TRST, četrtek marca 1956
Let0 ^IL - Št. 64 (3302)
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO* i	--
G^lTCA:Cu! s' Penico*?-'!!- Tel^M?	kO*'"1	*	UPHAVA:	>1U	SV-	FRANČIŠKA	št.	20	-	Tel.
-PC« trgov^o^^^ \™1LnnT^r	r
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638. 93 808, 37-338
jjtjjjjjjTOEtO POROČILO n XX. KOMGRESD RP SnV.lKTSUE ZVEZE
p STALINOVIMI NAPAKAMI JE TOGUATTI
JUGOSLAVIJE
Stalin!,akG 16 polreb!10 poprav'«, je dejal generalni tajnik HPI - Temeljna lizina*1 na)la. pa i0 bda’ da ie verjel v skoraj obupno perspektivo antante 'a ma družbe,li,Iia sistemoma Za KPI predvideva Togliatti v bo ec demokracije, več hrabrosti in okretnosti in več svobode v diskusijah
Poštni tek^i 7ačun Zainfrf*.™'	TS(!	?*« ’ vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din.
LmbUanf štrnanev?^ 9	*	\TrS 'i?374 ZA FLHJ' A^ncija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije
juoijana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 - lzdaia Založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst
NAVEDEL tiidi obsodbo kp
?«■?! zasedal CePrav je že ff; ^0IruinističnCen*ra*ni komi-
3*. na e Partije Ita-
suM,tl P°ročii„m ie imel T°-vj komunist;? 0 20' kongre-*Vte.Ke partiJe So-objav?-. njegivo po-“>šli števni- šale v ju-F°^a aae «Unita». J
kaKt°e-
vseIPOgled ie l°r!*11<J dobl1 sko?i p°udarii ^ogllatU pred->kega , Vaznost mo-
vegaaVilno <>oenungri?sa' ki ie
ka l svetu» 2 . ar le no-
nih *d -Staja -istem Pa dejal’ al ,dtžav, k-Snta» sociallstič-
k 20 kanif i® a la sploš-
Jfo je 3apitalizma».
med0?1 Je ni “.česčenju 0-
k«stlueim	dejal
%!ieni mislec vUk • marJ takš». le vla,_ . njegovih
H7““ enotnos?C doseSel ie ni lasnosii ^°b°ke ana-To n110^ ne ‘raZ ganja- ki ba J9 ne bomi^?iei° doseči. * >	da ie tre-
*- ’	ie	o*	i	JC	11	c_
fesfiičn?UliraI -l" -"apij'aI
stvar,lnki
lV?al4
Sftie,L
ln v njegovem
kot ‘n dok P.reJeti kot »a v ar, ki d?ko?cn°
go».u Vsakem n ,blla
S JPiaih P ,?du'. v nie'
stvar,
• Vsakem‘ 1 ,bila pravilni*? Pogledu.
Nwtera 8 pV? naiti stališča, so „ vanjll Pazljivejšem ‘a tipPravilnaK • da Med lna» prejemliiva
^‘i-Popoln stališ/, In ne. tud;
limi, ne-
M *.?Wi je £esP.rejemljivi-
Siiamdiie 'j^00, komunistič-»C* ieiai I *ie-
•Ce L*pvitj"",;_*1 !° je tre-
ill napaka d? /e bila ta ■' i« 7aviti i -10 Je i-re' SlbU? sovjet^/6,-,dodal:
To-
"S?’ toSSetako izkustvo
tiKlie - StV° m biI°
^ !e\ *i je e?gliatti pouda-
i di, „ sproži??3 v borbi-lari).. Pridftv,, a Po Leninovi
ba za enotnost lahko spremeni svoje oblike in teren svojega razvoja. «Tega ne smemo nikdar pozabiti. Ce se v že doseženi enotnosti napravijo koraki nazaj, če se ne uspe doseči široke enotnosti naprednih sil delavskega razreda in delavskih množic, potem napredovanje v socializem ne glede na njegovo pot, ne more napredovati*.
«To, kar smo dosegli v Italiji, je nadaljeval Togliatti, z uresničenjem enotnosti akcije, ki je med nami in socialistično stranko tako tesna, je velika stvar, toda zavedajmo se, da to še ni vse. Ni vse, ker so socialdemokratske množice, množice brez strank, vmesne skupine delavstva, ki še niso zainteresirane za to enotnost; poleg tega so široke katoliške delovne množice in srednji sloji, v katerih je ob čutek nujnosti globokih socialnih sprememb že zrel in proti katerim je vendarle treba voditi politiko, ki teži za uresničenjem nove in širše enotnosti*.
Togliatti je svoje poročilo zaključil s poudarjanjem, da mora biti v KPI več hrabrosti, več okretnosti, več svobode pri razpravljanju znanstvenih in političnih vprašanj, večja demokracija. «Pri tem pa, je dodal, se ne sme zmanjšati niti disciplina niti strnjenost, niti navdušenje za borbe, ki jih moramo voditi proti zunanjim sovražnikom in proti pokvarjencem, ki predstavljajo notranjo nevarnost za strnjenost naših vrst*.
po drugi svetovni vojni. V di- obema državama in sta go-plomatskih^ krogih ne izklju- vorila «v prijateljskem in
cujejo, da bo Japonska pristala na pcdpis mirovne pogodbe in vzpostavitev diplomatskih odnosov, prepustivši poznejšim pogajanjem ozemeljska vprašanja. Sovietska zveza ne misli zapustiti Kurdskih otokov, dokler bodo ZDA imele vojaška oporišča ha Japonskem.
Na podlagi členov, o katerih so se že sporazumeli, se Sovjetska zveza odpoveduje reparacijam. Pozneje se bosta obe državi pogajali za sporazum o ribolovu.
5>7*bii
V VnH CGr S>irk> - j
bt>rbc 0sek]Seben poudarek P^Ov; Je8a ,1 ^ko da so se
K».<cibLali-
*2cSr' Prest'ž in av-«V 'JJftfc hPav je tudi na: nasnrotni-
zvesti Le-
<laPaka ifIadaljbja Sta-
s j*£vu ■da
Panji . na‘
Nil l6r na g *n na(l samo
se je po-ni*d vodilne
-vr n	uda	samo
l	na^ln	nado-
0 © Tako vodstvo
KtN ° 50 1-------------
ki r>
l6 3^ ustvari-
<^,ki
Vhu 7«
'N/»Iti i k°dovati.
V*|k« lienj,?adalie dejal: 'i Po N1* VoilL Je bila pra‘ Nge °ini. rid toed vojno 1» P« z??e2ene so bi)e ? ConN bile age. toda do-i.2,Wbi?J»rd«. * draž-I Pje JPljalo n ■ sicer nuJ'
ti s° hi??gat>Vn?k Jlh zbi' tičijo ob b elementov,
N>.: “'.'M»0OEirBT;
se je
bdeloUfev an j e in .„„aelovanje vpra-
s-j eda >1Il1ivi(iI1p.artlie nado-
<e’ Nt aeVarnno.?lmi gklepi
Nle <l>sti j_ 30 P°vršno-
C Voj gpjalo lb napak. To
? i( > iti “ Pre.d vojno,
dv,5Pektfriel v v°ini'» «Sta-Vfik s‘iv0 v n«i.. _,
N?
3istv0dodai. d'a je V oc*,eh Stai?ravzaprav
foS:	‘h	“•
le dejal da-
ki je
feb dve‘‘u*?°,ro«ilu i«
!»i
^ a! 0 čomK?vski k6n-
«»>4^ o mnih vpra‘ r"’ kl
tr ok ‘ek&Nato se
kfeskibhirae1 ln po1’ je T°-
?,e! f5v* vPraf	0	so-
Ni'dab®V®1	ki	jih
k	n	.	Pskovslri	Lr^«
Gronchi na sedalu OZN
NEW YORK, 14. — Predsednik italijanske republike Gio-vanni Gronchi je obiskal danes OZN, kjer je imel tudi priložnostni nagovor, v katerem je poudaril važnost vloge Združenih narodov pri prizadevanju za utrditev miru V svetu.
Jutri se bo Gronchi vrnil v Rim.
Sestanek med kraljema Jordana in Iraka
AMAN, 14.	— Jordanski
kralj Husein in iraški kralj Feisal sta se danes sestala v nekem kraju na meji med
bratskem duhu* o vprašanjih, ki se tičejo obeh držav, in o vprašanjih, ki se tičejo arabskega sveta na splošno.
Kralj Husein pa' je še prej sprejel bivšega britanskega poslanika v Amanu Kirkbri-dea, ki je sinoči prišel v Aman in je za kralja prinesel Edenovo pismo. Sprejel ga je tudi ministrski' predsednik Rifaj.
BONN, 14. — Švica bo dobila v kratkem sedem ton ameriške težke vode. Kot je znano, je ameriška atomska komisija sporočila, da bodo ZDA prodajale težko vodo Angliji, Franciji, Indiji, Avstraliji,^ Italiji in Švici, da bi te države^ lahko uresničile svoje programe uporabe nuklearne energije v miroljub-
Delegacija FLRJ za Bierutov pogreb
BEOGRAD, 14. — Nocoj je odpotovala iz Beograda v Varšavo delegacija jugoslovanska vlade, ki bo prisostvovala po-grebu bivšega predsednika poljske republike in prvega sekretarja Združene delavske stranke Poljske Boleslava Bie* ruta. Delegacijo vodi podpredsednik zveznega izvršnega sveta sekretar Vukmanovič-Tempo.
Danes so poljskemu poslaniku v Beogradu Grochulskemu izrazili sožalje zastopnik pred* sednika republike, zvezne skupscine, zveznega izvršnega sveta, državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič in druge ugledne jugoslovanske osebnosti.
Dva brezposelna nbita v Barletti
med nastopom policije proti demonstrantom
Malenkov odpotoval iz Moskve v London
MOSKVA, 14. — Georgij Ma-Jenkov je danes zjutraj z letalom odpotoval iz Moskve na obisk v Veliko Britanijo na celu delegacije sovjetskih strokovnjakov za električno energijo. Delegacija se je popoldne ustavila v vzhodnem Berlinu, kjer jo je popoldne sprejel Gro*ewohl.
V Londonu krožijo govorice, da ima Malenkov s seboj osebno Bulganinovo poslanico za Edena. Kakor je znano, bo Malenkov med svojim tritedenskim bivanjem v Veliki Britaniji imel gotovo razgovo-re z Edenom in z zunanjim ministrom Lloydom, čeprav ne_ namene. ZDA prodajajo i ni bilo do sedaj objavljeno težko vodo po 28 dolarjev za nobeno uradno sporočilo o funt.	1	tem.
Razgreta diskusija v poslanski zbornici o novih krvavih dogodkih - Zaupnica Segni-jevi vladi s ponovno pomočjo levice - Danes razpravljanje o volilni pravici v Trstu
RIM, 14- Segnijeva vlada je danes zahtevala in tudi dobila zaupnico v poslanski zbornici. Se enkrat ji je večino omogočila levica, katere poslanci sb pred glasovanjem zapustili dvorano, tako da je bila skrajna	desnica osam-
ljena v glasovanju proti vladi. Predstavnik predsedstva vlade je sicer kasneje poskušal zmanjšati pomen tega dejstva, ko je dokazoval, da bi vlada tudi proti glasovom levice dobila	večino, in de-
jal, da je socialistična in komunistična abstinenca »odvečna in ne zahtevana manife' stacija*. Vendar je očitno, kje uživa Segnijeva vlada večjo podporo.
Vlada je postavila vprašanje zaupnice	ob glasovanju
o čl. 32 parlamentarnega volilnega zagona, ki določa tako imenovani	«povečani ko-
ličnik« pri razdeljevanju mandatov — sistem, ki daje prednost večjim strankam pred manjšimi. Dejanski o-škodo-vanci so manjši demo-kristjanski zavezniki, ki pa so glasovali za zaupnico vladi in torej za ((povečani količnik*. Do glasovanja je prišlo po proceduralni debati med monarhistom Covellijem in predsednikom poslanske
Bevan obsoja sisteme kolonializma in zahteva obnovitev pogajanj o Cipru
Eden brani politiko vlade - Ameriška vlada Je omilila svoje prvotne izjave - Pogoji grške vlade za obnovitev pogajanj
pogajanj med SZ in Japonsko
LONDON, 14. — Zvedelo se je, da je bil med sovjetskimi in_japonskimi predstavniki dosežen sporazum o sestih členih mirovne pogodbe med obema državama, za katero -e pogajajo. Izvedenci obeh držav so začeli sestavljati dokončno besedilo teh točk ter uvoda in zaključkov pogodbe.
Sporazum ni bil še dosežen o treh členih, od katerih se najvažnejši tiče povratka Ku-rilskih otokov Japonski, ki jih je Sovjetska zveza zasedla
LONDON, 14. — V spodnji zbornici se je danes začela pričakovana debata o dogodkih na Cipru. Dvorana je bila polna poslancev in ozračje je bilo zelo napeto. Tudi tribune za diplomate so bile vse zasedene.
Prvi je govoril voditelj laburistične levice Aneurin Bevan, ki je razčlenil resolucijo svoje stranke, ki graja vlado zaradi prekinitve pogajanj na Cipru. Bevan je dejal, da mora spodnja zbornica branit: interese in pravice kolonialnih narodov in da so bile te pravice poteptane s skoraj nepreklicno odločitvijo o deportaciji Makariosa, še preden 'e parlament lahko razprav ljal o položaju na Cipru. «Vla da, je nadaljeval Bevan, n imela nobenega opravičljivega vzroka za deportacijo Makariosa pred razpravo v zborni ci. Razen tega bi se ciprskim zahtevam lahko ugodilo v o kviru zahodnega zave-ništv« ker sta Turčija in Grčija obe članici NATO. Smešno ie, izjavljati, je nadaljeval Bevan, kakor je napravila vlada, da je nemogoče razgovarjti se z ljudmi, ki pozivajo na nasilje; Dovolj je omeniti pogajanja, ki so od časa do časa vodila glede Irske, glede Zla-
Republikanci dajejo
prednost Eisenhowerju
Ogromna večina za Eisenhov/erja na pripravljalnih volitvah v državi New Hampshire - Eisenhower podpira Nixona - Neodločnost vlade v rasnem vprašanju
ter
ol Y — J0
stede nove-“krepnve so-
“ -
svJStlcnim in ■v v ' 9 »'=. ki ter P°-rtl^»n“vietskiS° Jlh UIes'
V* kibiiru :Zvezi- t-lle-!ct(3i,5P Itali;-6 deJaI. da
PaJita g ede a‘ Jjja poti « Gli»ie°stane ne‘ Sr tla s0ci Parlamen-s° ki 2em pa ie
»Cia P*umstl ,le4a
^ Italijan-K>,“Jemo mož-S,N> ‘ »trio parlamenta S ,ist0ožnost Prozah,
&fcŠWX*S =
'.(»N penu m
3« ° *ogočldVsem v* aV!,pQttioč£ priti ““ “”h”
'“H v * klčni 7-rst’ naSa
It?	T	razviia
•v-tjih u del^ ■ de'a. - “c ' ž«°Ve koSiV?ih mn°-
VG Vm n°Vem m,neniu j.Sa Ivanje rK,loZaJu tt/b«at.2reda i n°tnosti
CtaV)a d*lavlkiČapred-
* hni« 1,1 mno-°in°. da bor-
WASHINGTON. 14. — Danes so bile izvedene prve pripravljalne volitve v letošnjem ameriškem volilnem letu. V držav- New Hampshire so demokratični in republikanski volivci glasovali o svojih kandidatih za predsedniške volitve.
Med republikanci je bilo opaziti soglasno podporo Ei-senhovverju- 53-551 republikanskih volivcev r-e je izreklo za Eisenhovverjevo kandidaturo, medtem ko so ostali — znani voditelji republikanske desnice senator VVilliam Knovvland, predsednik vrhovnega sodišča Earl Warren in republikanski senator iz New Hampshira Styles Bridges — dobili skupno samo 431 gla-eov.
Presenečenje pa pomeni veliko število glasov, ki jih je dobil Nixon kot podpredsedniški kandidat. Glasov za Ni-xona je bilo 21.157, medtem ko so ostali kandidati dobili skupaj samo 4478 glasov.
Med demokrati je zmagal z veliko večino senator Estes Kelauver, ki je dobil skoraj 20.000 glasov. Značilno pa je, da je Adlai Stevenson, ki se je odpovedal udeležbi na pripravljalnih volitvah, kljuh temu dobil več kot 3000 glasov-
Sam Eisenhower pa je med svojo današnjo tiskovno konferenco dejal, da bi bil zelo vesel, ko bi bil Hichard Ni-xon ponovno kandidat za podpredsednika. Ločitev 6d Nixona bi bila kot ločitev od najboljšega brata, je dejal Eisenhower.
Eisenhovver je med tiskovno konferenco obravnaval tudi vprašanja v zvezi z rasnim razločevanjem in pozval vse državljane ZDA k zmernosti, da bi se preprečilo vs_ako pretiravanje. Izključil pa je, da bi vlada s prisilnimi sred-
stvi uresničevala sklep vrhovnega sodišča iz leta 1954, po katerem je rasna ločitev v javnih šolah protizakonita.
Eisenhovver o Cipru
WASHINGTON. 14- — Med svojo današnjo tiskovno konferenco je predsednik Eisenhovver mect drugim dejal, da so interesi ZDA v nevarnosti na Srednjem vzhodu in da zaradi tega ZDA vnaprej ne izključujejo nobenega sredstva za rešitev lzraelsko-arab-s'ke krize. Ameriška vlada nikoli ni zavrnila možnosti morebitne dobave orožja Izraelu, vendar poskuša najti boljšo rešitev. Poziv Združenim narodom in izvedba tristranske izjave iz maja 1950 sta med možnostmi ,ki jih proučujejo, je dejal predsednik. Na neko vprašanje je dodal, da se še ni pojavila potreba, da bi poverili kongresu proučevanje nastalega položaja-
Eisenhovver je tudi dejal, da so ZDA pripravljene nuditi svoje usluge prijateljem in zaveznikom (Angliji in Grčiji) za rešitev ciprskega vprašanja, da pa mora biti vprašanje rešeno neposredno med obema zainteresiranima državama.
Medtem poročajo iz Saigo-na, da je državni tajnik Fo-ster Dulles prispel tja iz Bangkoka. Pred odhodom iz Bangkoka je Dulles izjavil, da bodo ZDA še nadalje dajale gospodarsko pomoč Siamu ,da se bo lahko upiral ((komunističnemu gospodarskemu prodiranju*.
V Saigonu je Dullesa sprejel vietnamski zunanji minister Vu Van Mau. V svoji izjavi ob prihodu je Dulles še posebej pohvalil ministrskega predsednika Diema.
te obale in Indije, ko so tamkajšnji nacionalistični voditelji bili v zaporu. Ne sme se pozabiti, da tisti, ki jih imajo Angleži za teroriste, veljajo za patriote v očeh svojih sodržavljanov*.
((Anglija,_ je dejal nato Bevan, je doživela novo ponižanje od Washingtona. Simpatiziram z vlado in poudariti moram	to, kar	ministrski
predsednik ne more sam izjaviti. Večji del naših težav ie na Srednjem vzhodu, na področju, ki je bogato na pe-♦ voleju. Sovjetska zveza je ra. zumela, da je prost dostop do Petroleja na Vzhodu absolutno potreben zahodnemu svetu. ZDa bi morale razumeti, da je ta dostop potreben Veliki Britaniji nič* manj kakor njim, in	ameriške	družbe ne
bi smele ravnati na Srednjem vzhodu proti britanskim interesom.	Ameriška	vlada bi
morala vztrajati proti pritiskom petrolejskih družb, kakor bi moiala vztrajati proti spletkam	kitajskih	nacionali-
stov na hodnikih kongresa. V interesu vsega sveta jc da na Srednjem vzhodu vlada sporazum med Anglijo in ZDA. Živo želimo, da se prost dostop do petroleja na Srednjem vzhodu ohrani, toda z modernimi sistemi in ne s starimi sistemi kolonializma*.
Govoril je zatem ministrski predsednik Eden. Dejal je, da vlada ni mogla prej obvestiti »podnje zbornice o ukrepih, ki jih je pozneje sprejela glede Makariosa, in je poudarjal mednarodni pomen ciprskega vprašanja, o katerem se je pc njegovem mnenju do sedaj premalo govorilo. ((Potrebno je je dejal Eden, upoštevati strateško važnost Cipra za o-Irambo turškega ozemlja. Anglija je razen tega na Cipru na podlagi sporazuma podpisanega s Turčijo v prejšnjem stoletju po krimski vojni*.
Eden je zatem dejal, da so bile po zadnji vojni edine teritorialne zahteve Grčije po Dodekaneških otokih. Zatem je dejal Eden, da je Makarios ves čas pogajanj odklanjal iz. javo, s katero bi obsodil nasilna dejanja in da je med pogajanji načenjal vedno nova vprašanja. Dalje je Eden dejal, da je britanska vlada stalno obveščala grško, turško in ameriško vlado o pogajanjih, ter je izrekel priznanje sodelovanju ameriškega konzula na Cipru.
Poudaril je nato, da je nujno potrebno najti rešitev za Ciper in zajamčiti vsem’ skupnostim na otoku, da izrečejo svoje mnenje o bodoči in e-ventualni ustavi na otoku.
Eden je tudi dejal, da »ne bo dal ukaza, naj bi takoj pripeljali Makariosa znova na Ciper, da bi ga spravili pred sodišče na podlagi obtožb, ki jih je proti njemu izrekel ciprski guverner Harding*.
Na koncu je Eden poudaril strateško važnost Cipra in dejal; «Sčititi moramo naše strateške interese. Nemogoče nam je izpolniti obveznosti, ki smo jih sprejeli v NATO, s tristransko izjavo 1950 in z bagdadskim paktom, če ni Ciper svobodna in gotova baza. Ciper predstavlja z druge strani bazo za zaščito britanskih interesov na Srednjem vzhodu in predvsem za petrolejske interese. Vse to ni nobena oblika imperializma*.
Spodnja zbornica je po zaključku debate zavrnila laburistično resolucijo, ki graja politiko vlade, in je s tem odobrila vladno politiko, kakor je bilo že pričakovati.
LONDON, 14- — Ameriški poslanik v Londonu VVinth-rop Aldr.ch se je danes raz-govarjal z ministrom v Fo-
reign Officeu Nuttingom. Razgovor je trajal eno uro in ka-’ kor potrjuje Foreign Office, je bil poj-večen stališču, ki so ga ZDA zavzele do ciprskega vprašanja. V diplomatskih krogih so mnenja, da je Nut-ting izrekel Aldrichu nezadovoljstvo svoje vlade zaradi včerajšnjega ko; aka ameriškega poslani'- y Atenah. Predstavnik Foreign Officea je pozneje izjavil, da mu ni nič znanega o kakem ameriškem načrtu za rešitev ciprskega vprašanja. Dejal je, da je ameriški konzul v Nikoziji imel »koristne« stike s predstavniki ciprskega ljudstva v času pogajanj med britanskimi oblastmi in Maka-riosom, dodal pa je, da ne ve nič o takih stikih v času po prekinitvi pogajanj.
V zvezi z izjavo, ki jo je sinoči objavil v VVashingtonu ameriški državni departma, je predstavnik izjavil, da nima londonska vlada nobene kritike proti njej. Predstavnik je dejal, da mora ta izjava, ki sporoča, da so ZDA pripravljene prispevati «s svojimi prijatelji« k rešitvi ciprskega spora, veljati kot nadomes-tilo za prejšnji korak, ki ga je ameriški poslanik v Atenah napravil pri grški vladi.
Izjavo, ki jo :e predstavnik omenil, je objavilo sinoči a-meriško državno tajništvo za zunanje zadeve in v njej pravi, da je ameriška vlada ((pripravljena pomagati svojim prijateljem, da pride do pravične rešitve ciprskega vprašanja*. Ta izjava je bila očitno podana zaradi ' angleške kritike proti izjavi ameriškega poslaništva v Atenah. Predstavnik državnega tajništva Lincoln White ie izjavil med drugim, da se ZDA niso postavile ne na eno ne na drugo stran v sporu zaradi Cipra, čeprav je skupina 18 senatorjev zahtevala od vlade, naj pozove Anglijo, da pristane na koncesije ciprskemu prebivalstvu, da bo lahko samo odločajo o bodoči ureditvi na otoku.
Grška vlada je izrekla zadovoljstvo nad izjavo ameriškega državnega tajništva. Kakor je znano, je v izjavi, ki jo je ameriško poslaništvo v Atenah objavilo po razgovoru z grškim zunanjim ministrom, rečeno med drugim, da je ameriški poslanik ((izkoristil priložnost, da izrazi simpatijo in zanimanje ameriške vlade in ameriškega ljudstva glede nedavnih dogodkov na Cipru*. Izjava državnega departmaja pa je poudarjala, da ameriški vladi ni bilo nič znanega o sklepu za deportacijo Makariosa. Dalje je rečeno, da je ((poslanik Cannon izjavil, da je zlasti sprejel na znanje dostojanstvo in sposobnost, s katerima je grška vlada obravnavala to vprašanje*
Predstavnik grške vlade pa je danes poudaril, da je edini način, da se na Cipru u-stvari mirnejše ozračje, ta, da se dovoli splošna amnestija, kar bi pomenilo tudi povratek nadškofa Makariosa. To je predstavnik izjavil v zvezi z izjavami ameriškega poslanika, da bi bilo treba na Cipru najprej ustvariti ozračje, v katerem bo mogoče mirno nadaljevati pogajanja.
Danes zjutraj objavljajo vsi atenski listi poročilo o včerajšnjem koraku ameriškega poslanika. Opozicijska glasila pa poudarjajo v svojih u-vodnikih, da «še nič ne dokazuje, da so ZDA dejansko opustile svojo politiko ravnotežja med žrtvami in krivci*.
Ljst «Elefteria», ki izraža običajno stališče predsednika liberalne stranke, poudarja tri pogoje za obnovitev pogajanj; j. povratek Makariosa na Ciper, 2. britanska izjava, ki naj brezpogojno prizna ciprskemu ljudstvu pravico do samoodločanja. 3. v prehodni dobi nai se dovoli avtonomna vlada.
Vladni tisk pa izjavlja, da »ameriška pojasnila razčiščujejo moralno ozračje, ki obkroža ciprske zahteve, in o-mejujejo področje manevriranja za spletke Fireign Officea*. List «Vima» tudi z zadovoljstvom poudarja ameriško posredovanje. »Toda naj se • nam dovoli poudariti, dodaja list, da se ciprsko vprašanje ne da z nasveti spraviti na pot rešitve.*
Medtem je nadškof Makarios skupno z ostalimi tremi deportiranci prispel- danes zjutraj z britansko vojno ladjo «Loch Fada* v Mahe.
Na Cipru se nadaljuje splošna protestna stavka. V Famagusti je policija včeraj začela zapisovati trgovce, ki sodelujejo v stavki. Danes pa so na otoku proglasili policijsko uro zaradi atentata ki je bil izvršen v Nikoziji' proti nekemu poročniku angleške polilije. Poročnik je bil ubit, en policist in en civilist pa sta bila ranjena.
— .............................
zbornice Leonom (ki s-e mu je danes rodil sinček), niso se ga pa udeležili, kot omenjeno, poslanci levice. Tako se je glasovanja vzdržal edino poslanec Villabruna, bivši tajnik liberalne stranke, ki je zdaj pristopil k radikalom.
Izid glasovanja je bil naslednji: navzočih in glasujočih 328, vzdržanih 1, za zaupnico 280. proti zaupnici 47. Glasovanje je bilo poimensko. Proti zaupnici so glasovali samo poslanci MSI in PNM.
Do daljše diskusije je prišlo tudi glede čl. 33, ki omejuje na pravico do razdeljevanja glasov stranke, ki dosežejo vsaj 500.000 glasov, če niso že zdaj zastopana v parlamentu.
Zaradi teh diskusij — zlasti zaradi proceduralne diskusije o glasovanju o zaupnici, ki jo je sprožila in z velikim zaletom vodila desnica — se je odobritev parlamentarnega volilnega zakona, ki so jo pričakovali že za danes, zavlekla. Jutri pride na vrsto razpravljanje o pravici Tržačanov, da izvolijo svoje predstavnike v parlament, že vloženim spre-minjevalnim predlogom v tem smislu, katerih avtorji so poslanci Pajetta (KPI), Luzzat-to (PSI), Colognatti (MSI) in Ceccherini (PSDI), se je danes pridružil še eden, ki sta ga podpisala demokristjana Dominedo in Bettiol. Sodijo, da je to pripisati vztrajnim zahtevam tržaške demokrist-janske federacije, čeprav ne sodijo, da bi se .s tem kakorkoli spremenilo stališče demo-kristjanskega vodstva, ki nasprotuje raztegnitvi političnega volilnega zakona na Trst.
Ozračje med današnjimi diskusijami na Montecitoriu je bilo že tako precej razgreto. Se bolj pa se je razgrelo, kP. s0 Ppslanci levice postavili nekaj nujnih vprašanj notranjemu ministru Tambroni-ju v zvezi z današnjimi dogodki v Barletti. Takrat je bilo ozračje v dvorani res dokaj vroče in pogosto so se slišali vzkliki:	((Morilci!* O
dogodkih v Barletti so diskutirali tudi v senatu,
■ Danes predpoldne je namreč prišlo v' Barletti do nastopu Pa-LcijC	’	us.iU.n-
straciji brezposelnih kmečkih delavcev, pri čemer sta bila dva mrtva, več pa ranjenih. Po uradnem poročilu je bilo ranjenih šest demonstrantov in devet policajev na čelu s komisarjem dr. Donatonom, 28-letni težak Giuseppe Di Gorato in 49-letni Giuseppe Spa-daro pa sta umrla kmalu po prevozu v bolnišnico. Med demonstranti so bili ranjeni 18-letni Nicola Piazzolila, 5I-let-na Filomena Di Vaccari, 18-letni Emanuele D'Oronzo, 16-letni Leonardo Mastropasqua, 21-letni Antonio Lamacchia in 21-letni Giuseppe Lojodice.
Po uradnem poročilu se je predpoldne zbralo okrog 3000 brezposelnih pred sedežem papeške podporne komisije. Krajevni upravitelj don France-sco Francia je poklical policijo, ki je kmalu nato do-bila ojačenje iz Andrie. Sprva »e je policija morala umakniti
bila ubita dva demonstranta.
Kmalu nato so po nalogu župana začeli deliti posebno pomoč brezposelnim
' A. P.
Pline za sestanek
LONDON, 14. — Predstavniki ZDA, Velike Britanije, Francije in Kanade so se sestali včeraj v Londonu, da bi koordinirali zahodne načrte pred začetkom novega nasedanja pododbora OZN za razorožitev, Pododbor se bo sestal verjetno v ponedeljek v Londonu; poleg omenjenih držav je v njem zastopana tudi ZSSR.
Posebni svetovalec predsed-
nika Eisenhowerja za vprašanja razorožitve Harold Stas-sen, ki je v Londonu že od ponedeljka, se je sestal z britanskim državnim ministrom Nuttingom, s francoskim pred. stavnikom Julesom Mochom in s kanadskim visokim komisarjem Normanom Robertsonom. Razpravljali so o novih angleških in francoskih predlogih o razorožitvi, ki so bili odobreni konec prejšnjega tedna v razgovorih med britanskim ministrskim predsednikom Edenom in predsednikom francoske vlade Moi-letom.
ATENE. 14. — Uradno javljajo, da bosta kralj Pavel in kraljica Friderika uradno obiskala 5. junija Francijo.
ZASEDANJE' ZVEZNE SKUPŠČINE FLRJ
Družbeni načrt za 1.1956 predvideva dvig standarda
Industrijska proizvodnja se bo povišala za povprečno štiri odstotke, kmetijska pa za šest odstotkov
v bližnjo barako, njen kamion pa so demonstranti zažgali. Končno so policaji začeli streljati v množico, pri čemer sta
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 14.	—	'Zvezna
ljudska skupščina bo 23- t. m. začela z razpravljanjem o družbenem načrtu za leta 1956. Osnovna naloga načrta je, kot smo že poudarili, stabilizacija notranjega tržišča s postopnim izboljšanjem standarda, zlasti v mestih in industrijskih središčih. Zato predvideva načrt povečanje industrijske in kmetijske proizvodnje, povečanje blagovnih skladov za široko potrošnjo in vrsto ukrepov za vskladi-tev ponudbe in povpraševanja. Načrt predvideva povprečno 4 odst. povečanje industrijske proizvodnje s povprečno večjo proizvodnjo bir.ga z.^ široko uporabo. Tako bo industrija papirja povečala proizvodnjo za 32 odst., elektroindustrija za 22. črna metalurgija za 21, industrija nekovin za 2o odst.
S predpostavko, da bo letina normalna, predvideva načrt 6-odstotno povečanje kmetijske proizvodnje v primerjavi s povprečnim pridelkom v letih 1953-55. K povečanju proizvodnje bo prispevala večja uporaba gnojil, kvalitetnega semena, večja mehanizacija in drugi ukrepi. V letu 1956 bo investiranih v kmetijstvu okrog 55 milijard din. Za skupne investicije bo v tem letu porabljenih 346 milijard, to je za 17,7 odst. manj kot lansko leto. Predvsem pa se bo menjala struktura investicij v korist kmetijstva, prometa, mehanizacije gradbeništva in rekonstrukcije naprav, zlasti v predelovalni industriji. Nove .r-vesticije bodo izvršene samo v energetskem gospodarstvu in v modernizaciji opreme predelovalne industrije.
Nov razgovor Mollet-Eden prve dni aprila v Parizu
V prometu z inozemstvo-m predvideva načrt 17-ods'totno povečanje izvoza industrijskega blaga, zlasti izdelkov bakra, aluminija, valjanih , izdelkov črne metalurgije, kemičnih izdelkov, naftnih derivatov itd. Glede uvoza predvideva načrt povečan uvoz surovin za predelovalno industrijo, za kmetijstvo, medtem ko bo uvoz za potrebe ključne industrije zmanjšan Predvideva se med drugim precejšen izdatek za uvoz hrane -- okrog 47 milijard — m okrog 10 milijard za uvoz blaga široke potrošnje.
Molletove izjave o vladni politiki v AlZiru - Maroški sultan povabljen v Madrid
KAIRO, 14. Francoski zunanji minister Christian Pi-neau je danes prišel z letalom iz Novega Delhija v Kairo. Zjutraj je Pineau imel enourni razgovor z egiptov-skim ^zunanjim ministrom Favzijem, ki ga je sprejel na letališču. Pozneje pa je imel dolg razgovor z Naserjem. Po razgovoru je Pineau izjavil, da je imel z Naserjem zelo zanimiv in odkrit razgovor in da bosta razgovore nadaljevala popoldne.
PARIZ, 14. — V poučenih krogih izjavljajo, da pričakujejo prihod britanskega zunanjega ministra Edena v Pariz prve dni prihodnjega meseca. Eden se bo sestal z Mol-letom po obisku Malenkova v Londonu in pred obiskom Bulganina in Hruščeva. Ta dva bosta na obisku v Londonu od 18. do 27. aprila. Ker pride Malenkov v London jutri in bo ostal v Veliki Britaniji okoli 15 dni, predvidevajo, da bo Eden prišel v Pariz prve dm aprila.
Francoska vlada je imela zjutraj triurno sejo. Predstavnik vlade je pozneje izjavil, da Moliet ni podal nobenega posebnega poročila o svojem sestanku z Edenom in da niso nič sklenili o morebitni Molletovi izjavi v narodni skupščini v zvezi s temi razgovori.
Dodal je nato, da so na seji govorili o poročilu, ki ga je podal tajnik v zunanjem ministrstvu Maurice Faure o Srednjem vzhodu. Niso pa govorili o današnjem obisku francoskega zunanjega ministra pri Naserju. Prav tako niso govorili o alžirskem Vprašanju.
Predstavnik je nato dodal, da obstaja «dobro upanje za skupno francosko-tunizijsko izjavo*. Zatem je sporočil, da bodo na podlagi podatkov ministra za gospodarske in finančne zadeve Ramadiera znašali civilni izdatki v leto.i
de frankov, redni vojaški izdatki (brez izrednih za Alžir) pa bodo znašali 925 milijard.
Moliet je dane? govoril o Alžiru na kosilu, ki so mu ga priredili ravnatelji francoskih podeželskih listov. Izjavil je med drugim: «Alžir ni francoska pokrajina kakor druge, ker tam živi 8 milijonov muslimanov. z druge strani pa Alžir ne more biti muslimanska država, ker tam živi tudi milijon prebivalcev z metropolitanskega ozemlja, ki so tisti, ki so napravili modern: Alžir.« Dodal je nato, da je sicer res, da je treba zajamčiti varnoet Alžira, toda ničesar ne bo mogoče rešiti brez političnih, tehničnih in socialnih reform. »Demokratizirali bomo Alžir, samo če bomo močni in odločni, je dejal Moliet, ki je pripomnil; »Toda ohranili bomo Alžir. samo če bomo prenehali biti konservativni.«
Zatem je Moliet izjavil, da bodo moč vojske v Alžiru znatno povečali s temeljito reformo njene strukture in z uporabljanjem bolj primerne-Sa materiala. Število voja-štva v Alžiru bodo znatno zvišali.
«Na podlagi posebnih pooblastil, je nadaljeval Moliet, bodo takoj sprejeti ukrepi za zvišanje mezd, za izvedbo a-grarne reforme in za začetek velikega programa manjših del, ki naj zaposlijo brezposelne. Za ta socialni pro'
njem proračunu 2703 milijar- gram in tudi za kritje voja-
ških izdatkov v Alžiru se bodo zahtevali od vseh Francozov znatni finančni napori*
«Na političnem področju priznavamo in spoštujemo alžirsko osebnost. Dokončni statut Alžira bo izšel iz svobodnih razgovorov s predstavniki, ki jih bo izvolilo alžirsko prebivalstvo.«
V zadnjih 24 urah pa je bilo v Alžiru 128 mrtvih, ki so padli povečini v spopadih na področju Aures.
V Rabatu se medtem nada-Jjujejo pogajanja glede prenosa upravne oblasti in glede ustanovitve maroške vojske. Ministrski predsednik Si Bek-kar je sporočil, da bo edini maroški general Mohamed Kittani odpoklican iz francoske vojske, da prevzame mesto načelnika glavnega štaba novih
Stambolič o delu ZKJ med mladino
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 14. —V nadaljevanju zasedanja šestega plenuma CK ZKJ je član izvršnega komiteja Eetar Stambolič govoril o vprašanju vzgoje mladine in vlogi Zveze komunistov. Stambolič je poudaril y svojem referatu, da mladina Jugoslavije sodeluje v raznih društvih, med njimi v največji mladinski organizaciji, Zvezi ljudske mladine Jugoslavije, ki šteje 1,175.000 članov. Organizaciji se je posrečilo razviti široko delavnost ^ na kuiturno-pio-svetnem, športnem in družbenem življenju, organizirala je številne mladinske univerze, debatne klube, marksistične in literarne krožke in drugo. Me«l slabostmi v delu te organizacije je referent poudaril zanemarjenje političnega in ideološkega dela. K temu so pri-spevala tudi pojmovanja posameznih voditeljev ZKJ ,a Ljudske mladine, da poleg SZDLJ in sindikalnih organizacij mladinski organizaciji ni treba razvijati politične delavnosti. Stambolič je poudaril potrebo, da se na najr«. dikalnejši način premaga kon-servativizem komunistov v odnosu do pritegovanja mladine v organizacije delavskega samoupravljanja in izvolitve mladih v vodilne organe ZKJ in drugih organizacij
Ko je govoril o značilni udeležbi mlade generacije, je referent poudaril nekatere pozitivne in negativne tendence, Ugotovil je, da je ogromna večina mladine sprejela smer socialističnega razvoja države, ker v tem vidi jamstvo za svojo bodočnost in uresničenje svojih življenjskih teženj. Mladina je neštetokrat dokazala socialistični patriotizem. Mladina kaže zanimanje za sodobno družbeno življenje ter za znanost, literaturo, film, gledališče in šport. Toda v delu mladine se še ni razvil čut dolžnosti in družbene odgovornosti, tako da še vedno ne razume težav, s katerimi se Jugoslavija bori. Opažajo se tudi pojavi apolitičnosti :» nezainteresiranosti posamezn-kov za sodobno družbeno dogajanje, zlasti tam, kjer mladinska organizacija zanemarja politično delo. Pri delu
sil. Predvidevajo1 tu^moTe- l^nZavdno1' inteftkt/ai'‘7, bitni odpoklic vseh maroških kra,,,:P ,	° pojmuje demo-
častnikov v francoski vojski. I	ne	svoboščine,
V washingtonskih diplomat* skih krogih pa izjavljajo, da
bo maroški sultan Ben Jusef verjetno uradno obiskal Madrid takoj po obisku španskega zunanjega ministra v Wa-shingtonu. Španska vlada je namreč povabila sultana, naj obišče Madrid, da se začnejo pogajanja o ureditvi položaja španskega Maroka. Bivši poveljnik maroških upornikov proti Francozom in Spancem pred 30 leti Abdel Krim pa je objavil v egiptovskem tisku izjavo, v kateri poziva maroške upornike, naj ne popustijo pred «sladkimi obljubami*. Abdel Krim ima sedaj 74 let in je pozval Marokan-ce, naj »nadaljujejo svojo borbo, dokler ne bo zadnji francoski vojak zapus-til o-zemlja njihove domovine*.
Včeraj in danes so se nadaljevala tudi francosko-tu-nizijska pogajanj« v Parizu.
se pojavlja y milejši ali ostrejsi obliki razbrzdanost, posnemanju tujih vzgledov včasih pa tudi anarhistična nagnjenja. V zvezi s tem je Stambolič opozoril na škod-Ijive vplive slabih knjig, tiska, filma ter tujih navad in običajev, in na potrebo stalne ;n organizirane borbe komunistov proti tem vplivom, vzgoja mladine mora biti v stalnem prizadevanju za postopno izoblikovanje socialistične osebnosti novega človeka, ki bo znal ločiti stvarno novo in napredno od tega, kar je preživelo in zaostalo. Ce bodo komunisti in drugi družbeni činitelji, ki vplivajo na vzgojo mladine, delovali v skladu s socialističnim duhom, tedaj je gotovo, da bo mladina navdušeno in z uspehom prispevala svoj delež v zgrad-nji socializma v Jugoslaviji, je poudaril Stambolič
B. B,
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
15. marca l*1
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 6.7, najnižja 0,8. ob 17. uri 6,4, zračni tlak 1011,3. veter 10 km na ura, vlaga 68 odst., nebo 9 desetin pooblačeno. mor ie razburkano, temperatura morja 5,7,
Danes, ČETRTEK »•**"*
Longin.
Sonce vzide ob 6.19 in 18.11. Dolžina dneva ■ 21io. vzide Ob 7.13 in zatone ® Jutri, PETEK 16. ■*«, Hiiarii in T.. muč..
V BORBI ZA IZBOLJŠANJE MEZDNIH PREJEMKOV
VSI TRŽAŠKI KOVINARJI stopijo danes popoldne v stavko
Popoldne ob 14.30 na Trgu Sv. Jakoba, ob, 17. uri pa v Miljah enotno zborovanje tržaških oz. miljskih kovinarjev
Dan?s popoldne bodo stopili v stavko vsi tržaški kovinarji ter kovinarji obratov CHDA v Tržiču. Glede napovedi stavke v CRDA v Tržiču so se včeraj dopoldne sporazumele na skupnem sestanku vse tri sindikalne organizacije kovinarjev v Tržiču, ki so tudi sklenile, da se po novno sestanejo prihodnji teden, da se domenijo o nadaljnji akciji. V obratih CltDA v Tržiču se prične stavka ob 13. uri, v Trstu in Miljah pa v vsel» kovinarskih podjetjih ob 14. uri. Ob 14.30 bo na Trgu Sv. Jakoba enotno zborovanje kovinarjev, na katerem jlosta govorila Tominez in Cosulich, tajnika obeh sindikatov. Ob 17. uri pa bo e-notno zborovanje v Miljah, kjer bosta govorila ista govornika.
Sindikata kovinarjev sta na povedala enotno stavko v protest proti industrijcem, ker niso hoteli sprejeti izenačenja mezd tržaških kovinarjev z mezdami genovskih. Sindikat kovinarjev CGIL pa poudarja, da zahtevajo kovinarji s stavko tudi izplačilo zaostankov doklade za menzo, spoštovanje pravic in nalog tovarniških odborov ter priznanje raznih notranjih zahtev po posameznih podjetjih.
Pri tem ugotavlja ta sindikat, da ne more nihče zani kati sedanjega neznosnega gmotnega stanja kovinarjev in da je celo duhovnik Raffaele Tomizza v uvodniku v glasilu kurije »Vita Nuova» priznal, da se s 30.000 do 40.000 lirami ne more nobena družina preživljati ter da mor* zato trpeti lakoto. Sindikat tudi ugotavlja, da se po sklenitvi novega sporazuma s 4-od^totnim poviškom mezd in plač življenjska raven tržaških delavcev ne more bistveno izboljšati ter da je zato nujne da se plače v Trstu pnlago-
Zaradi tega zahtevajo tržaški in triiški kovinarji tudi, da se IRJ končno odcepi od Conf-mdustrie ter prevzame vlogo pospeševalca gospodarskega in industrijskega napredka in se odpove sedanji vlogi zavi-ravca.
Nove suspenzije v podjetju Kra[lmelal
Svoj čas je podjetje Kraft-roetal, ki je začelo delovati novembra 1955 v industrijskem pristanišču v Zavljah, suspendiralo 20 delavcev in 10 vajencev. Sedaj pa je suspendiralo nadaljnjih 21 delavcev in 4 vajence. Ravnateljstvo podjetja se sklicuje na krizo, za katero pa niso odgovorni delavci, ki so z omenjenimi suspenzijami hudo prizadeti. Danes bi moral biti na uradu za delo sestanek, na katerem bi razpravljali o nastalem položaju. Ker pa se mora šele sestati upravni svet podjetja, ki bo razpravljal o položaju, so sestanek na uradu za delo odložili na nedoločen čas.
loge. Pogajanja so odložili na jutri ob 18. uri.
Danes v občinskem svetu
Drevi ob 18. uri bo izredna seja tržaškega občinskega sveta. Razpravljali bodo predvsem o imenovanju in preimenovanju ulic in trgov. Na torkovi seji je župan Bartoli opozoril svetovalce, da morajo pohiteti z raznimi sklepi, ki so vezani na sedanjo občinsko upravo in da morajo biti sprejeti preden zapade mandat občinskemu svetu. Ce bodo prihodnje upravne volitve v maju, bo mandat sedanjemu občinskemu svetu zapadel že prihodnji mesec.
V nedeljo občni zbor
Slov. gospodarskega združenja
Slovensko gospodarsko zdru ženje vabi vse svoje člane na i V. redni občni zbor, ki bo v | nedeljo 18. marca 1956 ob 9. | uri v glavni dvorani Tržaške zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo v Ulici della Borsa 2.
Dnevni red:
Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika-
Poročilo nadzornega odbora.
Razrešnica dosedanjemu odboru.
Volitve izvršnega, upravnega in nadzornega odbora.
Sprememba čl. 1 in čl. 8 pravil združenja.
Slučajnosti.
Priporoča se vsem članom, da se občnega zbora z gotovostjo udeleže, ker sovpada letošnji občni zbor z desetletnico obstoja združenja.
IZ LETNEGA POROČILA KMETIJSKEGA NADZORNISTVA
..Vulcania" v pristanišču
Doseženi uspehi v kmetijstvu dokaz možnosti večjega razvoja
Kmetijsko nadzorništvo je v vsem letu priredilo le 6 kratkih tečajev, kar je odločno premalo - Zakaj inšpektorat ne izdaja strokovnega lista v slovenščini?
Te dni nam je prišlo v roke, sicer z zamudo, ker ga nismo dobili neposredno, letno poročilo Kmetijskega nad-zorništva. Pravilno bi bilo, da bi poročilo, in to tudi v slovenščini, poslali vsem krajevnim časopisom. Iz poročila povzemamo nekaj ugotovitev in podatkov, ki bodo zanimali zlasti naše kmetovalce.
Po opisu vremenskih prilik, ki so vplivale na kmečko delo in piidelke, so v poročilu podrobni podatki o raznih kul-Včeraj je priplula v Trst mo- turah in panogah tukajšnjega
torna ladja «Vulcania» na redni vožnji iz New Yorka. Z ladjo se je pripeljalo okrog 90 potnikov. »Vulcania« bo odplula iz Trsta 19. marca.
kmetijstva. V lanskem letu ie bilo skupno 947,9 mm padavin, slabo vreme in pozna zima pa sta ovirala spomladanska dela.
SESTANEK PRIPADNIKOV CIVILNE POLICIJE V MALI <YERDIJEVI» DVORANI
Volifve novega odbora v ladjedelnici <S. Giuslo»
Danes bedo v ladjedelnici »S. Giusto« volitve novega tovarniškega odbora. Okrog 320 delavcev in uradnikov bo izvolilo 5 predstavnikov, in sicer 4 predstavnike delavcev in 1 predstavnika uradnikov. Ob teh. volitvah je postavil sindikat kovinarjev CGIL tudi nekaj zahtev, in sicer; izplačilo večje proizvodne nagrade ob velikonočnih praznikih; dodatek 2.000 lir vsem delavcem za vsakega otroka izpod 12 let; zaposlitev vsaj 15 novih vajencev, ker jih je
sedaj v ladjedelnici samo 10; dijo plačam v Genovi. Spričo ureditev zaračunavanja raz-vsega tega se vse delavstvo; nih nagrad, zaveda, da vodijo sindikati pravilno mezdno politiko ter je zato tudi popolnoma soglas,-no.
Posebno velja to za CRDA, ki spadajo v sklop IRI. Po navodilih Confindustrie odklanjajo CRDA tudi izplačilo za-
Predsinočnjim so se na uradu za delo nadaljevala pogajanja o raztegnitvi sporazuma o poenotenju plač trgovin-ost a n ko v^do klade ‘7a"'menzo, skih uslužbencev. Predstavniki
Pogajanja na uradu za delo
čeprav so že številna sodišča izrekla glede te zahteve razsodbe v korist delavcev. S tem se postavljajo CRDA v izvajanju smernic Confindustrie na čelo borbe proti delavcem in njihovim zahtevam-
nove Delavske zbornice CGIL
ro podrobneje obrazložili svoje zahteve glede poenotenja in prilagoditve plač. Predstavniki delodajalcev so izjavili, da bodo te zahteve proučili ter postavili svoje protipred-
VPRftSANJE POMOČNICE V SVETOIVflNSKEM VRTCU
Protesti so zalegli!
Včeraj v slov. otroškem vrtcu pri Sv. Ivanu nastopila Siužbo slovenska pomočnico, namesto dosedanjih začasnih ital. pomočnic
Namestitev italijanskih po-[zadeti starši in kot edino od-m očnic v svetoivanskem slo-Igovarja tako vzgojnim prin-
venskem otroškem vrtcu namesto obolele slovenske pomočnice, je povzročila med bvetoivanskih slovenskim prebivalstvom, posebno pa med prizadetimi star$i, veliko in razumljivo ogorčenje in sprožila vrsto protestov. Ze v nedeljo smo v našem dnevniku objavili pismo, v katerem je ena izmed prizadetih mater jasno povedala občinski upravi da nimajo slovenske sve-toivanske matere ni£ proti o-menjemm italijanskim pomočnicam, da pa te ne spadajo v slovenski vrtec, ker ne obvladajo niti ene slovenske besede. «V slovenski otroški vrtec spada slovensko učno in pomožno osebje in Prl Ivanu je dovolj mladih zena, ki so sposobne za tako delo in brez zaposlitve«, je upravičeno pripomnila prizadeta
Hroti namestitvi italijanskih pomocnie v slovenskem vrtcu je protestiralo tudi sveto-lvansko prosvetno drvutvo «Slavko Škamperle«, ki je na občinsKo upravo naslovilo odprto pismo naslednje vsebine.
ufrosvetno društvo uSlavko Škamperle* prt Sv. lounu, kt smatra za svojo veliko dolžnost skrb za obstoj tn razvoj slovenske sole, ugotavlja, da je tržaška mestna občinska u-prava napravila veliko krivico pri nameščanju osebja v slovenskem ot roškem vrtcu prt
Sv. Ivanu.
V omenjenem otroškem vrtcu je numret nameščena kot pomočnica Slovenka, kt je ie nekaj časa na bolezenskem do. pustu. Namesto, da bi jo na domeštala Slovenka, je uprava tržaške mestne občine namestila najprej italijansko po. močnico tz Taranta, nato ,ta" lijansko pomočnico iz Trsta, zdaj pa nadomešča obolelo slovensko pomočnico Italijanka
^ Ngrnelčanje takega osebja v slovenskem otroškem ortcu, ki ne zna slovenskega jezika, ■je za Slovence krivično, popolnoma v nasprotju s pedagoškimi načeli in določbami Posebnega statuta.
Zaradi tega prosvetno društvo ublavko Škamperle» v imenu vseh Slovencev pri Sv. Ivanu najodločneje protestira in zahteva, da se takoj namesti v slovenskem otroškem prtcu slovenska pomoč mcas.
Končno je o tem vprašanju »pregovoril v občinskem svetu na predvčerajšnji seji tudi občinski svetovalec dr. Jož« Dekleva, ki je zahteval od Župana, da se to vprašanje uredi tako, kot zahtevajo pri-
čipom kot nesporno priznanim narodnim pravicam tržaških Slovencev. (Op. ur. Včeraj smo v poročilij o tej intervenciji pomotoma zapisali, da gre za vrtnarice namesto za pomočnice).
Vsi ti odločni nastopi niso cstali brez uspeha. Pozanima li smo se in zvedeli, da je že včeraj nastopila službo pomoč, niče v svetoivanskem slovenskem otroškem vrtcu začasna slovenska pomočnica in da je bila italijanska pomočnica odpoklicana. Pristojne občinske oblasti so s tem popravile kričečo krivico, ki so jo zagrešile in upamo, da se taki primeri, ki povzročajo samo u-pravičeno razburjenje in nezaupanje našega prebivalstva do odgovornih oblasti, ne bodo več ponavljali
Kakšne možnosti dopnšča zakon za ureditev položaja bivše GP
Novi zakon zagotavlja službo vsem in sicer z možnostjo napredovanja, z fnožnostjo ohranitve sedanjega položaja ter premestitve v civilno službo - Pomanjkljivost glede ekonomskih določb
Podlegla poškodbi
Včeraj »koli 4. ure zjutraj je na ortopedskem oddelku podlegla poškodbam Madda-lena Stenev vd. Polli lz Puccinijeve ulice v Miljah, ka-
Včeraj je Sindikat uslužbencev bivše ZVU sklical v mali dvorani gledališča «Verdi» pripadnike civilne policije, da jim obrazloži zakonski načrt za ureditev njihovega položaja. Civilni policisti so se udeležili sestanka v zelo velikem številu, kar kaže, kake močno so na stvari zainteresirani.
Tajnik sindikata dr. Verza je najprej na kratko omenil znani zakon št. 961 in zakonski načrt, ki ga je pripravilo za ureditev vprašanja bivših uslužbencev ZVU sploh in pripadnikov civilne policije posebej zakladno ministrstvo. Ta zakonski načrt je bil zelo neugoden, saj bi bili po njem mnogi policisti zgubili službo. Sindikat je zato lani v novembru takoj interveniral m dosegel, da so neugodni zakonski načrt umaknili. Kasneje je dr. Falamara pripravil nov ugodnejši načrt, ki ga sedaj proučujejo pristojna ministrstva v Rimu. Bistvo tega načrta je, da obdrži vse policiste v službi. Sindikat seveda ni v celoti zadovoljen s tem načrtom, vsekakor pa u-gotavlja, da predstavlja velik Korak naprej.
Po tem načrtu se nudijo policistom, financarjem, kaznil-niškim paznikom, gozdarskim stražnikom in upravnim policistom, ki so bili v službi bivše ZVU tri možnosti; 1. Lahko se vključijo v vse vrste italijanske državne policije z možnostjo nadaljnje kariere. 2. Lahko ostanejo v sedanjih službah, kjer ohranijo svoje Čine, ne bodo pa imeli možnosti napredovanja. 3. Prestopijo lahko na podlagi prošnje v civilno službo in bodo uživali pri tem enake ugodnosti kot bivši civilni uslužbenci ZVU.
V prvem primeru lahko vložijo dva meseca po uveljavljenju novega zakona prošnjo za sprejem v policijske sile / možnostjo kariere in napredovanja. V tem primem bodo morali obiskovati posebne tečaje za usposabljanje, ki bodo trajali za oficirje 9 mesecev, za podoficirje in navadne stražnike pa 3 mesece. V te tečaje bodo sprejemali policiste, financarje itd., ki niso bili starejši od 28 let, ko so nastopili službo pri ZVU. Za oficirje se ta starostna doba zviša na 35 let. Pogoj za oficirje je med drugim matura oziroma diploma višje srednje šole. Ce ne bodo izdelali tečajev, jih bodo premestili v civilno službo.
Tisti, ki se ne bodo hoteli poslužiti te ugodnosti, lahko vložijo na vladni komisariat vlogo, v kateri zaprosijo, da
dosedanjih
jeli zaradi z desne noge. rim je žensl v bolnišnico
iziavila.
ostanejo bah (pri policiji, financi, v gozdarski službi itd ) brez možnosti napredovanja, pri čemer pa ohranijo dosedanje čine, in sicer; vicesuperinteji-danti in glavni inšpektorji postanejo kapetani, inšpektorji poročniki, podinšpektorji pa podporočniki. Tudi podoficirji ohranijo ustrezne čine. Ta rešitev je prikladna zlasti za starejše policiste, financarje in druge uslužbence, kajti vsi tisti, ki pojdejo v tečaje, bodo morali začeti kariero z začetnim činom, to je, če so oficirji, s činom podporočnika.
Vse osebje, ki se ne bo hotelo poslužiti niti prve niti druge rešitve bo lahko na prošnjo premeščeno med civilne uslužbence. V tem primeru bodo imeli prednosL da jih ne bodo premeščali iz območja tržaške, goriške ir videmske pokrajine, medtem ko bodo pač morali vsi tisti, ki ostanejo pri policiji, pri financi itd. biti pripravljeni tudi na premestitev. Ža civilne uslužbence pa bo ustanovljen, kot je znano, poseben stalež v okviru pristojnih ministrstev. Zensko policijsko osebje preneha svoje službeno razmerje in bo premeščeno v civilne službe. Vsi tisti pa, ki se ne bodo hoteli poslužiti nobene izmed omenjenih treh možnosti, lahko podajo v teku 2 mesecev po uveljavljenju o-menjenega zakona demis,.io ter dobe poleg redne tudi izredno odpravnino.
Glede plač je predstavnik Delavske zbornice dr. Pisa, ki je tudi posegel v diskusijo, dejal, da se bo sindikat boril, da se prizna doklada «ad per-sonam«, tako da ne bo nihče utrpel gmotne škode. Zakonski načrt pa o tem nič ne govori. K besedi so se priglasili nekateri policisti. Ugotovili so, da pomeni zagotovitev službe vsem lep korak naprej. Po drugi strani pa j« načrt pomanjkljiv glede ekonomske plati, sgj ne zagotavlja ohranitve dosedanjih prejemkov. Neki policist je tudi ugotovil, da niso od leta 1951 dalje dobili nobenega poviška, čeprav so se med tem plače »-arabinjerjev, ki so služile za podlago plačam policistov, zvišale. Le leta 1954 so prejeli policisti, financarji itd, dva predujma na bodoče poviške, potem pa ničesar več. Drug policist pa je dejal, da je treba poskrbeti tudi za stare policiste, ki so že bili kot karabinjerji in financarji upo-kojčni in ki imajo prenizke pokojnine, da bi se lahko z njimi preživljali. Te pol.ciste. financarje itd., bi morali obdržati v službi do 60. leta.
služ- Nekdo je dejal, da bi motali ’ priznati policistom že sedaj juridični status državnih u-Mužhencev tudi zato, ker jim cdtrgujejo prispevke za 1NA-Casa kot tem uslužbencem. Končno je neki podoficir dejal, da ne bi bilo treba uvesti za podoficirje tečajev, ker so jih že dovolj obiskovali za časa ZVU. kjer so jih poučevali bivši višji oficirji italijanske policije in vojske.
Prst si je poškodoval
Včeraj zjutraj se je sam javil zdravnikom sprejemnega oddelka bolnišnice 19-let-ni zidar Vittorio Urbani iz ezulskega taborišča v Fadri-čah katerega so morali zaradi poškodb na sredincu leve roke sprejeti na ortopedskem oddelku-
Urbani, k „bo okreval verjetno najklBirieje v 20 dneh, je izjavil, da se je poškodi-val med delom v šoli za strokovno usposobljanje delavcev,
V letu 1955 je bilo na našem področju skupno 111 ha zimskih posevkov, od katerih 60 odst. pšenice. Pridelek je bil dober, povprečno 16,3 stotov na ha, medtem ko je znašal leta 1954 le 10,7 stotov na ha. & koruzo je bilo posajenih 223 ha. povprečni pridelek pa je bil 20.8 stotov na ha. Najbolj razširjena je bila kultura krompirja (Skupno 865 ha — povprečni pridelek 59,2 stota na ha). Za krompir imajo kmetje veliko skrb, tako pri izbiri semena, kot pri uničevanju raznih škodljivcev. Pridelek zgodnjega graha je bil zaradi neugodnih vremenskih prilik (mraz in sneg) zelo prizadet. Na 314 ha so prideali povprečno 23.10 stotov graha v stročju. Cene so bile ugodne. Pridelek sena je znašal nekaj nad 127.000 stotov. Košnja je bila pozna in jo je nekoliko oviral dež. Cvetličarstvo se polagoma širi, ker je v mestu vedno večje povpraševanje po cvetju, opaziti pa je tudi tehnični napredek. Ker so bile Plavje priključene Jugoslaviji, se je znatno skrčila površina in pridelek radiča in špinače. Prav tako se, je zaradi nove razmejitve znižala površina vinogradov. Gradacija vina je bila lani nekoliko nižja cd prejšnjega leta, skupni pridelek vina pa je znašal 66.753 stotov. Oljčni nasadi so se nekoliko povečali, kmetje pa posvečajo še premalo pažnje in skrbi oljki. Oljčna mušica je napravila precej škode, skupni pridelek oljk pa je znašal nad 800 stotov. Zgodnjega sadja je bilo lani zelo malo, ker je mraz uničil cvetje. Število mlade goveje živine se je lani povečalo, živinorejci pa imajo vedno večje težave s prodajo mleka zaradi hude konkurence pasteriziranega mleka, ki ga uvažajo iz Furlanije (m zaradi hudih glob mlekaricam (op. ur.). Nekoliko se je lani povečala prašičereja, zlasti za domače uporabe. Razvijati se je začela tudi kokošereja, predvsem v predmestju in reja piščancev, ki jih vzredijo približno 3000 vsak teden za zakol ter dobro prodajo. bja vsem področju je bilo lani skupno 1656 panjev čebel. Na vsak panj so čebelarji dobili povprečno 10 kg medu.
Še nekaj podatkov o delovanju Kmetijskega nadzorni-štva v lanskem letu. Po zni-
žanih cenah je nadzorništvo lani razdelilo 93.410 trtnih sadik, 170 oljk in 819 sadnih drevesg ter 2,257.201 lir prispevkov za nove vinograde in sadovnjake. Fitopatološki službi so posvečali posebno paž-njo. Po ugodnih cenah so razdelili 1440 sadik vrtnic, 28.740 gomoljev mečev in 8.910 gomoljev tulipanov.
Za nakup kmečkih strojev so razdelili 26 odstotni prispevek v skupnem znesku 1,486.429 lir. Za nakup mladih bikov so dali skupno 681.000 lir prispevkov, kot nagrado za rejo bikov so pa razdelili 310.000 lir.
In za zaključek še nekaj o strokovni izobrazbi. V omenjenem letnem poročilu Kmetijskega nadzorništva je dobesedno napisano:	«Strokovna
kmečka izobrazba je prva naloga pokrajinskih kmetijskih nadzornikov«. Lani je Kmetijsko nadzorništvo priredilo 14-dnevne večerne tečaje v Briščikih, v Gropadi, v Lo-njerju, v Miljah, pri Sp. Magdaleni in pri Sv. Bortolomeiu Teh šest tečajev je obiskovalo skupno 256 oseb. Poročilo priznava, da so se v omenjenih krajih udeležili tečajev vsi kmetje, ki so pokazali veliko zanimanje za sodobno kmetijstvo. To smo že neštetokrat poudarjali, toda prav zaradi te ugotovitve se nam zdi, da je šest kratkih večernih tečajev vse premalo. Omeniti moramo še. da se Kmetijsko nadzorništvo sploh ne zanima za strokovne publikacije v slovenščini, omenja le nedeljsko predavanje v radiu v italijanščini in slovenščini ter sodelovanje strokovnjakov nadzorništva pri listu «Rinascita a-gricola«, ki izhaja vsakih 15 dni v italijanščini in od katerega naši kmetje nimajo in ne morejo imeti nobene koristi.
((Strokovna kmetijska izobrazba je prva naloga pokrajinskih kmetijskih nadzornikov« (Iz «Relazione annuale dellTspettorato dell’agricoltu-ra»). Pričakujemo, da se bodo vsaj odslej po tem pravilu pri Kmetijskem nadzorništvu tudi ravnali. To je namreč njihova prva naloga. Vedo pa naj tudi, da imajo tukajšnji kmetje, ki so skoraj izključno sami Slovenci, vso pravico do strokovne izobrazbe s tečaji, predavanji, nasveti in publikacijami v slovenščini.
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA
NAD 60 OSEB STA PREVARALA z ničvrednimi radijskimi aparati
Obljubljala sla odlične aparate, v resnici pa sta prodajala tškatle», iz katerih ni bilo slišati niti navadnega cviljenja
držali prognozo, ker so z di njene visoke starosti p videvali komplikacije.
Z žerjava je padel
Med hojo po stopnicah žerjava v pristanišču, kjer je zaposlen na račun splošnih skladišč, je 41-letni Giuseppe Ocetni iz Ul. deli Eremo včeraj kmalu po 8. uri zjutraj nerodno zdrsnil in padel, pri čemer se je potolkel po hrbtu in si zlomil komolec leve roke.
Mož je spočetka mislil, da zadeva ni huda, a popoldne ni mogel več prenašati bolečin. Zatekel se je po zdravniško pomoč. Pridržali so ga na ortopedskem oddelku. O-kreval bo verjetno že v 20 dneh.
V pristanišču kjer je bil 39-letm težak Oliviero Tis-el-li iz Videmske ulice včeraj popoldne zaposlen, mu je kolo malega vozička šlo preko desnega stopala, pri čemer mu je strgalo noht s prsta-
Tiselli se je z rešilnim avtom odpravil v bolnišnico, a zdravniki so ga po nudeni pomoči odslovili s priporočilom 10-dnevnega počitka.
«CAP0 FAR0> VČERAJ SREČNO ZDRSELA V MORJE		
1 ■ * ■ V poneilcljc mnturnn lad	li i° <	liidu sploi/ili <San (iinrgio»
Po zagotovilih vladnih predstavnikov bi morala fSan Giorgio> ostati v Trstu za redno progo proti Turčiji, v resnici pa bo premeščena v Genovo
Včeraj dopoldne so v ladjedelnici Sv. Justa splovili motorno ladjo «Capo Faro«, katere zaradi ostre burje niše mogli sploviti v nedeljo ip so takrat opravili samo splovitveno svečanost, Istočasno so tudi postavili na osvobojeno splovišče kobilico manjše ladje-hladilnika.
V ponedeljek pa bodo ob 10.30 v ladjedelnici Sv. Marka splovili motorno ladjo «San Giorgio«, katero grade za beneško družbo ((Adriatica«. «Kan Giorgio« je slična motorni ladji «San Marco«, katero eo jlred kratkim splovili v isti ladjedelnici. Obe ladji imata po 4.250 ton in sta opremljeni z motorji tipa CRDA-FIAT, kt razvijajo po 2.800 konjskih sil in ki bodo omogočali brzi-no 18,7 milj na uro.
obe ladji ostati v tržaškem pristanišču in od tu voziti na redni progi proti Carigradu. Poleg tega so obe ladji gradili s pomočjo sredstev tržaškega proračuna. Vendar pa bo ostala v Trstu samo motorna ladja »San Marco«, medtem ko bo »San Giorgio« premeščena v Genovo in bo plula iz genovskega pristanišča proti Turčiji.
V Tržiču pa bodo 25. t, m. splovili turbocisterno ((Emanuele Morasso«, katero grade ze genovsko družbo in ki bo imela 12-300 ton. Turbocister-na bo dokončana v juniju. V isti ladjedelnici bodo še v marcu dokončali 19.000-ton-sko motorno cisterno »Brez-zn», katero grade za pomorsko družbo ((Oosarma# iz Palerma. 5. aprila pa bodo splo-
Po uradnih zagotovilih vlad-1 vili vojaško ladjo »Ebano« nih predstavnikov bi morali I Gre za manjši minolovec.
Po uspeli propagandi v raznih italijanskih tednikih in posebno v »La Domenica del Corriere«. kjer je podjetje Arner 53-letnega Costantina Furlanija iz Miramarskega drevoreda obljubljalo proti smešno nizk; ceni miniaturne radijske aparate različnih vrst in oblik, so začela prihajati tudi naročila, skupno seveda z vsoto, ki je bila navedena v časopisih. Furlani, ki je odprl pisarno v Ul. Val-dirivo, je seveda začel pošiljati svojim odjemalcem te aparate in da bi trgovina lepše cvetela, se je povezal s 54-letnim Giuseppom Zimichem, ki je bil lastnik delavnice #Orem» v Ul. Buffolini v Gorici.
Naročila so prihajala v glavnem iz Južne Italije in tudi s Sardinije. A kaj kmalu so začele prihajati tudi pritožbe. ne le na Furlanija in Zimicha, temveč tudi na kvesturo, ki je marca 1955 prekinila delovanje in oba moža priprla.
Furlanija in Zimicha so takoj po zaključeni preiskavi prijavili sodišču pod obtožbo prevare, ker sta razpošiljala razne aparate, ki zaradi nepopolne konstrukcije niso odgovarjali obljubljenim aparatom. Furlanija so tudi obtožili, da je izdal ček brez kritja za vsoto 102-750 lir.
Na razpravr, ki ve je pričela pred tukajšnjim sodiščem, se je pojavil spočetka samo Zimioh, medtem ko se je Furlani izgovoril, da je bolan in da se bo predstavil, ko bo prišel na vrsto. Zimicha so zaradi tega zaslišali kot prvega in mož je povedal, da i je Furlani skrbel za propa-gando in da je bil edino on v stikih z odjemalci. Njemu je poveril nalogo sestavljanja aparatov na galene, kar je tudi storil, in to proti majhnemu plačilu. Po pre-gledanju sestavljenih apara tov jih je tudi razpošiljal na naslove, ki mu jih je dajal Furlani.
Pred sodnika so prišle tudi številne priče, saj je bilo s tem prevaranih nad 60 oseb med katerimi so bili duhovniki, agenti javne varnosti, jetniki uradniki, kmetje, delavci itd. Neki duhovnik, ki je prišel izrecno iz Tempie v pokrajini Sassari (Sardinija), je izjavil, da je dobil po pošti škatli za milo podoben aparat s slušalko, ki sploh ni deloval. Prijatelji so mu svetovali, da bi napeljal dolgo anteno, kar je i'toril na bliž njem hribu. Uspeha pa ni do-
odv. Filograna in Stradella.
Gromove ilustracije v prostorih sedeža USIS
Razstava na sedežu USIS Je odprta za javnost vsak dan od t# do 13. In od 16. do 1». ure
Prireditve USIS
Ob priliki razstave ilustracij knjig ameriških avtorjev tržaškega slikarja Bogdana Groma, ki ie odprta na sedežu USIS v Ulici Galatti 1, bo danes ob 19. uri poseben večer, posvečen pisatelju Maiku Tvvainu ‘n njegovim delom za otroke. Program obsega predavanje v angleščini in čitanje nekaterih najpomembnejših odlomkov iz znanih ro. manov »Dogodivščine Toma Saw-yerja» in »Dogodivščine Huck-leberrya Firma« * projekcijami Vstop prost.
Razna obvestila
segel niti s tem. Druga pri- J Sodnik Del Conte, toz. Perca, neka ženska iz Furlanije, | rotta, zap. Feola, obramba ki si je verjetno naročila g-1 parat vrste ((Golden voice«, kar pomeni po domače zlat glas, ni slišala iz 5 kub. cm velike škatle iz lepenke z luknjami«, kakor je imenovala naročeni radio, niti navadnega cviljenja, kaj šele človeške glasove. Ker je bilo izrecno rečeno, da aparatov ne smejo odpirati, so jih ljudje pošiljali nazaj podjetju, a čestokrat se je zgodilo, da niso nikoli več videli ne denarja ne aparata. Neki mladenič iz Južne Italije pa je bil bolj pameten kot drugi: ko je videl, da aparat ne daje od sebe nobenega glasu, n je kupil transformator in nove slušalke in tako je lahko poslušal njegovemu kraju najbližjo oddajno postajo.
Neki upokojenec pa, je hotel postati celo predstavnik podjetja Arner v svojem mestu ter se je pozanimal pri Furlaniju, kako bi se to naredilo. Furlani mu je seveda poslal prospekte, kjer so bile navedene razne vrste aparatov od radio-blazina, na ka terem je človek lahko zaspal ob zvokih prijetne glasbe, pa do sprejemnih aparatov v velikosti zavitka cigaret. Mož je hotel poskusiti celo v o-glasih predlagani sprejemniki a ko so mu ga poslali, ni slišal kljub antenam ničesar. A-parat je poslal nazaj »v popravilo«, a ni videl več ne a-parata ne denarja. O zadevi je obvestil svojega prijatelja kvestorja, ki je oktobra 1954 prišel v Trst, in ta ga je pismeno obvestil, da tudi tržaška kvestura sumi v kako prevaro, kar se je na koncu preiskave pokazalo kot resnično.
Končno se je prižel zagovarjat tudi Furlani, ki je seveda vso krivdo valil na Zimicha. Priznal je sicer, da je propagandne prospekte sestavljal on, a po navodilih ki mu jih je dajal Zimich,
Zimich naj bi po Furlanije, vih izjaval inkasiral denar in tudi dopisoval z odjemalci. Ce aparati niso delovali, ni njegova krivda, je končno dodal obtoženi, temveč le Zimicheva, ki ga je celi bojkotiral.
Posledice medsebojnega obtoževanja pa bosta morala nositi oba obtoženca, katera je sodnik spoznal za kriva ter je obsodil Zimicha na leto dpi zapora in na 80.000 lir globe, Furlanija pa na leto dni in H.0,000 lir globe.
vtiG
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V soboto 17. t. m. ob 20.30 v nedeljo 18. t.m ob 16.uri v Prosvetnem domu na OPČINAH
Eduardo De Filippo
UMI UKU
GLASBENA MATICA v Trstu
V soboto 17. t.m. ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj« Vrdelska cesta 7
Solisti bodo izvajali skladbe za klavir, violino, klarinet, flavto in oboo. Mladinski pevski zbor bo nastopil pod vodstvom gojencev tečaja za zborovsko dirigiranje.
Vabila so na razpolago v Glasbeni šoli, Ul. R. Manna 29, tel. 29779 ter eno uro pred pričetkom produkcije v dvorani.
Savona. 15.30: služba«. C. Gab*.6’rvj-eiiiS i Roland. Ob 21.00; «0®*°* j
podvojiš?«. „ r^norl. S Viale. 16.00: ((Zadnji oopv
Cravvford. J. DeI!»7i/y rf**^ Vittorio Veneto. lM^n t
1 j en i zaklad«, J-
Roland. ^ numiteJill« Belvedere. 15.30: »UJ^tLž » ve ali mrtve«. R.^vojiS'1. 21.00: ((Odnehaš ali P“ ^ Marconi. 16.00: ((India1**
V. Mature. S. Ban. u, i Massimo. 15.30:	v.Fi^
smrt jo«, M. Thornpso , Mladoletnim PreIv;a,atet ijj Novo cine. 16.00: «P<*9 bojnika Jessa«, U ^^Jlili 21.00: «Odnebaš Odeon. 16.00:	((®'nL oaflJi
G. Lollobrigida, E Radio. 16,00: »Obsodite «
Iv Vitale	k dni!«1*
Venena. 15.30: »GtroK ^j«. Ob 21.00: ((Odnehaš r iiš?»	_	Mavfc'1,
Skedenj. 18.00: «Dolina
Dospela je štev. 6 revije
P I O N I R
Zanimive pripovedke, pravljice in pesmi ter še marsikaj... za 20 lir.
Slike s proslave 8. mar-ca, ki je bila 7. t. m. in slike s planinskega plesa, ki je bil 10. t m. v dvorani na stadionu »Prvi maj» so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20.
( GLEDALIŠČA )
GLEDALIŠČE VERDI
Danes oo gledališče zaprto zaradi generalke Goldonijeve komedije ((Briljantna sobarica«, katere premiera bo v soboto.
Jutri ob 21. uri Goldonijeva komedija «Starinarjeva družina«, Nadaljuje se prodaja vstopnic.
U|
ČETRTEK, 15. m»r» •Mtsi i*ob«aJA ^
11.30 Zabavna	|(#
Zemljepisne zanr^ ,<aK«,r Oj 4. r.adalj.; 12.10 & 'X*l kaj: 12.45 V svetu	Bij;
Melodije iz revij; * • Koncert za fa£°L„ ts 00 Z 17.30 Plesna glasba, j« Krek: Koncert za vici #•. kester; 18.38 Amer * «4 19.00 Igra orkester » ^ 19.15 Prof. Ivan ,g30 B.. ((Ljubosumni otroc1 '3000 ljubljene melodije; 'čpiP-20.05 KreuderJeve jprtP. ve melodije; 20.30 OV^
simfonični deli; 20^®a;iat>»;,;,« Verdijeve opere “7^. iš*j Maurire Maeterlin": niost«; nastopajo «*> 0K ga odra; 21.30 Veče^M 22.00 Iz italijanskega ^
življenja: Ideje in ™-ptft
no - republikanskega Italiji:	2. sestaveK. s„-
Mazzzini- 22.15 RiGfjj C simfonična fantazu3 ,34 SJ, «Zena brez sence«; : pevci; 23.00 Ch04>m9V
• « * '	%30 ';
11.30 Operna	%
žaška kulturna	tZ
Italijanski jazz; 181 ra oA sto Cigliano; 21.45 Is pi!» Kramer: 22.45 Konc Jeana Micaulta.
H O •’ " u
Slovenska poročila I’ Italijanska poročna-17.40. 22.30	j
5.00-6.00 Spored >* aLi
6.00 Jutranja glaSOa-^JG ba za dobro .iutro- jju«* •:
11.00-12.00 Spored *
15.00-16.00 Spored P. jl.l] f
16.00 Havajske P*°J< 'pie^vjt trtkov koncert; 1 ‘-1 irerfd, lodije igra orkester ijjv-jf, ler; 17.55 Initermez^:	. Spored iz Lj-utaUBp jv3joi ., pesmi iz filma gatK,y dališče«; pojeta Av , er* j1 VVilliam tVarfield * r»y MGM; 19.35 ProP^et. J:: izvaja Jan Cordu« ^ , 22.15 Spored iz L'„ Sf*V Pojo Ton.v Pastor . » j, »M n,ey; 22.45 Metodu*^
«Viktorija in njen Za ples.
1. o * *'■
t J
Jll,4
^Il
Društvo »Pravnik« v Trstu vabi člane in prijatelje na predavanje o novem jugoslovanskem zakonu o dedovanju, ki ga bo imel iutri 16. t. m. ob 20 30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15 prof. ljubljanske univerze g. dr. Alojz Finžgar. VstOD z vabilom Vabila bodo na razpolago v Gregorčičevi dvorani danes in j-utri. 15. in 16. t. m., od 19.30 do 20.15.
  —O ■	- ■ ,
OD IIČEMIJ DO DANES
UUJbl V A. SMRTI IN POROKE
Dne 14. marca t. 1. se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 15 oseb. porok pa Je bilo 7.
POROČILI SO SE:	uradnik
Lucio Dolžani in delavka Anna Giustolisi. delavec Remigio Bo-scolo in gospodinja Luciana Moro, uradnik Bruno Millo in gospodinja Maria Novella \umai-tre, pleskar Mario Turel in gospodinja Jolanda Legovič, bar,st Glovauni Oštir in uradnica Maria Gesollni. šofer Giovanni Selan in gospodinja Lidia Borgio-ne. slaščičar Micbele Beltranl in delavka Jolanda Chersevich UMRLI SO:	82-letna Lucia
Maria Zampi vd. de Furegoni, 81-letna Ivana Pregare vd. Pu-rič, 86-letna Francesca Pick vd. de Vivantl, 69-letni Josip Gndma, 81-letna Amalija Volčič nor. Batič. 42-letna Pia Pavanello, 66-letni Vittorio Morpurgo 66-let-na Matilde Giorgetti vu. Derni, 73-letna Maddalena Sterier vd. Polil, 79-letna Kosa Cuiner por. Braicer. 80-1 etnl Kodolfo Mazzo-ni, 69-letnl Antonio Schvvarzt, 73-letna Marija Prašell vd. Fle-go, 87-letna Anna Plez vd, Pa-gani, 59-letni Carlo Vole.
Rossetti. 15.00:	((Kapetana«, F,
Mac Murra.v, D. Reed.
Escelsior. 15.00: «Moderna doba«, Charlie Chaplin.
Fenice. 15.00: »Mož, ki je ljubil rdečelaske«, M. Shearer. J. Justin.
Nazionale. 15.00: ((Profesorji ne jedo pečenk«, J. Leigh, V Johnson.
Filodrammatico. 16.00:	«Gnezdo
razbojnikov«, S. Granger. G Sanders.
Supercinema. 16.00:	{(Osemnajst,
letna dekleta«, V. Lisi, M. Al-lasio.
Arcobaleno. 16.00: «Vi morilci«
E. G. Robinson
Astra Rojan. 16.00: «Veseli klateži«. S. Laurel. O. Hardy.
Caprtoi. 16.00: »Zdravnik na odprtem morju«. B. Bardot. D. Bogarde.
CristaUo. 16.00: «Na planinah bom tvoja«, B. Grable, J. Payne. Ob 21.00: ((Odnehaš ali podv.V jiš?».
Grattacielo, 16,00: »Ure- obupa«, H. Bogart, F. March.
Alabarda. 15.30: «Za vedno tvoja«. G. Andrč. E. Manni. Ob 21.00: «Odnehaš ali podvojiš?«.
Ariston, 15.30:	«Crna Eva«, A.
Cifariello. Ob 21.00: «Odnehaš ali podvojiš?«.
Armonia. 15.00:	«Divjak», M.
Brando. M. Murphy. Ob 21.00: «Odnehaš ali podvojiš?«.
Aurora. 15.00:	((Zapeljivec«, A.
Sordi. Ob 21.0(1; «Odnehaš alt podvojiš?«.
Garibaldi. 15.30: »Podzemlje S-
Frančiška«, H. Bogart, J. De-rek. Ob 20.30: «Odnehaš ali podvojiš?«.
Ideale. 16.00: ((Končno prost«, C. Dapporto, N. Gray.
Impero. 16.00:	«Moulin Rouge«,
J. Ferrer, C. Marchand. Ob 21.00: «Odn.ebaš ali podvojiš?«.
Italia. 15.30: «Tonček jn Vejica«, H. Feiler. P. Klinger.
S. Marco. 16.00: «Vrnila sem se zaradi tebe«, E. Sigmund,
Kino cb morju. 16.00: «Sebične-ži», L. Bose, A Closas.
Moderno. 16.00: »Agent G, kriminalni oddelek«. R. Cameron. Ob 21.00: «Odnehaš ali podvojiš?«.
327,1 m, 202,1 »> Poročila ob 5-“u'oo,
13.00. 15.00. 17-0° ,«jar: 'A 11.00 Radijski tfl5 VJ' Za dom in žene, -j, t $1 po svetu; 11.4o * n mladini: 12.00 Opn ^jije,,! ni koncert; 12.40 mov; 13.35 Spor«1 j4.JJ orkestralnih skla'“ .'aiis*1 a;
filmi; 14.40 «LlOCJ, . l! poje; 15.15 Solisti igf*ftf1 bavn-e glasbe	e . U
Utrinki iz litrr»t^W|fV Bass: Ropotčeva e" jJ6.00 ^ lomek iz povesti), ^eleii p ne Uganke:	iA.
poslušajte!; 18-°“ skO*1 nosti; 18.10 Pcs^iJ ^ f 18.30 Danica j^LrfetJ* značilnosti predpo ni ji 18.40 Igra LJugJa sekstet; 20.00 KuJW' v« 20.15 Javni četrt* mačih pesmi ir\-laVKa wi;oi
lujejo: kvintet Sl 9*. vokalni kvintet N ^ pf , Janez Rchaček: .“.md	;
popotnik skozi k° 2j.30 terarna oddaja), i^ifl0 Blooh: Sonata za vir.	.„1	JA	ii
Vsi
.."ASSf&fttii
tekture; 20.30 v!5. J«,! haš ali nadaljuje«,^ J nija in’ kitajske radi njih.
I' H S Ul. sv Frančiška 20/1 tri 37-338 sprejema 1“-serate. maU „ oglase, osmrtn1 od 8. do 12-80
18. »re'
DELAVNICA MEHANIČNIH	%
A. Fabian1
K0V
THST
IJL. LOK II 2
TEI*
J*«-*'	,
. oPr*>
specializirana za izdelavo motorjev Uiese , g( podjetjih revizije, mehanične izdelke, obd* j, avtogeno m etektneno *3r)en^e d1q Popravila na krovu: motorjev Diesel, Par ggfpi' m kotlov ter vseh pomožnih naprav Pfl strojih in napravah na krovu,
ie PR
Naznanjamo žalostno vest, da nas Jc ^ mučni bolezni za vedno zapustila nasa in stara mati
‘MARIJA CA11LI
Pogreb pokojnice bo v petek 16,	*®
iz hiše žalosti v Trebčah št. 149.
Žalujoči sinovi, neV* in ostalo s°f0
Trebče, Trst, Beograd, Buenos AireS'
— 3 —
15. marca 1956
£0jgOJ.ETO TRAJAJOČIH RAZGOVORIH MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO
Važnejše določbe soorazuma
oribolovu v jug. teritorialnih vodah
enn°i Pogaianiih- ki so trajala in J,«0’, 38 prišl° med Italii° darskn /	1° •do treh gosP°-
ki na mancnih sporazumov, Bor?lr£jo veIiko možnosti bema ga sodel°vanja med o-p_,- sosednima državama, del™' .sporazurn zadeva so-•Sfflkfi*6 ^ci,; Ju-lilanst- ■ narocila pri ita-60 m !. lndustriji za letnih mihjonov doiarjey mate.
“rije MiZgradn.io sv°ie indu' 15 mn ' milij°nov kredita,
P'racn i?0V Pa na račun re"
^elov^3211111 u xennicnem so-nlu predvideva izme-tehničnih strokovnja-
a dolguje 0 tehničnem
»lavo
kov
cev >. „	.	........
‘lovan,kn°^!Sen ,razvoi Jug0-boljša.,; “ jmdustrializacije. Iz-
ln kvalifi
tciranih delav-
°°i]Šani j .------
žavanr nos' med ohema dr-»ie i7l S° omoS°eili poveča-darsko enjaVe in širšo gospo-
delo ital zpored’tev:	skupno
*kt j ‘danske in jugoslovan-
»ekaterihUStri''e V Proizvodnji H, pr Proizvodov. kakor skunnn “vtorn°bilov; začetek ročju 8f nažrtovanja na pod-»Javo “ aktroindll-stnje, izme-obnovi	Senj 0 gospodarski
.taa0vitela°Stalih P°dropii’ u‘
iug0slovanskeSane italijansk°-sko-itai; ■	ln	iugoslovan-
nice, itdanSke trgovirlske zb°r-
Ko
0 ritmu° 'mamo še sporazum šanje °VU na dadranu. vpra-konca	.0stalo nerešeno od
da a ,'p[ne’ Spričo dejstva. 'sp°razumC tega Posebnega ške rib"* zanimai° tudi trža-vle^ 1C6’ nai navedemo v iz-iaga naiv»žnejše določbe 6 pcrazuma.
““»oum 1" n B,BOI'ov
ka'
(1. IN 15. CLEN)
°na' okrog otočja Jabu-z‘ni Otona Sv. Andre-
W Tii!!"0 od Vlsa) le dovo-
la W bll: **' ZaPad;
njem jamboru rdeče-modro zastavo.
V notranjih vodah Tarskega in Medulinskega zaliva bodo italijanski ribiči mogli loviti ribji zarod za razmnoževanje z največ štirimi čolni in naloviti največ 4 milijone enot skočic (cefali), 1 milijon šrnjekov (ombine, po tržaško corboli) in en milijon zlatobrovov (orade) v vsaki sezoni. Vsak čoln bo sprejel na krov dva jugoslovanska ribiča, ki ju bodo , določile jugoslovanske oblasti, kot člana posadke, ki bosta hkrati vršila nadzorstvo nad količino in vrsto nalovljenih rib.
POSEBNO POORLASTILO (5. CLEN)
Poleg sanitarnih in vpisnih listin bodo italijanski ribiški čolni morali imeti tudi osebno pooblastilo.
CAS RIBOLOVA (7. CLEN)
V prvih dveh conah, od 1. septembra do 30. aprila; na zapadni obali Istre, od 1. novembra do 30. aprila; v četrti coni od 1. marca do 30. avgusta. V primeru slabega vremena se bodo mogli ribiški čolni, Ki imajo pravico ribolova v omenjenih področjih, zateči v naslednja pristanišča: Komica, Vela luka. Rogoznica in Novigrad.
UGOVORI IN NADZORSTVO
(9. CLEN)
V primeru ugovora, in da' bi ugotovili, če je neki italijanski ribiški čoln lovil na področjih, . ki. jih predvideva ta sporazum ali izven le-teh, bo veljalo izpodbijanje jugoslovanskih oblasti, rja, temelju imen in obrisov, vključenih v obalne zemljevide. ki so priloženi temu sporazumu. Vsekakor bodo omenjena izpodbijanja sporočena od strani 'jugoslovanskih oblasti neposredno italijanskim obastem, in to v najkrajšem možnem času.
izrazili željo, da bi čimprej sklenili dogovor za zaščito ribjega bogastva v Zgornjem Jadranu, ki se izkorišča s tem, da se lovi z vlečenjem mreže, in dogovor o ustanovitvi jugoslovansko-italijan-ske mešane komisije, ki bo imela nalogo pretresati vsa odnosna vprašanja in ki bo priporočila ustrezne ukrepe, da bi se praktično uveljavila ta zaščita.
ROK TRAJANJA IN ODOBRITEV (16. CLEN)
Ta sporazum bo veljal do 30. aprila 1957 za ribolov z vlečenjem mreže, za ribolov na trnek in z navadno mrežo; za lov za ribji zarod pa do 31. avgusta 1957. Ratifikacijske listine bodo izmenjali v Rimu.
Angleške kolonialne oblasti na Cipru se krčevito branijo, da bi tamkajšnjemu prebivalstvu priznale pravico do samoodločanja. Njihova nepopustljivost pri pogajanjih je dosegla vrhunec z deportacijo nadškofa Makariosa in z zaostritvijo ukrepov, ki omejujejo svobodo prebivalstva. Slika kaže angleške padalce, ki v Nikoziji preiskujejo mimoidoče.
ANAHRONIZm	-ČUm	553	ITA
Kaj je z vprašanjem kontrole nad rojstvi?
Ni dolgo, kar je bila v Rimu ustanovljena svojevrstna ustanova — posvetovalni urad za nadzorstvo rojstev. Začetni poizkusi, da se tak organ ustanovi, niso naleteli na razumevanje, vendar se je Združenju 2a demografsko vzgojo, ki si je zadalo to za cilj, z vztrajnim prizadevanjem vendarle posrečilo, to doseči.
V nasprotju z ostalimi naprednimi in civiliziranimi deželami, kjer se tak sistem organizirane kontrole nad roj-stvi čedalje bolj uveljavlja, so se v Italiji glede tega dolgo ohranjali vsake vrste predsodki, ki so onemogočali, da se tudi tu uvede podobna kontrola. Kljub takim ne preveč, ugodnim pogojem, se je ne-
ZADNJI INTERVJU NADŠKOFA MAKARIOSA PRED DEPORTACIJO
Nasilni postopki se lahko odp le če se prej odpravijo njihovi vzroki
ravijo
»ja Tj30'.07 po načinu vlece-Ca); Ueze (sistema a scia-
gr»žaC<3"a' ok«>g otokov Pela-
*eyento odap&*e’ kakltl ,)d km | jugoslovanske oblasti imajo
i°, ’ J« dovnrSdn !s! p0i°~! pravico, da izvrše pregled ri-
eip načinu J.!" n °7°V P° I b‘ških čolnov v času. ko se
k, • c»na- °r \	'	e?n’’i	le-ti nahajajo na področjih, *i
tre meri n,‘ zapadm obal1 jih predvideva ra sporazum. cu rtičem	—
pravico, da izvrše pregled ri^
»tre,
111 Sv,
.	Kutovo
5Hr)j n^°m Galiner (Vr-flovoi^ ^lfnske m kanalu je ribolov s trnkom in
C co"»:
mrežo
v notranjih vodah jjvg, : a 'n Medulinskega za-'Je» rit!!0 od Pulja, je dovo-\“0V ribjega zaroda V. Co anie;
j,a'.v osrednjem pod-l, lzaškega zaliva v pa-ok., Jer SB
°beh
f°k dvp/el križajo, in ki je si-''Volj. milji. V tem pasu
. ten «ik„,	.	,.
se teritorialne vode
do-
jo
ribolov tudi jugoslo-ribičem.
RiBIski CO! NI V p 3' ‘N 4. CLEN)
dveb conah bo mo-
Slott‘
»ibolov nedoločeno
rioiTT^kib čolnov, ki bo-alijgn-i., r'baritt učinkovito
^bpuščol1* r‘biski čolni, ki taj0 ■	1	v	-
so
... bjj.“ v ti dve coni. mo-ki fti„0premljeni z motorje Vej L,io manj kot 100 in v -011*' k°l HPA, izvzem-l7d rnoreio razviti nai-
ntiejo 4 HpA
., b	Vsekakor	ne
ietti čo]eSegati 55 brt. Ome-*e r,,."1 morajo ob vstopu razvitj na spred-
VRHOVNOST (19. CLEN)
Italijanski ribiški čolni bodo v vsem spoštovali določbe tega sporazumo in zakonodajo jugoslovanske republike.
KRŠITVE IN SANKCIJE <11. CI EN)
-Ce s« italijanska .ribiški, čolni, vtem ko se nahajajo v jugoslovanskih teritorialnih vodah, ne hi držali določb zgoraj omenjenega člena, se bq z njimi ravnalo po jugoslovanski zakonodaji. (Tu slede še razne dopolnilne določjje.)
KRSiTVE OD STRANI OBEH DEŽEL (12. CLEN)
Odpoved sporazuma je predvidena le v primeru hujše kršitve, med katere spada tudi uporaba ribiških čolnov v druge namene, kot je ribolov, in njihov «množičen» vdor na področja, ki niso predvidena v tem sporazumu. ZAŠČITA RIBJEGA BOGASTVA V ZGORNJEM JADRANU IN MEŠANA KOMISIJA (15. CLEN)
Obe pogodbeni stranki sta
«Etnarhijski svet in grško ljudstvo na Cipru bosta svojo miroljubno borbo za samoopre delitev nadaljevala ne glede na to, kakšno politiko bo na Cipru vodila britanska vlada»
Posebni dopisnik skop. moči ter bo tako tudi storje-skega dnevnika «Nova Ma-kedonijan Sveto Serafimov je bil v dneh parlamen-
tarnih volitev v Grčiji in tudi na Cipru, kjer je obiskal tudi nadškofa Makariosa, s katerim je imel daljši razgovor tik preden so ga Angleži deponirali.
Na Ciper sem prispe’ istega dne, ko se je dvignil zastor nad tajno korespor denco, ki sta jo vodila sir John Harding in nadškof Makarios, kakor tu. di nad tajno razgovorov med britanskim ministrom za kolonije Lennoxom Boydom in neuradnim posredovalcem laburističnim posla ucetn Francisom Noelpm Backerom na e-ni ter zainteresiranimi strankami na drugi strani. Ob 16 uri po tamkajšnjem času je nadškof Makarios sklical tiskovno konferenco, ki je na njej. preč;tal vnaprej priprav lieno izjavo o poteku neuspelih pogajanj, katero so nam takoj zatem razdelili, napisano v angleščini, skupaj s celotno korespondenco med njim in guvernerjem Hardingom.
Eno uro zatem je radio Ciper podajal govor ministra za kolonije Lennoxa Boyda, ki ga j e istega d ne imel v spodnjem domu, kmalu za njim pa še govor guvernerja H^rdin-ga, katerega je ta naslovil na ljudstvo Cipra in Nikozije. Tako v 'Bojvdovem kot v Hardin-govem govoru so bili najavljeni ukrepi za aponovno vzpostavitev zakona in reda na o-toku».
«Kar zadeva bodočnost — je podčrtal minister Lennox Boyd, je prva in neodložljiva dolžnost, da se ponovno vzpostavita zakon in red. Zato i-mamo dovolj odločnosti in j
no.»
Podobna je tudi Hardingova izjava:
«Z moje strani — je rekel ta — sem odločil, da je treba storiti konec. Nasilni postopki teroristov se morajo odpraviti, a grožnje prenehati. Naš namen je, da pospešimo kampanjo za ponovno vzpostavitev zakona in reda. z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago. Ko se bo to. doseglo, moremo upati, da bomo lahko pristopili k rešitvi vprašanja samouprave z večjim upanjem ter uspehom.«
V takšni situaciji sem se obrnil na voditelja gibanja za priključitev Cipra h Grčiji namreč na nadškofa Makariosa. da bi mi osebno pojasnil razliko med gledišči Etnar-hijskega sveta in britanske vlade, in to v zvezi s pred
Nadškof MAKARIOS
M
vse
ičeva historiografija obsega jug. zgodovinopisje po vojni
p Rin,eSeCe sePtembra je
»	niedTinrodni	kon-
n»lni , 'tdvinariev Nacio-
uttj r^ovinarjev n 'comit
ti !°era<lu
T Ren„-T.dtc z a zgodovina
>	houp,",11	3e °b tej prili-
, ’ profesorju filo-V	Tadiču	na-
»*»), “a
sestani
S«Wj e'^j°ri°Brafskih
,p“Jni
pregled del,
Tako
histonograti-Knjtga je
"'tora? n 1(,K° ]C na' j (rijoč- u .. strani ob-
u0os,Ovar,V’°,l: ®Deset let l9ds e X S*S-1«.55
jnilp(eščini in /ran-, b *a,»ezn aicer tako, da so
; e»ein a p09(auja pisana rika ‘ °d,losno drugem
„N/.
»Oj
rijai
■Radič
omei], pa se pri se-m „„ rienepa
dela ni
owe*
ll<lVo^tke
bibiio-
, mu T,"ve’ marveč je rt, i»o „ C(od«( še kratko
%«T°V	■“
»a “efl tr n dru«ie tudl
»o,t°Sn°ui struneh, pač
*nu
kakšno vuž-
PTis°ial■ n”P-
r0L. i nad dva tisoč bjU Pregli Podstavlja ši-
» v zla ',St>0a• kl’r >e « Jugosl„ nJem desetletju hi^droč,”'" objavljenega »o. *e )»„ ,zP°dovine Delu to, J ", ,nltko očitalo
Lek n„3e, V n](,’n hnlj (i a ‘•lite.. kvantiteti kot
»«i» hl n., pa moč re' k en^, lužilo svojemu
se je po-' Viii , !°“ra/ij(i v Ju-
°«tj
;>4*op- i„i..
i« l* delo... ntoč,ln okr >,-i
poscbiio po-
‘Peenih
“vtor
tam. Tpko
svoja dela vprašanju bogo- I ko, da umetnostna zgodovi-milstva, ki je bilo o njem , na ni imela biti zajeta v svoj čas napisanih nekaj iz- | tem delu, vendar to ne drži,
ker so bila vanj vnesena
lov posvetila
redno dobrih študij (Solov jev, Kmeivuld, Sidak), tako da se je to poglavje zgodovine jugoslovanskih narodov doslej že zelo lepo osvetlilo. Drugo tako vprašanje, samo da se je k temu pristopilo v še širšem obsegu, predstavlja zgodovina Dubrovniku, kar si je treba tolmačiti ne samo z njeno privlačnostjo, marveč tudi upoštevajoč dejstvo, da je dubrovniški arhiv eden najbolje urejenih ter ohranjenih arhivov v Epropi. Tudi Dušanov zakonik m prva srbska vstaja, kakor tudi Ihndenska vstaja v Makedoniji ter revolucionarno leto 1848 v Hrvatski so bili predmet' obdelave v številnih delih, Drugo svetov-fio vojno so obdelali sodelavci Vojnohistončnega inštituta tako, da je to v knjigi brez dvoma najboljše obdelano poglavje.
Kakor v vsaki knjipi je tudi tu opaziti nekatere vsebinske in tiskarske pomanjkljivosti ter napake, vendar te niso takšnega značaja in obsega, da bi bistveno prizadevale kvaliteto samega delu. Večjo škodo prcdstuvlja dejstvo, da so bila tu nekatera pomembna dela izpuščena. Tako na. pr. dela mladega hr-vatskegn umetnostnega zgodovinarja Krnila Prijatelja, za katera je ta žel priznanje tudi v mednarodnih znanstvenih krogih. To hi se moglo razumeti tudi tu-
na pr. dela Fiskoviča, Ka-ramana in Tadiča, v katerih se obravnavajo vprašanja z Istega področja.
Poglavja v knjigi bi lahko razdelili na pet skupin: Stari vek, Srednji in Novi vek, Zgodovinsko gradivo in Druga svetovna vojna. Gradivo prvih dveh skupin je prikazano enotno za vso državo, pri ostalih treh skupinah pa po ljudskih republikah. V obravnavanje zgodovinskih dogodkov Novega veka v Srbiji, je vnesena, se razume, tudi zgodovina Vojvodine, a tam, kjer se prikazuje zgodovina Crne gore, je govora tudi o Koki Kotorski, jz poglavja o zgodovini Krvatske je izločen Dubrovnik, ki se obravnava posebej. Pravtako se v posebnem poglavju obravnava tudi Istra, vključno s Trstom.
Delo je bilo, Jcot poudarjeno v uvodu, namenjeno mednarodni javnosti, predvsem znanstvenim krogom. Dasiravno so mu strokovnjaki priznali določeno pozitivno vrednost, stoje te-li vendarle na stališču, da bi ga, zaradi določenih po-pianjkljivosti in napak, ne šlo uporabiti v to svrho, preden se omenjene napake in pomanjkljivosti ne odpravijo.
V
nov
Jugoslaviji so film, ki nosi
posneli
naslov
«Zasledovanje». Za njegovo izdelavo so potrebovali samo tri mesece in nekaj dni. Režiral ga je Zorž Skrigiti. Zgodba obravnava ilegalno delo Janka Jankoviča, ki je v času okupacije po nalogu jugoslovanske komunistične partije delal v gestapovski policiji v Beogradu. Poudarek pa je na borbi in delu vseh beograjskih ilegal-cev-revolucionarjev. Sodeč po prvih vesteh, je film zelo zanimiv in napet. Kakšna je njegova umetniška plat, pa bodo pokazale prve predstave, ki bodo že v kratkem.
* * »
V Sovjetski zvezi so izdali celotna zbrana delit Maksima Gorkega. Zbirka je bi(a zaključena s trideseto knjigo, ki je izšla pred kratkim, V njej je nad 350 pisateljevih pisem, brzojavk,, sporočil in beležk iz obdobja 1927—1936. Tu so tudi pismu iz njegoue korespondence z Romainom Rollandom in H. Barbussom. Zbrana dela M. Gorkega smatrajo za najpopolnejšo izdajo zbranih dal nekega pisatelja. Z njo je podana popolna slika življenja in dela tega velikana svetovnega in ruskega leposlovja.
* # *
Ko je Ilemingioaij predlanskim prejel Nobelovo nagrado, je izjavil, da sta jo še pred njim zaslužila dva pesnika, in sicer Karl Sand-burg in Isak Dinesen. Slednji je v resnici danska knji-ževnica Karen Blixenx-F>-neke.. Njena knjiga o Afriki je zbudila na Danskem mnogo zanimanja. Prejela le zanjo Andersonovo nagrado. O njej se je kritika izrazila. da je knjiga iiAfrika, temni, zvrniljiri svetu izreden pesniški dokument in da njena zadnja pc.g lavj.i sodijo med najlepše literarne strani o Afriki.
kratkim neuspešno dokončanimi pogajanji, kakor tudi, da mi odgovori, kaj misli o situaciji. ki se bo ustvarila po tem neuspehu in o ukrepih, ki so jih napovedale britanske kolonialne oblasti.
Makarios je bil zelo ljubezniv ter je moji prošnji ugodil.
VPRAŠANJE: «Katere so bile v teku pogajanj glavne razlike med gledišči Etnarhijske-ga sveta in britanske vlade?«
ODGOVOR: uKot je razvidno iz objavljene korespondence med guvernerjem in menoj, so bile te razlike v sle dečem:
Prvič, ko je šlo za vprašanje ustave, ki so jo Britanci nameravali dati Cipru. Mi smo vztrajali na tem, da bi predsedstvo zakonodajne skupščine moralo biti proporcionalno, pomeni, da bi izvoljeni grški predstavniki, ki prea-stavljajo štiri petine ciprskega prebivalstva, morali imeti absolutno večino tako nad izvoljenimi turškimi predstavniki kot nad imenovanimi člani. v kolikor bi jih bilo. -Stališče britanske vlade pa je bilo, da ona ne more unaprej uezati rok ustavnemu komisarju, ki bi bil poslan na Ciper, da se posvetuje, preden bi bila ustava izdelana. Ta britanski argument je očitno nesprejemljiv, ker bi Britanci, če bi resnično imeli namen dati otoku liberalno demokratično ustavo, brez pomišljanja sprejeli, kar je v skladu s pravico, namreč, da bi velikanska večina ciprskega ljudstva morala imeti v skupščini večino predstavnikov. Poleg tega ustavni komisar ne bo osebnost, izvoljena od strani ciprskega ljudstva ter potemtakem ne bo izražal njegovo voljo, marveč bo imenovan od strani britanske vlada in bo kot tak izražal britansko uradno politiko.
Druga sporna točka zadeva javno varnost. Vlada je vztrajala na tem, da guverner ohrani vse pravice v zvezi z javno varnostjo, v kolikor on to smatra za potrebno. Mi pa smo stali na stališču, da on lahko te pravice ohrani, dokler se ne vzpostavi red in zakon, ali za neki določeni čas. denimo za lefo dni po objavi ustave in s pogojem, da bosta v tem času red in zakon vzpostavljena. Pomeni da smo mi stali na stališču, da mora obstajati neki objektivni kriterij, na osnovi katerega bi se javna varnost prenesla na ciprsko ministrstvo, ne pa subjektivni kriterij, kakor je to sugerirala vlada.
Tretja točka, ki glede nie ni bil dosežen sporazum, zadeva amnestijo. Naš predlog
3
Ui. sv. frančiška 20
Dospele so nove knjige:
1. K. Maj: Lov za milijoni (Satan in Iška-riot),	broš,	L	240
2. E. Wallace’ Zelena snet,	broš.	L	460
3. A. Martič: Lišček,
broš.	L	320
4. J. Verne: Carski sel,
DOl.	L	680
5. Walter Scott: Starinar, ppl. L 1.040
6. A Slodnjak: Neiztroh-rjeno srce, pl. L 1.100
1RŽAŠHA KNJIGARNA
Ti-kI - IT. Ni. lin n čl s Ln uti Telefon 87-8SN
le glede tega bil, naj velja amnestija za vse politične prestopke, razen za one, kjer gre za uboj, telesne poškodbe tn atentate na osebnosti, o čemer bi razpravljala bodoča ciprska vlada.
Britanska vlada pa je predlagala zelo omejeno amnestija, ki bi se nanašala samo na osebe, obsojene zaradi sodelovanja pri demonstracijah, na mitingih, zaradi pisanja gesel m skrivanja ter razpečevanju letakovi>.
VPRAŠANJE:	«Kakšno je
vaše mnenje o situaciji, ki je na Cipru nastala ziradi neuspeha pogajanj«.
ODGOVOR: sRazume se, da se glede razvoja bodočih dogodkov ne more ničesar predvidevati. Kar se nas tiče, smo popustili povsod, kjer nam je to dovolila 'n.a‘i'a"hacionalna zavest. Zdaj je v rokah, Igritan ske vlade, da vzpostavi red in normalno situacijo, in sicer taka, da sprejme razumno ter pravično borbo ciprskega ljudstva ter mu zagotovi ustavo s pravico do določene samouprave, ki bi predstavljala predhodni študij k popolni samoupravi otoka«.
VPRAŠANJE:	«Kaj mislite
glede ukrepov, ki sta jih o-menila minister za kolonije in guverner otoka?«
ODGOVOR: «Po našem pojmovanju se lahko nasilni postopki odpravijo samo, če se prej odpravijo tudi njihovi vzroki. Nasilni postopki na Cipru so rezultat britanske kratkovidne politike na tem otoku. Da bi ti prenehali .bi morala britanska vlada prizna, ti ter spoštovati vse težnje ciprskega ljudstva«.
VPRAŠANJE:	kKakšpa’ ■ je
reakcija Etnarhijskega sveta na te ukrepe?«
ODGOVOR: uEtnarhijski svet in grško ljudstvo na Cijiru bosta svojo miroljubno borbo za samoopredelitev nadaljevala ne glede na to, kakšno politiko bo na Cipru vodila britanska vlada«.
VPRAŠANJE:	«Kak.šnega
značaja bo vaš obisk v Atene, o katerem je poročal ciprski tisk?«
ODGOVOR:	eObiskal bom
Atene, da bi se posvetoval z grško vlado, kako nadaljevati z borbo okrog ciprskega vprašanja«,
To je bil zadnji Makariosov intervju pred njegovo depar« tacijo. V soboto popoldne ob 13.30 je imel z letalom odle teti na ,15-dnevni obisk v Atene. Ze zgodaj zjutraj je bilo slutiti neko novo situacijo. Na vsej poti do letališča so bile vsakih 15 m razpostavljene vojaške patrulje v avtomobilih .Na letališču so dolgo čakali na škofov prihod. Z istim letalom sem imel odpotovati tudi jaz. Sele ob 15. uri, potem ko so z letala odnesli prtljago dveh žena, ki sta prav tako imeli odpotovati, so Britanci letalu grške družbe TAE dovolili, da s preostalimi potniki odleti. Kasneje smo izvedeli, da je ena omenjenih žena bila sestra nadškofa Makariosa.
Se preden je naše letalo odletelo, se je z letališča dvignil neki helikopter. Na poti v Atene smo pristali še na otoku Rbodosu. Na tamkajšnjem letališču je bilo opaziti mnogo ljudi, ki so prišli, da bi pozdravili nadškofa. Na a-tenskem letališču pa so številni novinarji poizvedovali o podatkih glede dogodkov na Cipru. Sele tu smo zvedeli, da je bil v helikopterju, ki je hkrati z našim letalom zapustil letališče, nadškof, skupaj s še tremi osebami, člani Etnarhijskega sveta, med temi tudi škof Kirenij.e Kiprianos. Odpeljali so jih na neko Jad-jo, namenjeno na otočje y Indijskem
kamor jih je britanska vlada,
deportirala.
S. SERAFIMOV
koč leta 1953 ustanovilo Ul bili znanstveniki,'ki so se za-Milanu Že omenjeno Ziniie-1 teli z njim ukvarjati. Leta nje za demografsko vzgojo. 1854 sta doktor Drgstale in Njegovi pobudniki so bili j njegova žena začela razširjati zdravnica Vittoria Olivetti in I idejo o potrebi kontrole nad
pa profesor Origlia, znani strokovnjak za psihološka in socialna vprašanja, a prvi predsednik Združenja je. postal doktor Beretta. Pridružili so se mu zatem še številni drugi znanstveniki, profesorji, književniki in celo politiki. Leto dni po svoji ustanovitvi je bilo Združenje priznano za italijansko sekcijo Mednarodnega združenja za načrtovanje prirastka in se kot tako vključilo v omenjeno mednarodno organizacijo (International Planned Parenthood Fe-deration), ki ima svoj sedež v Londonu. Vse doslej pa je bila dejavnost te v Milanu ustanovljene organizacije bolj omejena in so se šele zdaj ustvarili potrebni pogoji, da je mogla odpreti omenjeno posvetovalnico, za kakršno je že ves čas stremela.
Njena osnovna naloga bi bila v tem, da vse tiste osebe, ki bi iz določenih utemeljenih, predvsem gospodarskih razlogov, ne hotele imeti več otrok, kot pa so jih sposobne pre-rediti, da bi kot rečeno, vse te osebe napotila k zdravni-kom-članom te ustanove, ki bi jim priskočili na pomoč z nasvetom ter strokovno usposobljenost jo-
Potreba, da se število rojstev vskladi z ekonomskimi'
rojstvi med Angleži in ni trajalo dolgo, ko se je ta med
njimi močno uveljavila. Okrog l. 1914 je ta ideja prešla ocean, kjer je našla t) Ameriki svojo dosledno pobornico v zdravnici Margaret Sanger. Zatem se je razširile v Holandiji, kjer je Malthusova teorija bila prvič radikalno revidirana, dalje v Nemčiji, Belgiji in nazadnje v Franciji.
V Italiji se taka potreba dolgo ni mogla uveljaviti. Leta 1910 se je v Florenci vršil Kongres za seksualna vprašalna, tri leta kasneje je bila t Torinu ustanovljena prva neomaltuzijanska zveza. Leta 1S14 je v Milanu izšlo nekaj brošur, ki se je v njih obravnavalo seksualno vprašanje in pa vprašanje o rojstvih. Potem je prišel fašizem, ki je to strogo prepovedal. Ta je pač potreboval vojake in se je zato ostro postavil proti vsaki omejitvi rojstev. V tem cilju so bile pod fašizmom deležne posebne podpore vse družine s številnimi otroki, a samci so morali plačevati poseben davek. Mladoporočencem so se dodeljevale razne podpore in sploh so se ljudje na vse načine spodbujali, da bi se poročili ter imeli čim več otrok. Toda vse to še ni bilo dovolj, v kazenski zakon
možnostmi, predstavlja danes Jt, bil poieg VSega vnešen še
Aprila bo v Rimu V. kongres UDI
Od 12. do 15. aprila bo v Rimu V. kongres italijanskih žena, ki ga pripravlja Zveza italijanskih žena (UDI). Vodstvo te organizacije je na kongres povabilo tudi številne piedstavnice žena iz drugih držav
UDI je po vsej državi odprla javni referendum, h kateremu je povabila vse žene, da izrazijo svoje mnenje glede najbolj perečih problemov, ki tarejo ženo v Italiji. Predvsem jih vabi naj razmislijo in odgovorijo na vprašanja, o piavici žene do dela in enakopravnega položaja ih plačila na delovnem mestu, na vprašanje pokojnine gospodinjam, ureditve stanovanjske krize, izboljšanje pomoči naj-mlajšim in izboljšanja življenjske ravni v Italiji,
pereče vprašanje za vse gost o naseljene dežele, prav tako potemtakem za Italijo z njenimi 47 milijoni prebivalcev.
Osebe, ki se bodo zglasile na omenjenem uradu tčr izrazile željo, da se jim priskoči na pomoč, se bodo brezplačno napotile k enemu od petnajstih zdravnikov-speciali-stov, kolikor jih je v Rimu, kjer bodo deležne vse potrebne zdravniške pomoči. Toda to , samo na svojo izrecno željo. Sicer pa se ustanova ne bo ukvarjala s' tozadevno propagando, ali pa da bi spod
bujala k temu one. ki bi ■ sa- j cev predložila
poseljen člen, namreč cl. 553, kjer je rečeno: sKdorkoli bi javno spodbujal tn deloval proti razmnoževanju ter vršil v ta namen propagando, se kaznuje z zaporo m do leta dni, ali z globo do deset tisoč lir itd.«.
Odveč bi bilo poudarjati nesodobnost in zastarelost tega člena, izdanega I. 1930, ki je zagledal luc sveta na fašistično pobudo in je bil sprejet z namenom, kot zgoraj omenjeno. Zalo je že l. 1952 skupina socialističnih, komunističnih, re-jtublikanskih, liberalnih in socialdemokratskih poslan-
mi ne bili pfepričavi 'V pri mernost takega ravnanja.
Vse to se je v naprednejših deželah uveljavilo že pred vrsto let in predstavlja tu nekaj, čemur je samo po sebi razumljivo "1 dri’ treba poiskati ustrezno rešitev.
Potrebo o 'omejitvi rojstev je s svojo teorijo prvi nakazal Mathus, a je za to predlagal sredstva, ki so bila zgrešena. Samo vprašanje pa je bilo postavljeno in mnogi so
parlamentu
osnutek zakona, s katerim bi se omenjeni člen odpravil, isti osnutek je bil ponovno predložen parlamentu novembra 1953, odtlej pa o tem že dve leti ni več nobenega glasu, dasTrčvno se je o tem po-voljno izrazil celo papež.
Vsekakor je nujno potrebno, da se vprašanje ponovno postavi na dnevni red ter reši tako, kot ho to v skladu z razvojem blaginji tako prebivalstva kot države.
r
ZDR A V NIŠKE KOTIČEK
.J
Čuvajmo otrok©¥© zobovje
Otroškemu zobovju so najbolj nevarne kisline svežega sadja in tiste, ki nastanejo iz sladkorja * Kdaj začnemo umivati otroku zobe
Prehrana je eden najvažnejših čini eljev, ki vplivajo na razvoj zob. Najbolj pravilna hrana za dojenčka je materine mleko, ker ima v sebi vse tvarine, ki jih potrebuje otrok za telesni razvoj ter tako tudi za razvoj zobovja.
Navadno zrasteta otroku najprej spodnja dva zoba, kar se zgodi v šestem mesecu, v sedmem zrastejo zgornji srednji sekavci, v osmem mesecu spodnja stranska sekavca, v desetem mesecu zgprnja stranska sekavca. V dvanajstem do Šestnajstem mesecu zrastejo prvi kočniki, do dvajsetega meseca zrastejo podočnikj, do tridesetega pa zrastejo še zadnji mlečni kočniki. Večina o-trok dobi zobe v navedenih mesecih, lahko pa zrastejo tudi pozneje. V izjemnih primerih zrastejo prvi zobje že v četrtem mesecu ali pa se zakasnijo pri sicer zdravem o* troku do devetega mesecu. Zgodnja ali pozna rast zobovja se podeduje. Ce otrok ob navedenem času ne dibi zob. se naj starši posvetujejo z zdravnikom. Na kmetih sicer pravijo, čim kasneje zrastejo zobje, tem bolj bodo trdni. To ljudsko mnenje je popolnoma napačno in rado starše piemoti, da prinesejo otroka prepozno na zdravniški pregled. kar ima morda posledice za vse življenje.
Včasih se zgodi, da pride o-trok na svet že z razvitim mlečnim zobovjem ali pa s posameznimi zobmi. Tako zobovje po navadi kmalu razpade Med ljudmi je tudi razširjeno mnenje, da rast mlečnega zobovja povzroča različne bolezni, tako bbžjast, nahod, želodčne in črevesne katarje, različne kožne izpuščaje ter podobno. Temu ni tako, temveč je dokazano, da rast zob sama na sebi ne povzroča nika-ke bolezni, pač pa pri slabotnih otrokih še bolj oslabi telo, tako da se v tem času laže razvijejo druge bolezni. Otrok, ki dobiva zobe. sito z roko v usta, ker ga čeljusti srbijo jn Sešelsko i bolijo. Ker ponoči slabo spi, oceanu,[je podnevi bolj nemiren in
pust. Tudi mu tečejo sline iz ust, ker otrok še ne zna požirati sline.
Kdaj naj začnemo otroku čistiti zobe? Dokler otrok še nima zob, je čiščenje nepotrebno, da, celo škodljivo. E-dino pri ustnih obolenjih odredi zdravnik čiščenje in izpiranje ust z zdravilnimi tekočinami. S čiščenjem pričnemo, ko ima otrok vseh dvajset zob. Najbolj primerno je, da v ta namen kupimo prav r.ežno krtačko, s katero vsako jutro in vsak večer čistimo o-tioku zobe. Najbolje pa je, da očistimo otrokove zobe samo
Pomladanski plašč v redingot liniji, Je prikladen za mlade Obleka iz istega, vendar tanjšega 'blaga, z nabranim krilom in kratkimi po modi urezanimi rokavi
z vodo, ker vsaka kemična snov bolj ali manj draži ustno sluznico. Otrok se da pri dveh letih priučiti, da vodo. ki mu jo damo v usta, spet izpljune ter pusti, da mu s krtačko osnažimo zobovje.
Otroškemu zobovju so najbolj nevarne kisline, ki so v svežem sadju ali pa tiste, k’ nastanejo iz sladkorja. Zalo je torej potrebno, da po vsakem uživanju take hrane otroku očistimo zobe s ščetko in vodo. Do četrtega leta je potrebno, da čistijo otroku zobe starši, potem se pa že otrok sam nauči, kako je treba ravnati s krtačko in si izpirati usta.
Mlečno zobovje zaradi svoje nežnosti še rajši gnije kot stalno zobovje. V tej dobi se pojavljajo iste stopnje gnilobe kot pri odraslih. Kaj storimo, ko Opazimo pri otroku gnil zob? Otroka moramo takoj peljati k zobnemu zdravniku, da zob plombira, kajti v začetku gnitja je mogoče lo storiti brez bolečin. Ce pa čakamo, da začne zob boleti, mora zdravnik živec zamoriti, ga odstraniti in zdraviti korenino in zob plombirati. Seveda je zelo verjetno, da bo otgok pri tem začutil bolečino in ga bo le z največjo težavo rr.ogoče pripraviti do tega, da bo sploh odprl usta, kaj šele da bi si pustil v ustih kaj delati. Cim starejši je o-trok, tem laže mu je kaj dopovedati. Mnogokrat se pa o-troci plombiranju kaj hitro privadijo tako da jim lahko tako delamo v ustih kot odraslim. Zgodi se pa tudi, da morajo, zlasti še pri živčnih otrocih, tako zdravnik kpt starši, pri plombiranju imeti največje potrpljenje. Ce pa o-troško zobovje zanemarimo, se bodo vrstile noči, ko niti o-trok niti starši ne bodo zatisnili očesa. Končno se bodo odločili, da dajo zob izdreti, kar je za otroka in za razvoj stalnega zobovja velika škoda. Peljimo torej otroka k zobozdravniku takoj, ko opazimo na njegovih zobeh prve znake gnilobe.
PRIMORSKI DNEVNIK
_ 4 _
15. marca
SKUPNA AKCIJA DELAVSKE ZBORNICE. CISL IH UIL V GRDA V TRZ.ČU
DANES POPOLDNE STIRIURNA STAVKA DELAVCEV
za izenačenje plač s tistimi v genovski ladjedelnici
Včeraj opoldne je o pomenu stavke govoril pred tovarno sindikalist Bergomas - Zahteve FIOM
Včeraj ob 10.30 so se na sedežu EN AL v Panzanu pri tržiških Združenih jadranskih ladjedelnicah sestali predstavniki sindikalnih organizacij FIOM, CISL in UIL, da določijo skupno sindikalno borbo med tržiškimi in tržaški-m- ladjedelnicami. Sporazumeli so se, da proglasijo danes štiriurno protestno stavko med 13. in 17. uro, ki naj predstavlja prvi protest proti Conf-industrii, ki noče izpopolniti državne pogodbe ter zahteve kovinarjev o izenačenju plač s kovinarji genovske ladjedelnice.
Obenem so določili, da se prihodnji teden sestanejo s piedstavniki tržaške nove in stare Delavske zbornice ter določijo enoten program ter sindikalno taktiko za vse obrate CRDA.
FIOM je včeraj sklicala ob 12.30 pred trgom ladjedelnice sindikalno zborovanje, katerega se je udeležilo okoli 2.500 delavcev; o pomenu enotne zahteve vseh sindikalnih organizacij je spregovoril pokrajinski tajnik Delavske zbornice Fulvio Bergamas.
Njegov govor se je v glavnem nanašal na obrazložitev nekaterih zahtev, ki jih je organizacija metalurgov FIOM postavila vsem delavcem in ki ;jh lahko združimo v sledečih pet točk;
Izpopolnitev obstoječega sporazuma o proizvodni nagradi z izplačilom predplačila v znesku 10.000 lir za leto 195«, ki jih je treba plačati za velikonočne praznike;
izplačilo zaostankov doklade za menzo, sklenitev nove tovarniške pogodbe o menzi ter enak stalež plač kot je v Ansaldu;
enake plače v vseh ladjedelnica!) CKDA kot so v ladjedelnicah Ansaldo v Genovi;
sklenitev sporazuma o prenehanju dopolnilne blagajne in sprejemu 350 vajencev;
sklenitev tovarniškega sporazuma za člane treh ločenih notranjih komisij, ki niso v proizvodnji, in za tovarniške zaupnike.
Prepričani smo, da se bodo delavci odzvali pozivu sindikatov in s tem postdvili proti delodajalcem odločno fronto vseh delavcev za uresničenje svojih zahtev. Nihče drug kot samo delavci lahko dosežejo svoje plačne izboljšave, i,i sicer toliko prej in toliko holj gotovo, čim bolj so v tem enotni. Ta stavka predstavlja enotno akcijo sindikal-rih organizacij, ki so sprevidele, da se v korist delavstva m mogoče boriti brez njegove rajširje podpore in brez sodelovanja vseh njegovih sindikalnih organizacij.
ga programa bo omogočil a-parat 27 palcev, ki ga bodo dali na oder. Za konec še to, da se cene vstopnic s tem ne bodo povečale.
Seja ANPI v Vidmu
Nagrobni spomenik «Mami De Bortoio«
Protestno pismo Gronchiju zaradi odlikovanja Collottija
V Vidmu se je pred dnevi sestalo predsedstvo ANPI in Odbora junaštva in žrtev odporniškega gibanja. Najprej je spregovoril predsednik ANPI dr. Giobatta Angeli, ki je opisal mučeniško življenje mame De Bortoio, ki je umrla pre-
pa še odobrila načrtov, ki so jih predložili v odobritev gradbene komisije Pietro Co-oiani, Fanny Brea in ustanova IACP. Iz higienskih razlogov pa je zavrnila načrt Antonia Svalice za preureditev neke stavbe v Ul. Vittorio Alfieri v stanovanjsko poslopje.
Najemanje kmečkih delavcev za Nemčijo
Pokrajinski urad za delo obvešča, da je v teku vpisovanje kmečkih delavcev za Nemčijo v starosti od 18 do 45 let- Pogoji so naslednji: mesečna plača 120 DM; po-
teklega februarja v Mazzoladi sebna nagrada 20 DM na me-
pri Portogruaru. Kot smo že pisali, je bila pokojna Elsa L‘e Bortoio prisotna, ko so podivjani Nemci 25. avgusta 1944. leta v Trlanu pri Nimi-su pobili in sežgali 9 oseb njene družine, med katerimi trdi njenega moža, snahi in več vnukov. Pokojna je bila v Furlaniji simbol odporniškega gibanja in je bila tudi član Odbora za junaštvo in žrtve odporniškega gibanja. Na r.jeno mesto so sedaj izvolili sina Linda De Bortola. Udeleženci sestanka so sklenili, da bodo junaški ženi, ki je pre-sfala mučeniške žrtve, postavili v Mazzoladi pri Portogruaru nagrobni spomenik, ki» bo bodočim rodovom kazal pot, ki jo je prešlo furlansko ljudstvo, da se je osvobodilo okupatorja.
Pred zaključkom sestanka je dr. Angeli prečital pismo, ki ga je videmski ANPI poslal predsedniku republike Gronchiju in v čigar imenu protestira proti dodelitvi srebrne medalje znanemu fašističnemu zločincu Gaetanu Collottiju.
Danes zvečer v kinu Centrale
prenos «0dnehaš ali nada'iuješ»
Tudi v Gorici so se končno spomnili, da bi bilo za -uteši-tev naraščajočega števila ljubiteljev četrtkovega televizijskega programa #Odnehaš ali nadaljuješ« potrebno namestiti televizijski aparat v kako kinodvorano, ki bi lahko sprejela vsaj delno število zvestih poslušalcev vprašanj Mika Bongiorna. Za to se je odločila uprava kina Centrale, ki javlja, da bo že danes zvečer obiskovalcem kina poleg filma lahko od 21- do 22-nudila možnost na platnu slediti televizijskemu programu «Odnehaš ali nadaljuješ*. Brez dvoma je uprava kina storila s tem uslugo tudi vsem tistim goriškim barom in kavarnam, ki ob tem času niso mogle sprejeti vseh' klientov. Prenos televizijske-
Seja občinske gradbene komisije
Dve novi stavbi
za občinske uslužbence
Pred dnevi se je sestala občinska gradbena komisija, kateri je predsedoval župan dr. Bernardi«. Komisija je predlagala vrsto gradbenih načrtov, ki so jih predložili v odobritev številni zasebniki in nesatera podjetja go-riške občine
Emiliu in Mileni Savelli so odobrili načrt za gradnjo stanovanjske hiše v Ul. Ristori, Emiliu Comolliju pa načrt za gradnjo lope v Ul. Caprin 19. Giovanni Aprimo bo po odobritvi komisije lahko gradil novo stanovanjsko hišo v Ul, Brigata Re. Družba Agiip bo zgradila novo bencinsko črpalko s stanovanjem za u-službenca postaje v Ul. Aqui-lea. Giuseppe Gabrini si bo lahko ogradil hišo v Ul. Vittorio Veneto 70. Giuseppina Tomasig pa bo lahko razširila in modernizirala poslopje v Ul. Trieste 45. Gradbena komsija je nadalje odobrila načrt Daniela Tommasinija za razširitev stanovanjske hiše v Ul. Monte Sabotino 9. Francu Trentadue je dovolila popravilo stavbe in kritje terase na stanovanjsko zgradbi v Ul. Del Poggio. Odobrili so tudi načrt dr. Franca Sbrozzija za povišanje njegove hiše v Ul. Colombini 8. Občinska podjetja bodo lahko po odobritvi načrta zgradila dve stanovanjski poslopji v Ul. Torriani.
Komisija je z nekaterimi pripombami odobrila tudi načrt popravila hiše Guida For-nasiria v Borgo Castello 34 ter še dva druga načrta. Ni
sec; za nadurno delo po 1 DM na uro; hrana in stanovanje na račun delodajalce; (1 DM velja 150 lir). Poleg tega bo delavec imel vse pravice do zavarovanja in družinskih doklad.
Za vsa nadaljnja pojasnila naj se interesenti zglasijo na uradu za delo, Ul. Crispi 9, od 10- do 12. ure.
Pianistka DAMIJANA BHATUZ priredi v soboto 17. t. m. ob 21. uri
v Prosvetni dvorani na Korzu Verdi 1
Na programu Mozart, Rameau, Schubert, Schu-man, Chopin, Bravničar, Debussy.
Prodaja vstopnic vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli i\ od 18. dalje v kavarni Bratuž. — I. sedeži 250 lir. II. sedeži 150 lir, stojišča 100 lir.
Tudi v Gorici ..Fronta morskih psov"
V Gorici so včeraj na posebnem sestanku ustanovili pokrajinski «center za obrambo ekonomske in socialne svobode*. Ta center so ustanovili na osnovi pobud v ostalih italijanskih pokrajinah in sodelujejo pri njem: Confindustria, Confcommercio in Confagri-coltura iz Gorice in Confindustria iz Tržiča.
Gre za novo podružnico »fronte morskih psov*.
SEJA GORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
DEMOKRISTJANSKA VEČINA ODOBRILA zvišanjecen vozovnic meslnih avtobusov
Nekateri svetovalci so predlagali, naj prevzame občina mestno prevozno službo v svojo upravo
Po tri ure trajajoči diskusiji o poročilu podžupana dr. Poterzia o zahtevi avtopre-vozne družbe ATA, naj se ji dovoli povišati vozovnice za pet lir ali pa ukiniti tri od osmih avtoprevoznih prog, so svetovalci demokristjanske večine na predlog občinskega odbora odobrili povišek vozovnic mestnih avtobusov za pet Ur, kar pomeni da bomo v prihodnje plačali za normalno vožnjo - 30 lir namesto dosedanjih 25 oziroma 35 lir namesto dosedanjih 30 lir; proti so glasovali 3 svetovalci, vzdržalo pa se jih je pet.
Diskusija je bila zelo živahna in nekateri svetovalci so dejali, da bi morala prevzeti upravo mestnih avtobusnih zvez goriška občina, saj gre za javno uslugo. V tem smislu sta se izrazila tudi svetovalca leve opozicije Batti od KPI in prof. Zucalli od PSDI. Tudi nekateri demokristjanski svetovalci in odborniki so se s to možnostjo strinjali.
Podrobneje bomo o poteku razprave poročali v jutrišnji številki.
Prekinjena dela na gradbišču avtomobilskega kluba
Pri kopanju temeljev so odkrili nemški bunker
Ze nekaj časa v Ul. Roma na gradbišču tik palače ESSO delo počiva, ker so delavci pri kopanju temeljev nove stavbe naleteli na betonski bunker iz vojne. Bunker so postavili Nemci, odnosno civilna nemška uprava, ki je imela v Ul. Roma svoj sedež; o njegovem obstoju, kot se vidi, ni vedel nihče. Zaradi tega je vodstvo gori-škega avtomobilskega kluba, ki je kupilo zemljišče od pokrajinske uprave, ostalo toliko bolj začudeno nad bunkerjem, ki ga ni predvidevalo. Za odstranitev bunkerja bodo vsekakor potrebovali precej denarja in
časa, kar bo zakasnilo gradnjo nove palače, ki bo izpopolnila prazen prostor v Ulici Roma.
Videmski sporazum v mesecu januarju
V okviru italijansko-jugoslo-vanskega sporazuma o malem obmejnem prometu je trgovinska zbornica izdala v mesecu januarju 33 uvoznih dovoljenj za skupno vsoto 42 milijonov 720.310 lir. Za izvoz pa je bilo izdanih 41 dovoljenj za 52,359.581 lir.
Uvozili so sledeče blago: parkete, drva, lignit, lesne izdelke, konje, prašičje in suho meso, maslo, jajca, svežo zelenjavo, mlečne izdelke, cement in razno blago. Izvozili pa so nadomestne dele za vozila in pritikline, file, električni, hidravlični in zdravstveni material, pisalne in računske stroje, volneno in laneno blago, farmacevtske izdelke, južno sadje in razno.
Stanje kompenzacijskega avtonomnega računa 1, februarja letos je sledeče: prejeta plačila od 1. januarja t. 1. s saldom od 31. decembra lani znašajo 114,104.550 lir, izvršena plačila od 1. januarja 1956 znašajo 41.062.753 lir. Saldo: 73,041.797 lir.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna Alesani, Ul. Carducci 12 - tel. 22-68.
K I N O
CORSO. 17.00: «Helena iz Troje*, R. Podesta, cinemascope VERDI. 16.30: «Dvoženec», M Mastroiani, F. Valeri in V. De Sica.
CENTRALE. 17.00: «Nemirno življenje*, E. Taylor. VITTORIA. 17.00:	«Oddelek
ubijalcev, pozor!*, Mac La-glen.
MODERNO. 17.00:	»Umazane
roke*.
Jf
SKshi, -S:	.
'II I ^lllllll lil
rtšFP •	•
i :•
JiiiiiP
sSmSi
DRUGI DAN DRŽAVNEGA SMUČARSKEGA PRVENSTVA KOLESARSKE DIRKE BLIZU IN
Burrini Bino, Taffra in Platter
so včeraj osvojili prvenstvene naslove
Viotto, ki ja dosegel enak čas kot Zeno Colo, je bil diskvalificiran
daleč
SESTRIERE. 14. — Danes, zgodnjem delu proge in zara-so bile na sporedu tri tekmo- di tega je diskvalificiran. Ta-valne točke. Najprej so junior-I ko je ostal Colo sam na tret-ke tekle na 5 km, nato so po jem mestu, ne da bi ga mo-
isti progi tekle dvakrat, torej 10 km, seniorke in končno je bila še tekma v moškem veleslalomu.
Med juniorkami je gladko
ral deliti z Viottom.
1. Burrini Gino 1.45.2; 2. Alberti 1.45.3; 3. Colo 1.46.1; 4. Gluck 140.3; 5. Milianti 1.46.4; 6. Ghedina 1.46.7; 7. Burrini
zmagala Cristina' Plattner (SC	!	Bruno 1.46.9;	7.	Pompanin
Soreghina), ki je pustila toč-	1.46.9; 9.	Picchiottino 1.47.6;
no minuto za seboj drugoplu-1	10. David	1.48.0;	11. Pedron-
sirano Bottero.	celli Italo	1.49.7;	12. Scfreno-
V tekmi na 10 km za ženske se je takoj videlo, da prihaja v ospredje Trbižanka II-degarda Taffra. ki je startal.i j s številko 6. Že v prvi polovici proge je imela daleč najboljši čas. Romanin, ki jo je nedavno dvakrat premagala, se danes ni najbolje počutila in ni mogla prav poseči v borbo. V drugi polovici tekme je Taffra svoj tempo še stopnjevala in povečala razmak z ostalimi, tako da je privozila na cilj dobre tri minute pred drugo. Tudi tukaj, kot pri ju-niorkah, so takoj, za zmagovalko tekmovalke piemontskega kluba SC Limone, ki se dve (Bottero in Tosello) celo enako pišeta kot dve juniorki. kar lahko pomeni, da gre za prave smučarske družine.
Komaj da so se časomerilci lahko preselili k drugemu cilju in že se je pričela tekma v moškem veleslalomu. Prvi je startal Viotto, toda zanimanje gledalcev velja predvsem Zenu Colbju, ki starta takoj za njim. Zanimivo:	oba sta
dosegla popolnoma enak čas 1:46,1. Skoraj za sekundo boljši čas pa doseže Gino Burrini:	1.45,2. Gluck, Milianti,
Ghedina, Pompanin in Bruno Burrini se mu približajo, toda nihče ni boljši. Ostane le še Alberti od tistih, ki bi lahko dosegli boljši čas. Alberti s startno številko 20 vozi odlično, mnogi mislijo, da je najbolj hiter, toda časomerilci povedo, da je bil za desetinko sekunde počasnejši od Gina Burrinija. Alberti, dosedanji državni prvak v smuku, mora torej prepustiti visoki nasiov Ginu Burriniju.
Kmalu pride tudi vest, da je Viotto izpustil ena vrata v
ne 1.49.9; 13. Blanc 1.50.3; 14. De Nicolb 1.51.4; 15. Zecchini 1.51.5; 16. Donei 1.51.9; 16. Pia-nelli 1.51.9; 18. Lacedelli In-nocente 1.52.7;	18. Siorpaes
1.52.7; 20. Zulian 1.52.9; 21. Al-vera 1.53.5; 21. Menardi 1.53.5; 23. Zamboni 1.53.7; 24. Rup-pert 1.54.2; 25. Odiard 1.54.8.
Se 21 plasiranih; 1 ponesrečen; 4 diskvalificirani.
1. Taffra 54.11;	2. Bottero
57.14; 3. Bellone 59.00; 4. Tosello 1.00; 5. Romanin 1.00.34; 6. Vuerich 1.00.54; 7. Astegia-no 1.02.07; 8. Martinet 1.02.32; 9. Azzalini 1.03.15; 10. Ciocca 1.03.19;	11.	Del Fabbro; 12.
Jammaron; 13. Mulas; 14. Di Beaco; 15. Huber; 16. Ramori-no; 17. Bastiani.
1. Plattner 28.38; 2. Bottero 29.38; 3. Tosello 30.33; 4. Gaio 30.36;	5. Mombelli 30.59;	6
Tazzioli 32.23;	7. Bortolotti
32.30; 8. De Grignis 32.58; 9. Caola 32.59; 10. Mennis 33.20
Se pet plasiranih.
Kazni, globe...
MILAN. 14. — Nogometna liga je kaznovala z globo 40 tisoč lir klub Genoa. Za tri kola sta diskvalificirana David (Lanerossi) in Sentimenti (Torino). Globo morajo plačati:	Bertoloni,	Sentimenti.
Grava in Antoniotti (vsi Torino) po 12000, Lorenzi (In-ter) in Bearzot (Torino) po 6000.
Šest izključenih na mednarodni tekmi
MEHIKA, 14. — Na pana-meriškem nogometnem prvenstvu je včeraj Brazilija pre-
magala Kostariko s 7:1 (3:0), medtem ko se je končala tekme med Mehiko in Argentino neodločeno 0:0. V tej tekmi je moral sodnik izključiti štiri argentinske in dva mehiška igralca. Brazilija in Argentina bosta igrali odločilno tekmo v nedeljo.
Včeraj v Duesseldorfu
Nemčija 1 Holandska 2
Nemčija: Herkenrath, Posipal, Juskowiak; Ekel. Schlienz, Schmidt; Klodt. Fritz Walter, Seeler, Roe-hrig, Schaefer.
Holandska:	De Munck
Wiersma, Kuys; Moter-mans, Van der Hart, Klaansens, Appel, Bosse-laer, Koppal, Lenstra. Dimmermans.
Sodnik: Leaf (Vel. Britanija).
DUESSELDORF, 14. — Danes, je bila tukaj tekma med holandsko in nemško nogometno leprezentanco. Ponovno se je zgodilo, da je morala nemška reprezentanca kloniti pred lastnim občinstvom. Holandci so namreč zmagali z 2:1. Vsi trije goli so padli v drugem polčasu; Nemci so dosegli svoj gol, ko so Holandci že vodili z 2:0.
Tekmo je gledalo 60000 gledalcev, med katerimi je bilo kakih 15GOO Holandcev. Med tekmo je ves čas snežilo in pihal je tudi mrzel veter. Ko se je tekma končala, so holandski gledalci vdrli na igrišče in zmagoslavno odnesli svoje igralce z igrišča. Med Holandci so se odlikovali zlasti desni branilec Wiersma, levi krilec in kapetan Klaansens in leva zveza Lenstra, ki je zabil oba gola. Nemčija je igrala samo proti koncu tekme nekoliko bolj odločno, toda pri tem je tudi delala otroške napake. Nemški napadalci so bili v strelih na gol popolnoma nesposobni. Zmaga Holandcev nad «svetovnimi prvaikt* je povsem zaslužen*.
^SVETOVNI PRVAKI»
Belgijec Derycke vodi na dirki Pariz-Nico
ST. ET1ENNE, 14. — Ko so danes zjutraj ob devetih dirkači startali za drugo etapo dirke od Pariza do Nice, je toplomer kazal 2 stopinji pod ničlo. Druga etapa od Clame-cyja do St. Etienna meri 279 km. Startalo je 86 dirkačev. Potek etape je bi! podoben včerajšnjemu. Približno 200 km ni bilo posebnih dogodkov, potem pa se je razvnela borba, iz katere je izšel kot zmagovalec Belgijec Derycke, ki je zasedel tudi prvo mesto v splošni klasifikaciji.
Vrstni red na cilju:
1. Der.vcke (Belg.) 7.54T3” povprečno 35.300 km na uro;
2. Van Lody (Belg.) 1.54*50”;
3. Eliott (Irska); 4. De Bruy-ne (Belg.); 5. Annaert (Fr.); 6. Stablinski (Fr.); 7. De Smet (Belg.); 8. Mahe (Fr.); 9. Baf-fi (It.) vsi s časom Van Lo-dyja; 10. Ferlenghi (Italija) 1.55’25”; 11. Boni (It.) 7.55’40;
12. Janssen (Belg.) 7.55’41”;
13. Blomme (Belg.) 7.55’44”;
14. Cohen (Fr.) i. č.; 15. Ca-put (Fr.) 7.55’47”; 16. Anque-til (Fr.); 17. Remangeon (Fr.); 18. Dupre (Fr.); 19. Zuliani (Fr.); 20. z enako oceno večja skupina, v kateri so Magni, Baroni, Pedroni, Fornara, As-sirelli, Bertoglio.
64. Giudici (It.) 8.02’23; 66. Ponzini (It.) 8.03’47”; 73. Martini (It.) 8.04T9”;	78. Pezzi
(It.) 8.04T9”; 80. Piazza (It.) 8.0419”.
Splošna klasifikacija:
1. Derycke 12.57’46”; 2. De-bruyne 12.58*12”; 3. Mahe isti čas.
Pl
n
Še nekaj dni nas loči od velike mednarodne kolesarske dirke Milan-Sanremo. Na dirko so povabljeni kolesarji cele vrste moštev, med katerimi so nekatera nova imena poleg že znanih starejših imen.
Navajamo dosedanje povabljence:
Bianchi
Anquetil Jacques (Fr.), Car-rera Anarea, Conterno Angelo. Darrigade Andrč (Fr.), De-filippis Nino, Favero Giuseppe, Micbelon Giuliano, Milano Ettore, Pettina*! Giovanni Altenburger Jukermann H. (Nemč.), Lo-der Mathias (Nemč.), Reinecke Emil (Nemč.), Theissen Rudi (Nemč.).
Carpano-Coppi
Kubler Ferdi (Šv.), Gagge-ro Stefano, Scudellaro Tran-quillo, Ciancola Luciano, Cor-rieri G ovanni, Nascimbene Pietro. Robrero Gianfranco. Cainero Giuseppe.
Leo-Chlorodont Minardi Giuseppe, Nencini Gastone, Benedetti R-no, Se-rena Walter, Aureggi Franco, Pintarelli Giuseppe, Uliana Antonio, Tognaccini Bruno, j Buratti Giuseppe.
Geminiani Dotto Jean (Fr.). Hassen-forder R. (Fr.), Mahe Francois (Fr.), Mallejac Jean (Fr.). Walkoviak Roger (Fr.), Caput
Bauvin
Gilbet*
Louis (Fr.),
(Fr.).
Faema-Guerra
Deryoke G. (Belg.). N°yQger Andre (Belg.), Decoc/n«ie), Schils Josef (Be Brik (Belg-).
VannHS'0
(Belg.),
Schotte
Looy Rik (Belg.),
Willy (Belg.),	Gaul C»
(Luks.), Kemp	Willy <	•<.,
Van Est Wim	(Hol.),
Carlo (Šv.). Hollenstei« (Šv.). Schaer	Fritz
Strehler Rene	(Sv.),	,
montes (Šp.), Botella S. ( Iturat Vicente (Sp-).
Miguel (Šp.), Ruiz Be (Sp.).
Follis
Forestier Jean (Fr.),
Jemp (Luks.), Barone	^
(Fr.), Bolzan Aldo (Fr.), linelli Ang. (Fr.).
Atala	riali-
Monti Bruno, Astrua carlo, Maggini Luciano, tini Alessandro, Grosso
fo, Padovan Arrigo.
Danilo.
Lygie . Aj.
Coletto Angelo, Crespl(jiU. bino. Fulaschi Roberto,^ sti Flaminio, Salviatto no, Tosato Mario,
Bruno.
Torpado	Mi.
Maule Cleto. Gismonth ^ chele, Dali’Agata Gilber o. liani Aldo,	Petrei	5U’
Zamboni Adriano.
Helyett-Potin
mu*
Adria*
Trombi11
Scodeller Gil. (Fr.), u'><t
di Nello (Fr.), Elliot Sej> . (Irsk.), Cieleska J. M.
Essor-Leroux
Stablinski Jean (Fr.)• j,ett Serge (Fr.). Varna jo ^ (Fr.), Rcbic Jean (Fr-), chel Pierre (Fr.). Plaza mond (Fr.).
Legnano Ne;.
Albani Giorgio, Fabbr ^ lo, Zucconelli Vincenzo. ^ nucci Sante. Grassi Lino-tolozzi Valdemaro, Mass Ugo.
Ignis-Varese	pl
Petrucci Loretto. jerjo, Riccardo, Chiarlone j,eril Martino Giuliano. Giac Franco, Del Rio Aureb®-
Eldorado-Elve ^
Janssens Marcel (Belg-)' ^ Cautier Emile (Belg). ge kaert Joseph (Belg.). ^raJ1 nechten R. (Belg.),
Marcel (Belg.), De
Ant
Lucien (Belg.), Vlaeyen
M
(B.?lg.),
(Belg.),
Schoubben
Italijanski sodnik
Live'
rab1
je v nedeljo sodil Pr
več5
no tekmo Wacker - Bap
id
itve* s»
\rttf 1
Dunaju. Zmagal je ^a.°stvi^ 2:0, ki sedaj vodi na ^upi s 26 točkami pred BaP 24, Vienno 21 itd.
Odgovorni urednl* STANISLAV RENKO ^ Tiska Tiskarski zavod Z*I"f
Taka je bila nemška reprezentanca, ko si je pred dvema letoma v Švici osvojila svetovno prvenstvo. Po tistem času pa ni ostalo od visokega naslova nič — kdorkoli pride v Nemčijo in zmaga; včeraj so bili to Holandci.
KIHI) SKBIjBjlj
.» t <“■
predvaja danes ob 18. uri RANK
Dolina Mavrov
Titnom
predvaja danes 15. t. m. z začetkom ob 18-ENIC Telekino film:
ANGELA
Igrajo: MARA LANE, DENNIS 0’KEEFE, ROSSA^ BRAZZI in drjgi znani igralci	^
0000000000000000000000300 OOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOO000°'
l00°°
tel
Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga)
Romantika in platonika sredi vojne
28. = Drugo poglavje» Hadalltvanje • Sošolci in tovartži ■ Sarajevski atentat
Profesor Freud, ki se je ob tej prigodi skoraj popolnoma vzdrzal svoje običajne ironije, popolnoma pa sleherne zafrkljivosti — in za oboje je nudil moj primer kar precej lepo priložnost —, mi je priporočil, naj se v prihodnje naučim vsaj pravilno pisati besede predmetov, ki jih dnevno uporabljam (mišljen je bil s tem nesrečni «Aether»), glede drugega pa, naj se vsaj pri šolskih nalogah po možnosti izognem takim znanstvenim izrazom, ki jih morda niti prav ne razumem. Sicer pa da tokrat tudi drugače ni z mojo nalogo kaj preveč zadovoljen.
Pričakoval sem slab red, a ko sem odprl zvezek, sem z začudenjem ugotovil, da sem prejel svoj običajni «gut». Danes, ko mislim nazaj, se čudim taktu, s katerim je Freud rešil in razčistil ta zame tako kočljivi vozel. Pognal mi je bil sicer rdečico v lica, iz česar je utegnil spoznati, kako malo sem se bil zavedal kočljivosti opisanega dejstva in latinskega izraza, a ker me pozneje nikoli ni spomnil na ta pnmer, sem se tudi jaz otresel mučne zadrege, ki sem jo potem še nekaj časa občutil do njega. Najin odnos je ostal dober, vse dokler ni z razpadom monarhije propadla nemška gimnazija in sem izgubil vsako sled za tem odličnim profesorjem in zanimivim možem.
6.
V Letopisu naše gimnazije za šolsko leto 1913-14 — pozneje, med prvo svetovno vojno, ga niso več tiskali berem, da je
bil dr. Heribert Leder, ki je bil v I. A in I. B profesor za matematiko, obenem asistent c.kr. zoološke postaje. V petem razredu sem dobil tega profesorja za botaniko, odnosno za somatologijo človeka.
Takrat, ko sem bil v prvem razredu, je bil profesor Leder še suplent, iz česar sklepam, da je moral biti še mlad mož. Ne spominjam se, da bi ga bil prej, preden je postal moj profesor, kaj prida opazil. Gotovo sem ga bil že poznal po videzu in po imenu, toda mož ni imel tiste zunanjosti m tistih lastnosti, ki bi dale neizkušenemu dečku posebno v oči. Bil je srednje, skoraj neznatne postave in barva njegovih na kratko, pristriženih las in šilaste bradice je bila svetla in nekako pepelnata, čeprav gotovo še ni bil osivel; torej take vrste, ki vzbuja pri bežnem pogledu vtis nedoločene starosti. Tudi njegova polt je bila nekako pergamenasta, kar je še stopnjevalo omenjeni videz.
Še ko je prihajal v peti šoli prve ure v razred, ni zbudil v meni kake posebne pozornosti. Ne vem več, ali nam je sam dejal ali je šel o tem samo glas po šoli, da od dijakov ne pričakuje v prirodopisu kaj prida. Njegov običajni red Je bil zadostno, dobro je dajal samo tistim, ki so pokazali pri pred-irfetu neko večje zanimanje. Nezadostnega ni dajal, ker je sodil, da se prirodopisa ne di naučiti. A prav tako ni dajal prav dobrega reda, ker se mu je zdelo, da ne more znati
nihče za prav dobro, kdor ni rojen naravoslovec. Ti pa da so skrajno redko posejani.
Začudil sem se, ko mi je Mašenka omenila, da velja dr. Leder v ženskih očeh za zelo zanimivega in tudi za zelo lepega moža. Menda sem si bil šele takrat natančneje ogledal njegov obraz. Resnično: to je bil klasično rezan obraz s fino ukrivljenim nosom, s prikupno zasukanimi ustnicami, okrog katerih je stalno krožil nekakšen ironičen ali superioren nasmesek, in s sivimi ali z zelenkastimi očmi, ki so imele nekakšen kovinski blesk. Zlasti lepo je bilo oblikovano njegovo čelo, ki ni bilo ne preveliko ne premogočno, marveč izredno harmonično obokano, tako nekako, kot ga vidiš na mrtvaški maski, ki jo pripisujejo Shakespearu.
Bil je nekako mil človek kljub ironičnemu in superiornemu nasmešku. Ne spominjam se, da bi bil na koga kdaj zakričal. Občutek sem imel, da mu ni bilo kdo ve kaj do pouka, čeprav ga je opravljal dokaj vestno. Rekel sem «dokaj», kajti večkrat se mi je zdelo, da ni jemal niti nas niti našega prizadevanja posebno resno. V prvem polletju smo jemali somatologijo človeka in kolikor se spominjam, sem prejel svoj zadostno, ne da bi bil kdaj vprašan. Izpraševal je redko m nikoli ni izprašal vseh učencev. Rede je dobil nekako «po očeh* ali «po obrazu*, kakor je sodil, da se nekdo za njegov predmet bolj ali manj zanima. Tega ni prikrival niti pred nami in bržkone niti pred profesorskim kolegijem. Kot moz in kot profesor ni napravljal ravno vtisa čudaka, čeprav se je mnogim od nas zdelo njegovo ravnanje dokaj čudno in nerazumljivo. Mislim pa, da so ga morali smatrati nekateri njegovi poklicni kolegi za takega, ker mi je ostala o njem v ušesu sodba, da je «ein Sonderling*, torej čudak.
Toda njegova čudna brezbrižnost do pouka m do dijakov je vsaj meni postala naenkrat razumljiva ali vsaj razumljivejša, ko sem ne vem od koga, morda od Mašenke, slišal, da se je možu zgodila neka velika krivica v njegovi karieri. Postati da bi bil moral docent za biologijo na neki univerzi, a da mu je bilo to ne vem po kom ali zaradi česa preprečeno. Zaradi tega da je bil naš profesor zagrenjen in da mu zato ni bilo niti do pouka, a tudi ne do življenja.
Po opozorilu na njegovo izrazito moško lepoto ih % ne prav določeni vesti o porazu v njegovi karieri J® ap
kmalu do mojih ušes še tretja vest, ki je bila Pra n popravek druge: Da je bil na dotično univerzo PoZ in i?v^ docent in da je poziv sam odklonil. Hotel sem vedeti tj, i deti, zakaj. Nekaj določenega sicer nisem mogel dog ^ j) toliko sem	mogel izvrtati, da mu	ni	bilo ne do čast	^ <
do kariere	in	da zaničuje ljudi	in	človeško druzD	-
kakršni so.	^
Ni mi treba poudarjati, da je po teh vesteh zb^jje L Leder moje intenzivno zanimanje, moje iskrene siruP. da se mi je kakor čez noč naenkrat približal. Nek»Jjjjjo K darnega je kljub njegovi mladosti zavelo okrog njeg®-prvič, da sem videl, kako se okrog neke osebnosti zaC*: jjiS®’ iz sebe plesti	legenda. Jasno je,	da	se tega taRra	*
zavedal in	da	bi tudi ne bil znal	označiti, če bi bil	v	ge
kaj me pri profesorju Ledru naenkrat tako prlvlaC^J ob koncu druge svetovne vojne sem našel izraz:	p(je j
tvoren karakter* ah »legendotvorna osebnost*. L®?	S'/-0,
ustvarja nobena propaganda, ta jo kvečjemu razdifa' jjt^ propagando postane lahko nekdo, ki ima določena ^1»% popularen, nikdar legendaren. Legenda se rodi v b . nikoli ob svetlobi dneva. Rodi se na soroden način-rojevajo umotvori. Krivih, umetnih legend je ne '
V »življenju svetnikov* jih je med tisoči komaj ducancj li11 »Legendotvoren karakter* je bil pri nas Prešeren. ^ ki sem jih osebno poznal, je bil tak dr. Klement Ju»* Jfi>
V drugem semestru smo od somatologije prišli k V tem predmetu sem se počutil gotovo bolj komPet kot v prejšnjem, saj sem vsa tista leta pridno iskal -— (kupil sem si bil že nekaj nemških knjig) — in ■ na najrazličnejših rastlinah, ki Jih je treba Poznanal & zanimal sem se tudi za rastlinstvo samo ln sem spretno uporabljati «Tabele za določevanje rastlin* -Mže mungs-Tabellen*), knjižico, ki sem jo podedoval P° in ki jo hranim še danes.
(Nadaljevanje *