touna plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir TRST, nedelja 4. novembra 1962 egni Gorici ozdravljamo poglavarja dr-žave Antonia Segnija, ki Prihaja v Gorico, prvič, na Uraden obisk, in v njem , n°st> v katero so uprte oči ®V1 Janov, ki vidijo v njem »rja ustave in jamstvo za H * M|je SV°jih usUvnih pra' ®d temi smo tudi mi, ita- slr:nske divo •ostl’ kl imamo' kot pn-I 'J J® narodne manjšine še ,^'og več, da smo življenj-gMftteresirani na izvajanju W ustavnih določil, ki nam ^oj>° naš narodni obstoj in perici na Goriškem, kakor “‘ovenci v Italiji, globoko Ul 0 Prispevek Antonia Se-kot bivšega predsednika m61 in zunanjega ministra k *jnji ureditvi odnosov in (S0!( prijateljskemu so- . dveh sosednih narodov in Flojtf* cJ' Pomembnost tega pri- joha« *vka ni majhna, saj so ti pri- ?■ Jski Odnosi tisti % ki joH>* za prijateljske odno- OYE^ odnosi tisti važen či-ustvarja ugodne po- jun*' tla i. »ru), 1 dn„ ^ukajšnjih obmejnih na-llie »9?stn° mešanih področjih. di (It,line° •taki Pogoji morali ,0' sti v okviru splošnega de-3EB (1 lj§ . neSa razvoja v državi PaUl »UjT Case tudi Slovencem v »« zlasti pa na Goriškem; zr,ano. da jih oblasti po-rijo ° v nekak0 drugo kate-»5t ° Pri priznavanju narod-rT;Qlii,' v 'h pravic. V teni smislu r(0ey c; at? zastopniki političnega in renuti i(ja , 8a življenja našega na-iv.*e Pisali spomenice najod-5Tvirlt^v&!lejšlm državnikom in za-edn *■ da bi se resnično do-nHaD l sl . vaiala določila ustave, B ba* {ejo nagih zahtev- " es pa si dovoljujemo opo-visohega gosta, da, se še niso spremenile razme- s° takšne skupne korake 'kovale, ampak da se celo ;»jajo nova dejanja, ki so v 2 duhom in črko usta- orTIZ n lm SVetom ne dovo' °R*, J nameščanja dvojezičnih ) a3- ^ iuie-a dollojo>'3a njihovih pravic še b Polgaedeti m da spadajo v ^orij, ,fii, 2°rigki ali videmski pokra-tvu VSe Slovence bi morale Mehi11' lofJ ia dolžnosti izhajati iz a). ftofj' hmeljnega državnega 15^’Za vse bi morala veljati - hATO e™- mera> ne pa tri' kot j HA podi sedaj. mi (1'f, '> m,^u’ da se b° to uresni- h T* "*....................' iballO v nekako tretjo Naj bivajo v trža- T»i’!l ki Ptldružuj emo dobrodošli-6ka ° Predsedniku republike i vse prebivalstvo Gori- ' 8V — Htcuivaistvu bjruii- 1>c)) glas tudi goriški Slo- Itk. ^ V tptn trn. '^U |n v ^em svečanem tre-bo ^ražamo vročo željo, da ost j ktj j. o spoznanju naše stvar-'rp' ^boSHV okviru svojih velikih - . h zavzel nri vseh od- lce, !ri’V V(C£- zavzel pri ko ?ej ? resm državnikih za nadalJ‘ ini V ^niP en° demokratično iz-rob«^ C4}iauiUStave, ki naJ omogoči - Je vseh narodnih pra-že predolgo ča- 1 b0'1',!Ha vseh kole^, bi0i katere ---- - " " ”''^ Slovenci in volitve P rihodnjo nedeljo bodo v tr žaški občini volitve v občinski svet. Volitve imajo uradni upravni značaj, dejansko pa so važne za splošno u-smerjenost, ki bo prevladovala v našem mestu v prihodnjih letih. Po vsej državi prodirajo nove ideje, uveljavlja se «levi center*. Prvikrat so iz vlade izključili velike kapitaliste, katere zastopa liberalna stranka. Prvič vlado »levega centra* podpirajo italijanski socialisti, ki pa so zahtevali in tudi dosegli rešitev nekaterih važnih vprašanj. Tako smo pred ustanovitvijo dežele Furlanija-Ju-lijska krajina, ki pomeni korak k demokratizaciji javnega življenja na našem področju, nacionalizira se električna energija in s tem zadaja hud udarec naj večjim monopolističnim kapitalistom, prišlo je Že do določene reforme šolstva v korist revnih dijakov. Ta napredek k nam še ni prodrl in imajo v Trstu še vedno poleg Krščanske demokracije odločilno, besedo tudi liberalci, ki pri nas zastopajo naj-boj desničarske in izrazito protislovenske težnje. Tokrat se bodo slovenski volivci prvikrat znašli pred glasovnico, na kateri ne bo več znaka Neodvisne socialistične zveze, ki je ugotovila, da ni več pogojev za njen obstoj. Neodvisna socialistična zveza se je razpustila in pustila svojim članom prosto izbiro: Bore naj se nadalje v okviru ene izmed dveh delavskih strank (KPI ali PSI). Iz navedenih razlogov je tokrat še posebno važno, za koga bodo slovenski volivci oddali svoj glas. Za slovenske glasove se zelo vneto poteguje v glavnem pet kandidatnih list. Obe indipendentistični listi, »Movimento d’ipdipendenza TLT* in lista »Trieste al Trie- i V TANTOVE IZJAVE O POLOŽAJU OKOLI KUBE Dobro se napreduje v smeri rešitve spora vendar ni moč reči, kdaj bo mogoč sporazum V ponedeljek ali torek odpotuje v New York predstavnik mednarodnega Rdečega križa, da se posvetuje z U Tantom o predlogu, naj bi ta organizacija prevzela inšpekcijo na ladjah, ki plujejo na Kubo - U Tant si je včeraj prvič po izbruhu krize privoščil počitek sPe! NEW YORK, 3. — Tajnik OZN U Tant je danes izjavil: «Perspektive v kubanskem položaju se kažejo dobre za vse prizadete strani. Vendar ni mogoče reči, kdaj bo dosežen sporazum.* Celotna U Tantova izjava se glasi: «Ferspektive v kubanskem položaju se kažejo dobre za vse prizadete strani. Vendar ni moč reči, kdaj bo dosežen sporazum. Začasni tajnik Združenih narodov bi želel sejo Varnostnega sveta, ki bi bila posvečena proučitvi položaja, če se bo nakazala razumna možnost sporazuma med neposredno prizadetimi. Zdi se, da obstaja neka zmeda glede naloge, ki jo bo moral imeti mednarodni Rdeči križ, in ali naj se ta uporablja za inšpekcije na ladjah, ki so namenjene na Kubo, ter za nadzorstvo nad demontiran jem raketnih oporišč. Do sedaj je bilo predlagano, naj se mednarodni Rdeči križ uporablja samo za inšpekcije na ladjah, ki plu- jejo na Kubo.* Na neko vprašanje je U Tant odgovoril, da bodo sejo Varnostnega sveta sklicali, ko se bo neposredno prizadetim stranem, t.j. ZDA, SZ m Kubi, zdelo to potrebno. Varnostni svet bo proučil poročilo glavnega tajnika in bo sprejel odločitve. Na neko drugo vprašanje je U Tant odgovoril, da ni bilo govora o nadzorstvu na ladjah, ki odhajajo s Kube. Preden je zapustil sedež OZN, se je U Tant razgovarjal s svojimi svetovalci, med katerimi je bil Egipčan Omar Lufti, ki je spremljal U Tanta na potovanju v Havano. Pozneje je U Tant, ko je zapustil sedež OZN izjavil, da «se napreduje v smeri rešitve spora*. d- e ko Je, 1 ih n m poki1 letna nn lejaj.i jppki*. idrski &°izkusi Neki časnikar je omenil, da, je Rdeči križ sporočil v Ženevi, da je pripravljen proučiti možnost sporazuma za nadzorstvo na ladjah na kubanskih progah. U Tant je odgovoril, da do sedaj predvideva ta predlog samd udeležbo Rdečega križa pri preverjanju tovorov ladij, ki so namenjene na Kubo. Na vprašanja, kakšno je stališče Fidela Castra gledfe tgga, j« U Tant odgovoril, da Castro nima nič kaj opraviti s tem vprašanjem in da je Sovjetska zveza privolila, da podvrže svoje in najete ladje verifikaciji na odprtem morju s strani Rdečega križa. U Tanta so dalje vprašali, ali bi tudi ladje drugih držav Podvrgli nadzčrstvu Rdečega kr.ža. U Tant je odgovoril, da jasro, da ne more Sovjetska zveza prevzeti obveznosti tudi na račun drugih držav, in da ZDA niso postavile svojih predlogov, ki bi predstavljali alternativo. Na vprašanje v zvezi z inšpekcijo na kopnem na Kubi, je U Tant izjavil, da do sedaj ni nin-če postavil predlogov o načinu, kako naj bi se taka inšpekcija izvajala, in je dodal: «Zadeva je odvisna predvsem od stališča kubanske vlade. O tej zadevi vem prav toliko, kakor vi*. Predlog, naj bi poslali na kraj predstavnike Rdečega križa Kot opazovalce, vsebuje pismo Hru-ščova, ki ga je poslal v nedeljo Kennedyju. «To je predlog, Je dodal U Tant, ki, kakor veste, Sa je Castro zavrnil*. Na vprašanje, kako misli, da bo zadeva r®fena, je U Tant odgovoril: •Videli bomo!.,’ ^ Tant se je o zadevi posvetoval davi tri ure s svojimi sve-tova.ci. Danes popoldne je počival (to je prvi počitek od začetka kubanske krize), jutri zjutraj bo nadaljeval proučevanje zadeve. Danes je U Tant sprejel tudi dosedanjega kubanskega delegata, ki se vrača na Kubo. S tem v zvezi je novi kubanski delegat v OZN Carlos Lechuga izjavil nekaterim predstavnikom nevtralnih držav, da je dosedanji delegat Inchaustegui storil napako, ko je predlagal U Tan-tu, naj gre v Havano s skupino svojih sodelavcev, ki bi lahko vršili funkcijo opazovalčev OZN. Na podlagi tega je U Tant dobil vtis, da je Kuba že privolila v nadzorstvo nad oporišči prek opazovalcev OZN. Sporazum glede tega pa ni bil mogoč med U Tantovim razgovorom v Havani. V Ženevi sb v mednarodnem odboru Rdečega križa potrdili, da so dobili poziv U Tanta, naj bi Rdeči križ sodeloval pri sistemu inšpekcij v Karibskem morju. Zadevo sedaj proučujejo. Predstavnik omenjenega odbora je v zvezi s tem predlogom izjavil, da bi odbor mednarodnega Rdečega križa lahko proučil možnost, da ponudi svoje dobre Usluge OZN «v višjem interesu miru in prebivalstva, ki bi bilo eventualno prizadeto zaradi blokade Kube, čeprav gre za nalogo, ki gre preko običajnih nalog te ustanove*. Dodal je, da bi bil glavni pogoj sporazum treh neposredno prizadetih, t.j. ZDA, SZ in Kube. Pozneje so sporočili, da bo član omenjenega odbora Paul Rueggr odpotoval v ponedeljek ali v torek v New York, da začne pripravljalne razgovore z U Tantom. Ameriški predsednik Kennedy je danes dvakrat predsedoval seji izvršilnega odbora državnega sveta za varnost. Popoldanski seji je prisostvoval tudi a-meriški predstavnik v OZN Ste-venson skupno z McCloyem, ki sodeluje s Stevensonom pri reševanju sedanje krize. Na popoldanski seji so razpravljali predvsem o razgovorih, ki jih je imel Stevenson z U Tantom. Predstavnik Bele hiše je izjavil, da bo Kennedy odpotoval nocoj iz Washingtona na kratek počitek v Glen. Ni znano, ali se bo vr^ nil v prestolnico jutri ali v ponedeljek. Davi je Kennedy sprejel francoskega poslanika v Wa-shingtonu Alphanda. Predsednik razorožitvene ko- misije v ameriškem senatu demokratični senator Humphrey je zahteval danes podporo ZDA za regionalni sporazum o nadzorstvu nad oborožitvijo in za določitev neatomskega področja v Latinski Ameriki. Humphrey je dodal, da bi to bila važna etapa odločilne važnosti v zvezi s kubansko krizo. Humphrey je podprl brazilski predlog s tem v zvezi in je dodal, da bi moral sporazum vključiti prepoved izdelovanja jedrskega orožja v Latinski Ameriki. Države ni bi smele sprejeti na svoje ozemlje tega orožja in ne bi smele pomagati pri njegovem izdelovanju: dalje ne bi smele imeti vozil za prevažanje jedrskega orožja, ne bi smele delati poiskusov z njim ali pa imeti zaloge tega orožja. Tak sporazum bi moral po mnenju Humphreya vsebovati tudi sporazume o nadzorstvu, vključno zaposlitev opazovalcev Združenih narodov ali pa Organizacije ameriških držav, da ugotovijo, ali je področje res brez atomskega orožja. Zatem je Humphrey izjavil, da ozemlje ZDA ne bi spadalo v to področje. Mikojanovi razgovori s Castrom HAVANA, 3. — Uradni razgovori med Mikojanom in Fidelom Castrom so se začeli danes. Kakor poroča havanski radio, »e razgovori tičejo »mednarodne napetosti, ki jo je povzročila severnoameriška vlada, ki je pahnila svet na rob prepada svetovne vojne*. Radio je dodal, da je Castro imel že privaten razgovor z Mikojanom, ki je prispel sinoči v Havano. Moskovski radio pa je nocoj javil, (ja je jmei Mikojan davi •Prijateljski razgovor* s Castrom navzočnosti sovjetskega poslanika na Kubi Aleksejeva. stini* na široko govorita o Svobodnem tržaškem ozemlju, avtonomiji Trsta, gospodarskih in drugih zahtevah, dejansko pa sta zamaskirani listi tržaške Krščanske demokracije. Na teh listah izvoljeni svetovalci so doslej v občinskem svetu vedno podpirali tržaško KD. Torej: Slovenci za indipen-dentiste ne morejo in ne smejo glasovati. Tradicionalna »Lipa* je tokrat nekoliko izpremenila zunanjo podobo, imenuje se »Skupna slovenska lista*. V resnici pa tu ne gre za skupnost vseh Slovencev; »Slovenski katoliški skupnosti* in »Slovenski demokratski zvezi* sta se namreč tokrat s kandidati priključili še «Slovenska kr-ščansko-socialna zveza* in »Skupina neodvisnih Slovencev*, ki sta že prej »Lipo* pod pirali od zunaj. »Lipa* je na zadnjih občinskih volitvah prejela 2.838 glasov in dobila z ostanki enega občinskega svetovalca. Nosilec liste je predsednik Slovenske katoliške skupnosti, dr. Teofil Simčič uslužbenec tržaške radijske postaje Trst A, ki bo skoro gotovo ponovno izvoljen in ki je že zastopal «Lipo» v prejšnjem občinskem svetu. Volilni program «Skupne slo. venske liste* vsebuje vse slovenske zahteve. Vendar v svojem okviru onemogoča enotnost vseh Slovencev, ker odklanja sodelovanje «z levimi totalitar-ci», kar v tržaški praksi pomeni, izključevanje marksistično usmerjenih Slovencev. Tržaška KPI ima že dalj časa ustaljeno, pomembno število volivcev, ki ga z vztrajnim delom na različnih področjih stalno in postopoma zvišuje. Do sedaj je imela KPI v občinskem svetu 14 svetovalcev in lahko svoje zastopstvo tokrat poveča. Volilni progTam KPI v celoti in dosledno vključuje vse slovenske zahteve. KPI sestavlja volilno listo po določenem vrstnem redu, tako da je — če upoštevamo dosedanje volilne rezultate — prvih 14—15 kandidatov skoro avtomatično izvoljenih. Med njimi so štirje Slovenci: članica tajništva tržaške federacije KPI Marija Bernetič — delavka, predsednik nadzorne komisije tržaške federacije KPI Franc Gombač — upokojeni uradnik, član izvršnega odbora tržaške federacije KPI Lucijan Padovan — zidar in neodvisni kandidat tajnik Zveze malih posestnikov Marij Grbec. Na listi je v celoti 19 slovenskih kandidatov. Lista je v bistvu enaka, kot je bila na skoro vseh volitvah in odraža stališče tržaške federacije KPI, v kateri ni prišlo do odločilnih izprememb tako v vodstvu kot v politiki. Tržaška PSI je doživela v zadnjem razdobju pomemben razvoj glede svojih stališč in glede vpliva. Napredek te stranke prihaja očitno do izraza z volilnimi rezultati: leta 1952 je prejela PSI 2.609 glasov, leta 1958 6 145 in na pokrajinskih volitvah leta 1960 pa skoro 11 tisoč glasov. Stranka v svojem programu odločno zahteva »levi center* tudi v Trstu, pri čemer ne gre za formalno izpremenitev zavezništev, temveč za stvarni preokret na levo. Tu pa igrajo odločilno vlogo zahteve v korist slovenske manjšine. PSI poudarja, da je uresničitev slovenskih narodnostnih za-htev osnovni pogoj za vsak resnični demokratični napredek. Na listi PSI kandidira sedem bivših članov Neodvisne socialistične zveze in pet Slovencev. Ker je lista sestavljena po abecednem redu, (z izjemo nosilca liste tajnika Pittonija) bodo odločilno vlogo pri izvolitvi kandidatov igrali preferenčni glasovi. Med najbolj poznanimi slovenskimi kandidati na listi PSI sta bivša člana vodstva Neodvisne socialistične zveze novinar Primorskega dnevnika Dušan Hreščak in tajnik Kmečke zveze inž. Josip Pečenko. Predvideva se, da bosta ta dva kandidata tudi izvoljena v občinski svet. Kakšna bo torej nova večina v tržaškem občinskem svetu v Trstu? Ali bo dosedanja sredinska in gluha za zahteve Slovencev, ali bo šla na levo in pričela reševati pereča slovenska vprašanja? Odgovor na to vprašanje je v znatni meri odvisen prvikrat prav od slovenskih volivcev. Nekateri zainteresirani preroki že napovedujejo, da bo ostalo vse pri starem in kombinirajo pičlo večino — 31 svetovalcev — v občinskem svetu iz svetovalcev: KP, PSDI, PRI, dveh indipendentistov ter svetovalca Skupne slovenske liste. Po teh prerokovanjih bi bil glas SSL odločilen. Ali bo SSL v tem primeru postavila kot pogoj za sodelovanje izpolnitev osnovnih slovenskih zahtev? če bi ji to ne uspelo, bo šla dosledno v opozicijo in one mogoči!^ . mvedeno "kombinacijo? Ali bo SSL klonila pod pritiskom KD in cerkvene hierarhije, podobno kot so klonili zastopniki »Lipe* v preteklosti in v odločilnih trenutkih glasovali za KD? Primorski dnevnik je vedno bil dosledno glasilo teženj, želja, potreb in zahtev vseh Slovencev. Trudi se, da bi to bil v še večji meri v bodoče. Zato tokrat Primorski dnevnik ne stopa na volilno pozorni-co in ne posega v volilno agitacijo. Primorski dnevnik pa si šteje v dolžnost, da povabi vse Slovence v tržaški občini, naj se v čimvečjem številu udeležijo volitev. Slovenci volite za tiste liste in zlasti za tiste kandidate, ki so s svojim delom dokazali, da bodo najbolje ščitili narodne koristi slovenske manjšine, ki se bodo borili za vsestranski socialni in gospodarski razvoj našega področja, ki bodo resnični predstavniki slovenskega delavca, kmeta in izobraženca. Takim kandidatom naj daio slovenski volivci tudi svoie preferenčne glasove, tako da poleg prečrtanega volilnega znaka napišejo njihova imena! Včeraj popoldne sl je U Tant po izbruhu kubanske krize prvič privoščil nekoliko počitka. Tudi to je dober znak za ugoden razvoj razgovorov o dokončni poravnavi spora, ki je grozil vsemu svetu z atomsko vojno in uničenjem. U Tant je novinarjem potrdil, da gre za način inšpekcije mednarodnega Rdečega križa, in sicer samo na sovjetskih ladjah, ki so namenjene na Kubo, ne pa tudi na tistih, ki se s Kube vračajo. Na drugi strani pa v Ženevi vodstvo Rdečega križa niti ni še privolilo v prevzem te važne vloge, ki gre po besedah njegovega predstavnika preko običajnih nalog te ustanove in bi jo prevzela le v primeru, če bi prišlo do sporazuma vseh treh prizade.ih držav. Drugo važno vprašanje je inšpekcija na Kubi. U Tant je včeraj poudaril, da vsebuje pismo, ki ga je prejšnjo nedeljo poslal Hruščov Kcr,nedyju, predlog, naj bi poslali tudi na samo Kubo kot opazovalce predstavnike Rdečega križa. Toda v razgovoru z U Tantom je Fidel Castro ta predlog zavrnil. M nobenega dvoma, da o tem vprašanju sedaj razpravlja Castro z Mikojanom. In pričakuje še da bosta zadevo u-godno rešila, saj gre za dogovor med zaveznikoma. Jutri ali oo Jutrišnjem bo prispel predstavnik Mednarodnega Rdeče križa v Nevv Vork in bo začel pripravi p-lne razgovore z U Tantom o načinu inšpekcije. še hujše težave kot s Castrom ima sovjetska vlada z vlado Kitajske. Razumljivo je, da ni moč ničesar zvedeti o razgovorih, ki med njima potekajo. Dejstvo pa je, da Hrustov ne govori več o Mac Mahonuvi črti kot o »ostanku angleškega imperializma«, temveč ,ic v svojem zadnjem pismu označil Nehruja za «vzornika miru« ter mi vnovič priporočil, naj skuša spnr s Kitajsko urediti s pogajanji Značilno je tudi, da so iz Pt-kingn zelo grobo napadli stališč-; indijske komunistične stranke, ki je vnovič javno obsodila kitajski napad in kl zagovarja politiko Nehrujeve vlade. Ni izključeno, da bo prišlo do mednarodne konference za rešitev tega hudega indijsko-kitajske-ga spora, oajc na predlog Velike Britanije, s čimer se v ZDA in v Indiji baje že strinjajo. Ni pa verjetno, da hi indijska vlada odstopila od svojega stališča glede umika na položaje od 8. septembra, ker je to zahtevo včeraj vnovič poudarit predsednik indijske repub.ike lladakrišnan. V Franciji, kjer se po referendumu pripravljajo na parlamentarne volitve, je predsednik senata zahteval od ustavnega sveta, naj razveljavi referendum kot protiustaven, loda takoj je treba povedati, da je zelo malo verjetnosti, da bo ustavni svet nekaj takega štor*!. Sicer pa bodo u-radni izidi referenduma objavljeni šele pojutrišnjem. Istočasno pa je francoska vlada prejela sporočilo predsednika alžirske vlado Ben Bele, ki je sporočil, da alžirska vlada ne bo dovolila nadaljnjih francoskih jedrskih poskusov v Sahari, ker obsoja trnke poskuse v Ameriki in v Rusiji, 4. NOVEMBER: POSLANICA SE GNIJ A OBOROŽENIM SILAM Kmetijski delavci proglasili stavko za dosego bolniškega zavarovanja Stavka bo trajala do jutri - Prof. Boldrini imenovan za predsednika, dr. Cefis pa za podpredsednika ENI - V soboto vsedržavno zborovanje kovinarjev RIM, 3. — Predsednik republike Segni in obrambni minister Andreotti sta ob priliki 4. novembra naslovila vsak svojo poslanico na oborožene sile. Dopoldne je Segni sprejel državnega podtajnika za zunanje zadeve Russa, ki se je vrnil iz New iorka, kjer je vodil italijansko delegacijo na zasedanju generalne skupščine OZN. Russo Je poročal o svoji de-tu Javnosti tudi predsedniku vlade Fanfaniju, ki se je danes zvečer sestal s političnim tajnikom KD Morom, tajnikom PSDI Saraga-tom in tajnikom PRI Realejem. Očitno gre pri tem za vprašanje okvirnih zakonov za deželno ureditev, ki bi jih vlada morala predložiti najkasneje do 31. oktobra letos. Na predlog ministra za državne udeležbe Boja je Fanfani imenoval dosedanjega podpredsednika Mar-cella Boldrinila za predsednika ENI, za podpredsednika pa dr. Eu-genia Cetisa. Boldrini se je rodil leta 1890 v Macerati in je sedaj redni profesor za statistiko na rimski univerzi, predsednik mednarodnega zavoda za statistiko, član Akademije Lincei, septembra letos je bil imenovan za predsednika univerzitetnega zavoda za socialne vede v Trentu; hkrati je tudi član akademskega sveta vatikanske akademije znanosti. Dr. Eugenio Cefis pa je bil dolga leta uspešen sodelavec pokojnega Matteija, njegov intimen prijatelj in soborec v partizanski borbi. Po sestanku s Fanfanijem, Sara-gatom in Realejem, se je Moro sestal s tajnikom FSf Nennijem, Ga-vo in namestnikom tajnika KD Forlanijem. Glavni odbor KD se bo sestal na zasedanje 10. in 11. t.m. Spričo tega je Moro odpovedal govora, ki bi ju moral imeti v ponedeljek v Ravenni in v torek v Trstu. Federacije kmetijskih mezdnih delavcev CGIL, CISL in UIL potrjujejo v svojem sporočilu vsedr-žavno stavko teh delavcev za 4. In 5. november. Stavka skuša doseči bolniš' o zavarovanje tudi za te delavce, ki nimajo pravice do farmacevtske oskrbe in ki v prime'u bolezni prejemajo le od 50 do 150 lir dnevne bolniške doklade. To pa ie v nasprotju z drugimi sek torji, kjer znaša dnevna bolniška doklada 53 odst. dnevne mezde. Glavni odbor federacije spolovi- Kube, pravi Nenni, da je premostitev najhujše krize postavilo vprašanje neodvisnosti Kube spet na njen naravni teren: «na teren pravice tega naroda (in vseh narodov) narjev CGIL je danes odobril reso. lucijo, v kateri poziva spolovinarje na borbo, da bi že v sedanji legi-slaturi dosegli; ustanove za razvoj kmetijstva v vseh deželah; odpra vo spolovinarstva z razlastitvijo kmečke posesti, ki jo spolovinarji nameravajo kupit}, država pa naj da 40-letna posojila z 1-odstotno obrestno mero in 10-letna posojila za potrebne investieijei reformo zakonodaje, ki zadeva spolovinar-stvp, kolonat jn soudeležbo; pospe-sevanje zadrugarstva in reorganizacijo tržnih struktur; izenačenje socialnega skrbstva, začenši s po- kojninami. FIO------ M-OGIL sklicuje za 10. t.m. vsedržavno zborovanje kovinarjev, na katerem bodo ocenili celotno stanje stavkovnega gibanja kovinarjev v luči rezultatov, ki jih bodo dosegli na bližnjih sestanain s predstavniki zveze industrijcev in predstavniki industrije z državno udeležbo Intersind in ASAP. Tajništvu so poverili nalogo, da naj predloži svojo oceno sedanjega stanja drugim sindikalnim organizacijam kovinarjev, da bi postavil! skupne zahteve zvezi industrijcev. Vsedržavni izvršni odbor FIM -C!SL pa j« na svoji današnji >eji prišel do zaključka, da so ponudbe predstavnikov podjetij z državno udeležbo (1RI in ENI) nezadostne, da bi mogli nadaljevati pogajanja na podlagi teh ponudb. Kar zadeva nadaljevanje pogajanj s predstavniki zveze industrijcev za novo kolektivno delovno pogodbo pa smatra, da bi se vse tri sindikalne organizacije morale sporazumeti glede zahtev, ki bi jih predložili zvezi industrijcev v skupnem dokumentu. Jutrišnja številka socialističnega glasila »Avanti!# objavlja članeic Nennija, ki obravnava mednarodni položaj. Kar zadeva vprašanje da si izbere tako notranjo ureditev, ki ustreza njegovim lastnim koristim, ne da bi zato postal predmet imperialističnih groženj ali preizkusni kamen moči med največjima velesilama sveta#. Kar zadeva odnos PSI do tega vprašanja, Nenni pripominja, da je to stališče naletelo na kritike tako desnice kot komunistov. Ta kriza je po mnenju Nennija potrdila pravilnost socialistične teze, da so «enostranska dejanja sile vedno dejanja vojne, in vključujejo vedno nevarnost splošnega spopada#, in da »ravnotežje terorja, ki na njem sloni mir, pa naj bo še tako nestabilno in krivično, je vedno boljše od vojne in ga je treba premostiti s splošnim sporazumom, ne pa s posameznimi pobudami ,ki ga skušajo spremeniti v korist te ali one strani#. Komunistični poslanec Ingrao, ki je govoril nocoj v Ravenni, je izjavil, da je vlada v zaostanku pri izvajanju svojega programa. »Najhujša stvar je, je dodal Ingrao, ne samo v zakasnitvi časa izvajanja, temveč predvsem v politični liniji, ki jo vedno jasneje zavzema mo-ro-dorote'ska vodilna skupina, kateri — in ne samo demokristjanski desnici — je treba pripisati prvo odgovornost, za kar se dogaja. Socialdemokratski in republikanski voditelji delajo hudo napako, ko krijejo sedanji vodilni demokristjanski blok. Tovariš Nenni mora ugotoviti, da ob vsaki njegovi koncesiji viša krščanska demokracija ceno. Dejanja dokazujejo, da brez enotne borbe in brez prispevka komunistov se ne pride do preobrata na levo. Politične formule, v katere se hoče zapreti politika levega centra, zadevajo ob stvarnost v državi, kakor so pokazale velike enotne demonstracije v obrambo miru.# «Mars 1» MOSKVA, 3. — Astronomi observatorija na Krimu so fotografirali satelit «Mars 1», ki so ga v Sovjetski zvezi izstrelili proti Marsu. Fotografije so posneli s teleskopom observatorija, katerega premer znaša 2.60 metra. Uporabili so elektronski fotoaparat, tako da so osvetlitveni čas lahko skrajšali za stokrat. Sovjetski strokovnjak za elektroniko Vladimir Siforov je izjavil, da bodo elektronski aparati na satelitu omogočili radijsko povezavo z Zemljo do razdalje vsaj 100 milijonov kilometrov. Radijska povezava v vesolju bo olajšana z amplifikatorji, ki so jih nedavno izdelali, dalje z antenami, ki lahko oddajajo zelo ozke »svežnje# valov, ter s sprejemnimi antenami velike površine. Aparati na satelitu lahko začnejo delovati ali pa se ustavijo po radijski komandi z Zemlje. London predlaga mednarodno konferenco za reditev indijsko-kitajskega spora? Nova poslanica Hruščova Nehruju, katerega imenuje ^vzornika miru» NOVI DELHI, 3. — Predsednik indijske vlade Nehru je da-nes izjavil, da je vojna, ki jo vodi Indija proti Kitajski, »vojna za neodvisnost*. »Tudi če ne bomo vedno imeli sreče,* je dodal Nehru, »nam to ne more in ne sme odvzeti poguma.* Nehru je govoril ob izročitvi prispevkov zadrug v prestolnici v sklad za državno obrambo. Omenil je takojšnji odgovor indijske vojske na nenaden kitajski napad in je poudaril, da v sedanjem trenutku ne sme vojska ostati sama, temveč jo mora vse indijsko prebivalstvo podpirati. Na koncu je Nehru pozval prebivalstvo, naj bo budno in naj ne krati svojih sil s protestnimi demonstracijami. «Naš predlog je izredno razumen. Zahtevamo samo umik napadalcev na položaje, ki so jih zavzemali B. septembra. Ce bi bila ta zahteva sprejeta, bi že jutri nastopil -mir.# Tako je izjavil nocoj predsednik indijske republike Radakrišnan na banketu na čast ciprskemu pred sednlku nadškofu Makariosu, Sporočilo ministrstva za obrambo, ki so ga objavili nocoj, pravi, da ni na bojiščih nič posebno no-vega in da obe strani utrjujeta svoje položaje. Danes so javili, da so Kitajci zbrali svoje čete na sevemovznod-ni meji Indijskega protektorata 9i-kim. Ta protektorat bo v kratkem razpolagal z lastno obrambno silo, ker mu je Indija dala zadostno količino orožja in streliva. Danes so začela prihajati v Indijo prva ameriška prevozna letala z orožjem. V Novem Delhiju je bila davi demonstracija pred sovjetskim poslaništvom. Demonstranti so vzklikali proti stališču, ki ga je zavzela sovjetska vlada v indijsko-kitaj-»kem sporu. Policija je poslopje močno zastražila. Samo skupina štirih študentov je lahko vstopila v poslopje, kjer je izročila članom sovjetskega poslaništva spomenico za Hruščova. V spomenici sporočajo «čustva indijskega prebivalstva spričo pristranskega stališča, ki ga je zavzela Sovjetska zveza do kitajskega napada na Indijo#. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih v Novem Delhiju, je Hruščov baje v novi poslanici Nehruju, ki jo je v petek izročil sovjetski poslanik Benediktov, znova predlagal takojšnjo uetavitev sovražnosti na meji in začetek pogajanj. Baje ne •MtiMMiiiiMiHiiuiiiiiiiumiiiiiHiiiimiitiiiiiiiiiiiiumiiiiiimiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin ir Se vedno nevarnost krize v bonski vladi zaradi afere «Spiegel» BONN, 3. — Zvezno državno pravdništvo v Karlsruhe je davi potrdilo, da je bil ponoči neki polkovnik zahounonemške vojske priprt zaradi ugotovitev v zvezi z afero »Der Spiegel#, ker Je osumljen veleizdaje. Državni pravdnik je napovedal za ponedeljek novo tiskovno konferenco. Medtem se nadaljujejo posvetovanja, da bi preprečili izbruh vladne krize z i.-,topom liberalnih, ministrov iz vlade. Predsednik republike Luebke Je sprejel danes popoldne voditelja liberalne stranke Mendeja. Kakor je znano, Je liberalna stranka dali. Adenauerju rok do ponedeljka, da nudi zadovoljiva jamstva z» lojalno sodelovanje v vladni koaliciji. Danes Je Aoenauer odgovoril na pismo hamburškega župana, socialdemokrata Nevermanna. V pismu Izraža Neverinaiu. zaskrbljenost zaradi kršitve ustave med akcijo proti reviji ter nakazuje možnost, da bi hamburška policija utegnila v takih primerih odreči svojo pod-poro zvezni policiji. Hkrati zahte-va Nevermanr., naj s« razčisti ne samo zadeva o dejavnosti osumlje-nih urednikov, temveč tudi o nezakonitih dejanjih preiskovalnih organov. Podobno pismo je poslal Adenauerju tudi hamburški senator socialdemokrat Schmidt. Adenauer pravi v svojem odgovoru, da spada postopek proti nekaterim urednike m revije «Der Spie- gel# v pristojnost zveznega državnega pravdmka in da img samo ta pravico odločati, kateri ukrepi so najprimernejši za izvedbo postopka. Kancler dodaja, da ni moč presojati, ali Koraki državnega pravd-nika kršijo svobodo tiska. Zatem pravi, da zakon preganja vsak poizkus vmešavanja v povsem neodvisno delo soustva, ker je to v nasprotju z ustavo, ne glede na to, ali se vmešavajo zvezni ali pa deželni organi. Tudi minister za obrambo Strauss je v interviuju nuernberškega lista »Acht-Uhr-Blatt# govoril o tej aferi in poudaril, ua se nikakor ni vmešaval v zadevo, kakor mu očitajo. V izjavi pravi, da je nudil zveznemu državnemu pravdništvu vso pomoč svojega ministrstva, toda državno pravdništvo se za pripravo izvedeniškega mnenja (da se ugotovi, ali gre za veleizdajo) ni obrnilo naravnost na ministr-stvo, temveč na posamezne izvedence. Zatem pravi Strauss, da je po- klical k sebi podtajnika Hopfa, kateremu je zadevo obrazložil ter da je vso zadevo prepustil Hopfu. Izjavil je, da ima Hopf glede tega vsa pooblastila, kakor da bi bil minister. »Ce hočete, je pripomnil Strauss, tolmačite zadevo tako; v tem trenutku je Ho»f načelnik mi nistrstva za obrambo.* omenja Hruščov predloga za umik vojaških sil s področja bojev in tudi ne Mac Mahonove črte. Pred dnevi je namreč sovjetski tisk označil to črto za ((ostanek angleškega imperializma#. Y poučenih krogih menijo, da je Hruščov v novi poslanici namenoma opustil kritiziranje indijskega stališča, zato da vzpostavi prijateljske odnose z indijsko vlado, ki so se bili ohla. dili spričo dejstva, da je Hruščov podprl kitajski predlog za brezpi gojni začetek pogajanj. Poslanic označuje Nehruja za «vzornika miru# in mu priporoča, naj skuša spor urediti s pogajanji. Predstavnik indijskega zunanjega ministrstva je danes sporočil, da je Nehrif poslal Mac Millanu poslanico, v odgovor na njegovo poslanico od 21. septembra. Nocoj je Nehru sprejel francoskega poslanika v Novem Delhiju. Kakor piše pariški list «Paris Jour», se Veliika Britanija baje pripravlja, da predlaga kitajsko-imdij-sko mirovno konferenco, ki bi imela značaj mednarodne konference, kakršna je bila v zvezi z Laosom. Baje se Washington in Novi Delhi s tem že strinjata. Omenjeni list pravi, da je londonska vlada mnenja, da je treba o tem sporu zainteresirati vse velike države. Zato misli britanska vlada predlagati mednarodno konferenco, katere bi se udeležile vse države, ki imajo »interese'v Aziji#, t.j. velike države, vštevši Sovjet- sko zvezo, in nevtralne države. Pariški list pravi dalje, «da se Američani strinjajo s tem in želijo, da bi na konferenci proučili vsa azijska vprašanja in tudi sprejem Kitajske v OZN, ki ga Washington ne more predlagati#. Nocoj se je zvedelo, da je Nehru poslal tudi de Gaullu poslanico, v kateri mu obrazložuje položaj na indijsko-kitajski meji. De Gaulle je odgovoril s poslanico, v kateri izraža indijskemu ljudstvu simpatije in razumevanje. Gomulka v Moskvi MOSKVA, 3. — Prvi tajnik poljske delavske stranke Gomulka Je prišel danes v Moskvo na razgovor s sovjetskimi voditelji. Iz Moskve pa je odpotoval včeraj vodi. telJ bolgarske komunistične stranke Todor Živkov, ki ga je danes sprejel Hruščov. Hruščov je ta teden sprejel tudi komunistične voditelj iz CSSR No-votnyja ln iz Vzhodne Nemčije Ul-brichta. Prejšnji teden pa Je sprejel romunskega komunističnega voditelja Deža. Huda krita, ki jo je izzval spor v zvezi s sovjet- skim dobavljanjem orožja Kubi, ij je nekoliko u-blužila, vendar pa vse kaže, da bo treba še mnogo Hruščov truda, preden bo moč doseči kolikor toliko trden sporazum, V nedeljo smo poročali o poslanici Hruščova Kennedyju, katero je predlagal umik sovjetskega orožja s Kube v zameno za ukinitev ameriških oporišč v Turčiji, ki so prav na sovjetski meji. Ta predlog je Kennedg zavrnil, kar se tiče oporišč v Turčiji, sprejel pa je začetek pogajanj. Pri tem moramo omeniti, kar je pozneje povedal Mac Millan v spodnji zbornici. Izjavil je, da so pogajanja med Moskvo in Washingtonom potekala vzporedno po tajni diplomatski poti in z javno izmenjavo not. V npti, ki je bila objavljena v nedeljo, se omenjajo ameriška oporišča, Toda istočasno je Hruščov poslal Kennedyju po diplomatski poti noto, v kateri ne omenja teh oporišč. Ta nota je odgovor na prejšnjo Kennedvjevo tajno noto. V tej se je Kennedp obvezal, da ZDA ne bodo napadle Kube, ne bodo izvedle invazije kubanskega ozemlja in upa, da se bodo tudi druge latinskoameriške države držale tega. Hruščov je na to poslanico odgovoril po tajni diplomatski poti, da zaradi teh zagotovil odpadejo vzroki, zaradi katerih je Sovjetska zveza dobavljala Kubi orožje za njeno obrambo pred grozečim napadom. Zato je Sovjetska zveza pripravljena umakniti svoje orožje in demontirati vse naprave za njegovo izstreljevanje. Kennedy je odgovoril, da je ta sklep Hruščova važen prispevek k miru, in da bo sedaj moč s posredovanjem Združenih narodov sprejeti potrebne ukrepe, da bodo ZDA lahko ukinile blokado. Kennedy pravi tudi, da je pripravljen nujno proučiti vprašanje razorožitve v Ženevi ali drugje. Prav tako meni, da bo sedaj moč posvetiti pozornost ostalim vprašanjem ki povzročajo napetost med Vzhodom in Zahodom glede dogodkov na raznih delih sveta, kjer se po nepotrebnem razmetavajo velika sredstva za oboroževalno tekmo, Razen tega sta tako sovjetska kakor ameriška vlada imenovali vsaka svojega posebnega zastopnika, da stopita v stik * tajnikom OZN U Tantom glede sporazuma za izvajanje vzajemno prevzetih obveznosti. V ta namen je prišel v Neu) York pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Kuznjecov, ki sodeluje s stalnim predstavnikom v OZN Zorinom. Z ameriške strani pa se je Stepensonu pri- Kennedv družil bivši Kennedpjev svetovalec za razorožitev Mac Cloy, ki predseduje posebnemu treh oseb za pogajanja. odboru Alžirija ne bo dovolila Franciji jedrskih poizkusov v Sahari Ben Bela o svojem obisku v ZDA in na Kubi AL2IR, 3. — Danes so uradno javili, da bo predsednik vlade Ben Bela uradno obiskal Češkoslovaško. Dan obiska ni bil še določen. Ben Bela je danes sporočil, da je obvestil francosko vlado, da Alžirija ne more dovoliti francoskih atomskih poizkusov v Sahari. »Nasprotujemo tem poizkusom v Ameriki in Sovjetski zvezi#, je dejal Ben Bela na tiskovni konferenci in pripomnil: »Jasno je torej, da nasprotujemo njihovemu izvajanju na našem ozemlju#. Glede zunanje politike alžirske vlade je Ben Bela izjavil, da se ne povezuje z nobeno drugo politiko in tudi ne s politiko držav, »ki se označujejo za nevezane#. »Nevtralizem, je nadaljeval Ben Bela, ni stališče, ki se lahko aritmetično določi. Naše stališče ne-povezovanja je vse drugo kot prijetno, prav tako ni bilo za nas prijetno potovanje iz New Yorka v Havano. Alžirija želi, da si vsaka država lahko svobodno izbira režim, ki si ga želi. Kubanski voditelji so me štirikrat povabili na Kubo, in zatem me je povabil Kennedy; čemu naj bi šel samo v Washington in ne tudi v Havano?# Dalje je uejal, da bo prišel dan, ko bo lahko povedal, kako je njegova intervencija prispevala k zmanjšanju napetosti na karibskem področju. Glede prekinitve alžirsko-ameri-ških pogajanj je Ben Bela izjavil; »Pripravljeni smo stopiti v stik z vsemi, ki nam hočejo pomagati, toda s pogojem, da ta pomoč ni povezana s pogoji*. Dalje je izjavil, da ni res, kakor nekateri trdijo, da je moč znova diskutirati o evianskih sporazumih. Pripomnil je, da je on samo postavil načelo, da je moč te sporazume še spopolniti, in da niso cilj samim sebi. Na koncu je Ben Bela snoročil, da so v Alžiriji prepovefali za eno leto širjenje francoskega tednika *L’Express», o katerem je izjavil, da je objavil žaljive članke. »Sprejemamo kritiko, toda ne žalitve*, je dodal Ben Bela. Monnerviliov priziv proti referendumu PARIZ, 3. - Predsednik Iranca sveta pismo, s katerim zahteva, naj se ta svet Izreče glede ustavnosti referenduma od 28. oktobra. Monnervillc, ki Je eden glavnih nasprotnikov izvolitve predsednika republike z neposrednimi volitvami, utemeljuje svoj priziv z dejstvom, da je bil referendum razpisan na poalagi postopka, ki ga določa člen 11 ustave namesto na podlagi postopka, ki ga določa člen 89, ki predpisuje parlamentarni postopek. Monnerville bi hotel doseči, da ustavni svet označi nedeljski referendum za nezakoni- tega. Ce bi ustavni svet sprejel priziv, bi bil zakon, ki je bil sprejet na referendumu 28. oktobra, glede iz-iblll volitve predsednika republike, razveljavljen. Ustavni svet se je danes sestal, da prouči izide referenduma in zapisnike posameznih komisij. Odsoten je bil samo en svetovalec, in sicer Giibert Jules. Danes je bil navzoč tudi bivši predsednik republike Vincent Auriol, ki je bil maja 1960 sporočil, da se ne bo več udeleževal sej tega sveta. Tudi Auriol oporeka veljavnosti nedeljskega referenduma. Na današnji seji so razpravljali predvsem o izidu referenduma, ki bo uradno razglašen v torek zjutraj. Sele potem bo ustavni svet razpravljal o prizivu predsednika senata. Castro s Castrom in U Tani je taJco začel razgovore s predstavniki obeh strani. Istočasno je poslal tudi pismo predsedniku kubanske vlade Castru. Ta mu je odgovoril, da je pripravljen sodelovati z OZN, da se odstrani nevarnost ameriškega napada na Kubo. Povabil je U Tanta v Havano. U Tant je v Havani imel dvodnevne razgovore z drugimi kuban- skimi voditelji. Sporazumeli so se, da bo OZN še dalje sodelovala Verdframe oproščen PAVIA, 3. Porotno sodišče v Pavii je danes oprostilo dr. Sapia Verdirame zaradi pomanjkanja dokazov. Sodnik je odredil takojšnjo izpustitev obtoženca iz zapora Verdirame je zapustil zapor ne-kaj minut pred 20.30. Odpeljali so ga na policijo, kjer so ga izpustili ob 20.45. Odpotoval je v Varese skupno z ženo in hčerko. Njegova žena je sporočila, da bo njen mož vložil priziv proti oprostitvi zaradi pomanjkanja dokazčv in zahteval popolno oprostitev. Na drugi strani pa je advokat civilne stranke sporočil, da si pridržuje pravico, zahtevati revizijo procesa z Kardelj o pomenu nove ustave FLRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — V Titogradu je danes končala delo izredna skupščina stalne konference mest Jugoslavije, ki je razpravljala o položaju in vlogi občin po novem jugoslovanskem ustavnem sistemu. Na sklepni seji je govoril tudi podpredsednik zveznega izvršnega sve. ta Edvard Kardelj, ki je med drugim izjavil, da bo diskusija na skupščini izreden prispevek k javni debati o osnutku nove jugoslovanske ustave. Kardelj je izrazil mnenje, da so sedanji predpisi o komunah v osnutkih nove zvezne in republiške ustave dovolj jasni in dovolj široki, da zagotovijo enotnost sistema komun, enotnost sredstev in metod pri graditvi komun in enotnost materialne baze in pogojev za njihovo delo. Posebno je poudaril realno razpravljanje o ustavi. »Ne smemo vnašati v našo ustavo tega. kar danes ne moremo I Jugoslavije, odgovornih družbenih .skega senata Gaston Monnmvlile je uresničiti,# je izjavil Kardelj »Ena 1 izročil davi predsedniku ustavnega največjih vrlin Zveze komunistov organov,# je poudaril Kardelj, »je bila vedno, da niso dajali praznih obljub, da se niso ukvarjali z raznimi demagoškiml operacijami ni-tj prikrivali stvarnosti, težav in problemov. Menim, da se je tega treba držati tudi v bodoče, poseb- no ko gre za ustavo.# 'el' ' ' Kardelj se je dotaknil tudi drugih vprašanj, ki se nanašajo na nadaljnji razvoj m izpopolnjevanje koinunalnega sistema v Jugosla-viji. K° ie .govoril o družbenem nadzorstvu, je poudaril, da nihče ne more na račun drugih uživati svoje samostojnosti. Ustava je določila nujnost družbenega nadzor' stva prav zato, da zagotovi pravice in obveznosti ter enakopravnost ljudi in organizacij. Istočasno gre ustava za tem, da načelno zavaruje državljane in organizacije, da se nadzorstvo ne bi spremenilo v neko posebno silo, v neko admini strativno upravljanj« jn podobno.# je izjavil Kardelj. B. B. OC UUljK OL/UClUUUlU pri reševanju spora. Hkrati je Castro poudaril, da je pripravljen začeti pogajanja za rešitev spora v sledečih pogojih: 1. Ustavitev gospodarske blokade in vseh drugih prisilnih ukrepov gospodarskega in trgovinskega značaja, ki jih ZDA po vsem svetu izvajajo proti Kubi. 2. Prekinitev vsaice prevratne dejavnosti, oskrbovanja upornikov z orožjem in organiziranja plačanih interventistov in vohunov kar delajo v ZDA in v nekaterih drugih državah. 3. Usta. vitev piratskih napadov iz oporišč v ZDA in Portoriku. 4. Pre- nehanje kršitve zračnega prosto-voda Kube s ra in teritorialnih strani ZDA. 5. Vrniti Kubi pomorsko oporišče Guantanamo, Vzporedno s tem sta zlasti pred. sednik Tito in brazilski predsed-nid Goulart vodila neumorno akcijo, da pripomoreta k začetku pogajanj. Tito je poslal posebno pismo U Tantu in sporočil vso podporo njegovi plemeniti akciji. Hkrati je bil v stiku z Goular-tom, v Havani pa je jugoslovanski poslanik dosegel, da je kubanska vlada sprejela brazilsko posredovanje. V ta namen je prišel v Havano istočasno z U Tan-tom Goulartov osebni odposlanec general Da Silva, ki se je dolgo razgovarjal z U Tantom in s Castrom. Vse to je pripomoglo k izboljšanju ozračja. Vendar pa ZDA vztrajajo, da je treba umik sovjetskega orožja nadzorovati, in da morajo umik sovjetskega o-roija nadzorovati predstavniki OZN. Castro se inšpekciji upira, sovjetska vlada pa predloga inšpekcijo mednarodnega Rdečega križa, in sicer po izvršenem de-montiranju vseh naprav. Baje se je demontiranje že končalo in sedaj je treba vse naprave spet odpeljati v SZ. Verjetno bodo inšpekcijo izvajali samo na sovjetskih ladjah v mednarodnh vodah, ZDA so prekinile blokado in vo. hunsko preletavanje nad kubanskim ozemljem sarno za čas biva-nja U Tanta v Havani, nakar so blokado obnovile, čeprav so so. vjetske ladje začasno prekinile plovbo na Kubo. Kakor rečeno, ZDA še vedno vztrajajo pri znameniti »inšpekciji#, češ da je S7. načelno sprejela načelo inšpekcij, kar da je prečedens za morebitni sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov. Toda pri tem pozabljajo, da are tu za «inšpekcijo» o izvršeni ------------ «razorožitviin to na kubanskem ozemlju, ne na sovjetskem. Castro pa, ki mu glede tega pritiče odločilna beseda, se inšpekciji upira. Medtem je prišel na Kubo podpredsednik sovjetske vlade Mikojan. Med potjo se je ustavil v Nem Yorku, kjer se je razgovarjal s Stevensonom in Mac Clopem ter U Tantom. Vztrajno se govori o možnosti njegovega sestanka s Kennedyjem, morda ob njegovem povratku iz Havane. Ni izključeno, da bo s tem pripravil pot za morebitni prihod Hruščova t> ZDA. manjšine, ki živita v Jugoslaviji. Ustava jamči bolj kakor vsaka druga dosedanja moderna ustav na svetu obstoj, vsestranski razvoj tn resnično popolno enakopravnost obeh manjšin z večinskim narodom. Zadevne določbe so navedene v členih 8, 9, 10 in 11 osnutka ustave in se glasijo: Občan ima pravico svobodnega izražanja svoje narodnosti in narodne kulture ln svobodne rabe »oojepa jezika. Poslovanje vseh državnih organov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij, ki izvršujejo družbeno službo, se vodi v slovenskem jeziku. Vsak ima pravico, da se v postopku pred organi in organizacijami iz drugega odstavka poslužuje svojega jezika in da ga organ, ki vodi postopek, v njegovem jeziku seznani z gradiuom in tvojim delom. Neznanje slovenščine ne more ni-kogar ovirati pri obrambi m uresničevanju njegovih pravic. Glede jezika u postopku prrd organi in organizacijami iz drugega odstavka na narodnostno mešanih območjih se uporabljajo dolučke 11, člena te ustave. Kar se tiče odnosov med Kubo in SZ, je Castro izjavil, da je pri. šlo do nekaterih nesoglasij glede sovjetskega sporazuma z ZDA, vendar pa da je treba predvsem »misliti na to, kar je Sovjetska zveza dobro storila Kubi* Dodal je, da ima Kuba dovolj ‘ orožja, da se bo lahko branila pred napadom. Kriza okoli Kube je pokazala, da je postalo nujno odstraniti predvsem vse vzroke, ki so do te krize pripeljali. Ti vzroki so pomanjkanje zaupanja med velesilami in v njihovi oboroževalni tekmi. Ob krizi okoli Kube se je pokazalo, da se mora v odnosih med Vzhodom in Zahodom nekaj temeljito spremeniti, ker bom p sicer v kratkem morda preživljali novo še hujšo krizo. Ta temeljita sprememba je pokazana tudi v poslanicah, ki sta si jih izmenjala Hruščov in Kennedg in ki poudarjata nujnost novih pogajanj in naporov, da se predvsem ustavi oboroževalna tekma in preizkušanje jedrskega orožja. Na žalost, se glede jedrskih eksplozij zadeva nikamor ne premakne, ker ZDA vztrajajo pri zahtevi po inšpekcijah na sovjetskem ozemlju, čemur se SZ še vedno upira. Vendar pa se pričakuje, da bo sporazum mogoč, ko bosta obe strani končali sedanjo vrsto jedrskih poizkusov, ki jih že dolgo delata. S tem bo nastal sam po sebi nekak moratorij, kakršnega zahteva SZ tudi glede podzemeljskih poizkusov. Glede ostalih poizkusov se obe strani tako in tako strinjata če se v zadnjem trenutku ena ali druga stran zopet ne premisli, kakor se je to že večkrat zgodilo Med moratorijem glede podzemeljskih poizkusov bo potem dovolj časa za nadaljevanje popa janj za dokončen sporazum Ni splošno prevladuje mnenje, da j tudi kriza okoli Kube pomenil močan pritisk na nujnost ustav tve eksplozij, ker je pokazala, d je bil svet tik pred jedrskim uničenjem. Morda je ta kriza bila do neke mere «koristna», ker so velesile spoznale, da jim miroljubni svet ne dovoljuje, da bi se po mili volji igrale z usodo vsega človeštva. Vsekakor je tudi zasluga pritiska vseh miroljubnih sil, da si ena in druga stran nista upali storiti usodnega koraka. Narodne manjšine v Sloveniji Republiška skupščina Slovenije je sprejela osnutek ustave Socialistične republike Slovenije v skla-du z osnutkom t\ovc zvezne ustave. Nas zanimajo predvsem določbe, ki se tičejo spoštovanja pravic m a* (17/1 j« : * 1 - tthr/i/I.« « Pripadnikom drugih narodov Jugoslavije, ki živijo na območju Socialistične republike Slovenije, zagotavlja Socialistična republika Slovenija v pogojih, ki jih določa zakon, pravico do izobraževanja in kulturnega udejstvovanja v njihovem jeziku. Narodnostnim manjšinam zagotavlja Socialistična republika Slovenija enakopravnost ter vsestranski razvoj in napredek. Narodnostnim manjšinam je zajamčena pravica, da svobodno u-porabljajo svoj jezik, izražajo in razvijajo svojo kulturno in ustanavljajo ustanove, ki jim zagotavljajo te pravice. Z zakonom določeni narodnostno mešani območji, na katerih živita poleg slovenskega prebivalstva tudi italijanska oziroma madžarska narodna manjšina, sta dvojezični območji. Na narodnostno mešanih območjih sta oba jezika enakopravna. Vsi prebivalci na teh območjih imajo enako pravico do uporabe svojega jezika v vsem javnem in družbenem življenju, v upravnih in sodnih postopkih ter izobraževanju. Javni napisi, imena krajev, javni dokumenti in poslovanje u-pravnih ter sodnih organov je na teh območjih dvojezično. Socialistična republika Slovenija skrbi za razvoj dvojezičnega in manjšinskega šolstva, tiska, radia in kulturno-prosvetne dejavnosti na narodnostno mešanem območju in zagotavlja v ta namen potrebno pomoč. Poleg tega pa vsebuje — kot smo svoječasno ie poročali, osnutek bodoče zvezne ustave Zvezne socialistične republike Jugoslavije glede manjšin naslednja določila: Občan ima pravico svobodnega izražanja svoje narodnosti in narodne kulture ter svobodne rabe svojega jezika. Jeziki narodov Jugoslavije so e-nakopravni. Pripadniki narodov Jugoslavije imajo v skladu z republiškim zakonom v drugi republiki pravico do pouka v svojem jeziku. Protiustavno in kaznivo je vsako propagiranje ali izvajanje narodnostne neenakopravnosti ter vsako razpihovanje narodnostnega, rasnega ali verskega razdora alt nestrpnosti. Vsaki narodnostni manjšini je zajamčena pravica, svobodno uporabljati svoj jezik, izražati in razvijati svojo kulturo in ustanavljati ustanove, ki to pravico zagotavljajo. Na šolah za pripadnike narodnostne manjšine se poučuje v jeziku te narodnosti. Narodnostna manjšina ima tudi druge, z ustavo in zakoni določene prgvice. Indija-Kitajska Vojaški spoR*j meji med I«(,j Kitajsko se W _______ jejo. Indijska se je obrnila U "— šjco pomoč n/t * ško in amerjm Serif »i do in tudi na “ i Medtem je BJJ. ij Ni stvo za obra«* To j indijski vladi Vj bilo s Nehru sam, J* Veg« opozicija oč(t*l4 « Nenru ni Menonu, da J°CUtno dopolj odločafl ttlalcnif kitajski napadalnosti. Najf' nisoiv, poudarjajo v Novem DelM lr>e so do sedaj živeli eizvep JSpi stili in da so se sedaj sve varljivih sanj# ter so pr!siIJe" ijar . dati stvarnosti v obraz. , «... Je s V indijski komunistični "h; dej je prišlo do ostrega tpgrat lU dogo. je brezpogojno podpiral oPf* ja K. Ukrepe vlade proti napadu. «■ del pa je podpiral Kitaj^J.’ J< dveh dneh trajajoči seji 1,1 * "art ' Priso, pa so sprejeli resolucijo, k ki povem mnenju ovirajo re»°.J UčVo t: žove, ki so •rakava rana ", ______ por>nln skega političnega življenj“Vfe 0 so krive, da se je dežela f, «Llrš< ma znašla v preteklosti "“a .7lIVp : propada. Ker pa bodo v p°L » dop0] nastopale , - tu Še vedno govori po teievi*-'# no podprl Zvezo za novo ' j « Okm ko, za volitve 11. t.m., kef 1 bila na brezpogojno podpira. *“ ' v oc c/ruou nutšufjuiB ,.,»‘1 tn i stranke, bo de Gaulle z novimi govori po televizij i. “ega Batistova zmagovalka namiznoteniškega turnir} Škamperle, Rod modrega vala, Cankar in Gorica v finalni skupini odbojkarskega turnirja Sinoči se Je začel in tudi zaključil namiznoteniški turnir Sto zasedla Miranda Batista, ki Je Mijotovo 2:1. Izidi včerajšnjih tekem so naslednji: Batista - Prašelj 2:0 (p. f.) Godina-Pavletič 0:2 (17:21, 17:21) Niebrandt - Mikulus 2:0 (21:9, 21:10) Tence - Hmeljak P. 0:2 (11:21, 10:21) Godina G. Hmeljak A. 2:0 (21:19, 22:20) Colja A,-Tomšič 2:0 (p. f.) Savi N.-Batista L. 2:1 (17:21, 21:4, 21:10) četrtfinale Batista - Pavletič 2:0 (21:5, 21:8) Niebrandt - Hmeljak P. 0:2 (7:21, 16:21) Godina G,- Colja A. 2:0 (21:9, 21:6) Savi -Mijot N. 0:2 (14:21, 17:21) POLFINALE Batista M. Hmeljak 3:0 (21:5, 21:3) Godina G.-Mijot N. 0:2 (13:21, 8:21) finale Batista M -Mijot 2:1 (21:23, 21:12, 21:12) • t • Ce so bile borbe že v prvem delu turnirja v odbojki v okviru 5. slovenskega športnega tedna ostre, se lahko r%če, da so sinoči dosegle po napetosti višek. Začetek včerajšnjega večera je bil precej miren, ker so igralke Cankarja zmagale brez borbe nad ekipo Dijaškega doma. Tudi Barkovljani so se morali zaradi pomanjkanja igralcev (sicer so imeli dva nova, a ker ju nlsj predhodno prijavili, v odločilnem srečanju pr# kleta v okviru športnega tedna. Kot je bilo pričakovati je v o s Odbojkarska ekipa ki jo ha nista mogla nastopiti) predati pr-• Cankarjevi ekipi, ki je p. f. Vseeno pa sta se moštvi špo- zmagala džarske in italijanske narodne l nov. prijeli v prijateljski tekmi, ki se je končala v korist Sentjakobča- «» Sinoči so Goričani prvič ^ lty0 i pili na letošnjem sportnenj,,Rs rt J je bilo srečanje, med ^ Cej:Je da modrega vale B. Bolj ^pi 61 moštva Bora Cej, Je spr%ri'J člva kolena mlade, a uporne - prva ekipa Rode modrega zaslugi obeh Veljakov W nI odpravila prvo moštvo s*1 : *’e tt skega prosvetnega društva- f. ^ , • U Višek pa je večer doseg#1 f ■ f, jjem Škamperle - Gorica. _ril m0r bojem škamiierle lvančani so si zagotovili igotovm KU in vse je kazalo, aa bod0_Mff tudi nov. v drugem lahek th/ Ca Toda gostje, ki so ® ^ seni u k, so se opogumili in presenetljivo izenačili in . zmagali. Tudi tretja igr* /jt W' 8 **, k ‘ pestra in razburljiva, 0. ključila, pa čeprav je soC1“J#tV'' kj u krat oskodota. Goričane, * *kj6ft io zmago Skamperla. , f Au'1' Danes bodo ob 14.30 fib*Lt* 'i. Po Čanja. Za prve mesto se Sf, ‘SJSS »Rm. rlca. POKAL ŠVEDSKEGA ' v “hf VUl ,6 to Včeraj so se začele ten*! r j '„* Se me na pokritih igriščih švedskega kralja. Izidi PrV so sledoči: ' V Beogradu: JUGOSLAVIJI STRI JA °*‘r' m.. 6:1, 4:6, V Oslu: ou_ntvJt,arM» BRITANIJA 1 1 . v V Helsinkih: FINSKA •r ^ ^«lpa JA 1:1 listov. V Elndenhovenu: POLJS1^ , '*H,___ LANDSKA 2:0 V Stockholmu: FRANCI SKA 2:0 < sle .°> tc ki st je ,N’n 4 :. tooč. H. ROLSETU ) i spotfl je r>» lijska ■nila t* od nfl Zna \ j6rif H°lt je globoko vzdih-ie * -j ~I Njč ne moremo riapra-?b.’i,,, 0 Je huje, kakor da ne ■at«, Ki Ve^° sPloh nobenega sum- i oiitf j, 1 dfeeS SS? Friki5lal in brž n® pisnf« k P casnlkov s sv°-DelW' aine mize, ko sem opazil, 7*$ A S pripravlja'da bi IrUBlj* SVOje nogp nan'° z. je že kdo inj ** svoje noge nanjo. ■}? že kdo slišal o takšni Uf**, ,i |u ‘ dejstvo je, da se v Hills- al oV |a tl°di Ie vsakega PQl st°- ipad«i n *ak umor. In ravno na »’ J® nekako spravil Bil-I a art°na na drugi svet, indij#' la>!*SOStvoval otvoritvi no-■oti Mjj yj^ e v sosednjem Forest ete”pf* ' JŠin^1111 je pripovedoval, da kat¥jstar samec pri petin-L^uh, da je zavel skupaj' sedemdesetletno sestro, , je gospodinjila, toda za ie’bii kaj malo hvaležen; j. uneia Susie Warton proda zato ni mogla dvig-Dejel Jleži t^e kot do ramena, nem ^Uyjeva hiša na za- '»i «4^?“in še irj |.c Je ^rif prešel na k'lt ®° hHe zame nove: rana i» p0poid^Pl° ,S0 °dkrili VČe-ienja’, j. poldne okoli pete ure. felar s“ trSovski vajenec prine-ji v .P Za yne. rodit,, ran " da bo jreprh je de zjavik n o^iFv dZ Z muhe, ki ga je aie & l, dppoldne naročil v trgo-e 0 v«aJe našel na stezi pred leVfti ia v krvi in mrtvega. M-Tlft ?* «i strani hi-debelo zavešena, da j. —a popoldansko vro-,°reJ je bila sestrina iz-r 0 verjetna, ko je po-jj* da ni videla nobene okoli hit?’ M bi 86 Pla' ^j Vam pravim, — je sto-tow,, ,> ~~ enostavno pre-1amnvih J«-.Kako naj to-izidem morilca? , K, Sern mu pomagati. k, ko pa j e s gusle ? Ali b®.osumili? Uti ■i štirideset let ži- \ , ®v°j©m bratu in štiri-Je morala držati je-Hi, ^hud- To zapusti v S sledove. I' jj°- torej! ud ^ se pravi; no, torej: hhtL.Inore hiti muhalni-pr a Hit ?Jjl* kaj šele morilsko prv^ J! J, hi človeku prebilo meifl|jl ^ti jjazen tega bi morala yij \ dPa lestvo. Billjr je bil hi Vp.a metra visok. Susie Ja kot meter in šest- e?n ^ ste našli morilsko o-šeFi-r x> M h< »p. -»A, 4 It ^ težak predmet in da Stva. do V. %j jartj Spdasa Sem razmišljal, n i Štrff111 dejal zamišljeno: n,j< J*.„ ’ zl°6inec, ki ga išče- Bs, e, * lj^ ^Sotovljeno je samo, hiorii ec zavihtel z vso n ""j Je, i ’ k ofe ^ skočil. kvišku z na-* *oi |e bila neverjetna za "Ali PeSa niožakarja. Phznate morilca? in brutalen mo- Rod ^ >p- sem priznal. — še nk*f j rtftvh prav lahko si ga To mora blti ^ Sg I > Je spustil nazaj na s'hisiil Pagrhančil čelo in ol? drži- potem lahko dy $$ . Ji Miljenih skrčimo na i vSt0‘ Saj sem vam že CA' i ^ ^hipalf^n° jih je Preveč! h kotovk večina med njimi agV, aIibi> _ sem ug0. IJA^’ Vs&k posamezni pri- mer je treba raziskati. Holt je odmahnil z roko. — Preveč jih je, — je zagodrnjal žalostno. S šerifom si nisem mogel pomagati. Kje naj torej dobim gradivo za poročilo, ki ga pričakuje 3782 bralcev mojega «Hillsdalskega tednika*? * . * Vrt pred hišo Billyja Warto-na so radovedneži pomendrali, kakor da bi imel tu cirkus tri dni svoj šotor, četudi je zločinec morda pustil kakšne sledove, zdaj so bili vsi zabrisani. Susie Warton nisem nikoli videl. Nihče se ni mogel spomniti, da je kdaj videl to žensko izven hiše. Takšna skrbna gospodinja je bila. Ali pa tako plašna. Vedno sem si jo predstavljal kot pohabljeno ženico, polno podplutb in modric. Ta Susie Warton, ki mi je odprla vrata, je bila čisto drugačna: sicer je bila res stara, vendar zelo živahna ženska. Nič ji ni bilo videti, da bi jo Billy pretepal. Gotovo jo je samo duševno trpinčil. Male oči so me podcenjevalno gledale, ko sem stopil v vežo. Predstavil sem se ji. — Me zelo veseli, — je žvrgo-lela z vreščečim glasom. — Stopite vendar noter! Sedel sem na stol iz masivne hrastovine, ona pa mi je sedla nasproti v oguljen naslonjač. — Moje odkrito sožalje, — sem dejal, da bi nekako pričel pogovor. — Ubogi Billy, — je žvrgole-la Susie. — To je bilo zanj hudo presenečenje! Medtem ko sem s težavo prikril svoje začudenje, je nadaljevala. — Svarila sem Billyja, ampak on me ni hotel nikoli poslušati! Pobrskal sem po torbi, izvlekel beležnico in vprašal: — Ali hočete s tem reči, da šte vedeli, da bo Billjr umor-jen? , —, Sesreda, kako- ne. bi vedela! Nisem verjel svojim ušesom. Nato pa sem vprašal: — Kdo je ubil vašega brata, gospodična Wartonova ? Začudeno me je pogledala. — Kdo? To sem bila vendar jaz! Medtem ko je njen pogled neprestano blodil po sobi, je pristavila: — To ga je gotovo zelo presenetilo. Nikoli ni verjel, da bom kaj takega storila. — Gospodična Wartonova, — sem dejal blago. — Vaš brat je bil ubit s silovitim udar cem po glavi. Zato je potreben močan možak. Vi vendar ne bi mogli.... — Nesmisel! — je prekinila, — Billyja ni ubil noben silovit udarec! — Noben udarec? — sem pristavil nejeverno. — Kaj še! To je bilo moj likalnik. Spustila sem ga s prvega nadstropja na njegovo glavo. Predtem pa sem ga opozorila. Njegovih nesramnosti mi je bilo res že dovolj. — Ali vas šerif Holt ni vprašal, ali poznate morilca vašega brata? — sem vprašal. — Ah, ta! — je vzdihnila Susie. — Spraševal me je samo o sumljivih ljudeh. Moj hog, saj resnično nisem ■ videla nobenega sumljivega okoli hiše. Njene nemirne oči so se slednjič zaustavile na meni. — Ali bi morda popili skodelico čaja? — je zažvrgolela. — Ne! — sem odločno protestiral in lasje so se mi naježili na glavi. — Drugič, — sem pristavil. Samo nekaj še, gospodična Wartonova: povejte mi, prosim, zakaj ste ga ubili? — Kaj pa mi je drugega pre-ostajalo? Billy je postajal vedno bolj samovoljen. Sklonila se je naprej, se naslonila na svoje protinaste roke in šepnila: — Nikoli nisem imela lahkega življenja z Billyjem. Vedno sem mu morala pridigati in pridigati, preden je storil to, kar je treba storiti. Ampak včeraj, zamislite.... •— Kaj? — sem šepnil. — Včeraj, — za hip je obmolknila In se stresla v divji jezi. — Včeraj so zapadle tri menice in Billy se je branil, da bi dal dolžnikom zapleniti njihovo imetje! Iz njenih oči je žarela podlost, s katero je brata vse življenje prisiljevala, da je iztiskal svojim dolžnikom zadnjo paro. V Zagrebu prva izvedba Merkuje ve skladbe Musiča per archi, op. 35 Slovensko gledališče gostuje danes v Križu. Na sliki prizor iz Pirandellove ;(Cepiče s kraguljčki« Nedavno tega (24. oktobra) je v Zagrebu gostoval orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Sama Hubada in s sodelovanjem solistke, pianistke Dubravke Tomšič. Pomembno za Trst pa je dejstvo, da si je Slovenska filharmonija sestavila spored tako, da je poleg F. Liszta in J. Brahmsa odigrala zagrebškemu občinstvu Pavla Merkuja skladbo Musiča per archi, op. 35, ki je pri tej priložnosti doživela svojo praizvedbo. V tem vidimo prijazno pozornost Slovenske filharmonije do tržaškega slovenskega skladatelja, ki tako — na glasbenem področju — nekako demantira trpke očitke Borisa Pahorja v prejšnji nedeljski številki našega lista. Koncertni list je ob tej pri- ložnosti pisal: »Sodobni tržaški skladatelj Pavle Merku (rojen 1927. v Trstu) spada med izrazite predstavnike mlade generacije slovenskih glasbenih ustvai^ jalcev. Merku, ki je v kompoziciji učenec Vita Levija, se je preskusil v različnih glasbenih vrstah, zlasti na področju komorne glasbe. Od njegovih del je treba omeniti Concertino za mali orkester, Concerto Urico za klarinet in orkester, Baročno uverturo za dvojni godalni orkester, klavir in tolkala, Quartet-to breve, Klavirski trio, Violinsko sonato, Sonatino za oboo, kantato Von der Kondermorde. rin Marie Farrar po besedilu B. Brechta, Tri Kosovelove sonete za bariton in godalni orkester, solo pesmi, skladbe za klavir ........................».mm"...mm,,,.m,mn.„„„„„„........„„„„.„„„„„„„.......mm, KNJIŽNI PROGRAM DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE ZA PRIHODNJE LETO L. Tolstoj, Balzac, Shakespeare med klasiki ter številna novejša domača in tuja imena Poleg raznih zbirk bo založba tudi v prihodnjem letu izdala še razna druga dela Zdaj, ko se z nastopom jesenskih dni začenja prava kulturna sezona in ko tudi ni več daleč čas, ko bomo stopili v novo leto, so slovenske zaločbe objavile svoj program za prihodnje leto. Za vsakega ljubitelja knjig pa je založniški načrt vedno nekaj zanimivega. Tudi Državna založba Slovenije je objavila program svojih leposlovnih izdaj in izdala ličen, skoraj bi rekli umetniško dovršen, estetsko nenavadno okusen prospekt svojih izdaj za prihodnje leto. Ta prospekt, ki bi ga bolje označili za z lepimi podobami opremljeno publikacijo na odličnem papirju, daje pregled vseh bodočih izdaj založbe, ki obeta dati prihodnje leto na knjižni trg vrsto kvalitetnih knjig. Svetovni klasiki L. Tolstoj, Ralzac, Shakespeare Najobsežnejša knjižna zbirka Državne založbe so vsekakor Svetovni klasiki. Štiri knjige, ki bodo izšle prihodnje leto, bodo ime.lp približno 2500 strani, pa tudi opremljene h odo tako, da bodo v okras vsaki knjižni polici. V tej zbirki bo v dveh obširnih knjigah ponovno prišel na trg znameniti roman Leva N. Tolstoja «Vojna in mir*, ki ga že več let ni na knjižnem trgu, čeprav ni tako dolgo, kar je izšla nova izdaja. Nekaj podobnega velja za tretjo knjigo te zbirke, Balzacov roman Striček Pons, ki je izšel že pred vojno, pa zato knjige ie davno m ueč naprodaj. Konč- šel roman Marcela Prousta «V Sivannovem svetu*, prvi iz serije Proustovih *Na poti za zgubljenim časom*. Drugi roman bo prvo delo ameriške pisateljice Carson McCullers *Srce je samoten lovec*, ki predstavlja no bo v tej zbirki izšel še Shakespeare. Troje njegovih tragedij Othelo, Macbeth in Hamlet bo obogatilo program te zbirke, obenem pa izpolnilo vrzel, ki j« z razprodajo teh del nastala na knjižnem trgu. Moderni romani Sorodna tej je zbirka štirih knjig, ki bodo, izšle .v seriji Moderni roman. Štiri knjige te zbirke bodo predstavile slovenskim bralcem nove, do sedaj neznane avtorje, Francoza, Američanko in Rusinjo. Takq bo iz- globoko psihološko študijo o brezdušriosti, v katero vodi a-meriški način življenja. Zadnji ’ dve knjigi pa bostq prinesli slovenski prevod romana * Ljubezen inženirja Bahireva*, ki ga je napisala sovjetska pisateljica Oaliria Nikolajeva. Čeprav je njeno ime pri nas neznano, pa si je v sovjetski literaturi že pridobila priznano mesto. Njen roman pa bo zanimiv tudi zaradi snovi, ki jo obravnava — razmere po Stalinovi smrti. Kultura in zgodovina Kultura in zgodovina je znantt zbirka, ki si je že utrla pot med slovenske bralce, čeprav je sicer namenjena ožjemu krogu. Letos bo v tej zbirki izšla • Zgodovina estetike*, ki sta jo napisala Katherine Gilbert, predsednica ameriškega filozofskega društva, in Helmut Kuhn, ugleden strokovnjak za kulturne stike med Ameriko in Nemčijo. Autor druge knjige Zgodovina verstev* je Ambrogio Donini, ki velja za enega največjih itd-lijanskih poznavalcev zgodovine verstev. Tretja knjiga bo •Zgodovina starega Vzhoda*, ki jo je napisal sovjetski znanstvenik Vsevolod Igorjevič Avdijev. Biografija Državna založba napoveduje v svojem novem programu tudi novo knjižno zbirko, ki bo nosila naslov Biografija. V tej knjižni seriji namerava založba posredovati bralcem popularne biografske romane, življenjske zgodbe velikih zgodovinskih o-sebnosti. Za tovrstno literaturo pa je med bralci vedno veliko zanimanja, zato ni dvoma, da bodo te knjige prodrle kaj kmalu med širok krog bralcev. Pa tudi naslovi napovedanih knjig so kaj privlačni. Tako bo zno- va izšel like VaStetove •Roman o Prešernu*, ki sodi med najbolj brane domače biografske romane. Prav tako bo znova izšel roman o Cajkovskem •Sym-phonie pothetigue*, ki ga je napisal napredni nemški pisatelj Klaus Mann. Tretja bo Ke-stenova knjiga o Casanovi, ki ne bo samo biografija o znanem zapeljivcu, sleparju, pisatelju, glasbeniku in finančniku Casanov i, temveč tudi študija tedanjega časa, okolja in razmer. Kot četrto knjigo te serije naj omenimo Še Leonida Grossmana esejistično monografijo o Do-stojevskem. Kiosk Seveda bo tudi prihodnje leto izhajala zbirka Kiosk, zbirka poljudnih, cenenih in zanimivih romanov, ki bodo prihajali na trg vsak mesec. Vseh deset knjig ne bi podrobno naštevali. Vendar naj omenimo, da bomo fj tej izdaji spet dobili na knjižni trg tako > dobro znano 'in frri-ljubljeno berilo,, kot je tfaškpv 'Dobri,.vojak Svejk*. Omenimo naj se roman sodobnega norve-škega pisatelja Arthura Omre-ja,', nadalje roman sodobnega grškega pisatelja Nikosa Kastagli-sa irOstriženci* ter najbolj znani tekst francoskega sodobnika Marcela Aymeja »Zelena kobila*. Seveda pa s temi izdajami ni izčrpan ves leposlovni program Državne založbe. Kajti treba je omeniti, da izdaja Državna založba še zbirko Tokovi časa, namenjeno stvaritvam domačih Piscev, zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, nadalje izbrana dela jugoslovanskega slovstva pa še druga dela v zbirkah in izven njih. Raymond Radiguet: Vrag v telesu Med publikacijami zbirke Kiosk, ki bo kmalu zaključila svoj tretji letnik s prijetno zavestjo, da si je v kratkem času svojega obstoja pridobila lepo število naročnikov in prijateljev, lahko zabeležimo knjigo, fci si bo gotovo pridobila dosti hvaležnih bralcev. Državna založba, ki izdaja to zbirko, je uvrstila vanjo kratek roman •Vrag v telesu«, katerega je napisal francoski pisatelj Raymond' Radiguet, ki je doživel komaj dvajset let in umrl že pred štiridesetimi leti. Radiguet (1903-1923) je napisal pravzaprav sa-mo dva teksta, med katerima Pa je prav »Vrag v telesu« dobro znan ne samo v Franciji temveč tudi izven nje. Služil je tudi za podlago scenariju za film z Gerardom Philippom. O tem kratkem pripovednem tekstu s strastno ljubezensko zgodbo bodo torej seznanjeni tudi slovenski bralci, pri čemer bodo zadovoljni zlasti tisti, ki so jim pri srcu strastne in malce sentimentalne ljubezenske zgodbe. Vsebina romana »Vrag v telesu« je preprosta. Ves roman je pravzaprav samo opis — morda avtobiografski opis — strastno doživete ljubezni med mladim dijakom in mlado ženo. Mladi dijak spozna še kot otrok mlado deklico. Ko nekoliko dora-ste, jo spet sreča. Toda zdaj je ona že poročena, medtem ko je njen mož na fronti. (Dejanje se namreč dogaja med prvo svetovno vojno na francoskem podeželju). Niti šola niti mlada leta zaljubljenega fanta niti dejstvo, da je dekle poročeno, ne more predstavljati ovire mladi ljubezni. Oba mlada človeka, slepo predana strasti, se ne ozirata več na običajne družbene konvencionalnosti niti na moralne predsodke ne na besede staršev, vzgojiteljev, temveč živita samo za svojo ljubezen. Tako doživita strastno ljubezensko doživetje, ki pa jima ne prinese sreče, temveč se za mlado ženo tragično konča. Čeprav je današnjemu času vendarle malce odmaknjena, je ta ljubezenska zgodba, napisana preprosto, iskreno in z nekim mladostnim zanosom, vendarle taka, da opis vroče, ne-utešljive a tudi slepe ljubezni in njenega tragičnega konca zagrabi tudi današnjega bralca in ga pretrese. V tem pa je tudi vsa vrednost tega kratkega dela, ki sicer ni kaka posebno velika umetnina, je pa vendar zrelo napisana pripoved dvajsetletnega pisatelja, ki bralca pritegne. SL. RU. Ivan Grohar Štemarski vrt Mladinska knjiga izdaja posebno zbirko Likovni zvezki. Nedav-nP. smo opozorili na Poslikane panjske kopčnice (Gorazd Makarovič), še prej pa je izšlo Holandsko slikarstvo (dr. Luc Menaše). Melita Stele-Možina pa je pripravila zvezek Ivan Grohar. Skoraj trideset strani je besedila o tem velikem slovenskem umetniku (povzetek v srbohrvaščini, francoščini in angleščini), ostali del knji-žice pa izpolnjujejo zelo dobre reprodukcije Groharjevih del; nekaj jih je tudi v barvah. Za knjižico kot sploh za Likovne zvezke velja založbi vse priznanje. Vinjeti: Jože Horvat-Jaki dnin iiiiiiiiiiiiiiiiii m 1111111,1111m mi m, ............................„"........"1,..................................i....„„„„ n,......................................................................................in,............................... in drugo. Pristaš modernih glasbenih struj, ki se ne plaši niti radikalnih izraznih sredstev, hoče Merku v prvi vrsti poudariti vsebinsko stran. Formalno uravnovešena dela, zamišljena često v komornem slogu, kažejo pri tem še njegovo nagnjenje zg plemenito intimno muziciranje. Merku je profesor na slovenski gimnaziji v Trstu. Razen s kompozicijo se ukvarja tudi z glasbeno publicistiko in kritiko. Musiča per archi (Glasba za godala), opus 35, ki danes doživlja svojo prvo javno izvedbo, j* nastala pred nekaj meseci. Kompozicija se oslanja na pesem »Kako lepo« Srečka Kosovela, drugo iz ciklusa, ki ga je Merku napisal 1961. za Slovenski vokalni oktet. Pred Glasbo za godala je motto, dobesedna kompozicija Kosovelovih verzov: Kako lepo bi bilo romati vse življenje skozi zeleni gozd m se ne ustaviti Riti kot gozdna ptica, ki ne pozna poljan. Biti človek z dobrim, dobrim srcem. "ranijo mi: To ne bi bilo življenje. A jaz jim odvračam: Je li življenje bolest1 Vsaka kitica prinaša nov glasbeni element, na katere se potem navezujejo štirje stavki. V teh metamorfozah avtor na zgoščen način iznaša glasbene misli iz motta in izčrpava njihove izrazne možnosti. Drugi stavek (Metamorfasi I) je zgrajen dosledno na serijski tehniki, toda serija ne sestoja iz dvanajstih temveč samo iz še. stih tonov. Glasba se odvija v kratkih, polifonsko koncipiranih odlomkih, ki v srednjem delu stavka preidejo v mirnejšo epizodo. Pred končnim pomirjenjem sta dvotaktna repriza in koda. Vedra in pregnantno ritmizirana diatonska melodija, s katero se začenja druga metamorfoza se v stavku vedno ponavlja v novi obliki. Gradacija doseže vrhunec v drugem delu, kjer se je melodija popolnoma oddaljila od prvotnega vzora. Koral je metamorfoza tretje In četrte kitice pesmi. Interpretacija je sodobna, kar pomeni, da so ohranjeni vertikalni sklopi cezure, metttem ko se namesto melodije pojavljajo zaporedne spremembe zvočnih barv. Glasbeni govor je pantonalen, toda kakor v prejšnjem stavku ni koncipiran serijsko. Zaključni Allegro navezuje na uvodno glasbeno misel iz motta. V kodi skladatelj točno ponavlja zaključne takte pesmi in tako kompozicijo zaokrožuje v e-dinstven okvir«. Kritike, ki so jih o koncertu objavili listi Borba, Vjesnik in Večernji list, so zelo ugodne. »Nastop uglednega ansambla iz Ljubljane,« piše Borba, »je bil v znamenju afirmacije dveh mladih slovenskih umetnikov, komponista Pavla Merkuja in pianistke Dubravke Tomšič. V svoji »Glasbi za godala« se je tr-žačan Merku popolnoma jasno opredelil za sodobni glasbeni izraz. Vendar se ob uporabi serijske tehnike in atonalne kombinacije niti ni odrekel tradicionalnim izraznim sredstvom, ki so zelo diskretno uporabljena pripomogla, da je delo dobilo celovito obliko*. Poročevalec poiv darja Merkujev smisel za kolo-rit kljub sorodnosti barv godalnega aparata. V Vjesniku piše A Tomašek, da je Merku tonsko fakturo svojega dela, namenjenega človeškim glasom, intere-sentno transformiral tec v verziji za godalni orkester ustvaril niz zanimivjh tonskih ugednih občutkov. Nenad Turkalj pa piše v Večernjem listu, da se je koncert začel s praizvedbo dela »mladega toda že renomiranega tržaškega skladatelja Pavla Merkuja, z njegovo zelo uspelo »Musiča per archi«, z zvočnim, močno diferenciranim godalnim slogom«. SLOVENSKI ETNOGRAF XV. Kot vsako leto v jeseni, je tudi letos, prav te dni, prišel na svetlo nov zvezek Slovenskega etnografa. To je že petnajsti letnik slovenske etnografske revije, ki izhaja po osvoboditvi vsako leto v enem zvezu-zbor-niku in ki sta ga vsa leta urejala neumorna Boris Orel in Milko Matičetov. 2al je Boris Orel, direktor ljubljanskega Etnografskega muzeja, človek, ki je poklical v življenje tudi etnografsko revijo, letos februarja umrl. Tako je pretežno breme okrog uredništva novega zbornika letos padlo na Milka Ma-tičetova. Letošnji, skoraj tristo strani obsegajoči letnik Slovenskega etnografa, je urejen v skladu z dosedanjo tradicijo in ima tri dele. Osrednji del zbornika predstavlja petnajst razprav, katere uvaja sestavek urednika, posvečen trem, lani umrlinij etnografskim znanstvenikom: Borisu Orlu, Niku 2upaniču in Božu Škerlju. V drugem delu so ob- javljena poročila o delu etnografov, ma koncu pa prinaša zbornik knjižna poročila o strokovnih publikacijah. Med besedilom je še šest slikovnih prilog in triindvajset risb, vsem razpravam pa so dodani povzetki v francoščini, nemščini in angleščini. Kot smo v poročilih o prejšnjih letnikih že zabeležili, je Slovenski etnograf znanstvena Publikacija, ki naj na zunaj manifestira delovanje slovenskih etnografskih znanstvenikov ter priobčuje njih znanstvene izsledke ter ugotovitve. Zato lahko samo kot laiki zabeležimo izid in vsebino zbornika. Vendar pa moramo prj tem opozoriti, da pomen Slovenskega etnografa presega pomen znanstvene publikacije, Etnografija kot veda je posvečena proučevanju ljudske kulture, duhovne kot materialne. Tozadevni izsledki in ugotovitve pa ne zanimajo samo strokovnjakov temveč mnogo širši krog ljudi, ki jim je zaradi neposredne prizadetosti, zaradi zanimanja za ljudsko življenje v preteklosti in sedanjosti ali zaradi posebnega odnosa do posamezne obravnavane snovi *a panoga znanstvenega in kulturnega raziskovanja pri srcu. Nekak uvod v glavni del zbornika predstavlja uvodna razprava Slavka Kremenška o sodobni etnološki znanstveni teoriji. Pri svojih razpravljanjih prihaja avtor do ugotovitve, da je tudi v etnografiji prišlo do sodobnejšega in bolj znanstvenega gledanja na predmet etnografije, kar kažejo številni nastopi zoper ozkost predmeta te vede, težnja po povezavi etnografske problematike s celotnim zgodovinskim dogajanjem in odločna prizadevanja po pritegnitvi vseh ljudskih plasti v etnografsko proučevanje. V svoji razpravi »Nekaj pogledov na družbenost starih Slovencev« prihaja avtor France Goršič do ne-, katerih zanimivih ugotovitev o rodbinski zadrugi pri starih Slo- vencih in o njenem razsulu ter tako popravlja nekatere dosedanje ugotovitve zgodovinarjev. Za širši krog bosta zanimivi dve razpravi o nošah in to razprava Angelosa Baša o hlačah v srednjeveški ljudski noši na Slovenskem ter Janka Modra prispevek o slamnikarstvu v Dolu pri Ljubljani. Posebno ta sestavek, navezan na osebne spomine na to domačo obrt, močno razvito še nedavno tega v okolici Domžal, utegne zanimati marsikoga in dati morda tudi še kako praktično pobudo. Prav prijetno je napisana tudi razpravica nestorja slovenskih raziskovalcev duhovne kulture o tem, odkod ime »brezen« za mesec marec, pri čemer dajejo nekateri avtorjevi osebni spomini na mladost na rodnem Koroškem še poseben mik. O ljudskem slikarstvu sta v letošnjem Slovenskem etnografu dva prispevka. Gorazd Ma-karovič je napisal razpravo o slikanju ljudskih slik na steklo pri nas, pri čemer pa pripominja, da je njegov spis šele najosnovnejši korak k raziskovanju slikarstva na steklu na našem ozemlju. prj tem postavlja temeljno ugotovitev, da so tudi pri nas slikali slike na steklo in to celo z neko mero samostojnosti. Zato našteva tudi naloge, ki se jih bo treba lotiti pri proučevanju tega problema. Drugi sestavek predstavlja razprava Emilijana Cevca o fantastični ptici na panjskih končnicah. Tudi o lutkah sta v zborniku dva sestavka, od teh eden o narodni ročni lutki na Hrvat-skem (Nikola Bonifačič Rozin), drugi pa o novih ugotovitvah v zvezi z našo lutko in njeno potjo v naše kraje (Niko Kuret). Tej sledi obširna razprava Zmage Kumer o baladi o maščevanju zapuščene ljubice, ki ima na Slovenskem tri razvojne stopnje in tri različne oblike in kaže na to, kako je vsakdanje življenje vplivalo na ustva- ritev balade. Med sestavi koncu osrednjega dela let ga Slovenskega etnografa omenimo še sestavek Rade Hrovatina o problemih v z zapisovanjem metrike sl skih ljudskih pesmi, pred pa zanimivo korespondenco Karlom Strekljem, znanim venskim proučevalcem lju pesmi, in nabiralcem ljud blaga Francem Kramarje: Matene pod Krimom, ki počastitev petdesetletnice Karla Streklja objavlja ] Matičetov. Kot omenjeno prinaša zb na koncu knjižne ocene ii katera poročila, med kat je zlasti poročilo o Grebe etnografski zbirki posebej nimivo. Naj zaključimo tc ročilo z ugotovitvijo, da je novi letnik Slovenskega grafa nadaljnji prispevek h venski etnografski znanosti enem pa dokaz široko zs ljenega dela naših etnogr * /y'' fl * mšmšš Ni seruma «večne mladosti VARNOSTNI PAS Groza nas pretrese vsakokrat ko vzamemo časopis v roke in Zadnja dva modela nas zanimata predvsem zaradi svojih čitamo vesti o tragičnih nesre- mikroskopskih delovnih prostor-čah na naših cestah, ki si kar sledijo druga za drugo in terjajo človeške žrtve. Ne smemo dovoliti, da nam cesta izsili vsak dan po eno človeško žrtev, da o ranjencih sploh ne govorimo. NOV MOTOR C0VENTRY CLIMAX Pač pa znanost odkriva načine, kako bi podaljšali delovno sposobnost človeka Rešitev, vsaj delna, v kolikor je nemogoče misliti, da je možno dobiti univerzalen iek za to današnje zlo, je danes nujna. Drugi kolegi naj se potrudijo, da postavijo v ospredje človeški element varnosti, mi bomo na- nin, vendar ne verjamemo, da bosta v Evropi šla kaj dobro v promet ugodna tla bosta pa brčz dvoma našla' v vzhodnih deželah, kjer je avtomobilizem šele v povojih. Hino Contessa pa ima mnogo boljše možnosti za ugodno trži- bo prenehala s proizvodnjo svo- Tovarna Coventry Cllmax, ki je pripravila stroje za celo vrsto angleških dirkalnih vozil kot so Lotus, Cooper, Lola in Brakham šče tudi v tem delu starega kontinenta, ker se vključuje v tisti litrski razred, ki je zdaj v modi. Zadnja novost turinske Fiat je »Fiat J2C0«. S tem vozilom daljevali z obravnavanjem teh- hoče turinska družba konkurira- nične plati tega problema. Med zadnjimi prometnimi ne- kurenci. srečami so tudi take, katerih po-^ sledice bi bile lahko znatno ti strjeni in množični tuji kon- jih znanih športnih motorjev. Zadnji motor te družbe, Co-ventry Climax 8 V, ki zmore 174 KM pri 8300 ob/min, je o-svojil kar štiri prva mesta izmed osmih možnih na letošnjih dirkah za svetovno prvenstvo voznikov, vendar ni pokazal še Ne verjamemo, da bo ta pote- „ ... __ za zadostovala in ohranila naj- SV0Jlh meja in možn0’ da bl manjše, če bi se avtomobilisti oz. motociklisti poslužili tistih varnostnih naprav, ki so danes večji italijanski avtomobilistični industriji tisto hegemonistič-no mesto, ki ga ima v Italiji že že v rabi, ki ne zahtevajo pre- dolgo vrsto let na tem področju. velikih stroškov in so v nekaterih državah celo že obvezne. Sestnajstletnik, ki si je razbil lobanjo na robu pločnika v Ul. Baiamonti, bi danes bil še pri življenju, če bi imel čelado na glavi. Se živa bi bila tudi Ske-denjka, ki se je smrtno ponesrečila z avtom v Ključu, če bi imela običajni varnostni pas. Varnostni pasovi so se izkazali kot zelo uspešno zaščitno sredstvo. Omenili smo jih že zadnjič. Po študijah Comellske univerze je na vsakih 10.000 nesreč bilo lažje ranjenih kar 75 odst. prizadetih, težje 23 odst. mrtvih pa 3,5 odst. Z varnostnimi pasovi so odstotki bili naslednji: 29,9 odst., 9,2 odst. in 1 odst. Te številke so dovolj zgovorne in nas lahko prepričajo o potrebi teh pripomočkov. Danes imamo na razpolago več tipov varnostnih pasov, bočnih, transverzalnih in naramnic. Vsakdo lahko izbira. Najbolj praktični so transverzalni, čeprav so najbolj učinkovite naramnice. Cena je od 5.000 do 13.000 lir. Zunanjost novega vozila je nekoliko spremenjena predvsem v prednjem delu, kjer so nastavili novo radiatorsko masko in prerisali čelni del. Odbijači bodo imeli gumijaste kljune. Armaturna deska je bolj bogata in podobna že uveljavljenim modelom na vozilih 1300 in 1500. Štirivaljnemu motorju so povečali delovno prostornino, ki je zdaj narasla na 1221 cc. (72 x 75). Vse to pa je vsekakor premalo, da bi lahko preprečili prodor tuje industrije. Po tej prvi Fiatovi potezi bi bilo pričakovati drugo, skupno vsem italijanskim družbam: znižanje cen. Bo do tega prišlo? Ni še znano ali se bodo te želje italijanskih potrošnikov u- v prihodnji sezoni nudil svojim tehnikom še mnogo večja zadovoljstva. Z vso verjetnostjo bo družba še izpolnila svoje obveznosti, dokončala še 16-cilindrski motor, katerega prvi nastop je bil napovedan za dirko za Veliko južnoafriško nagrado. Zdaj ko se družba pripravlja na slovo je dobro, da se spomnimo na njene uspehe v zadnjih petih letih. V tem obdobju so vozila Formule 1, na katerih so bili nastavljeni Coventry Climax motorji, zmagala na 22 dirkah. V tem času so vedno osvojila Veliko nagrado iz Monaka in večji del najbolj znanih dirk. Leta 1960 so zmagala na vseh dirkah Formule 1, katerih so se udeležila. S temi stroji so se proslavila resničile, vendar trenutno pred- predvsem vozila družbe Cooper stavlja edini izhod plavo tujih vozil. pred po- in pilot Brabham, ki je že leto prej osvojil svetovno prvenstvo. AVTOMOBILSKA GOSTOTA Vzemimo danes v poštev število avtomobilov v posameznih Razmeroma malo avtomobili- evropskih državah in primerjaj- stov se danes poslužuje tega varnostnega pripomočka, vendar se njihovo število postopoma veča «Mnogi si pas nabavijo takoj po pryi bunki« nam je povedal prodajalec, na katerega smo se obrnili, da nam pokaže svojo zalogo pasov. Znaten razmah uporabe varnostnega pasu bi dosegli, če bi bila vozila opremljena s tem pripomočkom že ob prodaji. TURINSKI SALON mo s številom njihovih prebivalcev. Ce primerjamo te podatke vidimo. da je avtomobilska gostota največja na Švedskem sledijo Francija, Anglija in Švica, medtem ko je Italija šele na 12. mestu. Pa poglejmo lestvico: Švedska ima 6 prebivalcev za vsako vozilo, Francija 8, Anglija in Svioa 9, Danska in Zahodna Nemčija 10, Belgija in Luksem- burg 11, Norveška 14, Avstrija in Irska 15, Nizozemska 19, Italija 21. Kakor vidimo, je odstotek v raznih državah precej različen. V nekaterih je trg skoro nasičen, medtem ko ima v drugih še veliko možnosti razvoja. Kljub naglemu industrijskemu napredku dežel Zahodne Evrope, se 'bodo te razlike v avtomobilski gostoti le počasi uravnovesile in bo pretekla še cela vrsta let preden bo na pr. Italija dosegla sedanjo stopnjo Avstrije, Gerontologi, ki se ukvarjajo s proučevanjem staranja človeškega telesa niso obupali, kljub temu, da se jim še ni posrečilo najti leka, ki bi zavrl ali pa celo ustavil staranje organizma. Vendar pa so prav z vztrajnim proučevanjem razvoja človeka in živali, odkrili že marsikaj, kar je mnogo pripomoglo, da se je v zadnjih 50 letih podaljšala povprečna človekova življenjska doba od 50 na 70 let. Saj navsezadnje niti ni glavni namen gerontologov ohraniti človeku »večno mladost«, kot bi morda marsikdo mislil. Ne. Prizadevanje teh učenjakov gre zlasti za tem, da bi čim bolj podaljšali delovno sposobnost človeka. Da bi u-blažili tisto betežnost in hiranje, ki ga človek v določeni starosti tako močno občuti. Saj je tudi v resnici škoda, da se tako hitro izgubi delovna sposobnost človeka, in to največkrat prav takrat, ko bi mogel spričo svojih izkušenj, ki si jih je pridobil z leti in z znanjem, še največ koristiti. In zato iščejo zdravniki in drugi učenjaki vseh narodov in že od davnih časov, zdravilo zoper starost, »serum večne mladosti«. Znanost je dognala, da se začenja odmiranje telesa že takrat, ko preneha njegova rast. To pa je nekako med 20 in 30 letom. Ni namreč to pri vsakem človeku enako. Vendar pa se to umiranje ne občuti kar takoj. Tudi ne pešajo vsi deli telesa in njegovi organi oziroma celice v enaki meri. Z natančnim merjenjem so znanstveniki ugotovili, da izgubilo n. pr. možgani dnevno do 300 tisoč živčnih celic, ki jih je okoli 14 milijard. Teža mišičevja se po 30. letu zmanjša za tretjino. Morda bo o tem kdo podvomil, češ da postaja prav v teh letih človek vse težji. To je res, vendar pa je treba večjo težo pripisati salu In maščobi, ki se nabira pod kožo in ne mišicam. Znameniti ameriški gerontolog, prof. Nathan Shock, je glede tega sestavil celo razpredelnico, iz katere se vidi tako pojema delovanje in učinek posa- meznih organov človeškega telesa. V tej razpredelnici pri- Kakor smo že večkrat podčrtali, letošnji jesenski saloni niso prikazali velikih novosti. Pariška in londonska revija sta že zaključili svojo razstavo, na vrsti pa je zdaj Turinski salon. Tudi tu ni večjih novosti. Za te je preskrbela le Japonska, ki razstavlja litrsko Hino Contessa in Mazdo. Obleko Hino Contesse je narisal in uresniči) turinski »krojač« Michelotti. Njen motor 893 kc. zmore kar 45 KM pri 5500 obr/min. in dovoljuje hitrost 140 km na uro. Diskaste zavore so nastavljene le spredaj, hlajenje pa je vodno, menjalnik trostopenjski. Druga japonska znamka Mazda razstavlja dva modela: 358 kc, štirisedežno limuzino ter dvosedežni coupe z dvovaljnim motorjem s 356 kc delovne prostornine. merja prof. Shock 30-letnika s 75-letnikom in označuje delo- Alfa Romeo 2600 Sprint vanje organov pri prvem s 100%, medtem ko se n. pr. pri 75-letniku zmanjša delovat nje srca za 65°/(i, dotok..)krvi v možgane za 80%, dotok krvi v ledvice za 42%, reakcija živcev za 90%, moč mišic za 55%, delovna sposobnost za 70%, a presnavljanje za 84%. A tildi ti podatki ne veljajo za vse ljudi enako, kajti nekdo se stara hitreje, medtem ko je ta proces pri drugih mnogo počasnejši. Marsikatere težave v zrelejših letih človeka pa je krivo zlasti pomanjkljivo delovanje ledvic. Ledvice, ki je njihova naloga izločati iz krvi za telo škodljive snovi, so nekoč imenovali «najmanjšo, a najbolje opremljeno čistilnico na svetu«, in skrbijo s svojo dejavnostjo za pravšnjo porabo soli in vode. In če pri tem vemo, da se zmanjša pri 70-letnem človeku število krvnih »filtrov« v ledvicah skoro pcvesr Bm^NSKE zvbtoi zssssm I ~~x Kako so se začudili, ko Jim je intendant postregel s tečno pečenko! In ko je še prinesel novico: Stalingrad je v ruskih rokah, — je dobra volja dosegla višek. Pomlad. — Partizane so obvestili, da bo vozil mimo bogato natovorjen vlak. Položili so mine na tračnice in čar kali. Tedaj je pridrvel vlak. Ognjen zubelj je šinil. Lokomotiva se je nagnila čez nasip, prvi vozovi so se nakopičili v visoko grmado. Iz zadnjih dveh voz je bruhnila proti gozdu strojnica. Tam so fašisti. Partizani so napadli okiopne vozove z bomDami m jih napravili neškodljive, Nato so odnesli iz vlaka vse, kar so potrebovali. Sonja in Ort pa sta reševala strojevodjo. za polovico, (to je od 800 tisoč na 450.000), je jasno, da to telo ne zmore več toliko kot v mladosti. Vendar pa je tudi pri tem dokaj izjem, saj so znani primeri, ko marsikak »starec« (po številu let) prednjači pred mnogo mlajšimi i po telesni i po duševni zmogljivosti. Gerontologi pa, ki želijo temeljito spoznati vse, kar more kakor koli vplivati na zmogljivost človeškega organizma, se ne morejo zadovoljiti samo s proučevanjem človeka samega. Spoznati morajo tudi kako je glede tega pri živalih. Življenjska doba posameznih vrst živali je raznolika. Saj so živali, ki žive komaj nekaj ur, a tudi take, ki štejejo več sto let. Mušica »efe-mera« živi le nekaj ur, mravlje, čebele in termiti pa nekaj tednov. Miš doživi 3 leta, navadni deževnik in lastavica pa tudi 9 let. Netopir in zajec dosežeta neredkokrat 12 let, a kos, žaba in tropski pajek 20 let. Tjulenj, domači pes in gad doživijo 25 let, mačka 27 let, medtem ko dosežejo lev, golob, galeb, konj, noj in šimpanz do 40 let. Za povodnega konja, krapa in jastoga ni starost 50 let nobena redkost, prav tako velja za kamelo, pelikana jn nosoroga. Med stoletnike pa štejemo papige, ščuke, školjke, slone, jastrebe, sove, želve. Toda za želve z otočja Galapagos se ve, da doživijo več kot 300 let. Za gerontologe so zlasti zanimivi »živalski metuzalemi«. Odkriti skrivnost njih dolgega življenja in pri tern tudi neokrnjene delovne zmogljivosti in življenjske moči, to je vsekakor važno. Morda1 bi pa le bilo moč s tem kako pomagati človeku. Skrivnost dolgega življenja želv na otočju Galapagosu je v tem, da se njih rast ne ustavi. Rastejo neprestano, vse življenje. Zato pa tudi postanejo tako velike in zato tehtajo tudi po več stotov. Z natančnim opazovanjem so učenjaki ugotovili tudi pri bakterijah in nekaterih morskih algah nekako »večno mladost«. Ta bitja se sicer tudi starajo, vendar se od do časa »pomlajujejo«, in sicer tako, da se njih celice delijo ali pa, da se po dve združita ter nastane potem iz obeh jeder nova celica. Morda pa se bo s časom znanosti le posrečilo podaljšati življenjsko dobo in delovno zmogljivost tudi pri človeku. Sušilnica zelišč v Parecagu V okviru občinskega praznika so v Parecagu pri Portorožu izročili v četrtek svojemu namenu nov objekt za sušenje, destilacijo in separacijo zdravilnih in aromatsklh zelišč, ki jih predelujejo za tovarno zdravil tKrka», oziroma za kombinat *Farmis» iz Novega mesta. Novo poslopje spada v sklop posestva, ki ga ima obrat *Krka> v Parecagu. Portoroški oddelek ima 16 ha intenzivno obdelanih lastnih nasadov raznih farmacevtskih rastlin, predvsem bolhača (py-rethruma) in lavendla. V novem poslopju bo mogoče predelati v sušilnici dnevno do 1 tone rastlin, v separaciji pa celo 2 do 3 tone. Posestvo v Parecagu z novim objektom naj bi postalo središče pridelovanja in predelovanja aromat-skih in zdravilnih zelišč, ki dobro uspevajo v obmorskih krajih. Že v teh nekaj letih, odkar je leta 1958 na pobudo Ignaca Moškona, sedanjega šefa parecaškega oddelka obrata i-Krke» bilo zasajenih prvih nekaj hektarov zemlje s tovrstnimi rastlinami, je nekaj okoliških kmetov spoznalo rentabilnost gojenja takih rastlin in so začeti obdelovati zemljo zanje, pridelek pa pro- tur v Jugoslaviji. Tov. Mo-škon upa, da bo v nekaj letih prišlo do tako obsežne kooperacije med kmeti iz vse Istre in centrom predelovanja v Parecagu. JULE »/flfii” TRME UNIONIST , v°lilr J1 če «akor ■ m te l6 je fknišk '.fftCgi Skoiezn k St, [Kini Oblika \ b'le Janke Jivenr,] j ti h SVf Ek vol Vas; 1 Slo -Posel dne\ Ann Firth ima 21 let in je prejela bfečni uradni naziv «Mlss Trade Unionist of Great BrH?ln», kat; domače pomenilo, da je najlepše dekle med britanskimi sindikati. Izbrali so jo med dvajsetimi f*r Kami, pri čemel volitve ne služijo samo za občudovanje lepote, temveč so (vsaj po sliki sodeč) učinkovito sredstvo za nabiranje članov, katerim lepa Ann deli izkaznice Veljaven od 4. do 10. novembra OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Veliko notranje zadovoljstvo. U-trclili boste sentimentalne odnose z osebo, kateri ste že več časa zelo pri srcu. Darilo, ki vas oo zelo razveselilo. Intimni razgovori. Obisk. V poklicnem delu nobenih sprememb, toda lepo priznanje. Srečni dan petek. LEV (od 23. 7. do ?.?. 8.) Proti koncu tedna se bo začelo jasniti in bo spet za-sija’ sonce tudi v vašem srcu ter bo vzbudilo nove nade in lepe načrte. Spnzrvili boste osebe, ki vam bodo zelo koristile, da bo- etc* __-.11 1-1:______ STRELEC (°;Ltf 11. do 2«. 12.) zenske zadeve do lepo uredil®’^« da biti morat® ri mirni in uvidev®U ubskjj, rvvi PVflS EPlkCTi. cer bi ljubosumnost vse PfJjp ste napredovali v poklicnem delu. Obisk znancev. Darilo. rila. Izogibati se morate sij in prepircv s svojimi ton,,:!' nimi tmiamčl »T artn nimi tovariši. Lepa pril0* za izlet z o.rago osebo. dajali «Farmlsu>; zdaj pa na-ižii merava oddelek sprožiti med kmeti po Istri obsežno kampanjo za pridelovanje farmacevtskih rastlin. Zasaditi bi bilo treba samo s pgrethru-mom okrog 2000 ha zemlje, da bl pridelali dovolj rastlin za izdelavo dezinsekcljskega praška, potrebnega vojski, gospodinjstvom in zaščiti agrokul- BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Malenkostno sentimentalno razočaranje, ki pa vam bo koristilo. Ob koncu tedna napravite bilancp in izkušnje vam bodo zelo pomagale. , S skromnim darilom in toplo besedo boste zelo razveselili neko osebo. Obisk. Zanimivi razgovori. Srečni dan nedelja. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Glede srčnih zadev nobenih dokončnih sklepov, čeprav še vam bodo žoell pbtrebni. Dobro premislite, pa boste lahko ugo tovili, da je nekoliko tudi vaša krivda, če vs * ne gre tako, kot bi sl želeli. Kratek zastoj v poklicnem delu. Izboljšanje finančnih razmer. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Naj vas ne mr ti ravnanje drage osebe, ki se vam bo zdelo čudno, ker bo šlo za preizkušnjo. Ohranite nujne živce ln bodite še bolj prija; m. V noklicnem delu vam bodo zvezde zelo naklonjene. Važna sporočila in pisma. Potovanje. Srečni dan torek. KOZOROG (<$<[( J 2. do 20. nih zadevah izbrati novo P°l:J je dosedanja na. Morda ste s0/ več navezali ne osebo, žL, je všeč. Svoje poklicno d0, i NSltet flt 0*lo .p ‘V, i?: ni*„ y°d KV; V i TEHTNICA (od 23. ft. do 23. 10.) Sentimentalne zadeve se vam bodn prikazale v ugodnejši perspektivi in s prijetnimi ter zanim.vimi spremembami. Posvetiti menite več časa svojcem. Izboljšanje v poklicnem delu in moznosi večje"a zaslužka. Poslovno potovanje. Srečni dan četrtek. redite tak j, da boste im*®, časa za svoje osebne Harmonija v družini. Sreči*1 torek. VODNAR (odJ1'« do 19. 2.) ne motijo nevoščljivih Pl, [ 1 jev glede oseJV varu je zelo in vas ima iskreno rada-_~jV jo se vam lepo spremo**1 vsakdanje;!' življenju. PLrf priložnost za postranski žek. Srečni dan sobota’- u Vtre W?edi <' tu. g” 'is i>ten > r RAK (od 23. U. do 22. 7.) Sentimentalne zadeve se bodo lepo uredile, še prej Si kot mislite. Zaradi tega si ne kvarite lepih ur, ki jih lahko preživite z drago; osebo. Privoščite si malo vec počitka in bolj pazite na sv rje zdravje. Pisma in darila. Prijetno presenečenje. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Nekoliko boste zaskrbljeni zaradi indiferentnosti mlačnega odnos« osebe, ki vam srcu. Ne razburjajte se zaradi tega, kei bo draga oseba slej ali prej sprevidela, da vam s tem dela krivico. Zadoščenje v poklicnem delu. Srečna dneva nedelja in sobota. ’ jž -v KIP>1 (od 20»/v* St* - 20. 3.‘ Obeta f0«/ vesel ...... b ">1 n- SsSasi An v;si ijžS Ih - 1 SSo- * T' lerftn^rešnaj ' - hudba, ki joj01 Jfj . ao upoštevati. V poklicnem . J DoLt-h ne smete biti površni, slLjl vam to zelo škodovalo, ^ si zapravili ugled, ugodnej/ ne razmere. Sporočila P05 ga značaja. Maksove dogodivščine K’ ifei dok. Tu, R' — 5 — novembra 1962 TEDEN ^v°lilna kampanja je glavna, 1 ce že takor ne glavna, pa vse-vsakodnevna tema zad-jj n tednov. Od prejšnje ne- [Vn»V • -včeraj so se na go-ISr^kih tribunah zvrstili tnnn • uiuiuian zvrstni l tan?81 vodilni predstavniki po-Kmezn!h strank v državnem ■H V _________J!.. ,-r , {ijjV pokalnem merilu. Za so- sta se poleg krajev- imen Pittoni, Hreščak, Pelje »?' Ppjavila De Pascalis in Martino, za komuniste Ter->n rt1' Bo'dr-ni P0leg Vidalija b(*nVgill> za demokristjane Puhmlnik Delle Fave, za re-“kance La Malfa. Seveda, aktivne tudi druge •In« ke in med njimi Skupna ta enI'k.a lista z zborovanji Van®^ezeIju- Glavne obravna-We teme so bile: levi cenil^ SVetovni položaj, vpraša- |8lnuav^onomne dežele, pravice ■ ®ncev in v precej manjši ta!ritudi občinske zadeve, sko-*ot da ne bi šlo za občin- I*6 volitve. '*> r,a^?'ser>ej zanima, so bila tudi m l50^aSanja volitev, in kar nas še Ulico 0ri°nu zašel v slepo leio kf°8ajanja na uradu za *Por ®indikalnem področju je s° se zaradi velike različ- Msh , _____ ... v stališč razbila najprej tek uonoči in nato tudi °d petka na i**.110 je, M e s® iil®’, - soboto. Niju0 J«, da bo zaradi tega V do ponovne splošne stav-s*:va sindikalnih orga-?elW,s° napovedala za pone-n torek tudi stavko de-bt«Vo^ Sradbene stroke, ki za- H*5 . p n ..v !Va . "Jo zvišanje preiemkov. tednu sta bili seji ob-ShrJ1, ?vetov v Dolini in v ?voniflni- Na °boh sejah so ""er Set m LV A «, tj- rnanlše upravne sme-Km , i tedenski sestanek le S JUdi tržaški občinski od- volilni še ne-upravne skle- n]°v *2L d®!1’, a *‘V s$V ^4h|v*5,avil v Trstu tudi nov J’'o&\ s kot , ° na še novo ezul- |6 je_seUe v Križu; v četrtek «La regione», ki se bo £« a,, ie razvidno iz n leg jhlUj^dnika, — naslanjal na liniio sedanje vlad-v levega centra. ?9a0,?Jh tednu smo se končno se" h.,Jl tudi soominu nadlih. tfc jmove grobove in spome-!ad®({ Številne organizacije in sna J «>, a?ye od političnih do par-'b ^oložile vence. Venil Partizanske grobove I ihaii1 tudi predstavniki ge- ' o TTT .T?,.T V Ai , l Partizani in vse demo-štjj _° prebivalstvo na Gori- hSe je v četrtek spomnilo "svfj: borcev za svobodo. Na Pokopališče ob Tržaški f^besij .Gorici so v sprevodu ' tri vence, lu so jih po-&nn2a grobove padlih za-bivših partizanov, a Min n Predstavniki goriške i, ' Omenimo naj s tem »i Mvo’ da je gorLška občinska hiavill abljvbila, da bodo po- ^l|s'Ln? pokopališču podze-1^kostnico, kjer bodo ^stnrtne ostanke vseh &0j)’so pokopani na tem r TniSfu m ki Jih je okrog Ng/,,51 V Pevmi so položili lMllrt.ni venec pred spomenik Dart.irnnnm iuffOSlO- JMstV Partizanom, jugoslo-if* n- Seneralni konzul iz Tr- ti Pa •cuerami Konzul iz i r-vaPsk1e P°l°*il venec na par-grobove na pevskem lš So Podobne svečano- S pred'Jl e tudi v Doberdobu sPomenikom v štever- janu. Precej Števerjancev se je odpeljalo tudi v Gonjače, kjer so položili venec pred spomenik padlim briškim borcem in zbor je zapel nekaj pesmi. Meščani v Gorici so ostali malo razočarani, ker se na zadnjem zasedanju mešane komisije v Vidmu niso sporazumeli za otvoritev novega mejnega prehoda v Ul. sv. Gabrijela, ki bi direktno povezoval o-be mesti. Zato pričakujejo, da Se bodo tudi krajevne oblasti v Gorici zavzele za to zadevo sedaj, ko je znano, da na jugoslovanski strani to podpirajo, saj so novi prehod v Vidmu prav oni priporočali. Omenimo naj tudi blagovni promet v okviru videmskega sporazuma, ki je v preteklem septembru dosegel 488 milijonov lir samo na goriškem področju. Od tega odpade 205 milijonov na uvoz in 193 milijonov na izvoz. Prejšnjo nedeljo so razdelili v Gorici tudi 28 nagrad v skupnem znesku 800.000 lir za pospeševanje živinoreje in perutninarstva. Natečaj sta organizirala kmetijsko nadzor-ništvo in klub 3 P, v katerem so mladi kmetovalci. Med tistimi, ki so bili nagrajeni, so tudi kmetovalci iz števerja-na, Krmina in Dolenj. Vincenc Tomšič iz Sovodenj pa je prejel prvo nagrado 45.000 lir za perutninarstvo. VPRAŠANJE, KI ZADEVA NAŠE KMETE IN KMEČKE UPOKOJENCE Novi zakonski osnutek naj bi rešil vprašanje poviška kmečkih pokojnin Kdo bo imel pravico do poviška pokojnine na 10.000 lir - Zaradi razkosanosti naših kmečkih posesti bodo nekateri kmetovalci izbrisani iz kmečke bolniške blagajne, če se bo zakon strogo izvajal 2e večkrat smo spregovorili o zakonu, ki ureja kmečke pokojnine in bolniško zavarovanje kmetov. Kmetovalce smo sproti obveščali o spremembah, ki so nastajale in ki so se obetale, zato imamo za našo dolžnost, da poročamo o najnovejšem zakonskem osnutku št. 2208, ki ga je predložil v senatu minister za delo Bertinelli 3. oktobra letos. Osnutek začrtuje nove smei^ niče, ki naj urejajo v bodoče to vprašanje in določa med drugim tudi pogoje za prizna, nje pravice do poviška pokojnin že upokojenim kmetom. Bojimo pa se, da je še daleč dan, preden bo stopil zakon v veljavo, kajti šele po razpravi v senatu in v zbornici bo sledila njegova objava v Uradnem listu. Vsekakor pa je važno za vse tiste, ki se zanimajo za to vpra- šanje, in ki so na njem inte- ............................................ Naše korenine V torek, 30. oktobra je v Doberdobu slavil 87-letnico svojega rojstva Jože Frandolič (Pivkotov). Podil se je v daljnem letu 1875 in je drugi naj starejši vaščan. Kljub zavidljivi starosti je vedrega duha in nam je sam pripovedoval o svojem življenju naslednje: «Življenje na Krasu je bilo takrat zelo skromno, da ne rečem siromašno. Takoj po končani o-snovni šoli sem z 12 leti šel služit k nekemu doberdobskemu kmetu. Gnal sem živino na pašo in pomagal pri raznih kmečkih delih. Ko sem dorasel, sem odšel v triiško tovarno bombaža, kjer sem delal približno tri leta. Nato sem zamenjal delo in se odšel učit kamnoseškega poklica v Dol, kjer še danes obstaja kamnolom. Takrat je bil lastnik nekdo iz Zagraja Delal sem za kamnoseka tudi v Nabrežini, v Trstu tn na Nemškem. Poročil sem se leta 1907 s so-vaščanko Marijo Lakouič. V zakonu sva imela 6 otrok, toda ostala sta samo dva živa Hčerka Marija je poročena v Tržiču, jaz z ženo pa živim pri sinu Jožefu. Po poroki sem se posvetil v glavnem kmečkemu delu na svoji kmetiji. Leta 1915 sem bil vpoklican k vojakom. Najprej sem bil v Ljubljani in Mariboru, končno pa sem odšel na fronto v Galicijo. Ves čas vojne sem bil na fronti. Sodeloval sem pri bitkah na Sv. Gabrijelu pri Gorici, kjer sem bil zaradi hrabrosti odlikovan s srebrno medaljo. Se sedaj jo hranim kot spomin na mojo mladost. Po končani vojni sem se umit v Doberdob, kjer sem našel ženo, ki se je malo pred menoj urnila iz begunstva. Hiša je bila porušena, zato smo nekaj časa živeli v Ronkah, nato pa smo postavili na dvorišču barako, kamor smo se začasno vselili. Delal sem nekaj časa pri »Koperativis, ki je zidala porušeno vas. Nato sem se spet oprijel kmečkega dela in nenehoma delal do 80. leta starosti. Hodil sem še na njive in kosil tra. vo. Sedaj v glavnem ženem živino na pašo in od časa do časa kaj malega pokosim.s Nono Pivkotov ima pet vnukov, pravnukov pa še nima. Zvesto čila vsak dan «Primorski dnevniku, in to brez naočnikov. Ob njegovem jubileju mu hčerka z možem, sin in družina, vnuki, sorodniki, vaščani in prijatelji čestitajo in želijo, da bi še mnogo let preživel v krogu svojih dragih. Čestitkam se pridružujeta tudi uredništvo in uprava «Primorskega dnevnika». BOLJUNCC Glasbena skupina iz Boljunca je priredila v torek 28. oktobra v Divači zabavni večer z glasbeno šaljivko «Vanek in Drejček po svetu«. Kljub slabemu vremenu je bila dvorana nabha občinstva. Boljunčani se najtopleje zahvaljujemo organizatorjem pro-svetnega društva iz Divače za lep sprejem, ki nam bo ostal vedno v spominu. Obljubljamo, da bo-mo še gostovali v Divači. Član glasbene skupine resirani, da že danes spoznajo glavne smernice novega zakon-skega osnutka. Prvi člen zakonskega osnutka določa, da bo od 1. julija 1962 pokojninski minimum povišan na 10.000 lir. To se pravi, da bodo upokojeni kmetje preje, mali od 1. julija letos dalje 10.000 lir pokojnine namesto dosedanjih 5.000 lir. Toda ta člen postavlja tudi omejitve, ker ne priznava vsem kmetom pravico do povišanja pokojnine. Kdo ne bo imel pravice do omenjenega poviška? Povišek ne pripada tistim upokojenim kmetom, ki ne spadajo v okvir člena prejšnjega zakona o pokojninah (od 26. oktobra 1957 - št. 1047), ki določa, da se smatra za neposrednega obdelovalca oseba, ki se običajno ukvarja s kmetijskim delom in v kolikor celotna družinska de. lovna sila presega eno tretjino potrebne delovne moči za obdelovanje in oskrbovanje kmetijskega posestva. Ne glede na dejstvo, da pri nas takih primerov praktično ni, pa prvi člen novega zako. na tudi predvideva, da se v primeru, kot smo ga ravnokar navedli, prizna pravica do poviška pokojnine upokojenemu članu družine le v kolikor ni druge osebe, ki bi imela po zakonu to pravico. V primeru, d* je v kmečki družini več upokojenih kmetov, se pravica do poviška prizna tistemu, ki je najprej dosegel pokojnino, to-rej najstarejšemu upokojenemu kmetu. Nadalje imajo pravico do po. viška vsi tisti, ki imajo poleg kmečke sicer še drugo pokojni, no, a le v kolikor skupna vsota izvirajoča od kmečke In drugih pokojnin ne presega 10.000 lir: pravico imajo tudi tisti, ki delajo kot odvisni delavci. Iz ravnokar navedenega člena lahko povzamemo zaključek, da bodo pri nas deležni poviška skoraj vsi upokojeni kmetje. Ze upokojeni kmetje bodo morali, kot določa 21. člen zakonskega osnutka, potrditi z lastno izjavo in v roku štirih mesecev po vstopu v veljavo zakona, da so se pred priznanjem pokojnine ukvarjali pretežno s kmečkim delom. Za te izjave bodo na razpolago posebni brezplačni formularji, katere bo pripravil državni zavod za socialno skrbstvo. Vsi ostali kmetje bodo morali do 31. januarja 1063 vložiti pri uradu za združene kmetijske prispevke nove prijave, iz katerih bo razvidna lastninska pravica in značaj neposrednega obdelovalca, sestava družine, podatki o zemljiščih in o načinu njihove obdelave, podatki o šteT vilu živine, o številu delovnih dni potrebnih za obdelovanje posestva in oskrbo živine ter število delovnih dni, ki jih o-pravi posamezni član družine. Na osnovi novih določil bodo izključeni iz socialnega in zdravniškega zavarovanja člani dru- žine, katerim niso priznani naj-manj 1C4 delovni dnevi, sorodniki poglavarja družine preko četrtega kolena, in družine, ki živijo na posestvih z manj kot 104 priznanimi delovnimi dnevi. Zadnja določila bodo najbolj prizadela naše kmetovalce, saj je znano, da je naša zemljiška posest zelo razkosana. Verjetno se bo še nadalje skrčilo število vpisanih v kmečko bolniško blagajno in marsikdo bo ostal brez bolniškega zavarovanja, če se bodo strogo izvajala določila zakona. Tisti, ki so vpisani v kmečko bolniško blagajno in plačujejo že prispevke za kmečko pokojnino, bodo po morebitnem izbrisu iz bolniške blagajne, lah. ko nadaljevali s prostovoljnim plačevanjem prispevkov za pokojnino in s tem bodo o-hranili tudi pravico do upokojitve. Toda kot smo že uvodoma rekli, zakonski osnutek še ni zakon in se torej še ne izvaja. Današnji sestavek ima le namen posredovati splošne in najvažnejše smernice v novi zavarovalni zakonodaji. Ze danes je Kmečka zveza v stanju, da natančneje obrazloži obveznosti kmetovalcev, ki izhajajo iz novega zakona in bo sproti po časopisju obveščala našo javnost o razvoju vprašanja. Inž. JOSIP PEČENKO CEROVLJE Z današnjim dopisom bi radi povedali kaj več. Kot stranska vas smo bolj osamljeni. Od ene strani je to dobro, ker imamo mir, od druge pa slabo, ker se za potrebe take vasi nihče ne zmeni in ni semkaj nikogar. Ce bi bile občinske volitve vsaj vsako leto, bi vsaj slišali kako obljubo! Sicer pa nimamo pretiranih zahtev in želimo, da dobimo tudi mi, kar druge vasi že imajo, predvsem pa, da bi občina končno uvidela, da so dobre poti potrebne tudi nam. Dobrega pol kilometra znašata občinski poti (proti Mavhinjam in Sesljanu), ki že leta potrpežljivo čakata na učinkovito popravo. Divjačina in nekatera letavna n; bilg kmetu nikoli všeč. Pri letošnji trgatvi pa smo se mogli prepričati, kakšno škodo povzročajo na grozdju fazani. Suša in te gosposke ptice so skrčile vinski pridelek za 80 odst., prizadete pa so skoro vse hišne številke, saj od 42 gospodarstev so ie štiri brez trt. S škodo po fazanih smo seznanili predsednika tukajšnje lovske družine g. Legišo, a smo dobili vtis, da ne jemlje te stvari dovolj resno. Temu se čudimo tem bolj, ker je domačin (iz Mavhinj), izobraženec iz kmečke hiše in menda razume, kaj .pomeni škoda na kmetijskih pridelkih. Ze od nekdaj smo razen ajde sejali tudi dosti repe. Ta strniščna pridelka sta letos popolnoma odpovedala. Zaradi pomanjkanja krme smo sejali inkarnatko, da bo na pomlad dohrodošla zelena piča. Živino (skupno okrog 80 glav), bomo čeprav s težavo, čez zimo preredili in je ne bo treba številčno skrčiti; ugodna jesen nam gre v tem na roko, ker je živina dosti na paši. Ce bi ne bile mlade roke zaposlene, bi se med zimo lotili naprave novih vinogradov (kot so to storili pred nekaj leti, ko so vsadili nad tiosč trsov), ker je za naša vina vedno večje zan-manje in kaže, da se bo ta pridelek dobro vnovčil. Danes so d >• la za takšen nasad lažja, ker nam pri napiavi jarkov (grap) s‘užl-ta traktor in za njim — ča ni kamna — tudi navadno oralo. Naše učiteljstvo so v tem šolskem letu zamenjali. Upamo, da bo naša mladina boije napred -vala kot prejšnja leta. So pa pritožbe glede na snago šolskih prostorov in ogrevanja. Za primerno toploto v prvih učnih urah je treba zakuriti peči v bolj ranih urah. Razveselila nas je v:st, da bomo te dni dobili javni telefon. SOVODNJE Ana Seme c iz Križa je že v 88. letu. Kljub temu je še vedno čila in zdrava in želimo ji, da bi to svojo življenjskost in zdravje še dolgo let ohranila in ga uživala. Čeprav ne izhaja iz premožne družine in si je morala vse življenje s trudom in napori služiti vsakdanji kruh, je našla vedno dovolj časa za kulturno udejstvovanje, za nekakšen svoj «hobby». ki pa ni navaden tihobbvv, kajti terjal je ne le temeljito pripra-vo, pgč pa tudi globoko tenkočutnost in vztrajno delo. Naša Ana Semec je namreč ena izredno redkih glasb enikov-dile-tantov, katerih inštrument so citre. Svoj inštrument, ki ga je hranila do pred kratkim, je dobila leta 1904 iz Prage. Kmalu zatem so ji iz Ljubljane poslali tudi note in nato se je tena inštrumenta pod strokovnim vodstvom Učitelja Josipa Petriča učila šest mesecev, da bi se nato še sama izpopolnjevala. ........................................................................................................................................................................inUMiiiiiiiii|i"""""i"iiiiiiiiii|imiiiiiim Ko je mogla nastopati, je velikokrat sodelovala pri raznih prireditvah kot pevka in. igralka ali pa igrala na citre samo zase ih za svojce. Čeprav so minila ne; le leta, pač pa tudi desetletja, je tudi po drugi svetovni vojni — po daljšem razdobju kulturnega molka v času fašizma — ponovno nastopila. Tokrat ne vqč s citrami, pač pa na odru kot igralka. Prvič po vojni je nastopila leta 1946 v odrskem delu «Svet brez sovraštva». Pet let pozneje pa še v «Prevan». Našim vinogradnikom posredujemo sestavek o čistem vrenju mošta: Z mletjem oziroma mečkanjem grozdja se začno odvijati številni mikrobiološko-kemični ' procesi. Brez številnih drobnih organizmov, ki preidejo iz jagodne koži- samo, če se vrenje ustavi ali če ce v mošt po naravni poti ali če j smo mošt preveč žveplali. Raz-jih pozneje dodamo, ne bi mogel | uml ji vo je da jmaj0 tako spon-sladkor iz mošta prevreti v alko- tano povreta vina, zlasti če je kvalitetno slab pridelek (da je grozdje napadeno po plesni itd.) Čisto vretje mošta Računamo 1—2-odstotno raztopino pri povretjih, 4-odstotno pa pri močno žveplanem vinu. hol in v ogljikovo kislino. Ločimo spontano vrenje, to je vrenje, ki ga opravijo mikroorganizmi. Pri tem vrenju nimamo samo zaželenih kvasnic, temveč tudi druge številne mikroorganizme, razne divje kvasnice, bakterije in plesni. Tedaj mošt sam deluje selektivno. Takoj odmrejo ali pa so vsaj močno ovirani v delovanju vsi organizmi, ki ne prenesejo velike količine sladkorja ali prostih vodikovih jonov, to so v glavnem bakterije. Pri višji temperaturi pa se začno vsi drugi mikroorganizmi hitro razmnoževati, zato je včasih priporočljivo, da v topli jeseni že v vinogradu žveplamo s kalijevim bisul-fitom. Tako vežemo raztopljeni kisik in izločimo ter zatremo v delovanju vse mikroorganizme, ki potrebujejo za razvoj kisik. Razen tega z žveplanjem močno prizadenemo tiste kvasnice, ki bolj dihajo in ne povrevajo sladkorja. Z vrenjem se pojavi nov selektivni činiteij — nastali alkohol. Tako dobimo na koncu vrenja v glavnem samo žlahtne kvasnice in to do 200 milijard na liter. V prejšnjih časih so pri spontanem vrenju čestn priporočali številne tuje priokuse. Cisto vrenje povzročamo v glavnem z dodanimi kvasnicami. Zato govorimo o absolutno čistem vrenju, če opravijo vrenje samo dodane kvasnice. V tem primeru moramo moštek filtrirati ali pasterizirati. Ponekod vinogradniki nimajo te možnosti, zato z uspehom uporabljajo tako imenovano relativno čisto vrenje. Moštu dodajo čiste kulture kvasnic nasproti v moštu nahajajoči divji mikroflori, da opravijo vrenje v glavnem dodane kvasnice. Za vinogradnika — praktika je važno vprašanje, kdaj naj uporabi čisto vrenje? V prvi vrsti je to nujno ob slabi letini, ko zaradi gnilobe ali blatnega grozdja mošt močno žveplamo in razsluzimo. Cim bolj čistimo mošt, tem več mu odvzamemo mikroorganizmov, ki bi razvijali vrenje. 2e tz tega razloga bi rabili dalj časa. da bi se v raz-sluzenem moštu preostale kvasnice zopet lahko razmnožile, d» bi pričel mošt normalno vreti Večina vinogradnikov ne čisti urah pretoči. Naravna flora kvasnic je nasproti žveplovemu dio-! stimo, da 10 ksidu občutljivejša, kakor selek-1 pa ohladimo na cionirane »sulfitne kvasnice*. Zato se često priPeti, da vrenje mošta zapozni ali pa ga sploh ni. Da se temu izognemo, sl zadnje čase pomagamo z dodajanjem «sul-fitnih kvasnic*. Tako ne prepustimo našega pridelka naključju ali bo sploh pričel vreti. Cisto vrenje uporabljamo tudi v hladni jeseni, če naglo pade temperatura. Kvasnica potrebuje za svoj najboljši razvoj 25-“27 stopinj Celzija. Ce nimamo vrel-nega prostora, ki bi ga ogrevali ali si želimo prihraniti kurjavo in izvesti vrenje enakomerno in počasi, nikakor ne pričakujmo tega od v moštu nahajajoče naravne flore. Lahko se primeri, da so v enem ali drugem sodu take celica, ni pa to nujno. Zato bi kletar Preveliko tvegal, če bi čakal tedne in mesece na prisotnost kvasnic hladnega vrenja v dovolj velikem številu. To tveganje si vsak prihrani, če si kupi čisto kulturo kvasnic •hladnega vrenja* in si jo poprej glede na količino mošta, ki ga ima, razmnoži in s tem cepi mo|t v sodu. Kupljene čigte kulture kvasnic ii sami tik pred uporabo razmno-žimo. Kolikor enakomerneje in Kako razmnožujemo čisto kul turo kvasnic? Četrt do pol litra kupljene čiste kulture vlijemo v stekleni balon, v katerem je okrog dva litra mošta. Tega poprej pu minut vre, potem 25 stopinj Cel- ______ ... _ ne _____ , ____________ ............ mošta s filtracijo ali centrifugira- ■ lepše naj poteka vrenje in koli- zračenje. Danes tega ne de- njem, temveč z dodajanjem večje kor slaDsi *° vrelni pogoji, tem lamo oziroma ga uporabljamo (količine ivtpla in mošt po 8—241 več čiste kulture moramo dodati. zija. Balon držimo pri temperaturi 26— 27 stopinj C in ko začne mošt močno vreti, ga vlijemo v večjo količino enako pripravljenega mošta, seveda odvisno od skupne količine, ki ga želimo po-vreti z dodanimi čistimi kvasnicami. Ce za razmnoževanje nimamo mošta, si lahko pomagamo z vinom. V tem primeru pustimo, da vino vre 20 minut, da izhlapi alkohol in dodamo 15—20 utežnih odstotkov sladkorja. Napake, ki jih delamo v praksi: Mošta ne ohladimo na 25 stopinj Celzija. Pri tem je potrebna kontrola s termometrom. Poprej pa ga moramo dobro premešati. Kvasnice počasi prilagodimo na temperaturo, ki jo bodo imele v kleti. Padec temperature od 30 na 12 stopinj C jih šokira. Mošta ali vina ne prekuhavamo, tako iz vina ne Izhlapi alkohol in čeprav dodamo sladkor, se kvasnice ne razmnožujejo. Ne smemo dodati preveč ali premalo kvasnic. V prvem primeru so kvasnice ovirane v razmnoževanju, v drugem pa je zaradi prehitrega povretja vsega sladkorja kvasnic premalo. Končno je napak, če damo kvasnice brez predhodnega razmoževanja v vrelno maso. Inž. S. ŠIKOVEC Sedaj pa ji let a ne dopuščajo več, da bi se ukvarjala s svojimi citrami. Hkrati pa bi ne hotela, da bi po toliko desetletjih h jen dragi inštrument šel med staro šaro. Zato je sklenila svoje citre pokloniti tržaški Glasbeni Matici, ki naj jih uporablja, če bi se kdo javil za ta inštrument, ali pa naj jih ohrani kot dragoceno zapuščino nekoga, ki je vse svoje življenje, poleg napornega vsakdanjega dela in opravkov, še vedno našel toliko časa, da ga je posvetil slovenski prosvetni de-javnosti na Tržaškem in to toliko, kolikor je pač zmogel, da bi naša govorica in naša kulturna dejavnost ne zamrli. Ob tej priložnosti je od drage Ane Sem-čeue lepo , darilo prevzel predstavnik Glcshene Matice prof. Oskar Kjuder, ki se ji je v imenu GM iskreno zahvalil in ji zaželel še dolgo in srečno življenje. M. M. SLIVNO Z velikim zadovoljstvom lahko sporočimo vest, da je bila cesta od Gospodičeve gostilne v Nabrežini do naše vasi urejena in asfaltirana, s čimer se je končno u-resničil naš dolgoletni sen. Delavci sicer še urejujejo obcestne zidove in opravljajo druga manj. ša dela, toda cesta je za promet že odprta. jena. Tudi ostale poti je občina popravila, a v našem primeru ni mogoče pričakovati, da bi poti dalj časa vzdržale. Obe poti, ki vodita na pokrajinsko cesto Pro-sek-Sempolaj, • sta že v slabem stanju, posebno pa trak od gostilne proti tej pokrajinski cesti. Ta služi kot krajšnica od ceste Nabrežina-Sempolaj do ceste Pro-sek-Scmpolaj (državna meja). Sfcclro bo neuporabna in njeno sta. nje ter naraščajoči promet močno kličeta ne po krpanju, ki pomeni v današnjih razmerah neučinkovit lek, marveč po temeljiti ureditvi (zravnanje ovinkov, asfaltiranje). Naše živinorejce skrbi, kako bodo čez zimo preredili živino. Goričani so v tem oziru na boljšem, saj so že dvakrat dobili po znižani ceni po 50 kg močnih krmil na glavo. To bi bilo izdatno tudi za našo živino, in fo čim prej, tem bolje. Ali moremo na to računati? Na pobudo občinske uprave v Sovodnjah se je tam sprožila zamisel, da bi z državnim prispev-kom uredili namakanje sovodenj-skega polja z razpršilci. Gre za kompleks do 500 ha, za katerega hi vodo črpali iz Vipave. Prvi osnutek so predložili pristojnim uradom, ki morajo proučiti vso zadevo tudi s stališča uporabe javnih voda. Ko bo vprašanje s te strani urej*eno, bodo morali zaprositi za prispevek države, ki bi lahko prispevala do 92 odstotkov. Vprašanje dviga proizvodnosti sovodenjskega polja postaja iz dneva v dan aktualnejše, saj nastajajo tu nove industrije, ki so ali pa bodo odvzele kmetijstvu večje komplekse orne zemlje. Zato pa je treba preostalo zemljo bolje izkoristiti, da ne bo naše kmetijstvo popolnoma propadlo. Za to vprašanje se zanimajo tudi številni kmetovalci, ki so spoznali koristi namakanja. IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflflllllllllllllllllllimmillllg Obvestilo vrtnarjem Pokrajinsko kmetijsko nadzorni*, tvo sporoča kmetovalcem-vrtnarjem, da se sprejemajo prošnje za brezplačno nakazilo odbranega semena povrtnin. Prispevka bodo deležni samo tisti kmetovalci, ki pridelujejo povrtnine za domači trg ali za izvoz. Ob predložitvi prošnje je treba pokazati tudi izkaznico za vstop na sadno-zelcnjadni trg na debelo. BAZOVICA Cesta je bila asfaltirana iz sredstev, ki so bila nakazana v okviru gospodarskih načrtov in so veljala kakih 18 milijonov lir. V nedeljo je pevsko društvo iz Bazovice organiziralo izlet v Opatijo, na Reko in v Crikvenico. KUub slabemu vremenu je izlet potekel precej v redu. Takoj po šesti uri je avtobus z nad šestdesetimi izletniki krenil proti Reki. Na obmejnem bloku Pesek je šlo prav hitro in smo takoj nadaljevali pot proti Opatiji. Šofer je moral voziti zelo počasi, ker je bila cesta nevarna in spolzka. O-krog devete ure smo prispeli v Opatijo. Ogledali smo si mesto in krasno turistično obalo. Nato smo se odpeljali na Reko, kjer smo se tudi nekoliko časa usta-vili. Skoraj neverjetno se nam je zdelo ,da je to zares Reka. V ladjedelnici so delali in v pristanišču, čeprav je deževalo na vso moč, se vkrcavanje in izkrcavanje ni ustavilo; malih in velikih ladij iz vseh krajev sveta je bilo polno. PRAPROT Y zadnji nedeljski številki je vaš l‘st pisal o občinskih poteh in Pokrajinskih cestah na Tržaškem in še posebno v naši občini. Kot smo že svoječasno omeni-je naše naselje na strmini in ®° vse naše poti močno izpostavljene nalivom. Edino glavna pot (proti Sempolaju) je dobro ure- Okrog poldne pa smo se odpeljali po magistrali proti Crikve-nicl. Tukaj nas je čakalo dobro in lepo pripravljeno kosilo, potem pa smo si ogledali mesto in obalo, ki je zelo lepa. Okrog pete ure popoldne pa smo se odpe-ljali spet na Reko. V družbi smo imeli našega vaščana Srečka Raž-ma, ki je že več let zaposlen na Reki v ladjedelnici; ta nas je odpeljal v kulturno-prosvetno društvo «Bazovica», kjer so nas zelo navdušeno sprejeli. Tovarišica taj. niča in podpredsednik kulturno-prosvetnega društva ((Bazovica« sta s kratkim govorom pozdravi- la vse navzoče, tovariš Prešel pa se je zahvalil v imenu pevskega zbora za lep sprejem, ki nam je bil v malem času zelo dobro pripravljen. Zatem pa je zadonela slovenska pesem, ki jo je vodil naš pevovodja prof. Ubald Vra-bec. Toda kmalu smo se poslovili in se z odborom dogovorili, da se bomo prihodnje leto spet sešli. Pevski zbor iz Bazovice se še enkrat prav lepo zahvaljuje za vljudnost in sprejem ter kliče na skorajšnje svidenje. Po večerji v restavraciji na obali smo se polagoma spravili v avtobus ia se odpeljali proti naši Bazovici, tako da smo opolnoči srečno in veselo dospeli domov. I. C. NABREŽINA Poročali smo že, da se je industrijska strokovna šola z okto-brom preselila v novo poslopje, ki je bilo najprej namenjeno domu za onemogle. Delavci Selad pa sedaj urejujejo tudi najbližjo okolico poslopja, kjer bo kmalu dograjen velik podporni zid, za katerim je sedaj precejšnja glo. bel. Luknjo bodo kasneje zasuli — vanjo bo šlo kakih 1.500 kub. m materiala — prostor pa zravnali, tako da bo okoli šole lepo dvorišče, ki ga bodo tudi ogradili. Sedaj se urejuje tudi dostopna cesta do šole in ko bodo vsa dela končana, se bo okolje v marsičem spremenilo. i S it Vreme včeraj: Najvišja temperatura 14,6, najnižja 8,1, ob 19. url 11,8, vlage 78 odst., zračni tlak 1017 rahlo ra">te, veter 5 km vzhodn-k-severo-vzhodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 15,6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 4. novembra Karel Sonce vzide ob 6.48 in zatone- o0 16.48. Dolžina dneva 10.00. Dum« vzide ob 12.53 in zatone ob 22.25. Jutri, PONEDELJEK, 5. novembra Zahar 'S NA VČERAJŠNJEM VOLILNEM ZBOROVANJU V KINU CRATTACIELO 1*SI potrdila n voj e stališče do obrambe pravie Slovencev Na zborovanju PSI so govorili De Martino, Dušan Hreščak in Pittoni Za KPI sta v Lonjerju govorila dr. Šiškovič in poslanec Vidali Med najbolj zanimivimi zborovanji včerajšnja volilne kampanje, je bilo zborovanja, na katerem je govoril namestnik vsedržavnega tajnika PSI poslanec De Martino, saj gre za predstavnika, ki odločilno vpliva na sedanjo orientacijo levega centra. 2e uvod v zborovanje je bil zelo zanimiv, ko je tajnik tržaške stranke Arlando Pittoni odločno odgovoril na trditve demokristjan-skega podtajnika predsedstva vlade poslanca Delle Faveja, ki je od tržaške PSI zahteval še posebne garancije glede «nacionalne orientacije stranke«. Pittoni je podčrtal, da predstavlja ta zahteva, podobno kot slično zahteve v vsedržavnem okviru, v resnici poskus opravičevanja dosedanje politike, in da socialisti zagovarjajo jasno načelno politiko: zaščita pravic slovenske manjšine je temeljno socialistično ideološko načelo. «Mi smo,» je nadaljeval Pittoni, «to jasno povedali v otvoritvi volilne kampanje in v naši federaciji bratsko delujejo italijanski in slovenski socialisti v skurini borbi za uveljavitev pravic delavskega razreda. Tako je vedno bile in tako vedno bo v stranki, k; upravičeno nosi socialistični nazivu. Pittoni je nadaljeval, da se socialistična stranka bori za nadaljnje izboljšanje odrt r.sov med Italijo in Jugoslavijo f '. proti vsem šovinističnim izna-< ti. Nato je polemično zaključil, d"-, so taka vprašanja neresna, saj prihajajo iz vrst onih, ki so štiri leta upravljali občino z odločilno podnofo svetovalca Tollova, ki «'’~3kakor m italinnissimo».» N?, zborovanju PSI v k’nu Grat-Dtoielo je nato snrecovoril slovenski kandidat Dušan Hreščak, ki je c 'al .rin so sc- slovenski socialisti vključili v vrste PSI, ker hočejo še aktivneje sodelovati v bor-W delavskega razreda za njegove p-avioe in '-.er načela socialistične strank* glede vrr-.toni slovenskega prebivalstva, nudilo trdno jamstvo, de. se bo PSI dosledno borba za 1’vrtinvltnnje slovenskih narodnostnih nravic z iste proletarsko načelnostjo in doslednosjo, s katero se bori za pravice vsega delovnega ljudstva. D''ton Hreščak je nato nadaljeval: <’S tem svoijrn korakom smo si stovenski socialisti nadeli veliko odgovornost tudi pred vso slovensko javnostjo; toda pri tem nas hrabri prep-ičanje, slika? karsike razstave japonskega »“"Trj VVaichl Tsutaka. Slikar je razstaVU doslej že po vsem svetu. Nazionale 14.30 «Tom in Jerrv: vP,;| Sanje in odgovor« (Tom e Jer jI botta e riaposta). Barvne slika11' I Fenice 14.00 «11 mafioso«, Alberto F i di, Norma Bengell. , |,i Excelsior 14.30 «Oddajalka sob« fittacamere), Kim Novak, Jack mon, Fred Astaire, Grattacielo 14.00 »Ugrabljeni! Iz ne« (I sequestrati <}i Altona). phia Loren, Maximiltan Shell. ,41 - - - - ’-att* tfedvi Arcobaleno i4.00 «Clovek iz AKa’’ za« (L’uomo di Alcatraz), Burt v' caster. Prepovedano mladini. pyjj Supercinema 14,30 «IppolitmaTeP°v (La bellezza di Ippoli*«), Gina br* brigida, Enrico Maria Salerno.,* povedano mladini Alabarda 15.30 «Ošemnajstletn'ireto soncu« (Diciottenni al sole), ""j nicolor). Catherine Spaak, GH" Garko. . Filodrammatico 14.30 «Zorro na 5p>J skem dvoru« (Zorro alla cort* j Spagraa). Tecbnieolor. Giorglo * dison. Aurora 13.30 «Ma-tador iz Hol!yW ki so dragega pokojnika spremU«1' na zadnji poti. 2ALUJOCA SESTRA IN NECA#* Prosek, 4. novembra 1962. K ■s bSlttsrjrat ZT ie- 0° Lun« 2.2.25. mbra ;mbra dum« 7 — 4. novembra 1962 Kitic na ITTTJfiTMlk Sopi1 *• *• m• 1 K^etkom ob 15. url Teehnioolor To- TATARI (I TA RT ARI) LIANA ORFEI, ARNOLDO FOA’ I.UCIANO MARIN, BILLE CORTEZ in FURIO MENICONI /^»edeljek, 5. «. m. ob 18. url ponovitev filma: TATARI ^^—•_...... -■ .a . .1 (.t v V°*. ritev jj sum izstavU" •v: vPj e Jerrf :rto S«r b» ■no. y rA nar ul cort ff rglo A sin* hnico'.. i C*fi TiorU g ie U£(? ^Aro PROSEK-KONTOVEL Jfe. dl. ,, Al«1*! urt V* ) S'“"' Niso »IRIS« PROSEK 11 v»ja danes 4. t. m. z začetkom ob 16. uri izreden technl-^ film po romanu G. VERNA krivnostni otok (LUsoia mistariosa) Igrajo: MICHAEL CRAIG in JOAN GREENWOOD ^jV kar nnic«"1 .XV p,HZNAN0 MEDNARODNO ntoprevozniško PODJETJE t A GORIZIANA • Ul. Duca d’Aost o 180 • Tel. 28-45 • GORICA ^EVZEMAMO PREVOZ VSAKOVHSTNEUA ULAGA i'5c, Radio 1 Š.00Olt?ar 1 8-30: PosluJall bo-PUju,' Kmetijska oddaja; 9.30: iHaifiy *®drl: 11.30' ((Pravljica . kon,; Gorski kraljici In leteti 13 oriU*.’, 12-35: Glasba po že-nJ Kdo, kdaj, zakaj; 13,30: D0 Željah; , «jf,- "‘jan; 14.45: «Vesell 15.00: ciganski orke- a -ali? Pj-‘roubadours»; 15.20: Trlo Jj I6toh0s*: I5-40: Jam Ses-ica'1?! v Popoldanski koncert; p or vlili,. a._fronta v Prvi svetov-rf 17-30: Plesna čajanka; t,*l«k'l , v na5i diskoteki; 19.15: ^To,"1 «H.?"pstnlk; 19-3°: Izbor iz 1 ■ SDn„Jlska roia» ln »Ptičar«; SiJl.00. 20-30: Solisti z orke-'Vs»- a, slovensl' ?> ifl o p % nJr K t lo5n.1’* RL; 7.15: Jutranja SS**Dll- ‘ Prenos RL; 8.40: Ve-■lV*i| z« ?,0Q: Reportaža; 9.15: 10n„kl: 945: p°Je Eddie - ’ U: Prenos ✓!! /S Jj'. .t1 -GG: Organizacija 10.30: _r:- i,u P.j.' ■p°Je Jolanda Hossin; 'C* Po ,? orkestrov; 12.10: V*! pr»e, Jah: 12-37: Zunanje. )ji ,(II *le,d; 12.50: Glasba po Jih,'n ij,deI); 13.30: Sosedni :V' I5nttjc; 14.00: Glasba po ^'pi5.0-MdSk‘ zbor iz porn-Nedeljski zmenek: fSnn.‘ Nedeljski zmenek: ,V": io,n KL; 19.00: Športna \. ptenn.: c;lasberia medigra: ' ■■■• 23,o?S RL; 22.15: Plesna ^ J ■ Prenos RL. program l.^e4lhim?, na Ral. morjih; 8.20: fJjllajj. “J Mesi; 8.30: KmetlJ-N1-35: Roditeljski kro-Sh* !!i?(1-ske Posmi; 14.00: J .J' 15.15, bK: 14-3'J: v nedelo El JJute- Nogomet od minule :,tu °n’p.,-1Q: Donizettijeva o-Ml: y"ik- ,.Quale»; 19.00: šport--»Str'umi-30: Sestanek petih; O; -®-?!>talna glasba. HITRA POPRAVILA | TV APARATOV Kadi* TREVISAN Trgovina: !'rst. Ulica San --Nico:a St 2 - Tel. 24-018 = Delavnica: Ulica delle Mi- = lizie St 3 — Tel. 76-278 E tek; 12.05: Naši poslušalci čestitajo; 13.15: Obvestila; 13.30; Za na-So vas;. 14.00: Športna nedelia; 16.15: NaSl posluSabl čestilajo; 17.C5: Kitara v ritmu; 17.15: Radij, ska igra; 18.06: Pet Instrumentov; 18.21: V tričetrtinskem taktu; 18.30: Majhen koncert Marie Callas in Jeana Peercea; 19.00: Obvestila; 19.05: Glasbene razglednice; 40.OO: Izberite melodijo; 21,00: Umetnost verizma; 2?.|5: Skupen prpgram KINO ROMNOBt- BOUUNEC predvaja danes 4. t. m. ob 17. uri Cinemascope barvni film: b koncu januarja letos imeli kar 765 brezposelnih v starosti od 15 do od 20 do 25. Od tega je bilo 641 moškjh in 729 žensk. Po driigi strani pa se opaža; da na nekaterih področjih primanjkuje kvalificirane delovne sile in raznih specialistov, ki jih morajo često poklicati iz drugih pokrajin. Iz tega se da sklepati, da je POŽAR POVZROČIL MILIJON LIR ŠKODE Zgorela je bivša Ferigova «taverna» v Spessi Požar je povzročilo slabo delovanje dimnika Pogorela je znana »taverna« v Spessi pri Kapri vi, ki jo je svoj čas upravljal Goričan Ferlgo. Nastalo škodo cenijo na okoli milijon lir. Požar Je nastal v petek okoli 23. ure zaradi slabega delovanja dimnika. Izbruhnil je v prvem nadstropju, kjer stanuje Danila Rinal-dija, ki z družino vodi lokal. Ogenj se je hitro razširil po podstrešju in podu prvega nadstropja. Last- NEDEUA, 4. NOVEMBRA 1962 II. program 8.00; jutranja glasba; 9.00: Odda-Ja za ženske; 10,00: Mimogrede zabeleženo; 10.35: Glasba za praznični dan; 12.10: Plošče tedna; 12.40: Teden aktualnosti; 15.00: «Rad!osquadra»; 16.30: Dogodki in prireditve; 17.30: Glasba In šport; 18,35: Lisztov Koncert št. 2; 19.001 Vaši izvoljenci; 19.50: Srečanje med notami; 21,00: Športna nedelja; 21.35; Večerna glasba, III. program 17.05: Šostakovič: Simfonija št. 5; 17.50: »Portret umetnika«; 19.00: Von Elnen: Skladbe za orkester; 19.15: Francoska kultura; 19,30: Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Na programu Prokofjev in Foulenc; 21.20: Mozartova opera »Magična flavta«. Slovenija 6.00: Dobro Jutro; 6,30: Napotki za turiste; 8.00: Mladinska radij-ska igra; 8.40: Miniature za mladino; 8.55: Glasbena medigra; 9.05: Odmevi iz slovanskih dežel; lo!o0: Se pomnite, tovariši; 10.30; Matineja narodnih ansamblov; 11.30: Nace Grom: Na naših mejnih prehodih; 11.50: Glasba za dober 1mzmmm illiis J RT; 23.05: Nočni akordi. Ital. televiiija 10.15: Kmetijska oddaja; 11.00: Obletnica zmage; 16.00: Neposreden prenos Športnega dogodka; 17.30; Program za najmlajše; 18.30: Film «Lady Beryl»; 19.00: Dnevnik; 19.15: Prenos registriranega športnega dogodka; 20.05: Petnajst minut z Ellom Pandolfijem; 20.20: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: De Musset — Romlldo Cravert: «Non sl pub pensare a tutto«; 22.05: Kmetijstvo v ZDA; 22.35: športna nedelja in Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Nastopa Caterlna Valente; 22.05; Dnevnik; 22.30: Registriran športni dogodek. Ponedeljek, 1. novembra 1962 8.30, 8.55, 12.40 šola; 17.30: Program za najmlajše; 19.00: Dnev. nik; 19,15: Mali koncert; 20.05: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Film «Novlnar«; 21.55: Bela knjiga: »Brazilija« ; 22.45: Bachelli-Lualdi: »La granceola«; 23.15: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Haglhrlstov-Savinl: »Slna- ha»; 23.05: Dnevnik. Jug. televizija Beograd 10.00: Kmetijska oddaja. Ljubljana 10.30: znanstvenika — zgodba iz oddaje Robin Hood. Zagreb 10.30: Veter — 26. zgodba — Športno popoldne. Beograd 18,15: Pesem s kumbare — Jugoslovanski film; 19.45: Propagandna oddaja. JTV 20.00: TV dnevnik. Beograd 20.45: Mojstri humorja: prva ljubezen; 21.45: Mednarodna ura IV. — spored italijanske televizije. Ponedeljek, 5. novembra 1962 Ljubljana 18.00: n! revna dežela — dokumentarni film; 18.30: Butalska sol — otroška lutkovna Igra o Butalcih; 19.00: Dokumentarni film. Beograd 19.15: Mala TV univerza. Ljubljana 19.30: TV Obzornik Beograd 19.45: Človek in voda — dokumentarni film. jtv 20.00: TV dnevnik. Beograd 20.30: Tedenski športni pregled. Zagreb 20.45: I, Kosl.č: Dvojčka — TV drama. Ljubljana 21,45: Človeštvu se hoče pesmi — iz sodobne sovjetske poezije. nik Je nemudoma poklical goriške gasilce, ki 30 se odpeljali v Spes-so z gasilskim avtomobilom pod vodstvom poveljnika inž. Cescari-na. Kar štiri ure so se morali boriti s podivjanim plamenom, preden so ga ukrotili. Zgorelo je okoli 70 kvadratnih metrov strehe, 20 kv. metrov poda. spalnica s pohištvom in obleko. Skoda v znesku okoli enega milijona lir je krita z zavarovalnino. Zgradba je last grofa Stavra Santarose. nujno potrebna strokovna izobrazba, kot jo zahteva današnji čas napredujoče tehnike. Z uvedbo e-notne obvezne šole, ki bo trajala 8 let, podobno kot to prakticirajo že precej let v Jugoslaviji, bo nedvomno napravljen korak naprej v tem smislu. Vendar pa to še ni dovolj in zato bo n.pr. pokrajinska uprava v Gorici zgradila novo tehnično industrijsko šolo, kakršno so doslej imeli samo v Trstu. Slovenci na Goriškem imama žal zelo pomanjkljivo šolstvo, ser nam manjka celo vrsta strokovnih in višjih šol, za katere nimamo dovolj učencev. Zato pa moramo okrepiti že obstoječe in se zlasti okleniti slovenske osemletke, ki se bo začela s prihodnjim šolskim letom in ki bo dala učencem pod- lago, za življenje ali za nadaljnji študij na kateri koli višji šoli. Tečaj za trgovce in gostilničarje Pokrajinska zveza trgovcev bo tudi letos organizirala izpopolnjevalni večerni tečaj za trgovce na drobno in za gostilničarje. Tečaj ima namen predvsem seznaniti trgovce in gostilničarje z moderno prodajno tehniko. Tokrat tečaja ne bodo organizirali v Gorici, ampak v Gradiški in Slovrencu, da bi tudi tamkajšnjim trgovcem omogočili obisk. Vpisovanje na sedežu trgovcev v Gorici, Korzo Italia 25 do 10. t.m. Lekcije bodo trikrat tedensko od 20.30 ure dalje. V OKVIRU DANAŠNJIH CEREMONIJ Predsednik republike Segni v Redipuglii in v Gorici Predsednik se bo ustavil na županstvu in v vladni palači, kjer bo sprejel zastopnike oblasti Program manifestacij 4. novembra je zelo obsežen in se je začel izvajati že včeraj zvečer s simfoničnim koncertom letalske godbe, sestavljene iz 90 oseb, ki so izvajali v dvorani Ginnastice klasična glasbena dela. Orkester fanfar iz Neaplja pa je priredil ob 18. uri koncert v Ljudskem vrtu v Gorici. Vsa javna poslopja so bila sinoči razsvetljena z žarometi na čast predsednika republike, ki se danes dopoldne ob 10.50 pripelje z letalom na letališče v Ronke, ob 11. uri pa se bo udeležil svečanasri na grobišču v Redipuglii. Okoli 12. ure bo znova pregledal častno četo in se z avtom v koloni odpeljal v Gorico, kjer bo obšel Ul. Aquileia, Korzo Italia in Ul. Garibaldi. Ob 12.20 ga bo na županstvu pozdravil župan s člani odbora in svetovalci. Ob 12.30 bo za r *** ovciuvaiu, vu UU 4a' ..............Milinim.min.nuiiiil.mn.imimmmmi..mmmitiii.nnnmnnmi.mmimimmm.....n..mn UGOTOVITEV NA ZBOROVANJU KATEGORIJE Še za vedno premalo dovoljenj goriške avtoprevoznike Za prihodnje leto naj se uredi zadeva na uovi podlagi Pristojno ministrstvo je pred kratkim izdalo goriškim avtoprevoznikom obljubljenih 1000 voznih dovoljenj za dodatne vožnje v letošnjem letu za prevoze iz Jugoslavije v Italijo ali narobe. Kei pa imajo prav v novembru in decembru zelo mnogo 'naročil za pfevoze od strani jugoslovanskih izvoznikov,, zlasti za drva in industrijski les, se je izkazalo. TTTfvji-jT-sp )e izkazalo, da .u uo tudi ta dovoljenja ne bodo zado-20 let ter nadaljnjih 505 v starosti stov.ala. OD rl n 95 im ca« Sindikalna pogajanja Na sedežu Zveze industrijcev v Gorici so se začela pogajanja med predstavniki sindikatov in ravnateljstvom družbe Saffica za izboljšanje delovne pogodbe, ki se nanaša na delavce, kateri o-pravljajo težaška dela v tej tovarni za konserviranje rib. Pogajanja so odložili na prihodnji sestanek. Zato1 so se goriški avtoprevozniki te dni zbrali na zborovanju, kj so ga. imeli na sedežtj pokrajinske zveze industrijcev v Gorici. Na zborovanju so ugotovili, da jim take ovire zaradi nezadostnega (Števila prevoznih dovoljgfij povzročajo veliko škodo in da so nujno potrebni ukrepi, ki bi te nedostatke enkrat za vselej odpravili. Izvolili so poseben odbor, ki bo ob podpori pokrajinske zveze industrijcev posredoval pri pristojnih krajevnih oblasteh in pri trgovinski zbornici ter predlagal radikalno rešitev tega problema, ker navedene ovire prinašajo ško do ne Samo avtoprevoznikom, ampak tudi goriškemu gospodarstvu na splošno. Zato naj bi tudi za letošnji november in december izdali še toliko dovoljenj, kolikor jih je potrebnih za točno izpolnitev prejetih naročil za prevoze. V Rimu pa bodo zahtevali naj jim izdajo večjo količino prevoznih dovoljenj za dolge proge ter da naj pri tem upoštevajo, da je potrebno posebno dovoljenje tudi za Prikolice, ker so pri tem goriški avtoprevozniki na slabšem kot jugoslovanski, ki imajo dolge gibljive tovornike kateri ne potrebujejo prikolice in tudi ne dveh dovoljenj. Na zborovanju so ugotovili tudi, da vodi država nekakšne vrste konkurenco avtoprevoznikom s svojimi prevozi po železnici in da morda tudi zato ne pokaže zadostnega zanimanja za potrebe in težnje te kategorije svojih davkoplačevalcev. Tako nezdravo stame hi bilo treba v bodoče odpraviti. Župani iz Beneške Slovenije so obiskali Kobarid Včeraj dopoldne so prišli v Kobarid, da bi sc poklonili spominu padlih iz prve svetovne vojne, ki so pokopani v kostnici nad Kobaridom, župan iz Čedada sen. Peliz-'zo iij še 18 drugih županov iz Beneške Slovenije in sosednjih občin. Prišli so tudi občinski svetovalci liz Čedada. V Kobaridu so Jih sprejeli predstavniki krajevnih oblasti s tolminskim županom Frankom Rutarjem na čelu. Tolminski župan je pozdravil goste, odgovoril pa mu Je senator Pelizzo. Sledile so obredne svečanosti in polaganje vencev. Srečanje je poteklo v prijateljskem vzdušju ter je predstavljalo nov prispevek k nadaljnjemu izboljšanju medkrajevnih obmejnih odnosov. Zahvala bivših partizanov darovalcem cvetja Bivši partizani iz Gorice se za hvaljujejo vsem darovalcem cvetja iz Pevme in Podgore ter Zvezi borcev iz Nove Gorice, štandreškim ženam, ki so jih povezale v šopke, ln podjetju Primorje export, ki je cvetje pripeljalo v Gorico, da so bila partizanska grobišča dostojno okrašena ob dr.evu vseh mrtvih. pustil občinsko hišo in se po Garibaldijevi ulici, Verdijevem kop-zu in Ul. Oberdan odpeljal na Travnik v palačo piefekture, kjer bo kosilo. Ob 15.30 bo v veliki dvorani vladne palače ločeno spra-jel parlamentarce s predsednikom in pokrajinskimi odborniki, potne-je pa še ostale zastopnike oblasti in druge povabljence. Okoli 15.50 bo zapustil Gorico in se odpeljal z avtomobilom na goriško letališče, kjer bo znova pregledal častno četo in prisostvoval odkritju spomenika Duca d’Aosta. Komo morativni govor bosta imela ar-madni general Nasi in minwt-'r za obrambo Andreotti. Ob 18.30 se bo poslovil od goriškega občin-stva ter se z letalom odpeljal v Rim. Izvedeli smo, da bo odkritju spomenika prisostvovala tudi vdova po Duchi d’Aosta, ki je že včeraj prišla v Gorico in je gost grofa Coroninija v njegovi vili v Dre-voredu 20. septembra. BBBII.H.II— Hlinili,iiiiiiiiMiiiiilnniiliiiiiiininHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiimiin|pniiuiiiiMMtMtiflUMlmiuiuiUMnii VESTI Z VRHA Vofaščina naf Izprazni prostore v osnovni šoli Tudi čitalnica nima obiskov, dokler so tam vojaki <■ Napeljava vodovoda napreduje Vaščani z Vrha sledijo z velikim zanimanjem dolom za napeljavo vodovoda tucu v to kraško vas, ki spada med najbolj odročne vasi v naši pokrajini in jo zato oblasti le prerade in pogosto pozabijo, čeprav je vas precej velika, saj šteje skoro 300 prebivalcev in je lepa razgledna točka proti Gorici in daleč. tja v Furlanijo. Dela pri napeljavi vodovoda še kar dobro napredujejo In upamo, da bomo v kratkem dobili vsaj javno pipo na trgu, ki nam je obljubljena ter da bomo potem lahko s primernimi olajšavami pri plačilu napeljali vodo tudi po hišah. Pač pa se moramo pritožiti glede naše šole. Poleti, ko so bile po- čitnice, so se vanjo naselili vojaki in obdržali eno od obeh, učilnic tudi po začetku šolskega leta. To je v škodo pouka, ker imajo otroci na razpolago samo eno učilnico. V šoli je urajena tudi čitalnica, kamor so pridno zahajali ljubitelji lepega čtiva, zlasti žene in dekleta. Sedaj ne prihajajo več po knjtge, ker se žene in dekleta zlasti zvečer ne upajo tja, kjer so vojaki. Šolsko vodstvu se je v tej zadevi že obrnilo do županstva v Sovodnjah, naj bi posredovalo za izpraznitev šole, saj če so drugi vojaki nastanjeni po šotorih in drugod, bi bili lahko tudi tisti, ki so v šoli. Upamo ln pričakujemo, da se bo tudi ta zadeva, kmalu in zadovoljil vo uredila, da ne bo trpel pouk naših otrok. Nezgoda v podgorski predilnici Včeraj nekaj po 15. uri so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 42-letnega Francesca Gelusiga iz Tržiča, Ul. Marina 16, kj je zaposlen v tekstilni tovarni v Podgori. Zdravniki so ugotovili, da se je ranil na prstancu leve roke, kjer mu je odneslo tudi kost prsta z nohtom vred. Zato so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Gelusig je povedal, da se je ponesrečil pri delu v predilnici. ....""""""“""'"""I.................n....... Avstrijski kamion v jarku Klit Smrt žene iz Rupe Včeraj okrog 16. ure so na Peči pospremili k zadnjemu počitku 74-letno Ivanko Bobič iz Rupe, ki je že dalj časa bolehala ter so jo zadnji čas tudi peljali v gorištko bolnišnico, kjer je umrla v četrtek zjutraj. Pokojnica je bila skromna a zavedna slovenska žena, ki so J9 vsi vaščani spoštovali. To je pokazala tudi udeležba pri pogrebu. V Safogu se je opekel Sinoči okrog 21, ure so z avtom Zelenega križa pripeljali v gori-ško civilno bolnišnico 41-letnega Adolfa Comela iz Gorice U. Mazzini lb. pn delu y tovarni Safog se je opekel z vročim železom na levi nogi. Vendar pa ni bilo hudega in so ga iz bolnišnice poslali domov, potem ko so mu nudili prvo pomoč. Ozdravel bo v nekaj dneh. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 28. oktobra do 3. novembra se Je v goriški občimi rodilo 21 otrok, umrlo je 17 oseb, porok je bilo 7. oklicev pa 5. * ROJSTVA: Renato Oblattl, Madda-iena Petejan, Renzo Bamdiera Homana Hvala, Mariane Sosol, Patrizia Or-jandunil, Bruno Ootic, Diego Nitii, Bar. bara Stagnii, Bieonora Zartutel, Rober-to Petru*, Claudio De Šantl s, Ma-rco Fantini, Giorgio Ouliattii, Massimo Gratton, Mamuela Bastia-ni, Man0 Ia-niello, Marlsa Bernarttis, Luigi De Bla. S'cT/o™0 Ptressinl. Francesco Zotiti. SM1RTI: gospodinja 57-letna Edvina Kosovel, kmetovalec 85-letni Ivan Ml. kluš, zobozdravnik 51-letni dr. Franco Sbrozzi, redovnica 54-letna Glulia U-sHla. kmetovalec 82-letn! Giuseppe Frandoli«, gospodinja 85-letrva Elvira Lettis, vd. Sivocei, upokojenka 68-lec-na Zel.mira PallavicinJ vx). Srkauntch upokojenka 73-Ietna Domenica Plefi’ upokojenka 58-ietria Lucia LorenZon por. Colussi, mdustrijec 40-letni Mar. co Cazzola, upokojenka 81-letn* Vtt-toria Bombi, por. Scotti, gospodinja 64-letna Teresa Tomat, vd. Drioil. upo. kojenka 77-letna Maria Markič, vd Riuidilfi, upokojenec 68-letni Ivan Sol šterčič, gospodinja 74-1 etn a lvana Bo. bič, vjJ Krajnik, gospodinja 69-ietna Luigia Perco, por. elemente, upokojenec 67-lelni Salvatore D'Angelo POROKE: godbenik Aldo Pauli„ ln gospodinja Renata Mauro, trgovski po. močnik Bruno Roi* in gospodinja Lau-retta Bernardls, mehanik Adaiberto Persoglia in delavka Almira Budal, trgovec AJfieri Cantarutti ln gospodi, nja Bruna Fontanlni, narednik Done. nlco Barba In uradnica Giovanna Dl. zorz, zlatar Umberto Tutta In trgovska pomočnica Elena S opar, bolničar Mario Cuiot In frizerka Annamana Ui Cecco. OKLJC1: uradnik Corrado Vescovo ln uradnica Laura Chersovarti, leaar-nar Gugilelmo Dazzi in bolničarka bo. .ores Spagnul, trgovec Marir.o Mio In gospodinja Luigia Arreghini, karabi-njer Antonio Guidolio in g.spodil ja Roja Eorsatto, trgov.ki zastop.ik Er-" nesto Leonardi in učiteljica G o. a a Ocetna. t’ Gorici COKSO. 15.UO: iiOperacijn teror« (Operaziouu terrore), G. Ford ir L. Remick. Ameriški čmobeli film. VITTORIA. 15.00: »General se nt vda« (II generale non si arrendoj P. Seller ir d. Robin. Anglcšk: film v barvali. Mladini pod 18. le tom vstop prepovedan. CENTRALE. 15.00: »Izziv na visok: Sierrl« (La siida nelFalta Sierra) R. Scott ln j Mac Crea. Ameri škl cinemnsc ipe v barvah. v Tržiču EXGELSiOK. 14.00: »Črna dušai (L’anima nera), V. Gassman, N Tiller in E. R. Drago. NAZIONALE. 14.00: »Topovi iz Na varrona« (I cannoni dl Navarro ne), G. Pack, D. Niven ln A Quinn. Barvni film. AZZURRO. 14.00: iiPoncij Pilati (Ponzio Pilato), J. Marals In J. Crain. Barvni film. PRINCIPE. 14 00: «Ljubimci naj m naučijo« (GL amanti devono im' parare), T. Donahue in S. Pie-shette. Barval film. v Ronkah RIO. «Rom ul in Rem« (Romolo « Remo). Barvni film. EXCELSIOR. »Prosim ne dotikajte se kroglic« (Per favore non toccate le pallme). S. Mc Quenn, DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan In ponoči je odprta v Gorici lekarna KUFRNER, Korzo Italia St io, tel. 25-76. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici višjo temperaturo 16,2 stopinje 15.20, najnižjo 2 stopinji ob Povprečne vlage Je bilo 76 odst 71 PRISPEVAJTE 25A DIJAŠKO MATICO 1 Kogar je pot vodila po državni cesti v bližini Mariana, je lahko pred dnevi opazil takšenle prizor, k°t ga Je posnelo fotografsko oko. Avstrijski tovornik s prikolico se Je «vlegel» na hrbet s kolesi navzgor. Sreča ▼ nesreči Je hotela, da sta oba šoferja, avstrijska državljana, odnesla celo kožo. Po nesreči sta se izvlekla skozi razbito vetrno šipo ln si s kozarcem vlila nekoliko poguma, ki sta ga, radi verjamemo, izgubila pri tem slikovitem karambolu. Nastal Je zaradi prehitre vožnje na ovinku. Na mokri cesti Je prikolico z”--''o s c-fi-o v jarek, za seboj pa je potegnila še tovornjak. Vozilo je obležalo z «nogami» navzgor.. Dokler ga niso j... ___ „YOV. z močnimi žerjavi zvlekli na cesto, | tržiško pristanišče ga Je stražil finančni stražnik, da bi ostal nedotaknjen tovor zdravil, ki Je bil iz Avstrije namenjen v TRGOVINA JESTVIN A. MIK L UŠ GORICA — Ul. Tominz (nebotičnik), tel. 55-92 nudi prvovrstno blago po najniitih cenah. Na želja dostavlja na dom- EDIISANITARIA lastnik Trgovina: Ul. Formica 1 - tel. 5639 (vogal na Kornu) Skladišča: Catterinijev trg 10 - tel. 2366 (bivše podjetje Principe) DOBITE: sanitarije — grelce in peci za kopalnice _ pipe vseh vrst — ploščice za ’ — pode — opečne ploščice L. MATTIROLI - GORICA — «<«• (IVUUTC "T- u OJV ■»» M —1 E H1At POSTAVt|AMO~TUPl FRA1MKOM1E )WI PREHODI auaM■■■mmmmm■■■mmmmm_ - n zidne obloge in za za podove -— trs Je zidavo. E .;M mm ' 'a ^ fi ri^» iii DANES V BEOGRADU Jugoslavija -Belgija za pokal narodov BEOGRAD, 3. — Jutri bo v Beogradu srečanje prvega kola turnirja za pokal narodov med reprezentancama Jugoslavije in Belgije. Moštvi bosta nastopili v sledečih postavah: JUGOSLAVIJA: Soškič; Svinar-jevič, Jusufi; Radakovič, Vasovič, Perušič; Samardžič, Melič, Zam-bata, Galič in Skoblar. BELGIJA: Nicolay; Bare, Hey-lens; Hanon, Spronck, Verbiest; Jurion, Van Himst, Stockman, Vandeberg, Puis. r DANES ZAKLJUČEK ŠPORTNEGA TEDNA Danes bodo zaključna tekmovanja S. slovenskega športnega tedna. Ob 9. uri bo TEK CEZ D It N IN STRN, istočasno pa se bo začel v dvorani stadiona »Prvi maja NAMIZNOTENIŠKI TURNIR za moške. Popoldne ob 14.M pa bodo finalna SREČANJA V ODBOJKI, katerim bo sledilo nagrajevanje zmagovalcev. Z včerajšnjega tekmovanja v atletiki: Veljak S. med skokom v višino 5. SLOVENSKI ŠPORTNI TEDEN Ostre borbe v vseh panogah med včerajšnjim tekmovanjem v atletiki REZULTATI Čeprav prostor za nogometnim igriščem na stadionu «Prvi maja ni niti najmanj primeren za kake nastope, so se vseeno številni atleti odzvali vabilu prirediteljev športnega tedna in se med seboj pomerili v skoku v višino, v skoku v daljino ter v metu krogle. Posebno skoki so precej trpeli zaradi slabega odskočišča, ki ni dovoljevalo, da bi atleti in tudi atletinje šli preko njim standardnih mer. Med dekleti se je najbolj izkazala Olga Pavletičeva, ki je bila v vseh treh panogah praktično brez konkurence. Med moškimi je bilo več konkrence in prva mesta so postala plen Veljaka Walterja. Posebno nastop mladincev je razveseljiv in vse kaže, da bomo Že v nekaj letih imeli kader odličnih atletov. Naj samo omenimo Marka Hreščaka, ki skače v višino z odličnim slogom in je kljub mladosti in slabi podlagi preskočil 1.50 ter zasedel po Walterju in Sergiju Veljaku, Fabjanu in Jur-kiču odlično peto mesto. . f Niebrandtova se pripravlja za met Mladinci so nastopili namesto nogah. Izidi so sledeči: troboju samo v dveh pa- 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. Veljak W. (RMV) Fabjan B. (Cankar) Fučka R. (RMV) Starc (RMV) Dolenc I. (RMV) Hreščak M. (RMV) Spacal B. (RMV) Uršič (RMV) Orel (Škamperle) Blokar A. (Cankar) Mikulus (Cankar) točke 1349 1087 1024 855 827 791 733 726 579 431 321 krogla višina (13.61 m — 1.61 m) (10.92 m — 1.61 m) (12.85 m — 1.35 m) ( 9.34 m — 1.50 m) (10.15 m — 1.40 m) ( 8.50 m — 1.50 m) (11.05 m — 1.20 m) ( 8.82 m — 1.40 m) ( 8.10 m — 1.30 m) ( 7.20 m — 1.20 m) ( 5.20 m — 1.10 m) MET KROGLE ŽENSKE 1. Pavletič O- (Cankar) 2. Zavadlav N. (Škamperle) 3. Prašelj M. (Škamperle) 4. Prelc R. (Škamperle) 5. Niebrandt K. (Škamperle) 7.38 6.25 6.04 6.00 5.01 MOŠKI 1. Veljak W (RMV) ..... 2. Fučka R. (RMV) 3. Jurkič F. (Škamperle) 4. Veljak S. (RMV) 5. Neubauer G. (Cankar) 6. Spacal B. (RMV) 7. Bole V. (RMV) 8. Fabjan B. (Cankar) 9. Sirk E. (Barkovlje) 10. Furlanič I. (Škamperle) 11. Adami I. (Cankar) 12. Dolenc I. (RMV) 13. Debeljuh B. (RMV) 14. Škrinjar R. (Cankar) 15. Jankovič B. (Cankar) 11.58 11.15 10.69 10.53 10.55 9.21 8.89 8.74 8.72 8.41 8.31 8.11 7.69 7.20 6.81 SKOK V VIŠINO ŽENSKE 1. Pavletič O. (Cankar) 2. Zavadlav N. (Škamperle) 3. Niebrandt K. (Škamperle) 4. Prašelj M. (Škamperle) 5. Križnič (RMV) 1.28 1.20 1.15 1.10 1.05 MOŠKI 1. Veljak S. (RMV) 2 Veljak W. (RMV) 3. Fabjan B. (Cankar) 4. Jurkič F. (Škamperle) 5. Hreščak M. (RMV) 6. Škrinjar R- (Cankar) 7. Neubauer G. (Cankar) 8. Furlanič I. (Škamperle) 9. Spacal B. (RMV) 10. Bole V. (RMV) 1.61 1.61 1.61 1.55 1.50 1.50 1.50 1.45 1.40 1.40 SKOK V DALJINO ŽENSKE 1. Pavletič O. (Cankar) 2. Zavadlav N. (Škamperle) 3. Niebrandt K. (Škamperle) 4. Sosič T. (RMV) 4.33 3.30 3.45 3.29 5. Križnič (RMV) 6. Kuret M. (RMV) 7. Prašelj M. (Škamperle) 3.15 3.03 3.00 Parma v gosteh na občinskem stadionu Triestina proti prvemu uspehu letošnje sezone? Dohul Mezzija v vratih - Orlando •tula,a pripraviti rodlaeo r, sred„jl napadaleC, SeCchi plI 710 ZVCZi MOŠKI 1. Veljak W. (RMV) 2 Neubauer G. (Cankar) 3. Veljak S. (RMV) 4. Jurkič F. (Škamperle) 5. Furlanič I. (Škamperle) 6. Ščuka (Barkovlje) 7. Fabjan (Cankar) 8. Bole V. (RMV) 9. Udovič (Škamperle) 10. Fučka R. (RMV) 11. Spacal B. (RMV) 12. Dolenc I. (RMV) 13. Mijot (Škamperle) 14. Škrinjar R. (Cankar) 15. Mikulus (Cankar) 6.20 6.10 5.73 5.70 5.66 5.61 5.19 5.19 5.15 5.04 4.95 4.88 4.80 4.64 3.67 pripraviti podlago za prvo letošnjo zmago v prvenstvu B lige. Do danes so Tržačani popolnoma razočarali in kadarkoli je trener Radio poslal na igrišče kako postavo, je bila v tej kaka šibka točka. Radio nima nobene krivde pri tem (morda preveč zaupanja v kakega igralca in nič več), a dejstvo je, da si Triestina ni mogla spraviti dve točki niti na domačih tekmah. Danes bo gostovala v Trstu Parma, ki ima sicer isto število točk kot Triestina, a slabši količnik, zaradi česar je prisiljena životariti tik nad Udinese na predzadnji stopnici lestvice. Več ali manj se lahko reče, da sta si enajstorici enakovredni. Toda računati je treba na domače okolje in to govori v prid tržaških barv. Triestina nujno potrebuje točke, ki so potrebne, da se dvigne nekoliko višje v lestvici, kjer bi ji bilo zagotovljeno vsaj mirno in brezskrbno življenje. Ce se teh ne nabere ob priložnosti kot je današnja, tedaj smo prepričani, da se bo le s težavo izmazala iz nevarnosti ponovnega nazadova-nja. To se zavedajo igralci in tudi trener, ki vsak po svoje sku-ša dati od sebe največ. Toda smola je, da so drugi tekmeci Tržačanov boljši in močnejši. Dobra volja pa je premalo za uspešen zaključek nastopov. Današnja postava bo imela nekaj bistvenih sprememb. Trener je potrdil Bracha in Frigerija na mestih, ki sta ju imela prejšnjo nedeljo, to je v bekovski in kril-ski vrsti, medtem ko se je odločil za zaposlitev Mezzija namesto Torosa v vratih. Tudi prednja vrsta bo nekoliko spremenjena. Secchi po prevzel svoje staro mesto na zvezi, Orlandu pa bo poverjena vloga srednjega napadalca. Morda bo ta postava končno le pokazala uspešno igro, ki bi se morala zaključiti z jasno ztnago domačih barv. Seveda s privoljenjem Parme. Francoz sodnik tekme Avstrija-Italija RIM, 3. — Tiskovni urad FIGC javlja, da bo tekmo Avstrija-Ita-lija, ki bo 11. t. m. na Dunaju, sodil francoski sodnik Barberan. Tudi stranska bosta Francoza ih sicer Malleville in Branca. * • • RIM, 3. — Danes popoldne je z letalom prispel v Rim novi nakup Rome John Charles. NOGOMET DANES ALlfiA BE.IGA ATAL ANT A-TORINO Di Tonno FI OREN TIN A-GENG A Angonese INTER-VENEZIA Lo Bello JUVENTUS-NAPOLI Roversi MODEN A-MILAN Francescon PALERMO-MANTOVA Rigato ROMA-BOLOGNA Gambarotta SAMPDORIA-CATANIA Adami SPAL-L. R. VICENZA Genel ALESSANDRIA-MESSINA Varazzani BRESCIA-PRO PATRI A Carminati COSENZA-LAZIO Bernardis FOGGIA INCEDIT-CATANZARO Ferrari LECC O-LU CCHESE Kancher PADOVA-UDINESE Cataldo SAMBENDETTESE-CAGLIARI Barolo S. MONZA-COMO Politano TR1ESTINA-PARMA Monti VERONA H.-BARI Righi r IVAN CANKAR L. Hlapec Jerne/ In ko je pripovedoval zgodbo svoje pravice in svoje težke poti, so se smejali tako veselo, kakor da bi poslušali pisano našemljenega komedijanta na semnju. , «Saj ne plešem pred vami, saj vam ne pojem pustih kvant!» je rekel Jernej in je bil osupel ob njih prešernosti. Zasmejali so se še glasneje. «Zdaj pa še razloži, sosed, kako boš pri cesarju, kaj boš povedal in kako, boš napravil; še to nam razloži, da bo vožnja vesela!» «Kakšni ljudje ste, kje rojeni, od kod doma, da se smejete pravici ^cakor pijani dekli? Kateri je vaš Bog, da brijete norca iz njegovih postav?» Popotniki pa so bili zmerom bolj veseli in so strmeli v Jerneja kakor v semanje čudo. Njegov sosed je posegel V suknjo in mu je ponudil steklenico. «Na žganja, sosed, da boš laže govoril, zakaj nadvse prijetne so tvoje zgodbe!* Jernej ni pokusil žganja in je molčal. «Kaj se je zgodilo ljudem na zemlji?* je premišljeval. «Ali so hlapci krivice in njeni pajdaši, da zasmehujejo pravico in jo žalijo v obraz? Ali pa so trpeli toliko krivico, da je prišlo obupanje v njih srca in ne verujejo več ne v Boga ne v postave njegove? Smejo se, kakor da bi iskal deveto deželo in ne pravice, od Boga poslane in od cesarja potrjene!* Odhajali so popotniki in so prihajali drugi, ki so govorili čisto tuj jezik; in ko je pogledal skozi okno in je bila zunaj svetla noč in je mesec sijal, Je videl čisto tujo pokrajino. Zazdelo se mu je, da nima več tal pod nogami, da tudi opore ni vse naokoli; in v njegovo srce je segel čuden strah. Vprašal je soseda, na pol gosposko oblečenega človeka, ki je dremal v kotu: «Koliko je še do mesta, sosed, do cesarskega mesta?* Človek je odprl zaspane oči, pogledal je Jerneja, zmajal je z glavo in se je stisnil v kot. «Ne razume!* je pomislil Jernej. «In če bi razumel besedo, bi ne razumel misli ne pravice, zakaj drugi ljudje so na svetu, drugo postavo imajo in drugega Boga. — Ti. ki si moj Bog od mladega in ki sem ti zmerom zaupal, ti se usmili mene, popotnika, tvoje pravice žejnega!* Strah ga je bilo samega in je sklenil roke na kolenih in je molil, da bi potolažil splašeno zaupanje. Tako se je vozil ves večer in vso noč. Truden je bil da ni mogel ganiti ne rok ne nog, aa je komaj razločil še dlan pred očmi in da ni slišal več ropotanja koles. In vse je bilo kakor hude sanje. XVI. Neskončno mesto, do nebes bučeče, v vseh nerazumljivih govoreče — sam strašni Babilon! Kam bi se skril človek, kam, bi pobegnil? Jernej je taval po široki cesti: gradovi na obeh straneh, vozovi vse navzkriž, gneča tujih, mrkogledih ljudi je hitela ter se prerivala kraj ceste, kakor da bi se bilo srečalo in zagozdilo, dvoje večnih procesij. Koga bi vprašal, kako bi vprašal? S klobukom v roki je taval med njimi in sam je čutil, da je zablodil mednje, kakor da je bil zablodil golorok in bosonog ob peti maši pred veliki oltar. Kje bi se ustavil, kako bi počival? Pred očmi se mu je zibalo, kakor da bi bil močnega vina pijan; ljudje so se mu zdeli hudo visoki, hodili so mimo s čudno dolgimi koraki, tako kakor švigne senca v kolobarju, in pustno so bili našemljeni. Tudi stopal je Jernej kakor pijan; noge so se mu šibile in so se mu opletale; život- mu je klonil globoko k tlom in bal se je Jernej, da se ne zgrudi nenadoma na obraz. Ceste ni bilo nikoli konca, nikoli procesije. Molil je in je prosil usmiljenja, toda tako se mu je zdelo, da je Bog čudno TVRDKA JOŽEF SILA uvoz IZVOZ vsakovrstnega lesa za predelavo in kurjavo ter jamskega lesa TRST - Riva Grumula št. 6-1 - Telefon 37-004 TRST - Ul. Moreri 7 Telefon it. 28-373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo HOTEl PALAČE Portorož TERME V novozgrajenih termah nudimo po izredno ugodnih cenah sledeče usluge: --- MORSKE KOPELI (topla morska voda) ...- ;i-=- SOLNE KOPELI __________ "■■■■V- INHALACIJE ■ —---- IRIGACIJE MASAŽE BLATNE KOPELI —— BLATNE OBLOGE (fango) dan od 8. do 12. in od Odprto vsak 15. do 19. ure VOZNI RED VLAKOV BENETKE—MILAN -PARIZ—RIM—BARI 7.12 D ODHODI 6.36 A Porto- 6.10 R 6.35 D 8.46 R 10.14 A 12.50 R 13.34 A 14.50 D 16.45 D 16.50 A Cervignano gruaro Benetke • Milan (#) Benetke - Milan • Turin - Rim Benetke . Rim 9.52 DD Benetke - Milan • Genova (II) • Pariz Portogruaro Cervignano . Benetke Portogruaro Benetke . Milan • Pariz Benetke • Bari Tržič - Portogruaro 17.25 DD Benetke - Pariz (spal- ni vagon) - Benetke -Pariz (ležalni prostori Trst - Pariz) 18.40 R Benetke 18.48 A Tržič • Portogruaro 19.25 A Tržič - Cervignano 22.05 DD Benetke - Milan . Turin • Genova - Ventimi-glia • Marseille (spalni vagon in ležalni prostori Trst - Genova) - Me-stre - Bologna - Rim (spalni vagon in ležalni prostori Trst . Rim) PRIHODI 6.22 A Cervignano - Tržič 7.28 A Portogruaro - Tržič 7.55 DD Turin - Milan - Benetke . Rim (spalni vagon in ležalni prostori Rim-Trst) 11.35 R Benetke 11.41 DD Pariz - Milan * Lam- brate - Benetke (ležalni prostori Pariz . Trst) Rim - Bologna . Bari • Ancona • Benetke Cervignano Pariz - Milan . Benetke Benetke • Portogruaro - Cervignano Tržič (##) Bologna - Benetke Portogruaro . Tržič 20.00 DD Pariz - Milan - Benet-ke 21.25 R Rim • Milan • Mestre (*) 22.37 A Benetke . Tržič 23.55 DD Turin - Milan - Genova (II) . Rim - Bologna • Benetke 13.30 D 14.00 A 15.33 D 17.20 D 18.06 A 18.52 R 19.16 A (*) samo I. razred (##) ne vozi ob nedeljah VIDEM—DUNAJ— SALZBURG—MUENCHEN ODHODI Videm . Trbiž Videm Videm - Trbiž Videm 3.43 A 5.18 A 6.16 D 6.21 A Videm - Trbiž r D® • Hamburg 9.40 A Videm 12.20 A Videm . Trbiž * P* 12.28 A Videm 13.55 DD Calalzo (*) 14.35 A Videm Videm - Trbiž Videm Videm Videm - Benetke . chen (ležalni Stol" do Miinchena) Videm Videm 16.00 A 17.35 A 19.00 D 19.55 D 20.30 A 21.32 A (*) samo ob sobotah 23.6. do 15.9. 1.08 D 7.05 A 8.05 A 8.22 D 9.17 A 9.53 D 11.58 A 15.08 A 17.37 A PRIHODI Videm Videm Videm Videm Videm Dunaj - Miinchett* biž - Videm Trbiž - Videm Videm Videm n. vrnem ^j, 19.00 DD Dunaj , Trbiž * W 19.50 A Videm 21.03 A Videm 22.58 A Videm , * 23.12 D Munchen . Dunaj biž - Videm 24.00 DD Calalzo - Videm t'1 (*) samo ob 24.6. do 16.9. nedelje* OPČINE—LJUBLJAJ^ —BEOGRAD 0.19 D ODHODI Opčine - Reka • 2*0 7.06 R 7.22 A Beograd Opčine naj Opčine ‘'ustm Abb I I V M , Ni &ian S * fePubi j. Do Sne- J^jate Vačja» !>acla je na Jatnj ;°jem kr Gradec • jfjjjlteij i-^Pekt Kan 8.28 D Opčine • LJublJePL (e sode 12.03 DD Opčine - Reka - M | utevm 13.41 A 18.00 A 20.01 A 20.20 D 5.30 D ijana • Beograd Opčine Opčine Opčine . . Opčine . Ljubija?,. t>alje Beograd - Atene e k “Ntiar, grad jtoejel PRIHODI inf Zagreb' 7.13 A 9.10 D 11.22 A 17.05 A Beograd čine Opčine Carigrad - Atene grad . Zagreb ne Opčine Opčine rii 17.13 DD Beograd • LjubU*"1 Reka • Opčine 19.38 D Ljubljana • Opčin* 2148 A Opčine M J* pij.; 22.48 R Dunaj - Gradec • ne R — rapido; DD — D — brzec; A ;evai S£” lev. s: 5Sai K oper SPLOŠNA PLOVBA PIRAN vzdržuje z modernimi tovorno - potniškimi ladjami redno progo Jadran-Južna Amerika — vla Zahodna Afrika Odjeka Split. Napoti. Genova, Marseille, Casablanca, D?kar, Conakry Takol radi. Tema, Rio de Janelro Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno Unijo okoli sveta (Iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko. ZDA — Zahodna obala, sredozemske luke) TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od (000 do 10.(00 ton nosilnosti. Za vse Informacije se obrnite na upravo podjetja (Sjplošna plovba* Piran. Zupančičeva ulica 24, In na naše agente po vsem svetu. Telegrami. Plovba Piran Telexi; 035—22. 035—23 Telefoni: 72.170 do 72-177 Vodilno turistično podjetje v Sloveniji Generalna direkcija v Ljubljani, poslovalnice v vseh »ečjlti krajih Slovenije in na obmejnih prehodih ter v Zagrebu. Opatiji. Dubrovniku In Sisku. Od maja do septembra prirejamo stalne Izlete no Jugoslaviji z lastnimi modernimi tunstlčniipj avtobusi. Menjalnica valute, predprodaja voznih kart za železniški letalski.1 morski m avtobusni promet, rezervacija botelsklb sob v’ vsaki J vainlci. Zahtevajte programe Uletov tn pon* So gostom toplo oUootoča 111' 111! I * 11111! i .11111111 ■ Ljubljana - Tal, (33-133 /33-173 BOHINJ - SLOVENIJA V poletni in zimski sezoni vam nudijo vse udobje hmeli «ZLATOKOU», »POD VOGLOM* '*B LEVUE-JEZERO*. Mladinski do ti ter gostišča Stara Fužina in «CRNA PRST*. « Kdor sl žeif diha v miru In kdor hoče spoznat) svetovno znane pnrodne lepote, kdor si želi zimske ali Jetne športe vseh vrst, naj pride v Bohinj inlnrmnclin Inrlatičnii društvo In ho1*', <© ODr ®A1^W11L i nn S V1CARSKA SUPKRMARKA OBVEŠČA, DA SO V PRODAJI» novi lipi, poslednji izum moderne tehnike: ELEORONK' na električni podori SUPKRAUTOMATIC s 57 in »U rubini KXTRA PLATI’ LUX 62 ‘2> T *U til j>gre Ce- 1 . »i __' -j *. } ce daleč, da ne slišijo nebesa molitve Iz Babilona. Dolgo je hodil, dalj ni mogel. Naslonil se je ob zid, klonil je z glavo in koleni. Ljudje so se zadevali obenj, gledali so nanj; droben gospod z zlatimi naočniki se je ustavil pred njim, vprašal ga je v tujem jeziku in je šel, ker Jernej ni odgovoril. Pa je stopil nenadoma predenj velik človek v čudno pisani obleki, prijel ga je pod pazduho in ga je vodil. »Kam? Kam zdaj?* je jecljal Jernej in je šel radovoljno z njim. «K cesarju me vodite, naravnost k njemu, da bo hitro opravljeno; zakaj truden sem!* Nič ni odgovoril vodnik, samo z rameni je skomizgnll; ga njima pa je šlo mnogo ljudi, gledali so Jerneja in hjegovo culo. Pa sta prišla, Jernej in njegov vodnik, do velike hiše, stopila sta v veliko izbo. Tam so ga izpraševali, on pa jih ni razumel: -in tudi oni ga niso razumeli in mu niso odgovarjali. «Kaj bi se prerekali, kaj bi si pripovedovali in pravili?* je rekel Jernej. «Ne poznamo se in se ne razumemo, nikoli tse nismo videli in se tudi nikoli več ne bomo. Bog vas blagoslovi, meni pa nakloni svojo pravico! Dajte, da si malo odpočijem pri vas od te dolge poti, zakaj hudo sem truden in komaj še me nosijo te bolne noge; nato pa pojdem dalje, ker Bog noče, da ne pridem do konca po tem velikem trpljenju!* Sedel je na klop, culo in škornje pa je položil na tla. Gledali so ga in so se mu smehljali in ga niso več ogovarjali. Komaj pa si je malo odpočil in preden še se je vdal spancu, lei mu je iegal težko na oči, so prišli, vzeli so mu culo in škornje in palico, tudi kamižolo so pretipati in preobrnili in so vzeli nož in denar: nato so ga vodili iz hiše in so ga posadili v čuden voz, ki je bil zaprt na vseh straneh, kakor ječa na kolesih. «Kaj počenjate z menoj? Kam drži pot?* je vprašal tiste- til; Roke se mi tresejo, sluh mi odpoveduje, tudi vidim že i od same bridkosti! Potolaži kmalu svojega hlapca fEL, z veselim srcem Pred tvoje obličje! Tistim, ki % %,C„0 ” temi in nliuiein na t.voio nravim mil0* j^gov !§S pravico, pa dodeli v temi in pljujejo na tvojo spoznanje!* Pripeljali so ga do druge hiše, vodili so ,v1 drug0 ke, podoben je bil jezičnemu dohtarju. vJj Ojji Kaj pa ti?» je pozdravil Jerneja neprijazno. 1 «od 5RC besed UP°*neŠ na Duna-'u? Razloži po vrsti pa ne kvasi P1^ ■* Jernej pa je bil -n o- — ves vesel in potolažen. .. . „ Pozdravljeni, gospod! Pozdravljene tudi vaše bes®°Jj k?>r.r° klle nePrijazne! Kdo bi ponujal roko -■* ■ nikoli ni videl in ki je morda kontrabantar in M L*. od začetka do konca. Tako. glejte, so me opeharili, tako so mi skrivali P J U u v 0 ko sem žejen koprnel za njo! Jaz pa sem vedel, da ie I1, !t.a rejo skriti, da je nespametno njih početje, če mislijo f S tL)e SOnCe. In sem iih V SP ukanil in Spm nnslnšal hnfcii sem jih vse ukanil in sem poslušal božji gl^jeP1 i.Sti se napotil na težko pot, na dolgo pot do cesarja. Pri l>il' dohtar, čudn° 5* ga, ki ga je spremljal. Spremljevalec pa ni nič odgovoril in tudi ozrl ni. Strah je bilo Jerneja in prosil je v svojem srcu: «Nehaj, o Bog, star sem In truden, polne žuljev in oteklin go že moje noge, ne zmorejo več te poti! Sam si odmeril mero trpljenja in bridkosti; meril si jo z mojo močjo in se nisi zrno- začetek pravice, k njemu me vodite!* Se enkrat ga je pogledal jezični nasmehnil in se je okrenil, da bi šel. , $ ,• ,. ,-v "Kam, gospod?* je vzkliknil Jernej in spreletel*, groza. «Niste me še poslušali do konca, niste še uslls^iijsvv> »1 ^*>0v 1 fclrti i 'hfi