St. 303* Trst, sobota-nedelja 1.-2. novembra 1913» Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN tri) eb nedeljah in praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih 4obakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OQLA8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p® 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. 2£ali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje 9e izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „F edinosti jt m%if Pašićev ehspoze v skupščini. Čudna čujtva morajo obhajati gospodo ca Dunaju. Ministrski predsednik Pa&č je imel v sredo pred polnoštevilno zbrane skupščino $7oj ekspoze o zunanje-politlčnera po'ožaju Srbije, katerega ost Je bila direktno naperjena preti Avstriji. Njego? govor Je bii dolga vrsta obtožb in sivolasi sibskl starček Je fcčr direktno kazal t govornike tribune s prstom proti Bailhauspfatzu na Duna|u, češ: mi smo storili vse, kar Je bilo v naši meči, pok;zali smo dobro voljo, da hočemo živeti z mcgočuim sosedom v kar najboljših odnošajih, a zdi se nam, da imajo merodafni avstrijski državniki vsi eno in isto bolezen, ki Je naravnost neozdravljiva. Prijetnega vtiska PaŠ'ćsv ekspoze faktično na Dunaju ni mogel napraviti in menda Pašic sam nikdar ni mislil, da bo moral tako kmalu po svojem posetu na Dunaju kazati s prstom čez Donavo in to tako, da vidi in sliši vsa Evropa. Njegov govor Je bil globoko zamiiijen in vseskozi trezen, dobro zamišljen, a vendar tako preprost, da ga Je razumel lahko vsakdo; brez vsakih diplomatičnih fraz in zavijanj. Delil Je hvalo ns desno In levo, Iialfjo, s katero Je bila Srbija še pred izbruhom balkanske vojne v najlntiunejš h prljateljsk h odnošajih, Je čisto enostavno ignoriral, kakor bi Je sploh ne bilo v Eeropi, gospodom na Dunaju pa Je prav 'afno in odkrito povedal, ksr so že zdavnaj zaslužili Paš ćev govor Je bil krat-komaio iiraz sedanjega raiš'jenja srbskega nareda, izraz sedanjega razpoloženja v Srb^i napram Avstriji. Težka očitanfa so padala na račun nesrečne avstrijske balkanske poliilke, očitanja, katerih posledfce čuMjo avstrijski narodi že dolgo in jih bo težko popraviti. Kdo se ne spomin|a, Je irjavil PoŠič, da Je po carjev! osebni intervenciji * srbsko bolgarskem sporu Srbiji sovražno časopisje napelo vse sile, da bi se konflikt med Srbijo in A?striJo poostril, in v nsši soseščini {e bila takrat celo podana izlava, da imajo balkanski narodi pravico, da se pckcliejo mtd seboj, če se hočejo. Paš ć je mož Urednih diplomat č nih sposobnosti, najodličnejši državnik na B Ikanu, silno oprezen ia izbirčen pri svojih itrazlh ia zato so ta očitanja tem težja. Da je posegel tako daleč, kar se gotovo ne strinja z idejo srb&ko-avstri(sfcega zb!>žanja, je moral imeti zato sveje tehtne razloge in Safeor vse kaže, so njegove besede zćdele prizadete v živo. Of cijozno dunajsko Časopisje, ki je celo poidrugo ieto nepretrgoma ustvarjalo umetao ve jao razpoloženje av. t ij-skih narodov napram S biji, Je ped težo silnih udarcev iz B±igrada popolnoma obmolknilo in ne najde n'ti besede za opra-vičbo neodkritega postopanja dunajske diplomacije preti Srbiji. A v molku je povedano več kakor vse. Paš ćev ekspoze v skupščini je tembolj zanimiv in tem večjega pomena, ker je bila prvič izrečena javna zahvala srbskega naroda poleg Rusiji ia njenima zaveznicama Franciji in Angliji, tudi zahvala — Nemčiji njene ustuge Srbili. Če bi gospod Paš ć ne h pregovoril nobene druge besede v skupščini, kaker samo to, Je že to dovolj resiin opomin merodajnfm dunajklm držav- PODLISTEK. Norec vojvodinje. Florentlnska novela Ernsta Remina. VII. Dwba velike vročine fe minula. CUrona In oranža sta zaČeH vdrugič pogarfati cvetje; le tu pa tam Je Se visel kak zapoznelo do screl sad, za katerega se ni nikdo brigal, rumen v debelem temnem Hsfju. Kdor je v enih dneh zapuščal mesto, niGrda pri vratih sv. Jjrja, da bi se podal k medicinskemu dvotcu nad Pripoji, mu (e bi o iti najpiej, vspevaje se navkreber, p?f San Miniato, dolgo pot t b temnih, cd dima osraojenih ruševi ah zidov;a, ob ožganih hišah in d j; narasčenih vrtovih, U h ža ■ ostnih sledeh c bleeania po F liberiu Orani-l rcu. Potem pa, ko ie prekjračit greben *;rlča, {e gledal v da jejo korito doline Val sopra. Tj je ićzei med cbcč^cim vencem M'tv onfrrž.', in i ied tbh\o nagrv?nlm! rebri tostrsn r^Sie ležai oreslpstno jasen, v to-oiem solncu tre so?, in k: maj gibajoč se zduh, t> ho dozore vaje žlahtno grozdje — tisti blagoslova pojnl poznopoletni *zduh, vsako !eto oplođuje t!a k drugi ž t j. P i g'eda?cem zeleni dolina kakor en saru r mure ; cd dre e?a do drevesa se vspe - polne gri nde tia. Sedaj p-? visi i. »3i debelo grozrifp, raz'^za] *»Č s 2 nikom, naj vendar že enkrat prenehajo s svojo sibcfobsko politiko, ki več Škoduje monarhiji samf, kakor pa Srbiji. Če bi Berchtold in njegovi oprode pogledali te dn? obraze berlinskih svojih kolegov, bi vi-deii, kako se nam na glas smejejo v pest in kako navdušeni so v Berlina za avstrijsko politiko napram Srbiji. Nemčiji ni treba ga-nfti niti mezince, saj ima najboljše delavce za svoje interese na Srbskem ravno v avstrijski' diplomaciji. Nemčija se [e kljub temu, da je pravzaprav vodilna država v trozvezi, znala pri vsakem konfliktu trozveze s Srbijo lepo neopaženo umakniti v ozadje in je prepustila Avstrijo svoji usodi. Posledica tega Je bila vedno seveda ta, da Je Berchtold skušal z glavo skozi zid, kar mu je pa vedno spedietelo in se maščevalo nad avstrijskimi narodi, ki si gotovo žele odkritosrčnega razmerja monarhije napram Srbiji. S pohvalo Nemčije je Pašić v pričo vse Evrope dokumentiral, da Srbija ni kriva, če se nahaja v vedrih konfliktih z Avstrijo, ampak da Je iskati krivce na Dunaju. Potrdil Je te svoje trditve s tem, da Je pokazal na Nemčijo, ki je vcdilna dižava trozveze In se nahaja ž njo Srbija v najboljših pri* jćtdiskih odnešajh. Značilno Je, da je Pašfč v svojem govoru popolnoma Ignoriral Italijo. Italija se je v zadnjem času v svojem navdušenju za Albanijo in nje prebivalce, popolnoma obesila B^rchtoldu za frak ia se nalezla vseh n(e-gcvih bolezni. Žeubila Je radi tega v Srbiji vse poprejšnje velike simpatije in srbski narod vidi v njej onega skritega sovražaika, ki ima zelo velike zasluge na slabih odeo-šajih med Srbi|o in Avstrio in ki ima predvsem politični interes ca tem, da sta si Srbija in Avstrija vedno v laseh. Srbski narod dobro razume hinavsko italijansko politiko in to razpoloženje i« mišljenje odseva najbolje v dejst-u, da Je PaŠič molče odklonil takega prijatelja. Sicer odseva Iz Pašičavih besed prepričanje ministrskega predsednika, da se nahaja mednarodia politika Srbije na pravih potih ia da jc internscllonatai položaj Srbije v splešnem zelo ugoden. Zdi sr, kakor da oi Pašič, ko je tako krepko udarjal po av-strijtki diplomaciji in |e našteval njene grehe, govoril kot nekak tajni pooblaščenec uipleeotente ia da skozi njegova usta govorili Sazonov, Pichon in sir Grey. Nekako same zavestno je šel srbski ministrski predsednik celo preko zadnjega neupravičenega uitircafa Avstrije ia je velikodušno izjavil, da kijub vsemu neodkritosrčnemu postopanfu Avstrije napram Srbiji, globoko obžaluje, da se ugcdae pazfclje za zboljšanje razmer z Avstrijo vedao in vedno kvarijo z raznimi prigodbami. Će $e sedaj ne uvidijo zaslepljeni du-najski diplomati pravega položaja, Če še sedaj ne uvidilo, da je monarhija v svoji polftiki napram Srbiji popolnoma osamljena, d2 jo Itil'ja samo izrablja v dosego svejih lastnih peliilčnih strem?jes|, ki cdSočnc na iprotujejo interesu monarhJje, v potem res ni zanje več nobenega zdravila. Šj vedno Je čas, da se s pametno in trezno kompromisno politiko popra .i to, kar je bilo zs-grtšeno. Mi želimo pametnega sporazuma s Srbijo in tudi v srbskem narodu je kl^ub —JTm.di* ii!■*!!■ imsBrnsammzsmemmsiis ponovnemu razočaranju še vedno ugedne razpoloženje za spravo z Avstrijo, Malo pre-msleokostna {e dunajska gospoda, malo pre veliko veselje ima z nagajanjem, ki nam nič ne koristi, pač pa veliko škoduje. Tudi na mednarodnem ugledu monarhija s tem nič več ne prfdobi, pač pa se nam ostale velesile za hrbtom samo smejejo. Srbija je potrebna miru In tudi mi nimamo nobenega vzroka, da bi se po tolikih blamažah navduševali za aventurske ekstrr ture grefa Berchtolda. Samo ma?o več spr^fljivosti je treba ia krivice, storjene temu aH onemu, bodo kmalu pozabljene. NAROČNINA ZNAŠA xm celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe bres doposlane naročnine, ae uprava nt ozira. Itnialnt u Ditiljiko izdanj« „KDISOflTI" lUm« i bo •*!• l«t* Krpo 5-ao, x» t«l l«t& boa 1 «0. Tsl dopisi naj se pošiljajo na uredj&iitvo lista. Nalruiko- rana pisma •• na sprejemaj« Ia reko p 1 »I te ■• vraflaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati sa unravo Urt«. UREDNIŠTVO i ultoa Glorgl« Gilattl 20 (NaroM daai). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laatuilt konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edino*i*, vpisana zadruga a omejenim poroštvom t Trata, ulio« Oiorgio Galatti itev. 20. FoStno-hrafillntZnl rafun Itev. 841-652. TELEFON li TV57. I . ii i i ±__ r Li— Home rule. ob ročicah, ter kaže tu pa tana že lepo svitlorujavo barvo dozorelosti. Murva cvete in vino vspeva, a med debli, obraščenimi s titami, pogacjajo bujna tla — tu lito, tam ob reki, v težkih Šopih, r ž; ki že čaka na žanjico. Tu gori ne čuješ več nikakega ropota mesta, in potovaicu mora biti, kakor da ge je čarovnik odtegnil iz sveta ljudi, da morr gledati doli v lepo vrtno deliao raja — posebno, ko tam doli o popoldanski u i miruje pridnost in tajinstveca, po solncu obsevana tšiaa tke nad samotno livado. Tu na višini stoji dvorec Medicejcev, v katerega se je uasaknila Clarissa. Ste-brišče, z dvema ven molečima krliima, cb lemaločima štfrikctea ?rt, se odpira proti dolini; stojnjice iz mramorja vadijo od vnanjih koncev hodnika v v; t. Tam nćd 5topn|lcami, od koder je nsjk.asoeji ra7gltd v daljavo, Je v senci pods{reš?a prirejena počiv-alnlcf?, na katere blazinah leži vojvo-dinja — polri roki prekrižani pod glavo v podzglavle, oho rszrolšljevaje obrujeno tja ven v solnčno samoto. Pod njo, na drugi t rasi vrtne ograje, ■e zaposlen vri; arski gojenec s tihim dUom na oetHčnih debi.h; z g lerije n3 p!oščaati strehi stebrišča pn priha;a!o trgubljaječi thi ki z m:Iirs% zme^eDimt akordi, hi nim. jo nfkekvga sms .b, pač pa so sanjar-ko s a-k«, kakor da docaša Bspi vonj p -vajoflh c ets v parad žu. St.br! n' hodni u so h nelibm£eneg?, l fe'iik^j č'ga -e mr?mcr]i ia nc^'p sihft • Svojedobno so se bili Izrekli zastopniki slovenske narodne stranke Trsta in Primorja skupno z onimi Slovenske ljudske stranke za skupno akcijo vseh jugoslovanskih poslancev v dunajskem državnem zboru, brez razlike stranke, to Je: sprožili so misel o osnovanju enotnega jugoslovanskega kluba za vprašanja, ki so bistveno narodnega značaja. Očem otupljenih vladnih faktorjev, ki so biti navajeni gledati dogodbe na fugu avstrijske monarhije bolj s provincijalistič-nega stališča, bi bila ta stvar razjasnila, da pravzaprav ne obstojajo poslanci Kranjske, Šiajerske, Primorske, Dalmacije itd., temveč le poslanci jugoslovanskega naroda; da vlada ce bi bila Imela več računati s posameznimi provincami, temveč s celckupni-u narodom ; da bi bil tak korak potrdil zakonit obstoj Jugoslovanov kot narod, enakopostavljen drugim narodnostim, ki bi se zavedel samega sebe In lastne usode. S tem bi se biia ponudila dvema jugoslovanskima narodnostima perspektiva, da bosta končno spoštovana in da bosta mogla delovati k uresničerju tistega programa, ki ga ima vsako dobromisleče slovensko in srbo-hrvatsko srce in vsek ljubitelj svoje nesrečne domoviae: politično ujedinjen j e p o s a m e z n i h provinci) v eno samo telo in jugoslovanska konstitucija, seveda v okvirju habsburške monarhije. Ko sem takrat slišal, da so se vrš la pogajsnja za enotno jugoslovansko narodno stranko v državnem zboru, me ni to prav nič iznenadilo, pač pa sem našel v tem svoje zadoščenje, ker ta st?ar ni biia zame prav nič novega in bi biia le realizacija dolgih mojih sanj. Rekel sem si: Glej, vendar ni vedno na mestu, da si napravljaŠ prezgodnjo sodbo o srečoem sli nesrečnem delovanju posameznih mež in strank, ki vodijo usodo dežele; glej, končno so verdar vc'Joi opustiti strankarske in medsebojne prepire, da pozabijo preslano gor^e !n da se združijo, dobro vedoč, da je le "v združitvi moč. Vidi se torel, da so tudi naši zastopniki pošteni ljudje, ki v re3nici IJuhiio svojo domovino in Je ne mislijo izdati. Biia so le stališča razgledov različna, bife so nasprotne misli, ki pa končno vecdarfe stremijo za enim samim ciljem, to je, da osrečijo, dvignejo in uledinijo rašo domo?fno, da jI preskrbijo spoštovanje in ji izposlujejo tisto mesto med drugimi narodi, ki ji gre, tisto mesto, ki ga ji odrekata tu!a sebičnost in surovost že toliko stoletij. Ne, sem rekel. naš! zastopnik! niso lahkomiselni in brez skrbni: če so do sedaj drugače delali, s-Je to godilo le iz oportunitete in iz zdrć ei ga raiuma. Toda sedaj, ko bodo združen in edini, „bo vse hodilo po boljšem na, po možnost?, najbolje svetove* bi rekel V !-taire, — in imeli bomo vsaj eno, četud 'c delno rešitev krize, ki tlači uboge jugoslovanske dežele in vso monarhijo. Tako sem si govoril bona flde In v hipu navdu5en!n. Tcda stvari niso hodile za boljšim." Pojavili so se Individui, ki sta j!-n "Mla več na srcu njihov dnevnik in njihova korist, — bohemfens vseh strank — ki so dobro razumeli, da bi uresničenje t lie združitve vseh Jugoslovanskih strark r Škodovalo, da bi bil njih obstoj potem hrez-pcmemben. Zato so začeli bruhati stru^ in žolč proti boriteljem goriomenjene 'deje, kričali so, da nikoli ne bo moglo biti kaj skupnega med nfp-ednj?ki in klerikalci, in razkričali so poštene in resnične rodo'jube za izdajalce. Nikcli se ni še za::r! tak prizor. Dobromlslcči in pošteni rodoljub', ki so žrtvovali svoja najdražja leta za povzdlgo naroda iz dolgo«toletne teme ; ki so skušal! zmanjšati gorje skupne, a, žuiibc?, deijer.e in zapuščene, od kulturnih narr *ov več»-noma nepoznane, ia če poznane, pa zaničevane domovine; ki se borijo še vedno neumorno, da ji priskrbijo prestiž, da Jo vodfjo k bol.Ši usod', — ti dobromlsleči In pošt- ii rodoJjubi so začutili veliko ogorčenie ia velik stud. Malo nato Je odbor političnega druš! a »Edinost" vsled kritifnega, skoraj obupnega političnega položaja jugoslovanskih dežel v monarhiji, zlasti Hr?atske, izdal na vse jugoslovanske stranke poziv ali vabilo ni splošni Jugoslovanski kongres v Trstu, K :r naj bi se sklepalo o prep:trebnem načinu varovanja interesov caroda, ki so posebno sedaj resno ogroženi z ene st.anl cd medjarske prepoterce in z druge strani 'd preračucjene sebičnosti Nemcev, torej < 4 narodov, ki bi mogli tudi spraviti v nevarnost obstoj te stare ikupne države, sa o da ne izgubijo n&dilade nad drugimi narodi, obsojenimi po zgodovinskem razvoju in f :-talnosti k skupnemu življenju ž njimi, kakor da bili eno samo telo. Tudi, ko sem sliial to vest, ni!em b i 05upnjen. Vzkliknil sera: Vendar enkr t! kakor pri stvareh, ki se Jih pričakuje c:aa na dan, tako, da se zdi njih prihod nabaven. Moral je priti prav en Čuvaj, da zopet posveti strankam in da se zbudijo iz letargije ter da se izvlečejo iz tistega fnei fj-rentizma za skupno narodno stvar, v katerega so bile zapadle. Ia cezaupneži so se zganili In so vzdignili zopet glavo, ko so slišali poziv, ki Je prišel od tržaških Slovencev. Nezaupnežl, pravim, ('a. Brezplodna, brezuspešna ia tako šl ^d-Ijiva je bi?a politika v jugoslovanskih pokrajinah v zadnjih časih, obstoječa v ljutih In dolgih strankarskih bojih, da so te v medsebojnem ia neporairljivem sovraštvu pozabljale najsvetejše pravice in koristi don?o-vine. Nihče se ni brigal za naše nasprotnike, ki so se med tem prfpravljsll, da nam vzamejo še zadn[e ostanke pravice; gledati so morali poprej polom unijonhtične ideje in rav, ki mu navpično solnce črno ponarisuje okraske na svetlem tlaku hodnika. In preko kamnitih cbkrajkov, ob stebrih navzgor se rairaščajo bohotno in dosez^fo bujne mladike damaščanske tože, ki je napolnjeval vrtni štirikot kakor s cvetjem posrjen trnjev ploh in ki ravno odpira debele popke svojega drugega letnega cvetja. Zvoki tam gori so ravno ut hnill. Za ma! presledek je ostalo tiho, potem pa {e odhaja! sem po senčnatem hodniku R^ff^ello. N,egov korak je trdao odmeval po tlaku, bil je to korak zdravega človeka. Jasen pogled in topel usmev o£o!o usten sta ovajala naraščaje moč. V s vej! desnici nosi neki folijant. Stopil je za Clarissino počivališče ia Je čakal tiho, da okrene glavo preti njemu. »Vaše lepe, mile oči me pcgIedu|eJo vpraševaje, madama," je začel petem, „vprašujejo, kako sem zopet pogodil, da ste se naveličali Igranja strua, in da trudno, sa-nlavo gledate v dolino, tako, da vam je fr ŠIa želja, naj nadaljujem s čitanim z dogodili božanstvenega Odiseja." Ciari^a Je hitro odvmlia svoj pogled od n'ega. iTako je," je rekla, „želim to." „No, naj vam pojasnio?, kako cem ugani?. Glejte, rad postd^vam tam goii na al-tanu nad varal, a U težim tesno ob doprsnem : Idu. I j če se ;o'£m nagibljem preko tega se d-'i. a ravno proti rn?ni vonj rož ia topli dih, prhejaječi cd vsš.h ustnic. In opcji-drhten'e nretresa mole ui , ko " am v se] ta rožnato drhteči voof, ki ste ga ratno izpustili iz svejih grudi. Zdi se rni, da pijem živi dih vaše duše in občutiti moram v sebi vsako vršo kretnjo, vsako vašo ž l|o." Zmajala Je z glavo na rahlo in vzdignila desnico odklanjajoče. „Ah, ne karajte me!" Je prosil sraeh-l!a!e. „Mari nisem vaš norec, vcjvcdioj". ? Tako govorim tudi neumne stvari I In sidil bi re hudo na samega sebe, ako bi moji sanjarski domfsleki !e za trenotek mot'Ii ravnotežje vaše duše i" „Dcbro I" je odgovorila blago. „Ne hudujem se na vas, moj ljubi norec I Z3 to pa ml morate obljubiti, d \ bnite v bodoče bolje parili na svoj jeziki Hočete?" P.;g'edal (o le temno. „Žareč biser polagate ca moj ubegi Jj-zlfer," je rekel liho. „Tu naj pazfm z zapr-t ml ustnicami t Naj bo — hočem poskusi l. AM pa reVdite, da ml morate petem in-sleplti tudi ti dre oče^i, da utihniti tudi oni." Ni odgovorih. Nje pogled je obvls.! ra njegovem in nI mogla govoriti pod globoko, temno, saolsrsko silo rfe^ovih oč . Bio ej je, *akor da jej orjaki i noč naproti' temne oblake svojega dih , s i celimi po dnevu s'p'Ja z neba r- 5 popia e luči, k?kor di jo obvevaj Gpo|nl voop z a?fodelovlh ravan smrti; i a' S o, aii premagujoč poča:? bor? o se CJŠ slajšim poz^b'je^jen-, dokter ■"> n da v globe s ^etelliv ri" Te uC^s. (Do'Je). gledajo še, kako nas dan za dnevom vara skupna viada, ki ne kaže za nas nobenega zaniuanja, ki ima za naše slabotne proteste te rogače in kl na naš rovaš krasno uporablja geslo: pdivide et irapera", ravno, ker juni deljeni. Gledajo, kako nizke kreature poljubl|a|o roko tlačiteljem in kako lazijo po predsobah, da izprosijo, ne morda za do-raovJao, kako uslugo, temveč le za stranko. Ko naši rodoljubi gledajo vse to, je naravno, da se jih polotuje splošna nezaupnost in fatalen pesimizem. Če se v shajališčih, v klubih, po kavarnah govori o bodoči usodi, 0 bodoči velikosti domovine, nekateri odgovarjajo z grenkim smehljajem, večji del pa se smejejo Ironično. Skepticizem prevladuje. Jaz pa ne obupujem. Ce me vprašajo malo število njih, ki me poznajo in ki vedo, da sem večen optimističen sanjar, za mnenje o veliki nesreči, ki zasleduje naš rod, jim odgovarjam, čttudl s stisnjenimi zobmi: „Zlagamo, gotovi bodite, zmagamo, ker stvar je pra7ičn?, ker ni dopustno, da bi krivica trlumfiraia vedno. To bi bilo grozno, in v takem slučaju bi bilo dandanašnje družabno življenje brezpomembno in brez pravice do obstoja. Le vztrajati moramo in mediem neumorno delati, se neustrašeno postavljati proti preganjanjem, in videli boste, da Jugoslavija — bo I Kljub vsemu, kljub vsem i Glejte Irsko. Ko je še pred mnogimi leti znani slavni Parneil p:zval angleško vlado takorekoč na dvoboj, s tem da je zahteval za zeleni otok avtonomijo, so bile irske razmere mnogo slabše 1 j brezupne jše nego naše. Rodoljube so preganjali po skrivališčih, s u? ine obsodbe, konfiskacije premoženja in deportacije so blie na daevnem redu. Na ttotisoče Ircev je zapustilo svoj otok, ker n so mogli več prenašati tlačanstva tedanje aagieŠke vlade. _ (Dalje.) Pismo iz Pariza. Potovanja predsednika republike Poln carća. — Dobri porotniki. — Nova vera. Pariz, dne 28. okt. Med vsemi predsedniki tretje francoske republike je pač najagilntji seianjl predscd-i; k Poincare. Njegovi predniki, osobito zadnji trije, gospodje Louba, Faure in Fal-iiir^s, so bUi komodni gospodje, ki so vršili »veje reprezentativne dolžnosti, a čisto nič več. Niso se ne vznemirjali, ne razburjali. Vse drugače gospod Polncate. On Je neu-irudljiv. Ni še leto dni, kar |e nastopil pred sedaiiko mesto in že je obiskal angleškega in španskega kralja (v Peirograou je bil še kot ministerski predsednik), a poleg tega je že prepotoval samo Francosko vse križem, a Še vedno potuje. Tam, kjer ni železnic, potuje v avtomobilu, pri čemer ga spremlja kak h 200 avtomobilov z ministri, senatorji in poslanci dotičnih departemeniov, visokimi ur daiki »n — neizogibnimi — časnikarji. Po v sodi po deželi prirejajo predsedniku repu -Hke sijajne sprejeme, slavoloke itd. Tretja republika ne-le, da ni imela tako agilnega predsednika, kakor je gospod Poincare, temveč tudi ne še tako popularnega. Za prejšnje predsednike skero da niso znali ljudje, dočira je znal Poincaie vse| francoski — posebno zunanji — politiki utisniti pečat svr je individualnosti ter si pridobiti zaupaoje car da. Seveda se ima gospod Poinca«e za to svojo popularnost v veliki meri zahvaliti časopisi«!, ki opisuje na dolgo in široko vsafc njegov korak ter prinaša njegovo sliko: ka':o izstopa iz železnice, kako se vozi v ayt mobilu, kako sprejema pozdrave ia poklonstva itd A vse to dokazuje le, kako so se Francozi uprav oddahnili, Ker so vendai enk a t dobili na čelo države moža, ki ni le sle; a marijoneta v rokah raznih klik. * * * Vendar ni samo predsednik republike, nI samo politika, ki zanima pariško publiko. Dogajajo se tu dan za dnevom razne ko-lupine afere (skoro kaker tam v vaši ljubi Avstriji) in Škandali. Odigravajo se krvavi romani in krvave drame, da žive Parižani v neprestani nervozni razburjenosti. Te dni se mnogo debatira o Človekoljubnosti in usmiljenju francoskih porotnikov. Tu je pred vsem neki Wache de Roo, ki je umoril svojo mater, ker se je hotela ta drugič poročiti, vsled česar bi on izgubil uekaj svoje dedščine. Zato je dobil — trideset mesecev zapora. Mladi Tunežan Mehmed je doznal iz časopisov, da so francoski porotniki zelo znižali kazenski tarif za umor očeta ali matere. Ukradel je svojemu očetu tristotisoč frankov, in ker ta ni hotei nič več Čuti o sinu, si je Mehmed rtijlil: „A, kcj, trideset mesecev zapora, to ni nič,* — ter je enostavno ustrelil svojega očeta. Rus Mofccv je pognal svoji ljubici, ki [o je hote! ubiti, tri krcglje iz revolverja v g1,: 70. Za to je debil test mesečevi Neki Rebierre je svojo ž=na na pci ubil. Za »o je dobil ti i mesece, toda, ko se |e vrnil iz zapora, je svoje začeto ddo do vrši!: ubil [e žeijo popolnoma, Ta še ni sojen, a neki publ:cist je zapisal: Atio bodo nnši porotniki izrekali take pravoreke, bodo piinajaii k nam morilci iz vseh petih delo* sveta! * * * Med diu^im imamo v Parizu tudi razne Vtrske seMe, ki zbirajo svoje vernike iz vseh družabnih slojev. Ena teh sekt, katere pripadniki se imenujejo Antoiniste, je dobila te dni svoj tempel. Antoinisti so siedbenikl nekega belgijskega delavca, ki si fe domiš Ijeva), da (e namestnik Kristusa na zemlji, poklican, da širi na zemlji bžjo besedo ia deli nebeške dobrote. Naiival se |e »velikega zdravnika človeštva, ki veruje". Ni trajalo dolgo, ko je imel zbrano okoli sebe verno čredo ovac, ki so verovali v njegovo nebeško poslanstvo in mu skd li. Na same njegove besede so bolniki ozdravi:!, hromi shodili itd. Tako vsaj pripovedujejo njegovi učenci in verniki. Nedvomna resnica pa je, da je oče Antoine osnoval novo vero In da je vložil na belgijski parlament proSnjo s 200 000 podpisi, da se njegova vera prizna uredio. Toda poslanci so prošnjo odbili, tako, d? je novi Misija umrl, ne da bi dosegel priznanje svoje vere. No, zato je pa pred svojo smrtjo poskrbel za naslednika, ali bolje — naslednico. Določil je namreč, da ga mora po smrti nadomeščati žena, .mati An-tonja", ki je najbolje poučena v skrivnostih nove vere in ki bo torej znala najbolje, da bo število vernikov, vedno naraščalo in da se bodo čimhitreje množili tempii, v katerih bo možno stopati v zvezo z očetom Antonom. V Belgiji je tudi res že pet templov, v katerih se goji antonšstični kult, a od minule nedelje imamo tak tempel tudi v Parizu. Ta tempel Je povsem priprost, brez altarja, brez simboličnih podob. Le na stenah se more čitati sledeče: „Eno samo sredstvo je za ozdravljenje človeštva: vera! Vera je, ki rodi ljubezen, ljubezen Je, ki nam kaže v naših sovražnikih Bjga samega. Kdor ne ljubi svojega sovražnika, ne ljubi svojega Boga, ker ljubezen, ki jo gojimo za svoje sovražnike, nas dela vredne, da služIjo Bogu. Ljubezen je, ki nam veleva resnično ljubiti ono, kar je čisto !n resnično.* Pariški tempel je blagoslovila sama mati Antonija, ki |e prišla v ta namen nalašč v Pariz. Pripeljal jo je peseben vlak in ž njo 400 vernikov. Ker je v templu prostora le za 200 oseb, ja morala večina stati zucaj S'cer Je med blagoslovijenjem lilo kakor iz škafa, toda verniki so imeii dovoli vere Id ljubezni, da so vse to mirno prenesli ir. vstrajali do kraja. Ceremonija blagoslovi jenja je bila kon čana kmalu in mati Antonija je zapustila tempel. Njej so sledile neke stare, bolne že-nfce, ki so prišle tja, da ozdravijo. Toda zapuščale so tempel ravno tako betežne in bolne, kakor so prteie notri. Nj»h vera ni bila dovolj trdna — so govorili verniki. Domače vesti, Današnja številka Ima 16 strani. Jutri, v nedeljo, dne 2. t. m. list ne izide, pač pa izide v ponedeljek, dne 3* t, m , in sicer ob zgodnji j a t ran j i uri, kakor ob navadnih dnevih med tednom. Resn?ca o Trstu. V tedniku „G;oss-Oesterreich" Je izšel pred kratkim članek, naslovljen „Resnica o Trstu* (,Die Wahrheit iiber Triest") iz peresa nekega M. pl. Leja, ki kaže precej oficijelen značaj in prav jasno riSe narodnostne ia sploh politične razmere v Trstu. Povod članku so dali znani namestništveni odloki. Čiackar opisuje pred vsemi nacljonalno-poiitičoi razvoj na Primorskem. Večji del sedanje avstrijske obali je bila benečandka kolonija in s Trstom vred, ki je pred 500 teti prostovoljno prišel pod habsburško žez lo, že od nekdaj cilj izseljevanju iz vzhodne Italije. To je trajalo do šestdesetih letih minulega stoletja. Dokler Je bilo kulturno stanje avtohtonega slovanskega prebivalstva še zelo nitko, so ti itali|anski priseljenci tvorili civili za torični žitelj. Avstrijska vlada jim ni delala nlkakih zaprek, pač pa se je celo raje naslatjala na italijanski nego avtohtoni slovanski živelj, ker je imela Iz Italijanskih provincij na razpolago dovolj laški govorečega uradništva. Ko pa je Avstrija izgubila italijaaske provincije in so se določile dr žavne meje, ki se nikakor ne dajo več pre-mesnlti, se pritok Italijanov nI mogel več smatrati za koristen državi. V tem pa se je tudi, po napredujoči izDbrazbi, okrepila samozavest prvotno čisto slovanskega obrežnega prebivalstva in pričel s? Je obrati! proces napram prejšnjemu moita~ lijančevanju. V Dalmaciji je š'o to zelo hi!ro. Danes priznavajo komaj trije odstotki prebivalstva iaščino za občevalni Jezik. V I?tri in soškem Primorju tvori slovansko prebivalstvo že večho (440 000 Siovanov sn 356 000 Itgli-jano«) m s t? množi ts^o hitro, da se bodo kmalu morali tudi obrežni pasovi s prakt'č-nopoiitičnega stališča označevati kot slovanski. V Trstu se vrši io naravno odrivanje p r i s e i i e n e g a i t a U lanskega življa in izbijanje prvotno na tem ozemlju avtohtonega preoivats*tva relativno še najpočasneje. Vsekakor pa so se Slovenci ia Nemci (Ti menda vendar niso avtohtoni v Trstu 1 — Oured.) podvojili v zadnjem desetletju. Potemtakem nI več d3loč čas, ko od to prebivalstvo, ki te brezdvorano'avstrijskega mišljenja, zdtužeao z velikim lojalnim delom italijanski govorečih Tržačanov tvorilo pretežno večino v našem glavnem pristaniškem mestu. Čiankar omenja nato številke iz ljudskega itet|a: 117.000 Italijanov, 60.000 Slovencev, 15 000 Nemcev, 45.000 inozemcev, med njimi .42.000 renjikolov, ter pravi: .Velik del renjikolov so napotili za priselitev tukajšnji in onstranski iredentskikrogi. Gre namreč za to, da bi se njihovi pristaši vedno bolj množiliv Trtu in s tem obdržali občinsko upravo v svojih rokah. Će bi prišel potem tak sluča|, bi jim bilo mogoče doseči zaželjeni cilj; vsekakor pa jim je podana možnost, da dobro služijo svoji lastni domovini v političnem in gospodarskem pogledu ter last but not least — pospešujejo s »oje lastne osebne interese na stroške avstrijsko mislečih davkoplačevalcev. Avstrijska vlada se je vedli izpočetka napram tem le slabo zastrtim stremljenjem zelo prizaneljivo. Kakor omenjeno, so bili tudi državni uradniki, katerim se |e zdel italijanski lezik prikiadnejši in simpatlčnejši kot tedaj še malo razviti slovanski, naklonjeni italijanskemu življu. Povspeševalo pa je to tudi dejstvo, da so vplivni nercškoav-strijski parlamentarci, kakor, žal, sploh veČina Nemcev v Avstriji, bolj naklonjeni Italijanom z njihovim laskajočim Jezikom, kot pa državi zvestim Slovencem, ki so jim po svojem bistvu in jeziku večinoma popolnoica neznani. Nekateri vodilni duna|ski listi, ki imajo z iredentskimi organi v Italiji skupna mednarodna čustva in nazore, pripomagajo tudi mnogo, da se vzdržujejo ti, avstrijski državni misli zelo nasprotujoči predsodki. Pojmljiva posledfca tega protinaravnega dajmja prednosti italijanskemu življu Je bila, da so iredentovcl smatrali to za slabotnost riade in vsled tega postajali vedno predrz-nejšl. Dovoljevali so si razne bombne atentate in druge proti varnosti države naperjene Čine, to pa deloma, da bi ostrašiii uradnike, ki so imeli poguma, da so poudarjali avstrijsko stališče, deloma pa, da bi maso italijanskega ljudstva nahujskali proti Avstriji ia italijansko vlado, ki se jim Je večkrat zdela prekorekjna, napeljali, da bi nastopila proti Avstriji. Žal pa je treba priznati, da je b?la ta taktika često uspešna i a da je marsikateri renjlkolo njej imel zahvaliti svoje dobičkonosno mesto v Tr*tu In marsikateri velelzdajalskl zločinec, ki bi bil kje drugje občutno kaznovan, za prlzanesSjl-vost." Čiankar pravi, da Je storil konec vsemu temu šele Oberdankov atentat, ki ga v Italiji vkljub trozveil še vedno slave kot junaštvo, In pa one ogorčajoče pobalinske de moustracije v Vtdmu, pri katerih so sedcio vali tržaški mestni uradaiki in sicer, kakor se je trdilo, iz šolskega oddelka za novačenje In mobilizacijo. In da se nI čuditi, če so potem v šoli uporabljali zemljevide z daleč v Avstrijo seg3jočimi italijanskimi mejami in sistematično vzgajali v miad'ni ire-dentstvo ter smatrali za krutost avžttijikih oblasti, če 50 se drzaile kaznovali zločine takih mladih zapeljancev. „Ia kak občutek vojaške varnosti za nas, če se ve> da bi se najmanjši vojaški uk:ep takoj naznanil preko meje, in tembolj, če se ve, da se nahajajo vojaško važni objekti, kakor vodovod, plinarna ia poulične železnice izključno v eve ntualno dižavi sovražnih rokah". To bi bil nekak uvod za utemeljitev korakov, ki lih je na vse to storila avstrijska vlada v Trstu v svrho obrambe avstrijskih državnih koristi. O teh korakih, kakor jih navaja čianek, izpregovorimo prihodnjič. Za danes naj konstatiramo !e, da je čiankar narodnostne razmere na Primorskem opisal Še dosti dobro in se kaže tudi sicer dobro poučen o naSlh primorskih stvareh. Tupatam je pač zašel v svojem navdušenem veieav-strijskem patrijotizmu nekoliko predaleč; v splošnsm pa je vendar stvar taka, kakor Jo je opisal. Imeti Je moral dobre vire na razpolago. V vsem se pač ne strinjamo ž njim t)d3 večino njegovih Izvajanj pa podpisujemo z obema rokama. Prepričani pa smo, da bo članek naletel ca najhujši odpor pri tržaški laškoliberalni magi&tratni kamori ia to tembolj, ker tako odločno govori o avtohtonosti Slovencev celo v Trstu samem, glavni pregrehi, ki jo je mogel zsgrešiti v očeh tržaških kamorašev, ki bi mu gotovo b ez pokore odpustili očitek iredeetstva, samo da bi bil zamolčal — Siovence. Kakor rečeno, izpregovorimo o drugem delu članka prihodnjič, in mu dodamo Še nekaj pripomb. Idijotsko da je naše očitanje, č-.š. da „DznH denuncira Nemce. Tako kriči „Daii" vzltc dejstvu, da smo ml dobesedno citirali, kar je napisal »Dan*. To Ijubljansk glasilo si Je priredilo svojo posebno teorijo. Nem cev ni možno denuncirati, ker so oni go-sprdirji v Avstriji; če se pa piše proti Italijanom, bi moglo tem škodovati in zato je to — denuncijacija! Divno, krasno, samo malo težko umlji?o zi normalne možgane. Mi nai b! bili naravnost idealni altruisti napram Itaitjanom. Italijani denuncira jo n. pr. ljubljanske Slovence ! V frak namen? Mari v ta, da bi jim — kofi&tiH?! Komu na korist morejo dolžiti ljubljanske Slovence? Mari ne prav tistim Nemcem, proti katerim Je — po teoriji „D-ieva" samega — dovoljeno pisati vsako obdoižitev ? !! Nemci so naši ljuti sovraža k , ki slezajo svojo reko tudi po kranjski de-deželi I Mari pa zavezniki naših sovražnikov niso — naši sovražniki ? 1 A mi nai bi bili polni pobziroosti do takih sovražnikov in naj bi se v strahu tresli, da bi Jim ne — škodovali!! In to menda še posebno xa to, ker so ti sovražniki za sedaj tu gospodarji. ki nas preganjajo z vso silo in vsemi sredstvi te svoje gospodovalne pozicije !! Takov altruizem z naše strani bi bil prav zares — idijotskl !! Zelo zanimivi so komentarji, v katerih sedaj po končanih glavnih državnozborskih volitvah v Italiji, obravnava izide volitev italijansko Časopisje samo. Milanski „Ccr-riere della Sera" Je gotovo najresnejii In najvplivnejši list v Italiji in ta list priznava očitno, da 11 a I i | a ni zrela za splošno in enako volilno pravico. Pravi, da Je pač res, da v tako demokratični državi, kakor je Italija, gotovo nI stranke, ki bi se upirala splošni volilni pravici, vendar pa da je stvar v praksi popolnoma druga in da se to načelo nikakor ne strinja z nekim drugim vde^ažnlm vprašanjem, namreč javnim šolstvom, ki je pred vsem najnajneje potrebno reforme. Govorilo da se je o gospodarskem napredku in krepki nicijonalni zavesti, kar |e vse resnično, toda vse to da ne mote zakrit« ali Izpreme-niti dru^e resnice: »velikanskega števiia analfabetov, k i s o v s 11-pili v maso italijanskega voli I-stva in dobili v njej — ker je število zakonitost — zakonito premoč. Druge države so imele splošno volilno pravico, toda nobena seninahafaia v tako posebnih razmerah, recimo, v tako sramotnih razmerah, kot Italija. Za nas Je uitvarila ia refjrnaa v clviiiziraaem svetu originalnost, o kateri se vesela vzklikajoči govorniki uiso upali izpregovoiiti besede: originalnost volilne mase s skoraj dvemi tretjinami analfabetov! • K temu Romentaiju pač ui treba Še posebnega komentarja. Hoch Deutschland I Knjigotržec Fi;chtr v Puli — poljski čifdt — prodaja mornariškim in vojaškim krogom in slavni pu!|ski policiji pod nos razglednice z nipisi: rW/r hebsen D.utrche, kcnr.t ihr u:rer Zelch^n — Das neue Banner schu arz und \veiss uud rot — Wie seine stoizeu Fatben nie verbleichen — So bleibtn wir treu bis in den Tod". In: »E* gibt ein Deutschland gross und ira:ht'g — iiber aller Gren-zen geht". In: „D:r mucht ich diese Lie-der u eihen — gellebtes deutsches Vaterland — Dean dir, dem neuerstandnen, freien — Ist ali mein Sinaen zngewandt !* Zakaj smo dihali te fet^e napise? Nikcr ne mislite, da kličemo po Konfiskaciji, da hočemo „denuncirati". H te'i smo le konstatirati, da kta puijska polfc'ja, U ne vidi na teh razglednicah n!č izpodtaklji/ega, |e hitro konfiscirala razglednice, na katerih so bile le slike štirih balkanskih vladarjev! Kako že sto,i na ti.;t h .lekonfkcl.^nlh razglednicah ? „Hoch D e l* t s c h ? a n d 1" ,Cber aller Grenzenl* Izpremenjena „taktika" ? Iz Ozkega poročajo o nekem Jako zanimivem dogodku, ki po zagoto.iiih „poučenih krogov" menda jasno kaže, da v naši monarhiji baje v kratkem zavlada vse drugače razpoloženje napram naši balkanski slovanski sosedni Sr-bW. Nas bi to — odkrito povedano — prav veselilo, kajti od le dobrega razmerja z balkanskimi slovanskimi državami |e mogoče pričako?ati ugodnega gospodarskega razvoja naše monarhije, in prav všeč bi nam bilo. ko bi bil iz Ogrskega sporočeni dogodek znamenje takega preobrata. Bilo pa Je tako le: Temešcarsko sodišče je namreč prošlo jesen obsodilo uradnika srbskega vojnega mliistrstva, d-. Petra SfŠkovlča, in blagajnika srbskega naučnega ministrstva, Javana Jovanoviča v desetmesečno, oziroma osem-raesečno ječo, češ da sta pod pretvezo, da 00 nalogu srbske vlade nakupujeta črevlje za sibsko armado, vohunila po |u!nl Ogrski in v onih predelih Bosne in Hercegov! k? meje ob Srbijo. Z ozirom na te^ h na-oete razmere med Avi-tro-Ogrsko ;o Srbijo Je nato temešvarskl višji sodni dvor zvišal kazen za oba obsojeaca na dve leti Ječe. V sredo pa se Je oba obtoženca — oprostilo! Obenem Je bilo zaukazano, da morajo cba obtoženca nemudoma izpustiti iz zapera. Torej najprej deset mesecev ječe. Potem so se razmere med našo monarhijo In Srbilo poostrile, in kazen se |e zvišala c dve let?. Razmere so se potem zboljšale : obtoženca sn bila oproš!ena. Škoda, da na Ogrskem nI še kake vlšie sodne instance, In prosili bi ju bili morda celo za cd? šia-o[e, če bi se bile razmere v tem času še aek-jUko zboljšale. Upamo p?, da se to tudi zgodi, in potem prideta dr. Š Š*ovič in Jo- USTREDNi BANKA ČESKYCK SPORiTELEN PODRUŽNICA v TUTU vla del Ponteroaao 5. — — via Naova IS, Vloge na knjižice 4 V4-5% \ po odpoved-Premijne vloge 5% J nem roku. Stalne vloge 111 vloge po tekočem račune ::: po dogovoru najugodnejše. a: 7ADIJL SI KlVOlin ■ - - MENJALNICA- Uradne ure od 9. — 12.V, dop. in 2.; s 6. poj. vanovlč gotovo tudi do tega zadoičenja: naj bol|Si dokaz, da ]e začel pihati nov veter v naii monarhiji. Samo da bi bilo to resi Grška kraljica v Trstu. Včeraj dopoldne je prispela v Trst z vlakom državne železnice grška kraljica Sofija z otroki princema Aleksandrom in Pavlom in princezi-njama Ireno In Heleno, ter spremstvom. Ukrcala se je takoj na kraljevo grško jahto „Araphitrite", ki je ob 2 pop. odplula proti Pireju. Češko v 3 mesecih priuči inteligenten Čeh. Ura 150 K za enega dijaka, pil več ceneje. Natančneje v uredništvu .Edinosti". Poltena in dostojna sredstva nam priporočajo nekateri v boju proti Italijanom. Napilirao parsbalo! Poletje Je — žgoče poletje. Plameni, ki jih pošilja doli poletno solnce, so vžgali in osmodili vsel Ljudje, živina in zeraija — vse zeva od žeje 1 Obetajo se tudi časi. Duhovnik je odredil molitve za dež. Neki kmet pa gre tja in moli Vsevišnjega, naj — ne pošlje dežja! To pa zato, ker bi dež koristil tudi — njegovemu obsovražljenemu sosedu 1 Ia ttžaška politika naj bi se ravnala po nespameti tega kmeta ! Mi ne bi smeli ozna-čati ciljev naših Italijanov — čeprav bi ti cilji pomenjali našo narodno smrt — ker (e to bizantinsko, denuncija-torično, ker tu slučajno konicidirata; naš in avstrijski interesi Nič blagodejnega dežja tržaškim Slovencev, ker bi ta rosil tudi polje avstrijske politike I Raje naj poginemo, nego da bi Italijanom delali škodo! Ne vemo, ali bi bila taka politika poštena In dostojna, to pa vemo, da bi bila — in to po krivdi Italijanov — neslovenska, izdajalska na slovanskih interesih! Svetoivanska podružnica CMD priredi predstavo .Mlinar in njegova hči" danes ob 4 30 v »Narodnem domu" v Sv. Ivanu. Vabimo vse Svetoivančane, da se udeleže v velikem številu te času primerne predstave, ker prinesejo s tem svoj dar, domu na oltar! Ljudska predavanja v Trstu. Z veseljem smo čitali pred kratkim v »Edinosti", da je sklenila „Slovanska Čitalnica" v Trstu prirediti letos svcjim članom, kakor tudi vsem prijateljem prosvete, ciklus predavanj najrazličnejše vsebine. V to svrho le naprosil odbor več gospodov predavateljev, ki so se tudi v dokaj častnem številu odzvali te] vzvišeni nalogi. — Pretekli torek ob 8 30 zvečer se je vi Silo torej prvo predavanje. Neumorno delavni predsednik .Slovanske Čitalnice", g. dr. Egon Stare, je pozdravil navioče ter s kratkim, a Jedrnatim nagovorom obrazložil pomen predavanj: „Ljudstvu dajmo kulture, seznanimo ga s svetom dvigne se gospodarsko; in ne samo naš obstoj, tudi procvit nam Je zagotovljen 1* —• Kot prvi predavatelj Je nastopil g. dr. Vekoslav Kisovec, ki ]e predaval o metropoli Francije, o „Parizu*. Snov, ki si |o Je izbral g. predavatelj, Je zelo obširna, ali znal jo je spretno skrčiti. Na podlagi svojih spominov iz svojega poldrueoletnega bivanja na Francoskem in s pomočjo staiističnlh podatkov in skioptlč-nih slik je podal g. predavatelj res tako hvalevredno predavanje, da mu Je precej številno poslušalstvo z odkritim zadovoljstvom izreklo svo|e priznanje. K boljšemu umevanju predavanja samega so pripomogle zlasti skirptlčne slike, 160 po številu. Snke so bile krasne in posebno priznanje gre brezdvombno gosoodom dr. E. Staretu, F. Turni in ing. F. Zupančiču, ki so tako spretno vodili čitalnični skioptikcn. Predavanje je trajalo nad dve uri. Med odmorom se Je serviral čaj. Kakor smo čuli, se je isto predavanje ponovilo prihodnji dan v „Narodnem domu" pri Sv. Ivanu. Obisk je bil zadovoljiv. Le tako naprej po začrtani poti: Iz naroda, za narodi —s. Od Sv. Jakoba nam pišejo: Ko vabi podružnica CMD na prireditve, Je p r to naše šentjakobsko deavstvo, ki ne pozna mej radodaraosti na vesti c1, a naši trgovci in obrtniki pa dajejo znatna darila v korhtpo-družn'ci. Podružnične prireditve so navadno prav dobro obiskane, a kdor ne more priti, pa posega v žep ter daruje, meče v nabiralnike itd. Najbolj hvaležni, a obenem uaf-bolj ponosni pa moramo biti na „Delavsko konsumno društvo pri Sv. Jakobu", V kratkem času si je pridobilo 3 diplome od glavnega vodstva Družbe, a že nekaj let sem d? ruje znatne odstotke prodanega piva cd Budjevičke pivovarne domači podružnici Družbe. Letos Je prejela podružnica znesek K 18826, vsi* d česar zasluži „Delavsko konsumno društvo", da ga vsestransko podpiramo. Vsako nedeljo in praznik se vršijo v Konsumnem društvu veselice in l|udje, ki posečajo te veselice, podpirajo nehote tudi društvo. Kdor ima potrebo kozarca vina ali pi?a, naj ne hodi k odpadnikom in tuierod-cem, temveč naj gre v društveno krčmo, kjer se mu dobro postreže in odkoder dobiva tudi n£ša mladina v otroškem vrtcu krepko podporo. Roki za nakladanje in skladanje na državnih železnicah. Z ozirom na vladajoče kopičenje blaga in zvišana naroČila voz so se v dosego neobhodno potrebnega hitrejšega kroženja tovornih voz z viso- kimi stranicami vsled cdloka c. kr. železniškega ministrstva od 15. oktobra t. 1. št. 38.220/16 a z veljavnostjo od 20. oktobra 1913. do preklica po smislu § 80 (8) ž. o. p. ca vseh progah c. kr. djžavnih železnic, izvzemši dalmatinske proge in tižaška blagovna odpravnlštva, znižali tarifni nakladalni in sklaaaici roki za sledeče, v odprt:h vezeh poslane vrste blaga v celih vagonih in sicer: mineralno oglje, koks, repa, pesa, pesU odrezki, krompir, ruda, kamni neobdelani, apnenec, gramoz, pesek, opeka in drva ca 6 dnevnih ur, pri čemer imajo veljati kot dnevne ure cd 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer. C. kr. želežnIŠko ministrstvo je odredilo priobčenje zadevnega razglasa v listu .Ver-! ordnungsblatt fiir Eisecbahnen und Sch.f% fahri«. Istočasno s tem znižanjem tarifnih nakladalnih in skladalnih rokov so se po smislu točke 1 lit b dodatka k splošnim pogojem za sklepanje pogodb za dovlačne železnice znižali tudi nakladalni in skladalni roki za gori imenovano blago na dovlačnih železnicah za enkratno manipulacijo nakladanja, oz. skladanja na 6, za dvojno na 9 dnevnih ur; pri tem morajo veljati kot. dnevne ure od 6. ure zjutraj do 6. ure j zvečer. j Preskrbljeno je, da bodo tovor je bla-j gajne v svrho rešitve voznih listov v slučaju! potrebe odpreme že od 7. ure zjutraj. j Družbi sv. Cirila In Metoda je poslal g. Jos. SvigelJ v Devinu K 6*44 ki jih? (e darovala vesela družba pri g. Urdihu v j Mavhinju ob priliki krsta Anice Urdihove.! — V župni cerkvi trnovski v Ljubljani staj se poročila gdč. Nar. Jeromova In g. Mih.] Lokar, CM družbo sta obdarila z K 2 76. — Nabiralniki v Trbovljak svedoče mesec za mesecem o narodni zavednosti In ro-dcljubmi požrtvovalnosti naših rojakov v Trbovljah. Za mesec oktober se je nabralo K 26*86 in io pet je imel prvenstvo nabiralnik v gostilni PočivavŠekovi. G. Alojzij Pegan, notar v Idriji, je nak2zai K 10 iz kazenske poravnave Končina-Tušar. Več kilegramov prav lepih odrezkov cd smodk Je poslal g. Vinc. Ves jak, krojaški mojster v Ptuju. Priznavamo radi, da se je trudil več let, da Je nabral toliko kosov tega blaga, javljamo pa obenem t stim to-bakarjem, k) kade Iz pipe, da Ima Ciril-Metodova družba na prodaj mnogo kilogramov odrezkov od smodk. Kadilci, ki so poskusili mešali te odrezke s tobakom, pravijo, da je to prav okusno kajenje. Na ponudbi Je! Vinogradnike ia kupce z vinom vabimo ponovno, da se spomnijo pri prodaji, oziroma pri nakupu vina, družbe sv. Cirila in Metoda s kakim prispevkom. Za moško podružnico CMD je podaril slovenski delavec K 5'—, ki so naložene v T. O. Z. Ta dar Je opremil s sledečimi vrsticami: Globoko hvaležen uredništvu .Edinosti* za moške besede, napisane na naslov ljubljanskega „hudičevega repa", ki skuša podirati, kar mi Tržačani zidamo in ki zelo na daleč smrdi po raznih pogrevanih škandalih a ia tržaški „PIccolo", „Hudičev rep* itd. _ Tržaška mala kronika. Trst, 31. oktobra. Slepar s srečkami? Podružnica Ži?-' nostenske banke" v Trstu nas je obvestila, da prodaja neki človek pod imenom Bei-singer srečke na cbroke ter se pri tem poslu predstavlja kot agent „Živnostenske banke". Omenjeni denarni zavod izjavlja, da se sploh ne peča s takimi posli in da zastopstva tudi ni podelila imenovanemu 3eisinger)u, ki ga sploh ne pozna. Zato prihaja imenovani zavod do zaključka, da, skuša Beisaiger !e varati občinstvo, ki bodi s tem opozorjeno, da se ga varuje v svojo: lastno korist. Potovanje za 6000 K. Eml! Zorel,! star 21 let, sobni slikar, Iz Merana. Je po-! dedoval po svojem očetu 6700 K. Ko je imel denar v rokah, se je odpravil na pc tavanje po Italiji, ki ga Je stalo okrog 700 K.| PrlSel Je potem v Trst, kjer je hitro naše! prijateljev, ki so mu pomagali zapravlja ti očetovo dedščtno. Zorzi je bil noč in dao skoraj vedno v nekaki pivski omamljenosti,' a je vzlfc temu Še opazil, da so mu zmanjkali manjši zneski denarja. Včeraj je zopet prekrokal vso neč, a se je tekom dneva le toliko streznil, da je mogel konstatirati, da ni gospodar niti enega vinarja več. Neki dober Dfijateij mu je popolnoma izprazcii žepe. Revež je stvar ovadil policiji. Za časnikarja se je izdajal neki A v-J gust Heuriggel, rodom iz Heldelberga na Nemškem, in si Je najel sobo v hotelu .Central14, pod Imenom Fritza Gutmanna. Ko so ga aretirali, je imel v žepu samo 8 K denarja. Na policiji je pripovedoval, da je bil v balkanski vojni v turškem taboru, odšel potem v Egipt in Italijo, kjer se je preživljal s predavanji; v resnici pa je te — beračil Žniim vred so aretirali v istem hotelu tudi nekega Kaila Slanlla, redem Diinajčana, privatnega uradnika, ki je stanoval tamkaj ped Imenom Otona Welkerja, seved* ne da bi Naj plačal. Nova trgovina AIF Industria inglese" „PRI ANGLEŠKI OBRTI44 ulica S. Caterina štev, 7 ( Velik izbor oblek za moške in Angleški ranglan, paletots zadnjih novosti, kožuhovine. BOGAT IZBOR oblek, normanskih kostimov in sukenj za otroke. Telovniki „FANTAZIJA". MT Cene, da se ni bati konkurence iravOn trgovine Josipa Speharja BSSR Dr. Korsano Specijalist za sifilitlčne In kožne bolezni ima ovoj ambulatorlj v Trstu, v ul. San Lazzaro št. 17,1. (Palazzo Diana) Za cerkvijo S s. Antona novega. Sprejema od 12. do 1. in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne Ne se dobi blago po zmernih cenah ? ■V Edino le u trgovini manufaktarnesa blago A. Lmirenflč, Trst nI. Nuova 40 (vogal ul. S. Giovanni) Podaje se : vsakovrstno zimsko moderno blago, volnene spodnje srajce za moške, ženske in otioke, fuštanj, trliž, pikyet beli in delani; volnene in bombažnate odeje ; perilo izgotovljeno in na meter ; vse potrebščine za postelje. Drobni predmeti. Neverjetne cene KRASNI ČEVLJI ARTURO M0DRICKY Pradajalnloa aaauf. blaga Ia drabilh predaetav Trst, ul. Belvedore 38. Šivane odeje od K 6 40 do 18 —, volnene K 3*— do 3*20, bei in pisan fuštanj, bombaževi in volneni trikoji za moške, ženske in otroke ; volnene in svilene sarpe. Izdelano perilo. Platno na mero za rjuhe, žimnice, srajce, ovratnice, ovratnice, zapestnice, dežniki itd. Velikanska izbera. ZMERNE CEVE. šmXXKXXXXXS*XXXX3$ Krčmarji pozor !! Neverjetno 1 Fino olje po 96 vin. liter dostavlja na dom slov. tvrdka A* Furlan Trat, ulica Glulia štev. 72. Specijaliteta : namizno oljčno olje iz krajev Lucca, Nizza in Marsilja. Posebno priporoča pravo milo za perilo; vinski kis. Poštne odpošiljatve.! Poštne odpošiljatve. _ =nsai JOSIP STRUCKEL Trst, vogal uL Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške io ženske, zefir, batist in perijiva svila za jopice. Svilenina in okraski zadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah. ipd- uai IZREDNA TRPEŽNO S r ]Sđoški, jako elegantni čevlji K 9-50 in I2-5C. Ženski čevlji, krasnih oblik K 9-50 in 12-50. Vsled pozne sezone se prodajajo različni ženski čevlji, modernih oblik, ki so stali prej od 11 do 15 K sedaj s 30 do 40% popusta, t. j. po edini eeni 8 kron par. Jovarna filfted franki Čevljarnica 1 TRST - Corso štev. 27. Podružnica: ulica Cavana štev. II (vis-6-vi s ul. Madonna del Mare) Fratelli Rauber Trst, ulica CarduccJ 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin za Čevljarje — Specijaliteta potrebščin za sedlarja« Dr. PECKIK (Dr. PETSCHNIGO) TRSr, VIA S. CATERINA STEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni. 8 — 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne In rodne (spolne) bolezni: 117»—1 »n 7—V}%. o S 58 WD O S-u © O U C s P* Čast nama je javiti cenjenim odjemalcem, da sva razširila naju trgovske prostore s tem, da sva uredila za trgovino tudi D prvo nadstropje. Pri tej priliki sva se preskrbela z raznimi novostmi 1)1 figa zimske sezone, le boljše vrste in kakovosti iz najznamenitejših tovarn. Postrežba točna. Ravnokar so nama došle krasne rotostl raznovrstnih zaves, kakor : BONJJE FE3IME čipkaste in z naši vi kakor tudi vsakovrst-STORES čipkaste in z nasivi na posteljna pregrl- DRAPEK1JE čipkaste in z naši vi njala In vsakovrstne VITRAŽE Čipkaste in z našivi preproge. Csne zmerne Lasfna delavnica šivanih odej (kovtrov). Zaloga žime in volne. — Zmerne ceue. Križmnnčič & Brtifok, Trsi, ulica Naova štv. 37. - Telefon 15-12. Dalje na XIV. strani. JI N z, CS © T5 C * ~ 9 3 9 — S» N tO » < O —i -l •b sd i Zakaj je „YOST »» najboljši pisalni stroj? Ker ima 3 znamenite prednosti, ki jih nima noben drug pisalni stroj in ki jih tudi ne bo mogel imeti nobeden drug, ker so zavarovani s posebno določbo. I. Črnilu! u^makalec (blazinica namesto traku) napravlja pisavo čistejšo in vidnejšo, lepšo in priliranja denar, čas in nepripravnost. II. Osrednji vodile C (namesto stalnih vzvodov) zajamčuje kontantne črte. lil. Avtomatični izpremen (namesto roč-nega) povečuje hitrost pisca za 50 °io. „YOST" d. d. z o. z. VOLTI Dl CHIOZZA. TELEFON 23-65. Sprejemajo se kopiranja, naročbe in poprave vseh sistemov M 1 I 1.1 llllilL i I I I II I 1 I i ; M: ! : I i I 1 ! I I I 1 . i : i i ; i ! i i ZALOGA GLINASTIH PEČI IN ŠTEDILN KOV Ivan de Lorenzo Anton Ferfila Trst> ulica San Maurizio 9. Velika izbera glinastih peči v vsaki velikosti in barvi. Lastna delavnica štedilnikov-. — Izbera plošč za stene n. pr. kuhinje, kopelji itd. Izvršuje in popravlja vsakovrstna dela te stroke. Naročbe se izvršujejo točno. Sprejemajo se naročila tudi na deželo I M ! i I 1 I II I II I ! : I I 1 II i M i M : M > i i ! | i | ; ! ! , ; ■ ! j I ' . t . [i I 1 i 11 M 1 i 1 i I 1 M M I I i 1 I i I I I I ; : I I i i Vt MVl I j i | | iVt I I II llssjr mM mm Odhajanje In prihajanje olakoo j od 1. oktobra naprej. Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni i po srednje-evropskem časn. C. kr. državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Marzio). 5.00 B Herpelje, Pula in medpostaje. 5.40 O do Gorice in medpostaje (Ajdovščina). 5.50 M do Poreča in medpostaje. 7.35 O Herpelje-Divača-Ljubljana-Dunaj in medp. 7.45 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice -Celo vec-Dnnaj-Praga-Dečin- Belj ak-Berlin - Monakovo in medpostaje. 9.05 O Gorica- Jesenice -Celovec-Trbiž-Ljubijana-Beljak-Drmaj in medpostaje. 9.10 O Herpelje, (Rovinj), Pula in medpostaje. 9.15 M le do Buj in medpostaje. 12.48 O Gorica (Ajdovščina) J esenice-Trbiž-Lj ubij ana-Beljak-Celovec in medpostaje. 2.40 M do Poreča in medpostaje. 4.15 O Gorica-Jesenice-Trbiž-Ljubljana-Beljak-Celovec-Dunaj. 4.42 O Herpelje (Divača-Dunaj) - (Rovinj) Pula in medpostaje. 0.OO B (Turski ekspres) Gorica-Jeaenice-Lj ubij ana-Beljak-Inomost-Monakovo-Pariz in medp. 7.S5 M le do Buj in medpostaje. 7.SS O do Gorice in medp. (Ajdovščina). 8.24 O Herpelje (Divača- Ljubljana-Dunaj) Pula in medpostaje. 8.40 B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo-Berlin), Celovec-Dunaj-Linec-Praga-Dečin. i 10.390 Gorica, Jesenice, Beljak, Inom ost, Mo nakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih t 225 O Herpelje-Divača. 2.20 O v Gorico. Prihod v Trst. 6.05 O Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona Zahtevajte «Kolinsko cikorijo»! Mehanična delavnica F. Miheučič & F. Venutti Trst, Campo Belvedere št. 4, Popravlja in postavlja stroje in parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. Iudustrijalne instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in čistilnice. Specijaliteta žag za kamnje, stiskalnice za grozdje; stroji za obdelovanje lesa. Izdelovanje oblik in uzorcev za testenine in biškote. Zaloga no vili in starih motorjev, brizgalnic, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletja kave, drož in drugih tehn. predmetov. ■s?£f\ .'V ' K-lAa - rr "»i* i -.C-S!« .-r- -i- te ^^is^' X? 3 1 TOVARNIŠKA ZALOGA usaKovrstne motterns amer! I kanske pisarniške oprave Moderne pisarniške potrebšČme. — PEL'ATI. NAPISI. — Blagajne varne proti vlomu in požaru (Wiese - Dunaj). Električne varnostne ro6ne železne blagalne ,Viperl popolna varnost p otl tatvini Itd. Itd. Ceniki in troškovni proračuni franko !o brezplačno F. J. JERŠE, TRST Razstava in pi3arna ViA NJOVA št. 15 Mezanin ! Interurb. telefon 23-77. Mezanin ! Skladišče : Via Gioachino R jssmi št. 30. ALBERT FABER Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezplinove brikete in drve-nega oglja, se priporoča za zalaganje kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljane, \ flpaStOV i H lil btlkOVSll dPV Jesenic, Gorica. ; ■ ■ v 7.10 O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje). t DPIPOJ^BIIVI Z3 p6C HI S Iz BufmedSsufi) angleškega in inozemskega svefega premoga 9.00 B Ž Dunaja, Ce- | ANTRACIT, brezplinovih bnketov iz drvnegu oglj. lovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine) ^oules v velik, jajčji obliki za v-ako kurjavo n Tz Pule (Rovimal Žareči komadi v imalt jajcji obliki) za odprto ia!o S S SSlrSSK in medpostaj. i ogitfM. in likanje. Naročbe ki se izvrSe točno, je 11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakova-Ce- ) nasloviti na tovarniško pi.arno: lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Gorice. | Tffit - UllCE. delili Ste V. 22 12.40 M Iz Poreča in medpostaj. ; fli pa Da Daročilno pisarno v Trstu pri tvrdki 2.00 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, L m .. ,»,• n m- ■ « i (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage, Dunaja i SlOV&nni Angeli, Ut VlflCenZO Be l.ni 1 J . 8.47 0 Iz Pule, (Rovinja), Herpelj in medpostaj j (nasproti cerkvi novega Sv. Antona). 4.82 M Iz Buj in medpostaj. j __ 7.00 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljub j - — ljane, Jesenic, Gorice. ' * 7.05 O Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj, i 7.57 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du naj a, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, . Gorice, (Ajdovščine). S.OO O. Iz Poreča, Buj in medpostaj. : 10.2« B Iz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Divačo) , 11.16 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 0.86 0 Iz Gorice. 9.41 O Iz Divače, Herpelj. mmmž - : s,; ,Obrtniško društva" pri Sy. Ani tik tramvajske proge 4( priporoča slav, občinstvu svojo znano GOSTILNO kjer se toči Izvrstno belo in črno vino ter ::: DREHERJE^ PIVO Izvrstna domača ktminja. Priporoča se za obilen obisk VODSTVO. prej fiDOlf TSCMEPPtR haiu Munie."«flnN im'"' filijala vffsfa. /f/ercz /tai Arc/ic^ m^ , /mi //// > e/c. ^^ t/brJ&c/ v /i r<sled slabega okusa asimilirati, in to vsled slabih prebavnih lastnosti istega. Vse drugače je z uporabo „Emulzije Scott", ki je tudi nbje olje, aH tako pripra?ljeno, da se ga z lahkoto prebavi in je pri tem jako okusno. Po prehlajenju, v času, ko delajo otroci , zobe, v periiodah konvalescence, v slučajih, ; ko imajo otroci delikatne, šibke kosti, in v < slučajih slabe slasti nudi „emulzija Scott" izborne usluge. Cena originalni steklenici, ki s3 dobiva v ' vseh lekarnah Kron 2*50. Ako 8e pošlje 50 vinarjev ' v znamkah tvrdki „Scott & B -wne G. m. b. H. Dunsi III., ter se ob tej priliki skHcuje na ta oglas, pošljemo potom ene lezarne, in sicer samo ecfcrat, ; steklenico emulzije „Scott" za poskušajo. (U Veliko skladišče klobukom dežnik«*, bal« Ia pitane srajc«, bMak. platna žepnih rebcey, Mikih negovta M. Iti. K. CVENKELT™«, cono 32 Cena zmerne. - Postrežba toOna In vestne Prva kranjska mizarska zadruga v St. Vidu nad Ljubljano vpisana zadruga z omejenim jamstvom nasproti postaje Vižmarje Mizarska delavnica s strojnim obratom — na električno silo. ===== Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših. Nizke cene, brez konkurence ! izdeluje vsa pohištvena in stavbena dela, c prav? za hotele sanatorje in druge javne zgradbe. Zaloga v Št. Vidu nad Ljubljano Filijalka v Ljubljani, Dunajska c. 28. Ceniki na razpolaga. — Proračuni in načrti — — — — — brezplačno. — — — — — Velika istega isi tovarna pohištva 151 ANDREJ JUG - TRST VSa S. Luci« 5-18 S. Luola 5-IS*§? ae«at4 xx ufa oim nvMi nr itatapitma mkiStta tat staju j sr| 2HELO SOUDBO t» mktvrrtiik atoli«. OKJffV ZMHUTR # p £ -X m O/erravaUo bolekne ftm rekosuralesee* te Prvnreta vt«N i« jt«, strM« UMm M ajačije Mf «r«aab«« FriporoSem* md mMJmlorediM mdrmrmiMmr / mtmAmjih, kmdmr a* /a trtbm p* b*le*ni *JmHtL ftliikavsaa i IS kotajnanri aa vasafr nartavab % «006 BdiaTnliklia! tfflittad. Isto**« tka«. Lekarna Serratfalie Irni m O O O oonooooooooooooooooocoo 00000000000000000000000 1 PRIPOROČLJIUE TURDKE I 7> O Ooooooooooooooooooooooo 3 iooooooooooooooooooooo Mesarji: Riccardo Baldassi. Sfrv* snmnega društva") priporoča svojo mesnico. Brivnice: M. Majcen Mizarji : mi ur v ulici Torqpato Tasso (vogal Belvedere) Št. 28 ae pri- in najlepša laauljaraka dela se iz- poroča b lavnemu občinstvu. Izdeluje spalne s)be in iajiiUijod vršujejo v frizerskemu salonu And. drago pehiStvo. 2005 KOJIC-a v IrBtu, Acquedotto 20. Jzpadli lasje se ^^ kupujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dcbra in DijflQ|f KOlllDara n -f, ®™PP* tcčiia postrežba. Obdajte Bi izložbo, da se prepri- "UUUII l\UIII|ldl d Capr.n §tv. 3 pr.po- r 1851 roca cenjenemu občinstvu svojo mizarsko de- - 1 a v n i c o. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela in laiuljarski salon Trst, ulica Sette in popravljanja. Xačrti in prospekti na razpolago. OS I^SK- fontane št. 8. Točna in higijeiična po- Po Želji prihaja tudi na dom, 2532 atrežba. Ve ika izbera parfemov. Vsakovrstna lasu- Ijnraka dela po zmerni ceni.__1617 i jQ§jp Stolfžl mizarski mojster, Trst, ulic* Belvedere Bt. 10. — Izvr3ais 39'i Anton Novak, brivec ; J-gj: 1™"'doIa večere 8t. 57, se toplo priporoča cen].; Olje, kis, milo. siovenskemucb činsivu za mnogoštevilni CD RIA&RiNi Ir3ti ulicV 21 Obisk. — SVOJI K SVOJIMI 2660' Prodaja olja, kiaa, mila u drugo. uoj izcešljane in rezane, kapujeoi j »jOblie IŽtol no dobri ceni, A. Šebekr vlanil;ar, Trst, via Oarducci 9. Papir, Velika zaloga papirja smico cenjenemu občinstvu uuiiet rrsporcca SB v ulici Ghega štev. 8. To-! čijo se prvovrstna vina in pivo za ovitke papirnatih : vrečic j prodaja p a zmernih cenah na drobno in debelo tvrdka GASTONE DOLLINA.R, Via dei Gelsi 1818 Buffet: cenjenemu občinstvu Buffet gtev. 16 ,ex Marangoni". Telefon 5t 27-81. r^Slir /nilinOt* avtorico?ani podjetnik za { r I d 11U Lljajildr postavljanje parketov in! podov vsake vrste ulica della Tesa St. 3 a nad H., j Trst. ««M871 Stalni krajevni agenti T1Š, T' sprejmejo ali pa nastavijo s staln> plačo za prodaje T AvBtro-Ogrski dovoljenih srečk. — P onu it»e pod Merkur", Bmo, Neugasse St. 20. 3243 1804 Pekarne: Filip Čevljarji: P»l#?n TRST, ulica Molino a veato 11. ■ r i5\šl/ priporoča svojo delavnico in i JOSIP AŽMANN Zgornja Greta Btev. 27: priporoča Bvoio pekare c. Pohištvo: proiajalnico čevljev. Izdeluje pomeri in prodaj* ; PnhiŠ+l/fl in tapetarlje po £e znano nix- nobene čevlje, vae po najnižjih cenah. „Svoii k lUlIlolVU kih cenah, katere se ne dobi avojim I" ___2668 drugje. Spalne sobe iz t eakorratnega lesa, —————---" { rezane od 380 kron naprej. Jedilne aobe od P^uliarnipfl A Ha Sartnrfilla" • 440 kron naprej. Nora zsloga S. IZROD, nI. Oc-VIJdrillha „nllrt val IUI Cisa i Sqaero nuOTO 7t j. nadstr. na strani poštne T&ct ulica Arcata štv* 5- — Velika izbera cbu- ? palačo. JPo dogovoru olajšanje plačevanja. S " l obuvala za gospe in goBpode. Sprejemajo j_146& se naroČila ter poprave. Cene zmerne. 1447 . ——^—————__ Prodajalne jestvin: ARph@7 \Hi> XI- latna,st- b' - i I/g? Ufl filial Trat, Piazza Ponterosae t. • ntSUĐ^ jalna Čevljev vBeh vrat v veliki iz- j ftaS. V0. mUI3j, Trgovina jestvin ia kok -beri za moške, ženske ki otroke. Sprejema naročda nijalnega blaga, BpecijaLtsta: pristno čajno mas i kranjske klobase in ilirske tustenine. — '/& obiij obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec, vodja. po meri in popravke. Cene zmerne. ildlilfniiorisi čevljarnica z zlato kolajno v viillP.UVailQ Genovi. Lastna delavnica. Spre-i, "II ■ jerca naroČila po rreri in popravlja. Cene zmerne; ROVcI trflOVIIia KOlOIIIJcM lil ]8" Jo;ip Macaroi, ul; Conti 5tv. 38. 1864 | , . Trgtj piazza Caserma Stv. 5. Bogata izbera ——— i 91VIII kave, riža, olja itd. Razpo&ilja se tudi na V rovi is t1 'ioi ALBERT RAUBAR na Pro i deželo in na dom — Za obilen obiBk se priporoča UCVEjei Silfel :: Beku se d3bi vsakovrstna Iaatnik pfiANJO MILLONIG. čevlje avstrijskih in nemških tovaren. Ročno delo Sprejemajo se popravila- - Izdeluje ss naro-, Čen9 čevlje po meri. Ce ne u^aja se lahko zamenja ' 2388 ali pusti. Cene stalne in zmerne. 2502 Restavracije. __Restavracija „Alia Stazione" Fotografi : - TRST, Trg pred južnim kolodvorom 3. — Najugod ° * j nejša restavracija za potnike in za meSčane, ker je i N'jilillhci BPomini 80 artistične fotografije na i bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in tjej '*JBJMU01 kristalu, porcelanu itd. za priveske, \ Be uživa p0 leti na obfiirnem prostoru pod nebom nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velikeg:- j „ve£ _ joči se izvrstno pivo in vino JL vrste, podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij jt : Izborno briSko vino. Furlansko in istrsko za dom GIOVANNI PELIZZARI, nrar, Trat, ulica Nnovt ' p0 96 Btot iiter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — ; .Lastnik Anton Andrijančič, bi?5i vratar Ho- fit. (palača Salem). F" '0qrafa ^ntoiia nas^°v = Trst, ui., ! tela Balkan. 1152 ulica 7. delle Poste 10; Gorica, Gosposka ; 4444 : Sir. Sir Glasovir ji: Calicirla ulica Foinace tovarna'Idrijo. « ali OalVOlUa in trgovina glaaoviijev in j - pir.ninov. Razpošilja na vse kraje. Izvršuje vsako- ' vr-iua popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmerne jRIElOElH masten, jako fino blago, prodaja po nizki ceni IVAN VIDMAR, Črnivrh nad 2411 Svoji k svojim! Šivilje. Barriera v. 33, vi a v. 13. Damska krojačcica. Izdeluje flririvn vsakovrstne obleke po angleškem in francoskea uonvo. j kr0jUf plesne obleke, obleke za poroke, bluze si $1/311 fiormolf (D&sl- Ribarič) priporoča za- '; gledališče itd. Cene zmerne. SV£3II UCi IIICli :: lego vsakovrstnega oglja, i ■—■ ■ drv in petroleja po nizki ceni. Pošilja tudi na dom. ' Trst, ulica Squero nuovo 15, Telefon 2273. (2403 j Tapetarske delavnice. , Rudolf Bonnes 4tva f?n Matija Bulić i v Tratu, ulica Belvedere štev. 39, točilnico vina in kovrstna fina in navad na dela, ki spadajo v piva v Trstu, v ulici Benvenuto CeUini st. i, go- f0 stroko. Delo solidno. Cene zmerne. 1803 stilno „Al buon Almissan" v Rojanu, uL Montorsino , 6tev. 3, točilnico vina v Barkovljah (Bovedo), ulica * DA -_ .»1» Ii«_ n 4 O ? lr _ fr' * i__x m i Perarolo štev. 342 (hiša Ččuka). Toči se prvovrstno i dalmatinsko Črno, belo in opolo vino iz Omiša ' Trgovine s prekajenim mesom m nivo. cenjenemu občinstvu svoj baffei Točim prvovrstno Dreheijevc pivo na pipo, brez aparata, in vsakovrstnega vina Priporočam P« _ v _ . __, „.. ^ pivo na piuu, uies npttruui, m vo»a.u vibiuck« vina npcrocam aS^Tr^ ^ m^. ».'^.^a --------prvovrstno Dieherjevo pivo na pipo, brez aparata ia vsakovrst- tella) no vino. — Trst, Campo San Giacomo 19, nasproti " cerkve Sv. Jakoba. LaBtnik Ludvik Tominec. 1802 Lastnik: JOSIP TOMAŽIČ. Železnine: Gostilna ,Alla Civetta vecchiar KuPuiem it^o^T ^ton °er^5 Trst, ulica Valdirivo štv. 27, se priporoča za obilen obiak. Domača kuhinja. Vsakovrstna vina in Dre-herjevo pivo prve vrste. Lastnik Matej M e s c h i k. _1984 Kleparji. Lozer Ivan, klepar delavnico s prodajo vsakovrstnih kleparskih izdel-ko- Izvršuje vsako naroČilo in popravo v delavnici ali izven po zmernih cenah. Ulica Sette Fontane št 34. — Svoji k svojim !_2440 Knjigoveznice: If»iiirinvP7fiira ANT0N kepenšek je IVHjllJUVO&llIba edina slovenska knjigoveznica v Trstu, ulica Cecilia Št. — Izdeluje vsa knjigoveška preprosta in fina dela točno in po konkurenčnih cenah. 1760 Kožuhovine: Afitonio Alberti barvanje kožahovine v- Tritu, uiica Ponziana 131. Telefon 23-56. Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kož uho vin. Prevzema na-ro£be in vsako popravljanje. Cisti in pers vsakoj vri«f'jn kožuhovino. 2037 Krojači: Ii miarnin** ivan GORUCan, Trst, uliet I\l UJdl/Slitra Pasquaje RevoltelJa ali Oiiiadmt in Monte žt. 27, I. nad., se priporoča cenj. občinstvi za vsakovrstna deia. Solidna postrežba, veiika izoe4 najiiovejšib angleških vzorcev. Izdeluje po d juaissea; Ja- 7- 3 Medena obešala ^a^S0 rane in iz aluminija, leseni predmati in železnine za domačo uporab3, po cenah, da se ni bati konkurence. — Obrnite se samo do Umberto Cesca, ulica Caserma Stv. 14. ig82 Žgan jarne: Stara grška žganjarna odlikovana s zlato kolajno : ▼ Trsta, Via Oavana S. Tu te dobi bo rs t i is ber likerjev; specijalitet? : grški in francoski ffoxjai kranjari brinjevec, krčšei euvovec in bria&i tiopiic vec in ruta. Cene nizke, izber gre u lic. Slaščice i. ■apečenci Grška mastici iz cijs. — Se pripori Andrej Antonopulo. 3040 Anton Turk, i dobe vsakovrstni likerji, se nahaja v bliž ni Na rodnega doma* v Trstu, nI. Carlo Ghega 10, vogal ul Cociia. Edina zaloga dalmatinskega tropiaovca Razpošilja tudi na deželo. 1153 7 n S) 11! U 6*n O L- p°g°relz Trst Ulica Giulia lia 507. se priporoča za obilen obisk Pijače prve vrate. 1882 Razni: Frnffcllft v najem se dajo razne gostiln*. 8 E buaju kavarne, mlekarne in drugi obrtai obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje EolaršiČ, kasarna Corso od 9—11, 3—6, telefon Št. 825. ' 417 Potovalce in agente skovali privatnike, i§če torama tkanin. Tuli one . osebe, ki imajo dobro zoanstvo, opravljajo lahko . to delo kot postransko. — Ponudbe pod poštni predal 11 v Mnihovo - Hradlšte (MUnchengriitz) Ceško>. 2269 Uic;n Tolio Prve vrste. 40 kil. K 4 80; 100 l\l9fU ACljtl kil. k 10'— hrastovci, peveroni, luk itd. pošilja po povzetju Anton LINJEK, Zajjmo (Znaim) Češko. _2353 Najboljše kranjske klobase :: j komad po 20 do 40 vinarjev razpošiljala po povzetju od 10 K naprej. Pri večjem naročilu nekaj popusta. Josip Princ, gostilničar in izdelovalec kiobas — Selo štev. 23 pri Ljubljani. -J311 D<37nnčliia sloves mlrodilnica v Trstu JMojz Saletelj ulica Carradori št. 18, v biiiini gostilne NQ0. Zaloga barv, čopičev, mrežič za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfum., min. vod itd. 36 stot. Restavracija FINDING Trst, vli Cologaa 11 Vsako nedtljo In praznik PLES Vstop 50 stotiak« po 8 K plesu svlra mestna gedba. Žganjarna F. Pečenko se je zopet odprla v ul. Scaia Belvedere št. I (prihod iz ulice Miramar), Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenjenemu občinstvu. UP"' Trgovina jestvin in kolonljalnega blaga » 3van Znidarčič Trst, ulica Priporoča Belvedere fttev. 19. se cenjenemu občinstvu za obilen oblak. Postrežba tudi na dom In se razpošilja blago po pošti. ITI dom Ii Lastnico »ek. Znldarčlč 31 Perlezo postelje I po eem. 1 kg sUega, dobrega perja 2 K; boljAe vrsta t K 40; prima na pel belega K JJ-8J; l«leg» * K ; belega dlaka-stega 5 K 10 ; 1 kg *elo finega, si.ežao belega perja K 6-40, K 8-— ; 1 kg drobnega perja, sivega 6 K. 7 belega finega 10 K, cajfinejiega prsnega perja K 18. — Pri nakupu 5 kg frauko. Ža napolnjene pernice ii debelega, rdečega, modrega, belega ali rmenega platna. 1 tukent 180 cm dolg, okoli 1x0 cm iirok z dvoma blazinama vred, vsaka 80 cm dolga, okoli 60 cm liroka, napolnjen t novim, sivim zelo trpetnim, dlakastim perjem K 1C — ; » srednjim perjem K 10- - ; s drobnim K 24"— posamesni tu-benti 10 K, iS K, 1* K, 16 K. ; blazine 3 K. K 3'60. K. V -Tuhenii 800 cm dolgi, 140 cm iiroki K 13"—, K 14 70, K 17 S0, K 21-— ; blarine 90 cm dolge, 70 cm iiroke K 4 50, K 5'20, K 5*70 ; Podtnhenti ir tr.lnega, pisanega platna 180 cm dolgi, 116 cm Uroki K 12-80, K 14 80. Foiiljke proti povzetju od K 12-— naprej franko. Menjava Je dovoljena ; za to, kar ne ugaja, se vrne denar. S. Benlscb, Dešenlce 765, CeSka. 1 Bogato ilustrovani cenik gratis in franko. | J FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg 9 Izprršani optik Speci al ist za očala i a Sčipalnike. Zaloga toplomerov. haromftrov. daljnogledov (Zeisa)it;. Laetna delavni a z e!ek tričnim obratem. Krasni ceniki brezplačno. KAREL DELAM I po visokem c. kr. namestništvu KONCESIJO MIRANI Z0B0TEHNIK Trst, uiica Belvedere št. 4. III. nadstr. ORDINACIJA od 9 do i in od 3 do 4. I i: h fer^'V Crgovina z usnjtm in c«Yljarsk'mi predmeti a prlklopljono isdalovalnl o zgornjih d^-;n pr«>#lva!nlc3 ter zt\io^o napetnlkov tftftf v nlioi Belvedere štev. 49 IVAN SIMONIČ. 1 ODLIKOVANA Trst, ulica Gosuć C&rducci 21. Izbera obuvala vsake vrste, najboljSih tu in inozemskih tovaren po najzmer-nejSih cenah. Blago j>rve vrste. Moderne oblike. Delo solidno in perfektno Scheiđler = zobotehulk = Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 5—1 in od 3—6. Trst, Piazza C. Gcldonl st« 5 U. ssissaiigoiiaasaaiissa fm |l Ljudska uradna g BOOOMIL PIMO g S Trst, ulica Vincer.zo Bellini št. 13 ff (l&siroil CETtTB IT. ifitci£ AO?£20 Bog-at fibot1 || ar, Tcrlilc, o-ratcJh g verižic, uhaiior, pr- jg staiiOTfZ&pestnieila. g Konkurenčne cene, 23 HSBSailigiiiilOiiOlilltl Kupujte Nar. kolek! Opoldne m zvečer abonemant. Zelo ugodno. ItBorna ku-hinla in Badjejavijko pito (brez fllavoDola). Zmerne cene. RESTAVR ACIJA - HOTEL BALKAN (p^a) | Iz zavoda sv. Nikolaja. Iz našega zavoda in o zavodu se redko kedaj čuje* in Čita po časopisih. Revček je, zavetišče onia ubožnih, brez- Jjoselnih deklet, ki se stekajo vanj že 16. eto iz vseh slovenskih pokrajin, a tudi iz tujezemstva. Za tak skromen zavod, ki sprejema v svojo oskrbo ubcžna, potrebna dekleta, tak zavod, ki vrši že leta delo usmiljenja, ki ne nudi zabav in veselie, pač pa pomoči, pouka, in nudi tudi dobrih, služb, ni treba, po mnenju mnogih, veliko reklame, saj tu gre le za iiižje sloje, za revna in prezirana bitja. A temu pa ni tako, temu treba malo pojasnila. Zavod je velikokrat izpostavljen raznim govoricam, ker res ne more vsem ustreči. Često se nekatere gospe pritožujejo zoper dekleta, oziroma služkinje. Menjajo, iščejo, izbirajo, ne najdejo prave; ta ima to, druga drugo hibo. Ne rečemo in ne bomo zagovarjali vseh deklet, ker nekatera so res prave duševne revice, brez vsake izobrazbe, brez potrpljenja, druge hočejo imeti vse udobnosti, so površna, nezanesljiva itd. Zato pa ni treba metati kamenja na vsa dekleta, na zavod, če jim ni služkinja po godu. Zgodi se, da dekle po 4 in več letih v eni službi premeni službo. Dekle ne more najti dolgo, dolgo take službe, ne gospodinja take služkinje. Kar v hiši eni ne ugaja, je drugi po godu; eni gospe dekletov značaj ugaja, ne bo pa ugajal drugi, ker jo hoče imeti drugačno. Zato ostaja to važno vprašanje med gospodinjo in služkinjo nerešeno. Vsaka gospodinja ima svoj temperament, svoj okoliš in razmere, vsaka služkinja svoj značaj in svoje hibe. Če prideta dva v vseh rečeh si nasprotna značaja vkup, tedaj je nemogoč obstanek. Ker pa imamo često potrebo druga druge, je treba potrpljenja in prizanesljivosti tudi na obeh straneh. Zavod pa ne more v par dneh, recimo tudi v 8 dneh. ki se dekle v njem nahaja, dekle izpopolniti, in mu popraviti hibe. V zavodu poučujejo skoro vsak večer nekatere gdč. učiteljice Ciril-Meto-dove šole v vseh potrebnih stvareh, in se tudi vrše predavanja itd. A seveda teh par večerov nikakor ne zadostuje za dekleta, osobito za nekatere, ki so res potrebne pouka. Nekaterim dekletom je zavod zopet prestrog, ker se jim ne dovoljuje, da bi lenarile, in pritožujejo se, da preveč molijo. Zopet se zavodu od zunaj očita, da vabimo dekleta v mesto, doma na deželi pa primanjkuje poslov in delavk. — To zopet ni res. Zavod sv. Nikolaja nima namena vabiti dekleta z dežele v mesto in jim preskrbljevati službe, temveč skrbi za dušni in telesni blagor onih deklet, ki so primorana iskati v mestu vsakdanjega kruha. Na mnoga vprašanja zunanjih deklet često zavod negativno odgovarja, še celo opominja nekatere starše, da vzamejo svoje hčerke na dom, ker se tu ne vedejo dostojno, opominja tudi nekatera županstva, ker izdajajo službene knjižice 10 do 12 in 131etnim deklicam, kar ni prav, da prihaja tak neizkušen otrok sam v mesto, in je tako izpostavljen vsakovrstnim nevarnostim. Nasprotno pa pišejo starši hčeram sem v mesto, naj le tu ostajajo in služijo, čemu bi hodile ciomov, ko nimajo kaj jesti ! Neka mati dostavlja še v pismu: ,.Kaj boš doma kamenje jedla." Kako naj zavod pomaga vsem tem ?--. V 16 letih svojega delovanja je zavod sprejel v svojo oskrbo nad 18.000 oeklet. Mnogo jih je moral odsloviti, zaradi pomanjkanja prostora in postelj. Ko-1 liko dobrot so v tem času dekleta prejela cd našega zavetišča? Koliko deklet se jej rešilo moralne propasti, kajti zavodu je j pred vsem naloga „boj proti prost i-j tuciji." Koliko sramote je zavod pri-{ hranil dekletom in steršem, da dekleta) niso prišla domov po odgonu! Koliko strrškov je zavod prihranil županstvom in občinam, ki bi jih bile imele z odgonom in v bolnišnici, kajti pazi se, da dekleta ne hodijo za vsako malenkost v bolnišnico. Nedavno se je župan nekega mesta na Kranjskem izrazil proti neki naši odbor-j niči: .Od povsod prihajajo ženske k nam po odgonu, le iz Trsta ne." Čigava je ta zasluga ? Zavoda sv. Nikolaja. Pohvalno se izraža tukajšnja policija o našem zavodu, češ, da nikjer ne nahaja zavetišča in knjig tako v redu, kakor pri nas, in vzlic tolikemu navalu vsakovrstnih deklet nima policja nikdar* povoda, da bi posredovala. Policija nam sama večkrat dovaja dekleta, ki so brez sredstev in prenočišča, in ki niso moralno propala. Vse to in še več je delovanje zavodovo. Zato je dolžnost vseh občin, župan stev, denarnih zavodov, rodoljubov in ro-doljubk, da nam pomagajo vzdrževati to prepotrebno zavetišče. Ravno te dni krožijo po naših krajih i zavcdove prošnje. Ne zavrnite jih, pro- j simo, temveč pošljite po priloženi položnici ■ kar zmorete ; če tudi malo, vse je dobro i došlo! Ne imejfe malenkostnih predsod- - kov, temveč mislite na celokupno zavodovo delo. Koliko je zavod sv. Nikolaja storil v vsestransko podporo dekletom, koliko jih je otel propasti, koliko jih je vzgojil, da so postale poštene, da so ostale Slovenke, in ko so se mnoge, mnoge tu omožile, so ostale slovenske matere in njihove družine so vzgojene v narodnem duhu. Zavodova zasluga je tudi v veliki meri, da je danes naš Trst največje slovensko mesto, in to nam kažejo razni lepi nastopi našega narodnega zavednega delavstva, oziroma občinstva. Zato pomagajte še nadalje živeti za vodu sv. Nikolaja v Trstu ! Sidro-Sjfrup. Sarsaparlllae compoi. čistilo krvi. Steklenica K 3 60 in 7 30. Sldro-Liniment.Caps,ci compos. Nadomestilo za sidro-Pa!n-Expeller. Bolečine oiajšujoće irtaiifo za prehlajenje, reum»tizem. trganje po ndih, itd. Steklenica K —.60. 1.40. 2._ Sidro - žvepleno - mazilo. Zelo olajšujoče pri lišaju, solnem teku, itd Lonček K i.—. • •• NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TRSTU Dobi so skoro v vsaki apoteki ali pa direktno Or. Richter-jevi apoteki „pri zlatem levu", Praga I, Elizabethstrasse 5 Brivec In frizer za dame And. Rojic, Trst Via Acquedctto 20. Priporoča se gospodom za dobro in higijenično postrežbo. Damam se priporoča za moderno friziranje, glav Cipra a je, barvanje i. t. d. Vsakovrstna lasna dela se izvršujejo dobro in točno ZDRAVNIK-- KARAMAN ■pedjalirt m notranjo bolesni in sa bolezni na dihalih (grlo in no«) ordlnuje na svojem stanovanju v Trftn, Corso It 12 od 11 Vi do IVi in od 4Vi do 5Vi popoldne. TELEFON 177/IV. Jeno, krompir, jabolka, furinnsbo vina In droge poljske pridelke na debelo dobavlja tordka J. Kouačič & Go. Sl Peter na Krasu. Zobozdravnik dr.Hinko Dolenc se je preselil iz ulice Sv. Lazarja v ulico Voldirivo it. 27. Ordinira in ■prejema od 9-1, 3—4. gBT Dvigalaik na razpolago. i 11 11 i; ;,r Najstarejša in glavna potniška pisarna in densrna menjalnica LNFerric Trst, via Lazzaretto vetchio 4. (nasproti Excelsior P 3 s Trikrat na dan svež kruh. Prodćga vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz naj bolj 3 ih mline v po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likerji v steklenicah. Brezplačna postrežba na dom. Kruta in slaščiče se izdelujejo s higijeničnim električnim strojem. ZDRAVNIK Med. Dr. Karo! Perničič ordinira od 11—12 Trti* nllca Boaorao 3(IL (nasproti Dreherjeve pivovarne). SLOVENCI! Vaš narodni zlatar in urar Alojz Povh se nahaja na trgu Barriera3. I MESNICA TOMAŽ ZADNIK TRST TELEFON Stv. 16-08. trg Sv. Ivana Stv. 6. - Prodaja meso ti iz lastne klavnice na dobelo in drobno. Na drobno goveje: sprednji deli po K 1*44 in 1 60. Zadnji deli po K la76 in 1'92. Na debelo po dogovoru. =» Mesnica je vedno dobro preskrbljena m teletino prve vrste, kakor tudi perutnino. Za mnogobrojen obisk ee uljudno priporoča Zadnik. Jos. K oii h nemški zobotehnik Trs , ulica San Xfco!6 št. 18./1L Sprejema od 10 do 1 in od 3 do S popoi. Podpisani priporočani cenj. občinstvu svojo novo GOSTILNO „fti Gacciatori" TRST, — ulica Chiozza Ste v. 5 Toči se domače prvovrstno vino, črno in belo, kraški teran in istrsko. Pivo prve vrste. Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili, — Za obilen obisk se priporoča Mihael Zobec, lastnik. m Mot^a trgovina izgotovljenihobkk za gospode, dečko in otroke Enrico Rehak Trst, ulica Carducci 39 (nova hiša). Blago fino in cavadno. Izbera sukna za obleke. Hlače in jopiči za delavce. Velika izbera paletots, ranglana itd. itd. mm novim ~ lofo pogrebno podjetje, t (vogal P.azza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON 5t. >4-0: ) Prevoz mrlič*** na vse kraja Zastopstvo » prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK. Opfilno ftt. 170'| T. VITEZ v Nabreltnl na trgu Dri cerkvi! A. JAMŠEK, pri Orehu (Mo|her«i s F. BRNELO v Skednju" - Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdela. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprerou, z bog,5o opremo in od najenostavnejših do najbolj luksurjozmh. Krasna .zbira vencov.žametnega cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste ta kovine m raznovrstne iz lesa pajčclan oble , . * * : . .^ T* „ „ ^ ________ho^ats. izbira raznivrati. iiToBe'poe države z vseskozi slov.-narodno upravo. ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vtege na knjižic in jih obrestuje do nadaljnega obvestila po 3 V/o Eentni davek plača direktno zavod Bavi a« trudi s vsemi bankovnim! posli %&varovanjem proti zffnb&m na J £ i tei žrebanju. V pekarni in slaščičarni Serafin Siega & C.o v ulici Raffineria štev. 9 se dobiva svež kruh večkrat na dan; slaščice in biškoti vedno sveži. — Vina in likerji v steklenicah, moka iz prvih mlinov. — Postrežba tudi na dom. (Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1. 1831. j Zakladi za jamstvo dne 81. decembra 1912 K 4»4,367.a88*47. — Glavnica za zavarovanje žlv-Jenja dne 31. decembra 1912 K 1,367.209.909*23 — Plačana po d vračil a od leta 1831 do i 31. decembra 1912 K 1,112.818.121*56. B 1. janovarjem 1907. je druStvo uvelo za življenaki oddelek nove glavne pogoje police nadarjen« največo kulantnostjo. Povdarjati je sledeče ugodnosti polio e : I. Veljavnih takoj od ladanja: a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovaseo vršiti voj službo, ako je vpisan v polah Črne vojske, o) ako plača zavarovanec 1 °%„ od zavarovane svote, lahko obnovi polico, fcJ je izgubila veljavo valed pomanjkljivosti plačevanja, samo da ae plačevanje izvrSi v teku 6 mesecev po preteku roka. H. Veljavnih po preteku 6 mesecev od lsdanja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vaake formalitete — potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v kateriubodi deželi tega aveta (Svetovne police). DruStvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v Blučaju, če pade zavarovanac v dvoboju. III. Veljavnih po preteka enega leta po ladanju polioe : a) zavararovanec &e oprosti plačevanja za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za delo. IV. Veljavnih po preteku treh let od izdanja : a) Absolutna neizpodbitnoat zavarovanja razun slučaja prevare. b) DruStvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl valed samomora, ali poaku- c) Senega samomora, Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 41/,0/®- Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako [ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplq£ili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu V. CEGKAR. ulica CasermG iz, TFLEFON št. 2147. Sa^jlg^fiHBBMm Društvo sprejema zavarovanja tudi za življenje, požar, prevažanje in ulom. ! Zalog« to- lo latziB. vin Ipirlt* tfkorjov Ii razprodaja na drobno In dtbnlo JAKOB PERHAUC Trot, Via doilo Acqae 6. Trot (Nasproti Oafft Csntrale; ; Vsllk uber francoskega fiampaajea, pessfib ; aik italijsaakih ia svutro - ogrskih via. Bord*sac j fiorfunćar, rerskih vin, Meeells in Chiaati. Bom, i konjak, ;*ua tganja Ur posebni pristni tropinovse • liivovec 1& brinjevec. Isdelki 1. vr?Ut do Ili U de« i tičnik krajev. Vsaka aaročbs se takoj tevrft. Rasno-I ss po povseiio. Oeniki u cabtevo in iraško, Razprodala a* pol fltm uprti. ao* =1 Nnloiizago§pe pranje g!a?e, Česanje, barvanje las, izdelovanje in veliko skladišče lasuljarskih del, feafcor pletenice, kroketi itd. Priporoča se p. n. gospem A, lasuljar, Trst, ulica G. Cerducci Štev. 9. Trst-Grijan -Miramar Salonski parnik „Volosca" (za 400 oseb) Odhod vsak dan s pomola Sv. Karla ob 9.15 predp., 2.45, ob nedeljah in praznikih razven tega Se ob 9.15 predp., 2.30 in 4 popoL CENE : j Vožnja tja in nazaj .... . K 1'—. za častnike . . ....... —'50 Samo ena vožnja *.....„ —*60, \ „ za otroke • . . ,, —'30, LeKUrilB Hrelitl O Sežani iFrancesco Buda, Zlatar Trst, ulica Soai*nata it. 1. Frodaja srebrnih in loviaaetih ur, od 4 kron dalje, uhuni, prstani, verižice iz emeriktnakega double zlata izključno C P° priložnostnih cenah. Prodaja, ku j j.uje in mtnjuje si&to, srebro ia drago- cenosti. Tvrdka BUDA mere prodajati po neverjetno niziih cenah, ker ne izdaja velikanskih svot za luksurijozue proato're, razsvetljavo itd. itd., ker mora končno voe plačevati kupov^lec Ribje olje i. vrsta I steklenica K 1-20. 3 stekl. po pošti vse franko 4*50 K. Obliž za kurja očesa 20 vinarjev. Heoporekljivo sredstvo. - Csrostiina N. D. O. na vogalu ul. Carradori - Ohoga je pod novim vodstvosn g. JOSIPA ŽIGONA popolnoma preurejena is preskrbljena s pijačo najrazličnejših vrst ter k izborno kuhinjo za tople in sirzle jedi. Sprejema abonement na hrano ia preskrbuje prenočišča. — Tuzemskl in inozemski Časniki na razpolafo. Za cenjeni obisk se najtopleje priporoča JOSIP ŽI GON, poslovodja. Zelo nevarno ]e pustiti tudi najmanjšo ranico nepokrito, ker lahko postane težka rana. THYMOMEL SCHILLAE iz lekarne B. Fragnerja. Večina lekaren ga ima vedno v zalogi. Besedna znamka zavarovana. Ublažuje kašelj, ga manjša, odstranjuje ka:ar, pospešuje spuSčanje glena ter po- težkoče pri dihanju. 1 steklenica K 2-20. Po pošti, Če se plača v nap t?j iL 2 90 se podijo 1 steklenico K 7 —, 3 steklen ce K 20 —, 10 steklenic frauko. Ne d.-; j te se premotiti od nikogar, da vzame'e nadome t ina sredstva. Vprašajte «voj ga zdravnika Pri p avliatelj in glavna zaloga : LEKARNA B. FRAGNER c. kr. dvorni zaltgatelj. - Praga, lil., Št. 203. - Pazite na ime iideika, izdelova' elje in na varstveno znamko. ::A1U CItta di Soiinfien:: Vittorio e Erminio Zandegiacomo Trst, al. Ponterosso 4 (hl!a Horda). Velika izbera nožičev. škarij, brivnih britev, brivnih aparatov vseh sistemov, apa-! rati za lase, predmeti za manecure, kuhinjski noži i. t. d. Lastna delavnica brusača CORSO št. 3. S iŠfc^Tl^tf^ RllllO Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem f * ^ odpri v Tratu, ulica Campo Ban Gia priporoča svojo gostilno „Brioni , („Trattoria Brioni") z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, vi« delt* Istri« 16 (v bližini cerkve st. Jakoba). Točiio se prvovrstna dalmatinska vina iz , Omiša, črno, belo in opolo. Pivo ..Adriia". i velespoStovan^em pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in ; mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo štev. 9 1 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil. m' ■ " ■■!■..—■ ■■ I ' - m » como St. 18, (na vogalu ulice del Pozzo) ! Fodrjižnico trgovine jestvin j in kolonijalnega blaga. i Priporočam se za obilen obisk in beležim z Vekoslav Stepančič. Kupujte Nar. kolek! ODAP A D kovač, nekanik ia elektrotehnik - z delavnic« ODUUnll ca nlkdlraaj«, pesrebrntnfe, bakranj« IU. M. Trst, Via Gattaas Ossizstti 5. - Tairim «26, Rob. IV. P^prarUa pripravo u lo£onj« piva, motori« aa ga* in b^dn, seaa^jko, livalno atrojs, motoeikl«, blciklo ia iivršujo druga dria, U spadajo ▼ stroko mehanikov, priprava sa •laktričao raasvetijavo, električne motori« ia vadigovalnice, električne zvonce, telefon« in vsako dalo elektrotehniško. - Zalega iarsio, stsksi za fas ts sitktriks i« drugih prsrfastsv. Franc Pire© Trst, ulica deli' Industria st 3 ' uljtidno priporoča cenjenemu občinstvu svojo I Večkrat na dan svež kruh. Zaloga moke : vsake vrate iz prvih mlinov. Vino in likerji v steklenicah. Slaščice in raznovrstni biškoti. Izboljšajte promet v svoji nrte+SIn! z Izvrstnim cenim yU9llini pizenskim pivom ia Ceike delniške pivovarne v Čeških Budjejevicah. Naj ve&J a slovanska pivovarna. Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi, via della Crociera. Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan", Trst, vojaški trg in v slovanskem hdtelu „Lacroma" v Gradežu. Zaloge v Ljubljani, Zagrebu, Pali, Zadru itd. Odlikovani čevljarski mojster ^ jj Viktor Schenk f Q ja __i___1.1a .V___1 _ . 4.1 » ffi .......—________ T ih - _ 1 ■alafatelj obuvala e. kr. del. i: orožollkfja ps^elj^tra iS priporoča svojo zalogo razn> vrs ncgst obuvala zs gospe, gospode kakor tudi zs otroke. Prodaj* najboljšega voščil* Fiedin, Globin, cavaiier in Cir. Metodovo mazilo. priporoča slavni občinstva svojo Ta trgovina - dobro posnana od (_ Slovencev v Irsto, v okoliši ta Sambiča - postreže enako dobro sL občinstva s blagom prve vrst« in po smernih «en>k — — Saloga otrobov, kom* 1« moko. PRODAJA NA DROBVO IN NA DEBELO. — a tudj syojo prvo in staro trgovino Jestvin v ulici Farne to 10. tftovlno lestolo in kotetijaineg Maso. In-na dsieii ie pod vodatvom gesp. Jakoba sambiSa - p - -i:-'L-:-*/ w a y ŠI U S! SI Trst, Belvedere 32 (| ^Ipfe Lisica Trst ul. Lazzaretto vecchlo 36. haloga dalmatinskih vin iz Visa in Poljic b priklopljeco gostilno. Gostilna v ul. C as. Donadoni — ter gostilna — Campo S. Giacomo št. 15. Vino na debelo po ugodnih pogojni. 'fiporoča so c« nj. obf iustvu za obilen oblik. i II Anton Pečar Prva jugoslovanska tovarna glasovirjev Trst — via Farneto St. 42 — Trst Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjaje glasoviije, pijanine itd. ■■ Delo točno. - Cene nizke. ^— stroisv in koles ss* < -&+J < Trgovina razna PERUTNINE -i i m v bogati izberi, bbehm fot.iL Czspank it. 15. - Tel 759. Purani, |otk«, rao«, plitenol, Itajcnrid In dornmftt, pouhard. — MVJAČINBi itj«!, orne ■arttel««, skalno Jorobloo (kttemf), fazani 6a|no masi* In [ajaa. Vm M ohI, da m al bati nikaka Caffe Kuovo w (NOVA KAVARNA) C. NATTICH urar in kronometrist Trst, ul. Nuova34. odprs v kratkem novo prodajalno ur in dragocenostih Bogata izbera žepnih in stenskih ur, budiljk itd. 'o ?ravlja ure pod jamstvom. - Cene zmerne. Trst, Plazza Barrlera Settefontane ^ Prva udobnost. Bogata izbtra časnikov. Prvovr-tne pijače. Hladila r- h vrst. Biljardi Seifert. Telefon 19-81. Poleg kavarni se nahaja tudi izvrsten B U F F E T, kjer se prodajajo mrzla jedila, vido in Dreheijevo pivo. Sprejemajo »e naročila na dom. Priporoča se udani FRANJO AB3AM, lastni. ■m TffSI, »ilua Barnere vsesala št. 25 ^ dopToroe. Piacilo aa qMb 1 st popravi|anle šivalnih etrsjov • :s z&tsasa Prodsfa Igel, olja In aparsisv.; - jl\: :Aie in predaja že rabljene j slvaine stroje. 601 i ijSUt^tftU Prodajatnica ur In drafacenesf) " Bncher («x drag Dragotina Vekjefca) IBt C9R8 Si 3S. Josip Gergič, Trstj Rcccf — Molino a vento Stev. Prodajalna čevljev p Tseh vrst za moške, ženske in otroke in i zaloga usnja. Sprejema naročila po meri in popravila, zmerne. Priporoča se za obilen obisk. mLD SOLBKfa CEHE ZMOB&. -----1 - m - rai^ i Cen? mm* ■ ■ ■:■ MSP . SUndlife oglja In drv za pivo, petroleja in stavil materijala Josip Mieeii ( Trst, via S. Cillino 2- (St. Ivan>- Telef. 2832 ekama in sladčičarna MiKUSCH NAZNANILO. Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caser m a št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najfinejše vrsti moke. PrepeCenc), slaščice, mrzle pijače, kakor tudi vino in likerji. Uljudno se priporoča ALOJZIJ GULJ, (prej na trgu Caaerma). Erminia Warbinek manufakturna trgovina, Trst, ul. Giulia št. 14. Nastezniki, srajce, spodnje tlače, bela spodnja krila, predpasniki, črna satenasta spodnja krila, spodnje srajce za ženske, moške in otroke ▼ veliki izberi. Bluze bele in barvaste, opremljene, batist, cefir, perkal, volneni in bombažasti voali, pepita-blago, novosti po K 120, križasto po K —'70, platno, kotonina, Sifon, brisače, pokrivala, zagrinjala, predpo-steljniki, trojnik in volna za žimnice. Svilenine in predmeti za opremo. 1C zaloga (Motel m BstJei-u, tmlmm ■»»> i«, a ta 4. j SV. KRIŽ pri TRSTU priporoča slavnemu občinstvu avojo zalogo obuval za moške,ženske in otroke. Delo solidno, najprimernejše cene. Naročila po meri. Postrežba na domf ' Potrebščine za čevljarje in zaloga usnja. Zolosa Izdelanih oDleK Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. Specijaliteta v veznji. — Izbera volnenega blaga. ♦ NA OBROKE ! P™« takojšnjemu ♦ ♦ plačilu. Cene zmerne. 2 Izdeluje kruh z zdravim higijeničnim elektr. strojem rst - Piazza S. Francesco d'Assisi 7. Prodaja moke I. vrste, siadčice in prepečence, (blškote) najboljših bonov za otroke, svež Buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem piva v steklenicah. - Za agateij zadruge c. kr. državnih uradnikov. Državnim uradnikom 5 % popust sxir kina in koka sestavljen. Vzbuja tek (apetit), povspečuje probavljanje, irvr-sten tonik živčnega zistema. Cena steklenici I K 60 st. ZALOGA V LEKARNI . GALEN0 c ulioa S. Cili&o. - Telefon 20-7 S. aag—a— Vsako nedeljo in ure zvečer se vrši praznik od 4. do 10. v gostilni „ALIaA GROTTA" v ulici Tivarnella štv. 5 b, siadčice In prepecence, W A W fT^Tf r%W F^ O vrst, velika izbera bom- I /\ \f \| I Lr I T" ^ vež kruh trikrat na dan.fVJFl. IT 11 M M UL^Ll Vstopnina: ženska 20 vinarjev in možki 30 vinarjev, — Priporoča se BERNE KARL, Pieotaisfini* sc&ov Ur, j. čsrm£k ¥< Tuseh^ «olmzđra7ttik acgssee. sobal mhzM Milom 4*ltm Cmmermm btmv, IS, r? b Siulio Mitm •i" TRIT, com filttii Cardaotf iitv 2» g TILVOM «(•*. Ii| g a 3L wrgtaae »•(]«, art*t«tlhl apara«» ai?4«r«S, asutat rek« ta iif«, kerflj«, iilal |ut, eUitlial »ul Ia u|«iSm, »iiktnlmi^itiiM prlfrtv«, spava« aa mmmm^mm lakftUstJ«. " ISLiBiitt HMkilla m M ijosj*. PtK«M*ta» ta fuilk » « ■ ■ * * Muk VRDKA ) a Trst, ulic« S. Lszzaro 20. Tovarna pohištva lz bambusa, indijskega trsja in protja. Praktični in koristni darovi za vsako priložnost. Elizabetina družba za pvm mB*e (£3„) Največje mlinsko podjetje ▼ avstro-ogrski monarhiji. Produkcijama zmožnost t 22 mriL k z ■■ Imo» 66 vagonov na daa Pekarna sn slaščičarna Onorato Furlani Trst, ulica della Guardia 24. Podružnica VojaSki trg (Piazza deila Caserma) 4. Kruh večkrat na dan svež, raslične moke, vse vrsti biskotov ter prodaja raznih vin m likerjev v stekieaioah s : Francesco Bednar TRST ~ ustanovljena leta 1878 — TRSI je preložila svojo trgovino šivalnih strojev bidkljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso Stev. i v ulico Campanile štev. IS. Mehanična kleparska delavnica za kovinske izdelke Giusto Pilotti fu Gius. ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pescatorl Stev. 14 Specijaliteta: ladijske eretiljke. Posoda. in škatlje Is bele in tamno-barvne pločevine. Žlebovi, cevi ia zidae abloge iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zvezave). Adolf Kostoris Trst, ulica S. Giovanni št 16, L nad. zraven „Bnffet Autom.". — Telefon 251, Rim. II :: Pororl Skladišče se nahaja v I. nad. :: Novi ^obozdravnišHi 1= ambulatorij = ul. Rossini St. 12 (vogal ul. delle Poste) Laboratorij za moderno denlistiko, Umetni zobje od K 4 — dalje, plombe z materijalom najboljše kakovosti po K 2. Izdiranje zob brez bolečin po 2 K, Ordinacijske ure: od 8 dopol. do z pop. in od 3 do 7 mrečez Ob nedeljah in praanikih od g do za. jflnlon Zeijal-Trst priporoča svoje trgovine jest vin nlica Gommerciale IS, b podružnico ulica Iatrl« CČarbola zgornja). - Prodaja ae lito, ovea, koruza i« raznovrstne otrobi ter moka tudi na debelo. f^TBBOTSKO-OBRTUA ZABRDGA« «1 C i^anAOiinn JI* A atol Xf O • LAVNO ZASTOPSTVO l ferdinasd prst, trsi i3 ulloa Mlramar štev. 31. K % Žito in otrobi na debele. % TKlitraTsu ntrtfi 1 ltoEiinii minti, al. S. Francesco d'AsM št. % L nadstr. PtitM brutialdal rata« 74.679 TtlefM 16-04. Podpisana al vso j a naznaniti slavnemu občinatra, da oddiga strankam v brezplačni najem ===== male kranilne skrinjice = Vsaka draitaa, kaksr tatfl vsak psssmzirik fahkt tf*M take skrlsjlse, ki — priemrM ia prlbraajsvanjs aallh ki veft|Ih swt, Stoisjlos m me pri podplsaBl zadragl« trgov obrt. zadruga sprejema hranilna vloga od fukogu. kadi St ni Član in jih obrastaj« po Bentni davek od hraniL vlog pla£fl> 0aje posel, aa runa obroke ia proti m asi inim Nadaljaa pojasnila se dajejo ▼ m ■rami U so: Ob delavniki* od • do U ara ta od S do 6 ve popoldne. Trgovsko-obrtna aadraga w Trata. aL a Fvanceeoo Hov. S. L aa KXXKMXXKXX«XKXtttt EMILIH CEREGRTO ■M TB8T BBBH Campo Ban Glaeomo Stev. 8. Priporoča cenj. občinstvu avojc trgovino pisarniških in šolskih potrebščin« Prodaja razglednic in Igra£ mk m& Prodajajo ss tudi malltvenikl v slov, Jazlkv« Jergitscheve žične ograje sa vile (dveroe), tovarne, dvorl<6a, prostore za tamo itd. Podrnlnloa tovarne v Orado a, Gi • attngen Kant; podrni^loa tovarne na Dunaju, PrcngaMi 39, Tel 4144. 2(6na Industrija nlpekih dežel Ferd. Jergltech'e 8ohne Kiagenfurt. Zastopnik t Trstu: HENRIE WAQNER, via del Bosdi&tto št. 6. Tel. 22-86. - llustr. cenik 104 b ino v i l&S u -TIP RESTAVRACH* AURORA Trst siica Ssrte ilv. 13. Vsak *ečer u ti 7. do polnoči velik koneert pri katerem sodeluje orkester čeških dam LIBUSA 6 dam 3 gospodje pod vcdstvcm Jana Lastavka. Opozarja se cenj. občinstvo na izbrani spored različnih komadov in narodnih pesmi. Ob nedeljah in praznikih Matinee. ; VSTOPNINA PROSTA. ; Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOMINES. Poleg renomirane ga Goessovega piva se toči pivo Reuchel-BrSu iz Kulzntacha, iii II! j ji Ivan Gustinčič Trst, ulica Sette foatane štev. 24 priporoča cen], občinstvu svojo novo pehamo In siaščKarno Prodaja moke iz rrvih mlirov. Večkrat na dan svež kruh. SorejBma pecivo vsake vrste Vino in likerji v steklenicah. Postrežba na dom. POSOJILA dovoljuje svojim členom življenskega oddelka in sicer: aktivnim uradnikom vseh kategorij, profesorjem, učiteljem itd., katerih neobremenjena služnina znaša najmanje kron 2300' — , kakor tudi penziionistom s pokojnino najmanje letno' kron 1400-— proti ziz- nrrbi na služnino, oz. pokojnino in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5--30 letno amortizacijsko dobo „SLAVIJA" vzajemno - zavarovalna banka v Pragi. katere gsneralni zastop v Ljubljani, Gosposka Uiica 12, daje nemudoma in b ezplačno podrobna pojasnila. Kdo hote uro zoston] ? Da si oznajo vsi naše izborne žepne Smo1 ~ 5000 ur zastonj. Pošljite nam natančni naslov na dopisnici. --- TOVARNA UR Jakob Kdnlg, Dunaj IlljZ Poštni urad 45. — Poštni predal 360- IEI VELIKA ZALOGA ŽELEZNINE in KOVIN st, ul. G. Carducci 26 dD Štedilniki (Sparherd) vseh oblik in velikosti Peči iz litega železa in iz blehovine v veliki izberi 1 i ■ » * OZ OB.! 50000 parov čevljev 4 pari Čevljev le za K 9 — franko. Zaradi likvidacije mnogih velikih to varen sem dobil nalog, da prodam veliko množino čevljev globoko pod jroizvodnimi cenami. Prodajam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na trakove. rjavo ali črno usnje, galoš. z močno nabitimi podplati najnovejša fesona, velikost št. po cm. Vsi štirje pari stanejo le K 9-—. Razpošiljatev po povzetjn S. Urbach, eksport čevljev, Krakevo 2. Zamenjava dovoljena, tndi denar nazaj. Austro-Američana ===== brza zveza z Ameriko. ===== Trst— l¥ew-York Trst — Buenos-Ayres .Argentina" 15. novembra. „Martha Washington" 22. novem b. „Laura" 6. decembra. „Sofia Hohenberg ' 13. novembra. „Francesca" 27. novembra. „Alfce" 11. decembra. „Columbia" 25 decembra. Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacije o prodaji prevoznih listkov I.. IT. in razreda toliko za Ameiiko, kolikor za Patras, Palermo, Cadix in Las Palmas obrniti se je na Urad za potnike v Trstu, ulica Molin piccolo it 2, za tovor in blago pa pri G. Tarabochia & C o, Trst, uflca Ponterasso št. 3, I. n. HgKBIBSPPHBHBllBBM^iilHH ^VELIKANSKO IZBIROT^ —- najde, kdor hoče kupiti — — za majhen denar poljubne narejene MOŠKE OBLEK Rangtan, površnike »n zimske suknje; pri tvrdki RICHTER & GLASER TRST - Cer so št. 37 (nasproti kavarne „Al Corso" - TRST Ker izdelujeta omenjene predmete toliko za moške kakor za dečke sama, nama je omogočeno prodajati isto po tako nizki ceni, da i« *saka konkurenca izključena. Priporočata tore' slavnemu občinstvu, da naj Tsakio pred nakupom obišče najino trgovino ter ostajava F s odličnim spoštovanjem l SoSldns postrežba. richter & glaser. 19 IBBBH rbsss i. 12 a Draže (kuas) Iz BdUkoman s'iOBBke terana ml so aum đosedaj r*mm najboljši s!was finradmafc, il9Dvu» pClll I Hnocom pfl foma« tmfld.« m mmu m umni® Tssr 11 mmt mi i nvm f Redni občni zbor ..Socialne Matice" v Gorici dne 26. oktcbra 1913. Tako počasi vendar napredujemo. Daleč so za nami časi, ko je le redkoke- „j umetnih ovatfo • trakav In naplal. Slik« na poroalanaatih ploičan za grabne spomenike, ■ajntij« konknrenoa« e«aa. $ 3 Filijalka se nahaja od sedaj naprej v Trsta, Via Ponterosso it 4. SVOJI K SVOJIM I Prva srbska, slovenska, hrvatska manufakturna trgovina IVAN OKLOBŽIA TRST, — ulica Barriera veeehia štev. 37. (ex PEKIĆ). Velika zaloga blaga za ženske obleke, perila, trojnika. spodnjih sraje, ovratnic, nogavic, steznikov, batistov, perkalov, cefirov, preprog, panama prve vrste, narejenega perila. Vse po eenah, ki se jim ni treba bati konkurence. saii krojačnica ARMANDO LEVI ulica Giosue TRST Largo Santorio Carducci 32 - Santorio Konkurenčne cene. Velika izbera moških! oblek od 18 K dalje,! Ranglan od 20 K dalje. I Obleke in kostimi z . dečke v veliki množini I IJOTELIHTERNACI0ML1 I I fWlttn Telrfm 1959. - Lastnik:: \ I ■ U [i Ulic. F. G Hermann &.V. Janach F B | Sobe z največj in kf-nfortom. — &o-pelji. Vrt Gozd. L^st^i avtomobil Izvrstna kabinja, jedil* v- n. rr m *lje- a S_ e Cijelna 7ina: teraii.U-Ldnt'.&iiUipaDjiC C* n » SViEVE Ue" *a ij mmm kocke centes ima, a dosegli so pa več kot mi Nemčija ni niti mignila s prstom, in vendar je Nemec danes na Balkanu bolj domač kot pa mi, ki sedimo Balkancem pred nosom. Mi stojimo pri vratih Balkana, a za nas so se zaprla kot srbskim volom avstrijske meje. Začelo nas je sovražiti vse na Balkanu, zaletavali smo se najprej v Srbijo, potem pa celo v .velikansko državico Crnog oro, grozili eni kot drugi s svojimi bataljoni in kanoni, čemur se je smejal ves svet, ker je vendar smešno, če se orjak spravlja nad pritlikavca. Potrebno ni bilo imeti pod orožjem toliko vojaštva ne proti Srbiji, še manj pa proti Črnigori. Ali je srbska in črnogorska mornarica tako velika, da smo morali mobilizirati vse tudi že zdavnaj v pokoj poslane vojne ladje ? Taka vprašanja nam krožijo po glavi, a odgovora ne dobimo od tistih, ki bi ga nam lahko dali. Zato se zadovoljujemo z odgovorom tistih hudomušnežev, ki pravijo, da smo imeli pred Italijo tak strah, da bi nam ne izkazala svojega iskrenega prijateljstva in odkritosrčnosti ter nam ugrabila naše preimenitne pridobitve, razbojniške Albanija, sedaj najboljšega jezu proti razširjanju Jugoslovanstva, tistega Jugoslovanstva, ki je stoletja odbijajo turške zlodeje in varovalo nemško kožo njihovega noža. Naši plemeniti birokratje se kregajo s celim svetom, zato pa nam nakopujejo sitnosti, skroi in troske nu glavo. Ud injajo pa tudi odjemalce za naše industrijske izdelke. Ako bi naši diplomatje bili mu:;; nemški, pa bolj avstrijski, bi upoštevali, da v Avstriji ne žive samo Nemci, temveč da jih ni niti polovica prebivalstva, da zato ne smejo voditi nemške politike, in bi potem tudi ne imeli toliko neprijatelje v ia bi ne bili sovraženi od celega sveta tako kot je nemški rajh. Nemčija nas pošilja vedno po kostanj v žrjavico. Kjer se je treba s kom skregati in prepirati, tja nas poriva Nemčija. Nemčya tudi zahteva od nas, da se moramo vedno bolj oboroževati, da moramo vedno več izdajati za vojaštvo. Duhovniki pravijo, da vse zlo prihaja od spodaj, iz pekla, mi pa pravimo, da vse zlo prihaja od zgoraj, iz nemškega rajha. Prijateljstvo z nemškim rajhom nam naklada novih izdatkov nad tisoč milijonov. Odkod bomo pa vzeli teh 1365 milijonov, ki jih hočejo za oboroževanje ? Odgovora na to vprašanje naši vladni možje sami ne poznajo. Denar se že dobi na ta ali oni način. Treba bo novih davkov, saj srajco pa spodnje hlače še imamo, in to je še \ednu prevelik luksus za ubogo dr žavljansko paro. Saj ima še celo kak kravji rep kmet v hlevu! Kaj zato, če propadamo gospodarsko, kaj če vsied pomanjkanja propadamo lelesno in duševno, samo da smo oboroženi in vredni zavezniki mogočnega nemškega rajha! Ali so narodi s takim početjem zadovoljni, ali so avstrijski narodi pripravljeni nemškemu rajhu na ljubo žrtvovati nad tisoč milijonov kron, kakor so zadovoljni naši diplomatje in birokratje, za to avstrijskih narodov ne vprašajo. Vlada bo odgovarjala delegacijam, se bo sladko nasmihala raznim delegatom, pa bode stvar končana. Ako bi ta vlada morala pred ljudsko sodišče, bi se stvar kon-čdla nekoliko drugače. Toda veljava našega parlamenta je postala kaj dvomljiva, nanj se vlada ne ozira več. Ljudstva so takorekoč brez zastopstva. Ker se vlada ne čuti odgovorna ljudstvu, počenja pač naša zunanja politika take napake in se krega z vsem svetom ter kaže zobe tam, kjer bi morala nastopati z dobrohotno prijaznostjo. Šteti bomo morali tisoč milijonov ne za šoJe in druge potrebne naprave, ampak za popolnoma brezplodno oboroževanje, samo da odvračamo od sebe posledice nesrečne naše politike in ščitimo hrbet dobri prijateljici Nemčiji. F r. Zel ejii k. Srečni In veseli so le oni, ki imajo urejeno prebavo. To pa se lahko doseže z uporabo naravne kisle vode FRANZ JOSEF. Vihutega da je ta voda izbornoga okusa, učinkuje že mala množina iste. Ta zuraviini studenec je v 40 letih pridobil svetovno slavo. * Napoljski zdravnik dr. Bozzaro piše o njej: „La sud azione č1 sicura, sempreche la bottiglia 6 orierir ale ' KolInsKo ciKorllo! mirodilnicah in prodajalnah kislih vod. 80.000 UR Ker sem prevzel veliko množino ur, sem v stana ponuditi elegantno Remontoir ure (na s dro) iz double ?lata za K 2 80. ista teče 36 ur in je električnim potom s zlatom prevlečena. Jamstvo za 4 leta. 1 komad K 280, 2 kom. K 5 20, 3 kom K 780. —: — Eksportna tvrdka — : — H. Spingarn, Krakovo 169 NB. Dovoli se menjava a1 i pa se vrne denar. Ne Izpostavljajte se nevarnosti da Vam nastane iz ranjenja radi nesnage težka raua ter pokrite jo z dobrim obvezil-nim sredstvom C0HCRH6DHAH Besedna znamka zavarovana. Pazite na ime izdelka ii iideloTatelja. Tndi če se ga dlje vporablja t ima nikakih škodljivih učinkov, zato bolji nego do sedaj rabljeni narkotični ;zdelki. 1 cevka 1 krono. Po pošti pro*i naprej poštnem zneska 1 cevka K 150 i * cevk „ & ^ franko. 10 cevk " 9 — J Izdelovanje in gia?no hklatiš?« : LEKARN S. FRA6PIS alagatelj PRAGA III, 203. Zaloge • o 1 karnah. Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Trstu časti se obvestiti p. t. klijentelo, da se lastni uradi nahajajo po-čenši dne 3. novembra t. I. v ul. Caserma 11 vogal ul. Valdirivo Zaloga obuvala in lastna delavnloa A. Visintini Trst, nlioa. Gioane Carducol štev. 27. Podružnica : ul. Ri-borgo št. 31 („AL BUON OPERAIO") Velika izber moških in ženskih čevljev. Poprave se izvršujejo točno in solidno ter po zelo zmernih cenah. Josip Trampuš Trst, ulica Farneto št. 11 pripor &žm srojo pekari j«. VečknU »s ima »vel krah. Zaloga moke rankfc vrsfe Iz — prsni milno«. —- Vino in likeri ▼ itaklenicah. 81 adlftaa in bilketini. - Pastrežba tudi na c, k dvo" Ul. Gavana 15, nasproti škofijske palače prostovoljna likvidacija vaeh atefclenin in porcelana, ki ae nahajajo v zalogi. Izbera namiznih aervice ter ia kavarne in umivalnike. Interesantno z* gostilničarje, krčmar je in kavarnarje. Kozarci za pivo 7,-lit. po 30 vin. V4-lit. „ 18 „ vinski koiarci po . y i 9 vinarjev, j// elegantni atekleni krožniki po 9 vin. Jakob Hirsch ulica Cavana št. 15. nasproti škofijske palače. N.jfeoljt« is tata» « ■<>»• »■ " Uitkt »totek« rupoMlja Btjcen«H n CTERMECK! razpoilljmliB R. & J ^^ STAJERSKO SLIVOVKO tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter MEDICINALNA ŽGANJA in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje Iz šip*ovih jagod priporoča edina žganjarna v Celju lastnikKobert Diehi,Celje na tisto tiho domovanje,.. (Spisal Boris C.) Zvonovi zvone... Ljudje hodijo črno oblečeni, z resnimi obrazi, z objokanimi očmi, z venci, ali vsaj s šopki cvetlic tjakaj, kjer spe njihovi dragi trdno spanje; hodijo k njim v poset, hodijo, da bi pokramljali ž njimi. Resni so njihovi obrazi, težka je njihova hoja. Zvonovi pojo... Na pokopališče je prišla nešteta množica, prinesla je seboj darov za drage umrle. Lučke so zažarele in molitve so zašepetale preko grobov. Vsakomur v tej množici spi kdo njihovih dragih v grobu; a danes jim vstaja živ spomin vseh nekdanjih časov, veselih in — žalostnih. Težko je v srcu, težko je v duši... Tudi jaz se spominjam svojih dragih. Moj oče, moja Anica ! — Kje so tisti solnčno lepi, nepozabni dnevi? Daleč, daleč za gorami spe oni dnevi, kakor tudi vi dva spita. Ne vrneta se več, kakor se tudi ne vrnejo dnevi . . . * * * Leži tam ravno polje kumanovsko. Umirilo se je od ognja in grmenja topov. Mirno leži polje in počiva. Stara majka z razoranim obrazom, z upognjenim hrbtom, oprta ob palico, je stopala po polju in žnjo mlada hčerka, edina, ki jej je ostala v njenem muke in trudapolnem življenju . . . „Počivaj, majka, počivaj! Lažje boš hodila. Pokrepčaj se, drugače omagaš." „„Ne morem, Jela, ne smem. Daleč je še Kumanovo, daleč je tisti tihi dom, kjer spe sedaj moji junaki, moja kri, moja opora, moj ponos. Daleč še je Kumanovo . . . Jutri je pa god mojih dragih, mojih junakov. Moram pohiteti,"da pridem tja ob pravem času, da bom ž njimi slavila njihov imendan . . Lepo je bilo življenje do nedavna. Kjen Jovo jej je bil skrben, varčen in ljubezniv drug. Poročila sta se iz ljubavi. Imela nista drugega kakor majhno, raz drapano kočo in par ovac, ko sta se poročila. S pridnostjo, varčnostjo, v medsebojni ljubezni sta popravila kočo. Vzgojila pa sta si pet Krepkih sinov-junakov in hčerko Jelo. A kje ste sedaj, vi čvrsti junaki: Jovo, Smiljan, Marko, Gjorgje, Božo? Kje ie ljubi drug s peterimi sinovi, vitkimi kot jelka, močnimi kot hrast, brzimi kot divja koza v Šar planini ? Kje ste ? . . . Čim bližje cilju, tem težja je pot. Ni ceste, vse je razorano, vse razrito od divje, grozne vojne. Drevje razčesano, hiše požgane, razstreljene, uničene. Vse razdrto. Tupatam kos polomljenega kolesa, košček raztrgane obleke. „Poberi, Jela, oni košček suknje. Bog zna, morda je košček obleke mojih junakov." Pobrala je Jela raztrgan košček sukna, in majka ga je s poljubi in solzami blagoslovila. Pa kaj pomenja to? Zagledali ste pred sabo v dalji in za seboj cele procesije. Ne vprašuje majka Jele, hčere lepe ponosite, kaj to pomenja, saj ve dobro, da je njena pot, pot tisočerih drugih . . . „Ah, Bože mili, ti si velik! Nisem sama nesrečna; so druge morda še nesrečnejše, kot jaz. Meni je ostala vsaj hčerka, golobica, polna življenja in upov. A poglej one uboge sirote, brez očeta, brez bratov. Kdo jim bo rezal kruha, kdo jih bo varoval ? Tiho leži bojna ravan, kjer so pred ietom rohnela topovska žrela ter sipala smrt in pogin, kjer so pred letom švigale po zraku smrtonosne kroglje, liki toča ob nevihti, ko so v brezprimerno divjem boju osvobojevali srbski junaki to lepo zemljo iz krempljev dušmana . . . Tiho leži novo, tiho domovanje tisočerih junakov, ki spe zadovoljno, ker niso zastonj prelili kri. Osvobodili so zemljo, maščevali so svoje očete. Procesije vdov in sirot so prišle iz dalj ne stare domovine na bojno polje, kjer spe njihovi dragi, njihovi junaki. Množica nešteta je obstala, padla na tla in se pogovarjala s svojimi dragimi. Kdo naj išče gomile, kjer je zakopan Jovo, Marko ? Vsa ta prostrana ravan, ves ta posvečeni kraj je skupna gomila za v*e. Tu so Jovo, Smiljan, Marko, Gjorgje, Božo in tisočeri drugi. Zažarelo je širno polje v tisočerih lučkah. In bujno, božajoče je zavel preko polja lahen zefir, kot poljub, kot dih dragih spečih. „Gospodin pomiluj . . ,u Takrat je vstala stara majka, vzravnala se je čvrsto, kot da ni prehodila dolge, težke poti iz domovine. „Za njimi, našimi junaki ni treba žalovanja. Dale smo jih domovini, dale smo jej najdražje, kar smo imele. Kdo more dati več ? Mirna je naša duša, storile smo, kar nam je velevalo ljubeče srce. Čemu žalovanje? Oni so srečni! Domovina! Sveta je tvoja zemlja, saj nešteto svetnikov-mučenikov, junakov spi v tebi. Napojili so te s svojo krvjo, da zrasto iz tebe drugi junaki, ki te bodo čuvali, branili, in ako bo treba, zopet prelivali za tebe svojo kri. Sveta si ti zemlja domovinska, posvečena po krvi svojih junaških sinov! Junaki, mili naši ... z Bogom!" Še zadnji z Bogom, še zadnji pozdrav — in odšle so množice molče, s solzami v očeh, a s ponosom v srcu. Na junašKo polje je legla tiha noč, tajinstvena, sveta. Junaki pa so spali mirno; njih duh pa je plaval nad onimi, ki so se vračali .... Cene zrnja nove Kampcnle. Ogrski agrarci so zopet začeli vpiti da je terminska kupčija škodljiva, tako za producenta kakor tudi za konsumenta. Ali poznamo predobro človekoljubnost ogrskih veleposestnikov in zato se kažejo zastonj prijatelji konsumenta. Ravno sedaj so sklenili resolucijo, v kateri zahtevajo obstoj carinske pogodbe z balkanskimi državami do leta 1917. Balkanska vojna je izpremenila gospodarski in politični položaj in zato bo treba izpremeniti pogodbe z balkanskimi državami. V omenjeni resoluciji protestirajo tudi proti vsaki nameri, da bi se izpremenila carina na zrnje in živino, ne dovoljujejo, da bi se zvišal dosedanji kontingent mssa in tudi ne prevoz žive živine. Na vsem svetu se je začelo razvijati prepričanje, da z visokimi carini na najvažnejša živila ne gre in bo treba skrbeti za njih pocenitev. Le ogrski veleposestniki hočejo še naprej živeti na troške konsuma in se upirajo vsaki izpremembi, ki je vsled gospodarskega položaja postala potrebna. To nam je najboljši dokaz, da imajo ogrski veleposestniki človekoljubnost le na je?,iku in je njihova zahteva po odpravi terminske kupčije le hinavščina. Kaj pa je vzbudilo ogrske veleagrarce, da so se zopet oglasili proti terminski kupčiji, ko so vendar toliko let bili tiho ? Letos ogrski agrarci z budimpeštan-sko kupčijo niso zadovoljni, ker jim ni prinesla visokih cen tudi ob dobri letini. Nekaj let sem smo imeli vedno visoke cene zrnja, pa naj je bila letina še tako dobra. Tudi letos so mislili budimpeštarji držati visoke cene vkljub splošni dobri letini. Takoj v začetku so začeli tirati cene navzgor, za kar so pripravljali že več mesecev naprej tla. To vam je kar deževalo neugodnih poročil. Ali letos manjka nekaj drugega, kar agrarci niso vpoštevali v svojih kalkulacijah. Konsumu manjka denarja in tako so pokvarjeni letošnji računi veleoderuhov. Nikakor ne mislite, da je terminska kupčija ali celo dobra letina vrgla letos cene; ne, ampak pomanjkanje denarja nam je preskrbelo nižje cene zrnja. Cene zrnja so padle na vsem svetu, najbolj pa y Budimpešti. Oktobrski ter- min za pšenico je začel z 12 30 in je prišel na 10*15. Tudi rž je precej izpremenila svoje oktobrske zahteve. Začela je z 9-85 in je potem prišla na 7 87. Pri ovsu je bila izprememba tudi znatna, kajti od 9 38 je prišla oktobrska notica na 7*—. Kakor vidimo, izgube letos veleagrarci precej na cenah in to jih jezi. Zato pa izlivajo svojo jezo nad terminsko kupčijo, katera letos ne more polniti njihovih žepov. Ali gospoda tolčejo sami sebe, ker ravno oni najbolj divje špekulirajo „a la hausse", ravno oni so postali najbolj živahni igralci. Ker so pa sedaj izgubili v igri, pa se kujajo kot otroci in se delajo prijatelje konsuma. P r. Z e 1 e n i k. Anton Mahne, trgovec Priporoča al. občinstvu svojo trgovino jestrin in kolonijalnega blaga Trst, ulica deli' Istria št 4 s podružnico na Greti štev. 275. VSAKOVRSTNA VINA IN LIKERJI v steklenicah Blago vedno sveže. Postrežba na dom. Prodaja na drobno in na debelo. BOH I NEC & Co. TRST I ulica Ponterosso štev. 8 (vogal ulice Nuova 13) Obleke, površniki, suknje, kožuhi, perilo, kravate L dr. wr v velikanski izbiri Najboljše blago. Postrežba najsolldneja. Cene stalne In najnižje. Najelegantnejše obleke po meri. Radi opustitve ženskih oblek, plaščev, jopic i. dr. se prodaja vse po neverjetno nizkih cenah. fc* V znani manufakturni trgovini A. TRST, UIj. MOVA 36 se dobiva vsake vrste blaga, posebno volnenega blaga za ženske obleke in tudi evetliee ter peresa za klobuke, vse po nizki eeni brez konkurence. Točna postrežba. Priporočilne se spoštovanjem A. ZflpRED. 111111111 l s Štirimi udarci proizvod poznane Draždanske tovarne plinskih motorjev v Draždanih. Glavna prednost naših motorjev je majhna uporaba goriva, neodrekljivo in mirno funkcijoniranje, ni-kaka prememba ob Času kretnje in nikako zamazanje ventila. — Jamčimo za sigurnost dela. Veliko Število naših, ▼ uporabi se nahajajočih motorjev je najboljU dokaz njihove kakovosti. Razven strojev na nafto, imamo v zalogi tudi motoije na benzin, svetilni plin in motoije za čolne. Vsa pojasnila daje tvrdka EMflMtlEL IM OSKflR KRflUS TEST, ulica S. tficold St. 2. Specijelna tvrdka za napravo mlinov, gospodarskih uprav, opekaren, mizaren, kovaČnic, mehaničnih delavnic in električne napeljave. — Ponudbe, načrti in opisi zastonj in franko. mmummmmmammmmmmmmmmmm^mmmBmmmmmmmma i dORISTI, DOflOJNIKI, OCITEUI 0 5IROLINO „ROC/iE" pri prsnih boleznih Učitelj P. H. v Frankfurtu ob O.: S sirolinom „Roche" smo t&ko zadovoljni, da ga priporočamo vsem, ki bo kakorkoli bolni na pijačah. Župnik A. M. v W, pri Tfaurnu i Učinek sirolina „Boche" me je zadovoljil. — To sredstvo dajem tudi otrokom za katar. Prosektor R. P. v P. Vzh. Pruska: Že leta sem uporabljam sirolin „Roche* pri vsakem nastopajočem katarju, Izkazal se j6 kot najboljSe sredstvo proti obolelosti dihalnih organov. Odvetnik G. R. v Bazi!eji: Uporabljal sem sirolin „Roche" in sem z učinkom in uspčkom zadovoljen. Sirolin „Roche* krepi pljuča in daje dihalnim organom odporno moč, je dobrega ckusa, vzbuja tek in ga zdravniki priporočajo. f Utoni XtttcTl]te IflOT » „Roche* J)3 4 I f Ofl* flNfl ALI SE VAM NE SMEJE SRCE, CENJENA GOSPODINJA, lllllillili'llililllllliiliilllillllllllllliiiilllllllllililllllllililll čc ogledujete svoj bliščcčc beli zaklad na perilu? In ni li potrata in nespamet, uničevati io drago perilo s slabim in samo navidezno cenejšim milom? S Schichiovim milom, znamka "jelen", se ne snaži perilo samo brzo in brez truda. Vsled zejamčene neškodljivosti mila z jelenom se obdrži mnogo let kot novo, obdrži vedno svoj beli blesk in ima prijeten vonj. štev. 2 na katerem pomenimo g!ede ve | iikega protestnega shoda glede brezposeb r nostf. Slovensko gledališče V Trstu. ! D tt * n k n * r\ i nfitiamK"- ! Sestanek Šentjakobskih delavcev bo ««A i h «T fS {danes, v sobot J, ob 10 dopoldne prainik vseh svetnikov, popoldne ob 3*30, se upriioti ljudska igra „MLINAR IN NJEGOVA HČI", ki |e temu dnevu zelo primerna in velja kct zelo popularna ljudska igra. Zvečer se po dolgem premoru zopet uprizori prekrasna AuJ.^nova opereta „PUNČKA", „Punčka" spada med najbol|e operete, ki so se uprliorife na našem odra. Odlikuje se od oitailh operet z dražestno In ljubko godbo ter veselo vsebino. — Predstava je Izven abonomenta. * * • druStveni dvorani NDO. št. 2. ul. Sv. Fr?nč šSc? Književnost in umetnost. Prejeli smo: „Muhe". Kra kočasne zgcdbe. S p Blaz Pohllo. Liubjana, Narodna kajfgarns. Broširano K 150 vezano K 2 40. Knjig vsebuje devet foatkočasnih povestic, povzetih iz vsakdanjega živEjena, ki so zasolj s prav pristnim, krepkim, včasih morda celo Se prekrepkim humorjem. „Fickov fak, V nedeljo popoldne cb 3*30 se poje v tej sezoni pusiednjikrat J a r n o v a opereta „LOGARJEVA KRISTA-, kl je povsod in tudi na našem odru tako dobro uspela. Zvečer točno ob 8 se vprizori prvič na našem odiu slovitega klasika S h a fc e s-p e a r e j a drama „OTELLO". Veliki poznavalec ljudtke duše slika v tem delu strast ljudske duše, ljubosumnost. Z globokim umevaniem pstoe {e očrta! v svojem „Oiellu" to strast ki razJeda ljudsko dušo in privede do katastrofe. Glasne vloge so v rokah naših prvih Jgrafcev. Na občinstvu je, da dokaže, da zna ceniti resno stremljenje našega gitdaiiiča. Fri taKih predstavah kot je nocojšnja, bi bila dolžnost našega občinstva, di napolni do zadnjega kotička gledališko dvorano in pokaže ravno s tem, da je vneto za resno umetnost, ki dviga dušo izven vsakdanjosti življenja. Predstava je v abonomentu. Vstopnice in sedeži so v razprodaj! pri dnevni gledališki blagajni v „Narodnem domu* (glavni vhod). Društvene vesti. Trgovsko-izobraževalno društvo |e pričelo z resno reorganizacijo društvenega delovanja. Hoče pa tudi zadovoljiti one, ki si žele razvedrila po cel o tedenskem de!u, in sicer stem, da bo vzdrževalo vsako nedeljo plesno šolo v društvenih prostorih. Zabavo vodi g. Fr. Umek. Piesna šola se bo vršila od 3 do 5 popoldne, a le tedaj, &ko se prijavi primerno Število udeležencev. Navadne plesne zabave se vrše od 5 30 do 9*30 zvečer. Bazoiica Tamburaški zbor .Zarja* priredi jutri v nedeljo, dae 2 novembra, ob priliki svojega prvega nastopa, zabavni večer s plesom v prostorih »Gospodarskega društva". Novo društvo. Namestništvo Je potrdilo pravila „Voja strelcev za Trst in ckolfco\ Vpisovale sa vrši vsak dan v društvena1 pisarni v ul. Oimo $t. 4. I, nčd^tropje od ^ „ rd i do 7 zvečer. 1« bii več let UčHe! italijanščine Fn natančno Prinesti le lo^l&Z nepol- i m !!->»« .n>4n.U |dk ter ,e v . » . . — siaršev aH Iss-nosti, Zakonske žtlje Antona Ljubezen za stavo in Zob za zob" — to so naslovi posameznih humoresk. Komur je na ten?, da se par ur!c pozabava z lahnim, zabavnim čtivom. mu prav toplo priporo čamo to knjigo. Z? mladino se eda knjiga ni. Naroča se v Narodni knjigarni v Ljubljani. Gustave le Bon: Psiholog'čni zakoni razvoja narodov. Iz francoščine preložil A. Ogris. Udaia ia zaiožila kn;ižnica .Omladine*. IV. knjiga. Natisnila Zvezna ti sparna v Celju. C-na K 250. - O tej kn;igl priobčimo v kratkem obširnejo oceno. Za danes jo le toplo priporočamo vsej naši i.iie lge ci v nabavo in štud j. Dr Julije Mogan: „N«š trgovački zakon i željezničko pravo". Rijeka. Tisak Riječke dioničke tiskare. Cijena K 1 20. — Kn'ižica se nanaša na trgovski zakon in železniško pravo, veljavna ns Hrvatskem oz. Ogrskem, toda ima tudi toliko splcšno vrednosti, da bo prav dobro došia tudi na* šemu trgovstvu. Književno obvestilo. V teku tega meseca izide v zalogi krjigarne Gorenjec & Comp. kratka italijanska slovnica za Sio-vcnce s praktičnimi dvogovori za vsakdanje življe&Je. Knjiga je Že v tisku. Knjižica bo imela niiko ceno. I < to tako je v tsku slovenska praktična slovnica za Italijane. Obe knjižici sta sestavljeni na način, da boste ustrezali vsakemu stanu ter hkratu bili priročni knjigi za samouke. Italijansko slovenski slovar. — Nrd 40 000 besed, z bogato frazeologijo fn krat-k ;a imenikom krsto h fn zemljepisnih imen. Sestav?! dr. Josip V a 1J a v e c, — Cena K 3 70, v platnu vezan izvod K 4 50. Kdor naroČi slovar pred 1. decembrom t. I., dob! vezani izvod za K 3 80. Tak slovar sta že dalj časa občutno pogrešali obe narodnost*, k\ imata veliko medsebojnega stigov3kem in obrtnem oilru v ozki zvezi med sebo|: je bita želja po takšnem slovarju od dne do dne spiošnejša in izrazitejša. Dr. Valjavčev slovar Je sad dt!go?et-nega truda in bogatih kkuštnj. Priredij I 5 m S H M. e > I tf) ic ^ s o 9 'P I noletni mladeniči pa dovoljenj varuha, Akad. drušivo Hrvata agronoma „Lipa" u Beču obdržuje dne 4 studenoga t. g svolu glavnu gedišaju skupštinu. Dnevni je red: 1) Čitanle zapisnika. 2) litjeŠta| uorav neg odbora, 3) Iiv|ešta| revizivnog oabora_ 4) Podjela apsolutodja upr. odb 1912—1913 5) Prlmar.ie novih č'?T-o*a 6) Biranje novog odaora 1913-1914, 7) Piijtdlogi stare uprave, 8) Eventualija. DAROVI. _ Dr. Rybar daruje zavodu sv mesto cvetlic aa Niko-grob pok. !a|a K 20, O — Za uboge barkovljanske otroke se ie nabralo v Barkovijah: med nekaterimi gosti v „Narodnem domu" dne 25. oktobra K i-— — V družbi v gostilni „pii Starcu" dne 26. oktobra K 4'—. - O poskušnji fonocrafa g. Latzla v „Narodnem domu nabral g. Sgubin K 5 06. Skupaj K 10 06. Loterijske številke, izžrebane dne 31. 0ktL,nca: 13 80 39 1 90 Nar. delavska organizacija Podružnica NDO v Gabrovici »kiicuje v nedeljo, dne 2. t. m , ob 3 popoldne laven shod na vrtu g. Bandelfa v Gabrovlci. D a e v n i r e d : 1.) Zdarji in organUacija. 2.) Zadeve podružnice. Poročevalec: tov. dr. A n t. So si č. Včerajšnjo notico o nezaslišanem postopanju socijalnih demokratov popravljamo v toliko, da se navedeni socialni demokrat ne piše Kobšal, marveč Tokia. K temu dodajamo, da |e bila včeraj viožena ovadba na državno pravdmštvo proti obema socijalnima demokratoma Verzalu in Tokši. Protestni shod proti brezposebnosti. Za Jutri, v nedeljo, ob 10 dopoldne so vabljeni vsi funkcionarji NDO na sestanek v druŠt/eai dvorani, ui. Sv. Frančiška 3 >ojem terre J!tem delu zadostno in pravilno vooštevai potrebe in lastnosti obeh jrzlkov. Slovar obstga izredno bogati besedni iakbd in Je tudi v podrobnostih obdelan U ko skrbno, da bo vsestransko ustrezal. ZsdoSča ne samo za vsakdanjo rabo v zasebnem ;n javnem ži s ljenju (trgovini, obrti, uradi h itd.), temveč navala v^e besede literarnega za-klsds, tako da bo izvrstno služil tudi Št lam in ijubite«;em slovstva. Slovar prekaša po svojem obsegu, opremi in ceni * se podobne izdaje. Kljub svoji obzirnosti ima slovar, ki obsega več kot 40 000 besedi in premnogo nalboij rabnih fraz, kaj priročuo obliko. Pri vseh besedah so zaznamovane tudi nepravilnosti, nag>a*, pri samostalnikih spel Itd. Siovar Je tiskan namreč na tankem pa pirju in z izredno finimi, nalašč v ta namen naročenimi črkami in je torej tudi tehnično na višku. Prepričani smo, da bodeta ta slo7ar z enakim veseljem pozdravila oba naroda in enako pridno posegla po njem. Naroča se v „Katoliški bukvami" v LJub!|ani. _ Vesti iz Goriške. Iz Krepelj. Dne 15. septembra t. 1. je naša vas, zastopana po „Vinarskem društvu", skupno z občino Tomajsk) vložila prošnjo na c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, na| bi se pri vasi Kreplje, 168 metrov cd sklsdovne ceste, ob železnici napra• vilo postajališče z označen jem Kreplje-Toma}. Prošnjo podpira veliko kraških in vipavskih občin, korporadl, veleposestr ikov itd., dalje tudi več tržaških inženirjev in višjih eseb. Dne 28 t. m. je že prišla komisija c. k. ravnateljstva c. k. državnih železnic ogledat mesto, kjer naj bi stalo posta|a!išče. Ogledala ie poti, ki vodijo proti Toma ju, Križu in Sežani. Končno ie komisija odo-brHa mesta, kjer naj se zgradi postajališče V določitev, kako naj se izvrši delo, pride druga komisija. To postajališče ne bi nič škodovalo postaji Dutovlje Skopo, posebno pa tudi ne eni v Repentabru, pač pa koristilo, ker ima nasledniki Trst, ulica Nuova 36—38. Podpisana naznanjava slovenskemu občinstvu, da sva prevzela na lastni račun dobro znane manufakturne trgovine M. Aite. Ker so bile gori imenovane trgovina nama izročene z velikim izberom vsakovrstnega manufaktrnega blaga in z najboljšimi pogoji, smo v stanu prodajati po jako znižanih cenah, in sicer nižje od vsake največje konkurence. Dohajajo nam vsak dan velike množine vsakovrstnih manu-faktur iz najboljših tovaren, zato zagotavljamo za najboljšo postrežbo. Za obilen obisk se priporočata kot Slovenca O« Milic F. Šušmelj. ii (0 < O * CD < O gostilničarja za Narodni dom v Buzetu. Ponudbe na „Potrošno obrtno gospodarsko društvo" v Buzetu. K ATtomoM! - Universa Ford 16-20 H P Novi modeli 1913 Pomnoženo proizvajanje. Znižanje cen 4—5 sedežev K 4800 ; 2 eedeža K 43C»0. Lai da!et 6 Bfdežev K 6300. Popolna oprava Capnte s stranskimi zav?H; nii. stctlj, pet svetilk, generat r za aceti le ski plin, ros:, kilomet raki Stevnik in hitromer. Cene veljsio -voze prosto vt znine in colnine v Trata. ANTON SKEKL, s daijskš izvedenec Trst, Piazza Carlo Goldoni. Telefon 1734. Garage: Via dei Bacchi 18. Telefon 2247. zmma* g NAZNANILO. Najfin. moške ome e na obroke najde vsakdo v novem skladišču Terezijo Cataruzzi - trsi ulica Crosada št. I. Neverjetno nizke cene. — Solidno delo a* tr Podpisana naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem nanovo cdprla GOSTILNO Alle Catteae" Trst - ulica Stadion št 19. Domača kuhinja in mrzla jedilo. - Pivo črne svetlo prve vrste in tuzemska in inozemskr vina. Odprto do 1 ure popolnoči - Priporoča se za obilen obisk z velespoStovanjem MARIJA VASCHELLARI lastnica gostilne „Carmen" - Trst. ■BHBBKSHBB^^Hattt Velik napredek: ? izdelovanju čevljev je dosegla t tekočem letu Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici Država sama jI je vsled dobrega M s ga Ui zdelovauja 98SP" pomnožila naročila za armad i. 1H Zadruga kupuje usnje le od najbol 5ih tovarn v Avstriji, kakor od svetovne tvrJke „TOLAK" v Ljubljani itd. Vpeljala je v avoj obrat najnov fazone, trr u-mje najličnej^e in trpežne vrste. Pomnožila je v svojih prodajalnah a»0'time.it, da si l^hko po »voji Ae ji :'.;nre Vpeljala Jo v »vojih prodajalnah STALNE OENK, kar je velikega p.>mena za kupo- valce, ki ae na ta način ne morej > opehariti, in tudi ne z^ube časa za nepotrebno pogajanje. ZADRUGA IMA LASTNE PRODAJALNE: u TRSTU, Barrlcra vecchia 38, V!a del Reitorl 1. - U TRŽIČU (Honfalcone), Corso flquilea. - u SPLITU, ulita stnresa sune. U GORICI, TiS su. Antona tm. 1. Slavnemu občLatvu ae to edino domaČe zadiuž.o podje je te fatroko ur-juljadneja priporoča. m Veliko skladišče moških in deških oblek iLlla. Fiducia. PP Trst; ulica Soor- zeria št. 4 vogal ulice Arcata Bogata izber paletot in ranglana v modernih barvah od K 25 naprej. Moške in deške obleke modernega kroja in nove risbe od K 18'— naprej. — Otroške oblečice iz sukna, vseh oblik od K 6*— naprej. — Moške hlače od K 5-— naprej. NB. Prodajalna ni luksurijozna in radi tega prodaja po zelo zmernih cenah. ] KABARET MAXIM I Ravnatelj-lastnik K. MAURICE Pri glasovir|u F. LEOPOLDI. Režiser BARKAY OD DANES NAPREJ NOV SPORED NOVOST ZA TRST. OIADRATIS Greti Konip, danajaka aubreta. Ella Hardegg. Herma (iarjond, ekscentrika. Heila Zeze, nem§ko-cgraka aubreta. Camilla Cair, italijanska Bubreta. Mitzl Slatka, diaeuse. Cesare in Dus»y italijanski duet. Kltta Roland. aubreta-pleaalka. Carm.-n Four, Spanaka plesalka. BARKAV. PKIĆETEK TOČNO OB 9 UBI ZVBČEB. — KOITEC ? ? ? J j Vstopnina: I. prostor Kron 2, II. prostor Kron 1.1 j občina Veliki Repen med letom veliko posla s Toraajera. Zato bi jej bilo postajališče pri Krepl|ah jako prikladno. S tem postajališčem se skrajša izdatno pot, posebno onim, ki obiskujemo Tomaf, S?. Križ in Sežano. V Sežano bo raožao priti v eri uri, v Križ v 30 minutah, a v Tomaj v 15 minutah. Pa tudi za vse druge občine, zlasti kraške, ki prosijo za to postajališče, bo v veliko korist Veliko laglje bodo dovažali svoje pridelke na t žaiki trg. Ia velik del prebivalce? v Dutovljah samih želi tega postajališča. V prvotnem načrtu, predno se |e gradila železnica, je bila določena po&ta]a Du-tovlje na južni strani, a pozneje so jo premestili na sedanje mesto pod imenom Dj-to^ife Skope. Ali že kedaj je dotična komisija o hI j ubila postajališče pri Krepljah vsled proinje, ki jo je železniško ministrstvo rešilo v smislu, da se postajališče zgradi, ko bo potreba. Zdaj je potreba tu in nadejamo se, da ravnateljstvo dižavnih želeinfc v Trstu ne bo delalo težkoč proti temu, da se zadovolji naši prošnji. CS dobimo posta|ališče, lutanovfmo tu posredovalnici za kupčijo z vinom, kit bi bilo zelo prikladno tudi za Iržaške kupce. Ob tej ptiliki omenjam, da je drultvo v varstvo v-narst^a vsled naše prošnje n^z^a-nllo, da pride v dneh 13 — 19. t. m. semkaj, da priredi poizkušnje za razsireljevatje zen-Ijišč z dinamitom. Ti poizkusi o kste .h bomo svojtča?no poročali, se bo o vršili na posesteu Frana Tavčarja iz Krepljcn. Na dvorazredni obrtni nadaljevalni šoli v Solkana se prične novo šokfco leto d'ie 4. novembra t. 1. Vpisovanje onih obrtnih in trgovskih vajencev, ki se še niso oglasil pri županstvu v Solkanu, bo dne 4. novembra od 11 do 12 v pisarni šolskega vodiva v Solkanu. K vpisovanju je treba prinesti zadaje spričevalo ljudske, oziroma katere druge šole. Tržno poročilo z dne 31. oktobra 1913. Tudi ta teden ne moremo poročati o znatnih spremembah cen, pa tudi ne o 2i vahneJŠi kupčiji, ker ie vedno vlada mir. Ponudbe so skromne, a kupci pa tudi ne silijo z nakupom In zategadelj je promet neznaten. AH, In kako dolgo bode trajala ta mirnost na tržiščih, se seveda ne more reči. NI izključeno, da doživimo v kratkem iz-preraembe, ker trgovina ima to čudno last nost, da vedno pretirava. Navadno ne oozna mej ne navzgor, pa tudi ne navzdol. Eikrat cene niso nikoli zadosti visoke, drugikrat pa ne dovolj nizke. Nova koruza jako ugaja, je lepo in tudi dovolj suho blsgo. Budimpeštanski kurzi zrnja od 27. do 31. oktobra 1913. 27. 23. 29. 30. 31. Pšenica za okt. 10*51 —•— —■— —•— —*— Pšenica za april 11-28 1130 1132 1137 1136 Rž za april 8 92 8*92 8 96 9 01 8 95 Oves za apr,l 7-42 7 39 7-38 7 43 7*3« Koraza za maj 6-2S 6*27 6 26 6*27 6 25 Sladkor. Poizvedovanja tovarn so prinesla nastopno cenitev letine: Avstroogrska 1,698 000 Druge evropske dežele 7,968.215 ton sladkorja. Evropa bo torej letos pridelala manj sladkorja, nego pa lansko leto. Toda te številke niso popolnoma zanesljive, ker se opirajo na donos prvo izruvane repe. Vreme je pa bilo zadnji čas jako ugodno in pesa, kar je je še v zemlji, gotovo pridobi. Zategadelj tržišča niso vpoštevala te cenitve, ampak so ostala mirna in so kurzi sirovega sladkorja pre| nekoliko odnehali. Telefonska in brzojavna poročila. Nove albanske homatije na vidiku. Opomin Srbije Evropi. BELGRAD 31. (Kor.) Vladni organ „Samoupravo" opozarja na dejstvo, da se v severovzhodom delu Albanije zopet zbirajo rtočne čete oboroženih Albaacev in je popolnoma upravičen da pripravljalo nove unpade na Srbijo. C e bi protektor jo Albancev tndi sedaj ne bili v stanu, da jih prisilijo k miru, potem bo Srbija primorana poseči po samopomoči. Kijub vsemu vpoŠtevanju ski:pDV velevlasti, »e Srbiji mora priznati pravica, d* skrbi predvsem za testni mir. Srbija ne sme biti več polje za roparske orgije Albancev. Č:aneic pravi daije: D j norega napada Albancev gotovo ne priae vsled kakega napačnega razumevanja A'ban c^v o dolžnostih napram sosedu, ampak le radi tega, ker so za nasad vrata odprta na sr&žaj in to valed očitnega enostranskega postopanja dveh velevlasti, ki niste genili niti mezinca, ko so oborožene albanske tolpe klale in morile srbsko prebivalstvo, ki niste skrbeli niti za to, da bi zahtevali vsaj kaznovanje glavnih krivcev teh mednarodnih roparjev. Pač pa ste obe imenovani državi zahtevali od popolnoma utrujene države, da zapusti strategične pozicije, iz katerih bi se vsaj deloma lahko branila proti roparskim napadom Albancev. Eventualnost novega vpada A'bsnce? je torej ne samo mogoča, ampak se najbrže Juli izvrši. Trgovinski list „Trgovski Glasnik" svari S.bijo, naj oiksr ne privoli v revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo in se rešuje avstrijske industrije, ker Je to za Srbijo nepotrebno. Avstrija je proti Srbiji vedio nasto pala sovražno in radi tega (e Srbija najmanj poklicana v to, da bi jo reševala iz težke finančne krize, v katero je pad!a vsled poloma Turčije. Avstrija bo v albanskem vprašanju tudi v naprej grozila s pestjo, a Srbija iis! ba pripravljena na vse In naj ima smed ni k vedno pri roki. SIcer pa Avstriji tudi njeno nasilstvo ne bo čisto nič pomagalo, ker so prazne njene blagajne. „Mali Žurnal" agitira za prostovoljni naroda! bojkot proti svstroogrski monarhiji, ki naj eksportira svoje stvari ra;e v Al banijo. Grška In vprašanje južnih albanskih mej. RIM 31. (Kor.) Z oztrom na nasprotujoče si vesti tujezemskih časopisov o vprašanju grško-albanske mele, opozarja „Tribuna" na tozadevne soglasne sklepe vefepo-slaalške reunije. List naglaša absolutno nesporni zn3čaj Albaniji prideljenega ozemlja. 3'ede še nedoločene Južae meje Albanije, ima inednarodoa komisija samo navesi?, katere točse naj pripadejo Grški in katere Albiniji. Grška, oziroma gišse organizacije, ki gotovo ne postopajo brez privoljenja g»5ke vlade, napenjajo vse sile, da zavlečejo dela komisije, ki morajo biti končana dne 30. novembra, ker upajo, da si pr držt tako ozemlje za nedoločen čas, dočlra b morali Grki zaoustiti Albanijo že 31. de cembra 1913. Dejstvo, da Grki branijo komisiji priti v stike z ljudstvom, dokazuje, da Je isto albansko. V Interesu miru bi bile, če bi vse velesile opozorile Grško na stališče AvstiTe in 1'allje v tem vprašanju. Srbija in Avstrija. BELGRAD 31. (Kor.) Srbski tiskovni urad kategorično dementira vse vesti o dozdevni konferenci strankinih načelnikov pri Pašiću o razmerju Srbije napram Avstrije, kakor tudi vesti o kaki tozadevni izjavi bivšega ministrskega predsednika Novakoviča. Spomeniki padlim sbskim junakom. BELGRAD 31. (Izv.) „Pijemont* javlja, da hoče vlada postaviti v spomin padlim srbskim vojakom v turški in bolgarski vojni dva velika spomenika in sicer enega v Bel-gradu, drugega pa v Skoplju. Poljsko-ruslnska spravna pogajanja. DUNAJ 31. (Izv.) Kljub parlamentarnim počitnicam so se pogajanja glede rešitve gališfcega volilno-refjrratega vprašanja nadaljevala danes do poznega večera. Vlada hoče namreč te dni porabiti za to, da do seže med Poljaki in Rusini sporazum in od-straji tako glavno oviro za redno delovanje poslanske zbornice. Z7ečer se je mršila pri grefu Stiirghhu kocferenca, katere so se udeležili poljski minister-krajan Dlugosz, giliški cesarski namestnik Koiytcwski in načelnik poljskega kluba, dr. Leo. Na konferenci ze Je razpravljalo o diferencah, ki so se pojavile med Piljaki in Rusini in deloma tuli med Poljaki samimi glede vprašanja števila deželnih odbornikov. Današnji dan še ni prinesel nifcak?ga uspeha. Posvetovanja se jutri nadaljujejo. Dvoboj med Čuvajem in dr. Czern-kovrehem. ZAGREB 31. (Izv.) Med bivšim sekcij-'kim Šefom in nekdanjim podbanom dr. Czernkovfchem in prejšnjim kraljevim komisarjem baronom Čuvajem, je prišlo dc ostrih koLf iktov, radi katerih je pozval Čuvaj »edsj Czernkovicha na dvoboj. Czern-kovich se je namreč v nekem javnem Ickalu Izrazil silno prezirljivo o Čuvaju in njegovi baron!}i. Oba cdlična Madž&rona sta se splch že dalje časa težko gledala. Stavka na akademiji za vpodabljajočo umetnost na Dunaju. DUNAJ 31. (Ker) Listi poročajo: Slušatelj! akademije za vpodabljajočo umetnost, so sklenili dar.es, pričet« s stavbo ii jo to liko česa nadaljevati, dokler ne bodo izpolnjene njih zahteve glede nasledstva profe-serja Waguerja v njihovem smislu. Kakor znano, zahte va'o slušatelji, da pride na mesto prof. Wagaerja, znasi arhitekt Plečnik, rodom Slovenec Mehika in Unija. LONDON 31. (Izv.) Usti poročno iz VVashingioia, da je ameriška vlada že izdala vse potrebne odredbe za vojno pripravljenost svm'e armpde'in *rrrnar?ce nroH Meb'fc*. Variete Cabaret Msxim. — Da se ugodi želji cenj. občinstva, se je sestavil novi spored in se je posrečilo ravnateljstvu pridobiti si slavni „Ouadratus". Ni tu prostora, da bi na doigo in široko pisali, kaj je „Ouadratus" — to treba videti na lastne oči. Za tem sledi Greti-Kunig najboljša dunajska subreta, Bella Zeze, ljubljenka budimpeštanskega občinstva ter drugih io zanimivih točk. ZABAVE. Kupujem nSnoQ in I litri obi&jn" plesna zabava v LSĆIIU O III J Iliri dvorani NDO, v ulici Sv. Frančiška 2. Začetek ob 4 popoldne. 2570 Plesna šola prične prihodn o sredo ter Be bo vršila redno vs&ko sredo in Sfiboto od 8 30 do 1030 zvečer v dvorani „Koc-sumnega društva" pri Sv. Jakobu. 2558 cunje in kosti. Trst, Via dell'Olmo Stv. 4_2218 luan Rfirmnlr (Qftal- Ribarić) priporoča za Ivan UDI HlOR ;:: iogo vsakovrstnega oglja drv in petroleja po nitka ceni. Pošilja tudi na dom. Trst. Via Sgnero nuovo 15, Telefon 2273. 2403 PrnHa ep na Colu p°8e8t*°> »i> p« tudi po- ■ I uua Oe samezni deli zemljišča. Oglasiti ne je pri Poarjilnici na Opčinah.__2503 MlaHarstf z irPitom Šoferja išče službo. - Po-miaUUlilO nudbe pod ,5tv. 1222- poštacleSeše Cerkno (Goriško). Priporoča se slavnemu občinstvu trgovina jestvin Vekoslav PlesniČar-j a ulica Giulia štev. 29. Postrežba točna in solidna. 2M3 IDOODOOCIE □aocppoaoooo i MALI OGLASI flrflfflo eo tatoJ aobica v ulici Miramar št. 11, UUUd OP pritličje._2515 Meblirana soba : ^„TabST'Će* S cdda takoj. Ulica Commerciale 9, pritličje. 2577 Jaira najboljša štajerska in hrvaška, kakor tudi najfinejše surovo ma*lo za čaj prodaja po konkurenčnih cenah FRAN LUBlO, al. Donato Bramame štv. 4. 2529 Gostilna ,.AIIa Valle" u'ti m*™" se priporoča za obilen obisk. Vino novo, črno, istrsko belo. Vipavsko vino in viški opolo. — DomaČa t n h m i q _ T VniTPr llSIci blizu morja in v osamljenem kraju vdOl (biez praha in dima) iš^e bolehast kuhinja. — J. VOUK._ Meblovana soba llt III. nadstropje. Be odda brez hrane v ulici Commerciale štv. 2367 Na uradnik v pokoju, zračno sobo t dobio pečjo ali Štedilnikem-^ Ponudbe pod A. SOJAT, Strassgang pri Gradcu, Štajersko. 255if Iščemo ^r^Sjft0,^^^^: Dobrega pomočnika mehani- nita. Plača po dogozorn. — „Prva Češka" ulica Geppa 15, II. nadstr._ _2533 Novo pekarno o^&^Sf.j^?: v a k. Trst, sv. M. M. zgornja 33, hi^a Kreševič. — Najfinejša moka. - Sprejema pecivo. 2526 ima VodiSko Johanco in obilo 2536 Pl££ A" ima Vodi5ko Joh druzega gradiva. Ifaria za P°traTO dvokoles in bivalnih stroiev l%aija eprejme takoj tvrdka F. BATJEL Gorica Stolna ulica 2—4. 2518 „Kam greš?" 80 glav prešičev S m i I j a n i č, Opčine št. 163. Proda se razne velikosti ima na prodaj Peter 2537 hiJa s 7 proMori, hlevom, vodnjakom in 338 klaftrov zemlje. Naslov pove Anton Meula, Sv. Ivan - Vrdrla, Fine ignano štv. 1631._2538 Qn|l£ pe odds dvema gospodoma; na željo tudi OUUa hrana. Via Coroneo 9, II. nadstr., vr. ta 8 Istotam se dobi okusna domača hrana. 2541 Odda a a takoj lepa, solnčna sobica s hrano v ul Bisorta 5, vrata 8. 2 42 Meblirana soba ee odda takoj pri slovenski družini. — Vetta Scorcola št. 789. 1544 Prnriaifl t p vrata, okna, tramevi, umi\al-i I UUoJU valniki, kaaieceue stopujice. — Trst. ulica Piccardi 18. 2n55 9 samcev, 7 tednov starih pričnem prodaj 1.1 i s 1. novembrom. Fraa G e c, Ko^riva_št. 58. 2549 (2 sobi, sobico in kuhinjo) z vodo in plinom se odda tftkoj 25 >1 Mlade prešice, 1. novembrom. Fra a Stanovanja v vlici Colombo štv. 9. Prodajalna svinjine SJ™ G. PIANA, >ia šiv 13. Prodaja se sveže in vsakovrstno prekaieno meso kakor tudi vsakovrstne klobase. — Priporoča se za obilen obisk Kari Pušpan. 2549 je odpr a vdova Marija Bole v Ro-USmiCC }anu štv. 6S1. 2556 l/|,Alq in železna ograja za stopnice ee proda-¥ ld i d jp. . Paduii:a 5, Montagani._2534 U|qLa zajamčeno pristno, čajno maslo I. \rite, Wll/l\U Črni graški kruh, dnevni dohodi v mlekarni LAAS, ulica delle Posta 9. — Flijalka „Monte Maggiore" ulica Giulia 5. — Sprejemajo se naročila za „Plombir" (mrzla smetana) garniran in navaden. 2550 Zenitna ponudba! ^IT^l v no in posestvom, mirnega značaja, ki ni imel prilike seznaniti Be z dekletom, želi znanja z gospic~> nekoliko izobraženo, Če mogoče t doto, katera bi se porabila za ustanovitev Ša ene trgovine. Nedolžnim pridnim dekletom sreč£n družinski dom zagotovljen Hčerke posestnikov in trgovcev imajo prednost. Ponudbe s sliko, katera se vrne z navedbo starosti in naslov je poslati pod „BADOSLAVOV ŠTV. 23u poštuoležeče, glavna pošta. Trct. Odgovor sledi do 30. nov. Na anonimne ponudbe se ne oura ; tajnost zajtmčena in resnost te ponudbe, naj se smatra za Častno zadevo. 2552 Stanovanje 40. vrata štv. 2. in I rana se odda enemu ali dvema gospodoma. - Boschetto 2557 i v nnQi slovenska žganjarna in zaloga IM ZC ZUjJtH vsakovrstnih likerjev v Trsta, Campo 8. Giacomo štev. 17. Razpošilja liserje od 5 litrov napiej poitnine proBto, po konkurenčnih cenah. Slavnemu občinstvu se toplo priporočata, kakor tudi priporočata svojo trgovino jestvin na Opčinah. Brata SOSIČ. 2355 Ui&O z gostilniško koncesijo, s hlevom za konje llldd in vrtom pe proda ali da v najem v Sežani ob glavni cesti. Za pogoje je vprašati pri „Po-sojiinici" v Sežani. 2501 „V gostilno NDO, kjer se _ toči od danes naprej Drisko in vipavsko vino in bo na razpolago za praznike zajec ter znani ocvirki. — Priporoča se Ž i g o n, voditelj:__2529 flcmira je 0<*Prta v Bocolu na hribu (za no-UOIIlIba vimi_vojašnicami) pri Cinku. (2504 |/f|7P$ velike san ke pasme, pripeljan iz Švice, se ceno proda. — Tustin — Trnje, pošla St. Peter. 2517 s t rano se odda tafcoj pri mali družini. Ulica 2491 Meblirana soba Commerciale 9, prvo, vrata 33 Prnria QC% odpotovauja. mleiiarna. - Pla- r I uua 3t čilo na obroke. — Ulica Caserma š.v. 12. 2522 D/trta C O stanovanje (soba in kuhinja) za K UUUa 13. - Scald J?auta 345 pri Vidmarju. 2523 Prva primorska gcstilničarska zadruga v Trstu vabi svoje Člane na izredni občni zbor ki se bo vršil dne 14. novembra 1913 ob 4 popoldne v prostorih „Trgovsko-izobraževalnega društva*1 ulica Sv. Frančiška štev. 2. DNEVNI RED: 1. Nakup tovarne sodavice in pokalih. 2. Volitev odbora. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. ODBOR. ki nimajo zadosti mleka, da bi lahko redile lastne otroke, naj rabijo najboljšo moko,da pomnožijo in ojačijo la>tno mleko SKIIiOII Zaloga v lekarni „OALENO", Trat, Via S, Cilino. Cena posamezni škatlji K 2-50. Franjo Stegu Trst, ul. Caserma 19 priporoča cenj, občinstvu svoj Buff2t z vsakovrstn'm preVa-jenim mesom. Salame, vsakovrstni sir ln sardine. Vino in pivo prve vrste. Prodajalna modnih predmetov za gospe in gospode Alla Citta di Parici", (Romano Lazzarich) tik lekarne Rovis Corso 47 tik lekarne Rovis. Novi dohodi ovratnic, srajc, nogovic, blur, torbic za gospe itd. itd Vv l 3E O V --■ ^^ w ^mt 1 "-- ski, zajamčeno zdrav po K 19— za IOO M^ z vrečo vred ponuja dobro znana tvrdka Herman flnnM ■ Trst, ulica dei Bachi iln 8. vogal ulice Aequedotto. Telefon štev. 24-G3. Stran XVI. EDINOST" St. 303. TRST, VIA C&SSA 01 RISFARMIO 5 (LASTNO POSLOPJE). KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, priicritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI Da \re.,not» *■ i 11 CitiO M Mi šiiica Giosne Carducci (bx Torrent8) št. 40 „ Min Velika zaloga ofeu^ai za uiošKe, ženske in otroke cevljarnica MikoIIč TRST ul. G. Caprin 16, vog. u!. della Gusrdfa 22. Prevzema naroČila po meri in popravlja LASTNA DELAVNICA. Tehnična poslovnica & K RAS C, Trst, (prej Schnabl fir Ca Succ.) tiebavat&s 7&n£y&3 R&|!zvre!r£*$5e uatrcjbe. Leko&obiis P3 ba^zls Hl Pr*raB:aj© dele iadMtrijalfcih tovim kakor : fcSiisi Zft ■ »trefi ž* prnijvaiejsis tftvartB Ivda, stroji l* kanmlMM, ftroji is tovarne u esrasst. Btroji is. aa mnenja m Mlzartk« sbri, centralno kuijatev, atroji sistem Pedrettij kakor tudi vzdifrala as blago. Stroji *a kovaJko fa droga obra. Msderps klimaste*!«. Seealke ix» cevi vsaka vrsti. Skladišč« vmkovrstrsih tebsi&ub potrebiSia, VaakovntB« caiU ia stroji ca poljedelstvo in prež« vis o. Olj«, sassahi, pip« itd. gAadaro" najbolji ia najcenejši pokrov hii. — — — Frer%3?i%S te ediift a>»ralktv mlm^. — — — DKrRaimondo Bisiach opozarja svoje cenjeno odji-maistvo, da se je vrnil i svojo urarno r:a svoie prej šnje iriesto, Campo S. Gia ccmo £>, v hiši „Delavskega konsumnega društva*. — ZA BIRMO je na razpolaga bo gata izber ur, verižic in p i veskov po konkurenčnih cenah. F. Predel Trat via Sluaepp* Gaprla 10 (pH Sv. Jakoba) priporoča cenjenemu občinstvu 3Vojo znano miro^lilnico. prodaja se vsakovrstne mirodije in drup-o. Šipe. barve, kisline in profomertje. Sveče. Petrol?) in mineralna voda. Cene zr-eme 1'RILIK 4!! ^zgotovljene obiske za odrasle in za dečke, jesenske in zimske suknje (paletsls), ranglan; velika izbera manuf^kturnega blaga, tudi na obroke. konkurenčne ce^e. — Jr*t, ulica 3arriera veechia štev. 29, prv© nadstropje. Od 2 pop. do 7 zvečer m Tovarna kov&egov ia potnlb torb Loronzo Lasorte PIAZZA OSPITALE &TF.V. 6. Sprejemajo ao naročila ln popravila t* •trok-: -- Oens abaotatno konkur*Don* IxvrauJeJo ao odpoailj&tv« na doielo. lili sna Ivan Krže Trdt - PBazza S* C3;oyannS Sit 1 kohlajckih ia kletarn);!*: c* od 19<4 |n pletefck brent, fisbro? iu ksd, aodČeko?, lo; st. refiss, ili U -kovnUih koSeT, jerbi»»T !■ ns^iel Xmt ubg§*i ' f to rtroko U trf-A prsdcattor.— i^vr^OII ^očtiiijsko poaodo vtake rrst« &ch1i od pOMSMBf olja esnail*. kos i terja tii einia, cadali« fpsas. kistke iid. — Za gontilclčarj« pip«, kiofij«, ta stekleno posodo ea Tino. Gostilna Max T.st, via Fotroaio 4 (p^t nov. trgfn). To.;! se Utrako in domaie fino in bslo vLo, krasu) teran vipavsko vino in Dreh^rjevo t o i, • »a *adl vsakovrstni liker i in žganje ter kuhinja vedno pripravljena s gerkimi lt. mraiimi jedili. Sk'adišče in oblastveno dovoljena delavnica za izdelovanje majoličnih peči in štedilnikov u'ica Molino piccolo št 13, (vogal ulica Caserma) Velika izbera majoliČn;h peči v modernih barvah, oblikah in risbah in iz trpežnega materijala. Lastna izdelovalnica štedilnikov vsakovrstnih oblik in velikosti. Bog&ta zaloga majolicnih plošč za kuhinje, kopeli, stranišča itd. Zaloga keramičnih in cementnih plošč za pode. Sprejemajo se poprave in napeljave. X Že sestavljene peči se pošiljajo na deželo. Vsa dela izvršujejo vešči delavci. Z^botf:%nivo2 ambn?atoriJ Univ. zđr&n Dr. Makso Barrv Ermanno Schu!tz«*» 1. tahn Trst, uiicu Ctisermz it«v. 17, It na« Posebni zavod za uesetne zobe brez i«, eloiče, Plombiranje z zlatom, pUtico* * jporcelaccmt Vsa dela "brez bolečin • ~ «asje ftrivo rastočih zob. Zmer»« c Sprejema od 9 do i ia od 3 do 6 r Zaloga ii Mm n% obrok« ^^ Trsi, ulka Hadonnlna 5. Popolne «obe, celo fine, Bebast, pesttae dobi o bdelan*. £rrmu, mil« te umH-me ter posesitcso pokiitve, tooi f« Imo; Brata! rtrojl, etanaka ara, »tik« o^tadala, man uf. - Zi 1 V Sfi • • I® • • __ _ • ® — • ^^ __ regfstrovana zadruga z omejenim poroštvom {Tržaška posojilmea 10 hranilnica § Poštno hranHni&nl račun 16 G04, Posojila daje £ na vknjižbo, r". na menice, 5 na zastave in f na amortizacijo za daljšo dobo po dogovora. i Eskc rep tuje trgovske menice. Hranilne vfoga sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po Bfir 4i|4°|o -i&a Večje stalne vloas in vloge na t&kočl račun po dogovoru. Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. , Oddaja domače nabiralnike (hranilne pušice). Telefon štev. 952, Ima varnostno celico (safe depoits) za Anunbo Tredno-tri.r ■ listin, dokumentov ia raznih drugih vrednosti, popolnoma flj varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načiuu, ] ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. Stanje vlog nad iO miljonovi URADNE URE : od 9 do li douoldne in od 3 do 9 popoldne 1 Izplačuje se vsak delavnik ob urednih urah. Ofctoman pepir za svaleiee. Ottoman papir in sfcroeniea za svaleiee se hvalita sama in ne potrebujeta reklame. i- j . - -- 1! t3 ! i I CENTRALA * PfJASS -- Ustanovljena 1. 1868. 20 2iOdru;nic. 17 ekspozitur. Delniška glavnica: K 8