Ed­ ucation for a Better World, krajše: OE4BW), ki ga je pred tremi leti spodbudila zagnana slovenska ekipa s katedre UNESCO o odprtih tehnologijah za odprte izobraževalne vire in odprto izo­ braževanje, s sedežem na Institutu Jožef Stefan in z Univerze v Novi Gorici. Vodji projekta – mag. Mitja Jermol z omenjene kate­ dre UNESCO in prof. dr. Tanja Urbančič z Univerze v Novi Gorici – sta že kmalu pokazala veliko zanimanja za povezavo med ener­ getiko in odprtim izobraževanjem. EN­LITE je v programu OE4BW lani sodeloval z razvojem pro­ jekta iEnergy kot globalne platforme za odprto izobraževanje o energiji in energetiki, letos pa smo sodelovali pri zagonu SDG7 Huba, energetskega stičišča razvijalcev odprtih izobraževalnih vi­ rov, specializiranega za teme, povezane z dostopno in čisto ener­ gijo. Kdo in kako sodeluje v SDG7 Hubu? Kot razvijalci odprtih izobraževalnih virov v SDG7 Hubu letos sodelujejo strokovnjaki s področja formalnega in neformalne­ ga energetskega izobraževanja iz In­ dije (3 projekti), Švedske (1 projekt) in Slovenije (2 projekta), njihovi mentor­ ji pa so vodilni strokovnjaki za različne vidike odprtega izobraževanja iz ZDA, Nizozemske, Belgije, Švedske, Velike Britanije, Bangladeša in Slovenije. Res­ nično mednarodna, predvsem pa iz­ jemno navdihujoča zasedba. SDG7 Hub vodiva s kolegico Jenrryn Wetzler iz Creative Commons iz ZDA, vodilne globalne neprofitne organizacije, ki se ukvarja z licenciranjem odprtih virov znanja. Lahko navedete nekaj konkretnih tem izobraževalnih projektov, vključenih v SDG7 Hub? Kakšen je prispevek Slovenije? Letošnje vsebine odprtih izobraževalnih projektov SDG7 Huba so med drugim povezane z izobraževanjem za trajnostni razvoj in z izobraževanjem o podnebnih spremembah, z zgodovino tran­ sporta in s krepitvijo razumevanja trajnostne energije. Slovenska prispevka v SDG7 Hub sta prispevek Melite Le­ nošek Kavčič iz skupine GEN, ki je pripravila zanimivo intera­ ktivno izobraževalno predstavitev na temo Električna energija = energija prihodnosti, v kateri med drugim razloži pot elektrike od elektrarne do porabnikov in pomen električne energije. Dru­ gi slovenski projekt pa je iEnergy Open Library, digitalna odprta knjižnica izobraževalnih gradiv o energiji in energetiki, ki smo jo pripravili v društvu EN­LITE v sodelovanju s podjetjem MediaInter­ active, ki je knjižnico postavilo v naprednem sodelovalnem oko­ lju MiT eam. In kaj vse najdemo v knjižnici iEnergy? V knjižnico iEnergy je trenutno vključen dobršen del izobraževal ­ no­ozaveščevalnih gradiv, ki smo jih v preteklih osmih letih pri­ pravili in izdali v okviru društva EN­LITE: to so tiskane in video izobraževalne vsebine, infografike ter spletne vsebine z naše digi talne izobraževalno­ozaveščevalne platforme iEnergija, ki smo jo zagnali pred nekaj leti. Zajetih je okoli 100 enot gradiv, vendar je to šele začetek. Knjižnica iEnergy je zasnovana globalno, zato so njena vrata odprta tudi za druge odprte izobraževalne vire. Tako smo vanjo vključili projekte SDG7 Huba, ki so že zaključeni, kot je omenje­ na interaktivna izobraževalna predstavitev skupine GEN na temo Električna energija = energija prihodnosti. Že pred jesenjo bo knji­ žnica ponudila tudi povezavi na spletna izobraževalna tečaja na temo zgodovine transporta, ki ga je za SDG7 Hub pripravila pro­ fesorica iz Indije, in na projekt švedskega avtorja o izobraževan­ ju za trajnostni razvoj. Pozneje letos pa bodo vključeni tudi drugi izobraževalni projekti SDG7 Huba. Knjižnica ponuja povezave tudi do drugih virov, na primer spletnih izobraževalnih tečajev EIT InnoEnergy, kot sta spletni tečaj na temo baterijskih hranilnikov in o blockchainu v energetiki. Gre za prvi tak primer odprte knjižnice energetskih vsebin? Dejstvo je, da je odprtih izobraževalnih virov o energiji in energeti­ ki veliko, a so razpršeni na različnih spletnih straneh in platfor­ mah. SDG7 Hub prinaša s svojo iEnergy Open Library priložnost združitve takih virov na enem mestu, in to v okvi­ ru mednarodnega projekta odprtega izobraževanja, ki poteka pod okriljem katedre UNESCO za odprte tehnologi­ je. To pomeni priložnost promocije v 193 državah članicah UNESCO in načr­ tovanje razvoja knjižnice v smeri upora­ be naprednih orodij umetne inteligence. Ta bodo raznolikim obiskovalcem v pri­ hodnje omogočila, da bodo v njej na enostaven način našli prav tisto, kar potrebujejo za svoje študij­ sko, predavateljsko, raziskovalno, strokovno ali poslovno delo. Kar zadeva povezovanje odprtega izobraževanja s priložnostmi, ki jih prinaša razvoj umetne inteligence, nam gre na roko dejstvo, da imamo prav v Sloveniji tudi sedež Mednarodnega centra za umetno inteligenco (AI) pod okriljem UNESCO. Kako pa lahko orodja umetne inteligence konkretno pomagajo pri krepitvi energetske pismenosti? V odprti knjižnici iEnergy imamo izobraževalne vire na raznolike teme, ki so povezane z energijo in energetiko. Med obiskoval­ ci knjižnice so lahko na primer učitelj geografije na osnovni šoli, dodiplomski študent politologije, mlada raziskovalka na področ­ ju elektrotehnike in vodja kadrovskega oddelka v energetskem podjetju, ki pripravlja načrt energetskega izobraževanja zapo­ slenih v tehniškem sektorju in v službi za komuniciranje. Precej različni profili obiskovalcev torej (in vseh si kot obiskovalcev knji­ žnice želimo enako močno, da ne bo pomote!). Kako jih vse opti­ malno poservisirati? Zagotoviti želimo, da bodo vsi obiskovalci po le nekaj minu­ tah iskanja v knjižnici prejeli sebi prilagojeno ponudbo vsebin in storitev. Potrebujemo torej orodja AI, ki bodo znala izražene interese uporabnikov združiti s ponudbo naše platforme, ki je zaenkrat na ravni knjižnice, razvijala pa se bo v ponudbo odprtih izobraževalnih storitev. Orodja AI bodo poleg interesov in priča­ kovanj prepoznala tudi raven obstoječega znanja obiskovalcev in vrzeli ter jim priporočila, kako jih z razpoložljivimi izobraževalnimi viri v knjižnici zapolniti. Iz širokega, globalnega nabora aktualnih dogodkov, člankov in projektov bodo izbrala tisto, kar obiskovalce zanima. Ponudila bodo vpogled, kje na svetu in kako mediji poročajo o posamezni, z energetiko povezani temi, kateri so glavni centri znanja in glavni strokovnjaki oziroma organizacije in kateri temeljni raziskovalni, aplikativni ali industrijski projekti so v teku ali zaključeni na izbra­ no temo ter kdo jih vodi oziroma v njih sodeluje ... Govorim seve­ da o dolgoročni ambiciji projekta, ki jo imamo danes pred očmi ključni sodelujoči deležniki. Gre za veliko zgodbo: uresničitev takega projekta bi namreč pomenila vzpostavitev prve spletne energetske sodelovalne skupnosti, ki bi s svojim izobraževalnim delovanjem prispevala k uresničitvi ciljev na področju prihodnje oskrbe s trajnostno – dostopno in čisto energijo. Kako vidite razvoj SDG7 Huba v prihodnje? Komu je namenjen? Nadaljnji razvoj SDG7 Huba bomo zastavili skupaj z nosilci pro­ grama Open Education for a Better World. SDG7 Hub bo se­ stavni del programa OE4BW tudi v naslednjem obdobju, ko bomo pre­ dvidoma iskali relevantne odprte izo­ braževalne vire za soočanje s ključnimi energetskimi izzivi lokalno in globalno. Pri tem bomo izhajali iz dejstev in šte­ vilk ter kakovostnih statističnih podat­ kov, prejetih od pristojnih institucij, ki proučujejo napredek pri uresničevanju SDG7 na nacionalnih ravneh in global­ no. Energetski izzivi so na različnih kon­ cih sveta seveda zelo različni. Nekje je izziv povečanje učinkovitosti rabe energije ali razogljičenje proizvodnje elektrike, drugje pa izziv prehod na čistejše vire ener gije za pripravo hrane. Osebno držim pesti, da bo dober odziv na vabilo k sodelova­ nju tudi med slovenskimi ponudniki formalnega in neformalne­ ga izobraževanja o energiji in energetiki, ki bodo imeli priložnost dopolniti že obstoječo bazo slovenskih vsebin v odprti knjižnici iEnergy, ki so v preteklosti nastale pod okriljem projekta EN­LITE v sodelovanju več kot 40 slovenskimi strokovnimi, izobraževalnimi, industrijskimi, regulatornimi, odločevalskimi in drugimi organizaci­ jami s področja energetike. Kljub globalni dimenziji torej projekt ohranja slovenske korenine? Drži. Čeprav smo v zadnjem obdobju v društvu EN­LITE močno zajadrali v mednarodno in globalno areno, osebno še vedno vi­ dim vlogo društva in projekta predvsem v podporo slovenski ener getiki oziroma slovenskim državljanom, oblikovalcem poli­ tik in odločevalcem, da bi sprejeli prave in dobre odločitve o pri­ hodnji oskrbi Slovenije ter širše regije z nizkoogljično in cenovno dostopno energijo v zadostnih količinah, kot jih potrebujejo slo­ venska industrija za svojo konkurenčnost in slovenski državljani za kakovost svojega življenja. naš Stik 21 20 aktualno Slovenski trg z električno energijo je dobro razvit, Slovenija pa je na dobri poti k preoblikovanju energetskega sistema v smeri globalnih trendov. To potrjuje tudi napredek na zadnji lestvici energetske tranzicije, na kateri je Slovenija pridobila še eno mesto in tako med 115 državami pristala na 23. mestu. AGENCIJA ZA ENERGIJO Besedilo: Brane Janjić SLOVENIJA USPEŠNO STOPA PO POTI ENERGETSKE TRANZICIJE gencija za energijo vsako leto izda izčrpno poročilo o stanju energetike v Sloveniji v minulem letu, ki vsakokrat prinese vrsto zanimivih ugotovitev. Te so v času, ko smo pred korenitim preoblikovanjem energetskega sistema, še zlas­ ti dragocene, saj kažejo tudi to, kje smo trenutno pri izpolnjevan­ ju zastavljenih energetskih ciljev oziroma kaj vse bomo morali še postoriti, da jih bomo ujeli in mogoče celo prehiteli. Kot je v uvodnem nagovoru k poročilu za leto 2019 poudarila direktorica Agencije za energijo mag. Duška Godina, je minulo leto najbolj zaznamoval postopek priprave celovitega nacionalnega ener­ getskega in podnebnega načrta, s katerim si je Slovenija do leta 2030 začrtala kar nekaj zahtevnih ciljev, pri čemer naj bi skupne emisije toplogrednih plinov zmanjšali za 36 odstotkov, povečali ener getsko učinkovitost za vsaj 35 odstotkov, dosegli najmanj 27­odstotni delež obnovljivih virov v končni rabi energije ter za­ gotovili triodstotni delež BDP za vlaganja v raziskave in razvoj. Po mnenju nekaterih so cilji, ki jih bomo realno le s težavo dosegli, po mnenju drugih pa so celo premalo ambiciozni. V na­ daljevanju predstavljamo nekaj ključnih ugotovitev iz poročila o stanju energetike v Slovenji v letu 2019. LANI IZ DOMAČIH VIROV PREVZETIH 14,7 TWh ELEKTRIČNE ENERGIJE SLOVENIJA OSTAJA NETO UVOZNICA ELEKTRIČNE ENERGIJE V letu 2019 so proizvodni viri, priključe­ ni v prenosno ali distribucijsko omrež­ je, sku paj oddali 14.741 GWh električne ener gije, kar je bilo za 261 GWh manj kot leto prej. Zmanjšanje proizvodnje je bilo lani mogoče zaznati na strani proizvod­ nje iz hidroelektrarn in drugih obnovljivih virov, ki so k pokrivanju potreb prispeva­ le 4.955 GWh električne energije oziro­ ma za 222 GWh manj kot leta 2018, ter na strani elektrarn na fosilna goriva, ki so z oddanimi 4.260 GWh za primerjalnimi rezultati iz leta 2018 zaostale za 83 GWh. Na drugi strani, se je kot izjemno zanes­ ljiv proizvodni objekt znova izkazala Nuk­ learna elektrarna Krško, ki je v omrežje oddala 5.526 GWh električne energije in tako za 43 GWh presegla rezultate iz leta 2018. V letu 2019 ni bilo nobene pomem­ bne priključitve novih proizvodnih objek­ tov ali zaustavitve obstoječih elektrarn, saj je bilo na novo priključenih skupaj le za 29,5 MW novih proizvodih zmogljivo­ sti, zaustavljenih pa je za 0,9 MW obsto­ ječih elektrarn. Največji delež med na novo priključenimi proizvodnimi zmog­ ljivostmi so predstavljale sončne elek­ trarne s skupno močjo 23,7 MW, sledili so objekti za soproizvodnjo na fosilna goriva (4,2 MW), elektrarne na odlagališčni plin (1 MW) in male hidroelektrarne (0,6 MW). Med zaustavljenimi proizvodnimi objekti je bil največji delež malih hidroelektrarn, sledile so elektrarne na odlaga liščni plin in sončne elektrarne. Elektrarne pod okriljem HSE so lani sku paj zagotovile 57,2 odstotka vse doma proiz­ vedene električne energije, delež proiz­ vodnih objektov v skupini Gen ener gija pa je znašal 29,4 odstotka. 2,5 od stotka vse proizvedene električne energije je prispevala ljubljanska TE­TOL, delež dru­ gih manjših proizvajalcev, priključenih v distribucijsko omrežje in v zaprtih distri­ bucijskih sistemih, pa je bil 10,9­odstoten. Lani smo iz domačih virov z upošteva njem polovičnega deleža proizvodnje Nuk­ learne elektrarne Krško uspeli zagotovi­ ti 11.978 GWh električne energije, kar je bilo za 2.364 GWh manj od dejanskih po­ treb. Drugače rečeno, lani smo v Sloveni­ ji z domačo proizvodnjo pokrili zgolj 83,5 odstotka vse porabe električne energije, kar je bilo za dobro odstotno točko manj kot leto prej. Za pokritje vseh potreb smo tako iz sosednjih elektroenergetskih siste­ mov morali 9.021 GWh električne energi­ je uvoziti, v sosednje elektroenergetske sisteme pa smo lani oddali 6.577 GWh. 14.741 GWh 9.021 GWh 6.577 GWh V prenosno in distribucijsko omrežje je bilo v letu 2019 skupno prevzetih 14.741 GWh električne energije. 33,6 % 83,5 % 84,6 % 2,7 % elektrarne na biomaso Lani smo iz domačih virov uspeli pokriti 83,5 odstotka vseh potreb, leto prej je bila pokritost 84,6-odstotna. Iz sosednjih elektroenergetskih sistemov smo v letu 2019 uvozili 9.021 GWh, na tuje pa je romalo 6.577 GWh električne energije. V letu 2019 je delež obnovljivih virov znašal 33,6 odstotka vse proizvedene električne energije. 92,4 % hidroelektrarne 2019 2018 uvoz izvoz 4,8 % sončne elektrarne naš Stik 23 22 aktualno DELEŽ OBNOVLJIVIH VIROV ZAOSTAJA ZA ŽELENIMI CILJI INVESTICIJE V OMREŽJE SE POVEČUJEJO TRG Z ELEKTRIČNO ENERGIJO PRI NAS DOBRO RAZVIT ŠTEVILO NAPRAV, NAMENJENIH SAMOOSKRBI, SKOKOVITO NARAŠČA Leto 2020 je ciljno leto zavez podnebno­ energetskega svežnja EU iz leta 2009, s katerim smo si vsi skupaj dosegli skup­ no 20­odstotno povečanje deleža ob­ novljivih virov energije v končni rabi energije, povečanje energetske učinko­ vitosti za 20 odstotkov in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20 odstot­ kov. V okviru teh zavez za Slovenijo za­ vezujoč skupni delež OVE v končni rabi energije do leta 2020 znaša 25 odstot­ kov, ciljni deleži za posamezne sektorje pa so bili naslednji: sektor električne ener gije 39,3 odstotka, sektor ogrevanje in hlajenje 30,8 odstotka ter sektor pro­ meta 10,5 odstotka. Kot pravijo v Agenciji, na povečanje deleža OVE v končni rabi energije najbolj vplivajo spremembe v iz­ koriščanju OVE in končni porabi energi­ je. V letu 2018 je delež OVE v končni rabi energije v Sloveniji znašal 21,15 odstotka, kar je bilo 3,85 odstotka manj od ciljnega deleža za leto 2020. Zaostanek za ciljnimi vrednostmi se je po ocenah lani zmanjšal še za 0,70 odstotka, vendar pa je jasno, da ciljnega deleža letos ne bomo doseg­ li, še večji izzivi pa nas čakajo v naslednjih letih, saj se ciljni deleži v skladu z zahte­ vami EU za naslednja vmesna obdobja še povečujejo, vmes pa bo treba nado­ knaditi tudi sedanje zaostanke. Po sprejetju uredbe o ukrepu spodbuja­ nja rabe električne energije, pridobljene iz OVE z napravo za samooskrbo konec leta 2015, so bile prve naprave za samo­ oskrbo nameščene v letu 2016. T ega leta je bilo v distribucijsko omrežje priklju­ čenih le 135 naprav za samooskrbo s skupno priključno močjo 1,1 MW, v letu 2019 pa je bilo na novo priključenih že 2.494 naprav s skupno priključno močjo skoraj 31 MW. Hkrati s povečeva­ njem števila odjemalcev s samooskrbo narašča tudi povprečna moč naprav za samooskrbo. Naraščanje moči naprav za samooskrbo je mogoče povezati z ved­ no večjo uporabo električne energije za ogrevanje stavb s toplotnimi črpalkami, v zadnjem času pa postaja zanimiva tudi uporaba ukrepa samooskrbe v pove zavi s polnjenjem električnih vozil na domu. Glede na pričakovane trende razvo­ ja elektroenergetskih sistemov postaja­ jo poleg naložb v obnovljive proizvodne vire vse pomembnejše tudi naložbe v prenosna in distribucijska omrežja. V razvojnih načrtih za obdobje 2019– 2028 tako slovenska elektrooperaterja prenosnega in distribucijskega omrež­ ja načrtujeta naložbe v skupni vrednosti kar milijardo 816 milijonov evrov, od tega 590 milijonov v prenosni sistem in preo­ stanek v distribucijski sistem. Eles je lani za naložbe sicer namenil 73 milijonov evrov, od tega je bilo 56,8 mili­ jona evrov namenjenih novim naložbam, 6,2 milijona evrov za rekonstrukcije in 10 milijonov evrov za druge poslovno po­ trebne naložbe. Največji delež, in sicer 50,8 odstotka je bil namenjen naložbam v omrežje, sledijo naložbe v pamet­ na omrežja z 31,6 odstotka in druge poslovno potrebne naložbe s 13,7­od­ stotnim deležem. Operater distribucijskega sistema in lastniki distribucijskega omrežja so v letu 2019 za naložbe v elektroener­ getsko infrastrukturo namenili 137 mili­ jonov evrov, od tega je bilo 68 milijonov evrov namenjenih novim investicijam, 46,8 milijona evrov za rekonstrukcije in 22,2 milijona evrov za druge poslov­ no potrebne naložbe. Glede na tip so prevladovale naložbe v srednje­ in niz­ konapetostne podzemne vode, tako novogradnje kot tudi rekonstrukcije ozi­ roma nadomeščanje nadzemnih vodov s podzemnimi za zagotavljanje več­ je robustnosti omrežja in zanesljivosti obratovanja v ekstremnih vremenskih razmerah. Sledijo naložbe v razdelil­ no­transformatorske postaje ter naložbe v razvoj sistema naprednega merjenja. Čeprav je slovenski veleprodajni trg v primerjavi z drugimi evropskimi trgi po ob­ segu manjši, na njem nastopa sorazmer­ no veliko število aktivnih udeležencev. Ti so tako domači kot tuji, veliki in majhni, kar kaže odprtost slovenskega trga za vstop novih udeležencev. 50,0 % 74,5 % Končna cena električne energije za gospodinjske odjemalce se je lani zvišala za 1,1 odstotka, za poslovne odjemalce pa za 7,6 odstotka. Delež podzemnih vodov v srednje- in nizkonapetostnem distribucijskem omrežju raste približno za nekaj več kot odstotek na leto in je ob koncu leta 2019 znašal že dobrih 50 odstotkov. Sektorski ciljni delež OVE je bil presežen le v porabi energije za ogrevanje in hlajenje, pri čemer ocenjeni delež za leto 2019 znaša 31,89 odstotka, ciljna vrednost za leto 2020 pa je bila določena na 30,8 odstotka. V podporno shemo je bilo konec leta 2019 vključenih 3.858 naprav s skupno nazivno močjo 417 MW. Med njimi je največ sončnih elektrarn (3.304) s skupno nazivno močjo 258 MW in soproizvodnih enot na fosilna goriva (388) s skupno nazivno močjo 85,74 MW. Delež OVE v sektorju električne energije je lani dosegel 32,53 odstotka, kar pomeni zaostanek za ciljno vrednostjo za skoraj 7 odstotkov. Proizvajalcem, vključenim v podporno shemo, je bilo lani izplačanih 123 milijonov evrov, od uvedbe podpor leta 2010 do leta 2019 pa že dobra milijarda evrov. V letu 2016 je povprečna moč na novo priključene naprave za samooskrbo znašala 8,1 kW, v letu 2019 pa že 12,3 kW. V letu 2019 je obratovalo že 4.686 naprav za samooskrbo s skupno priključno močjo 51,7 MW in povprečno priključno močjo 11,1 kW. V sektorju prometa je bil v zadnjih letih dosežen pomemben napredek, vendar pa tudi tu zaostanek za ciljno vrednostjo za leto 2020 znaša skoraj 3,5 odstotne točke. Konec leta 2019 je bilo že 74,5 odstotka vseh uporabnikov na distribucijskem sistemu opremljenih z naprednimi merilnimi napravami in Slovenija je v prvi tretjini evropskih držav na tem področju. Največji tržni delež vsem končnim odjemalcem je lani imel GEN-I, in sicer je ta znašal 18 odstotkov, na drugem mestu je bil ECE z 17,3-odstotnim deležem in na tretjem Energija plus z 12,9-odstotnim deležem. V letu 2019 je dobavitelja električne energije zamenjalo 54.889 odjemalcev, in sicer 41.466 gospodinjskih in 13.423 poslovnih odjemalcev, kar je bilo najmanjše število v zadnjih petih letih. gosp. odjemalci +1,1% posl. odjemalci +7,6 % GEN-I 18,0 % ECE 17,3 % Energija plus 12,9 % 54.889 poslovnih odjemalcev gospodinjskih odjemalcev 41.466 4.686 8,1 kW 3.858 123 milijonov evrov 12,3 kW 13.423 Za slovenske razmere imamo pre­ cej razvejan tudi maloprodajni trg, saj je na njem lani delovalo 22 dobavitel­ jev električne energije, pri čemer na trg ni vstopil noben nov dobavitelj. Ob kon­ cu leta 2019 je bilo v slovenski elektro­ energetski sistem priključenih 960.051 končnih odjemalcev električne energi­ je. Njihovo število se je glede na leto 2018 povečalo za 4.127 oziroma za 0,4 odstotka. Vsem odjemalcem v Sloveniji je bilo lani dobavljenih 13,78 TWh elek­ trične energije, kar je bilo za 0,7 odstot­ ka manj kot leto prej. 32,5 % 3,5 % 2016 31,9 % 2019 30,8 % 2020 2020 2019 naš Stik 25 24 aktualno MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR OBETA SE POHITRITEV POSTOPKOV UMEŠČANJA V PROSTOR Na okoljskem ministrstvu napovedujejo učinkovitejše postopke, ki bodo omogočali hitrejšo izvedbo ključnih nacionalnih projektov. Minister mag. Andrej Vizjak pričakuje okoljevarstveno soglasje za HE Mokrice še letos. Besedilo: Vladimir Habjan; fotografija: Nebojša Tejić ot je znano, so pri nas postopki umeščanja v prostor zelo dolgi, verjetno se vsi strinjamo, da predolgi. Zaradi počasnosti se mnogi postopki tudi državnega pomena vleče­ jo leta in leta, desetletja. Kot kaže, se na tem področju vseeno napoveduje­ jo pozitivne spremembe. Novi minister na ministrstvu za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak napoveduje pohitritev postopkov. Z njim smo se pogovarjali o aktualnih energetskih projektih. Ob obisku HE Brežice konec aprila ste povedali, da so med prednostnimi cilji ministrstva učinkovitejši postopki, ki bodo omogočali hitrejšo izvedbo ključnih nacionalnih projektov. Kaj konkretno ste s tem mislili? T o pomeni, da bomo prilagodili posto pke umeščanja v prostor za te objekte na tako, da bo prišlo do izdanih dovoljenj v razumnem roku. Da se ne bodo več po­ javljale prakse, kot smo jih imeli do zdaj, da je bila recimo pobuda za državni pro­ jekt sprejeta leta 2006, da je bil državni prostorski načrt (DPN) sprejet leta 2013, danes pa še ni dovoljenja za gradnjo. Kar pomeni, da se vse skupaj vleče že 14 let in da še vedno ni jasnega epilo­ ga. T o je nedopustno. Ali je projekt okol­ ju prijazen ali ne oziroma sprejemljiv za okolje ali ne, bi morali ugotoviti razmero­ ma v kratkem roku, največ v letu ali dveh. Potem se lahko izvede tudi gradnja ali pa, če se ugotovi, da ni sprejemljiva, tudi ne. Pogosto so zaradi zavlačevan­ ja ogrožena tudi evropska sredstva, kajti neka teri pomembni projekti so poveza­ ni tudi s črpanjem kohezijskih sredstev. Na primer dobršen del železniške infra­ strukture, ne naza dnje tudi daljnovodne povezave, tipičen primer je denimo 400 kV Cirkovce–Pince. V mislih imam tako predvsem učinkovitejše postopke izdaje dovoljenj, vendar pa poudarjam, ne na račun okolja in narave, temveč z bolj koordiniranim delovanjem nosilcev urejanja prostora, pa tudi državnih orga­ nov sploh. Kateri so po mnenju ministrstva ključni nacionalni projekti s področja energetike? Gre za postopke, ki se tičejo cestne in­ frastrukture, različni odseki, tretja razvoj­ na os, če govorimo o železnicah, gre za gorenjsko progo pri Jesenicah, vozlišče Pragersko, drugi tir, za projekte ener­ getske infrastrukture, HE Mokrice, tudi HE na srednji Savi. Gre tudi za daljno­ vodne povezave, omenil sem že daljno­ vod Cirkovce–Pince. Precej projektov je energetskih, na primer tudi izgrad nja odlagališča NSRAO. Nekaj strateških državnih projektov je, ki se vlečejo nera­ zumno dolgo, čeprav vsi vemo, da jih potrebujemo. Ob omenjenem obisku ste tudi napovedali, da za HE Mokrice pričakujete okoljevarstveno soglasje še to leto. Kako bi se to lahko uresničilo? S sprejetjem interventnega zakona za učinkovitejšo gradnjo bi bilo mogoče vse postopke, začete pred uveljavitvi­ jo gradbenega zakona, se pravi pred letom 2008, za katere so bili že zače­ ti postopki izdaje naravovarstvene­ ga soglasja, preoblikovani v integralni postopek za pridobivanje gradbenega dovoljenja. S tem bi potekali postop­ ki precej hitreje kot do zdaj, kajti tam, kjer še ni bilo izdano okoljevarstveno soglasje, bi trajalo še nekaj let, da bi bilo izdano. Vse skupaj čaka še posto pek za gradbeno dovoljenje. Skratka, interventni zakon omogoča, da se to združi v t. i. integralni postop­ ek, ki se lah ko ob upo števanju vseh ugotovitev iz dosedanjih faz postop­ ka hitro pozitivno zaklju či. Ocenjujemo, da je prav zaradi omenjenih ukrepov v interventnem zakonu mogoče že letos zaključiti posto pke izdaje gradbenega dovoljenja za HE Mokrice. Kako zagotoviti kompromis med ohranjanjem narave in okolja ter med razvojnimi potrebami družbe, torej pri investicijah, ki posegajo v okolje? Predvsem z učinkovitima usklajevanjem med vsemi interesi v prostoru. Go tovo ima investitor interes zgraditi objekt. Upo števati je treba mnenja nosilcev urejanja prostora, ki skrbijo za okolje oziroma imajo določene zahteve, kot so Zavod RS za varstvo narave, Zavod za ribištvo Slovenije, ARSO itd. Potem je treba najti kompromisne rešitve, da bi lahko izvedli projekte in hkrati spre­ jeli vse potrebne omilitvene oziroma iz­ ravnalne ukrepe, da bi bil projekt tudi okoljsko in naravovarstveno sprejemljiv. To je mogoče narediti. Kar nekaj dobrih primerov kaže v to smer, vendar mora biti ta način usklajevanja učinkovit, ne pa da se vleče. In da se v postopku ne izdajajo mnenja, ki so nejasna, ki niso obrazložena. Navsezadnje si želimo, da vsi nosilci urejanja prostora izdajajo jasna in nedvoumna mnenja, ki so ute­ meljena in obrazložena. Ob že omenjenem obisku ste tudi izjavili, da si boste prizadevali za nadaljevanje gradnje verige hidroelektrarn na srednji Savi in še kje v Sloveniji. Kaj to konkretno pomeni za projekt izgradnje elektrarn na srednji Savi in za druge reke, tudi za Muro? Ločil bi dva projekta na to temo. Prvi projekt je gradnja HE na srednji Savi. Gre za manjkajoče hidroelektrarne med zgornjo in spodnjo Savo. Tam so zgrajene, manjkajo pa v sredini. V tem smislu smo že pospešili usklajeva nje koncesijske pogodbe med MOP, ki je nosilec pravic koncedenta, oziroma RS in HSE, ki je imetnik koncesije. Smo v sklepni fazi usklajevanj. Mislim celo, da bomo to pogodbo uskladili že pred poletjem in da bo lahko sprejeta v ne­ kaj mesecih. Hkrati poteka finalizaci­ ja sporazuma z lokalnimi skupnostmi. Prepričan sem, da je izvedba takega projekta mogoča le v dogovoru z njimi, in menim, da morajo imeti pomembno vlogo pri tem projektu. Intenzivirali smo priprave in menim, da je ta rok realen. Tako bi potem koncesionar lahko začel oziroma nadaljeval umeščanje v prostor za vse HE na srednji Savi, zlasti tistih na spodnjem delu, v Zasavju, ki so bistveno bolj projektno dodelane. Za HE na Muri velja precejšnje naspro­ tovanje. Ne znam si predstav ljati, ker pri­ hajam iz Posavja, kjer smo zgradili HE na Savi, da bi gradili HE na Muri v nasprotju z interesi lokalnih skupno sti. Menim, da bodo prej ali slej tudi tam spoznali, da so lahko jezovi na Muri s HE tudi izred­ no učinkovit ukrep za preprečevanje Pogosto so zaradi zavlačevanja ogrožena tudi evropska sredstva. 26 naš Stik 27 aktualno nadaljnjega upada nja podtalnice, za kmetovanje v Pomurju, saj bo s pregra­ dami več vode za namakanje. Skrat­ ka, ko bo prevladalo zavedanje, da taki projekti spremenijo en kanal v verigo pragov, ki ponujajo tudi druge možno­ sti, kot sem jih navedel, od stabilizacije in dviga podtalnice pa do možnosti na­ makanja kmetijskih površin in koriščenja vodnih površin za šport in rekreacijo ter ne nazadnje za zagotavlja nje poplavne varnosti naselij ob Muri, torej, ko bo v Pomurju dozorelo prepričanje, da so taki projekti večnamenski in ne le energet­ ski, potem bo tudi pot do HE hitrejša. Ta trenutek pa menim, da je nasprotova nje projektu preveliko, da bi bilo smiselno zagnati ta projekt. Kaj za slovensko energetiko pomeni nova načrtovana HE Mokrice in kaj energetsko in finančno pomeni večletna zamuda začetka njene gradnje? Pobuda za pripravo DPN za HE Mokrice je bila dana leta 2006. Leta 2013 je bila sprejeta uredba o DPN, s tem pa sta postala ta lokacija in ta projekt tudi se­ stavni del pravnega reda RS, saj je ured­ ba podzakonski akt in akt vlade. Od takrat naprej potekata izdelava in usk­ lajevanje presoje vplivov na okolje sku­ paj z okoljevarstvenim soglasjem. Po moji oceni je vlada v letu 2014 in pozne­ je leta 2016 na tem območju popolnoma nerazumno določila novo območje Na­ ture 2000, skratka, posegla v neko loka­ cijo, kar je močno zapletlo postopke in zato še danes nimamo dovoljenja. Tako ostaja del Posavja oziroma del občine Brežice brez protipoplavne zaščite. To je velika škoda, saj so ljudje še vedno izpostavljeni škodljivemu delovanju vi­ sokih voda, ki se pojavljajo čedalje pogosteje. To je prva velika negativna plat tega, da projekt še ni končan. Dru­ ga je v energetskem smislu. Načrtova­ na proizvodnja HE Mokrice je 131 GWh električne energije na leto iz OVE. To pomeni, da Slovenija ne bo izpolnila zavez glede deleža OVE v končni pora­ bi električne energije. S tem krši zaveze iz podnebno energetskega paketa, sprejetega leta 2008, in za to kršitev so predvidene tudi sankcije. Kakšne bodo, danes ni jasno, ne nazadnje leto 2020 še ni poteklo, smo pa zelo blizu, in več kot jasno je, da ta HE v tem roku ne bo zgrajena. Poleg tega mora Slovenija električno energijo, ki ni bila proizvede­ na doma, uvažati, saj jo porabimo več, kot jo sami proizvedemo, in smo uvoz­ no odvisni. S tem sta oškodovana tudi država in občinski proračuni, kajti od te električne energije bi se plačevala kon­ cesijska dajatev in vodna povračila tako državi kot lokalnim skupnostim, zdaj se pa ne. Iz katerih virov se bo pokril infrastrukturni del projekta HE Mokrice? Katere so osrednje naložbe v infrastrukturni del? Program infrastrukturnih ureditev za HE Mokrice je sprejet. Iz tega programa je razvidno, da se bo financiral iz vodnega in tudi podnebnega sklada, pa tudi dru­ gih proračunskih virov. Gre za izgrad­ njo akumulacijskega bazena, izgradnjo omilitvenih ukrepov in nadomestnih habi­ tatov, med drugim tudi za renaturacijo Gabrnice in reke Sotle, pa tudi za izved­ bo ureditev izlivnega dela reke Krke, ki pomembno vpliva na protipoplavno zaščito nekaterih naselij gorvodno, Krške vasi in Velikih Malenc. Gre tudi za izved­ bo protipoplavnih nasipov naselij Loče, Mihalovci in Rigonce, torej vrsto vodnih ureditev, ki se bodo financirale. Vse to znaša okoli 80 milijonov evrov. Ta del fi­ nancira država iz omenjenih virov. Ener­ getske ureditve financira koncesionar, to je družba HESS. Naj omenim še pomem­ ben projekt, tesno povezan z infrastruk­ turnimi ureditvami, to je nov most čez Savo pri Čatežu oziroma med Čateškimi toplicami in Čatežem ob Savi. Gre za pre­ potreben most v občini Brežice, kajti ta trenutek je v občini le en most, pa še ta je star 40 let in potreben obnove. Če bi bilo z njim kaj narobe, sta levi in desni breg Save praktično odrezana drug od dru­ gega, tako da je nov most nujno potre­ ben. Zato je most sestavni del projekta HE Mokrice in je bil umeščen v prostor hkrati z DPN za HE Mokrice ter mora biti v skladu s podpisanimi zavezami države tudi zgrajen vzporedno z infrastruk­ turnimi ureditvami. Kolikšen je infrastrukturni delež glede na celotno ocenjeno vrednost naložbe izgradnje HE Mokrice? Manj kot polovica, kajti pri državi gre vedno za znesek z DDV, pri čemer bo delež koncesionarja brez DDV tudi v znesku okoli 85 milijonov evrov, a brez DDV, z DDV pa to znese blizu 100 mili­ jonov evrov. Integralna komponenta energetskih omrežij so prenosne in distribucijske postaje. Povezujejo omrežja različnih napetost­ nih ravni, njihova funkcija nadzora in koordinacije pa je ključna za stabilnost celotnega sistema. Zato veljajo za srce energet­ skega omrežja. Njihova digitalizacija je odločilen korak na poti k uspešni preobrazbi energetskih sistemov. Zaradi svo­ je dostopnosti lahko v energetsko oskrbo vnesejo stroškovno učinkovitost in trajnost. Visoko­, srednje­ in nizkonapetostna elektroenergetska om­ režja morajo obvladovati spremembe, ki nastajajo zaradi vse večje integracije obnovljivih virov energije in rastoče elektro­ mobilnosti. Medtem ko je mogoče s širjenjem omrežja zagoto­ viti dodatno priključno zmogljivost, lahko učinke spreminjanja smeri toka energije, nihanja obremenitev in napetosti doseže­ mo le z inteligentnimi rešitvami. Pametna postaja z integrirano IoT povezljivostjo (Mindsphere) in pomembnim poudarkom na kibervarnosti je Siemensova rešitev, ki bo prenosno in distri­ bucijsko omrežje pripravila na izzive energetskega prehoda. V njenem ospredju so digitalizacija, dekarbonizacija, decentra­ lizacija in rastoče povpraševanje po energiji. Pametna postaja lahko v svojem celotnem življenjskem ciklu deluje bistveno bolj stroškovno učinkovito. To vključuje tudi transparentnost, fokus na naložbe in hiter odzivni čas za vse dogodke v omrežju, tudi prek oddaljenega vzdrževanja. Hkrati povečuje razpoložljivost, zanesljivost in trajnostni vidik celotne energetske oskrbe ter tako omogoča pomembno dodano vrednost. Energetski sistemi prihodnosti so vse bolj dekarbonizirani, di­ stribuirani in digitalizirani. Ta ključna preobrazba je v polnem zamahu in pomeni širok nabor izzivov za vse deležnike. Uspe­ šen odziv nanje nam bo omogočila le digitalizacija. Zagoto­ vitev, da bo digitalna preobrazba v energetskem sektorju uspela, zahteva odločnost, fleksibilnost in inteligentne naložbe v pametne digitalne tehnologije. To je edini način za obvla­ dovanje trenutnih nalog in dejavno oblikovanje prihodnosti. Naložbe v inovativne tehnologije danes ustvarjajo energet­ ska omrežja, ki so odporna na prihodnost ter jih zaznamujejo zanesljivost, učinkovitost in trajnost. OGLASNO SPOROČILO PAMETNE POSTAJE odločilen korak na poti k uspešni preobrazbi energetskih sistemov Matej Grdadolnik Smart Infrastructure, Siemens, d. o. o. Siemens razvija rešitve za pametno povezovanje energetskih sistemov in stavbne infrastrukture ter tako ustvarja življenjske prostore v korist človeka in okolja. S povezovanjem teh dveh področij bo nastala inteligentna infrastruktura za omrežja, stavbe in industrijo oziroma neke vrste ekosistem, ki se bo intuitivno odzival na potrebe ljudi in hkrati varoval naš planet za bodoče generacije. Vizualni prikaz načrtovane HE Mokrice 28 aktualno naš Stik 29 HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE ŽELIMO ČIMPREJŠNJI PODPIS KONCESIJSKE POGODBE V družbi Holding Slovenske elektrarne (HSE) so ponovno obudili projekt hidroelektrarn na srednji Savi, ki je od leta 2014 zastal. Ustanovili so dve projektni skupini, eno za podpis koncesijske pogodbe in drugo za pripravo in izgradnjo HE. Besedilo: Vladimir Habjan; fotografije: HSE in Vladimir Habjan ot je znano, je vlada avgusta 2013 sprejela sklep o pripravi državne­ ga prostorskega načrta (DPN) za prve tri HE na srednji Savi, to je HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke, ter imenovala delovno skupino za pripravo DPN zanje. HSE je takrat na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor dal pobudo za začetek drugega DPN, in sicer za lju­ bljanski in litijski odsek. Tudi do podpisa koncesijske pogodbe do zdaj še ni priš­ lo. Vse se je ustavilo pri med resorskem usklajevanju. Stanje se je spremenilo letošnjo pom­ lad, saj so na HSE projekt obudili. T o nam je zagotovil mag. Jure Šimic, ki je bil apri­ la imenovan za vodjo projektne skupine za izgradnjo HE. Šimic je dober pozna­ valec projekta, saj je leta 2016 opravil znanstveni magisterij s področja načrto­ vanja HE na srednji Savi, s tem projektom pa se je seznanil že leta 2007, ko je delal še za HSE Invest. Od leta 2014 je zapos­ len na HSE, vključen je bil tudi na projek­ tu spodnje Save, sicer pa je zaposlen v službi za razvoj investicij. Kot je pove­ dal, so v projektni skupini predstavniki tehnične, okoljske, pravne, energetske in ekonomske stroke, tako da pokrivajo širše področje, tako iz HSE kot hčerinske družbe HSE Invest, ki je bila že v pretek­ losti vodilni inženir, in pozna projekt. »Leta 2014 je bil sprejet sklep, da moramo dejavnosti na projektu minimi­ zirati, saj ni prišlo do podpisa koncesijske pogodbe, ki razmejuje dejavnosti med državo kot koncedentom in koncesio­ narjem, to je HSE. Če te razmejitve ni, je tveganje za družbo preveliko. Pozne­ je je večkrat prišlo do usklajevanja med državo in HSE, vendar zaradi političnih dogajanj, pogostih menjav vlad in pos­ ledično menjav delovnih skupin, žal ni­ koli ni prišlo do poenotenega osnutka v medresorskem usklajevanju. Trenut­ no je gradivo usklajeno in tudi minister Andrej Vizjak na Ministrstvu za okolje in prostor je izrazil željo, da bi čim prej priš­ lo do podpisa. Zato smo na HSE znova začeli z dejavnostmi,« je povedal mag. Jure Šimic. Pobuda za nadaljevanje dejavnosti je bila obojestranska, pravi Šimic, tako s strani MOP kot HSE. »Oboji izkazujemo interes, da bi končno podpisali koncesij­ sko pogodbo, saj je treba vedeti, da s tem projektom dosegamo državne cil­ je, ne le z energetskega vidika, pač pa tudi glede blaženja podnebnih spre­ memb, okoljskih vidikov, protipoplavnih ukrepov.« Po besedah Šimica potekajo dogo­ vori tudi z lokalno skupnostjo, kar je v domeni MOP. »Dogovor med nami in projektni skupini so ustanovili v HSE, eno za podpis koncesijske pogodbe, drugo za pripravo in izgradnjo HE za 3 HE na srednji Savi, HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke, je vlada leta 2013 sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta če bo projekt potekal optimalno, bi lahko prvo elektrarno na srednji Savi začeli graditi v roku štirih let 8–10 odstotkov celotne električne energije v Sloveniji bi pomenila izgradnja verige HE na srednji Savi 2 3 4 8-10 % Simulacija videza bodoče HE Suhadol Jure Šimic 30 naš Stik 31 aktualno državo je, da to področje pokriva MOP, ki ureja sporazum in priloge, ki spada­ jo zraven. V večini primerov gre za to, da se morata država in lokalna skup­ nost us kladiti, kateri projekti so primerni, kaj se bo v sklopu večnamenske rabe pro stora umestilo v prostor in kako ter kaj ne. Seveda smo zainteresirani, da je lokalna skupnost zraven in da sodeluje­ mo, brez tega v projekt ne gremo.« Območje koncesije, ki zajema ob­ močje od Medvod do Zidanega Mostu, bosta obravnavala dva DPN, saj je drža­ va želela čim bolj široko zajeti okoljski vpliv vseh ureditev. »Območje od Litije do Zidanega Mostu je reliefno precej drugačno od drugega dela, gre za zelo ozek kanjonski tip, ki ima na eni strani cesto in železnico. Ta del se obravnava ločeno, izvedenih je bilo več dejavnosti, zato gremo s tem delom najprej. Takoj ko bo prišlo do podpisa koncesijske po­ godbe, bo treba izbrati izdelovalca DPN za ta del, študije različic in okoljsko po­ ročilo, ki bodo preverili, kak šne bodo vse dejavnosti, ki jih urejamo s tem pro­ jektom, ki je sicer večnamenski.« Za območje od Litije do Zidanega Mo­ sta je večina strokovnih podlag izdelanih, medtem ko bodo za preostali odsek, torej za območje med Medvodami in Liti­ jo, potrebne še nekatere dodatne. »Ker imamo dva DPN­ja in je območje ve­ liko, bomo najprej začeli dejavnosti na enem, šele potem na drugem. Za prvi del smo najdlje, imamo tudi sklep vlade za začetek, za preostali del smo imeli vse predhodne dejavnosti že narejene, nimamo pa sklepa vlade. S spodnjim odsekom smo začeli, saj obstaja želja, da se na tem odseku čim prej ugotovi, kaj se da in kako urediti celotni prostor tako, da bo mogoča večnamenska raba in bodo doseženi cilji, ki jih ima tudi drža­ va na tem območju«. V preteklosti je bilo ugotovljeno, da je z energetskega vidika optimalna različi­ ca za ljubljanski in litijski odsek sedem HE. Kot je povedal Šimic, to še vedno velja. »Rad bi poudaril, da urejamo širše vodno in obvodno območje koncesije z večnamenskimi ureditvami, in to območ­ je, govorimo od Litije navzgor, je sora­ zmerno nedodelano, ni bilo postop kov in nam ni znano, koga od drugih inves­ titorjev bi to zanimalo. Gledamo na opti­ malno ureditev celotnega območja, šele takrat bomo vedeli, kaj je najprimer neje, koliko različic in za kakšno ener getsko izrabo. Naš cilj je energetsko izrabiti ce­ lotno območje. Koliko HE je to v resnici, je vprašanje. Ali bo šla gradnja gor­ ali dolvodno, je v tem trenutku še odprto vprašanje.« Družba SRESA, ustanovljena za iz­ vajanje gradnje HE na srednji Savi, je v mirovanju, kar se tiče družbenikov, jih v tej fazi še ne bodo kontaktirali. Kot je znano, so deležniki HSE (60), SEL (30) in GEN energija (10 odstotkov). V HSE načr­ tujejo, da bodo sami vodili umeščan­ je v prostor, za kar bo potre bnih precej Šimic, ki pojasni tudi, da bi izgradnja HE na srednji Savi za Slovenijo pome­ nila kar eno dodatno TWh, kar pomeni 8 do 10 odstotkov celotne proizvedene električne energije, z vidika proizvodnje iz OVE pa celo tretjino obnovljivih virov. Na vprašanje, ali bo treba na tem ob­ močju zaradi novih elektrarn okrepiti tudi omrežje, Šimic odgovarja, da to ne bo potrebno, saj so z Elesom že usklajeni. »T a projekt ima že dolgo brado, saj so ga začeli načrtovati že v času okupacije. Pozneje so izdelali projekte, od katerih so nekateri aktualni še zdaj, nekatere pa bo treba delno prilagoditi. Pojavili so se tudi novi dejavniki, blaženje podnebnih sprememb, akumulacijska segrevanja ozračja itd.,« pravi Šimic. Na področju umeščanja v prostor se pripravlja nova zakonodaja, ki naj bi pospešila postopke. Na HSE so s tem seznanjeni, želijo pa si seveda pred­ vsem pohitritve vseh postopkov. »Za­ vedati se je treba, da tri­ do štirikrat dlje umeščamo objekt v prostor, kakor ga gradimo. Gradnja poteka tri leta in pol, tako da lahko seštejemo, da gre za zelo dolgotrajen postopek. Zato bi bilo nujno treba postopek poenostaviti. V tujini, kjer imajo enako evropsko za­ konodajo, velja ravno obratno, gradnja je skoraj trikrat daljša kot umeščanje,« pove Šimic. Kakšna pa so realna pričakovanja glede nadaljevanja tega projekta? »Le­ tos je ključen podpis koncesijske po­ godbe in je vse vezano na to. Takoj ko bo ta podpisana, lahko začnemo z de­ javnostmi. Najprej moramo izbrati izva­ jalca DPN in okoljskega poročila, temu primerna bo časovnica. Če bi projekt potekal optimalno, bi lahko v štirih letih začeli graditi prvo hidroelektrarno,« je sklenil mag. Jure Šimic. sredstev, pokrili pa jih bodo iz lastnega poslovanja. Glede same gradnje bodo šele ob sprejetem DPN videli, kateri viri bodo najprimernejši in kateri bodo na voljo, ter bodo tudi šele takrat naredili finančno konstrukcijo. Izgradnja HE na srednji Savi bi moč­ no povečala delež proizvodnje OVE v Sloveniji. »HSE si s tem projektom želi dolgo ročno zagotoviti učinkovito in okolju prijazno električno energijo, pri čemer moramo vedeti, da je odsek srednje Save največji še neizrablje­ ni vir obnovljive energije v Sloveniji. Če bi to energijo želeli nadomestiti s sončnimi elektrarnami, bi potrebovali območje v velikosti kar 1.000 nogomet­ nih igrišč, pri čemer pa ne govorimo le o količini energije, ampak tudi o njeni kakovosti. Vemo, da imajo hidroelek­ trarne precej bolj kakovostno energijo in prednostno pomagajo energetskemu sistemu, medtem ko ga sončne elek­ trarne obremenju jejo,« pravi mag. Jure 32 naš Stik 33 aktualno TEŠ PROJEKT SOSEŽIGA GRE NAPREJ Spodbudni rezultati iz okoljskega poročila so razlog, da v TEŠ nadaljujejo postopke za pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Besedilo in fotografije: Brane Janjić ermoelektrarna Šoštanj je konec junija na Agencijo RS za okolje po­ slala poročilo o vplivih na okolje načrtovanega projekta sosežiga goriva SRF, pri čemer pričakujejo, da bi poskus­ ni sosežig v bloku 6 lahko začeli izvajati v zadnjem četrtletju prihodnjega leta. Kot je na predstavitvi projekta sosežiga poudaril generalni direktor TEŠ dr. Viktor Vrečar, bi osnovnemu energentu lignitu v man­ jšem deležu dodajali nadomestno trd­ no gorivo (angl. SRF – solid recovered fuel), pripravljeno iz nenevarnih odpad­ kov po strogo določenih pravilih, s čimer bi precej izboljšali okoljske in ekonomske parametre termoelektrarne Šoštanj, upo­ raba nadomestnega goriva pa ima tudi širši družbeni pozitiven učinek. Dr. Viktor Vrečar je znova poudaril, da pri TEŠ ne gre za sežig odpadkov, temveč za sosežig nadomestnega goriva z oznako SRF, s čimer v TEŠ sledijo dobrim praksam v drugih evropskih termoelektrarnah, ki ob opuščanju izrabe fosilnih goriv iščejo na­ domestna goriva za ohranitev dragocenih energetskih lokacij ob upoštevanju na­ jstrožjih okoljskih omejitev. Uporaba take­ ga goriva pomeni tudi sledenje zavezam in smernicam iz pariškega podnebnega sporazuma in pomemben korak k nadal­ jnjemu zmanjševanju izpustov toplogred­ nih plinov. Študije so potrdile, da lahko v Šoštanju izvajajo sosežig na okoljsko popolnoma sprejemljiv način, še več, iz­ pusti CO 2 naj bi se še bistveno zmanjša­ li, vrednosti drugih emisij, prisotnih že pri SOSEŽIG BO POTEKAL LE V BLOKU 6 Zaradi težnje k uporabi najsodobnejših tehnologij sosežiga so se v TEŠ odloči­ li, da ga bodo izvajali le v bloku 6, ki je že opremljen z najsodobnejšimi načini čiščenja dimnih plinov. Kot je povedal di­ rektor TEŠ Mitja Tašler, bo sam transport nadomestnega goriva potekal v zaprtih tovornjakih, in sicer do bloka 6, kjer se bo to gorivo s sistemom podtlaka odmerja­ lo v vmesne zalogovnike oziroma tlačne posode in nato v kotel, kjer bo prihajalo do mešanja z lignitom, pri čemer bo ves postopek potekal v zaprtem sistemu. Kot rečeno, so pri študiji potencialnih vplivov sosežiga na okolje upoštevali vso veljav­ no slovensko in evropsko zakonodajo ter tudi smernice, povezane z uporabo prihajajočih tehnologij, pri čemer je bilo potrjeno, da se merodajne emisije pri dodajanju do šestih odstotkov masne­ ga deleža goriva na leto oziroma desetih odstotkov energijske vrednosti, bistve­ no ne spremenijo in se nekatere vred­ nosti celo zmanjšajo, druge pa ostanejo na enaki ravni. Ob tem, je dejal dr. Vik­ tor Vrečar, naj bi mejne vrednosti, ki vel­ jajo za TEŠ, v prihodnje še zaostrili in nekaterim rednim dosedanjim meritvam vplivov dodali še nove. Kot je pojasnil pooblaščenec za varst­ vo okolja v TEŠ Egon Jerač, se mejne vrednosti določijo na podlagi mešalne­ ga razmerja in izpustov dimnih plinov, ki nastanejo ob uporabi obeh goriv, pri čemer so za modeliranje spremljali dve časovni obdobji do leta 2023, pri čemer se je pokazalo, da TEŠ že danes izpol­ njuje zahteve, ki bodo veljavne šele čez tri leta. Na modeliranem območju v ve­ likosti 15 x 15 kilometrov v okolici TEŠ je bilo na površinah v velikosti nogomet­ nega igrišča izračunana celoletna kon­ centracija emisij, ki se bodo pojavljale, oziroma je bilo po kriteriju spremljan­ ja ključnih parametrov, kot so CO 2 , SO 2 , NOx, svinec, delci PM10 in tudi določenih kovin (kadmija, arzena, živega srebra), skup no obdelanih kar deset tisoč takih lokacij v bližini TEŠ, pri čemer na nobeni od teh lokacij ni bila presežena vrednost nobenega navedenega parametra. Študija o vplivih na okolje se je sicer poleg s kakovostjo zraka ukvarjala tudi z drugimi okoljskimi vplivi, kot so vpliv na površinske vode, hrup, količino ostankov in podobno, in tudi vsi ti vplivi sosežiga so bili v študiji prepoznani kot nebistve­ ni. Egon Jerač je še povedal, da bodo strogo spremljanje izpustov in kakovosti goriva izvajali že ob sprejemanju tovora od posameznih dobaviteljev, na sedanjih merilnih točkah (teh je v okolici TEŠ osem in ena je mobilna) pa bodo dosedanjim meritvam dodali še nove in za nekatere ključne parametre povečali tudi frekven­ co merjenj. Drugače naj bi bilo potencial­ nih dobaviteljev nadomestnega goriva za TEŠ v Sloveniji kar nekaj, bodo pa morali nekateri med njimi, če bodo žele­ li sodelovati s TEŠ, še pred tem izvesti določene posodobitve opreme, da bodo lahko izpolnili vse tehnične zahteve TEŠ glede kakovosti goriva. uporabi samo lignita, pa se ne bi bistve­ no spremenile. Študije tudi kažejo, da bi bile koncentracije vseh evidentiranih onesnaževal v primeru sosežiga nižje od predpisanih mejnih vrednosti emisij, ki jih za sosežig predpisujejo sloven ska zakonodaja in ekvivalentni predpisi EU. Povedano konkretneje, letne emisije CO 2 bi se ob uvedbi sosežiga goriva SRF v predvidenem obsegu glede na sedanje izpuste TEŠ zmanj šale za približno 156 tisoč ton, pri čemer bi zaradi bistveno višje kurilne vrednosti nadomestnega goriva potrebovali tudi manjšo količino premo­ ga. Pozitivne ugotovitve poročila o vpliv­ ih sosežiga na okolje so bile po besedah dr. Vrečarja tudi osnova za odločitev, da ta projekt nadaljujejo. Zaradi spodbudnih ugotovitev okoljskega poročila smo se odločili, da projekt nadaljujemo. Zaveza korektnega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, katerega rezultat je odločitev o sosežigu le v bloku 6, ostaja tudi vnaprej. Upamo, da jih bomo s strokovnimi podlagami uspeli prepričati, da gre za smotrn razvoj Termoelektrarne Šoštanj in tudi širše regije. 6 - 10 milijonov Vrednost projekta je grobo ocenjena na med 6 in 10 milijoni evrov, pravo oceno bo mogoče dati šele po izvedbi javnih naročil za posamezne sklope. 25 Gorivo naj bi v TEŠ pripeljalo do največ 25 tovornjakov na dan. 160 ton V TEŠ naj bi na leto k lignitu dodali do 160 ton goriva SRF. V Evropi je delujočih še 284 termoelektrarn in vse ob usmeritvi opuščanja fosilnih goriv iščejo možnosti uporabe alternativnih goriv. Energetskih termolokacij je po svetu toliko, da jih ne bo mogoče nadomestiti samo z obnovljivimi viri, investicijam v jedrske elektrarne pa so se nekatere države že odpovedale, tako da povsod poteka intenzivno iskanje alternativnih možnosti. dr. Viktor Vrečar Generalni direktor TEŠ Mitja Tašler Direktor TEŠ 34 aktualno naš Stik 35 AGENCIJA ZA RADIOAKTIVNE ODPADKE ODLAGALIŠČE NSRAO V VRBINI NA SEZNAMU PREDNOSTNIH NALOŽB O gradnji odlagališča nizko- in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Vrbini se govori že od leta 2009, ko je bila zanj sprejeta uredba o državnem prostorskem načrtu. Glede na potek dogodkov se zdi, da je gradnja končno pred vrati. Projekt je v fazi pridobivanja okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja. Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) predvideva, da bodo gradbeno dovoljenje pridobili v začetku prihodnjega leta, potem naj bi se začela tudi gradnja, ki bo predvidoma trajala tri leta. Besedilo: Janja Ambrožič; fotografija: Vladimir Habjan v Vrbini odlagali samo slovenski odpadki, druga različica pa je predvidevala, da bi tam končali vsi odpadki iz NEK (tudi hrvaš­ ka polovica). Zdaj se Hrvati pripravljajo na gradnjo svojega centra za skladiščenje ra­ dioaktivnih odpadkov, ki naj bi ga do leta 2024 uredili v nekdanji vojašnici Čerkezo­ vac blizu meje z Bosno in Hercegovino. V Vrbini je predviden koncept odla­ ganja radioaktivnih odpadkov v silose, ki združuje lastnosti odlagališč površinske­ ga tipa in podzemnih odlagališč. Radio­ aktivne odpadke bodo vložili v kovinske sode, več sodov v betonske zabojnike, te pa v silose, umeščene v za vodo slabo prepustne zemeljske plasti pod nivo pod­ talnice. Odlagališče so projektirali tako, da bodo lahko v njem odložili vse vrste NSRAO, nastale v Sloveniji. Odlaganje je predvideno v dveh fazah: med letoma 2024 in 2027 bodo odložili zdaj skladiščene NSRAO iz obratovanja in iz drugih virov, v drugi fazi, od leta 2050 do leta 2058, pa preostanek NSRAO iz obra­ tovanja NEK skupaj z NSRAO iz razgrad­ nje NEK. Med letoma 2028 in 2049 bo odlagališče mirovalo, leta 2058 se bodo začeli postopki za njegovo razgradnjo. Zaprli ga bodo predvidoma leta 2059, ko se bo začelo obdobje dolgoročnega na­ dzora in vzdrževanja. SKLAD ZA RAZGRADNJO NEK Gradnja in obratovanje odlagališča se fi­ nancirata iz sredstev Sklada za razgrad­ njo NEK ter državnega proračuna za tisti del odpadkov, ki ne izvirajo iz NEK. Skup­ na vrednost investicije znaša 184,2 mili­ jona evrov (z DDV), predvideni skupni stroški obratovanja v obdobju od 2024 do vključno 2058 pa 286 milijonov evrov. Skupni stroški investicije (vključno s stroš­ ki razgradnje in zapiranja odlagališča) in obratovanja odlagališča so ocenjeni na 470,2 milijona evrov. »Iz primerjave stroškov gradnje objek­ tov in naprav odlagališča in obratovanja odlagališča z nekaterimi tujimi odlagališči je mogoče zaključiti, da je slovenski projekt odlagališča stroškovno primerljiv s tujimi oziroma ugodnejši in da ni neupravičenih odstopanj od evidentiranih trendov stroš­ kovne učinkovitosti,« pravijo na ARAO. Do konca lanskega leta je bilo za izvedbo projekta odlagališča NSRAO namenjenih 91,7 milijona evrov, od tega je Sklad NEK prispeval 86,1 milijona (93,8 odstotka). RADIOAKTIVNI ODPADKI V SLOVENIJI V Sloveniji imamo majhen jedrski program, ki obsega jedrsko elektrarno, raziskovalni reaktor, Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov (CSRAO) za skla diščenje radio­ aktivnih odpadkov, ki na stajajo v industri­ ji, raziskavah in medicini (mali povzročitelji) ter odlagališče nizko­ in srednjeradioak ­ tivnih odpadkov v fazi gradnje, poleg tega pa še odlagališči rudarske in hidrometa­ lurške jalovine iz zaprt ega rudnika urana na Žirovskem vrhu. Vsako leto pri nas nastane okoli 40 kubičnih metrov NSRAO, približno 95 odstotkov v NEK, ostalo pa pri malih povz­ ročiteljih v medicini, industriji in razisko­ valno­izobraževalnih ustanovah, vključno z raziskovalnim reaktorjem Triga Mark II. Vse NSRAO, ki nastajajo v NEK, zdaj skla­ diščijo na lokaciji elektrarne, odpadke malih povzročiteljev pa v CSRAO v Brin­ ju pri Ljubljani. Ob sedanji praksi ravnan­ ja z radioaktivnimi odpadki bo skladiščna zmogljivost CSRAO zadostovala do kon­ ca veljavnosti obratovalnega dovoljen­ ja leta 2028 ali dlje, saj je premestitev in odlaganje NSRAO iz CSRAO v odlaga­ lišče NSRAO Vrbina Krško načrtovana z začetkom rednega obratovanja tega odlagališča. Treba je omeniti, da volu­ men NSRAO z različnimi metodami, kot so stiskanje, superkompaktiranje, sušenje, sežiganje in taljenje, še dodatno zmanj­ šujejo. Konec lanskega leta so v NEK skladiščili 2.274 kubičnih metrov radio­ aktivnih odpadkov oziroma le tri kubične metre več kot leto prej. Ocenjujejo, da imajo dovolj prostora do leta 2023. V NEK nastaja tudi izrabljeno gorivo, ki ga shranjujejo v posebnem bazenu. V njem je na voljo 1.694 celic, konec leta 2019 je bilo tam shranjenih 1.323 gorivnih elementov. Pozneje je predvideno pasiv­ no suho skladiščenje na območju elek­ trarne. lada je projekt odlagališča NSRAO uvrstila na seznam pred­ nostnih investicij, zato na ARAO pričakujejo, da bodo postopki ste kli hitreje oziroma v skladu s terminskim planom. »Postopki za umeščanje in načrtovanje jedrskih objektov so zaradi vključevanja jedrske in sevalne varno­ sti, ki je zelo pomembna, nekoliko daljši od postopkov za 'običajne' objekte. Za njihovo uspešno izvedbo sta ključna in­ teres in zavzetost vseh deležnikov,« so izpostavili na ARAO, kjer že pripravljajo razpis za izvajalca gradnje. SAMO ZA SLOVENSKE ODPADKE Najprej sta bila pripravljena dva scenarija. Po prvem, ki ga uresničujejo zdaj, se bodo 470,2 40 m 3 milijona evrov je ocenjena vrednost investicije, obratovanja, zapiranja in razgradnje odlagališča NSRAO v Vrbini NSRAO prispeva NEK NSRAO nastane vsako leto v Sloveniji 95 % PROSTORNINA RADIOAKTIVNIH ODPADKOV V SKLADIŠČU NEK 500 1.000 prostornina (m 3 ) leto stiskanje sežig sežig taljenje superkompaktiranje superkompaktiranje 1982 1994 1986 1998 1990 1983 1995 1987 1999 1991 1984 1996 1988 2000 2001 2010 2011 2015 2012 2016 2013 2017 2014 2018 2019 2004 2007 2002 2005 2008 2003 2006 2009 1992 1985 1997 1989 1993 2.000 3.000 1.500 2.500 0 36 naš Stik 37 aktualno ELES V RTP DIVAČA VZPOREDNO V TEKU DVA VELIKA PROJEKTA V RTP Divača od leta 2018 potekajo obsežnejša dela na dogradnji in rekonstrukciji celotnega stikališča, hkrati pa tudi projekt pametnih omrežij SINCRO.GRID z vgradnjo kompenzacijskih naprav (regulacijske dušilke in kondenzatorja). Besedilo: Polona Bahun; fotografije: arhiv ELES okviru dogradnje in rekon­ strukcije RTP Divača bo v celoti zamenjana sekundarna oprema vodenja, zaščite in meritev v 400, 220 in 110 kV delu stikališča. Nameščen je bil še en 400/110 kV transformator z močjo 300 MVA ter pripadajočima 400 in 110 kV poljema, saj zaradi povečanih potreb Pri­ morske po električni energiji in izgradnje ČHE Avče en sam 400/110 kV transfor­ mator z močjo 300 MVA ni več zagotavl­ jal zanesljivega obratovanja. Prav tako bo zamenjana stikalna oprema (odk­ lopniki) v večini obstoječih 110 kV polj. Dela potekajo fazno, saj mora stikališče kot celota ves čas nemoteno obratova­ ti. Poleg tega dela potekajo fazno tudi zato, ker so znotraj celotnega gradbišča kabelsko povezavo, novo relejno hiško, sekundarno opremo vodenja in opremo lastne rabe. Vsa ta dela so bila povezana na novo transformacijo in so intenzivne­ je potekala od poletja 2018 do začetka septembra lani. V okviru projekta so se primarno načrtovali dogradnja transformatorja ter dogradnja in rekonstrukcija celotnega sti­ kališča, in sicer vgradnja novega transfor­ matorja 400/110 kV in rekonstrukcija 400, 220 in 110 kV dela stikališča ter vgrad nja regulacijskih kompenzacijskih naprav. Zamenjava večine primarne opreme je bila potrebna, ker se ji je življenjska doba že iztekla. Ker je RTP Divača že razmero­ ma staro stikališče, so ob začetku del ugotovili, da bi bila potrebna zamenjava tudi sekundarne opreme na vseh nape­ tostnih nivojih, pojasnjuje vodja projekta Jernej Majcen. To je tudi najobsežnejša zamenjava sekundarne opreme v Eleso­ vih stikališčih naenkrat. Dela so poteka­ la tako, da so vso sekundarno opremo najprej kupili, potem pa so se izdelale omare vodenja, zaščite in meritev ter ko­ munikacijske omare. Zamenjava sekundarne opreme po­ teka po posameznih poljih. Izvede­ na je bila že zamenjava na 220 kV in 400 kV nivojskem delu stikališča. Z zamenjavo sekundarne opreme v 110 kV delu stikališča so približno na polovici, dokončali pa naj bi jo do pomladi prihod­ njega leta. Vzporedno poteka zamenja­ va visokonapetostne opreme, večinoma odklopnikov, ki so že precej dotrajani. Ker ne morejo delati na več poljih hkrati, dela potekajo tako, da polje izklopijo ter zamenjajo primarno in sekundarno opre­ mo. Vmes polje z začasnimi 110 kV kabli prevežejo v novo polje, ki ga uporabijo za nemoteno napajanje odjemalcev. Po približno mesecu in pol oziroma dveh mesecih, odvisno od obsega del, polje zopet vklopijo v obratovanje. Po ocenah Jerneja Majcna bodo dela zaključili do prihodnje pomladi. S tem bosta primarna in tudi sekundarna opre­ ma pripravljeni za nemoteno obratova­ nje za naslednjih 20 do 30 let. Eles bo z rekonstrukcijo in dogradnjo stikališča zagotovil nemoten pretok električne energije iz prenosnega v distribucijski sistem in naprej do odjemalcev, kar je tudi njegovo osnovno poslanstvo. REGULACIJSKA DUŠILKA ŽE USPEŠNO OBRATUJE Kot rečeno, na isti lokaciji vzporedno poteka tudi projekt SINCRO.GRID. Vgra­ jene so bile prve kompenzacijske naprave. V juniju je bila z zagonskimi in funkcional­ nimi preizkusi v obratovanje vklopljena regulacijska dušilka (400 kV, –150 MVAr), za katero je bila pogodba podpisana leta 2018, temelj pa je bil postavljen lan­ sko jesen. Gre za prvo tovrstno napravo v Sloveniji, kar je novost in s tem velik izziv za vse sodelujoče v projektu. Kondenza­ torska enota MSCDN 400 kV (100 MVAr) pa bo obratovala v zadnji četrtini letošnje­ ga leta. Prav tako kot dušilka je tudi kon­ denzator novost v slovenskem prostoru. Napravi omogočata uravnavanje na­ petostnega profila z jalovo energijo, kar pomeni, da dušilka lahko znižuje previ­ soke napetosti, kondenzator pa pomaga vzdrževati napetostni profil. Za dušilko je bilo treba dograditi transformacijo na 400 kV, za katero je bilo treba nare­ diti tudi novo 400 kV polje in podaljšati 400 kV zbiralke na platoju. Topologija omrežja in razmere v om­ režju so v zadnjih letih povzročale, da so bile napetosti v omrežju, predvsem ponoči in ob vikendih v času manjših obremenitev, previsoke ter so presegale meje, določene v sistemskih obratoval­ nih navodilih. Ta problem je bil zaznan na Hrvaškem in tudi v Sloveniji, in to je bil tudi eden od razlogov za projekt SINCRO.GRID. Ko bodo vsa dela na podlagi grad­ benega dovoljenja končana, bo sledil tehnični pregled, na podlagi uspešno opravljenega tehničnega pregleda pa bodo pridobili uporabno dovoljenje, kar naj bi bilo v prihodnjem letu. Eles bo z rekonstrukcijo in dogradnjo stikališča zagotovil nemoten pretok električne energije iz prenosnega v distribucijski sistem in naprej do odjemalcev. Vrednost tega dela investicije znaša med 19 in 20 milijoni evrov. Glavnino stroškov, nekaj več kot pet milijonov evrov, ustvarita transformatorja, velik del pa k stroškom prispeva tudi sekundarna oprema. manjša delovišča ter si v Elesu ne želijo poškodb pri delavcih in zaposlenih. Zato so naredili podroben varnostni načrt ter z njim določili, kje in kaj se lahko dela. Da en sam 400/110 kV transforma­ tor z močjo 300 MVA ne zagotavlja več zanesljivosti obratovanja, se je pokazalo leta 2016, ko se je transformator okvaril in se je sistem nekajkrat znašel na meji obratovanja. Kot pojasnjuje vodja tega projekta v Elesu Jernej Majcen, je bil na srečo nov transformator že naročen in je v roku pol leta lahko zamenjal okvarjenega. Vendar pa ELES s tem zanesljivosti oskrbe odje­ malcev ni rešil, zato so naročili še dru­ gega, ki redno obratuje od 6. septembra lani, s čimer so vzpostavili zanesljivo obratovanje. Da so sam transformator lahko vgra­ dili, je bilo treba podaljšati 400 kV zbi­ ralke, zgraditi novo 400 kV polje in novo 110 kV polje. Ker sta stikališči na različnih ravneh, je bilo treba zgraditi še 110 kV 38 naš Stik 39 aktualno ELEKTRO LJUBLJANA ZA ELEKTROM LJUBLJANA ENO NAJPLODNEJŠIH LET Družba Elektro Ljubljana je poslovno leto 2019 sklenila s čistim dobičkom v višini 13,9 milijona evrov. Raven naložb je bila najvišja v zadnjih desetih letih in je dosegla nekaj manj kot 40 milijonov evrov, kar je sedem odstotkov več od pričakovanih ciljev. Besedilo: Polona Bahun; fotografije: Janja Ambrožič ot je na predstavitvi poslovanja družbe v preteklem letu poudar­ il predsednik uprave Elektra Lju­ bljana mag. Andrej Ribič, je za družbo še eno uspešno leto, ki so ga skleni­ li z najvišjo ravnjo investicij v zadnjih desetih letih. Med največjimi investici­ jami so bile obnova RTP Hrastnik, prva faza gradnje daljnovoda 2 x 110 kV RTP Grosuplje–RTP Trebnje, zaključek del na 2 x 110 kV kablovodu trase Brš­ ljin–Gotna vas in obnova RP Kočevska Reka. Na srednje­ in nizkonapetostnem nivoju je bilo 109 zgrajenih in obnov­ ljenih 109 transformatorskih postaj, zgrajenih in obnovljenih je bilo 148 ki­ lometrov srednjenapetostnih vodov v nadzemni ali kabelski podzemni iz­ vedbi ter 107 kilometrov nad zemnega in podzemnega nizkonapetostnega omrežja. Družba nadaljuje tudi naložbe v sistem naprednega merjenja. V sistem je bilo tako lani na novo vključenih 30.994 naprednih števcev električne energi­ je, skupno že 208.034 merilnih mest, kar pomeni 61 odstotkov vseh merilnih naprav na oskrbovanem območju Elek­ tra Ljubljana. Izvršni direktor računovodsko­ finan­ čnih storitev mag. Marjan Ravnikar je ob predstavitvi lanskih poslovnih rezultatov izpostavil, da je družba tudi v letu 2019 poslovala odlično, kar izkazuje čisti do­ biček v višini nekoliko manj kot 14 milijon­ ov evrov in je v primerjavi z načrtovanim večji za kar 1,9 milijona evrov oziroma 12 odstotkov. Prihodki so bili od načrtovanih večji za šest odstotkov, predvsem zara­ di večjih prihodkov na tržnem segmen­ tu. Družba je ustvarila nekoliko manj kot 46 milijonov evrov bruto denarnega toka iz poslovanja, kar je za sedem odstot­ kov več od načrtovanega. Investicijska vlaganja so za osem odstotkov presegla načrtovana. Kljub intenzivnemu investici­ jskemu ciklu in nekoliko večjim izdatkom v povečani obratni kapital družbe, jim je uspelo tudi v preteklem letu ohraniti fi­ nančno stabilnost družbe. Dodatno so zmanjšali skupno zadolženost in zadrža­ li ugodno razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA na stabilnem količni­ ku 1,9. Prav tako so bili zaradi še vedno zelo ugodnih razmer na trgu manjši tudi finančni odhodki za obresti od posojil. Družba je izkazala visoko stopnjo učinko­ vitosti, saj je dodana vrednost na zapos­ lenega tudi v preteklem letu presegla 94.000 evrov na zaposlenega, kar jo uvršča v vrh najučinkovitejših družb v Slo­ veniji in tudi širše. KLJUB UVEDBI PLAČILA ZA POLNJENJE VOZIL SE ŠTEVILO UPORABNIKOV ŠE VEDNO POVEČUJE Elektro Ljubljana še vedno upravlja na­ jvečjo mrežo polnilnic za električna vo­ zila Gremo na elektriko. Za storitev, ki je bila deset let brezplačna, so pred enim letom uvedli zaračunavanje. Kot je povedal svetovalec uprave dr. Jurij Curk, kljub plačljivemu polnjenju opažajo trend rasti uporabe električnih vozil. Razlog za to je po njegovem mnenju dejstvo, da električna vozi­ la postajajo uporabna za vsakodnev­ no rabo. Število uporabnikov mreže polnilnic se je tako povečalo za skoraj 60 odstotkov, in sicer z okoli 3.800 na okoli 5.500. V prvih devetih letih delova nja mreže polnilnic so skupno zabeležili 90.000 polnjenj, samo v zad­ njem letu jih je bilo skoraj 49.000. Šte­ vilo sej polnjenja se je sicer zmanjšalo, poraba ener gije pa se je povečala. Sistem Gremo na elektriko se širi tudi z vstopanjem novih partnerjev, med njimi so občine in distributer­ ji ter ponudniki storitev polnjenja. Z neka terimi ponudniki v tujini že imajo sklen jeno partnerstvo, v prihodnos­ ti pa načrtujejo tudi možnost polnjenja v tujini z aplikacijo Gremo na elektriko. Razmišljajo tudi o uvedbi še neka­ terih drugih novosti, kot so fleksibilne tarife, prilagajanje porabe, polnjenje službenih vozil in polnjenje med delom in v večstanovanjskih zgradbah. OSKRBA ODJEMALCEV Z ELEKTRIČNO ENERGIJO V ČASU EPIDEMIJE NEMOTENA Ob predstavitvi lanskih rezultatov poslovanja so v Elektru Ljubljana spregovorili tudi o vplivu epidemije koronavirusa na letošnje naložbe in porabo električne energije. Kot je dejal mag. Andrej Ribič, se je tako kot v času žledoloma leta 2014 tudi pri tokratni epidemiji pokazalo, kako pomembna dobrina je električna energija. Ker so morali ves čas zagotavljati nemoteno oskrbo z električno energijo bolnišni­ cam, gospodinjstvom zaradi šolanja od doma in dela na domu ter industriji, so vse izklope zaradi nujnih vzdrževalnih del izvajali v popoldanskem času ali ponoči, nenujne naložbe pa preložili. Vpliv epidemije se v Elektro Ljublja­ na kaže v zmanjšanem obsegu del na srednje­ in nizkonapetostnih objek ­ tih, še bolj pa se bo pokazal v prihod­ nje, ko bodo morali zaradi zmanjšane priznane donosnosti na sredstva na letni ravni obseg investicij zmanjšati za dva milijona evrov. Glede gibanja porabe električne ener gije v mesecih epidemije, torej od marca do maja, so v družbi v četrtem tednu sprejetih ukrepov zaznali 18­od­ stotni upad porabe, predvsem zaradi sprememb v delovnih procesih indu­ strije. Po drugi strani se je v drugem tednu izvajanja ukrepov povečala po­ raba v gospodinjskem in maloposlov­ nem segmentu. Povedano drugače, med epidemijo so zaznali desetod­ stotni upad porabe glede na povpreč­ no porabo preteklih treh let v enakem obdobju. Tako so njihovi odjemalci januarja porabili 2,2 odstotka več in februarja 3,7 odstotka več električne energije kot prejšnja leta. Marca je nato sledil štiriodstotni padec in aprila skoraj 12­odstotni. Po prepričanju mag. An­ dreja Ribiča se do konca leta ne bomo vrnili na raven izpred leta dni. Upa pa, da kriza vendar ne bo imela tako hudih posledic, kot jih napovedujejo nekateri strokovnjaki. POSLOVANJE ELEKTRA LJUBLJANA V LETU 2019 86,8 milijona evrov 94.000 evrov 13,9 milijona evrov 846 39,8 milijona evrov 877.170 evrov čisti prihodki od prodaje dodana vrednost na zaposlenega čisti poslovni izid zaposleni investicijska vlaganja investicije v okolje naš Stik 41 40 aktualno ELEKTRO PRIMORSKA IZOLACIJSKE KAPE BODO ZAŠČITILE VELIKE UHARICE Velika uharica je največja vrsta sove v Evropi, saj lahko samice, ki so nekoliko večje od samcev, čez krila merijo tudi več kot poldrugi meter. Ta karizmatična sova živi tudi v Sloveniji in velja za ogroženo vrsto. Veliko nevarnost ji predstavljajo daljnovodi, kjer je zlasti v preteklosti pogosto prihajalo do električnih udarov. S projektom Za Kras, v katerem sodeluje tudi Elektro Primorska, se bodo razmere bistveno izboljšale. Besedilo: Janja Ambrožič; fotografiji: Janja Ambrožič, Elektro Primorska venije za varstvo narave, Društvo za opa­ zovanje in proučevanje ptic Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Občina Divača. Različni naravovarstveni ukrepi v skup­ ni vrednosti skoraj 3,2 milijona evrov bodo pripomogli k izboljšanju stanja treh najbolj ogroženih habitatnih tipov ter s tem pripo­ mogli k ohranjanju 27 ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na Krasu. Naloga Elektra Primorska je zaščititi dele pod napetostjo na betonskih podporah in ob morebitnem dotiku ptic onemogočiti, da bi zaradi elek­ tričnega udara poginile. Najbolj ogrožene so že omenjene velike uharice. NEVARNI BETONSKI DROGOVI »Konec leta 2015 nas je obiskal pred­ stavnik DOPPS Tomaž Mihelič in nas seznanil s problematiko velike uharice na Krasu. Osvetlil nam je temnejšo plat naših 20 kV daljnovodov, s katerimi oskrbujemo odjemalce. Večinoma so ti daljnovodi iz­ vedeni z betonskimi drogovi, ki jih odliku­ je velika odpornost na vremenske vplive, hkrati pa so izjemno nevarni za ptice,« je pojasnil vodja projekta David Smrdel in dodal, da glavo droga z betonsko kon­ zolo v obliki delte ptice ujede izkoriščajo za prežanje na plen. Še zlasti rade se za­ držujejo na drogovih, ki stojijo na travni­ kih, njivah in ob gozdovih. Težava nastopi pri vzletanju ali pristajanju, ko ptica razpre krila tako, da se dotakne enega ali dveh vodnikov in hkrati ozemljene konzole ozi­ roma stebra betonskega droga. V tem primeru pride do tako imenovane elek­ trokucije ptice, ki navadno mrtva obleži pod stebrom. »Ptice se kot druga živa bitja učijo dru­ ga od druge in nekatere so se naučile, da so betonski drogovi nevarni, pri veliki uharici je težava v tem, da lovi sama in se drugi pripadniki vrste v primeru tragične­ ga konca ne morejo ničesar naučiti, ker tega ne vidijo,« je težavo osvetlil Smrdel. Da bi družba Elektro Primorska pomagala pri ohranitvi vrste, so jih povabili k projek­ tu Za Kras. DELALI TUDI S POMOČJO PLEZALK V okviru projekta so v Elektro Primorska imenovali projektno skupino, ki je mora­ la najprej ugotoviti, kakšno je dejansko stanje na terenu, in popisati vse nevar­ ne drogove s pripadajočo opremo 20 kV daljnovodov na območju Distribucijske enote Sežana, ki ga projekt zajema. Mora­ li so najti ustrezno tehnično rešitev, zato so se posvetovali s projektanti, refere nti in vodji nadzorništev. S to problematiko so se v preteklosti v tej distribucijski eno­ ti že ukvarjali, vendar ne tako sistematič­ no, čeprav je to vendarle pomenilo, da so imeli že kar nekaj izkušenj. Zavedali so se, da bo imela pri izbo­ ru tehnične rešitve pomembno vlogo izpostavljenost terena kraški burji, upo­ števali so tudi informacije iz priročnika Pticam prijazni zračni vodi, ki ga je izdal DOPPS. Sledila sta popis del in materia­ la, ocena stroškov, hkrati so morali uskla­ diti delo, ki je posledično prineslo motnje odjemalcem električne energije. Družba Elektro Primorska mora zaščititi dele pod napetostjo na 1.254 drogovih – stojnih mestih, kar v naravi predstavlja 110 kilometrov daljnovodov. Po investicijskem programu to pomeni slabih 635 tisoč ev­ rov. Na terenu so začeli delati februarja lani, pred dobrim mesecem pa so zaščiti­ li še zadnje drogove. Večinoma so si po­ magali s tovornimi vozili s platformo, ko pa so delali na težje dostopnih mestih, ni šlo drugače kot s plezalkami. Odgovorni vodja del v tem projek­ tu Darjo Kocjan je pojasnil, da je bilo načrto vanje odklopov zelo zahtevno. Po eni strani zaradi zasebnikov, ki za oprav­ ljanje dejavnosti nujno potrebujejo elek­ triko, kmetov, ki predvsem pred košnjo ne bi bili zadovoljni, če bi jim potepta­ li travo. Odvisni so bili tudi od vremena, letos spomladi pa jim je načrte prekrižal še koronavirus, zaradi katerega so morali delo za dva meseca prekiniti. Smrdel je na koncu povedal, da se je kot največja težava projekta izkazalo uveljavljanje upravičenih stroškov Elek­ tra Primorska. »Ugotavljam, da imajo več­ ja podjetja, med katera nedvomno spada tudi naša družba, zaradi svojega ustro­ ja velike težave pri uveljavljanju stroškov dela. Pogodbe o zaposlitvi temeljijo na kolektivnih pogodbah, ki zahtevajo do­ datna dolgotrajna pojasnjevanja in to­ lmačenja kontrolorjem. Zato v primeru uveljavljanja stroškov dela predlagam do­ datne zaposlitve za čas trajanja projekta, delavci pa naj imajo sklenjene individu­ alne pogodbe.« ružba Elektro Primorska se je sep­ tembra 2017 kot eden od partner­ jev vključila v projekt Zagotavljanje primerne rabe kraških travišč in ostenij za ohranjanje izbranih habitatnih tipov in vrst na območju Nature 2000 – Kras, na kratko Za Kras. Gre za naravovarstveni projekt, ki je namenjen izboljšanju stan­ ja evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov na območju Nature 2000 – Kras, ki ga sofinancirata Evropska unija in Repub­ lika Slovenija, ter se bo iztekel konec julija prihodnje leto. Nosilec je Regijski park Škocjanske jame, poleg Elektra Primorska pa sodelujejo še Zavod Republike Slo­ 3,2 milijona evrov je namenjenih projektu Za Kras 635 tisoč evrov znašajo upravičeni stroški Elektra Primorska po investicijskem programu 1.254 drogov bodo zaščitili Dario Kocjan in David Smrdel 42 naš Stik 43 v številkah PRIPRAVILA BRANE JANJIĆ IN BORZEN OBRATOVANJE IN TRGOVANJE V prvih sedmih mesecih za 43 odstotkov manjša količina sklenjenih poslov ŠTEVILKE Julija je bilo na izravnalnem trgu z elek­ triko sklenjenih 479 poslov v skupni ko­ ličini 4.593 MWh. Od tega je 2.018 MWh predstavljalo nakup izravnalne energi­ je, 2.575 MWh pa prodajo izravnalne energije s strani sistemskega operater­ ja prenosnega omrežja. Največ, 442 poslov je bilo sklenjenih z urnimi produk­ ti, v skupni količini 4.298 MWh. Najvišja Slovenija je bila julija neto izvoznica elektrike Junija odjem elektrike kar za 14 odstotkov manjši od lanskega Odjem električne energije je predvsem pogojen z aktivnostjo gospodarstva in delno tudi vremenskimi razmerami ter, če sklepamo po podatkih o odjemu električne energije iz prenosnega om­ režja, ti potrjujejo, da je epidemije pustila kar močne sledi v slovenskem gospo­ darstvu. Tako so slovenski odjemalci šesti letošnji mesec iz prenosnega om­ režja skupno prevzeli »le« 914 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 14 odstotkov manj kot junija lani in tudi za 13,6 odstotka manj od prvot­ nih bilančnih napovedih. Povpraševan­ je po električni energiji se je precej zmanjšalo v obeh ključnih spremljanih skupinah, pri čemer so neposredni odjemalci junija prevzeli le 122,3 milijo­ na kilovatnih ur električne energije ozi­ roma za skoraj četrtino manj kot v istem času lani, distribucijska podjetja pa so s prevzetimi 770,7 milijona kilovatnih ur za primerjalnimi rezultati zaostala za do­ bro desetino. Precej manjši od primer­ ljivega lanskega je bil junija tudi odjem ČHE Avče za potrebe črpanja, saj je ta iz prenosnega omrežja prevzela le 21 milijonov kilovatnih ur ali dobro polovico lanskih količin. Jan.-Jun. 2019 Jan.-Jun. 2020 Odstotki Neposredni odjemalci 969, 4 GWh 820,1 GWh - 15,4 % Distribucija 5.498,2 GWh 5.116,0 GWh - 7 % ČHE Avče 84,9 GWh 199,8 GWh + 135,4 % PREVZEM ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ PRENOSNEGA OMREŽJA V PRVEM POLLETJU 2020 ODDAJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V PRENOSNO OMREŽJE V PRVEM POLLETJU 2020 NEK 3.026 GWh HE 2.009,5 GWh TE 1.477,4 GWh Do konca julija je bilo evidentiranih 58.287 zaprtih in obratovalnih pogodb v skupni količini 47.438 GWh. Od tega je bilo na mejah regulacijskega območ­ ja evidentiranih 5.794 pogodb v skupni količini 11.070 GWh. Skupni uvoz elek­ trike je znašal 5.264 GWh in je bil za 6,4 odstotka manjši v primerjavi z enakim obdobjem lani. Izvoz elektrike se je v primerjavi z letom 2019 zmanjšal za 1,4 odstotka in je znašal 5.806 GWh. Uvozna odvisnost elektrike (brez upo­ števanja hrvaškega dela NEK) iz sosed­ njih držav se je v prvih sedmih letošnjih Poglejmo še podatke za prvo polovico leta 2020. Ker ti vključujejo tudi mesece pred izbruhom epidemije, so nekoliko ugodnejši od mesečnih, kljub temu pa bistveno slabši od primerljivih lanskih. Slovenski odjemalci so tako v prvih šes­ tih letošnjih mesecih iz prenosnega om­ režja prevzeli 6 milijard 135,9 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 6,4 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju in za skoraj 8 odstot­ kov manj od prvotnih bilančnih napove­ di. Neposredni odjemalci so s prevzetimi 820,1 milijona kilovatnih ur za lanskimi re­ zultati zaostali za 15,4 odstotka, odjem distribucijskih podjetij v višini 5 milijard 116 milijonov kilovatnih ur pa je bil v pri­ merjavi z lani manjši za 7 od stotkov. mesecih v primerjavi z enakim obdob­ jem lani zmanjšala za 17,7 odstotka in je znašala 1.223 GWh. Če se osredotočimo le na julij, ugotovimo, da je bila Sloveni­ cena za nakup izravnalne energije je bila dosežena po ceni 100 EUR/MWh, najniž­ ja cena za prodajo izravnalne energije pa po ceni –10 EUR/MWh. V prvih sed­ mih mesecih leta 2020 je bilo sklenjenih 2.315 poslov v skupni količini 48.262 MWh, kar je nekaj več kot 43 odstotkov manjša količina sklenjenih poslov v pri­ merjavi z enakim obdobjem lani. Slovenija je bila v juliju neto izvoznica elektrike, razloga sta zmanjšan odjem za 11,6 % in povečana proizvodnja za 7,3 %. Evidentirana proizvodnja se je julija zaradi boljše hidrologije povečala za 7,3 %. Količina sklenjenih poslov na izravnalnem trgu se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšala za dobrih 43 %. Število sklenjenih poslov na izravnalnem trgu se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšalo za dobrih 26 %. Neto uvoz se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšal za 17,7 % in je znašal 1.223 GWh. V prvem polletju je bilo izplačanih za 67,4 milijona evrov (brez DDV) podpor. Povprečna višina izplačane podpore v prvih šestih mesecih je znašala 130,5 EUR/MWh. V prvih šestih mesecih so naprave vključene v pod­ porno shemo proizvedle 516.540.247 kWh, kar je bilo za 1,6 odstrotka več kot lani. Mesec Količina Št. poslov Januar 2019 16.688,50 554 Februar 2019 18.695,50 802 Marec 2019 9.737,00 334 April 2019 9.865,50 393 Maj 2019 10.094,00 312 Junij 2019 10.094,00 348 Julij 2019 9.729,00 404 Mesec Količina Št. poslov Januar 2020 5.544,50 293 Februar 2020 4.875,50 221 Marec 2020 8.893,00 407 April 2020 8.316,50 373 Maj 2020 10.779,50 307 Junij 2020 5.260,00 235 Julij 2020 4.593,00 479 EVIDENTIRANE ZAPRTE POGODBE Z UPORABO ČEZMEJNIH PRENOSNIH ZMOGLJIVOSTI UVOZ IZVOZ MEJE 2019 (jan.–jul.) 2020 (jan.–jul). AVSTRIJA 3.783.777 3.385.074 HRVAŠKA 1.333.168 545.543 ITALIJA 504.733 1.333.493 MEJE 2019 (jan.–jul.) 2020 (jan.–jul.) AVSTRIJA ­297.250 ­281.031 HRVAŠKA ­3.790.505 ­4.881.830 ITALIJA ­1.802.917 ­643.784 Proizvajalci v prvi polovici leta oddali dobrih 6,5 TWh na Krško, ki je v prvih šestih letošnjih mesecih v omrežje oddala 3 milijarde 26 milijonov kilovatnih ur električne ener­ gije in tako lanske primerjalne rezultate presegla za 0,6 odstotka ter za 1,5 od­ stotka tudi prvotne bilančne napovedi. Iz Šoštanja in drugih termoelektrarn smo pridobili »le« milijardo 477,4 milijona kilo­ vatnih ur oziroma za dobro petino manj kot v tem času lani. Med hidroelektrar­ nami v letošnjem prvem polletju izsto­ pajo Soške elektrarne, ki so v omrežje prispevale 343,3 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za dobrih 28 odstotkov več kot v enakem času lani. Med hidro ob­ jekti so sicer po oddanih količinah elek­ trične energije še vedno daleč pred vsemi Dravske elektrarne, ki so v tem času prispevale milijardo 313,7 milijona ki­ lovatnih ur oziroma za 3,4 odstotka manj kot v prvem polletju lani, a hkrati le za 0,3 odstotka manj od prvotnih bilančnih na­ povedi. Izkupiček iz hidroelektrarn na zgornji in spodnji Savi pa je znašal 352,5 milijona kilovatnih ur, kar je bilo kar za 17 odstotkov manj kot lani in celo za četrti­ no manj od predvidevanj, zapisanih v le­ tošnji elektroenergetski bilanci. Vsi večji proizvodni objekti v Sloveniji so skupaj v prvi polovici leta v prenosno omrežje oddali 6 milijard 512,9 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 5,8 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju in hkrati 10,7 odstotka manj, kot je bilo najprej napovedano z elektroener getsk o bilanco . Kot najzanesljivejši proizvodni vir se je tudi tokrat izkazala Nuklearna elektrar­ ja celo neto izvoznik elektrike v višini 95 GWh. Razlog za to sta višja evidentirana proizvodnja in nižji evidentiran odjem v primerjavi z lanskim julijem. naš Stik 45 44 pod drobnogledom Besedilo: Brane Janjić, Polona Bahun, Janja Ambrožič, Vladimir Habjan in dopisniki; fotografije: arhiv uredništva in podjetij Energetika je v prelomnem obdobju sprejemanja ključnih odločitev, ki bodo zaznamovale prihodnost naše celotne družbe. Zato je še toliko pomembneje, da je čim več ljudi seznanjenih z dejstvi in dejanskimi možnostmi, povezanimi z oskrbo z energijo, saj je energetska pismenost pogoj za argumentirane in tvorne razprave o prihodnji energetski poti. K tej lahko s svojimi projekti, namenjenimi širši javnosti, pomembno prispevajo tudi elektroenergetska podjetja. ENERGETSKA PISMENOST JE OSNOVA ZA SPREJEM PRAVIH ODLOČITEV eprav je skrb za ozaveščanje uporabnikov in spodbujan­ je učinkovitejše rabe energije zakonsko dodeljena samo nekaterim elektroenergetskim podjetjem, je naše poiz­ vedovanje pokazalo, da jo imajo tako ali drugače v svo­ je poslovanje vtkane prav vse elektroenergetske družbe, Pri tem so nekatere bolj ustvarjalne in vključene v več različnih projektov, druge pa bolj osredotočene na posamezne, ki so bolj ciljno us­ merjeni in dolgoročno obarvani. Rdeča nit vseh je želja po seznan­ janju širše javnosti o pomenu kakovostne in zanesljive oskrbe z energijo ter o vlogi elektroenergetskih podjetij in odjemalcev pri doseganju tega cilja ob upoštevanju vseh naravnih, ekonomskih in okoljskih danosti in omejitev. Čeprav se mogoče na prvi pogled zdi, da podjetja ener getskemu opismenjevanju in sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in drugimi deležniki ne namenjajo prav ve­ naš Stik 47 46 pod drobnogledom razumeti, kako deluje celoten elektro­ energetski sistem (gradnja, proizvodnja, distribucija, vzdrževanje in še marsikaj drugega). Dogodek je z leti rastel. Kot soorganizatorji so se priključili še dru­ gi partnerji, to so GEN energija, EIMV in ljubljanska Fakulteta za elektrotehniko. S tem se je povečal nabor predstav­ ljenih tem, udeleženci pa prejmejo tudi številna uporabna gradiva. V Elesu so prepričani, da udeleženci z Elektrofesta odnesejo nova znanja, ki jih pozneje v šolskih klopeh še poglabljajo. Za otroke zaposlenih v družbi ELES v okviru certifikata Družini prijazno podjet­ je pripravljajo tudi Dan odprtih vrat. Na dogodku otrokom med 6. in 15. letom starosti predstavijo dejavnost družbe, v kateri so zaposleni njihovi starši. Tako otroci pobliže spoznajo, kaj njihovi starši delajo v službi. Med drugim so že spoznali Republiški center vodenja, ob­ močni center vodenja in Diagnostično analitski center. Obiskali pa so se tudi že Muzej elektroprenosa v Laškem, ki ga je Eles odprl oktobra 2004 ob 80­letnici začetka prenosne dejavnosti na Sloven­ skem. V muzeju, ki ohranja edinstveno dediščino razvoja prenosne dejavno­ sti v Sloveniji in je eden redkih tovrst­ nih muzejev v Evropi, je v 15 razstavnih prostorih na površini skoraj 500 m² raz­ stavljenih več kot pet tisoč različnih ek­ sponatov, ki prikazujejo razvoj, naprave in delo, povezano s prenosom elek­ trične energije. Na enem mestu si lahko tako obiskovalci ogledajo bogato teh­ niško dediščino in se tudi tako seznani­ jo s pomenom prenosne dejavnosti. Poleg tega v septembru poteka strokovni posvet Elesa, ki ga priprav­ ljajo že četrto leto. Namen dogodka je osvetliti aktualne teme, ki bodo ob­ likovale skupno energetsko prihod­ nost. Nanj so povabljeni strokovnjaki in poslovni partnerji iz elektrogospodarst­ va ter tudi mladi, ki se izobražujejo za sorodne poklice. Dogodka se vsako leto udeleži med 130 in 170 ljudi. Letos so zagnali še projekt Eles Edu, ki je namenjen informiranju in izobraževa nju javnosti o zgodovini elek­ trogospodarstva, prvih izumih, odkritjih, izrazih in pomembnih dogodkih. Eles Edu vsak petek ponudi novo vsebino na digitalnih kanalih. Sicer so v družbi vzpostavili tudi Svet za raziskovalno in znanstveno dejavnost Elesa, ki postaja dobra platforma za izmenjavo informacij in spoznavanje različnih segmentov njegove dejavnosti. Skozi svet želijo kot mentorji vzpostaviti trajnostno sodelo­ vanje s sekundarnim in terciarnim izo­ braževanjem v smislu komplementarne podpore pri obravnavi klju čnih dnevnih izzivov. V svetu verjamejo, da bi s siste­ matskim popisom perečih, a komercial­ no morda še ne privlačnih tem, zlahka zbrali več kot 50 raziskovalnih nalog za obravnavo na različnih izobraževalnih ustanovah. Elesovi strokovnjaki kot predavatelji sodelujejo tudi na športnem in strokov­ nem srečanju učiteljev slovenskih elek­ trotehniških in računalniških srednjih šol Elektriada. Kot poudarjajo v družbi, na­ meravajo z omenjenimi vsebinami in do­ godki nadaljevati tudi v prihodnje. Eles je bil na področju ozaveščanja in informiranja zelo aktiven tudi v preteklih letih. Med drugim je za otroke v vrtcih in osnovnošolce v sodelovanju s porta­ lom Energetika.net pripravil nekaj knji­ žic na temo energetike. V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Moste­Polje so se vključili v akcijo Zeleni nahrbtnik, ki so ga napolnili z vsebinami, razumljivimi vrtčevskim otrokom. Kar nekaj let je bil tudi pokrovitelj državnega tekmova nja Ekokviz za srednješolce, enega izmed najbolj razširjenih tekmovanj o okoljskih temah, med njimi tudi energetike, ki je organizirano v okviru mednarodnega programa Ekošola. S svojim znanjem pa so zaposleni sodelovali še z društvom za spodbujanje energetske pismeno sti EN­LITE, ki v Sloveniji že od leta 2014 pripravlja izobraževalna in ozaveščeval­ na gradiva o pomenu energije in ener­ getike. SODO: V OSPREDJU IZPOSTAVLJANJE POMENA VARČEVANJA Z ENERGIJO Kot pravijo v SODO, jim skrb za izved­ bo spodbujevalnih programov učinko­ vite rabe energije nalaga že uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega oper­ aterja distribucijskega omrežja elek­ trične energije in gospodarske javne službe dobava električne energije ta­ rifnim odjemalcem, tako da že vrsto let izvajajo in sodelujejo pri različnih pro­ jektih, povezanih z ozaveščanjem in spodbujanjem učinkovite rabe energije. Med drugim v sodelovanju z ekonom­ sko poslovno fakulteto že od leta 2009 na vsaki dve leti na vzorcu več kot 500 poslovnih odjemalcev izvajajo medletne primerjalne meritve ozaveščenosti slo­ venskih podjetij o pomenu učinkovite in varčne rabe energije. Vsakič je v vzorec ankete zajeta tudi polovica tistih pod­ jetij, ki v tej raziskavi sodelujejo že od vsega začetka, tako da je v njej do zdaj sodelovalo že več kot 1.500 slovenskih podjetij vseh velikosti, panog in iz vseh slovenskih regij. V letu 2017 so bili re­ zultati vseh dosedanjih raziskav objav­ ljeni tudi v monografiji z naslovom Izzivi učinkovite rabe energije – se jih družbe in institucije zavedajo?, pri čemer so raziskave pokazale, da je osredn­ ji energent v podjetjih ravno električna energija ter da se je z leti način delovan­ ja podjetij spremenil in ta možnost dose­ ganja nižjih cen električne energije pri dobaviteljih obravnavajo kot pomem­ bno orodje nižanja stroškov. Za segment gospodinjskih odje­ malcev električne energije je druž­ ba SODO izdelala spletno stran www.UREsnicujmo.si, v sklopu katere deluje tudi aplikacija za izračun prihran­ kov ob izvajanju ukrepov učinkovite rabe energije pri rabi električne energi­ je. Količino prihranka lahko uporabnik izračuna z uporabo aplikacije in nasve­ tov za varčevanje z električno energi­ jo. S tem jih spodbujajo k zavedanju, da z nižjo porabo energije ne prihranimo le pri denarju – stroških za električno ener gijo, temveč posledično varujemo tudi okolje, saj s tem zmanjšamo emisije CO 2 ter tako pomembno prispeva­ mo k trajnosti okolja za nas in za naše zanamce. Poleg tega družba SODO že od leta 2011 uspešno izvaja družbeno odgovorni projekt Uresni čujmo, z ener­ gijo varčujmo!, s katerim želi dvigniti ozaveščenost slo venskih gospodinjstev in posameznikov na področju učinko­ vite in varčne rabe električne energije. Ker se v SODO zavedajo, da so otroci naši največji ambasadorji in naše naj­ večje ogledalo, so v projekt varčevanja z okoljem in energijo povabili ravno njih. Prepričani so, da lahko ravno otro­ ci s svojim ravnanjem, znanjem in ve­ denjem pogosto spreminjajo navade v svojih domačih okoljih ter vrednote prenašajo tudi na druge genera cije in člane družine. Nazadnje so ta projekt z osnovnimi šolami izvedli v šolskem letu 2018/2019, ko so skupaj z zunan­ jim izvajal cem analizirali dosedanje iz­ vedbe projekta Uresničujmo, z energijo varčujmo! in izsledke koristno uporabi­ li. K sodelovanju so takrat povabili 45 osnovnih šol iz vseh slovenskih regij. Prijavilo se je 11 osnovnih šol, ki so jim poslali priročnik za izdelavo prispevkov – kako najti svoj vir energije. Ekipe posa­ meznih šol so morale oddati videospot, s katerim so predstavile svoj pogled na to, kako lahko varčujemo z energijo. Vsem sodelujočim šolam je nato druž­ ba SODO poklonila tudi varčne namizne računalnike z zasloni, vsi učenci pa so za svoje sodelovanje prejeli tudi poseb­ na priznanja. V šolskem letu 2020/2021 je družba SODO projekt Uresničujmo, z energi­ jo varčujmo! začasno preoblikovala na način, da bo za ozaveščanje učencev na temo odnosa do rabe električne ener gije izdelala obsežen pripomoček/ uporabno preglednico/pri učenju fizike oziroma pri obravnavanju področja elektrike. Cilj družbe SODO pri tem je, da mladi odrastejo z zavedanjem, da lah ko z lastnimi dejanji vplivajo na zmer­ no rabo energije in posledično varuje­ jo okolje. Lani je družba SODO sodelovala tudi v Raziskavi energetske učinkovi­ tosti Slovenije – REUS 2019, ki je prvič zajela tudi aktualne teme s področja rabe energije. Družba SODO je v ra­ ziskavi sodelovala s sklopom desetih vprašanj, vezanih na prilagajanje odje­ ma električne energije in prehod odje­ malcev električne ener gije k aktivni vlogi odjemalca, ki sta del uvajanja na­ prednega merilnega sistema. Delo­ ma so podatke te raziskave upora bili v ozaveščevalnem oglasu, širše pa so liko pozornosti in se bolj osredotoča­ jo na svojo osnovno dejavnost, njihova pričevanja in veliko število projektov, v katerih sodelujejo, kažejo povsem dru­ gačno sliko. Poglejmo! ELES: ENERGETSKO OPISMENJEVANJE JE TREBA ZAČETI ŽE PRI MLADIH V družbi Eles so se vedno zavedali, da sta znanje in razumevanje energi­ je in ener getike, ne samo razumevanje vloge Elesa kot sistemskega operaterja prenosnega omrežja RS, zelo pomemb­ ni podlagi za odgovorno oblikovanje energetske prihodnosti. Z interdiscipli­ narnim energetskim opismenjevanjem vseh javnosti, ne samo strokovne, še zlasti pa otrok in mladine, si želijo pred­ vsem pri mladih spodbuditi razmišljanje in željo po obravnavi aktualnih ener­ getskih tem. V družbi verjamejo, da so lahko tako v veliko pomoč mlajšim ge­ neracijam pri odgovornem načrtovanju in trajnostnem odločanju o energetskih prednostnih nalogah prihodnosti. Prvi izmed takih projektov je znanstve ni festival Elektrofest, ki bo le­ tos na sporedu že osmič. Dogodka se udeleži okoli 400 srednješolcev z men­ torji, med katerimi so tudi potencialni bodoči študenti elektrotehnike. Mladi so tisti, ki bodo v prihodnosti odločali o elektroener getiki, zato morajo že danes Elektrofest je vsako leto zelo dobro obiskan. Projekti SODO so prednostno namenjeni poudarjanju varčevanja z energijo. naš Stik 49 48 pod drobnogledom ugotovitve javnosti predstavili tudi na posebnem dogodku na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer so bili predstav­ ljeni vsi rezultati obsežne raziskave REUS 2019. Družba SODO je na tem dogodku še zlasti opozorila na to, da je vedenje odjemalcev pomembno tudi za dolgoročno načrtovanje omrežja, saj je pri tem zelo pomembna napoved po­ rabe oziroma obremenitev omrežja, pri čemer lahko odjemalci s spremembo navad in dejavno udeležbo pomembno vplivajo na potrebne investicije v omrež­ je in jih lahko celo zmanjšajo. V družbi SODO še poudarjajo, da so izredno zadovoljni, ker so v vseh teh le­ tih tudi s svojim delovanjem vplivali na zavedanje o potrebi po varčnem ravnan­ ju z energijo. Pri tem gre za bistveno več kot samo za zmanjševanje stroškov ozi­ roma gre zlasti in predvsem za pozitivne vplive na okolje, saj več energije kot po­ rabimo, več jo je treba proizvesti, pos­ ledično pa s tem vplivamo tudi na večje onesnaževanje našega okolja. ELEKTRO LJUBLJANA: POKLIC ELEKTRIČARJA IN ELEKTROMONTERJA V VEČ KOT TRIDESETIH LETIH PRIBLIŽALI SKORAJ DEVET TISOČ OTROKOM Kot so zapisali v Elektru Ljubljana, v družbi s pozitivno energijo skrbijo za iz­ boljšanje kakovosti življenja, za dobro­ bit družbe in okolja. Dejavno delujejo na področju ozaveščanja in svetovan­ ja o učinkoviti rabi energije in varovan­ ju okolja, podpirajo lokalne skupnosti, pomagajo izobraževalnim ustanovam in projektom, skrbijo za zaposlene in upo­ kojene sodelavce, negujejo kulturno in tehniško dediščino ter podpirajo umet­ nost. Ker so štorklje in Elektro Ljubljana neločljivo povezane, so v novem logoti­ pu družbe pristale prav zaradi njihovega dolgoletnega sodelovanja pri obročkan­ ju in prestavljanju gnezd. Sodelavci so z leti tako postali pravi mojstri za izdela­ vo podstavkov in prestavljanje gnezd. Pri obročkanju družba sodeluje že več kot petnajst let. Sobivanje s štorkljami so v družbi lani nadgradili s projektom Leti, leti štorklja. V sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic so dvema štorkljama namestili telemetrij­ ski napravi in ju spremljali na njuni poti v Afriko. Srečko in Bela, ki so ju izbra­ li za »posvojitev«, sta doma iz Matene na Ljubljanskem barju, pri njunem po­ imenovanju pa so sodelovali tako zaposleni kot širša javnost. Znanstveni­ ki, ki opazujejo ptice, so tako pridobivali pomembne podatke o njunem habitatu, potovanju in drugih navadah. Ker je plat­ forma že vzpostavljena, bodo projekt opremljanja štorkelj z napravami GPS nadaljevali tudi letos. Projekt je doživel izjemen odziv. Zaposleni in tudi širša javnost so sodelovali že v samem začetku akci­ je, ko so štorkljama izbirali imeni, nato pa so z zanimanjem sledili njuni poti in njuni zgodbi. Na Facebooku so s to kampanjo dosegli skoraj 60 tisoč ljudi. S projektom niso dobili le pomemb nih novih podatkov o navadah štorkelj, tem­ več so želeli javnost ozaveščati tudi o tem, kako zahtevna je pot štorkelj, ob Srečkovi nesrečni usodi pa tudi o nujno­ sti večje skrbi za okolje. Odziv v medijih in na družbenih omrežjih je bil nad priča­ kovanji, izpostavljajo v družbi. Elektro Ljubljana vsako leto sodelu­ je tudi na prireditvi Dan soseda četrtne skup nosti Ledina. Osnovno­ in sred­ nješolce povabijo v Staro mestno elek­ trarno, kjer jim predstavijo zgodovino elektrifikacije Ljubljane in jih vodijo po elektrarni. Sledi predstavitev obnov­ ljivih virov energije, ki se zaključi z ogle­ dom električnega avtomobila. Prireditev obišče okoli sto otrok. Namen vodenja po elektrarni je, da jim približajo ta teh­ nični spomenik in da prepoznajo njego­ vo pomembnost za razvoj mesta. Poleg tega jih želijo izobraziti o pomembnosti elektrike kot najčistejše oblike energije. V Elektru Ljubljana želijo s posebnim projektom mladim približati poklic elek­ trikarja in elektromonterja, zato redno pripravljajo predstavitve teh dveh po­ klicev po osnovnih šolah in na informa­ tivnih dneh. Da bi elektriko spoznali tudi najmlajši, se sodelavci odpravijo tudi po vrtcih, kjer jim predstavijo, kako elektrika nastane in kak šen je poklic elektrikarja. To poslanstvo je opravljal zdaj upokoje­ ni sodelavec Marko kot Električar Piko, ki je v več kot tridesetih letih obiskal skoraj devet tisoč otrok. Zdaj ga uspešno na­ domeščajo njegovi mlajši nasledniki. V družbi dokazujejo tudi, da električ­ na in umetniška energija lahko bivata pod isto streho. Uporaba objekta Stare mestne elektrarne je edinstven primer, kako na enem mestu ohranjati tehniško­ indu strijsko dediščino, izvajati poslovno dejavnost in namenjati prostor umet­ niškim vsebinam. Tako v sodelovanju z Ministr stvom za kulturo in z na nateča­ ju izbranim Zavodom Bunker v Stari mestni elektrarni Elektro Ljubljana po­ tekajo uprizoritve sodo bnih umetnosti, izobraževanja in vaje. Za letos v druž­ bi pripravljajo tudi novo predstavitev zgodovine Stare mestne elektrarne in ohranjene tehniške dediščine. ELEKTRO MARIBOR: OZAVEŠČANJE ŠIRŠE JAVNOSTI JE POMEMBEN ELEMENT ENERGETSKEGA PREHODA V okviru Elektra Maribor že peto leto uspešno deluje Akademija distribucije, ki je bila zastavljena kot strateški pro­ jekt družbe z namenom in poslanstvom ohranjanja, razvijanja in prenašanja znan­ ja, ki je nastajalo z leti delovanja in obstoja Elektra Maribor. Z različnimi dejavnostmi informativnega, izobraževalnega in pred­ stavitvenega značaja je Akademija dis­ tribucije hkrati tudi priložnost za krepitev prepoznavnosti podjetja v širšem okol­ ju in družbi. Ob tem v Elektru Maribor poudarjajo, da je znanje kapital, ki ga je treba ceniti in zanj skrbeti ter je temelj medgeneracijskega spoštovanja zapos­ lenih in krepitve pripadnosti družbi. V Elektru Maribor na leto izvedejo več kot 25 večjih dogodkov na področ­ ju izobraževanja, prireditev in strokovnih posvetov ter številne manjše dogodke, na katerih Akademija prevzema vlogo organizatorja in povezovalca. Dogodki in posveti so namenjeni zu­ nanjim deležnikom, lokalnim skupnostim, izobraževalnim institucijam, nevladnim organizacijam ter strokovni in širši jav­ nosti. Akademija deluje na več področ­ jih, kot so izobraževanje, dogodki in prireditve ter predvsem strokovni posve­ ti o razvoju energetike v Sloveniji in o sodobnih evropskih trendih. Tako so v okviru posvetov nastali številni predlogi, mnogi med njimi so bili s strani priprav­ ljavcev strateških razvojnih dokumentov tudi sprejeti. S tem smo, pravijo v Elektru Maribor, pomemb no prispevali k obliko­ vanju razvojnih strateških dokumentov na področju ener getike v Sloveniji. Na posvetih so gostili številne vidne oseb­ nosti in strokovnjake s področja energe­ tike, okoljevarstva, lokalnih skupnosti in ministrstev. V Elektru Maribor izpostav­ ljajo, da se je pokazalo, da so tovrstni posveti in okrogle mize zelo pomemb­ ni, saj omogočajo konstruktivno razpravo ter soočenje različnih mnenj. Vse več­ ji obiski tovrstnih dogodkov, odprtih za stroko in javnost, pa so dokaz, da je taka javna obravnava pomembna tudi v okvi­ ru Akademije distribucije. V Elektru Maribor so ob svetov­ nem dnevu Zemlje minulo leto in leto prej pripravili tudi zanimiv izobraževal­ no­družabni medgeneracijski dan. Aka­ demija distribucije je v sodelovanju z Domom starejših Rakičan, Srednjo pok­ licno in tehniško šolo Murska Sobota ter Osnovno šolo III iz Murske Sobo­ te pri pravila predstavitev e­mobilnos­ ti in vožnjo z električnimi avtomobili za stanovalce doma Rakičan. Dijaki Sred­ nje poklicne in tehniške šole Murska Sobota so predstavili koš za avtomat­ sko ločevanje odpadkov in sodobno namakanje rastlinjaka. Starejši občani, srednješolci in osnovnošolci pa so sk­ upaj sodelovali na okrogli mizi z naslo­ vom Ohranimo naš planet in pred murskosoboško enoto Doma starej­ ših Rakičan posadili drevo. Dogodek so skle nili s predavanjem o novih teh­ nologijah, znanju in poklicih v energeti­ ki, ki je bilo namenjeno osnovnošolcem in dijakom ter tudi drugim obiskovalcem. Zaradi zavezanosti k poslovni odlično­ sti in kot del svoje družbene odgovorno­ sti Elektro Maribor že dlje časa spodbuja odličnost tudi v družbenem okolju. Spod­ bujanje mladih k odličnosti v šolskem in obšolskem delu so začeli pred devetimi leti, in sicer s spodbujanjem in nagraje­ vanjem najboljših dijakov srednjih elektro šol na njihovem oskrbnem območju. Kot pravijo v Elektru Maribor, prav iz teh šol prihaja velik delež njihovih zaposle nih, zato je prav, da tovrstno znanje spodbu­ jajo in prepoznajo ter s tem seznanjajo širšo javnost. Projekt so v sklopu sodelo­ vanja z Univerzo v Mariboru in hčer­ inskima družbama razširili tudi na izbor najboljših študentov Univerze, pri čemer vsako leto najboljšim dijakom in študen­ tom v sodelovanju z matičnimi šolami in Univerzo slavnostno podelijo priznanja in nagrade. Glavni namen spodbujanja odlično­ sti v izobraževanju je motiviranje mla­ dih k doseganju odličnih rezultatov, ne samo neposredno vezano na smer šole in študija, ampak širše. Vsako leto so opazni izjemni dosežki mladih. Odlični dijaki elektroprogramov tako niso odlični samo v stroki, ampak odlične re­ zultate dosegajo tudi v tekmovanjih iz jezikov, matematike, logike, športa, ak­ tivni so v promociji svoje šole, hkrati pa priljubljeni tudi med sošolci. Odlični štu­ denti prihajajo iz različnih smeri študija, imajo zavidljivo visoke ocene, so pre­ jemniki nagrad, objavljajo znanstvene prispevke, delujejo v organih fakultete. Drugače Elektro Maribor pogosto obiščejo tudi učenci osnovnih in sred­ njih šol, ki jim predstavijo pomen elek­ trične moči in energije, samo družbo in dejavnost distribucije električne energi­ je, v sklo pu praktičnih predmetov pa iz­ vajajo tudi konkretne naloge, povezane z energetiko. Kot pravijo v Elektru Maribor, je klju­ čni namen povezovanja s šolami in opismenjevanja o elektriki in elektro­ energetiki, da to, javnosti še vedno pre­ malo poznano dejavnost, predstavijo na V Elektru Ljubljana že vrsto let posebno skrb namenjajo varovanju štorkelj. V okviru Akademije distribucije se je zvrstila že cela vrsta strokovnih posvetov. 50 naš Stik 51 pod drobnogledom način, ki poudarja pomen dejavnosti in hkrati aktivno vlogo uporabnikov. Drugače pa, kot poudarjajo v Elektru Maribor, bodo tovrstne projekte krepili in razvijali tudi v prihodnje. Najprej zara­ di razumevanja svoje družbene odgov­ ornosti, še zlasti pa zaradi pomena energetskega prehoda v okviru priza­ devanj za trajnostni razvoj. Sodobna ener getika je energetika ljudi, uporab­ nikov in distribucije. Zato je ozaveščan­ je o njihovi vlogi v trajnostnem razvoju in nizkoogljični družbi pomemben element energetskega prehoda. Uporabnik je postavljen v središče energetike in stal­ no obdan z novimi tehnologijami, kot so pametni števci in napredne meri tve. Zato je pomembno, da je uporabnik poučen o novih trendih in novih storitvah v energe­ tiki, ki jih sooblikuje. Tako bodo prihodn­ je aktivnosti Akademije še bolj usmerili k uporabniku in krepitvi poznavanja ener­ getike ter osebne aktivnosti in vloge odjemalcev v energetiki. ELEKTRO GORENJSKA: ŽE DEVETO LETO PODPORNIKI PROGRAMA NEODVISEN.SI Skupina Elektro Gorenjska je od leta 2011 podpornik vseslovenskega družbe­ no odgovornega programa Neodvisen. si. Vsebine, ki jih ta program predstavlja gene racijam po Sloveniji, so kot elektrika – brez njih si življenja niti ne predstav ljamo, pravijo v Elektru Gorenjska ter dodaja­ jo, da z inovativnimi dogodki za mladost­ nike, družabnimi večeri za odrasle, s strokovnimi srečanji in tematskimi video prispevki javnost zelo jasno seznanjajo s pojavi najrazličnejših pasti zasvojenosti in odvisnosti. Program je zasnovan tako, da prebudi radovednost ter posredno in neposredno vpliva na vse segmente družbe, od posameznika, otrok, mladine, prek družine, do šole in podjetja. Dobre strani tega programa so spoznali tudi poslovni partnerji Elek­ tra Gorenjska, ki so finančno podprli ta edinstven projekt, pri katerem ne gre za enostransko komunikacijo, temveč postaja v slovenskem prostoru aktiven sogovornik ter pomemben člen na po­ dročju ozaveščanja o zasvojenosti in njenem preprečevanju. Skupina Elektro Gorenjska svojo družbeno odgovornost izkazuje tudi s sodelovanjem z invalidskimi podjetji. Od leta 2012 naprej podpira Zaposlitve­ ni center Korak, v katerem zaposlujejo osebe z zmanjšano delovno sposob­ nostjo. Z naku pi njihovih izdelkov in tudi drugače pripomorejo k dostojnemu živ­ ljenju ljudi, ki delajo v tem centru. ELEKTRO PRIMORSKA: POMEMBEN JE ODNOS DO OKOLJA, V KATEREM DELUJEŠ V Elektro Primorska so poudarili, da se zavedajo, da je poleg poslovne us­ pešnosti podjetja pomemben tudi odnos do okolja, v katerem to deluje. Zato širijo načela družbeno odgovornega ravnan­ ja v poslovnem in družbenem okol­ ju. Prizadevajo si tudi za izboljševanje okoljskih vidi kov poslovanja, gospodar­ no ravnanje in racionalno rabo energije, surovin in drugih naravnih virov. Ver­ jamejo, da poslovni uspeh podjetja te­ melji tudi na ekonomski racionalnosti, uravnoteženem razvoju ter vpetosti v naravno in družbeno okolje. Družba Elektro Primorska je ravno zaključila svoje delo v sklopu projekta Za Kras, v katerem sodeluje kot part­ nerica s Parkom Škocjanske jame. Gre za naravovarstveni projekt, namenjen izboljšanju stanja evropsko pomemb­ nih vrst in habi tatnih tipov na območju Nature 2000 – Kras. Prispevek Elek­ tra Primorska v tem projektu je izboljša­ nje stanja ohranjenosti velike uharice z vzpostavitvijo individualnega varstva gnezdišč in izolacijo srednjenapetost­ nih daljnovodov. Družba je v lokalno okolje zelo vpeta tudi s sponzorstvi in donacijami, saj podpira številne huma­ nitarne, kulturne, izobraževalne, šport ne in druge projekte. Veliko pomaga šolam in vrtcem ter se pogosto pridruži huma­ nitarnim akcijam, dobrodelne aktivnosti pa razvija tudi sama. GEN ENERGIJA: PESTRA DEJAVNOST NA PODROČJU ENERGETSKEGA OPISMENJEVANJA Poleti leta 2011 je družba GEN energi­ ja v Vrbini slovesno odprla interaktivni center za obiskovalce Svet energije, ki so ga zasnovali z namenom krepitve energetske pismenosti in ozavešča nja, predvsem pa za povečanje zanima­ nja in znanja na področju energetskih vsebin med vsemi ključnimi deležniki, tudi med mladimi. Kot je povedala Tan- ja Jarkovič, vodja službe komuniciranja, znanje in razumevanje močno vplivata na dojemanje izzivov, povezanih z oskr­ bo z energijo danes in jutri, zato imata pomembno vlogo pri doseganju družbe­ ne sprejemljivosti strateških razvojnih projektov GEN, kot je denimo projekt JEK 2, in pri oblikovanju realistične, trajno­ stne energetske prihodnosti Slovenije. »Poleg krepitve energetske pismenosti si v Svetu energije prizadevamo spodbu­ diti tudi zanimanje mladih za naravoslov­ je, znanost in tehniko ter tako posredno, s spodbujanjem vpisa v tehnične in nar­ avoslovne izobraževalne programe na srednji rok skupini GEN omogočati izbi­ ro ustreznih kadrov za načrtovane razvo­ jne projekte,« je povedala Tanja Jarkovič. Ekipa sodelavcev GEN je pred zas­ novo proučila primere dobrih praks in različne pristope v podobnih centrih po Evropi. Prvotni center je izdelalo nemško specializirano podjetje Huettinger, v de­ vetih letih pa so center redno nadgraje­ vali in dopolnjevali s svojim znanjem v sodelovanju s slovenskimi podjetji. Od odprtja do danes so posodobili okoli de­ setino vseh eksponatov in dodali četrti­ no novih. Kot je povedala T anja Jarkovič, Svet energije nenehno dopolnjujejo in posodabljajo – tako z vsebinskega kot tudi tehnološkega vidika. Dodajali so predvsem vsebine, ki so jim v preteklo­ sti manjkale (globus z različnimi scenariji od globalnega segrevanja do rasti šte­ vila prebivalcev, porabe energentov in drugo, predstavitev javno dostopnega zemljevida www.electricitymap.org s pregledom energetskih mešanic po EU in svetu ter njihovih vplivov na ogljične odtise držav), ter teme, ki šele postajajo aktualne (elektromobilnost). Ciljne skupine so ključni deležni­ ki: šolski otroci in mladina, lokalne sk­ upnosti, odjemalci električne energije, strokovne javnosti, odločevalci na na­ cionalni in lokal ni ravni, nevladne orga­ nizacije, mediji in drugi. Kot je povedala Jarkovičeva, Svet energije predstav lja nekakšen vezni člen med notranjim in zunanjim okoljem sku pine GEN, je prostor za komuniciranje z različnimi javnostmi, ki jim želijo ob skupini GEN predstaviti širši kontekst in vpogled v svet energije in energetike. »Obiskovalcem predstavljamo slo­ vensko energetsko mešanico, njene ener getske, ekonomske in okoljske vi­ dike, potrebe po energiji, značilnosti in potenciale električne energije kot čiste, trajnostne oblike energije. Obiskovalce seznanjamo z realnimi podatki, podaja­ mo dejstva, pojasnjujemo scenarije – tako za Slovenijo kot širše, za Evropo in tudi svet. Da je center, kot je naš, v slo­ venskem prostoru dobrodošel in potre­ ben, verjetno najlepše potrjuje število obiskovalcev, z mnogimi se srečujemo vedno znova. Naravoslovne in zlasti teh­ nične vsebine so v slovenskem šolskem sistemu že dalj še obdobje potisnjene v ozadje. V zadnj em času opažamo neko­ liko povečano zanimanje mladih za ta po­ dročja, pa vendar je v okviru posamezne šole pogosto veliko odvisno predvsem od zagnanosti enega ali peščice men­ torjev, ki se trudijo učencem omogočiti dodatne vsebine ali jim znanje približati na sodobne načine. Trajne povezave in sodelovanja s takimi mentorji so za nas zelo dragocene. Naši sodelavci zato iz­ vajajo tudi občasna gostujoča predavan­ ja o energetski pismenosti na različnih strokovnih dogodkih, namenjenih peda­ gogom,« razloži Tanja Jarkovič. Pomembno vlogo pri krepitvi ener­ getske pismenosti imata tudi sorodna informacijska centra, ki sta ožje speciali­ zirana za področje jedrske tehnologi­ je, eden deluje pod okriljem Nuklearne elektrarne Krško, drugi pa v Izobraževal­ nem centru za jedrsko tehnologijo Mi­ lana Čopiča v Reaktorskem centru Podgorica pri Ljubljani. Poleg centra za obiskovalce v sku pini GEN izvajajo vrsto drugih ozaveščeval­ nih dejavnosti in projektov, s katerimi spodbujajo zanimanja za energetiko in skušajo okrepiti razumevanje tega po­ dročja. »Že več kot deset let sodelujemo s programom Ekošola pri izvedbi na­ tečaja Mladi v svetu energije. Na nateča­ ju letno sodeluje okoli 1.000 ustvarjalnih mladih, od vrtcev do srednjih šol. Skupaj z Nuklearno elektrarno Krško organizira­ mo ener getsko tekmovanje Mladi genial­ ci, ki so ga osnovne šole na lokalni ravni in srednje tehniške šole na nacionalni ravni v osmih letih odlično sprejele in ga zdaj že redno vklju čujejo v letne načrte. Petkrat na leto priredimo atraktivne sobotne delavnice, sami ali z zunanjimi partnerji. Med poletnimi počitnicami or­ ganiziramo enotedenski poletni tabor energetike, na katerega v sodelovan­ ju s Fakulteto za energetiko Univerze v Mariboru povabimo najbolj zagnane in motivirane dijake – s problemskim pris­ topom zanje pripravimo posebne izzive, ob katerih dijaki navdušujejo s svojo zagnanostjo, iznajdljivostjo in ustvar­ jalnostjo. Sodelujemo tudi pri različnih odmevnih prireditvah in projektih. Že pred leti smo se z veseljem pridružili or­ ganizacijam Eles, EIMV in Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani pri Elektrofestu. Zelo zadovoljni smo tudi z odzivi na predstavitve v okviru Ev­ ropske noči raziskovalcev, kjer smo se v preteklih dveh letih predstavili javnos­ ti v Ljubljani, Krškem in Zagrebu. Veliko je tudi manjših predstavitev na poseb­ nih dogodkih in odzivi so zelo pozitivni. Ocenjujemo, da energetske teme kljub svoji kompleksnosti privlačijo različne javnosti. Kot tudi, da je pri komuniciran­ ju zlasti učinkovit oseben in neposreden pristop,« je bila izčrpna Tanja Jarkovič. Ob Svetu energije si lahko obiskoval­ ci v informacijskem središču GEN ogle­ dajo tudi center vodenja proizvodnje skupine GEN, gostje pa lahko obišče­ jo tudi izbrane elektrarne družb HESS in TEB. Organizacijsko spada center pod okrilje službe komuniciranja GEN, v samem centru pa sta zaposlena dva, oba s pedagoško­andragoško izobraz­ bo. V tujini, kjer je bolj razširjen t. i. »industrijski turizem«, so podobni cen­ tri ponekod organizirani tudi nekoliko širše, dopolnjuje jih raznolika ponudba, od gastronomskih do kulturnih vsebin, v obeh primerih pa je ključni cilj takih centrov podoben in je družbeno gle­ dano pomemben zlasti z vidika spod­ bujanja mlajših generacij za tehnične in naravoslovne poklice. Hkrati obisko­ valcem omogoča tudi svojevrsten vpo­ gled v gospodarstvo, kar je v današnjih, vse bolj »virtualnih« časih, dragoceno in pomembno. Elektro Primorska se je vključila v projekt zaščite sove uharice. Elektro Gorenjska že vrsto let podpira projekt neodvisen.si. naš Stik 53 52 pod drobnogledom ZANIMANJE ZA OBISK SVETA ENERGIJE JE IZJEMNO Od odprtja Sveta energije do danes je multimedijski interaktivni center o energi­ ji in energetiki obiskalo 65.566 obiskov­ alcev, 8.143 samo v letu 2019. Številka bi bila še višja, zanimanja je res veliko, termini so zasedeni že pol leta vnaprej, zlasti s šolskimi skupinami sprejmejo pogosto po dva avtobusa na dan ali celo več. Zaradi epidemije Covid­19 so letos v marcu center do nadaljnjega zaprli. V tem obdobju so nadaljevali prenovo in nadgradnjo eksponatov ter bodo, takoj ko bodo okoliščine to dovoljevale, obis­ kovalce z veseljem znova sprejeli. »Svet ener gije smo najprej, torej od leta 2011, promovirali predvsem ne­ posredno med šolami – z mnogimi smo imeli že vzpostavljene povezave, ne nazadnje tudi v okviru programa Ekošola, kjer smo predstavljali vsebine in projekte. Redno uporabljamo spletna socialna omrežja in skušamo izkoristi­ ti čim več kanalov. V zadnjem obdobju močnej še promocije niti nismo izvaja­ li, saj smo prešli v fazo, ko smo zaradi prezasedenosti že morali omejevati obiske,« razloži sogovornica. Kot je še povedala Jarkovičeva, je področje energetske pismenosti široko, potreben je celovit pristop, hkrati pa je koristno utrditi osnovne pojme in razmer­ ja, ker je v zvezi s tem veliko napačnih predstav in posploševanja. Zlasti v zvezi z jedrsko energijo kroži tudi precej tr­ dovratnih mitov, ki izhajajo predvsem iz nerazumevanja osnovnih fizikalnih pojavov, kot je na primer sevanje narav­ nega okolja. »Veseli nas, da se stanje energetske pismenosti in ozaveščeno­ sti o pomenu pridobivanja čiste energi­ je iz leta v leto izboljšuje. Upamo si trditi, da tudi zaradi ozaveščevalnih projek­ tov, ki jih izvajamo. Marsikateri učitelj v osnovni ali srednji šoli je spoznal, da je energetske vsebine treba podaja­ ti celovito in na realnih osnovah, ter se praviloma tudi zvesto vračajo k nam,« pojasnjuje Jarkovičeva. Svet energije dopolnjuje tudi spletni portal eSvet. »Kmalu po odprtju Sveta ener gije smo se strinjali, da je smisel­ no energetske vsebine prenesti tudi na splet, saj je celovitih energetskih tem na spletu malo ter so dokaj površno in specializirano predstavljene. Tako smo v letu 2014 v sodelovanju s partner­ ji (ELES, IJS, NEK, Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani, ARAO) vzpostavi­ li spletno stičišče o ener giji in energe­ tiki eSvet. eSvet spletnim obiskovalcem ponuja strokovno utemelje na dejstva in številke o energiji, pomenu in rabi en­ ergije v vsakdanjem življenju ter virih energije, s katerimi se oskrbujemo, s poudarkom na tehnologijah za trajnos­ tno proizvodnjo električne energije ter pomenu zanesljive oskrbe z električ­ no energijo – danes in v prihodnosti. V letu 2016 smo eSvet nadgradili s splet­ no simulacijo Energetska meša nica, s kate ro se lahko vsak posameznik preiz­ kusi v vlogi operaterja slovenskih elek­ trarn. Simulacija je zasnovana na realnih podatkih in vključuje elektrarne, ki so v Sloveniji trenutno dostopne. Doseg eSveta se je letos spomladi zaradi nas­ talih razmer pomembno okrepil, v času izolacije se je kar potrojil. V okviru eS­ veta v prihodno sti načrtujemo pripravo dodatnih vsebin in okrepljeno digitalno promocijo, zlasti v različnih družbenih omrežjih,« je sklenila Jarkovičeva. HESS: VZPOSTAVLJANJE CENTRA OBNOVLJIVE ENERGIJE Kot pravijo v družbi HESS, ki proizvaja ob­ novljivo energijo predvsem iz elektrarn na Savi, vse bolj spoznavajo, da odgo­ vornost do človeške družbe in narave v razmerah navideznega energetskega izobilja zahteva tudi vse več dejavnosti na področju ozaveščanja, izobraževan­ ja in usklajevanja rešitev na področju energetike. Zato se podobno kot druge ener getske družbe z veseljem vključu­ jejo v procese, ki pomenijo korak naprej v ener getskem opismenjevanju pre­ bivalstva. Do zdaj je to vklju čevalo pred­ vsem objave na spletni strani družbe in vodene oglede objektov za proizvod­ njo električne ener gije, pri čemer skuša­ jo čim bolje prikazati pomen izkoriščanja obnovljivih virov ener gije, proces iska nja optimalnih rešitev pri umeščanju novih objektov v prostor, skrb za naravno de­ diščino in podobno. Izkušnje so spodbudile novo idejo, da za javnost pripravijo projekt, s kate­ rim bodo učinkoviteje in nazorneje pri­ kazali energetske rešitve, ki so jih že izpeljali in jih načrtujejo v prihodnosti za doseganje vse bolj učinkovite rabe ob­ novljivih virov energije. Na koncu mesta Brežice, tik pod srednjeveškim gradom, se na hribčku bohoti stara vila, stavba, ki je že dolga leta prepuščena nemi­ losti propadanja, vendar kljub temu že na prvi pogled izkazuje velik potencial. Pogled iz vile se na zahodni strani raz­ prostira proti hidroelektrarni Brežice in njenemu pretočno akumulacij skem ba­ zenu, ki je že pridobil zanimanje veliko rekreacijskih privržencev, sprehajalcev in mimoidočih. Na tej lokaciji nameravajo vzpostaviti Center obnovljive energije (COE), ki bo namenjen nadzoru protipoplavne dejav­ nosti ter energetskem ozaveščanju pre­ bivalstva in obiskovalcev, tematsko pa bo dopolnjeval Svet energije, ki deluje v okviru družbe GEN energija. Center obnovljive energije bo javno dostopen in bo ponujal zanimive vse­ bine, predstavljene v tematskih prostorih in konferenčni dvorani ter bo oprem ljen z modernimi tehnologijami za vizua­ lizacijo navidezne resničnosti. V njem bo družba HESS prikazovala pomen vode, brez katere ni življenja, možnosti uporabe voda in seveda tudi nevarnosti, po vezane z vodami. Predstavljene bodo vsebine večnamenskega državnega strateškega projekta na spodnji Savi, delovanje hidroelektrarn ter verige spod nje savskih hidroelektrarn, obvla­ dovanje in prevajanje visokih voda in podobno. Prav tako bodo predstavljene vsebine, ki se nanašajo na prihodnost energetike, to je energetske rešitve, ki se oblikujejo danes za potrebe jutri in potrebe prihodnjih rodov. Izpostavljena bo tematika vse pogostejše prisotno­ sti razpršenih virov električne energi­ je, njihova nestanovitna proizvodnja in novi izzivi, ki jih bodo povzročile nove energetske razmere. Velik poudarek bo namenjen tudi hranje nju električne energije v najrazličnejših oblikah, s poudarkom na hranjenju v obliki vodika ali sintetičnih plinov, kar bo omogočalo novo dimenzijo samooskrbe za daljša časovna obdobja. Ob tematikah hidroenergetike, kjer ne bo manjkalo natančnih vizualnih doživetij s sprehodi po najbolj skritih kotičkih hidro elektrarne, bo veliko vse­ bin namenje nih tudi drugim družbe­ no odgovornim tematikam, med katere spadajo tudi skrb za naravo, pitno vodo in družbo na področju poplavne varnosti, kmetijstvo, rekreacija in prijet­ no življenjsko okolje, pa ne nazadnje tudi turizem. Vsebine bodo vklju čevale zanimiva potovanja po prehodu za vodne organizme oziroma ribji stezi, ki dejansko učinkovito služi svojemu namenu, prikaze življenjskih okolij red­ kih živalskih vrst, ki so bile na lokalnem območju ohranjene kljub posegom v naravo ob gradnji hidroelektrarne, in nekaterim drugim vsebinam. Center obnovljive energije bo, kar se tiče preskrbe z električno energijo, za splošno rabo in ogrevanje samooskrben objekt, pri čemer se načrtuje, da bo kot referenčni primer vgrajen postroj za pretvorbo vodika v električno energi­ jo in toploto. To bo hkrati prikaz novih tehnologij hranjenja in proizvodnje elek­ trične energije iz obnovljivih virov. SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA: POUDAREK NA VEČNAMENSKI RABI AKUMULACIJ V Savskih elektrarnah Ljubljana oza­ veščanje in informiranje o energetiki iz­ vajajo v okviru vodenih ogledov velikih in malih hidroelektrarn ter Tehničnega muzeja HE Završnica. Mala hidroelektrar­ na Završnica pod Karavankami ima sploh izjemen družbeni in lokalni pomen, saj je prva javna elektrarna, ki je od leta 2005 preurejena v Tehnični muzej Završnica. V njem se obiskovalci seznanijo z zgodovi­ no energetike in današnjo vlogo hidro­ elektrarn, ki so izjemno pomemben vir obnovljive energije. Ciljne skupine za iz­ vedbo vodenih ogledov hidroelektrarn so šole, fakultete, strokovna društva, lo­ kalne skupnosti in drugi, ki jih zanima ta tematika. Ob tem so pojasnili, da tako prispevajo k širjenju znanja o vodni ener­ giji ter pridobivanju vodne energije iz hi­ Svet Energije je doslej obiskalo že več tisoč obiskovalcev. V HESS načrtujejo vzpostavitev Centra obnovljive energije. Akumulacije so tudi priložnost za razvoj različnih dejavnosti. 54 naš Stik 55 pod drobnogledom droelektrarn nekoč in danes, promovirajo hidroelektrarne kot brezoogljičen in hkra­ ti obnovljiv vir energije. Izpostavili so, da trajnostna hidroenergetska raba v prosto­ ru upošteva vse tri komponente trajnost­ nega razvoja: ekonomske, družbene in okoljske vidike hidroelektrarn. V SEL so še zlasti poudarili, da svoja načela družbene odgovornosti dokazu­ jejo tudi z večnamensko rabo akumu­ lacij. Akumulacijska jezera hidroelektrarn so vodna infrastruktura koncesijskih ob­ močij posameznih hidroelektrarn ter primarno namenjena in prilagojena proizvodnji električne energije. SEL so koncesionar in upravljalec štirih velikih hidroelektrarn – HE Moste (1952), HE Mavčiče (1986), HE Medvode (1953) in HE Vrhovo (1993) – ter več manjših hi­ droelektrarn. Čeprav so v času gradnje teh hidroelektrarn veljali drugačni pogo­ ji umeščanja v prostor in večnamenskost ni bila tako integrirana v postopke, kot je danes, so v teh akumulacijah vzpostavili raznovrstne sekun darne načine rabe, kot so protipoplavna zaščita, oskrba s pitno vodo, namakanje za namene kmetijstva, turistično­rekreacij sk e dejavnosti. Reka Završnica je vir oskrbe za pit­ no vodo, prav tako se iz akumulacije HE Završnica zagotavlja vodo za namakan­ je golf igrišča Bled, ob akumulacijskem jezeru Završnica so uredili rekreacij ski park. Akumulacijsko jezero HE Vrho­ vo v okviru sekundarne rabe zagotavl­ ja poplavno varnost, veliko pa prispeva tudi k turizmu, saj je splavarjenje v Radečah danes prepoznaven turistični produkt. V tej akumulaciji se nahaja še odlična tekmovalna trasa, na kateri je Ribiška družina Radeče v sodelovanju s SEL organizirala več tekmovanj (leta 2004 tudi svetovno prvenstvo v ribo­ lovu s plovcem za invalide). Akumulacija HE Mavčiče zagotavlja količinski zajem vode za javni namakalni sistem Žerjavka v občini Šenčur, akumu­ lacija HE Medvode pa je že leta 1953 prispevala k ustanovitvi lokalnega Turis­ tičnega društva Zbilje in kmalu presegla lokalni družbeni pomen. TERMOELEKTRARNA BRESTANICA: POSEBNO POZORNOST NAMENJAMO LOKALNI SKUPNOSTI V Termoelektrarni Brestanica poudarja­ jo, da so družbeno odgovorno podjetje in da se zavedajo odgovornosti tako do zaposlenih kot do ciljnih javnosti ter do družbenega in naravnega okolja, v ka­ terem delujejo. S pridobitvijo certifika­ ta Družini prijazno podjetje zaposlenim zagotavljajo pogoje za lažje usklajevan­ je poklicnega in družinskega življenja. V TEB so ob tem omenili tudi celosten model poslovne odličnosti, saj pravijo, da odlične organizacije dosegajo in tra­ jno ohranjajo višje ravni poslovanja, ki uresničujejo ali presegajo pričakovan­ ja vseh njihovih deležnikov, in k temu stremijo tudi sami. Sistematično so se lotili gradnje odnosov z lokalno skupnostjo, za kate­ ro pravijo, da je zanje ena od ključnih javnosti. Tudi zaradi narave njihove proizvodnje želijo prispevati k večji ka­ kovosti bivanja v ožji in širši okolici, zato spodbujajo izobraževanje, šport, kul­ turo, varovanje naravnega okolja ter humanitarne dejavnosti, pa tudi krajev­ ne prireditve in tamkajšnje humani­ tarne organizacije. Občasno oziroma ob posebnih priložnostih odprejo vrata za obiskovalce in jim razkažejo tehnologi­ jo, še zlasti radi pa predstavijo nove pridobitve, nazadnje plinski blok PB6. V pridobivanje kadrov se vključijo že v času šolanja dijakov in študentov (štipendiranje, obvezno praktično izo­ braževanje, ogledi), prav tako sodelujejo v različnih lokalnih projektih (informa­ tivni dan, zaposlitveni sejem, dan pok­ licev in podobno). Z rednimi objavami o delovanju TEB na svoji spletni strani, v lokalnih medijih ter v Našem stiku skrbi­ jo za informiranje in ozaveščanje tako strokovne kot laične javnosti. DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR: DEL IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA JE TUDI SKRB ZA OHRANJANJE TEHNIČNE DEDIŠČINE Dravske elektrarne Maribor imajo med drugim v lasti tudi najstarejšo elektrar­ no na slovenskem delu reke Drave, ki je začela obratovati že davnega leta 1918 in še danes v povprečju na leto prispe­ va 260 GWh električne energije. Ide­ je, da bi staro strojnico hidroelektrarne Fala opredelili kot tehnično dediščino, so se pojavile v obdobju razmišljanja o prenovi elektrarne in leta 1986 tudi do­ zorele, ko je bil stari del elektrarne Fala opredeljen kot tehnična dediščina ter najprej razglašen za tehnični spome­ nik lokalnega pomena, leta 2008 pa z odlokom vlade tudi za kulturni spome­ nik državnega pomena. Ob osemdesetletnici elektrarne leta 1998 so slavnostno odprli urejen star del elektrarne in ga poimenovali Muzej hi­ droelektrarne Fala, s čimer je zaživel tudi kot informativni in izobraževalni objekt. Muzej hidroelektrarne Fala na leto obišče približno pet tisoč obiskovalcev, med njimi je največ učencev in dijakov, ki se tako neposredno spoznajo z delo­ vanjem hidroelektrarne v preteklosti in danes ter pomenom in vlogo proizvod­ nje električne energije, predvsem iz ob­ novljivih virov, v sodobnem času. Ob stoletnici neprekinjenega de­ lovanja hidroelektrarne leta 2018 so v Dravskih elektrarnah uresničili večlet­ no željo in muzeju dodali prvih pet eksponatov, ki na praktičen način prika­ zujejo pretvorbo različnih oblik energije v električno energijo. Lani so tem pe­ tim dodali še dodatne tri eksponate, pri čemer naj bi, kot pravijo, muzej v nasled­ njih letih še naprej dopolnjevali, s čimer naj bi ga naredili še bolj atraktivnega in poučnega za obiskovalce. Kot poudarjajo v Dravskih elektrar­ nah, širitev ponudbe in dodane vred­ nosti za obiskovalce muzeja načrtujejo predvsem z željo, da z dejavnostjo, ki jo opravljajo in je ključna za družbo kot ce­ loto, izobražujejo najmlajše in informira­ jo odrasle. Podobna želja jih je vodila tudi pri lanski postavitvi Energetsko obarvane­ ga igrišča v središču Mariboru, ki otroke in občane seznanja s konceptom ob­ novljive energije in jih hkrati spodbuja k bolj trajnostni izrabi energije. Obis­ kovalci energetsko obarvanega igrišča tako na lastni koži na zabaven način spoznavajo, kako lahko prav vsi proiz­ vajamo energijo. Energija je nekaj, kar imamo vsa živa bitja in prav vsi z energi­ jo tudi upravljamo. Zato je prav, pravijo v Dravskih elektrarnah, da se tega tudi za­ vedamo, in da je naša raba energije čim bolj učinkovita in povezana z obnovljivi­ mi viri energije. Le tako namreč lahko zmanjšamo vplive na okolje in poskrbi­ mo, da bo naš planet v dobri formi tudi za naše zanamce. Ta družbeno odgovorni projekt je nastal na pobudo Borzena, ki je k sodelovanju povabil Dravske elektrarne Maribor in Mestno občino Maribor. Part­ nerje projekta druži njihovo zavedanje o pomembnosti odgovornega odnosa do okolja, vsi pa želijo tudi informira­ ti, ozaveščati in spodbujati k učinkoviti rabi ener gije in izrabi obnovljivih virov energije na okoljsko najbolj sprejem­ ljiv način. Energetsko obarvano igrišče je bilo zaradi omejenega prostora v okrnjeni izvedbi za enkrat postavljeno na Trgu svobode v Mariboru. Še letos pa naj bi se štirim igralom pridružila še tri, vse skupaj pa bodo postavili tudi na končno lokacijo v središču Maribora. Kot so še povedali v Dravskih elek­ trarnah, sta bila podrobneje opisana le njihova največja izobraževalno­informa­ tivno odgovorna projekta, ki pa nikakor nista edina. Dravske elektrarne Maribor tudi ves čas sodelujejo z dijaki in študen­ ti tehničnih smeri mariborskih srednjih šol in fakultet ter jim omogočajo obiske družbe oziroma njenih proizvodnih enot ter na ta način seznanitev s potekom dela in pomenom njihove dejavnosti za širšo skupnost. Poleg tega se pridružu­ jejo tudi številnim družbeno odgovornim projektom in akcijam, ki jih s ciljem oza­ veščanja o pomenu energije in ohran­ janja okolja izvajajo ustanove oziroma društva iz več kot dvajsetih občin, skozi katere teče reka Drava v Sloveniji. SENG: DRUŽBENA ODGOVORNOST JE VTKANA V DELOVANJE PODJETJA Družba Soške elektrarne Nova Gorica je odprta za različne priložnosti, kjer lah­ Družba SENG je pred kratkim namestila defibrilator na lokaciji vzdrževalnih delavnic, načrtujejo pa jih še nekaj. V TE Brestanica ob posebnih priložnostih odprejo vrata za obiskovalce. Muzej v HE Fala je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. 56 naš Stik 57 pod drobnogledom ko s svojim znanjem, finančnimi sred­ stvi in z drugimi viri prispeva k razvoju lokalnega družbenega in gospodarske­ ga okolja ter seznanjanju širše javnosti s svojimi dejavnostmi. Letošnjo pomlad je zaznamovala epidemija koronavirusa in tako so bili tradicionalni obiski šolar­ jev hidroelektrarn na Soči, ki so pravi­ loma skoncentrirani prav na pomladne mesece, tako kot tudi druge številne javne prireditve na Goriškem in širše, ki jih v družbi radi podprejo, žal odpove­ dani. Ker so v Soških elektrarnah kljub temu želeli narediti nekaj dobrega in pozitivnega za lokalno okolje, so se odločili za nakup defibrilatorja, ki so ga namestili na pročelje stavbe vzdrževal­ nih delavnic v Solkanu, namenjen pa je splošni oziroma javni uporabi. Kot pravijo, so srčno­žilne bolezni v razvitem delu sveta in tudi v Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolev­ nosti in umrljivosti odraslih. Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povz­ roča tudi srčni infarkt, pri čemer je ob srčnem zastoju za prizadetega edina rešitev defibrilacija v prvih nekaj minu­ tah. Zato je izjemno pomembno, da so defibrilatorji v bližini in lahko dostop­ ni, ko je to potrebno. Defibrilator, ki ga je družba SENG maja postavila na lok­ aciji vzdrževalnih delavnic, je na izjem­ no obiskani in priljubljeni lokaciji ob reki Soči v Solkanu. V njej so je Kajak cen­ ter kluba Soške elektrarne, poletno ko­ pališče, gostišče in bar. Gre torej za zelo obiskano destinacijo, kjer se ljudje radi družijo, rekreirajo in sproščajo v hladu smaragdne Soče, še zlasti v vročih po­ letnih mesecih, pri čemer v SENG že razmišljajo tudi o novih primernih lokaci­ jah za namestitev defibrilatorjev. Ob tem v SENG poudarjajo, da sta ohranjanje zdravja in varovanje življenj eni ključnih vrednot, ki ju družba ves čas promovira in neguje skozi aktivno ter trajnostno usmerjeno politiko. Tako so tudi dolgoletni donator največji zdravst­ veni ustanovi na severnem Primorskem, Splošni bolnišnici Nova Gorica, spon­ zorska in donatorska sredstva pa namenjajo tudi številnim drugim društ­ vom, klubom in ustanovam, ki spodbu­ jajo zdrav način življenja. TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ: DEJAVNOST ELEKTRARNE SKUŠAMO ČIM BOLJ PRIBLIŽATI JAVNOSTI V Termoelektrarni Šoštanj že vrsto let iz­ vajajo različne aktivnosti, katerih glavni namen je informiranje in seznanjenje širše javnosti z delovanjem podjetja ter pomenom te dragocene energetske loka cije v Šoštanju. Pred pandemijo korona virusne bolezni Covid­19 so red­ no, vsak prvi četrtek v mesecu, organi­ zirali dneve odprtih vrat, od leta 2007 pa izvajajo tudi vodene oglede za skupine, ki pa so trenutno zaradi epidemioloških razmer prav tako odpovedani. Zanimanje za oglede in odzivi obiskovalcev so dobri, pri čemer sta samo lani dva izobraževalca izvedla kar 61 napovedanih strokovnih ogledov TEŠ z udeležbo okoli 1.800 obiskovalcev. Pri tem v to število ni všte­ to vodenje različnih poslovnih partnerjev, novinarjev, televizijskih ekip, fotografov in obiskovalcev na dnevih odprtih vrat TEŠ. V okviru vodenih ogledov sicer različnim interesnim skupinam, društvom, šolam in podjetjem podrobneje predstavijo elek­ trarno, jim razložijo njeno delova nje in razkažejo blok 6. Brezplačni vodeni ogle­ di potekajo od ponedeljka do petka. Predstavitev z ogledom traja okvirno uro in pol, potrebne pa so predhodne najave. Vse aktualne informacije glede delo­ vanja TEŠ lahko zainteresirana javnost naj­ de tudi na njihovi prenovljeni spletni strani www-te-sostanj.si in na Facebook pro­ filu. Pred kratkim so aktivirali tudi poseb­ no spletno stran www.soen.si, ki je sicer bolj namenjena lokalni skup nosti, vendar pa tudi vsem drugim, ki želijo pridobiti ak­ tualne informacije glede načrt ovane upo­ rabe sekundarnega goriva SRF v TEŠ na enem mestu, poleg tega pa je mogoče prek spletne strani zastaviti tudi more­ bitna dodatna vprašanja o tem projektu. V začetku julija so pripravili tudi tiskovno konferenco, na kateri so predstavili rezul­ tate presoje vplivov na okolje, v prihodnjih mesecih pa načrtujejo še več javnih pred­ stavitev projekta sosežiga SRF. Kot poudarjajo v TEŠ, bodo z dose­ danjo proaktivno, transparentno in vklju­ čujočo komunikacijo nadaljevali tudi v prihodnje ter, takoj ko bodo to razmere dopuščale, tudi obudili možnost vodenih ogledov elektrarne, saj je zani­ manje zanje doma in tudi v tujini veliko. ENERGETIKA LJUBLJANA: DOLGOROČNA PARTNERSTVA SO NAM NAJPOMEMBNEJŠA Energetika Ljubljana (in pred njo TE­ TOL) že od jeseni 2004 podpira de­ javnost turističnih in športnih delavcev izpod Šmarne gore. V tem času so prak­ tično vsako leto dodali drobec v mo­ zaik urejenosti te naše najbolj obiskane gore, enega pomembnejših simbolov zelene Ljubljane, pravijo v družbi. Največ pozornosti so skupaj s Turis­ tičnim društvom Šmarna gora (in pozne­ je Planinskim društvom Šmarna gora) namenili urejanju poti, ki jih vodna erozija iz leta v leto bolj najeda. Najobsežnejša tovrstna akcija je potekala v letu 2014, ko so odpravljali posledice katastrofalnega žledoloma. V letu 2015 so obnovili vseh 28 lesenih klopi, ki so ob poteh in na izhodiščih na voljo obiskovalcem. V letu 2016, ko je Ljubljana preje­ la častni naziv Zelena prestolnica Ev­ rope, so prizadevanja za urejenost in varnost poti na Šmarno goro še dodat­ no prepletli, povezali ter tudi tako pus­ tili še eno odgovorno in pozitivno sled v skrbi za naše okolje in s tem za kako­ vost našega bivanja. Posebno pozornost so namenili dve­ ma potema, ki imata za Šmarno goro poseben pomen, in sicer najbolj obiska­ na in obremenjena Pot čez korenine in najlepša, najbolj razgledna in najmanj obiskana krožna Pot Svobode, ki ima, gledano s ptičje perspektive, obliko srca, simbola številnih razsežnosti, med drugim ali predvsem pa tudi simbola projekta Ljubljana – Zelena prestolnica Evrope 2016. Zato so jo v sklopu pro­ jekta imenovali Pot srca. Letos so kljub epidemiji koronavirusa uspeli obnoviti zaščitni premaz na 25 klopeh in obnovi­ ti vseh 20 informativnih tabel, izpostav­ ljajo v Energetiki Ljubljana. Ker se zavedanje o podnebnih spre­ membah in poznavanje njihovih klju­ čnih povzročiteljev krepi, v Ljubljani s številnimi ukrepi, ki izhajajo iz vizije traj­ nostnega razvoja, sledijo načelu sol­ idarnosti z bodočimi generacijami in že danes postavljajo temelje zdrave­ ga in čistega okolja zanamcem. Ob ne­ nehnem prizadevanju za izboljšanje kako vosti bivanja, pravijo v Energetiki Ljubljana, je pomembno tudi zavedanje, da ima vse, kar storimo na lokalni ravni tudi regionalni in celo globalni učinek. Temu posebno pozornost namenja tudi Energetika Ljubljana kot zeleni partner okoljske misije 2012–2020 GreenLight WorldFlight, ki preučuje vplive črne­ ga ogljika na globalne podnebne spre­ membe. Črni ogljik je poleg ogljikovega dioksida najpomembnejši povzročitelj segrevanja ozračja in s tem pomembno prispeva k podnebnim spremembam. Glavna vira opaznega črnega ogljika, to je črni del saj, sta kurjenje lesa in pro­ met. Nosilca tega projekta sta izkušen pilot, diplomiran biolog, alpinist in fo­ tograf Matevž Lenarčič, in doc. dr. Griša Močnik iz podjetja Aerosol. EIMV: SVOJE DEJAVNOSTI ŽELIMO PREDSTAVITI NE LE STROKOVNI, PAČ PA TUDI ŠIRŠI POPULACIJI Na Elektroinštitutu Milan Vidmar izvaja­ jo kar nekaj aktivnosti, ki so namenjene ne le strokovni, temveč tudi širši javnos­ ti, in s katerimi jo želijo pobliže seznani­ ti z elektroenergetiko in njenim vplivom na družbo. Ker upravljajo tudi sistem za spremljanje in beleženje atmosfer­ skih razelektritev SCALAR, so njihovi strokovnjaki pogosto gostje različnih medijev, pri čemer javnosti ob upora­ bi konkretnih podatkov skušajo poljud­ no razložiti nastanek strel, mesta udarov in jih tudi seznaniti z zaščitnimi ukrepi v primeru hujših neviht. Pogosto organizirajo tudi različna te­ matska srečanja, ki so sicer bolj namen­ jena ožjemu krogu strokovne javnosti, najpomembnejša med njimi so zagoto­ vo Höflerjevi dnevi. Strokovnjaki iz EIMV V TEŠ imajo veliko obiskovalcel tudi iz tujine. Laboratorij za velike napetosti EIMV vedno vzbudi veliko zanimanja med obiskovalci. V Energetiki Ljubljana posebno skrb namenjajo vzdrževanju poti na Šmarno goro. 58 naš Stik 59 pod drobnogledom poleg tega sodelujejo tudi na številnih drugih strokovnih dogodkih, na katerih predstavljajo svoje delo ter poglede na izzive in razvoj elektroenergetike. V družbi še posebno pozornosti namenjajo energetskemu opismenje­ vanju mladih. Tako s partnerji sodelujejo pri pripravi Elektrofesta, namenjenega dijakom srednjih šol. V Laboratorij za visoke napetosti pa pogosto povabijo tudi osnovnošolce, kjer jim v živo po­ kažejo različne preizkuse in delovanje naprav visokih napetosti. BORZEN: GLAVNI CILJ PROJEKTOV JE OPOLNOMOČITI POSAMEZNIKE IN ORGANIZACIJE Z ZNANJEM O OVE IN URE Borzen je na področju družbene odgo­ vornosti dejaven že vse od svoje usta­ novitve. Na začetku so bili projekti sad povezovanja z lokalno skupnostjo v ob­ liki sponzorstev in donacij ter različnih prostovoljskih korporativnih akcij. Od leta 2014, ko so ustanovili blagovno znamko Trajnostna energija in istoimenski splet­ ni portal, pa usmerjeno izvajajo projek­ te in aktivnosti z namenom informirati in ozaveščati raznovrstne javnosti o OVE in URE, pojasnjujejo v družbi. Zlasti so ponosni na prve slovenske okoljske risanke, ki so jih na njihovo po­ budo pripravili skupaj z RTV Slovenija in so dosegle že prek milijon ogledov. Gre za serijo Lepši svet, ki je bila posredo­ vana vsem slovenskim osnovnim šolam, vrtcem in knjižnicam ter obsega deset epizod in dva pripadajoča priročnika za podporo ob gledanju risank. Za otroke in mlade so tudi izdelali že več poučnih družabnih iger, glasbeni videospot s Klemnom Slakonjo in humorne video nasvete z Jožeteom Robežnikom. V lan­ skem letu so postavili energetsko obar­ vano igrišče v središču Maribora, kjer obiskovalci na lastni koži lahko izkusijo, kako s svojim gibanjem ustvarjajo ener­ gijo. V sodelovanju z uredništvom re­ vije Naš stik so pripravili tudi posebno digitalno izdajo revije E­stik o trajnostni ener giji. V Borzenu so aktivni na področ­ ju demonstracijskih projektov, v katerih so primerjali teoretične prihranke ener­ gije pri energetski sanaciji z dejansko merjenimi. V drugem projektu so ener­ getsko sanirali Viško hiško, kjer domu­ je Slovenska filantropija, ter jo oskrbeli s sončno elektrarno in shranjevalnikom energije, kar je tudi prosto dostopno za ogled javnosti, sami pa redno beležijo, kaj se dogaja s proizvodnjo in baterijo. Za splošno javnost so poleg tega pri­ pravili 25 informativnih oddaj Eko utrin­ ki, predvajanih na TV Slovenija, ki so dostop ne na spletnih kanalih. Do zdaj si jih je ogledalo več kot milijon gledalcev. Dober odziv dosegajo tudi pri ra­ zličnih natečajih (za otroke, mladino, študente, inovativne projekte in dru­ gih) in dogodkih, ki omogočajo resnič­ no interaktivnost vseh sodelujočih in, kjer beležijo odzive prek pet tisoč posa­ meznikov. V Borzenu pravijo, da vsak izmed nas nenehno sprejema odločitve, povezane z energijo. Ves čas torej upravljamo ener gijo, ob tem pa se vse premalokrat vprašamo, kako učinkoviti smo pri tem. In v tem kontekstu želijo spodbuditi za­ vedanje med ljudmi, da s porabo ener­ gije vplivamo na okolje, na soljudi in na generacije, ki prihajajo za nami. Njihov naslednji cilj je, da posameznike in or­ ganizacije opremijo z znanjem o OVE in URE, saj bodo tako zmožni sprejema­ ti prave odločitve v zvezi z energijo. V družbi menijo, da je pred nami še dol­ ga pot, vendarle pa podatki (aktivni so namreč tudi pri raziskavah, kjer merijo spremembe vedenja in vrednot na po­ dročju OVE in URE) kažejo, da se trend obrača v pravo smer. Borzen bo na poti ozaveščanja in opolnomočenja posameznikov o OVE in URE vztrajal še naprej, saj čutijo, da je to njihovo poslanstvo. V tem letu se z nekaterimi dejavnostmi bolj usmerjeno posvečajo tudi javnemu sektorju, zlasti na področju upravljanja energije in ze­ lenega javnega naročanja. Za otroke poleg natečajev v tem letu pri pravljajo strip, v prihodnjih mesecih pa bo na por­ talu www.trajnostnaenergija.si dosto­ pen pregled vseh domačih in evropskih aktualnih razpisov s področja trajnostne energije. Do konca leta bo postavljeno še eno energetsko obarvano igrišče v eni izmed slovenskih občin. Septem­ bra tradicionalno (že šestič) organizirajo konferenco Trajnostna ener gija lokalno. Poleg tega dopolnjujejo vsebine na nji­ hovem spletnem Atlasu trajnostne en­ ergije in še mnogo drugega. Skratka, idej in energije jim še nekaj časa ne bo zmanjkalo. Pri tem pa srčno verjamejo, da tudi tako lahko nekoliko prispevajo k lepšemu in boljšemu jutri, še poudarjajo v družbi. OBLETNICA 60 LET ENERGETSKIH INFORMACIJ Skupna revija elektrogospodarstva ima eno najbogatejših zgodovin v državi, saj je prva številka glasila delovnih kolektivov elektrogospodarskih organizacij Slovenije izšla že davnega leta 1960 in tako letos praznuje že častitljivo 60-letnico neprekinjenega izhajanja. Besedilo: Brane Janjić; fotografije: arhiv uredništva in podjetij a tej dolgi poti je doživela vrsto oblikovnih in tudi vse­ binskih sprememb, pri čemer je zamenjala tudi kar ne­ kaj imen, da bi se nato zadnjih nekaj desetletij uveljavila pod imenom Naš stik. Slednji mogoče še najbolj ponazarja tudi njeno temeljno poslanstvo – povezovanja in izmenjave iz­ kušenj med elektroenergetskimi podjetji, ki jih ne povezujeta le tehnični sistem in dejstvo, da so lahko kot celota uspešna le, če je uspešna celotna veriga od proizvodnje, prenosa do distribucije, ampak tudi poglavitna naloga, to je zagotavljan­ je nemotene in kakovostne oskrbe slovenskih odjemalcev z električno ener gijo . Z dosegom, ki presega okvire posameznih sodelujočih podjetij, revija Naš stik in portal www.nas-stik.si izpolnjujeta tudi ozaveščevalno funkcijo širše javnosti in sta dragocen kro­ nološki zapisovalec ključnih dogodkov v slovenskem elektro­ gospodarstvu in širši energetiki. DOSEDANJA PESTRA PREHOJENA POT Glasilo delovnih kolektivov elektrogospodarskih organizacij Slo­ venije z naslovom Elektrogospodarstvo je izhajalo od novem­ bra 1960 do konca leta 1986, in sicer najprej enkrat na mesec, zatem na vsake tri mesece, v osemdesetih letih pa vsakih štiri­ najst dni. V posameznih obdobjih so glasilo izdajali Elektrogos­ podarska skupnost Slovenije, Poslovno združenje distributivnih podjetij v Sloveniji, proizvodno­prenosna, proizvodna in distri­ bucijska podjetja EGS ter TOZD in OZD proizvodnje, prenosa Serija izobraževalnih risank Lepši svet je projekt, na katerega so v Borzenu še posebej ponosni. 60 naš Stik 61 obletnica jal dvakrat na mesec, pozneje s preob­ likovanjem v revijo elektrogospodarstva je Naš stik postal mesečnik, po zagonu portala www.nas­stik.si pred dobrimi de­ vetimi leti pa je postal dvomesečnik. Od aprila 1993 so bili člani uredništva Brane Janjić, Minka Skubic in Miro Jakomin, leta 2007 pa sta se jim pridružila še Polona ki ob pomoči sodelujočih elektroener­ getskih podjetij, ki imajo svoje pred­ stavnike v časopisnem svetu, ostaja glavni skrbnik obeh medijev, ki nastopa­ ta pod blagovno znamko Naš stik. Bahun in Vladimir Habjan, ki poleg Brane­ ta Janjića in od marca letos dalje še Jan­ je Ambrožič tvorita uredništvo tudi danes. Po zadnjih večjih reorganizacijskih spremembah v elektrogospodarstvu v začetku devetdesetih let, ko je nastala vrsta samostojnih podjetij, je izdajateljst­ vo skupne revije prevzelo podjetje Eles, in distribucije v okviru EGS in SOZD Elek­ trogospodarstva Slovenije. V tem času so delo odgovornega urednika opravljali Lojze Hribar, Tone Bančič in Marko Pirje­ vec. V uredniškem odboru so se zvrstili predstavniki posameznih elektrogospo­ darskih delovnih organizacij, z novinar­ skim delom pa so se v tem obdobju ukvarjali Lojze Hribar, Tone Bančić, Mar­ ko Pirjevec in Lidija Pavlovčič. Glasilo delavcev elektrogospodarst­ va Slovenije je od januarja 1987 do marca 1992 izhajalo večinoma dvakrat na mesec. V tem času je delo odgo­ vornega urednika najprej opravljal Mar­ ko Pirjevec, nato pa je delo urednice prevzela Lidija Pavlovčič, pri čemer sta ji z novinarskimi prispevki pomagala Minka Skubic in France Jeras. Uredniš­ ki odbor so tudi takrat sestavljali pred­ stavniki posameznih elektroenergetskih delovnih organizacij. Časopis je pod imenom Naš stik prvič izšel marca 1992 in je najprej izha­ ENERGETSKI POTENCIAL MURE BI BILO SMISELNO IZRABITI Dravske elektrarne Maribor so končale študijo Trajnostnega razvoja območja ob Muri z možnostjo energetske izra­ be reke, ki po temeljiti proučitvi vpliva gradnje elektrarn na različne dejavnike potrjuje smiselnost nadaljnjega iskanja najboljših rešitev za umestitev objektov v prostor. Iskanje lokacije za prvo elek­ trarno bi bilo v okviru postop ka državne­ ga prostorskega načrta mogoče intenzivirati že prihodnje leto, v poštev pa pride le gradnja posameznih objek­ tov elektrarn, in ne celotne verige. Dravske elektrarne Maribor so kon­ cesijo za gradnjo hidroelektrarn na reki Muri pridobile konec leta 2005, in vse od tedaj se intenzivno ukvarjajo s proučevanjem možnosti, ali bi bilo reko Muro smiselno izrabiti tudi v energetske namene. Prvi načrti glede gradnje elek­ trarn na Muri sicer segajo že nekaj de­ setletij nazaj, ko je bila nosilna zamisel projekta, da bi tudi na slovenski strani nadaljevali verigo elektrarn podobno tisti, na avstrijski strani meje. ODLOMEK IZ PRISPEVKA V ŠTEVILKI 11 IZ LETA 2010. BOJ ZA BOLJŠO ORGANIZACIJO ELEKTROGOSPODARSTVA SE NADALJUJE Marsikateri član naših delovnih kolek­ tivov se je že vprašal, kdaj bo naposled zaključena razprava o organizaciji elek­ trogospodarstva in kdaj bo ugodeno zahtevam, ki so jih ponovno postavlja­ li in formulirali na številnih sestankih od leta 1959 do današnjih dni. Zaradi ne­ nehnega odlaganja rešitve tako perečih problemov, se je pri mnogih delovnih kolektivih že pojavila apatičnost v taki meri, da ne odgovarjajo več na dostav­ ljene materiale. Omenjeni pojav je delo­ ma razumljiv, deloma pa ga je mogoče pripisati nepoznavanju vzrokov, zaradi katerih nastajajo vedno novi organizacij­ ski problemi. Boj za boljšo organizacijo ima namreč trajni pomen v vsakem gos­ podarstvu, ki je v stalnem razvoju, ker ustvarjajo spremenjene razmere nove in nove potrebe po izpopolnjevanju or­ ganizacije. Pri elektrogospodarstvu je treba še posebej upoštevati, da zahte­ va najmanj podvojitev svojih kapacitet v desetih letih ter, da je temeljna gospo­ darska panoga, pri kateri se z vso silo­ vitostjo pojavljajo številni interesi, ki si pogosto nasprotujejo in jih je težko usk­ laditi med seboj. ODLOMEK IZ PRISPEVKA V ŠTEVILKI 4 IZ LETA 1962 O NOVI ORGANIZIRANOSTI ELEKTROGOSPODARSTVA. DELO POD NAPETOSTJO Vsi okrog nas se pripravljajo ali pa so že uvideli delo pod napetostjo. Tudi pri nas bo treba storiti korak naprej, kar bi prineslo splošno korist delavcem, skup­ nosti in združenem delu. Z napredkom tehnike moramo korakati dalje. Naš delavec je dober delavec, kar dokazu­ jemo tudi v inozemstvu. Toda dati mu moramo dobro organizacijo, tehnologi­ jo in sredstvo za delo. Razvoj elektroenergetskega sistema zahteva postopno in stalno napredo­ vanje celotne tehnike, tako tudi dela na daljnovodih. Poraba električne energije postaja vedno bolj zahtevnejša. Porab­ niki težko prenašajo odklopitve bodisi v hiši, na mreži distribucije ali prenosu. Slovenija je občutljiv preskrbovalni prostor. H kvaliteti električne energije spada tudi redna dobava. Seveda pro­ jektanti, ki oblikujejo mrežo in obrato­ valci to dobro vedo. Obstaja stalna želja, da je odklopitev čim manj in da so čim krajše. Toda šolanje kvalificiranih delavcev na omrežjih mora napredovati. Ne sme­ mo osiromašiti naših strokovnjakov, da bodo manj vredni kot delavci v inozem­ stvu. Žal zelo redko povemo, da ti ljudje delajo na prostem ob težkih vremenskih pogojih ter zlasti ob sobotah in nedel­ jah, ko drugi počivajo in se zabavajo. ODLOMEK IZ PRISPEVKA V ŠTEVILKI 4 IZ LETA 1982, KI MU JE V NASLEDNJIH ŠTEVILKAH TEGA LETA SLEDILA ŠE CELA VRSTA ČLANKOV, POVEZANIH S TO TEMATIKO. ELEKTRARNA FORMIN TOREJ NARED Oba agregata v hidroelektrarni Sred nja Drava II v Forminu sedaj že tudi uradno obratujeta, poskusno sicer od zadnjega komisijskega tehničnega pregleda s stra­ ni vseh ustreznih republiških inšpektorjev, uradno pa od dneva svečanega odprtja, v soboto, 25. novembra. Tako je zdaj sklenje­ na dravska veriga vzdolž slovenskega dela toka reke Drave. Elektrarno naj bi začeli gra­ diti že pred enajstimi leti kot nadaljevanje hidroelektrarne Zlatoličje, vendar je nismo začeli graditi leta 1967 in je celo kazalo, da je ne bomo nikoli. To je bil čas miselnosti, da bodo jedrske elektrarne rešile vse prob­ leme energetike. Hkrati so tudi varstveniki narave čedalje glasneje opozarjali, kakšno nasilje pomeni tak poseg v okolje. Dolgo je bilo treba dokazovati, da moramo dokonča­ ti izkoriščanje Drave na slovenskem območ­ ju. Premaknilo pa se je šele tedaj, ko so nas prehiteli Hrvati in v Varaždinu začeli graditi leta 1971 elektrarno, ki je pričela obratovati leta 1975 in s tem porušila režim obratovanja v verigi zgornjih Dravskih elektrarn. Za pridobitev zemljišč, potrebnih za gradnjo objektov hidroelektrarne Formin, je bilo sklenjenih okoli 1.200 sporazumov z zasebnimi lastniki, kakor tudi z občinami Varaždin, Ormož in Ptuj ter krajevnimi skup­ nostmi Ptuj, Markovci, Gorišnica in Cvet­ kovci za družbeno lastnino. Všteti so tudi sporazumi za nadomestitev 20 nadomest­ nih objektov. Projekt hidroelektrarne Formin je moral upoštevati tudi posebne značilnos­ ti spodnjega Ptujskega polja in se prilagodi­ ti njegovim muhavostim, kot se pač dogaja ob vsakem posegu v naravo. ODLOMKI IZ OBSEŽNEGA PRISPEVKA OB ZAGONU HE FORMIN V ŠTEVILKI 11 IZ LETA 1978. 400 KV POVEZAVA MADŽARSKA– SLOVENIJA–HRVAŠKA Na mednarodnem mejnem prehodu Goričane so se 22. marca letos ses­ tali predstavniki slovenskega (ELES), madžarskega (MVM) in hrvaškega (HEP) elektrogospodarstva. Namen sestanka je bil terenski ogled mejnega prehoda novonačrtovane­ ga 400 kV mednarodnega daljnovoda med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško na širšem območju tromeje treh dežel. Madžarsko delegacijo je vodil Peter Tarczy, pooblaščeni vodja sektorja za načrtovanje in izgradnjo prenosnega omrežja MVM, zagrebško Božidar Rad­ milović, koordinator strokovne skupine za pripravo izgradnje interkonekcijskih povezav 110/120 kV in 400 kV Hrvaška– Madžarska, slovensko pa dr. Franc Jakl, direktor sektorja za razvoj in investicije in odgovorni koordinator za interkonek­ cijsko povezavo 400 kV daljnovo­ da Madžarska–Slovenija. Terenskega ogleda so se še udeležili predstavniki projektantskih hiš ETV – EROTERV iz Budimpešte, Dalekovoda iz Zagreba in IBE iz Ljubljane. Zamisel o povezavi madžarske­ ga prenosnega omrežja z zahodnoev­ ropskim UCPTE je stara že več kot 20 let, ko je kot predstavnik nekdanje Ju­ goslavije pogovore z Madžarsko vodil še Jugel. ODLOMEK IZ PRISPEVKA V ŠTEVILKI 7 IZ LETA 1994. ZAČETEK DOLGE POTI ZA ODLAGALIŠČE NSRAO Sredi novembra je bila v Ljubljani dobro obiskana prva prostorska konferenca za pripravo državnega lokacijskega načrta za odlagališče nizko in srednje radio­ aktivnih odpadkov (NSRAO) v Sloveniji. Skladno z zakonom jo je organiziral Urad za prostorski razvoj MOPE. Po uvodnih predstavitvah utemeljenosti pobude za pripravo načrta, izhodišč in strokovnih podlag za postopek izbire lokacije je bila dana možnost udeležencem pros­ torske konference, da dajo pripombe na postopek izdelave prostorskega načr­ ta. Agencija RAO pa je dobila že prve ponudbe občine Dol pri Ljubljani za ra­ ziskave za odlagališče v njihovi občini. Ker se je poskus iskanja lokacije za odlagališče pred dobrim desetletjem neuspešno končal, se je tokrat Agenci­ ja RAO tudi na podlagi mednarodnih izkušenj in priporočil IAEA odločila za kombinirani postopek iskanja lokacije odlagališča NSRAO. ODLOMEK IZ PRISPEVKA V ŠTEVILKI 4 IZ LETA 2004. Ko smo ob letošnjem visokem jubileju brskali po starih izvodih revije, ni oživel le spomin na kakšen izjemen energetski do­ godek, ki smo mu bili v vseh teh letih kot poročevalci priča tudi POUČNE ZGODBE IZ PRETEKLOSTI sami, temveč se je pokazalo, da so nekatere zgodbe, o katerih smo pisali že pred desetletji, aktualne še danes. Izbrali smo le peščico najzanimivejših. 62 naš Stik 63 obletnica Anketa med direktorji podjetij o pomenu in vlogi revije Naš stik »60 let izdajanja revije Naš stik je pose­ ben jubilej, zlasti če v obdobju, odkar Naš stik izhaja, pomislim na vse reorganizaci­ je, ki so doletele slovensko elektroener­ getiko. Zadnja večja reorganizacija je bila poleti leta 2001 in takrat se je Eles ob­ vezal, da bo skrbel za nadaljnje izdajan­ je revije Naš stik. Naš stik je pomemben za vse zaposlene v elektrogospodarstvu, saj nas obvešča o vseh aktualnih stva­ reh, ki izvirajo iz našega delovanja. Rad bi se zahvalil vsem partnerskim družbam, ki v zadnjih desetih letih tudi finančno in vsebinsko prispevajo k temu, da je Naš stik tak, kakršen je. Želim si, da bo tako tudi v prihodnje.« »Naš stik prinaša med strokovnjake, ener­ getike, pa tudi splošno javnost bistvene informacije o trenutnih potrebah in izzivih energetike, katere cilj je zanesljiva, var­ na in konkurenčna oskrba odjemalcev z električno energijo. Zato smo v skupini GEN podporniki revije in njenega razvo­ ja in želimo, da še nadaljnjih 60 let razvija svojo dejavnost, nam pomaga pri informi­ ranju zaposlenih in spodbuja razumevan­ je energetike v splošni javnosti in krepitev znanja na tem področju.« »V šestih desetletjih smo lahko v revi­ ji Naš stik spremljali številne pomem­ bne zgodbe, ki pričajo o vztrajnem in večplast nem napredku energetske panoge, o uvajanju vedno novih tehnoloških rešitev ter nenehnem iskanju odgovorov na izzive sodobne­ ga časa. Sedanji in nekdanjim ekipam novinarjev in urednikov čestitam ob vi­ sokem jubileju in pričakujem, da bomo tudi v prihodnjih letih in desetletjih lahko prebirali o novih mejnikih in velikih pro­ jektih nove dobe slovenske energetike.« Mag. Aleksander Mervar ELES Martin Novšak GEN energija Mag. Danijel Levičar GEN energija »Naš stik je pionir slovenskih glasil s po­ dročja elektrogospodarstva, ki si uspeš­ no prizadeva seznanjati zainteresirane javnosti z dogajanji na področju ener­ getike doma in širše. Prepričan sem, da je uspešna zgodba Našega stika odraz prizadevanj vsakega posameznika, čla­ na ekipe, ki je predana svojim ciljem in verjame v svoje poslanstvo. Iskrene čestitke ob visokem jubileju in ostanite še naprej zvesti svojim načelom.« Dr. Robert Golob GEN­I »Vesel sem, da revija Naš stik po 60 le­ tih še vedno deluje in objavlja članke na področju energetike. Revija je dinamič­ na, kakovostna, s številnimi pozitivnimi informacijami, ki jih tako primanjkuje v današnjih medijih. Ravno te pozitivne novice so tiste, ki privlačijo k branju tako mene kot tudi sodelavce, saj pozitivne novice generirajo še več pozitivnega, kar se lepo vidi tudi v celotni slovenski energetiki, ki visoko kotira tudi v svetov­ nem merilu. Čestitke vsem sodelav­ cem Našega stika z željo po nadaljnjem uspešnem delovanju.« Bogdan Barbič HESS »Menim, da je zelo pomembno, da ima­ mo v elektrogospodarstvu in energetiki svojo revijo, ki pokriva panogo v celoti. Naš stik je revija, ki sledi svojemu po­ slanstvu, predvsem v smislu seznanjanja z aktualnim dogajanjem v elektrogospo­ darstvu in v širšem energetskem oko lju. Revija je zanimiva, aktualna in pestra ter pritegne s svojo vsebino in vizual­ no podobo, saj je bralcu prijazna in pre­ gledna. Prav tako nam vsem akterjem daje možnost, da svoje delo in dosežke predstavimo strokovni in širši javnosti. Ob tako lepem jubileju, 60­letnici izha­ janja, uredništvu iskreno čestitam in mu tudi v prihodnje želim uspešno delo.« Tomislav Malgaj Termoelektrarna Brestanica »Letos bi morali v družbi Dravske elek­ trarne Maribor slaviti šestdeset let začetka obratovanja hidroelektrarne Ožbalt, pa so nam načrte prekrižali epi­ demija koronavirusa in ukrepi za njeno preprečevanje. Zato sem toliko bolj ve­ sel, da lahko čestitam snovalcem revije in portala Naš stik, ki nas enako obdob­ je vestno, zavzeto in sproti seznanjajo s projekti posameznih energetskih družb, novostmi na domačem in tujih trgih ter s tem omogočajo vpogled tja, kamor mor­ da drugače ne bi vedno pogledali. Ver­ jamem, da tudi idej za naslednje številke ne bo zmanjkalo, saj, če je včasih vel­ jalo, da je energetika »počasna« dejav­ nost, danes ni več tako. Spremembe in nove priložnosti se dogajajo hitro in vsi skupaj moramo biti njihov del, če želimo uspešno soustvarjati energetsko poli­ tiko naslednjih desetletij.« »Osnovno poslanstvo revije vidim v in­ formiranju delavcev energetike o ak­ tualnih dogajanjih v družbah in tudi na projektih ter vsem drugim, poveza­ nim z našo dejavnostjo. Tako kot je bila v začetnem obdobju izhajanja re­ vije in razvoja energetike v Sloveniji samoumevna splošna podpora izgrad­ nji pomembnih energetskih objektov (prenosni objekti, distribucija in proiz­ vodni viri), bi bila danes potrebna pod­ pora z obveščanjem in ozaveščanjem širše družbene skupnosti o nujnosti iz­ vedbe za samooskrbo potrebnih ener­ getskih projektov. To pomembno poslanstvo bi lahko in bi morala nosi­ ti in izvajata tudi revija Naš stik, saj pre­ pričanih (zaposlenih v energetiki) ni treba prepričevati o nujnosti izvedbe vrste pomembnih projektov, ki bi še vnaprej zagotavljali varno, zanesljivo in konkurenčno oskrbo slovenskih po­ trošnikov z danes nepogrešljivo dobri­ no – električno energijo.« »Ob 60. obletnici Našega stika najprej iskreno čestitam uredništvu in novinar­ jem revije. Naš stik se ponaša z eno naj­ daljših tradicij izhajanja tiskanega medija v naši državi, tako da je 60­letnica zares lep in visok jubilej. Ocenjujem, da je revija Naš stik kako­ vostna in strokovna ter da korektno povzema dogajanje in problematiko elektrogospodarstva in celotne ener­ getike kot tehnološke, gospodarske in tržne panoge. Naš stik oprav lja pomemb no poslanstvo pri pretoku informacij znotraj elektroenerget skega sistema ter tudi pri seznanjanju širše javnosti o dogajanju in novostih v panogi. V zadnjih letih, ko se vse bolj zave­ damo nujnosti prehoda v t. i. brezogl­ jično oziroma zeleno družbo, se je Naš stik uveljavil kot pomemben in kredibilen medij pri ozaveščanju širše javnosti o nu­ jnosti sprememb na tem področju. Prav pri slednjem poslanstvu se kaže njego­ va izjemna učinkovitost, to pa predvsem zato, ker uredniki in novinarji, ki snujejo vsebine, izjemno dobro poznajo elek­ troenergetiko, hkrati pa so prav v vsa­ ki izdaji revije navzoči akterji s področja elektroenergetike, ki s svojim znanjem in strokovnostjo dajejo vsebinam dodatno težo. Zaradi vsega naštetega prav vsakič z veseljem prelistam revijo. Vsem sno­ valcem revije Naš stik želim veliko dobrih zgodb tudi v prihodnje.« »V Holdingu Slovenske elektrarne Naš stik dojemamo kot enega temelj­ nih panožnih medijev, s katerim smo v preteklosti, sedanjosti, upam pa, da bomo tudi v prihodnje z veseljem sodelovali. Ob visokem jubileju članom uredništva in sodelavcem iskreno česti­ tam in jim želim uspešno delo še naprej.« »Revija Naš Stik je tudi v času uveljavitve e­medijev in splošnega večanja dostop­ nosti informacij ohranila vlogo info­ rmatorja svoje ciljne skupine bralcev o novostih in dogajanjih na področju slo­ venske energetike. S spodbujanjem projektnega sodelovanja lahko pomem­ bno promovira razvoj in uveljavljanje novih tehnologij.« Andrej Tumpej Dravske elektrarne Maribor Drago Polak Savske elektrarne Ljubljana Mag. Radovan Jereb Soške elektrarne Nova Gorica Mag. Stojan Nikolić Holding Slovenske elektrarne Dr. Viktor Vračar TEŠ 64 naš Stik 65 obletnica »Na revijo gledam kot na pomemben vir, kjer najdemo vse aktualne informaci­ je o energetiki. Pogrešam še malo več poudarka o pomembnosti povezanosti slovenske energetike, iskanju skupne vizije in predvsem iskanju primerov dobrih praks.« »Naš stik, revija in portal, predstavljata dobro stičišče in spletišče za povezovanje družb, ki delujemo na področju energe­ tike. Ne povezujeta le naših strokovnih vsebin, temveč omogočata seznanitev z dobrimi praksami in tudi njihov prenos. Ob častitljivem jubileju vam iskreno čestitam in vam želim, da bi še naprej osta li vsebinsko pestri in povezovalni.« »Naš stik ne prinaša samo aktualnih tem s področja elektroenergetike, ampak deluje tudi kot povezovalni člen med deležniki v elektrogospodarstvu. Z in­ formiranjem o dogajanju v posameznih družbah in pregledom širših skupnih tematik medij spodbuja komunikacijo in sodelovanje slovenskih elektroener­ getskih podjetij.« Mitja Tašler TEŠ Samo Lozej Energetika Ljubljana Mag. Andrej Ribič Elektro Ljubljana »Veseli me, da revija Naš stik svojo pot uspešnega in resnega predstavljanja številnih tem v energetski panogi meri že v desetletjih. Skozi čas ste ohranili status glasnika vseh, ki sodimo v elek­ troenergetsko celoto. Naš glas se s po­ močjo vašega prizadevnega dela dobro sliši. In to je pomembna naloga naše­ ga časa. Da energetsko panogo, ki je steber družbe, predstavljamo celovi­ to, pregledno, razumljivo in pokončno. Zahvaljujem se za vašo vztrajnost in vse priložnosti, ob katerih ste skozi minu­ la desetletja predstavljali tudi poslan­ stvo, odgovornost, obratovanje in vse dosežke Nuklearne elektrarne Krško in njenih sodelavcev. Da bi še mnogo let ustvarjali prostor medsebojnega poznavanja in razume­ vanja, ki sta vedno najboljši temelj pri iskanju odgovorov na dileme prihodno­ sti. Vaše delo ima tudi zato pomembno poslanstvo. Iskrene čestitke ob častitljivi obletnici!« Stane Rožman Nuklearna elektrarna Krško »Čeprav imamo danes na voljo do stop do vseh informacij, ki so lažje do stopne kot kdaj koli prej, so v reviji Naš stik te sistematično zbrane. V uredništvu zna­ jo izluščiti aktualno dogajanje na po­ dročju celotne energetike in podajo hiter aktualni pregled nad dogajanjem v panogi. Vsebine so predstavljene na bralcu prijazen način. Naš stik je prav tako pomemben povezovalni element v slovenski energetiki. V šestdesetih letih spremljanja dogajanj na področju elektrogospodarstva je bila v reviji predstavljena pestra zgodovi­ na razvoja te pomembne gospodarske panoge. Ob tem jubileju celotnemu uredništvu in vsem, ki sodelujejo pri ustva rjanju revije, izrekam iskrene čestitke za vse do zdaj opravljeno delo.« Mag. Boris Kupec Elektro Celje »Revija in portal Naš stik sta povezoval­ ni člen energetskih podjetij. V teh turbu­ lentnih časih, ki smo jim priča, je namreč izredno pomembno, da lahko pregle­ damo delovanje in aktivnosti drugih energetskih družb in posledično lažje ocenimo in pozicioniramo podjetje, iz ka­ terega prihajamo. Z objavljenimi vsebina­ mi včasih tudi hitreje in lažje razumemo posamezna ozadja, prav tako pa tudi hi­ treje oblikujemo nove ideje o poslovan­ ju. Preteklim in sedanjim ekipam čestitam za vse opravljeno delo, ki so ga vložili v raziskovanje in pripravo vsebin.« Dr. Ivan Šmon Elektro Gorenjska »V šestih desetletjih je slovenska elek­ troenergetika doživela veliko spre­ memb, ostala pa je njena zavezanost uporabnikom ter visokim strokovnim merilom kakovosti in odličnosti. Kot nekakšna stalnica se je Naš stik v tem času izkazal za skrbnega kronista doga­ janja v času in prostoru ter dejavnosti elektroenergetike. Ne glede na številne pomembne spremembe v slovenski elektroenergetiki je ohranil povezoval­ no vlogo. Je tudi mesto, na katerem lahko stroka slovenske elektroenerge­ tike predstavlja svoja stališča do aktu­ alnih in strateških vprašanj razvoja dejavnosti, s čimer odraža tudi svojo družbeno odgovornost. Šesto desetlet­ je svojega delovanja praznuje Naš stik v zelo zahtevnih razmerah pandemije. Slovenska elektroenergetika se je tudi tokrat izkazala kot steber stabilnosti. Tako kot v času osamosvajanja in gra­ ditve nove države, v času intenzivnega razvoja ali v času poznejših finančnih in socialnih kriz ter v razmerah naravnih ujm izjemnih razsežnosti, je nenehno zagotavljala kakovostno oskrbo pre­ bivalstva, družbenih sistemov in gospo­ darstva z električno močjo in energijo. To bo zagotavljala tudi v razmerah pre­ hoda v nizkoogljično družbo, pri čemer bo osrednji akter, saj bo omogočala uresničitev trajnostnih razvojnih strate­ gij. Prepričan sem, da se bo Naš stik z vsem tem poglobljeno ukvarjal tudi v prihodnje.« »Revija Naš stik je nedvomno osredn­ ja revija slovenskega elektrogospodar­ stva. Članki ter prispevki revije in portala so strokovni in ažurni. Družba Elektro Primorska kot partner z revijo uspešno sodeluje že vrsto let. Slovenska energe­ tika tovrstno revijo potrebuje, saj smo vsi skupaj z njo bolj povezani. Opažam, da je pri zaposlenih zelo priljubljena, vsaj v našem podjetju je tako. Še zlasti bi iz­ postavil rubriko portreti, ki vedno znova razkrije zanimive osebnosti in življe nja ljudi iz našega energetskega okolja. Čestitke za visoko obletnico in pohvale vsem, ki sodelujejo pri nastanku revije.« »Slovenski energetski trg je medse­ bojno močno prepleten in soodvisen. Sodelovanje, povezovanje, deljenje iz­ kušenj in znanj so vrednote, ki bodo pozitivno prispevale k stabilnemu de­ lovanju elektroenergetskega sistema in njegovega razvoja. Sam revijo in spletni portal Naš stik vidim prav v tej luči – je dober povezovalec slovenske energe­ tike in odlično komunikacijsko orodje, ki vse, kar se dogaja v slovenski energeti­ ki, deli s širšo javnostjo. Sam razvoj tovrstnih medijev v današnji, sicer digitalni dobi vidim v dveh smereh. Ena je nadaljnji razvoj digitalnih medijev z vedno več krajšimi, hitrimi informacija­ mi ter neizogibno tudi z več videovse­ binami, prilagojenimi za spremljanje na pametnih napravah. Kljub temu pa menim, da imajo tiskane revije še kako svoje mesto pod soncem, zlasti če se vsebinsko poglobijo in bralcu ponudi­ jo nekaj več. Naš stik se je pravočas­ no odzval na te nove, digitalne čase in želim mu, da gre s tem tempom naprej.« Mag. Boris Sovič Elektro Maribor Uroš Blažica Elektro Primorska Dr. Boris Žitnik EIMV Dr. Karol Peter Peršolja Borzen »Revija Naš stik ima v elektroenergeti­ ki že dolgo tradicijo. Prinaša ključne in­ formacije o tekočih dogodkih in ljudeh, ki delamo na tem področju, hkrati pa opisuje izzive in trende v elektrogospo­ darstvu, kar je v teh dinamičnih časih zelo pomembno. Revija je sodobna in gre v korak s časom, k čemur veliko prispeva tudi portal Naš stik. Čestitam uredništvu revije Naš stik ob 60­letnici in jim želim še veliko uspešnih številk revije.« naš Stik 67 66 trenutek Najpomembnejši letošnji projekt Termoelektrarne Brestanica je zamenjava plinskih blokov 1–3, v sklopu katerega gradijo drugi nadomestni plinski agregat PB7. Epidemija je dela začas­ Besedilo: Janja Ambrožič; fotografija: Termoelektrarna Brestanica GRADIMO no ustavila, takrat so izvajali dejavnosti na področju izdelave projektne dokumentacije, postopka javnega naročila za do­ bavo in montažo pomožnih tehnoloških sistemov (LOT 3) ter na področju dobave in montaže glavne tehnološke opreme (LOT 1). Konec aprila so gradbišče znova odprli in maja so v Brestanico dostavili več tehnološke opreme: difuzor, mazalni sistem turbine, turbino, reduktor in električni generator. Z de­ javnostmi na gradbišču zdaj pospešeno nadaljujejo in upajo, da bodo zamujeno nadoknadili. 68 zanimivosti iz sveta Izjemna rast vetrnih elektrarn na morju GreenMobility osvaja nordijska mesta Posojila le še za električna vozila PRIPRAVILA JANJA AMBROŽIČ naš Stik 69 Naložbe v obnovljive vire energije so se v prvi polovici letoš­ njega leta kljub epidemiji povečale za pet odstotkov in so na svetovni ravni znašale 132,4 milijarde dolarjev. Močno izsto­ pa rast financiranja vetrnih elektrarn na morju, saj smo zanje globalno porabili 35 milijard dolarjev, kar je kar 319 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V prvem polletju so se inves­ titorji odločili za financiranje 28 tovrstnih elektrarn, tudi za naj­ večjo do zdaj, nizozemsko 1,5­gigavatno Vattenfall Hollandse Zuid, ki bo stala okoli 3,9 milijarde dolarjev. Iz podatkov, ki jih je objavil Bloomberg New Energy Finance, je razvidno, da je v obravnavanem obdobju financiranje vetr­ nic na kopnem upadlo za 21 odstotkov (37,5 milijarde dolarjev), sončnih elektrarn pa za 12 odstotkov (54,7 milijarde dolarjev). Poročilo kaže, da so naložbe v nove obrate, ki uporabljajo bio­ maso in odpadke, padle za 34 odstotkov, pri naložbah v geo­ termalne vire pa je znesek sicer poskočil za ogromnih 594 odstotkov, vendar pa gre za precej nižji znesek naložb (676 milijonov dolarjev). Največji trg je še vedno Kitajska, ki je v prvem polletju 2020 in­ vestirala 41,6 milijarde dolarjev (42 odstotkov več kot v enakem obdobju lani). Evropa je zagotovila 36,5 milijarde dolarjev, to je Švedsko, zdaj pa namerava s floto 200 avtomobilov prodre­ ti še v Helsinke. Finska prestolnica je po oceni pristojnih z močnim poudarkom na zelenih inovativnih rešitvah idealen trg. Mesto ima v svojem akcijskem načrtu zapisano, da bo do leta 2035 postalo ogljično nevtralno. V domačem Kopenhagnu ima GreenMobility že 400 elek­ tričnih avtomobilov, v švedskih mestih Malmö in Göteborg 200, poleg tega s partnerjem NRGi vodi še eno poslovalnico s 100 avtomobili v Aarhusu na Norveškem. Cilj omenjenega podjetja, ki ima skupen servis in eno platfor­ mo za vsa mesta, je ponuditi storitev souporabe električnih avtomobilov v vseh večjih nordijskih mestih. Trenutno ima regi­ striranih 75.000 uporabnikov. WWW.ELECTRIVE.NET Danska banka Merkur Andelskasse ne daje več posojil za na­ kup novih bencinskih in dizelskih avtomobilov, s čimer naj bi kupce spodbudila k razmišljanju o električnih vozilih in oko­ lju prijaznejši prihodnosti. V tej banki trdijo, da imajo najboljše obrestne mere za električne avtomobile na Danskem. Izvršna direktorica banke pravi, da bodo skupaj s svojimi strankami prevzeli vodilno vlogo v trajnostnem razvoju, čeprav se v ban­ za polovico več kot lani, ZDA so vložile 17,8 milijarde dolarjev (30 odstotkov več), na Japonskem pa se je financiranje po­ večalo za 14 odstotkov (10,8 milijarde dolarjev). Na drugi strani je Indija na razpredelnici padla za 49 odstotkov (na 2,7 milijar­ de dolarjev) in Brazilija za 26 odstotkov. WWW.BLOOMBERG.COM ki zavedajo, da njihova poteza morda ne bo dobro sprejeta pri vseh in jih to lahko stane strank. Lani je bilo tako na danskih cestah 2,4 odstotka električnih vozil, leta 2021 naj bi bil javni promet v večjih mestih popolnoma elektrificiran, leta 2030 pa načrtujejo popolno opustitev bencinskih in dizelskih vozil. WWW.ELECTRIVE.COM Danski ponudnik za souporabo električnih avtomobilov (car sharing) GreenMobility se je že junija razširil na sosed njo Položili temeljni kamen za največjo sončno elektrarno na Hrvaškem Na otoku Cresu so položili temeljni kamen za izgradnjo naj­ večje sončne elektrarne na Hrvaškem, vredne 41 milijonov kun (5,5 milijona evrov). Z močjo 6,5 megavata bo z elektri čno energijo oskrbovala 2.500 gospodinjstev ter hkrati poveča­ la energetsko samooskrbo Cresa in Lošinja. Skupno 20.300 sončnih panelov domačega proizvajalca Solvis bodo namestili v trinajstih delih, in to tako, da bodo omogočili prehod majhnih živali in pašo ovc znotraj ograjenega območja. Tej elektrarni, ki naj bi začela obratovati konec leta, so namenili 17 hektarjev zemljišč. Pričakujejo, da bo na leto proizvedla za približno 8,5 milijona kilovatnih ur energije. Projekt je do pridobitve lokacijskega dovoljenja razvila Primor­ sko­goranska županija, potem ga je prevzel HEP, ki je grad­ njo zaupal konzorciju PVI Solar, PVI GmbH, Intecco in Deling. V HEP so izpostavili, da so sončne elektrarne le del njihovih letošnjih investicij, za katere so predvideli najvišji znesek v zgodovini družbe – kar pet milijard kun (skoraj 670 milijonov ev­ rov). V HEP letos načrtujejo začetek ali nadaljevanje izgrad nje sedmih sončnih in ene vetrne elektrarne. Zgraditi nameravajo 1.500 MW proizvodnih zmogljivosti, polovico v obliki sončnih in vetrnih elektrarn. Hkrati družba izvaja tudi več projektov inte­ griranih sončnih elektrarn na strehah svojih poslovnih stavb in obratovalnih objektov na Malem Lošinju, Krku in v Poreču. WWW.SEEBIZ.EU Portugalska pospešila opuščanje premoga Portugalska elektroenergetska družba EDP je za prihodnje leto napovedala zaprtje elektrarne na premog Sines, s čimer bo svoj načrt izločitve premoga iz pridobivanja električne energije prehitela za dve leti. Odločitev je del načrta dekar­ bonizacije skupine EDP, hkrati pa vsebuje tudi finančni vi dik. Obnovljivi viri energije so vedno cenejši, stroški dovoljenj za onesnaževanje s CO 2 pa naraščajo, kar pomeni, da so se možnosti za preživetje premogovnikov drastično zmanjšale, pravijo v EDP. V družbi ocenjujejo, da je odločitev za zaprtje elektrarn na pre­ mog na Iberskem polotoku naravna posledica procesa preho­ da na zeleno energijo. Portugalske premogovne elektrarne že več mesecev ne obratujejo oziroma so le v stanju pripravljeno­ sti in je tako opuščanje obratovanja logičen korak. Portugalska bo tretja država v EU, ki bo svoje elektrarne na premog predčasno zaprla, to sta letos že storili Avstrija in Švedska, Belgija pa je to leta 2016 naredila prva. Pričakuje se, da bodo do leta 2025 premog iz proizvodnje izločile še Francija (2022), Slovaška (2023), Združeno kraljestvo (2024), Irska (2025) in Italija (2025). WWW.EURACTIV.COM naš Stik 71 70 primer dobre prakse GEN-I STAVIMO NA MOTIVIRANE, USTREZNO USPOSOBLJENE POSAMEZNIKE Družba GEN-I je koronakrizo več kot očitno prebrodila dobro, v času dela od doma so namreč izkazali bistveno večjo učinkovitost pri delu kot prej. K temu so zagotovo pripomogli nekateri projekti, ki so jih začeli že v prejšnjem letu in namenjajo veliko pozornosti posameznemu zaposlenemu. Besedilo: Vladimir Habjan; fotografija: arhiv GEN-I a delo s posamezniki so zastavi­ li več projektov, med drugim delavnice Sare Isakovič z name­ nom dvigovanja splošne mentalne odpornosti zaposlenih, prenovili so način izvajanja letnih razgovorov, znotraj katerih so uvedli spremljanje razpoloženja in za­ dovoljstva zaposlenih z delom, uvedli so mentorski program … T emu t. i. sistemu cilj­ nega vodenja so dali celo prednost pred inovacijami. O vsem tem smo se pogo­ varjali s članom uprave mag. Andrejem Šajnom, ki je v času karantene na ravni družbe vodil krizno skupino. Kako ste se v družbi organizirali pred krizo in med njo? Razmere v svetu je spremljala naša služ­ ba za upravljaje tveganj. Poskušali smo se odzvati s hkratnimi ukrepi za zaščito zdrav­ ja in poslovanja, saj nam je bilo od prvega trenutka jasno, da bo tako močan global­ ni pretres pustil neizbežne posledice na vseh področjih. V zadnjih tednih pred ka­ ranteno smo dnevno spremljali razvoj do­ godkov v povezavi s COVID­19, za kar smo ustanovili posebno delovno skupino, ki je delovala pod mojim vodstvom. Naš cilj je bil pripraviti podjetje ter organizira­ ti in odrediti karanteno na način, ki bi kar najbolj ustrezal našemu podjetju. Ukvarja­ li smo z organizacijskimi vidiki, delom od doma, tehnično opremo in podobnim, za poslovni del pa so skrbeli nosilci funkcij. T eden dni pred sprejetjem ukrepa na ravni države smo del zaposlenih predčasno na­ potili na delo od doma, čez en teden so jim sledili še preostali. Razvoj dogodkov v Italiji je pričal o tem, da je kriza neizbežna in da bo njen val zagotovo zajel tudi nas. Naslednji razlog za ustanovitev skupine je bil, da smo želeli priprave začeti nekoliko prej in si tako izboriti nekaj več postopno­ sti v prilagoditvi naših delovnih procesov. Ali so delovni rezultati med korono primerljivi s prejšnjimi rezultati? Mislim, da smo med delom od doma izka­ zali bistveno večjo delovno učinkovitost. Naše poslovanje je med karanteno po­ tekalo nemoteno, niti en proces ni bil usta­ vljen, niti en projekt ni popolnoma izostal. Nekateri zastoji so se zgodili zaradi zu­ nanjih sodelavcev, ki se v proces dela niso mogli več vključevati. Hkrati nihče od naših zaposlenih ni bil na čakanju. V resnici smo dobra dva meseca karan­ tene poslovali s polno paro, še več, izva­ jali smo celo določene dodatne aktivnosti, za katere smo najprej dvomili, ali jih bomo uspeli izvesti, pa smo jih vseeno. T ako smo med karanteno izvedli potrebne priprave na izredno pomembno marketinško akci­ jo, ki smo jo lansirali aprila. Hkrati so naši zaposleni delali v novem okolju, od doma, česar prej nismo prakticirali. Čez noč smo se prelevili v poponoma digitalni ustroj, ki je nemoteno obratoval tudi na daljavo. Največja oteževalna okoliščina za naše zaposlene je bila odsotnost organizirane­ ga varstva in posledična prisotnost otrok na domu. Sčasoma so otroci v naročju ali za delovno mizo postali stalnica naših ses­ tankov. Ob vseh naštetih spremembah in motnjah smo uspeli obdržati nespremenj­ en tempo delovanja podjetja in iz tega črpa mo argument svojega uspeha. Poprečna starost zaposlenih v vaši družbi je 35 let, kar pomeni, da ima veliko vaših zaposlenih majhne otroke. Kako ste se med delom na domu temu prilagodili? Eden od zaznanih učinkov, ki ga nismo predvideli, je bil, da so se sestanki, kot glavna oblika sodelovanja, nenadoma začenjali bistveno točneje kot v živo. Naj­ brž zaradi tega, ker smo bili vsi zgolj en klik stran, v nasprotju z našo predhodno prakso treh ali štirih zaporednih sestankov naš Stik 73 72 primer dobre prakse brez vmesne proste minute. V novem, vir­ tualnem svetu nenadoma nismo več izgu­ bljali časa z iskanjem proste sejne sobe ali premiki z ene lokacije na drugo. Smo pa hitro začeli opažati prve znake izgorelo sti. Doma smo za računalnikom neprekinje­ no sedeli več časa, z manj motnjami, manj obiski sanitarij in manj interakcij s sodelav­ ci. Skratka, nastopila je psihična utrujenost, ki je po nekaj dnevih postala akutna. Rešitev smo našli v uvedbi posebnega režima namenskih časovnih blokov znotraj delovnega dne: časovni okviri za sestanke in obdobja, ko jih načeloma ni bilo. Neke vrste »tiho obdobje« smo predvideli med 12. in 14. uro, z namenom prilagoditve po­ trebam družine, saj so, ne nazadnje, starši svoje otroke morali tudi nahraniti. V resni­ ci smo klasični osemurni delovnik neko­ liko razpotegnili, da je ustrezal potrebam družinskega življenja. Začeli smo oko­ li devete, zaključevali pa nekje ob 17. uri. Tako je naš delovni ritem postal znosnejši, predvsem pa vzdržnejši. Podoben ritem vzdržujemo še danes. GEN-I prehaja iz klasičnega trgovca v tehnološko-storitveno podjetje. Kako in katerih področjih izvajate to prenovo? Lani smo začeli intenzivno delati na razvoju zaposlenih. Šli smo, oziroma še gremo, v dve glavni smeri. Prva je ta, da je pri nas v ospredju posameznik. Stavi­ mo na motivirane, ustrezno usposobljene posameznike, s primernim vrednostnim sistemom in načinom delovanja. Ti posa­ mezniki seveda niso izolirani, temveč de­ lujejo znotraj podporne ekipe, s pomočjo katere se lahko realizirajo. Eden od pro­ jektov, ki so prispevali k tovrstnemu indivi­ dualnemu razvoju, so bile delavnice Sare Isakovič, projekt pa smo poimenovali Dvigovanje mentalne odpornosti. Dejan­ sko je šlo za neke vrste trening odziva na stresne situacije. Sara nam je s svojim načinom razmišljanja, s predlogi, nasveti in navadami razložila, da mora posameznik individualno prepoznati, kaj je tisto, kar mu povzroča stres. Vsak človek stres doživlja drugače, zato ni neke univerzalne formule. Naša želja je bila nadgraditi posamezni­ ke, da znajo prepoznavati svoje sprožilce in se na stres odzvati čim bolj optimalno. Vse to z namenom, da postanemo bolj­ ši sodelavci, boljši posamezniki znotraj timov, kot podjetje pa bolj produktivni in harmonični. Druga smer razvoja zaposlenih je bila prenova načina izvajanja letnih razgo­ vorov. Uvedli smo novo komponento, in sicer spremljanje razpoloženja oziroma zadovoljstva zaposlenih z delom. Izhajali smo iz teze, da le posameznik lahko naj­ bolj odkrito in najbolj realno spregovori o svojem delu. V trenutku, ko mora ocenje­ vati drugega, je prisotna subjektivnost, medtem ko o sebi lahko govorimo z naj­ večjo avtoriteto. Hkrati smo ugotovili, da se o počutju posameznikov pred to pre­ novo nismo veliko spraševali in tovrstne in­ formacije posledično nismo prepoznali kot dragocene in take, ki bi nam pomagale usme rjati podjetje . Druga novost, ki smo jo uvedli znotraj letnih razgovorov, so pogovori o ciljih in re­ zultatih, manj pa o kompetencah in karak­ ternih lastnostih. V resnici želimo poenotiti cilje, ki jih želimo doseči kot podjetje, vse do ravni posameznika. T o dosežemo tako, da si izhajajoč iz širše vizije postavimo zelo konkretne cilje na ravni posameznika in te cilje tudi uresničujemo. Ko jih dosežemo, to znamo povedati, saj smo jih v nastavku precej konkretizirali. Naši cilji niso abstrakt­ ni, temveč popolnoma oprijemljivi. Nadgradnjo letnih razgovorov smo podprli s programsko rešitvijo, ki posa­ mezne cilje in pripadajoče povratne info rmacije o zadovoljstvu na poti do reali­ zacije cilja zbira in ustvarja celovito sliko. To se je pokazalo kot izjemno močan vir, ki nam pomaga pri usmeritvah za naprej. Skratka, odkrivamo posamezne »boleče točke«, razhajanja na različnih ravneh in razkrivamo posameznike ali skupine, ki delajo z neverjetnim užitkom. Če in ko jih znamo identificirati, jih lahko spodbujamo, zlasti če so cilji posameznika usklajeni s cilji podjetja. To uporabljamo tudi za iden­ tifikacijo posameznikov, ki si morda želijo delati na enem področju, mi pa iz njiho­ vega delovanja lahko sklepamo, da bi se na nekem drugem področju odrezali še boljše. Oseba, ki te podatke pogleda od zgoraj, z višje perspektive, lažje vidi in tudi ustrezneje svetuje tako, da se karierni razvoj lahko zgodi. Naštete pridobitve nam je torej prinesla centralizacija zbiranja podatkov. Sistemu ciljnega vodenja ste dali prednost pred upravljanjem z inovacijami. Kako to? Zakaj je pomembno, da se »preobrazba« začne pri posamezniku? Drži, da smo sistemu ciljnega vodenja dali prednost pred inovacijami, kar pa ne pome­ ni, da ne stavimo na inovacije. Navedeno je treba razumeti v smislu, da bo inovira­ nje tako še boljše in učinkovitejše. V ozad­ ju je spoznanje, ki sicer ni novo, a ga v tem primeru vseeno dojemamo kot tako. Srž spoznanja je, da ima zdrav, umirjen in mo­ tiviran posameznik, ki ga podjetje sliši, vsa potre bna orodja in lahko učinkovito dela z njimi, ima celo individualnega mentorja, čigar naloga je, da ga razvija – to pa je naj­ več, kar lahko naredimo za zaposlenega. V zameno kot vsako podjetje pričakujemo ino­ vacije. Posamezniki so torej tisti, ki inovaci­ je proaktivno s svojimi idejami vsaj sprožajo, čeprav jih pozneje izvajajo skupine. Podjetje jih nazadnje res razvije v produkt ali storitev, vedno pa so začetki v glavah posameznikov. Ali nameravate tovrstne projekte nadaljevati? Delavnice s Saro Isakovič so zaključene. To je bil enkraten, šesttedenski projekt, zdaj pa se morajo pridobljena znanja malo »usesti«. Prepričan sem, da jih bomo ponovili in nad­ gradili. Podobno velja za prenovo razgovo­ rov. V tem času smo uvedli tudi mentorski program. Mentorji so naši zaposleni s stažem in načinom delovanja, ki izražajo tiste vred­ note, za katere bi radi, da bi jih prevzeli tudi »mentoriraranci«. Slednji so lahko začetni­ ki, ni pa nujno. V pogovorih z mentorira nci identificiramo, katera so tista področja, na katerih bi radi delovali, ali pa jim odgovarja­ mo na različna vprašanja. Naš namen je, da se razvije odnos med obema stranema, da se vzpostavi zaupanje in dinamika postane čim bolj sproščena. Tako odpiramo vrata in povezujemo ljudi, ki drugače verjetno ne bi sodelovali. Ali so vam v času krize na kakršen koli način prišli prav ti projekti, o katerih ste govorili? Delavnice s Saro Isakovič so se izkazale kot izjemno učinkovite, saj so nam tehni­ ke in vse, kar nam je pokazala, prišle prav v teh stresnih okoliščinah. Obremenitev pri delu od doma je bila večja: novo okol­ je, drugačen način dela, ki smo ga morali prevzeti čez noč, niso bili vsi enako priprav­ ljeni, niti enako računalniško pismeni, hkrati je bil prisoten še klasičen strah pred nevar­ nostjo; konec koncev smo se doma skrivali pred boleznijo. Naučene tehnike mentalne odpornosti so bile izjemno pomembne in zelo dragocene. Tudi zahvaljujoč temu pro­ gramu smo po moji oceni v času krize funk­ cionirali odlično. Mentorski program je med krizo zamrl, saj zaradi svoje narave zahteva oseben stik. Stres je potisnil v ozadje tiste izzive, s kate ­ rimi se mentorski program najbolj ukvarja, zato smo ga znova oživili šele po vrnitvi na delovna mesta. Tretja stvar, ki nam je pri delu na daljavo prišla zelo prav, je t. i. dialog GEN­I. Bistvo dialoga je, da se ukva rjamo s ciljnimi rezultati, ki so merljivi. V preteklem času smo iz te enačbe zave stno izločili vprašan­ je, kdaj in kje kdo dela, ker je nepomemb­ no. Pomembni so rezultat, opravljeno delo in dosežen cilj. T ovrsten dialog je drugačen od klasičnega razvojnega pogovora. Zato smo toliko lažje določili zgoraj omenjene bloke ur, namenjene se stankovanju in skrbi za družino, brez strahu, da delo ne bo oprav­ ljeno. Tako smo v novih razmerah našli pros­ tor in čas, da dosežemo jasen cilj. In cilje so zaposleni dosegali skoraj brez izjeme. To je bila naša konkurenčna prednost pred dru­ gimi organizacijami. Karantena na proces izvedbe teh razgovorov ni vplivala, saj jih opravljamo na daljavo. Digi talni razgovori so po stali izje mno močno orodje za vodje, ki so skozi izkušnjo ugotovili, da v resnici ni najpomemb neje, kdaj je zaposleni v službi in kdaj ne. Najpomembneje je, da naredimo stvari, za katere smo se dogovorili. Kaj so pozitivne izkušnje, ki ste jih pridobili v času karantene? Navadili smo se na način sodelovanja na dalj avo. Še bolj smo začeli uporablja­ ti elektron ska orodja za sodelovanje in ko­ munikacijo. To je prispevalo k povečanju učinkovitosti, saj ni več potrebe po toliko fizičnih sestankih in koordinaciji. Lahko bi rekli, da smo se v re snici prisilno digitalizira­ li. Zdaj dejavno vzdržujemo to stanje in se zavestno nočemo vrniti v stare tirnice. To je tudi eden od razlogov, da smo se v poslo­ vodstvu odločili, da bomo še vedno, kolikor se bo dalo, delali od doma. Ne toliko zato, ker nam je to všeč, pač pa zato, da ohranja­ mo to kondicijo in z delom pokažemo, da se da v normalnih pogojih in s pravim ravno­ težjem delovati tudi tako. Kaj načrtujete v prihodnosti v zvezi z omenjenimi projekti? Zagotovo bomo kaj še izboljšali. Čez polet­ je smo zastavili projekt »Delo od kjer koli«, katerega cilj je ohranjati vse prednosti, ki jih tak način dela dopušča. Zaradi dela na dalj avo smo za skoraj 90 odstotkov zmanj­ šali število službenih poti med poslovnimi enotami, pri čemer smo veliko prihranili tudi pri času, ki bi ga porabili na poti. Za­ vestno poskušamo zmanjšati uporabo sej­ nih sob za sestanke, ki se lahko izvedejo na daljavo, torej elektronsko, predvsem zaradi tega, ker hočemo ohraniti prednost dosegljivosti. Ugotovili smo, da so elek­ tronski sestanki bolj točni, trajajo manj časa, jih je več, ker nadomeščajo fizični stik, po­ leg tega pa se jih lahko udeleži vsak, ne glede na to, kje je, kar včasih ni bilo izved­ ljivo. Prednosti digitalnega se stankovanja spoznavamo še v »pokoronskem« ob­ dobju. Če smo včasih na primer na inter­ nem portalu napovedali predavanje, ki se ga je udeležilo 20 do 30 ljudi, danes digi­ talna udeležba poskoči tudi na 80 do 100 navzočih. Vsak posameznik, ki ima pol ure časa, se lahko priključi, posluša in se od­ klopi. To želimo ohraniti. Med pozitivnimi vidiki projekta je zagotovo tudi, da krepi­ mo svojo odpornost na drugi val krize. Bolj smo vešči digitalnega delovanja, bolj nam to postaja naravno. Z digitalizacijo hkrati želimo v bližnji prihodnosti zaposle nim za­ gotoviti večjo fleksibilnost delovnega me­ sta. Naš cilj je vzpostaviti novo »normalno stanje«, pri čemer smo se že prepričali, da je to popolnoma izvedljivo. Bistvo dialoga je, da se ukvarjamo s ciljnimi rezultati, ki so merljivi. V preteklem času smo iz te enačbe zavestno izločili vprašanje, kdaj in kje kdo dela, ker je nepomembno. Pomembni so rezultat, opravljeno delo in dosežen cilj. 74 spomini 60 let HE Ožbalt idroelektrarna Ožbalt je četrta elektrarna na sloven­ skem delu reke Drave in je bila zgrajena kot dvojčica višje ležeče elektrarne Vuhred. Ta okoliščina je prispe­ vala k njeni hitrejši gradnji, saj je omogočila več poenostavitev postopkov, predvsem pri opremi in izvedbi del, tako da so jo kljub zahtevnosti zgradili v treh letih. Gradnja HE Ožbalt se je začela leta 1957, prve kilovatne ure pa je proizvedla leta 1960, pri čemer se je prvima agregato­ ma kmalu pridružil še tretji. V okviru obsežne prenove verige zgornjih dravskih elektrarn so HE Ožbalt med letoma 2000 in 2005 temeljito obnovili, na leto pa v povprečju proizvede 305 GWh električne energije. Besedilo: Brane Janjić; fotografija: arhiv Dravskih elektrarn