Poštnina pavšalirana.
96.	¥ Ljubljani, dne 20. avgusta 1920.	Letnik II.
KnQsstis Srbov, Hrvatov Ib Slovencev.
wi®d® la ilovr^ijo.
Vsebina: Iz „Službeaih No-vin kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“. — Naredbe osrednje vlade: Naredba o kontroliranju čekov, ki so bili trgovcem izdani za plašila v inozemstvu. Odločba glede življenskib zavarovanj, sklenjenih z inozemskimi zavarovalnicami. Naredba o zavarovanju valute za izvozno blago. Naredba, s katero se prepoveduje denarnim zavodom, da bi dajali kredite inozemstvu. Odločba, s katero se izpreminja tarifa izvoznih carin. — Razglasi osrednje vlade: Izprememba v železn'ško-prometni uredbi (poslovnem predpisniku) iz leta 1909. Književno-umetniški natečaj. Razglas, da morajo odslej delniške družbe izvrševati vse objave v zraislu akcijskega regulativa v «Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca». — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Izpremembe v osebju. Razglas, da je razveljavljena prepoved uvoza in vgona govedi s Koroškega. Razpis službe okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje sevniško Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v Sloveniji z dne 14. avgusta 1920. — Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani: Razglas o uvozu in izvozu obveznic predvojnih in vojnih posojil bivše Avstrije in Ogrske. Izpremembe v osebju.
Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Iz „Službeni!* Hofin fcralje¥stva Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 175 z dne 12. avgusta 1920.:
Naredba Njiegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 10. maj a
1920.,	s katero se konteradmiral Metod F. Koch odlikuje z redom Belega orla III. vrste.
Objavi generalne direkcije državnega računovodstva, da so pri računovodstvu ljubljanske delegacije finančnega ministrstva imenovani: doser danji računski praktikanti Leopold Pehani, Stefan K rime in Josip Gruden za računske asistente v XI. činovnem razredu, abs. maturant Martin Ž ag a r za računskega praktikanta.
Številka 176 z dne 13. ar gusta 1920.:
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 9. julija
1920.,	s katero se dr. Wojcieeh Kubinowicz, privatni docent na vseučilišču v Črnovicah, imenuje za rednega profesorja teoretične fizike na filozofski fakulteti vseučilišča v Ljubljani.
Številka 177 z dne 14. avgusta 1920.:
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 16. julija
1920.,	iS katero se sprejemi je ostavka, ki jo je Andrej Mi Škot, začasni carinik IV. razreda djev-djelijske carinarnice, podal na državno službo.
Številka 178 z dne 16. avgusta 1920.:
Objava ministrstva za pošto in brzojav, da je Franjo Zo'rec, poštnobrzojavni oficial v p. v Ljubljani, reaktiviran ter imenovan za stalnega višjega poštnobrzo javnega oficial a.
Naredbe osrednje vlade.
308.
Naredba
o kontroliranju čekov, ki so bili trgovcem izdani za plačila v inozemstvu.*
Z odločbo ministrskega sveta I br. 10.215 z dne 19. marca 1920. je bila vsa trgovina z devizami v državi postavljena pod državno kontrolo in razpolaganje s terjatvami v inozemstvu po čekih, akreditivih in izplačilih v inozemstvo je bilo dovoljeno denarnim zavodom z glavnico IjOOO.OOO dinarjev izključno za potrebe uvozne trgovine trgovcem, ki izpolnijo pogoje, predpisane v tej odločbi.
Pri tej priliki je bilo predpisano, da mora rsak uvoznik, ki nabavi ček, nalog ali akreditiv, v roku treh mesecev opravičiti uvoz blaga z dekla-racijo, ki se mora glasiti na njegovo ime; če se to ne zgodi, se mora kaznovati.
,, Ker je nastopil moment za opravičbo odobrenih čekov, odrejam na podstavi pooblastila v omenjeni odločbi ministrskega sveta,
Razglašena v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 163, izdanih ttne 28. julija 1920.
da generalni inšpektorat prične s ‘kontroliranjem čekov, izdanih trgovcem.
Zaradi tega mora inspektorat pozvati vse trgovce, ki jim je potekel trimesečni rok, odkar so nabavili ček, naj predlože generalnemu inšpektoratu deklaracije in fakture, ki Se morajo glasiti na njih ime in s katerimi dokažejo, da je bilo za odobreno vsoto v čeku blago res uvoženo.
Ko inšpektorat ugotovi, da je uvoz blaga dokazan, naj obvesti banko, ki je ček izdala, da je opravičba izvršena.
Za osebe, ki ne bi opravičile uvoza blaga, izda inšpektorat odločbo o? kazni in potem predloži stvar izvršilnemu oblastvu v izterjatev, preiskovalno oblastvo pa obvesti, naj uvede preiskavo zaradi dejanja prevare.
V Beogradu, dne 19. julija 1920.;
I br. 19.892.	£
Minister za finance:
K. Stojanovič s. r.
309.
Odločba
glede življenskib zavarovanj, sklenjenih z inozemskimi zavarovalnicami.*
Ministrski svet je sklenil v seji dne 14. julija 1920. na predlog gospoda ministra za trgovino in industrijo:
Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da sme zaradi saniranja in zavarovanja veljavnih življenskib zavarovanj, sklenjenih na podstavi srbskih, madžarskih in avstrijskih zakonov med tujimi zavarovalnicami in našimi državljani, stopiti v dogovore z onimi družbam' ter eventualno prevzeti ta zavarovanja;
da sme dotično družbo, s katero bi sklenil pogodbo o prevzemu, po izvršenem odstopu popolnega zneska matematične rezerve razrešiti nadaljnjih obveznosti proti njenim dosedanjim zavarovancem ;
da sme tako sprejeta zavarovanja in njih pogoje izpremeniti tako, da bodo interesi naših državi j anov-zavarovancev čim bolje zaščiteni, bodisi glede valute zavarovanega zneska in plačevanja premij, bodisi glede sodne pristojnosti:
da sme ali ustanoviti poseben zavod za sprejem 'in nadaljnje upravljanje teh zavarovanj, ali pa jih odstopiti domačim zavarovalnicam proti temu, da se čim bolje obvarujejo interesi zavarovancev.
Iz ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu,
dne 29. julija 1920.; VI br. 1486.
3fO.
Naredba
o zavarovanja valate za izvozno blago.**
Z uredbo o centrali za plačila v inozemstvu z dne 30. marca 1919. („Službene Novine kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ z dne 24. junija
* Razglašena v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 169, izdanih dne 5. avgusta 1920.
** Razglašena v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 170, izdanih dne 6. avgusta 1920.
1919.) se je ustanovilo načelo, da se izvoz kakršnegakoli blaga iz kraljestva dovoljuje samo proti zavarovanju valute po predpisih te uredbe.
Po členu 1. pravilnika o centrali za plačila v inozemstvu z dne 6. julija 1919. veljajo izvozna dovolila, ki jih izdaja ministrstvo za trgovino in industrijo in ki niso osnovana na kompenzacijskih pogodbah, samo, ako so opremljena z žigom omenjene centrale, in po členu 4. istega pravilnika puščajo obmejne carinarnice blago čez mejo samo, ako se jim pokaže potrdilo centrale, da je izvoz tega blaga dovoljen.
Višina vsot, ki jih; centrala za plačila v inozemstvu prejema kot zdravo valuto za izvestno blago, nedvojbeno dokazuje, da se ne spoštujejo določila 'uredbe z dne 30. marca 1919. in da se zoper predpise o zavarovanju valute in izvozu izvažajo iz naše države velike količine blaga, ne da bi bila Valuta zavarovana in ne da bi bila omenjena centrala odobrila izvoz.
Zato odrejam:
Vse obmejne carinarnice morajo obračati najstrožjo pozornost na to, daj se nobeno blago ne izvozi iz kraljestva, če nima potrdila centrale za plačila v inozemstvu, da je pri njej valuta zavarovana in da je izvoz dovoljen. Carinarnice ne smejo sprejemati nobenih drugih potrdil, razen onih, ki jih izdajata niinitfstvo za finance in centrala za plačila v inozemstvu, zakaj nobeno drugo oblastvo ni pristojno opraščati obveznosti, da je polagati tujo valuto za izvoženo blago.
Vsako nasprotno postopanje bom smatral za oškodbo državnih interesov in bom postopal z odgovornimi uradniki kar najstrože po zakonu.
V Beogradu, dne 1. avgusta 1920.; j
I br. 20.356.	„
Minister za finance:
K. Stojanovič s. r.
311.
Naredba,
s katero se prepovednje denarnim zavodom, da bi dajali kredite inozemstva*
Z odločbo ministrskega sveta z dne 19. marca
1920.,	št. 10.215, se je razpolaganje s terjatvami v 'inozemstvu po čekih, menicah, akreditivih in izplačilih v inozemstvo postavilo pod državno nadzorstvo in državno kontrolo. Namen tej naredbi je bil ta, da se v zaščito paše domače valute prepreči izvoz kapitala iz dežele, bodisi vsled kurznih operacij, bodisi zaradi spekulacij, bodisi zaradi nalaganja kapitala v inozemstvu.
Zvedel sem, da posamezne banke otvarjajo kredite inozemskim trgovcem in inozemskim družbam, ki uporabljajo te kredite za nakupovanje blaga v naši državi in za izvoz tega blaga v inozemstvo. Tako se iz državo izvaža blago, za katero ne dobivamo za sedaj nobenega ekvivalenta, razen dolgov inozemske firme proti banki v naši državi. Inozemske firme, ki postopajo tako, očito špekulirajo na padanje kurza našega denarja, zakaj če ne bi računile tako, ne bi imele razloga, da od-
* Razglašena v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 1.73, izdanih dne 10. avgusta 1920.
lag’ajo plačilo srojili obvez, ki se glase v naši var hiti.
Da se preprečijo te operacije, preračimjene na rušenje našega nacionalnega denarja, odrejam na podstavi točke 7. odločbe ministrskega sveta z dne 19. marca 1920., I br. 10.215,
dia noben denarni zavod in nobeno podjetje ne-sme dajati kreditov inozemstvu brez moje prejšnje odobritve.
Vsako nasprotno postopanje se bo kar najstrože kaznovalo z denarno kaznijo in s prepovedjo poslovanja.
Generalni inspektorat naj skrbi za uporabo in izvršitev te naredbe. •
V Beogradu, dne 3. avgusta 1920.;
I br. 20.443.
Minister za 'finance:
K. Stojanovič s. r.
312.
Odločba,
s katero se izpreminja tarifa Izvoznih carin*
Gospodarsko-finančni komitet ministrov je sklenil v seji dne 6. avgusta 1920. na predlog ministra za trgovino in industrijo in ministra za prebrano in obnovo dežel:
I.
V odločbi ministrskega sveta z dne 16. aprila
1920.,	IV. br. 4858,** se člen 2. izpreminja ter se glasi:
Člen 2.
Izvoz blaga v inozemstvo je prost ob pogojili, določenih v členu 4.; ne smejo pa se izvažati ti-le predmeti:
1.	iz poet. 1. izvozne tarife — pšenica;
2.	iz poet.. 2. izvozne tarife — oves;
3.	'iz post. 26. izvozne tarife — konji ih kobile, razen konj in kobil, starih nad 16 let ; take živali (stare nad 16 let) se smejo izvažati samo preko nastopnih štirih' carinarnic: v Djevdjeliju, Subotici, Špiljah in Koprivnici, kjer stalni živi-nozdravnikj, imenovani po ministru za kmetijstvo in vode, nadzirajo in pregledujejo te živali ter morajo poitrjati na carinski deklaraciji, da so stare nad 16 let iii da so sme njih izvoz dovoliti ;
4.	iz post. 28. izvozne tarife — goveda, razen moških živali, starih nad 10 let, ki so dohro zrejene in godne za Ihan je; take živali (stare nad 10 let in dohro zrejene) se izvažajo istotako, kakor je določeno za konje in kobile, s to razliko, da se v teh primerih ne notrjnje samo njih starost (nad 10 let), nego tudi to, da so dobro zrejene;
5.	iz post. 29. izvozne tarife, točka 1. a — ovce-;
6.	iz post.. 42. izvozne tarife — volna in izdelki iz volne, razen preprog;
7.	iz post. 46. izvozne tarife, 'točke 1. b — goveje, telečje, bivolske, konjske, oslovske in naulje kože in izdelki iz njih;
8.	iz post. 52. izvozne tarife, točke 1. — pšenična moka in moka iz ovsa;
9.	iz post. 56. izvozne tarife — sladkor;
10.	iz post. 79. izvozne tarife — premog;
11.	iz poet. 82. izvozne tarife — mineralna olja;
12.	iz post. 93. izvozne tarife — soda kristalna, žgana, kavstična soda (natrijev hidrat) in natrijev bikarbonat;
13.	iz post, 141. izvozne tarife — zlato in srebro in izdelki iz njiju;
14.	iz post. 142. izvozne tarife, točke 1. — staro .železo, točke 2. sirovo, navadno jeklo v palicah in polobdelano, razen hladno valjanega obročastega železa.
S to uredbo se ne ukinja člen 15.1 zakona o splošni carinski 'tarifi.
Pripomba. Konoplja, ki se drugače lahko izvaža, iše ne sme . izvažati v Bolgarijo.
II.
Pri izvozu v inozemstvo se pobira izvozna carina po priloženi tarifi.
* Razglašena v „Službenih Kovinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 176, izdanih dne 13. avgusta 1920.
** Uradni list pod Št. 211.
Tarifa izvoznih carin.
Imenovanj e
Carina
Din.
1.	Pšenica.................
2.	Ječmen, rž in oves •	.	.
3.	Koruza:
a) zdrava ...............
h) z nad 30 % defektnih zrn......................
4.	Ajda in prosena kaša (proso), tudi oluščeni in moka iz njiju ....
5.	Poljska pšenica ....
6.	Riž.....................
7.	Slad iz ječmena in dru-
gega žita, moka iz poljske pšenico..................
8.	Sočivje in povrtnina:
1.	) zelena: zelje, ohrovt,
koleraba, karfijola, zeleni fižol (v strokih), zeleni grah in bob, kumare, glavnata in druga salata, vodena melona, sladkorna melona (dinja), buča, redkvica, špargelj, špinača, paradižniki modri in rde či, paprika, zelena, artičoka, česen, čebula, drugi luki in drugo zeleno sočivje ..................
2.	) zrela: čebula, česen,
bob, lebledija (neke vrste grah, pražen) in nepražen grah..................
3.	) sočivje in povrtnina zgoraj omenjena, osoljena, okisana, skuhana, posušena in zdrobljena .
4.	) fižol, grah, sočivje, tudi oluščeno ....
5.	) krompir ...
9.	Paprika, posušena in
zmleta...................
10.	Gobe, sveže in suhe .	.
11.	Sadje: .
1.	sveže:
a)	višnje in češnje .
b)	namizno grozdje in
grozdje za vino, jabolka, hruške, marelice, breskve, slive vseh vrst, nešplje, lešniki, orehi, man-delni, smokve, rožiči in oljike •	.
2.	preprosto pripravljeno:
posušeno, zmečkano in drugače zdrobljeno; suhe slive, suhe češnje in višnje itd, koščice man-delnove, lešnikove, orehove itd., hruške in bri-novice v moštu, čežane brez sladkorja .	.
12.	Kavni nadomestki — cikorija .....................
13.	Lovorovo zrnje in listje in
rožmarinovo listje .	.	•
14.	Makovo seme, bukov žir, seme solnčnično, sezamor vo, bombaževo, konoplje-' no, bučno, repica in drugi oljnati plodovi in druga oljnata semena ....
15.	Semenje povrtno, seme
deteljno, tobačno, sladkorne pese, sferne lukovo in paradižnik...............
16.	Janež (anason)
17.	Seno in suha detelja, slama, pleve, krmska repa, bar, bolhač, kokolj, izžeti razrezki sladkorne pese, sirkovo seme, otrobi, zmlete tropine in zmleti Storži, zmleto trsje, zmleto kostanjeve lupine ....
18.	Bombaž, sirov ....
50'—za 100 kg 40'— za 100 kg
20’—za 100 kg 10'—za 100 kg
20'—za 100 kg 40 •— za 100 kg 200-—>za 100 kg
SO-—-za 100 kg
2'—za 100 kg
10'—za 100 kg
10’—za; 100 kg 20’—za 100 kg
5*—za 100 kg
5 0-—za 100 kg 10-—za 100 kg
2-—za 100 kg
2‘—za 100 kg
10’—za 100 kg 30’— za 100 kg 5'— za 100 kg
500-— za 100 kg
20-— za 100 kg oO*— za 100%
2'—1 za 100 kg 'oOO1—za 100 kg
Imenovanje	Carina
19. Hmelj in moka iz hmelja	Din. 1Ö-—za 100 kg
20. Konoplja in lan: 1. Konoplja: a) otrta, navita, česana	20'— za 100 kg
b) hodnična preja .	.	o'—za 100%
c) izdelki iz konoplje, razen vrvi....	10-— za 100 %
2. Lanena povesma, lane-' no bilje in laneni izdelki 		200’—za 100 %
21. Sladkorna pesa in sladki razrezki 		100'— za 100 %
22. Rastlinje, ki se potrebuje za izdelovanje ščeti: 1. koren iz čipovine .	.	100‘—za 100%
2. sirkova slama .	.	.	10’—za 100%
23. Rastlinje za zdravilstvo, sveže, suho in preprosto predelano		o’—za 100 %
24. Bolhač, svež, suh in zmlet	50'—za 100%
25. Opij		500-— za 100%
26. Konji in kobile: 1. do 350 kg žive teže .	1000’—za glavo
2. nad 350 kg žive teže .	2500’—za glavo
3. žrehički medjimurske in pinegavske pasme do enega leta starosti .	200'—za glavo
Pripomba. Žrehički in žre-bice od 1—3 let se ne smejo izvažati. Po tej starosti se postopa z njimi kakor z odraslimi (1 in 2)! 27. Mule in osli .....	500'—za glavo
28. Goveda: 1.živa 		1500’— za glavo
2. zaklana (očiščena in iz kože dejana) ....	2o0'—za 100 %
29. Ovce in koze: 1. žive: a) ovce 		80"— za glavo
b) koze		30'—za glavo
2. zaklane (očiščene in iz	i
kože dejane) .	.	.	200‘—za 100 %
30. Prašiči: 1. živi: a) pasma mesnatih prašičev do 120 kilogramov žive teže	400'— za glavo
Pripomba. Kad 120 kilogramov žive teže se ocarinjajo kakor pasma mastnih prašičev pod točko h). b) pasma mastnih prašičev in križancev .	GOO’— za glavo
2. zaklani in sveže prašičje meso		250-—za 100%
31. Perutnina, živa in zaklana : 1. gosi in pure ....	6'— za vsako
2. kokoši, race in drugo .	3'—za vsako
32. Konji, zaklani, očiščeni in iz kože dejani ....	ISO’— za 100 %
Pripomba. Konji se smejo klati samo, ako niso za drugo rabo. Kjih klanje pa mora vedno nadzirati državni veterinar. 33. Predelki iz mesa: 1. slanina, nasoljena, suha ali prekajena ....	200‘—za 100%
2. meso nasoljeno in v razsolu, posušeno, prekajeno, s čimer vred se umevajo tudi gnjati, in drugače konservirano; razne klobase, nadevano meso (švargle), mortadele 		200-—za 100 kg
3. prašičja in gosja mast .	200‘—za 100 kg
4. salame		GOO’—za 100 kg
34. Divjačina in njeno meso .	300’— za 100 %
35. Mleko, sveže in kislo, sme-tana		200'— za 100%
36. Jajca		200’—za 100 kg
Imenovanje
Carina
Din.
2000'—za 100 kg 200-—za 100 kg
2000'— za 100 kg
2000'—za 100 kg 500'—za 100 kg
2000'—za 100 kg
1000’— za 100 kg
37.	Čebele:
1.	panji in roji ....	20—za 100 kg
2.	matice................. prosto
38.	Med......................100‘— za 100 kg
39.	Čebelni vosek, cist ali zmešan z drugimi podobnimi
živalskimi materijami . 500'—za 100 kg
40.	Mast in olje iz kosti .	. 10G0-—za 100kg
41.	Loj, raztopljen in neraztopljen ...................... 1000'—za 100 kg
42.	Volna, volnene krpe in od-
padki kakor tudi izdelki iz volne, razen preprog .	.
43.	Dlaka živalska:
1.	kozja..................
2.	prašičje ščetine, dlaka iz konjske grive in konjskega repa ....
3.	druga.................. 200'—za 100 kg
44.	Perje.................... 200'— za 100 kg
45.	Kokoni................... 200'— za 100 kg
46.	Živalske kože:
1.	kože domačih živali:
a)	ovčje, kozje in prašičje ...............
b)	jagnječje in kozličje
c)	kože goveje, telečje,
bivolske, konjske, oslovske in mulje in izdelki iz njih .	.
2.	kože divjačine:
a)	lisičje, kunovne, vid-
ro vne, dehorje, divje mačke...............
b)	volčje, medvedje, pas
je in jazbečje .	.	500'—za 100 kg
47.	Odpadki pri klanju in sodelovanju živali in živalskih delov:
1.	rogovi, kosti in želodci, kri zaklane živine, žile, troskve, odpadki sirovih in v apno vloženih kož .
2.	čreva, parklji, kopita in odpadki pri izdelovanju glavnikov in Škarij iz roževine ....
48.	Ribe:
1.	sveže...............
2.	suhe, nasoljene, preprosto predelane .	.	.
49.	Kaviar, črni, in rumeni
50.	Raki in školjke:
1.	raki, sveži in predelani
2.	školjke.............
51.	Provizvodi gozdarstva:
1.	drva................
2.	les za stavbe v hlodih (krlji, panji in goli) nad 30 cm srednjega premera, neobdelan:
a)	listnatega drevja: aa) hrastov, javorov,
jesenov, orehov, lipov, mlečikov, klenov in gabrov in drugih plemenitih dreves . bb) bukov, cerov, topolov, brezov, jesenov, jelšev in drugih podobnih vrst ....
b)	igličastoga drevja: aa) macesnov, tisov,
smrekov in drugih plemenitih vrst .... bb) borov, brinov in jelov ....
Pripomba 1: Hlodi pod 30 cm v premeru srednje debeline, jadreniki in piloti brez ozira na debelino plačajo 50 % manjšo carino proti carini, pod katero spadajo po vrsti dreves.
Pripomba 2: Drogi pod 15 cm debeline, vinogradno kolje,
200'— za 100 kg
30'— za 100 kg 50'—za 100 kg
20'— za 100 kg 500'— za 100 kg
100'-
50--
-za100 kg -za 100 kg
3'—za 100 kg
16'—za 100 kg
8'—za 100 kg
12'—za 100 kg 10'— za 100 kg
Imenovanje
hmeljavke, kolci, palice okrogle ali oglate, kolarsko gradivo in temu podobno vseh vrst dreves plačajo ......................
3.	les za stavbe, preprosto otesan, razžagan v vseh dimenzijah, kakor deske, letve, tinj i (planke) itd., doge, vesla, vratila:
a)	listnatega drevja:
aa) vseh vrst, imenovanih pod 2. a)	aa)	.	.	.
bb) vseh vrst, imenovanih pod 2.
a)	bb) ...	.
b)	iglastega drevja:
aa) vseh vrst, imenovanih pod 2. h)	aa)	.	.	.
bb) vseh vrst, imenovanih pod 2.
b)	bb)	.	.	.
Pripomba 1: Železniške hrastove prage in rudarski les je prepovedano izvažati.
4.	Kocke za tlakovanjeulic, deščice za kovčege in za sode, v katere se vlaga blago, deščice za strehe, obodi za sita ....
Pripomba. Izvoz kostanjevega lesa v vsaki obliki je prepovedan.
5.	Drugi proizvodi gozdarstva in odpadki pri predelovanju lesa:
a)	lesno oglje
b)	skorja za strojenje,
ježiće in ruj .	.	.
c)	trska in ločje, žir in
divji kostanj .	.	.
č) kolofonij in terpen-tinova smola, katran iz lesa .	.	.	.
d)	odpadki lesa pri izdelovanj u ekstrakta za strojenje .
52.	Moka:
a)	iz pšenice, ječmena, rži,
ovsa, phan j e, pšeno, zdrob .............
b)	koruzna moka .
53.	Jedilno olje ....
54.	Olje za tehnično uporabo
55.	Škrob in gume iz škroba
56.	Sladkor...............
57.	Salepova moka in salep
58.	Melasa................
59.	Alhokol, močne alkoholne
pijače: arak, rum, liker, konjak ..................
60.	Manj močne alkoholne pijače : slivovec in tropinovec
61.	Vino in mošt.............
Pripomba. Jabolčnik in hru-
ševec se ocarinjata kakor vino.
62.	Pivo.....................
63.	Kis .	.	...............
64.	Mineralne vode .	.	.	.
65.	Preostanki pri izdelovanju
mastnih olj, špirita, piva in škroba................
66.	Kruh in testa, pečena in
nepečena.................
67.	Kolači, slaščice, bonboni, kakao in čokolada .
68.	Proizvodi mlekarstva:
1.	Sir:
a)	mehki..............
b)	trdi................
2.	škrlup (skorup), maslo in mleko, sterilizirano .
69.	Soki iz sadja in plodov, sadje in plodovi v sladkorju in alkoholu:
1. šoki iz sadja brez sladkorja, razen mošta .	.
Carina
Din.
2'50za 100 kg
8'—za 100 kg P50za 100 kg
5'—za 100 kg 2’50za 100 kg
2'— za 100 kg
10-—za 100 kg 2'— za 100 kg —'20 za 100 kg
50'—za 100 kg
—'10 za 100 kg
40
18
300
1000
30
300
10
100
-za 100 kg -za 100 kg — za 100 kg -za 100 kg -za 100 kg -za 100 kg -za 100 kg -za 100 kg
50'— za 100 kg
10'— za 100 kg 5'— za 100 kg
5'—za 100 kg 20'— za 100 kg prosto
2'— za 100 kg 40'— za 100 kg 50—za 100 kg
100'— za 100 kg 200'— za 100 kg
200'— za 100 kg
10'—za 100 kg
Imenovanje
Carina
Din.
20'— za 100 kg
20'— za 100 kg
-—•50 za 100 kg 2"— za 100 kg 2’—za 100 kg
—*10 za 100 kg
2.	šoki iz sadja in plodov s
sladkorjem:	slatka in
kompoti................
3.	sadje in plodovi v alkoholu ....................10’—za 100 kg
70.	Rastlinske in sadne kon-serve v hermetično zaprtih
posodah..................20'—za 100 kg
71.	Konserve iz rib in mesa v
hermetično zaprtih posodah .....................
72.	Ilovica, glina, barvilna
prst, prod, pesek, kamen vsake vrste, lomljen, neotesan .......	—*10 za 100 kg
\
73.	Kreda, mavec, sirov mag-nezit, dolomit v kosih, tri-pel, skrilavec, bavksit, tu-pina (lapor) ....
74.	Cement..................
75.	Apno, žgano.............
76.	Pepeljača...............10'—za 100 kg
77.	Rude: svinčeve, manganove, železove, žveplove, bakrove itd., kovaške žlindre
78.	Premog..................100’—za 100 kg
79.	Asfalt..................50-—za 100 kg
80.	Katran iz premoga, olje iz
katrana in premoga . .	50'—za 100 kg
81.	Mineralna olja ....	100'—za 100 kg
82.	Vosek, beljen in parafin .	500'—za 100 kg
83.	Sveče:
1.	voščene, iz cerezina,
parafina ....	prosto
2.	lojene................ 1000'—za 100 kg
84.	Mila in tekočine, prire-
rejene za pranje .	.	.	100-—za 100 kg
85.	Glicerin................100’— za 100 kg
86.	Kolomaz, voščilo in mazilo za obutev in za parkete .
87.	Živo srebro in njegove zlitine in soli ...............
88.	Antimon in antimonov oksid, feromangan, fero-manganov silicij, ferosilicij
89.	Aluminijev oksid (glinica), aluminijev sulfat (golun), aluminijev acelat
90.	Glaj in svinčev minij .
91.	Kalijev soliter ....
92.	Soda, kristalna, žgana, kav-stična soda (natrijev hidrat), natrijev bikarbonat
93.	Natrijev sulfat .	.
94.	Hlor in hlorovo apno, tri-hloretilen, tetrahloretan
95.	Žveplova kislina .	.
96.	Solna kislina .	.	.
97.	Železov in bakrov sulfat
98.	Svinčev in natrijev acetat
in kalcijev acetat .	.
99.	Kalcijev karbid .	.	.
100.	Kisova esenca in kislina
101.	Sreš (vinski kamen) .
102.	Klej in čevljarski klej
103.	Ekstrakti za strojenje .
104.	Patoka (fuzelna olja) .	.
105.	Metilalkohol, formaldehid,
aceton in druga olja, ki se pridobivajo pri suhi destilaciji lesa..............
106.	Olje iz brinja in rožmarina
107.	Kalcijev cianamid .	. .
108.	Cunje:
1.	nesortirane, vsake vrste
2.	sortirane, razen volnenih .....................
109.	Bombaževo predivo in iz-
delki iz bombaža in prediva ....................10'—za 100 kg
110.	Svila, predena in odpadki 200'—za 100 kg
111.	Izdelki iz svile ....	200'—za 100 kg
112.	Človeški lasje in izdelki
iz njih	5000'—za 100 kg
200*—za 100 kg 100'—za 100 kg
5’—za 100 kg
5‘—za 100 kg 5’—za 100 kg 5'—za 100 kg
10
2
5
2
2
50
50
5
200
20
200
10
50
—	za 100 kg
—	za 100 kg
—	za 100 kg -za 100 kg
—	za 100 kg
-	za 100 kg
—	za 100 kg ■za 100 kg
-	za 100 kg -za 100 kg
—	za 100 kg
—	za 100 kg
—	za 100 kg
50'—za 100 kg 100'—za 100 kg —'50 za 100 kg
2000--
20--
-za 100 kg -za 100 kg
Imenovanje	Carina
Din.
113.	Dna za sita iz konjske dlake in lesa...................... prosto
114.	Preproge in vrvi	.	.	.	prosto
115.	Moški in ženski klobuki
brez razlike..........—‘10 za vsakega
116.	Koža, ustrojena vsake vr-
ste, razen govejih, bivol-skih in konjskih, in izdel-
ki iz nje................. 600’— za 100 kg
117.	Izdelki iz trdega kavčuka	25-—za 100 kg
118.	Košarski in pletarski izdelki ......................... 5-— za 100 kg
119.	Metle iz sirka ....	2’—za 100 kg
120.	Ščetarski izdelki . . .	5-—za 100 kg
121.	Sita in rešeta .... prosto
122.	Volna in moka iz lesa .	2-—za 100 kg
123.	Deščice, tanjše od 1 cm, deščice in šibice iz lesa za parkete, zobotrebci, leseni
klinčki in lesene šibičice .	2’—za 100 kg
124.	Palice iz lesa ....	20'—za 100 kg
125.	Sodarski, kolarski, rezbar-
ski, mizarski izdelki, čevljarska kopita in drugi izdelki iz lesa............ 1'—za 100 kg
126.	Izdelki iz celuloida, gala-
lita, kosti in roženine . .	25'—za 100 kg
127.	Celuloza in lesna masa,
rdeča in bela lepenka . .	10’—za 100 kg
128.	Preprosti izdelki iz ne-
barvne lepenke ....	15‘—za 100 kg
129.	Karton in drugi papir za
izdelovanje	kvart	.	.	.	200'—za 100 kg
130.	Vse vrste papirja in izdelki 'z njega ....	200•—za 100 kg
131.	Kamenorezni izdelki .	.	1'—za 100 kg
132.	Mlinski kameni, kamenje
za glajenje, izdelki iz cementa in	asfalta	.	.	.	1'—za 100 kg
133.	Opeka, strešna opeka in
keramika............... 1’—za 100 kg
134.	Kava dni lončarski izdelki	1'—za 100 kg
135.	Cevi iz prsti in iz kamene
mase....... 2-—za 100 kg
136.	Kositrni in terakotni ornamenti	............. 3"—za 100 kg
Imenovanje	Carina
Din.
152.	Ladje, vlačilne ladje in
pontoni..................30 % od vrednosti
153.	Glasbeni instrumenti . .	10'—za 100 kg
154.	Strune za instrumente in
drugi izdelki iz črev .	.	100'—za 100 kg
155.	Strelno orožje .	.	.	.	10'—za 100 kg
156.	Vse druge sirovine, polizdelki in izdelki, kolikor jih ni navedenih v izvozni tarifi:
1.	domačega izvira .	.	. 20 % od vrednosti
2.	tujega izvira, ako pri-
hajajo iz prostega prometa .................50 % od vrednosti
III.
Izvoz je dovoljen v vse države. Če pa iz posameznih držav bodisi pogodbenih, bodisi nepogod-benih, ne bi bilo mogoče dobiti stvari, neizogibno potrebnih za obnovo dežel, sta minister za finance in minister za trgovino in industrijo pooblaščena, da smeta sporazumno prepovedati izvoz posameznih predmetov v te države ali pa popolnoma prepovedati vsak izvoz.
IV.
S to odločbo se izpreminja odločba gospodar-sko-finančnega komiteta ministrskega sveta, ki je razglašena v št. 165 „Službenih Kovin kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca4'' z dne 30. julija 1920.* ** *** Tarifa, razglašena v 161. številki „Službenih Kovin kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca44 z dne 16. julija 1920., je brez veljave. Odločba ministrskega sveta z dne 16. aprila 1920., IV. br. 4858, velja še nadalje, v kolikor ni izpremenjena s to odločbo.
V.
Ta odločba s tarifo vred stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v „Službenih Kovinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca44.
Iz pisarne ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu,
dne 10. avgusta 1920.; C br. 49.041; IV br. 8148.
Razglasi osrednje vlade.
100'—za 100 kg
10'-
100'-
za
za 100 kg
137.	Plošče za na tla in za na
stene.................... 5'—zajlOOkg
138.	Izdelki iz fajanse in porcelana ...................... 50'—za 100 kg
139.	Steklo:
a)	votlo v navadni barvi
(zeleno)..............50'—za 100 kg
b)	drugo in stekleni odpadki ...................100'—za 100 kg
140.	Zlato in srebro in izdelki
iz njiju...............100 % od vrednosti
141.	Železo:
1.	staro................
2.	sirovo, na pol izdelano,
žica in navadno jeklo v palicah................
3.	žeblji, razen kovanih .
142.	Srpi in kose in drugo orod-
je, vrvice in konopci iz žice; žica za cvetje in žica za prešivanje, plemenito jeklo in kovani žeblji .	.
143.	Kavijalniki in dvigala .
144.	Drugi izdelki iz železa .
145.	Elektrodi ‘in lepek za
elektrode................
146.	Emailirane pločevinaste
posode...................
147.	Svinec in cink:
1.	sirovi v zrnu in drogih
2.	cink v prahu ....
148.	Stari baker in njegove zlitine ..........................
149.	Baker, sirov.............
150.	Kovi stroji in deli brez razlike, ki so jih izdelale
naše tvornice in delavnice	10'—za 100 kg
151.	Vozovi...................50'—za 100 kg
10
20
100
100
200
500
100
Izprememba v železniško-prometni nredbi (poslovnem predpisnikn) iz leta 1909.*
V železniško-prometni uredbi, ki začasno še velja za železnice v Sloveniji, Hrvatski in Slavoniji, Bosni in Hercegovini, Dalmaciji, Bački, Banatu in Baranji, se kazni, predpisane v § 60. pod a) in b), izpreminjajo takc-le:
pod a) od 12'— kron na 12'— din. pod a) od 3'— kron na 3'— din. pod a) od —'50 kron na —'50 din. pod b) od 1'— krone na 1'— din.
Ta izprememba stopi v veljavo dne 1. tembra 1920.
Istega dne se izpremene tudi kazni, pred-, pisane v izvršilnih določilih IV. k § 30. železni-100 kg ško-prometne uredbe (tarifa I. del velja izza dne 100 kp i juiija 1920.), in sicer:
pod a) od 4'— din. na 12'— din., pod b) od 1'— din. na 3'— din., pod b) od 0'20 din. na 0-50 din.
Iz ministrstva za promet v Beogradu,
dne 3. avgusta 1920.; št. 23.858/V.
sep-
—	za 100 kg -za 100 kg
—	za 100 kg
—	za 100 kg
—	za 100 kg
KBjiževno-nmetniški natečaj.
***
Umetniški oddelek ministrstva za prosveto razpisuje na podstavi odločbe gospoda ministra za prosveto z dne 1. t. m., TJ br. 1376, natečaj za najboljšo dramo, najboljši roman, najboljšo opero,
__za 100 kg vokalno, instrumentalno in komorno ali klavirsko
— za 100 kg skladbo.
za 100 kg za 100 kg
* Uradni list pod št. 306.
** Razglašena v „Službenih Kovinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca4 št. T72, izdanih dne 9. avgusta 1920.
*** Priobčen v „Službenih Kovinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca44 št. 174, izdanih dne 11. avgusta 1920.
Pogoji tega natečaja so:
1.	) Drama je lahko tragedija ali komedija, delo iz življenja našega naroda v kateremkoli kraju z dejanjem iz sedanjosti ali minulosti, v prozi ali v stihih, neomejena glede števila dejanj, samo da mora izpolniti ves večer. Kagrada za dramo znaša 8000 dinarjev.
2.	) Roman mora biti zajet'iz življenja našega naroda v kateremkoli kraju z dejanjem iz sedanjosti ali minulosti. Kagrada za roman znaša 8000 dinarjev.
3.	) Opera mora biti zajeta iz življenja našega naroda v kateremkoli kraju iz sedanjosti ali minulosti, neomejena glede števila dejanj, samo da mora izpolniti ves zvečer. Glasba v operi mora izražati duha naše nacionalne umetnosti. Opero in besedilo vloži za nagrado kot edinstveno delo skladatelj. Rokopis opere mora hiti napisan s tinto; predložiti je orkestralno partituro in klavirski iz* vadek z besedilom. Kagrada 10.000 dinarjev.
4.	) Vokalno-instrumentalna skladba mora hiti širokih, oratornih razmerij, toda prosta po obliki. Rokopis skladbe mora hiti napisan s tinto; predložiti je partituro in klavirski izvadek z besedilom. Kagrada 2000 dinarjev.
5.	) Instrumentalna skladba mora hiti za veliki ali za mali orkester, v obliki sintonije ali simfonične pesnitve ali suite. Vložiti je dvojen klavirski izvadek, napisan s tinto. Kagrada 1000 dinarjev.
6.	) Komorna ali klavirska skladba večjega obsega. Predložiti je partituro, napisano s tinto. Kagrada 1000 dinarjev.
Katečaja se smejo udeležiti samo spisi in skladbe, ki se še niso objavili ali izvajali.
Rok za vlaganje rokopisov in skladb je do dne
1.	j u 1 i j a 1 9 2 1. Rokopisi in skladbe se izročajo osebno proti reverzu ali pa po pošti proti povratnemu recepisu umetniškemu oddelku ministrstva za prosveto.
Rokopisi in skladbe lahko nosijo ime pisateljevo, oziroma skladateljevo, lahko se pa tudi vlagajo pod psevdonimom.
Razsodišča za posamezne vrste proizvodov določi naknadno gospod minister za prosveto.
Iz pisarne umetniškega oddelka ministrstva za prosveto kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; H br. 1376.
St. 5930/20.
Razglas.
V	zmislu odloka ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka za kreditne ustanove in zavarovanja v Beogradu, z dne 19. julija 1920., št. 1559, morajo odslej delniške družbe izvrševati vse objave v zmislu akcijskega regulativa v „Službenih Kovinah kraljevstva Srha, Hrvata i Slovenaca44.
V	področju deželne vlade za Slovenijo naj se izvršujejo objave obenem v tukajšnjem „Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo44.
Ministrstvo za trgovino in industrijo,
oddelek v Ljubljani, dne 11. avgusta 1920.
Dr. Marn s. r.
Razglasi deželne vlade* za Slovenijo.
Izpremembe v osebja,
Konceptni praktikant pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani Ivan Šlibar je imenovan za provizornega koncipista v X. činovnem
razredu.	^ n „
Dr. Gosar s. r.
Višji zadružni revizor Vladimir Pušen j ak je sprejet v državno službo kot zadružni višji nadzornik v VII. činovnem razredu državnih uradnikov.

Absolvirani pravnik Josip H r i b e r n i k je sprejet v pripravljalno službo politične uprave deželne vlade za Slovenijo kot policijski konceptni praktikant ter dodeljen v službovanje policijskemu komisariatu v Mariboru.	„
Remec s. r.
Z odlokom ministrstva za narodno zdravje z dne 10. junija 1920., št. 16.4-08, je Ml računski praktikant Ivan Hrovatin pri knjigovodstvu zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro v Ljubljani imenovan za računskega asistenta s prejemki
XI. ednovnega razreda.	.
Dr. Bleiueis s. r.
Premeščena sta kanclista Alojzij Jnršič od okrajnega sodišča v Gornji .Radgoni k okrajnemu sodišču v Gornji grad. in Milan Vončina od okrajnega sodišča v Gornjem gradu k okrajnemu sodišču v Gornji Radgoni.
Martin Gašper je imenovan za provizornoga pisarniškega asistenta pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Št. 3241/vet.
Kavčnik
s. r.
Razglas.
Ker je pljučna kuga govedi v nemškem delu Koroške, ki pripada Avstrijski, ponebala, ae s tem razveljavlja tu izdana prepoved uvoza.in vgo-na govedi s Koroškega z. dne 28. novembra 1919., št. 5426, objavljena v Uradnem listu št. 169 iz leta 1919.
V Ljubljani, dne 11. avgusta 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za kmetijstvo.
Paulin s. r., vladni svetnik.
Št, 7649/20.
Razpis.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje se v niško, h kateremu pripadajo občini Sevnica in Zabukovje, od občine blanške vasi Brezovo, Pačje, Žigarski vrb, Čanje,
S to službo je spojena osnovna plača letnik 1200 K 'in pravica do šest petletnic po 100 K. Po naredbi celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 29. aprila 1919., št. 467 Ur. L, jo daljfe okrožnim zdravnikom do preklica dovoljena dra-ginjska doklada v izmeri 100 % vseh službenih prejemkov, z odlokom delegacije - ministrstva financ z dne 24. januarja 1920.j št. -96/V, pa do preklica, oziroma do ureditve rednik službenik prejemkov,, še izredna draginj,ska doklada celokupnih prejemkov, ki znaša v pričujočem primeru 120 %, tako da pripada jo okrožnemu‘zdravniku v Sevnici letni službeni prejemki 5280 K. Oženjeni okrožni1 zdravniki dobivajo poleg tega za ženo in za vsakega nepreskrbljenega otroka po 90 K na mesec.
Okrožni zdravnik v Sevnici bi se dalje poveril s substitucijo v zdravstvenem okrožju Loki pri Zidanem mostu, s čimer bi se njegovi dokodki zvišali za nadaljujik 1200 K na leto.
Prošnje, opremljene s potrebnimi svedočbatni, naj se, vlože do dne
15.	septembra 19 2 0. pri zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 7. avgusta 1920.
Sanitetnega šefa namestnik: dr. Bleiweis s. r.
Št. 3275 vet.
Izkaz o stanja ilvalsklk kužnih bolezni ? Sloveniji s dne 14. avgusta 1920.
Opazlca: Imena okrajnih glavarstev in mestnik magistratov so tiskana z ležečimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini.
Obstoje:
Slinavka in parkljevka.
Celje: Loka pri Zidanem mostu 3:5, Kova cerkev 1:1. Črnomelj: Semič 1: 3. Kočevje: Mala gora 1:2. Konjice: Padeški vrh 2:2. Kr šle o: Kostanjevica. 1:12. Logatec, politična ekspozitura Cerknica: Begunje 4:36, Cerknica 6:103, Sveti Vid 2:4. Slovenj gradeč: Sv. Florijan 1:6, Šoštanj okolica 1:1. Velikovec: Djekše (en pašnik).
Garjekonj.
Borovlje: Bilčovas 1:1, Borovlje 1:1, Kot-mara vas 1:2, Loče 1:1, Loga vas 2: 2, Med-gorje 2:3, Št. Jakob 2:2, Vetrinj 3:3, Žibpolje 1:1. Celje: Ponikva 1:1, Sv. Ema 1:1, Svetina l:l. Črnomelj: Radoviča 1:1. Kočevje: Borovec 1:2, Mala, gora 1:2. Sodražica 1:1, Stari log 1:1.' Konjice:	Bezovica 1:1, Kot 1:2, 'Skot-
marje 1:1, Spodnji .Dolič 1:1, Tepanje 1:1. Litija: Kandrše 1:1, Krka 1:1, Muljava 1:1, Šmartno 1:1. Ljubljana okolica: Dobrova 1:1, Zgornja Šiška 1:1. Logatec politična ekspozitura Cerknica: Stari trg 4:4. Maribor: Cirknica 1:1, Črešnjevec 3:12, Dogoše 1:1, Hošnica 1:2, Jarenina 1:1, Ješenca 1:1, Ha Ranci 1:1, Pekre 1: 3, Pohorje 1:1, Rdeči breg 1:4, Ruše 1: 3, Skoke 2:2, Sv. Benedikt 1:1, Sv. Trojica v Slovenskih goricah 1:1, Vrtiee l: 1.. Ptuj: Ju-rovec 1: 2, Rogaška Slatina 1:1, Šikola 1:1, Sveti Lovrenc na Dravskem polju 1:1, Sv. Marko 1:1. Velikovec: Labod 1:2, Važenberk 1:3, Vovbre 1:1. Maribor mesto 2.
Garje ovac:
Velikovec: Grebin j 1:2.
Pasja steklina.
Črnomelj: Dol i: 1. Konjice: Št. Jernej 1:1. Krško: Mokronog 1:1. Ptuj: Slatina okolica 1:1. Civilni komisariat Murska Sobota: Hodoš 1:1.
Svinjska kuga.
Borovlje: Medborovnica 1:2, Št. Jakob 1:1, Vetrinj 1:1. Brežice: Sromlje 2:3, Kapele 1:1. Črnomelj: Gradac 1:1, Loka 2:2, Metlika 1:1, Podzemelj 1:8, Suhor 1:1. Kočevje: Fara 1:7, Jurjeviča 1:1, Lužarji 1:1, Sveti Gregor 1:1, Stara cerkev 1:1, Stari log 1:3, Videm 1:1. Konjice: Konjice okolica 2: 3, Konjice trg 1:7, Okoško-1:1, Skomarje .1:2, Zreče 3:5. Litija: Dob 2:4, Gorenja vas 1:1, Križka vas 1:4, Krka 4:7, Leskovec : 1 '• 1, Polica 1:3. Ljub~ Ijana okolica: Dobrvmje 1:1, Vič 1:1. Ljutomer: Boreči 1:1, Oven 1:2, Ključarovci 1:1, Križevci 1:5. Logatec, politična ekspozitura Cerknica: Stari trg 1:2. Maribor: Bistrica pri Limbušu 1:1, Gabemik 1:1, Hrastovec 1:4, Jarenina 1:2, Jelovec pri Kamnici 1:1, Jelovec- Makole 1: 2, Karčevina 1: 2, Limbuš 1:1, Maina ,1:5, Pekre 1:7, Pivola 1:1, Plač 1:3, Ranče 1: 2, Senarska 1: 2, Slatinski dol 1:1, Spodnji Jakobski dol 1:2, Sv. Juri ob Pesnici 2:2, Šv. Martin pri Vurbergu 1:1, Zgornja Polskava 1:1. Novo mesto: Ambrus 3:11, Dobrniče 1:1, Dvor 1: 3, Mirna peč 1:1, Šmihel-Stopiče 1:1, Zagradec 6:12, Žužemberk 8:22. Ptuj: Moškanjci, 1:1, Ragoznica 1:1. Radovljica: Ljubno 1:1. Velikovec: Bistrica 1 • 1, Blato 1:1, Djekše 1:1, Pliberk 1:1, Prevalje 1:1, Pokrče 4:4, Važenberk 6:13, Velikovec 1:1. Ljubljana mesto 1. Maribor mesto 1. Ciujni komisariat Murska Sobota, Dolnja Lendava: Črenšovci 1:4, Ižakovci 1: 7, Krajna 1: 5, Dolnja Bistrica 1:1.
Svinjska rdečica.
Borovlje: Bilčovas 2:5, Hodiše 1:1, Kot-mara vas 4: 4, Ledenice 2: 2, Loče 1:1, Medbo-rovnico 3: 6,, Podij uhelj 2:4, Radiše 1:1, Rib-nica-Otok 1:1, Svetna vas 1:2, Vetrinj 2:2, Žih-poljo 4: 5. Kočevje: Lužarji l:l. Kranj: Stara Loka 1:1, Zminec 1:1. Krško: Radeče 1:1. Ljubljana okolica: Dobrunje 2: 2, Brezovica 1:1. Ljutomer: Boreči 1:1, Bučečovci 1: 2, Godemarci 1:1, Stara cesta 1:1. Logatec, politična ekspozitura Cerknica: Bloke 2: 2. Maribor: Loka 1:1, Morje 1:1,, Radvanje 1:1, Račje 1:1. Novo mesto: Št. Peter 1:1, Trebnje 1:1, Velika Loka 4:5. Ptuj: Cvetkovci 1-1, Hajdina 1:2, Hermanni 1:3, Krčevina 1:1, Litmerk 2:7, Ormož 1: 3, Sv. Andraž 1:1, Sv. Urban 1:1, Vintarovci 1:1. Radovljica: Bitenjska planina (en pašnik), Bled 1 • 1, Koroška Bela 1:1, Ribno 1:1. Velir kovec: Galicija 2: 2, Ruda 1:1. Maribor mesto 2. Civilnk komisariat Murska Sobota: Polana 1:4.
Vranični prisad. Radovljica: Bled 1:1.
Mehurčasti izpuščaj goved. Ljubljana mesto 3.
Prestale so:
Slinavka in parkljevka.
Brežice: Prevorje 2:17. Celje: Celje okolica 1:1, Šmarje pri Jelšah 1:1. Maribor mesto 1.
Garje konj.
Konjice: Konjice okolica 1:1. Kranj: Cerkljo 1:1. Krško: Št. Rupert 1:1.
Svinj ska kuga.
Litija: Veliki Gaber 1:1. Radovljica: Ovšiše 1:1. Civihki komisariat Murska Sobota: Čikecka vas 1:1, Selo 1:1.
Svinjska rdečica.
Celje: Gotovlje 1:1, Sv. Juri ob Taboru 1: 2. Kamnik: Homec 1:1. Konjice: Vitanje 1:3. Mozirje, 'politična ekspozitura: Luče 3:7. Rečica 1:1. Ptuj: Hardek 2:5, Hum 1:2, Mihalovec 1:1, Središče 1:1. Velikovec: Bela 1:1, Važenberk 2: 2.
V L j ubij a ni, dne 14. avgusta 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za kmetijstvo.
Paulin s. r., vladni svetnik.
Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
K št. 6424/Val. ex 1920.
Razglas.
Gospod finančni minister je odredil z razpisom z dne 8. avgusta 1920., D br. 3916:
1.	) Prepovedan je uvoz obveznic predvojni li in v o j n i h p o s o j i 1 bivše Avstrije in Ogrske na ozemlje naše kraljevine.
2.	) Prepovedan je izvoz obveznic predvoj-
nih posojil bivše Avstrije in Ogrske z ozemlja naše kraljevine.	1
3.	) Te prepovedi veljata do nadaljnje odredbe.
4.	) Vsako nasprotno] postopanje so bo kaznovalo z zasego obveznic; z dotičnimi osebami pa se bo postopalo kakor's tihotapci.
Vsem finančnim oblastvom naročam, naj skrbe za najstrožjo izvršitev te naredbe.
Predsedstvo delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 16. avgusta 1920.
Delegat: dr. Savnik s. r.
Izpremembe v osebja.
Dr. Robert Tomšič, finančni tajnik pri davčnem okrajnem oblastvu v Logatcu, je premeščen k pristojbinskemu oddelku finančnega okrajnega ravnateljstva v Ljubljani.
Za delegata: Bonač s. r.
Razglasi drugih uradov in sblastev.
Št. 1296/20.	1226 3—1
Razglas natečaja.
Pri kemijskem preizkuševališču v Splitu je namestiti gnalitika-pristava v IX. činovnem razredu državnih nameščencev z vsemi prejemki tega čina.'
Prosilci za to mesto morajo dokazati:
1.	) da so z dobrim uspehom dovršili dotične študije iz kemjije na tehnični visoki šoli: ali univerzi ;
2.	) da so v pismu in govoru popolnoma vešči hrvaško-srbskemu jeziku;
3.	) da so državljani kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Prosilci morajo poleg tega priložiti prošnji: a) krstni list; b) zdravniško izpričevalo; c)' nravstveno izpričevalo; č) opis dosedanjega delovanja na polju analitične kemije. Prednost gre onemu, ki dokaže, da ima dovolj znanja zlasti v analizah kemijisko-gospodarstvenega značaj a.
Analitiku gre razen rednih prejemkov ob samostojnem delu pravica do 25 % izterjanih pristojbin onih analiz,!ki jih izvrši; mora (pa v to svrho najmanj tri mesece dokazovati potrebno izobrazbo. ,
Kolkovanie prošnje z dotičnimi listinami naj se predlože kmetijskemu oddelku podipisane po-
krajinske vlade po ravnateljstvu poljedelske šole in preizkusevališča v Splitu, in sicer v štirih tednih izza dne', ko se objavi tla natečaj.
Pokrajinska Vlada za Dalmaciju v Splitu, dne 16. julija 1920.
Dr. Krstelj s. r.
Preds. 2271/13/20—14.
Bazgias.
Mihael K o r h a r, doslej notar v Sevnici, zapusti dne 20. avgusta 1920. svojo službo na tem mestu ter dne 25. avgusta 1920. nastopi novo notarsko službo v Mariboru.
V L j ubij an i, dne 10. avgusta 1920.
Kavčnik s. r.
Pr VII 28/20—1.	1225
Razsodilo.
V imenu Njegovega Veličanstva K r a 1 j a
je deželno sodišče v Ljubljani kot tiskovno sodišče na predlog državnega pravdništva razsodilo:
Vsebina besedila v Ljubljani izhajajočega političnega lista „Rdeči prapor“ z dne 14. avgusta
1920.,	št. 22, in sicer:
na prvi strani pod naslovom: „Pozor, proletarci !“ od besed: „Bojkot Poljski! Sodrngi železničarji!“ do besed: „Bojkot Poljaki! Mir z Rusijo!“ ustanavlja objektivni učin pregreška zoper zakon, oblastvo in javni red po § 92. srb. kaz. zak.
Zasega št, 22 političnega lista „Rdeči prapor“ z dne 14. avgusta 1920., odrejena po državnem pravdništvu, se v zmiislu § 489. k. p. r. potrjuje in v’ zmislu §§ 36r in 37. tisk. zakona z dne 17. decembra 1862., št. 6 drž. zak. iz leta 1863., se izreka prepoved nadaljnjega razširjanja te tiskovine ter razsoja, da se ta kazniva tiskovdna uniči.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek VIL,
dne 14. avgusta 1920.
O 44/20—1.	-	1220
Oklio.
Zoper neznano kje bivajočega Luko Hitija iz Nemške vasi je vložila P ranč iška Hiti v Ribnici tožbo zaradi plačila 4000 K.
Razprava bo dne
9. septembra 19 2 0.
ob devetih.
Skrbnica 'toženčeva: Marija Hiti v Nemški
Okrajno sodišče v Ložu,
dne 10. avgusta 1920.
A 11/20—8.	1193 3—1
Oklic.
Franc Sik osek, občinski ubožec v Križah, je dne 26. novembra 1918. umrl.
Vsi, ki imajo terjatev do zapuščine, se po-zivljejo, naj napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču do dne
10. septembra 1 9 2 0. ob devetih v sobi št, 2 ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Kozjem,
dne 4. avgusta 1920.
A VIII 457/19—13.	1203 3—1
Poklic neznanih dedičev.
Anton G lan eni k, sedlar na Sebi št. 25, pristojen v Zgornje Borovi je-Celovec, je dne 2 Sega aprila 1919. umrl, ne da bi bil zapustil poslednjo voljo.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod Anton Perja,-telj, sodni oficial v p. v Ljubljani.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora io tekom enega leta od danes dalje naznaniti sodišču ter izkazati svojo dedinsko pravico. Po preteku tega roka se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII.,
dne 4. avgusta 1920.
A VIII 449/18—97	1232
Prostovoljna, sodna dražba nepremičnin.
Pri okrajnem sodišču v Ljubljani so po prošnji dedičev po Apoloniji C und er j e vi iz Tomačevega št. 11 na prodaj po javni dražbi nastopne nepremičnine: vi. št, 575 kat astralne občine .stožiške, sestoječe iz pare. št. 1142 (vrt), 1143/2 (travnik), 1145 (njiva in hiša št. 60 v Tomačevem).
Izklicna cena se je ustanovila v znesku 10.000 kron.
Dražba se bo vršila dne
2 6. avgusta 19 2 0.
ob pol devetih na licu mesta v Tomačevem št. 11.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo.
Upnikom, zavarovanim na posestvu, ostanejo njih zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je izročiti v roke sodnega I komisarja.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču v sobi št. 33.
Okrajno sodišče;v Ljubljani, oddelek VIII.,
dne 5. avgusta 1920.
P 94/20—1.	1222
Razglas o preklicu.
S sklepom podpisanega sodišča z dne 24. junija 1920., L 2/20—2, se je Marija Kamenar, žena posestnika in mizarja v Brezju pri Poljčanah, zaradi zapravljivosti omejeno preklicala.
Za oskrbnika ji je postavljen Simon Grosek, posestnik v Zbelovem.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, odd. L,
dne 6. avgusta 1920.
L IV 1/20—4.	lige
Razglas preklica.
S sklepom podpisanega sodišča z dne 6. maja
1920.,	opr. št. LIV 1/20—4, je bil Franc Cmok, bivši Cerkvenik pri Sv. Rozaliji št, 16/ pošta Sv. Juri ob južni železnici, zaradi umobolnosti neomejeno preklican.
Za skrbnika mu je postavljen gospod Andrej Polak, posestnik pri Sv. Rozaliji št, 2, pošta Sveti Juri ob južni železnici.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek IV., dne 28. julija 1920.
S a 1/20—15.	'	1221
Sklep.
Poravnalno postopanje — dolžnik: Styria, PetrolemnVertriebsgesellschaft m. b. H. v Celju, se je ustavilo, ker je bil predlog umaknjen.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 23. julija 1920.
Nc 213/20—1.	1202 3—3
Oglas.
Podpisano sodišče brani bankovec za večjo vsoto, ki je bil najden dne 21. maja 1920. na cesti od Cerknice do Begunj.
Okrajno tod'šče v Cerknici, oddelek L,
dne 4. avgusta 1820.
Št, 245.	1210
Razpis učiteljskih služb.
1.	) Služba začasnega šolskega voditelja na tri-razrednici v Št, Lenartu nad Laškim;
2.	) Služba začasnega šolskega voditelja na dvo-razrednici v Št. Lenartu nad Laškim.
3.	) Učiteljska služba na ekspozituri v Lokavcu, krajni šolski svet Loka pri Zidanem mostu.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani službeni poti do dne
31. avgusta 19 2 0.
Okrajni šolski svet laški v Celju,
dne 1. avgusta 1920.
Št. I730/o. š. sv.	1206
Razpis.
Na trirazredni ljudski šoli v Koprivniku se razpisuje v stalno ali začasno namestitev služba potovalne učiteljice ženskih ročnih, de1 ^ ' ‘ eno-razreduice.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani poti do dne
10. septembra 1920.
Okrajni šolski svet v Kočevju,
dne 7. avgusta 1920.
Razne objava.
Št. 1357/IIL	1224
Družba južne železnice.
Pribitek za amerikanski premog pri b r z i b v 1 a k i b j e u k i n j e n.
Z veljavnostjo izza dne 15. avgusta je za jugoslovanske proge pobiranje posebnega pribitka za uporabo amerikanskega premoga pri brzib vlakih št. 3, 4, 517/l7/l7a in 16/516 ukinjeno. (Glej Uradni list št. 45 z dne 10. aprila 1920.)
V L j ubl j ani, dne 12. avgusta 1920.
št. 4860/5 ex 1920.	]ES.O.ZSgrl£liS*	344
Nastopne tobačne trafike se s tem razpisujejo po javnem natečaju:
Zaporedna 1 številka	Kraj, ulica, hišna številka sedanje trafike	Pristojno vodstvo priglednega okraja finančne straže	Kosmati dobiček v zadnjem letu pri						Ponudbe je vložiti pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani		Jamščine je položiti
			tobaku		kolkih		poštnih znamkah				
			K	Y	K	V	K	T	do dne	do ure	K
1	Radomlje ‘št. 14, (davčni okraj Kamnik)	Ljubljana I v Ljubljani	5881	93	—	—	—	—	7./9. 1920.	10	600
2	Primostek št. 22, (davčni okraj Metlika)	Novo mesto	1256	96	—	—	—	—	9./9. 1920.	10	140
3	Tomišelj, (davčni okraj Ljubljana okolica)	Ljubljana II v Ljubljani	1072	—	—	—	—	—	10./9. 1920.	10	100
1 4	Zaklanec št. 14, (davčni okraj Vrhnika)		2139	55	—		—	—	11./9. 1920.	10	200
' 5	Karloška cesta št. 7 v Ljubljani.		26910	—	—	—	—	—	13./9. 1920.	—	3000
6	Javornik pare. 230/1, (davčni okraj Radovljica)	Jesenice	3552	36	—	—	—	—	14./9. 1920.	—	400
j 7	Ambrus št. 36, (davčni okraj Žužemberk)	Mokronog	1506	07		—	—	—	15./9. 1920.	—	160
S	Vodmat, Zelena jama št. 50.	Ljubljana I. v Ljubljani	1895	—	—	—	—	—	16./9.1920.	—	150
Natančnejši podatki o donosu in stroških, ki jih je imel dosedanji imetnik trafike, so razvidni pri finančnem okrajnem ra nateljstvu v Ljubljani ali pa pri gori navedenih pristojnih vodstvih priglednih okrajev finančne straže.
Vsi podi obnejši podatki, na katere se je ozirati pri napravi ponudb na predpisanih obrazcih, da se bodo mogle ponudbe vpoštevati kot sprejemljive, so glede vsake trafike razvidni iz celotnega natečajnega razglasa, ki je nabit na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani in na uradni deski za vsako posamezno trafiko pristojne občine. Interesenti se na to še posebno opozarjajo.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 5. avgusta 1920.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.