List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 29. številka. Joliet, Illinois, 1. julija leta 1904. Letnili X I II 300,000 MOŽ STOJI Sl SEDAJ NASPROTI. Test o najhiijši bitki utegne brzojav donesti vsak hip. Ne boj, mesarsko klanje se začne. Tokio, 23. jun. — Maršal markiz Oyama, bivši načelnik generalnega štaba, je imenovan vrhovnim poveljnikom ^vseh na bojišču stoječih japonskih čet. Petrograd, 24. jun. — Splošno misel, da se bliža velika bitka na polotoku Liaotung, je pokrepčana po nagovoru generala Kuropatki-na spričo čet generala Stakelber-ga. Besede gekerala Kuropatkina, češ, da bo čete kmalu zopet videl in da bodo te morale točno obračuniti z Japonci, se takisto tolmačijo, da bo general vkratkem napadel sovražnika. Kozaki so tiči. Liaojang, 24. jun. — Kapitan Lang in 26 kozakov kot radovoljnih oglednikov so zopet dospeli k svojemu poveljnišivu, ko so prestali trdo bitko z japonsko sprednjo stražo. Stotnik Lang in njegov mal oddelek so odjezdili, da ogledajo silo in kretanje sovražnikovo. Jahali so okoli japonskih čet in nabrali važnih podatkov o japonski legi. Ko so dospeli za hrbet japonske glavne armade, bili so zapaženi in obkoljeni od dveh škadron,presekali so si pot s sabljami in sulicami, pri čemer so izgubili 5 mož. Zdirjali so na gorovje, kamor jim japonsko konjištvo ni moglo slediti in posrečilo se jim je, pridružiti se zopet svoji zastavi z dragocenimi obvestili. Sovražnika sta si nasproti. Liao Yang, 25. jun.—Armadama generalov Oku in Kuroki, obstoječima iz najmanj 12 divizij, stoji nasproti velika sila pod generalom Kuropatkinom. Napetost je tu dosegla najvišjo stopnjo vsled bližine najvažnejše bitke v tej vojni, katere se udeleži trikrat toliko čet, kot pri Kiulienčengu, Kinčavu in Vafangavu. Bližina deževne dobe napravlja bitko neizogibno. Japonci mesarijo. Liao Yang, 25. jun.— Neki ruski poročevalec, ki je bil pri kozaški diviziji generala Miščenko, ki je imela naročilo, otežkočiti zvezo armad generalov Kuroki in Oku, piše: “V bitki dne 23. junija niso kozaki nikakor bili vstanu, sedem ranjencev vzeti s seboj. Gledati so morali, kako so njih tovariše Japonci okrnjali, klali in mesarili.” Laž ima kratke noge. Tokio, 26. jun. — Admiral Togo poroča, da je dne 28. junija več ruskih ladij in torpedovk plulo iz portarturske luke: japonskobrodov-je jih je iznenada napadlo, vsled česar so Rusi izgubili eno bojno ladijo, podobno “Peresvjetu” in več druzih ladij ni moglo nazaj v luko. Čifu 28. jun. — Kitajci, ki so Port Artur zapustili dne 24. junija, trdijo, da so 23. junija plule samo štiri bojne ladije, pet križark in torpedovke iz luke. Izmed teh so se vrnile tri znatno poškodovane, a manjkala ni nijedna, in zato se ni mogla tudi nijedna potopiti—trdijo Kitajci. Razbojniki. Mukden, 26. jun. — Sinoči je poskušalo 100 japonskih razbojnikov, izborno oboroženih in opremljenih ter stoječih pod vodstom japonskih častnikov, z dinamitom raastreliti most čez Koulau reko, 12« milj severovzhodno od Mukde-na. Napad so ruske straže odbile. Kot pravijo okoličani, poskušalo se je že večkrat razdejati ta most. Razbojniki so se baje izvrstno borili in prav različno od slabo organizi-ranih drhalij 1. 1900. 3000,000 mož. Petrograd, 27. jun. — Brzojavka generallajtnanta Saharova, ki je nocoj dospelaj potrjuje misel, da se je približala velika odločilna bitka vojne med glavno armado generala Kuropatkina in armadama generalov Kuroki in Oku. Te tri armade štejejo skupno nad 300,000 mož in njih predstraže so danes na celi črti v dotiki. Japonci izgubiti torpedovko. Čifu, 27. jun. — Pri bombardiranju Port Artura dne 23. junija je bila, kot pripovedujejo v džunki (čolnu) dospeli Kitajci, ena japonska torpedovka [pogreznila v pečil-skem zalivu. Dve drugi japonski torpedovki sta baje izelo poškodovani. Kuropatkin poroča. Petrograd, 28. jun. — Car je prejel sledeče poročilo generala Kuropatkina: “Liaojang, 27. jun. — Japonci so napadli 26. junija naše čete, ki so zasedale Motien-, Fenšui in Ta prelaze. Naši pešci in konji-ki so se umaknili, ker so uvideli, da so trije proti njim pomikajoči se japonski oddelki premočni, da bi se jim moglo uspešno ustavljati. Napada ob Ta-prelazu se je med drugimi četami vdeležila tudi japonska garda. Japonci so se valili proti naši sredi in so krepko naskakali od dveh stranij. Sovražnik je zasedel v jutro 27. junija Tenšui in Motien prelaza.” Japonska ogleduha. Narva, Rusko, 28. jun. — Dva Japonca, ki sta v bolgarski narodni noši kot muzikanta hodila križem po deželi, sta bila tukaj aretovana. V orglah skrito je bilo mersko orodje in zemljevid brežine Baltiškega morja. Aretiranca sta priznala, da sta ogleduha. Eded izmej njiju je baje polkovnik japonskega generalnega štaba. Obadva sta bila poslana v Petrograd. Japonci pred Port Arturjem. Tokio, 29. jun. — Neuradno se poroča, da so Japonci v nedeljo zvečer zasedli čikvanšan, Čitanšan in Sočošan utrdbe, jugovzhodno od Port Arturja. Boj se je pričel s topništvom in je trajal celi dan. Sočošan utrdba je naprej “padla”. Posadka se je umaknila v zapadui smeri in zapustila 40 mrtvih in ranjenih mož. Japonci so izgubili tri častnike in 100 mrtvih mož, a ranjenih je bilo vsepolno. Krščanski Rusi. Petrograd, 20. jun. — General Kuropatkin je razglasil povelje, da naj se ravna z japonskimi jetniki in ranjenci kar naj prijazneje in člove-koljubneje, vkljub dejstvu, da vrše Japonci grozovitosti. “Novoje Vremja” pravi: “Japonci očividno ne morejo krotiti svojih naravnih nagonov, čim bolj se razvija vojna, tem bolj kažejo svoje divjaštvo. Bog daj, da bi japonsko barbarstvo ne uplivalo na naše vojake, da bi se maščevali, temveč da bi ohranili dobri glas, ki je vedno odlikoval ruske vojnike.” VIndivostoško brodovje. Petrograd, 29. jun. — Poročilo iz Tokia, da je vladivostoško bro-dovje zopet odplulo na lov, se potrjuje. Brzojavke pravijo, da je zadnjo soboto odjadralo na morje in da bo bržkone kmalu o njem slišati v “koreanski cesti”. Pred bitko. Haičeng, 29. jun. — Japonci se pomikajo od Siujena in Fengvang-čenga naprej proti severu. Tudi general Oku se premika od Senučena severno; ovira ga ruski general Sam-sanov, četudi ne resno. Sinoči se je tu govorilo, da dojde do resnejše bitke pri mestu Simončeng, 15 milj južno od tukaj. Baltiško brodovje. Petrograd, 29. jun. — Car si je ogledal ladije na daljni vzhod name- V COLORAD! ŠE ZMER GOSPODARI SABLJA. General Bell imenuje prognane unijske rudarje živino. Vzajemnost ameriških delavcev. Colorado Springs, Colo., 29. jun. Zopet je semkaj dospel vlak pro gnancev, ki so stanovali v Victorju. Tukajšnji policijski načelnik Reynolds je izjavil kapitanu Moore, ki je poveljeval, da ne bo dovolil pro-gnancem izstopiti. Vojaške oblasti hočejo sedaj poskusiti, spraviti jetnike v Palmer Lake ali pa Denver. Denver, Colo., 29. jun. — Število prognancev, ki bivajo tukaj, se je pomnožilo z 39 prognanci, dospelimi iz Cripple Creeka. Tukajšnja naselbina prognancev, ki šteje nad 200 mož, je organizirala krajevno unijo, spadajočo k “Western Federation of Miners”. Iz Cripple Creek-dis-trikta je bilo doslej prognanih 183 rudarjev in na stotine jih je zbežalo, da so se ognili aretaciji. Kakor pravijo, nahaja se 60 unijskih članov v zaporu, zoper katere se vlože kriminalne ali kazenske tožbe. Preiskava se pričenja. Cripple Creek, Colo., 28. jun. — Charles II. Moyer, predsednik od “Western Federation of Miners”, k' je obdolžen, da se je udeležil di-namitne eksplozije v Vindicatur-rudniku dne 26. nov. 1. L, bi se imel včeraj zaslišati, a se bo šele v četrtek. Mrtvaški oglednik Hall je sestavil porotno sodišče, ki ima določiti vzrok smrti dveh oseb, ki sta bili usmrčeni ob nemirih v Victorju dne 6. junija. Poročevalci so se od obravnav izključili. (!) General Bell. Cripple Creek, Colo., 28. jun. — General Bell, ki začasno vlada v Teller countyju, objavlja sledeče zasramovanje unijcev: “Omeni se razširja 10,000 lažij. Jaz sem pod poveljem guvernerja coloradskega, ki želi ohraniti pokoj in mir ter me je obvestil, paziti na to, da “Federation” niti posredno niti 'neposredno dalje ne mori. Ta ukaz bom izvedel. Kar s3 tiče izreka obsednega stanja čez Denver, je to stvar guvernerjeva, če smatra tako naredbo za potrebna, potem sem njegov generaladjutant,ki poveljuje vojaško silo v Coloradu in bo na to gledal, da se stotine slabih ljudij preženejo. Če se vojno stanje nazadnje odstrani in bi državljani smatrali dobrim, da se živina, ki sem jo prognal, nazaj pokliče, potem je to njihova stvar. Noben človek, ki želi delati, se nima česa bati, a tisti, ki delajo samo z gobcem, morajo čez granico, seveda samo potem, če mi da v to ukaz gvverner Peabody.” Gre v boj za rudarje. Denver, 26. jun. — “American Federation of Labor” gre v boj za “Western Federation of Miners” ter jo bo podpirala gmotno in moralno. Predlagana udeležba delavskih organizacij se ne bo vršila, “American Federation of Labor” je pa uradno stopila na bojišče. To se je danes razglasilo s pozovnico, podpisano od predsednika Samuela Gompers in izvršilnega odbora imenovane federacije. Pozov se glasi na vse delavce po Ameriki za denarne prispevke, “da se vzdrže postavne pravice rudarjev vColoradu. ” njenega brodovja. Več velikih knezov, med njimi nadadmiral A-leksij in nadpoveljnik Vladimir, ter pomorski minister Avellan so pozdravili vladarja. Car je izrazil svoje naj višje zadovoljstvo s stanjem brodovja in prijazno govoril z delavci, ki so ga navdušeno pozdravljali. Mrs. Gnidi umrl. Manila, 27. jun. — Mgr. Guidi, apostolski delegat na Filipinih, je včeraj umrl za srčno kapjo. Pogrebna svečanost se Uo vršila tu prihodnji petek in truplo bo pokopano dva meseca pozneje v Rimu. Mgr. Guidi je bil poslan na Filipine pred dvema letoma kot zastopnik Vatikana pri filipinski komisiji za prodajo meniških zemljišč ameriški vladi. Kot znano, znašala je kupna cena $7,250,000. Zopet v Ameriki. New York, 26. jun—John Alexander Dowie, ki se sam imenuje “Prorok Elija III.”, je s svojega potovanja po svetu dospel spet semkaj. V njegovem spremstvu je bila poleg njegovih potnih tovarišev tudi neka mlada gospa, ki se zove Ruth Hofer in je baje zelo bogata baronica iz Švice. To je nevesta njegovega sina, doktorja A. J. Gladstone Dowie. “Proroka” je ob dohodu sprejelo mnogo nje-go’oh pristašev. Novinarjem, ob-legajou'm ga, ni hotel ničesar povedati. C ____________________ i 50,000 štrajkarjev. New York, 27. jun. — Vodje štrajka krojaških delavcev (Garment Workers) izjavljajo, da znaša število štrajrkarjev skoro 40,000 in da se vkratkem pridruži 10,000 delavk, večinoma Italijank. To je naj večji štrajk krojačev v zadnjih šestih letih. Štrajk je naperjen zoper načelo “odprte delavnice” (Open Shop). Edvard la Viljem. Kiel, 29. jun. — Angleški kralj je danes vzel slovo od nemškega cesar- Vladarja sta se prav prijateljski poslovila. Ko je Edvard VII. veslal proti jahti “Victoria and Albert”, grmel je kraljevski pozdrav iz topov vseh nemških bojnih ladij. Pravijo, da je imel obisk političen pomen, kar pa mora šele dokazati bližnja bodočnost. Malopridnost. St. Louis, Mo., 28. jun.—Ponoči je bila plinova shramba za zrako-plovnico Brazilijanca Santos Du-monta od zlobnih rok z nožem tako prerezana, da bo poprava trajala najmanj dva tedna in bo nemožno, da bi se zrakoplovec Santos Dumont mogel udeležiti tekmovalne vožnje po zraku dne 4. julija. Toruado — 4 mrtvi. . Ilolmesville, Nebr., 28. jun. — Tornado v tukajšnji bližini je usmrtil četvero oseb, smrtnonevarno ranil peto in pet druzih zelo oškodoval. Tornado je sledil soparnemu popoldnevu in prilomastil v obliki lijaste-ga oblak«. Razdejal je več poslopij. Besnel je zlasti po okolici, uničeval žetve in podiral farme. Ljudje so se zatekali v kleti. V bližnjem mestecu Beatrice je razbil na tisoče šip, odnašal strehe in potem treskal s točo. Bremen in Hamburg. Berolin, 29. jun. — Izseljevanje preko nemških pristanišč, posebno čez Bremen in Hamburg, v tem letu neprestano pojema. Kot vzroki te prikazni se navajajo poslabšanje ameriškega delavskega tržišča, naprava črte Reka-New York, kot i zmanjšatev izseljevanja iz Rusije vsled vojne. Za dlje časa šene pi i -čakuje zboljšanja tozadevno. Četrti dan julija. Ena voznina za vožnjo naokrog, več 25c, dne 2., 3. in i. julija, v okolišu dvesto milj od pričetne postaje na Nickel Plate železnici. Povratek do dne 5. julija. Kolodvor v Chicagi: La Salle in Van Buren cesti. Mestni uradi za ti-kete, 111 Adams St. in Auditorium Annex. Telefona Central 2057 in Harrison 2208. RESNIČNI JUNAKI V SVOJEM DELOKROGU. Ognjegasci vrše dolžnost do smrti ob požaru v New Yorku. Dim, plin i plameni kar dušili. New York, 29. jun. — Triinštirh deset ognjegascev, od katerih štirje bržkone umro, je bilo od dima in plina omamljenih ob požaru, ki je danes nastal v pristranski kleti dvojnega petnadstropnega poslopja iz opeke pod h. št. 483—485 na Broadway. Pol stotine uslužbencev je bile iz poslopja pregnanih in po ognju, dimu in vodi povzročeno škodo cenijo na $200,000 do $300,-000. Ogenj je bil na mestu, kamor je bilo težko priti in gorelo je čez dve uri, predno se je mogel omejiti. Dim od gorečega materijala je bil tako gost in tako zadušljiv, da so ognjegasci mogli delati samo malo minut drug za drugim in mnogi izmed njih, ki so se izkazavali naj-hrabrejše, so izgubili zavest in se zgrudili, kjer so stali. Nekateri izmed padlih so ležali minute in minute neopaženi na tleh, in eden je ležal skoro celo uro, predno so ga našli in odnesli na sveži zrak, kjer so ga izročili velikemu številu rešilnega moštva, ki je bilo poklicano na lice mesta. Plinove cevi v poslopju so se prelomile in na tisoče kubičnih čevljev svetilnega plina je izvenredno povečalo težkočo gasitve in nevarnost. Kapitan E. Levi in še trije ognjegasci bodo bržkone umrli za ranami, dočim je drugih 7 mož požarne brambe v nevarnem stanju in 32 ognjegascev manj nevarno ranjenih. Strmoglavila v rov. Springfield, 111., 28. jun. — Kon-traktorja Benjamin Rhodes in Wilson Reed, ki sta hotela napraviti nov preduli ali rov za Kirksville Coal kompanijo, dvanajst milj od Shellbyville, sta bila danes usmrčena takisto, da se je utrgal kavelj, ob katerem je visel koš, v kojem sta bila spuščena navzdol, in sta nesrečneža strmoglavila 90 čevljev globoko v predor. Rhodes zapušča ženo in troje otrok, Reed je bil ne-oženjen. Kri je tekla. Coalfax, Ind., 28. jun. — Med italijanskimi delavci, ki so se nastanili v nekem tovornem vozu, in tukajšnjimi potepuhi je nastal boj. Maurice Lane in Bert Hickeson sta bila z nožem zabodena in Joseph Osleinu je kamen presekal lobanjo. Policaji, ki so bili oboroženi s puškami, in zdravniki, ki so skrbeli za ranjence, so ostali pri Italijanih, ko so te prijatelji ranjencev hoteli naskočiti. Več strelov se je sprožilo, a ranjen ni bil nihče. Izobražen razbojnik. Tanger, Afrika, 26. jun. — John Perdicaris, ki je bil izpuščen od razbojnika Raisuli po prejeti visoki odkupnini, je danes govoril z novinarji. Nad vse je hvalil razbojnika, ki je po njegovem zelo izobražen, kajti ne le da je ravnal ž njim kot jetnikom najlepše, marveč govoril je tudi o finančnem in splošnem položaju Afrike in posebej Maroka tako učeno, da se je bilo čuditi. Razsodek. New York, 29. jun. — “Jury”, ki je preiskavala “Slocum” katastrofo, je razsodila sledeče: Veli- kanska izguba človeških življenj na “General “Slocum”-u je bila po-poslediea slabega gospodarstva Knickerbocker Steamboot-kompani-je. Kapittan Van Schaick je kazensko odgovoren. Takisto tudi še več druzih poveljnikov in nadzornikov, ki morajo pred porotno sodišče. — Tudi se je določilo, da je bilo najdenih 950 trupel. Zahvala. Vrlemu cerkvenemu zboru, slav* nim slovenskim društvom ter sploh, vsem jolietskim rojakom, ki so se potrudili povzdigniti slavnost moje nove maše: prisrčna hvala! Bog povrni! Rev. Anton Soj ar. Toča. Kansas City, Mo., 25. jun.— It-venredno hud vihar s točo je dane« divjal čez Russel county v Kansae in popolnoma razdejal pšenišča. v razdalji 30 milj dolgosti in 18 milj širokosti. Ta teritorij ima najboljša pšenišča v državi Kansas. Škoda je velikanska, vendar ni obžalovati človeških žrtev. Oproščeni morilci. Budimpešta, 29. jun. — Morilci poslanca Eremitsa v Szegedinu s« bili vkljub svojemu priznanju krivde oproščeni med velikanskim navdušenjem občinstva. Mladen in Sibrul sta izpovedala, da sta izvršil«, umor, ker je Eremits njiju očeta ob prenosbi nekega posestva osleparil za 240,000 kron. Koncem januarji, sta počakala poslanca pred okrajnim sodiščem in ga ustrelila. Obravnava je dokazala, da je Eremits kar izsesaval ljudi v Veliki Kekindt ter spravil sto in sto na beraške palico. Devojka umorjena. St. Paul, Minn., 29. jun. — V reki so danes našli truplo gdč. Ruth Teachort, 4022—3. ave., South Minneapolis. Brezdvomno je bila umorjena, kajti na njenem vratu so našli slede zadavljenja in bržkone je bila v reko vržena že mrtva. Pokojnica je bila stara 18 let in čudovito lepa. Od sobote je bila pogrešana. Nesreča v rovu. Marquette, Mich., 26. jun. — Vsled prerane eksplozije v Hemlock- rudniku, Iron county, je bil John Hantala usmrčen, Andrew Laheti smrtno in Henry Thompson nevarno ranjen. Glava Hantalov* je bila od života odtrgana. Sočutna izjava. New York, 27. jun. — Izvršilni odbor od “International Association of Bridge cfc Structural Iron Workers” izjavlja, da niso bili štrajkarji, ki so izvršili dinamitni umor v Independence, Colo. Jolietska jeklarna. “Rod mills” v tukajšnji jeklarni so v soboto zaprli, katera, dejstvo je povzročilo govorico, da se zapre cela jeklarna in to celo'de konca tega leta. To se pa skoro ne zgodi, kot piše “The Joliet Daily Republican”, nego “rod mills”-oddelek ostane zaprt za kaka dva tedna radi poprav, in takisto se utegne zapreti še nekaj oddelkov za teden dnij. Sicer pa ne trdimo ničesar, ker se nič gotovega ne ve. Na znanje lastnikom psov v Jolietu, 111. Mestni davek za pse je plačati d® dne I. julija. Lastniki psov na§ nemudoma pridejo na policijsko postajo, da si prihranijo neprilike. Licenca za pse je $2 na leto, mlade ali stare, in se mora plačati. Tisti, ki ne plačajo lioence, bodo aretovani po redarju (policaju), čigar dolžnost je, najti tiste,ki davka ne poravnajo. Theodore Binzen, policijski načelnik. Za potnike v Colorado. Santa Fe železnica bo prodajala ti-kete za potovanje naokrog v Pueblo, Colorado Springs in Denver za $39.15 vsak dan od dne 1. junija do 30. septembra 1904. Ustaviti se na postajah v Coloradu bo dovoljeno kot doslej. II. C. Knowlton, agont. 29t2- M SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, LIL, 29. jun. — Zadnjo nedeljo sta se vršili v naši cerkvi sv. Jožefa tako sijajni slovesnosti, da ostane dan 26. jun. mnogoterim rojakom v trajnem spominu. Že k osmi sv. maši je vabilo tako milo-glasno kleukanje, da so drugorodei kar obstajali in poslušali. Naše fare verniki so pa mnogobrojno in s pražnjimi občutki hiteli v hram božji, da se udeleže pobožnosti in ganljivega prizora, ko toliko in toliko naše nadepolne mladeži pristopi prvič k mizi Gospodovi. 20 čvrstih dečkov in 25 beloopravlje-nih deklic, t. j. 45 pridnih učencev in učenk slovenske farne šole je prejelo prvo sv. obhajilo iz rok svojega ljubljenega duhovnega očeta, č. g. župnika F. S. Šušteršiča. Bil je to za obhajance dan, ki jim gotovo ostane v najlepšem in neizbrisnem spominu vse žive dni. — K deseti sv. maši je pa zvonko pritrkavanje iz stolpa slovenske cerkve privabilo še več našega naroda. Prikorakala so v paradi tudi nekatera zavedna društva, da izkažejo čast in ljubav svojemu rojaku, č. g. npvomašniku Antonu Sojar, ki je v nedeljo daroval prvo svojo sv. mašo. Cerkev je bila, kot pravi Hrvat, “dubkom puna”. In vsem navzočnikom se je bralo ponosno veselje z lica. Sv. maša je bila peta in po pristojnih obredih najslovesneje darovana. Poleg domačega župnika, č. g. F. S. Šušteršiča, je pri sv. daritvi pomagalo še več duhovnih gospodov, med njimi dekan od cerkve sv. Patrika, č. g. Dunn. Slavnostno pridigo je pa imel č. g. Luka Klopčič iz Caiumeta, Mich., kije bil tudi nedavno tamkaj novoinaš-nik in se sedaj ni strašil dolge poti, da počasti svojega prijatelja ob najlepšem trenotku njegovega življenja. Pridige vsebina je bila primerna svečanosbni priliki, a č. gospod iz Caiumeta je propovedal in govoril s tako vnetostjo in pre-pričevalnostjo, da je napravil v tem oziru celo na razvajene Joliet čane najboljši vtisek. Našega no-vomašnika pete sv. maše pa rojaki niso mogli kar prehvaliti. Naš č. g. župnik si ni mogel želeti boljšega pomočnika in farani sv. Jožefa ne boljšega kaplana. Popc-ludne so pa bile slovenske pete litanije, pri katerih je vneto in veselo odpevala cela cerkev. — Po poroki predzadnjo sredo popoludne se je g. Jos. Dunda, poslovodja “Am. Slovenca”, s svojo gospo soprogo podal za nekaj dnij na medeno potovanje, in to v Cleveland, Buffalo in New York. — Joliet ima 41,521 prebivalcev, 647 več nego pred letom dnij, po štetvenem poročilu klerka javnih šol, g. Skeela. Potemtakem je Joliet po velikosti sedaj tretje mesto v državi. Prebivalstvo sicer ne narašča hitro ali skokoma, a stalno, kar je najbolje. Število ljudi v ožjem mestu (within the city limits) znaša 80,538, narastek za 507. Število Ij udi j na zapadni strani reke znaša 13,012, in število na vzhodni strani 28,509. V Jolietu je več moških nego žensk, namreč 22,192 prvih in 19,329 drugih. Število učencev in učenk v našem mestu znaša 7,963, izmed katerih pohaja javne šole 5,908. — G. Martin Žagar je dobil do voljenje (licenco), da prevzame pod svoje ime salun na Elwood cesti. — Santa Fe železnica namerava napraviti novo zvezo med svojimi črtami in Alton-železnico in sicer čez V an Buren cesto v našem mestu. — G. Raub, bivši alderman, se je v torek oženil z neko vdovo v Chi-cngi. Stanoval bo na “hribu”. — Od prihodnje nedelje naprej bo vsako nedeljo in vsak praznik v naši cerkvi ob 9. uri 15 minut dopoludne, med osmo in deseto, tiha sv. maša za šolsko deco in sploh našo mladež. — Na A. C., L. S. & E. železnic; pri Brisbane, šest milj vzhodno od tukaj, se je v petek zvečer tovorni vlak s 40—50 vagoni razdvojil, in par nrnut pozneje, ko sta odtrgana dela spet trčila skupaj, so baje vsi farmarji na milje daleč po okolici planili kvišku ter se pripravljali za sodnji dan—tak gromski tresk je povzročil ob trčenju na košce razdrobljeni vlak. — Rojak Matija Cesar, se je v soboto ponesrečil. Pri delu je prišel v dotiko z električnimi žicami tako usodepolno, da je bil po vsem telesu paraliziran ali zadet od mr-tvouda. Prepeljan je bil v Silver Cross-bolnišnico. — Mike in Stašo Saloski, sinka Poljaka Mihaela Saloski, sta šla v soboto ribarit v čolniču proti Le-montu. Tam sta zaveslala čez globoki kanal, blizu kamenoloma št. 6. Ko sta bila baš na sredi vode, nagnil se je 12 letni Stašo čez čolnov rob in dregnil z ribolovko v vodo, da vidi, kako globoka je. Ker je bila ribolovka bržkone prekratka da doseže dno, naguil se je fantič še bolj čez rob, izgrbil ravnotežje in štrbonknil v vodo. Utonil je spričo prepadenega brata, ki je gonil čoln okrog in iskal utopljenca, da bi ga rešil — a ni ga bilo več na površje. Nazadnje je Mike tekel klicat pomoči. A vse iskanje v soboto, nedeljo in pondeljek je bilo zaman do večera zadnjega dne, ko so našli truplo. — Predslavlje 4. julija je že nad teden dnij na dnevnem redu. Seveda skrbi mladina za to, da ne pozabijo odrastli na bkžajoči se največji narodni praznik Združ. držav. Rakete že švigajo vsak večer po cestah in pokanje bo kmalu nadkrililo grmenje topov na daljnem vzhodu. Upajmo, da letošnji dan neodvisnosti ne ugrabi toliko človeških žrtev kot običajno. — Inkorporiral ali utelovil je državni tajnik v soboto Engine & Foundry kompanijo v Jolietu, z glavnico $50,000. Družba bo izdelovala hlapone in stroje. — Eden največjih dimnikov v Združ. državah se izdeluje sedaj v James G. Heggiejevi tovarni v East Jolietu. Ta kot babilonski stolp ogromni dimnik, ki ga bo rabila United States Smelting Co. v Bingham Junction, Utah, bo tehtal 240,-000 funtov. Vispk bo 250 čevljev in imel premer od 16 čevljev in 6 inčev. # — Mestna uprava je začela šte-diti. Zadnji petek je g. župan sporočil načelnikom raznih departmen-tov,naj “pristrižejo” stroške. Vsled tega je n. pr. cestno oskrbništvoali “street department” odslovil kacih dvanajst uposlencev. Skupno je mestna uprava iz službe dejala kacih 25 mož. — Piknika groceristov in mesarjev v Electric parku v Plainfieldu se je udeležilo do 3,000 oseb iz našega mesta. — V nemški kat. cerkvi sv. Janeza je bilo predzadnjo nedeljo 94 otrok pri prvem sv. obhajilu. — Mike Petrovič je bil hudo poškodovan, ko je v četrtek 23. junija poskušal skočiti s kare na Lockport črti, med Jolietom in Lockportom. Prepeljali so ga v bolnišnico sv. Jožefa. Skočil je baje z voza v nasprotni smeri vožnje. — “Butoglavci ali mlade žabice se vlačijo na sesalko ali izpumpa-vajo po glavnih ceveh mestnega vodovoda, ki oskrbuje domovanja e pitno vodo takisto kot trgovnine posredi mesta.” Tako je zadnji teden pričel tukajšnji ‘Republican’ članek, v katerem ostro napada upravo jjlietskega vodovoda. — Trije Jolietčani, imenoma John Bloom, Harry Jacobs in Harry Brooker, so predzadnji četrtek zapustili naše mesto, in odtedaj svojcem kar izginili. V pondeljek dopo-ludne so pa našli dve trupli v reki blizu Morrisa. Eno je bilo spoznano kot Jacobsovo in drugo kot Brookerjevo. Prvo je bilo najdeno pri Sugar Ialandu južno od Morri ca. Šerif je bil obveščen- in šel ;e z mrtvaškim oglednikom na otok. Ko sta preiskavala prvo truplo, najdeno ie bilo drugo, očividno Brooker jevo, v reki blizu velikega mostu v Morrisu. Jacobs je delal v elek-trasai, bil star 25 let in oženjen. Brooker .je bil gtar 23 let, neožeujen in je delal pri svinčarju G. Smithu. Včeraj opbludne so pripeljali trupli iz Moorisa v Joliet. John Bloom, ki je najdena utopljenca spremljal zadnji četrtek na poti, je brezdvom-no utonil, a trupla njegovega do torka zvečer še niso našli, dasi so ga iskali na vse pretege. Očividcev pri nesreči ni bilo in nikdo ne ve povedati, kako so ponesrečenci storili smrt. Kot smo doznali, od-veslali so bili iz Jolieta po Illinois reki navzdol ponoči v čolnu, pripadajočem Jacobsu in Bloomu. In ko so dospeli do rečne brzice ob ustju reke Des Plaines, prevrnil se je bržkone čoln in izletniki so tako nesrečno pljusnili v vodo.da so utonili. — Na ponedeljkovi seji jemestni zbor sklenil, da se glede povzdiga tirov (track elevation) še malce počaka, ker po železniških družbah predloženi načrti še popolnoma ne ugajajo. Vršila se bodo nadalnja poganjanja. — Pisma na pošti imajo: Kobašič Franjo, Korica Nikola, Hren E., Lukanič Peter, Minic Nikola, Martin A.,Ognin Ant., Sanic Ivan. — Naš rojak Nace Cesnik ima dobaviti 1006 vozov peska za gi-adto nove slovenske cerkve po pogodbi, sklenjeni s kontraktorjem A. (^roth. Pesek kopljejo na East Hills. — V slučaju propadle Locport banke je sodišče zadnjo soboto odredilo, da se ima upnikom izplačati 25 odstotkov dividende. — Lockport ima tudi svojo Carrie Nation, Ker pa Mrs. Underwood ni krepka in korajžna dovolj, da bi s sekirico nastopala po salunih in razbijala vso pregrešno ropotijo, ki ž njo krčmarji zastrupljajo suha grla, hodi prerokinja absolutne na sodišče, ovajat najmanjše pre stopke kršiteljev postave o krčmar-stvu. Telluride, Colo,, 26. jem. — Harry A. Floaten, trgovec, ki je bil pred dvema tednoma po vojaštvu prognan, je danes zopet odpotoval, ko ga je odbor 5. meščanov obi skal in posvaril, da mu je življenje v nevarnosti, če tu ostane. Ob svojem dohodu je bil aretovan in nad uro zaprt, a tožba se ni nikaka vložila zoper njega. Rekel, je da mu je uradujoči guverner Haggot svetoval, ostati in da bo progonstvo državljanov po državljanih prenehalo. Edino obdolženje, zaradi katerega mu je kapitan Buikely Wells ukazal odpotovati, je bilo, da je dobival v svoji prodajalni skladov od krajevne rudarske unije v shrambo in da je oskrboval posle za to orga-zacijo. Butte, Mont., 26. jun. — Tukajšnja unija rudarjev je sklenila, dati rudarjem coloradskim $25,000 podpore, katera svota naj se v to uporabi, preizkusiti vrednost colo-radskega nadsodišča odlok, po katerem je imelo vojaštvo pravico predsednika Moyerja obdržati v ječi brez obtožbe in pregnati unijske člane čez granico. J. Smolkovič spoštovan meščan iz New Salem, Pa., ni mogel najti pomoči v svoji dolgotrajni bolezni. Tritierjevo zdravilno grenko & vino ga je popolnoma ozdravilo. “Jaz podpisani sem Vam iskreno hvaležen za ozdravitev moje dolgotrajne bolezni na želodcu. Potratil sem mnogo denarja za različna zdravila in zdravnike, a nisem mogel najti nikake pomoči. Trinerjevo zdravilno grenko vino pa mi ni samo olajšalo bolečine ampak me do cela ozdravilo. Isto je najboljše zdravilo za želodec. Sedaj se zopet počutim popolnoma zdravega, Vaš hvaleležci J. SMOLKOVIČ." deluje vedne na sedež bolezni, želodec in obisti. Ozdravi namreč njegove mreničaste vezi, ki so obolele vsled vznemirjenja po raznih krogljicah in zdravilih. Isto jih ojači ter jim omogoči, da zopet opravljajo svoje delo. Pazite se ponaredb. Dobi se v lekarnah in dobrih gostilnah. JOSIPA TRINER 799 S. Ashland Ave. Pilsen Station, Chicago. Denver, Colo., 26. jun, - -Rudar Emil L. Johnson, ki je bil prognan iz Cripple Creeka po vojaški oblasti, je danes tu izvršil samomor. Obupal je nad tem, ker je moral svojo ženo in dva otročiča pustiti v brezupnih razmerah v Cripple Cree-ku. Nadomestni guverner Haggot in general Bell sta imela daljši razgovor in sklenila, vojaško silo v Cripple Creek okraju zmanjšati. Vendar je general Bell izjavil, da se nikakor še ne bode odstranilo obsedno stanje. Čete ostanejo še dalje časa v distriktu. Cripple Creek, Colo., 26. jun Državljanska združba je naročila 3000 gumbov kot znake, ki nosijo sledeči napis: “Ne morejo se vr niti.” Pričakuje se, da bodo vsi možje v okraju, ki so nasprotniki od “ Western Federation of Miners’ nosili take gumbe. Vojaška komisija je imela v petek ves dan sejo, da dogotovi obtožbe proti 100 možem, ki sedaj sede v raznih civilnih in vojaških ječah po distriktu. Poveljujoči častnik polkovnik Edward Verdeckberg je rekel da se po povratku generala Sherman M. Bella iz Denverja, ki je bil določen na včeraj ali danes, ukrene vse potrebno, da se proženejo tisti jetniki, proti katerim se ne vlože nobene kriminalne ali kazenske tož be. Predsednik Charles H. Moyer od “Western Federation of Miners” je v ostrem zaporu, in dovoljeno mu ni, »prejemati obiskovalce. Minneapolis, Minn., 22. jun.— G. Ivan Jager, dobroznani rojak in arhitekt tukaj, je dovršil velikansko delo, ki bode brez dvoma proslavilo njegovo ime tudi v krogih, v katerih se zanj doslej ni vedelo. Naredil je s ptičje perspektive velikanski zemljevid, ki kaže dve tretjini cele Minnesote in kos Kanade,neki doslej naj več je delo te vrste na svetu. Naredil je to delo po naročilo lwin City Rapid Transit Co., družbe, ki iastuje st. paulske in minneapolske poulične železnice. Ta družba je iskala v to svrho človeka dolgo po iztoku, dokler ni naš rojak vzel stvari v roko. Minneapolski arhitekti so dejali, da je nemogoče, da bi se iz jednega očesa konstruktivnim potom dalo kaj takega storiti čez tako obširno ozemlje. G. Jager bode v kratkem v vednostni reviji ‘Scientific American’ objavil teore tično raznašanje zares te velikanske perspektive, za katero je znašel nekaj novih metod. O delu piše ‘Minneapolis Journal’ 8. jun.: ‘Doslej največjo ptičjo perspektivo delata in slikata Ivan Jager in Charles R. Shepley in jo pošlje na st. Louiško razstavo Twin City Rapid Transit Co. Perspektiva bo kazala ozemlje v obsegu 1500 štiri jaških milj, kot bi se videlo od točke 34 milj nad zemljo in 60 milj južno od minneapc 1-ske mestne hiše. Zemljevid meri 8£: 15 čevljev. Začelo se je z delom meseca januarja...- Videti je na zemljevidu v natančni podrobnosti vsako poslopje sestrskih mest, potem poslopja v Stillwater, Hudson in drugje. Zemljevid kaže pogled v daljavi cele države gori do kanadske meje. Vidi se vsako jezero in ovinki reke Mississippi do izvora pri jezeru Itasca. Podrobnostno delo na tem zemljevidu je nekaj nedoumnega, na nekaterih krajih skoraj mikrosko-pično. Poslal se bo zemljevid na razstavo v kakih desetih dneh v težkem hrastovem okviru. Ceni se, da je delo vredno $3000. Po razstavi se obesi v uradu Twin City Rapid Transit Co., male kopije dela se bodo rabile za oglasne namene.’ Dal Bog še mnogo takih sinov slovenski domovini, kot je naš marljivi in ženijalni rojak Ivan Jager! JV. D. I Bush City, Minn., 24. jun. — ¡Umrl je v starosti 62 let g. Jožef Ruppe iz Pregrada pri Poljanah na Belokranjskem. Bil j« stric našemu rojaku in povsod po Ameriki znanemu veletržcu gospodu P. Ruppe. Jožef Ruppe prebival je na Rush City 38 let ter ®e je bavil s trgovino in kmetijstvom. Pogrebni sprevod vodil je Rev. Frank X. Bajec iz St. Paula, Minn. G; Peter Ruppe udeležil se je pogreba ter se vrnil v torek jutro na Calumet. Calumet, Mich., 24. jun. — V severni Minnesoti začeli so, kakor se poroča iz lwo Harbors, nekateri kapitalisti začeli iskati šoto. — Tukajšnja hrvatska cerkvena občina dobila je v soboto nov zvon, ki dela vso čast našim hrvatskim bratom. —V torek poročil se je naš rojak g. Peter Zunič iz Zastave, župnije črnomaljske, z gospico Tberese Perko iz Lukovega dola na Hrvat-skem. — Naš ugledni someščan gospod Marko Šterk vrnil se je iz svojega potovanja v staro domovino v ponedeljek opoldne. Kakor je odšel čil in zdrav od tod pred dvema mesecema, tako se je tudi vrnil, samo nekoliko bolj temnopolten, od solnca opečen, kakor je bil preje. Poroča, da »e je izvrstno zabaval, vendar pa ni z razmerami, zlaeti gospodarskimi, ki prevladujejo zdaj v Reli Krajini nikakor zadovoljen, kajti kdor samo nekoliko časa diha ameriški zrak, njemu ne ugaja zaduhlost razmer v starem kraju. In v tem mu damo prav! — Cand. med. g. Jožef Grahek prišel je v nedeljo na Calumet ia Ann Arbora. Ostane tu, da se zopet pričnejo predavanja na vseučilišču. Pravi, da ima dober vspeb. — Poročil se je v sredo gospod Josip Mihelič z gospo Margareto Vrbanac. Oba sta znana med Slo venci in Hrvati. GL Johnstown, Pa., 23. jun. ~ Lovro Stražišar si je prerezal vrat in je nato v bolnici umrl. Doma je iz Unca pri Rakeku. — Marija Če-kada, roj. Šušteršič, doma iz Lip-senja pri Cirknici je umrla. — Mat. Janežiča je dne 17. t. m. v rovu ubila velika skala. Bil je na mestu mrtev. V Ameriki ima dva brata in sestro. Doma je iz Žerovnice pri Grahovem. Imperial, Pa , 23. jun. — Tu je dne 19. t. m. umrl Matija Pišek v starosti 62 let. Pokojnik je rodom iz Celja. Tu ostavlja dva ne-doletna otroka v največjem siromaštvu. V Ameriki je bil jedva leto dni. Pri podpornem društvu ni bil, ker je bil prestar. Njegova soproga prosi rojake pomoči. Vsak novčič bode dobrodošel. Crested Butte, Colo., 22. jun. Kakor sem meseca februarja poročal je sneženi plaz podsul 6 mož. Tedaj smo našli samo dva Laha, 1 Angleža in 1 Slovenca smo našli 27. maja in zadnjega Slovenca Antona Sterniša, ki je bil tudi podsut, smo našli šele 12. jun. Dne 13. jun. ga je društvo sv. Jožefa pokopalo s sv. mašo radušnico. K temu društvu je pokojnik spadal. Da smo ska-zali pokojniku še večjo čast, smo naprosili tudi bratsko hrvaško društvo Marije Device, da se udeleži pogreba. Tem potom se najtopleje zahvaljujem društvu Marije Device, kakoT tudi predsedniku Antonu Ribiču za skazano zadnjo^ čast našemu sobratu Ant. Sterniša. N. v m. p.! M. Kraschovetz. — Posredovalnico za službe ustanovi tudi litijska občina. — Umrla je v Višnji gori vsled kapi gospa Končina roj. Facini. —LTmrl je na Vrhniki gostilničar v ondotni čitalnici Jos. Sterniša. — Umrl je g. Franc Šircelj, posestnik v Pijavcab' pri Mokronogu. — Za pogorelce v Šmihelu, občina Hrfenovice, je daroval cesar 5000 K. — Seno v ljubljanski okolici lepo kaže in ga bode tudi obilo. Da bi se ga le črv ne lotil. — Umrl je 29. maja popoldne okoli pol treh o. g. kaplan Jakob Pokoren v Horjulu. — Umrl je v Kandiji pri Novem mestu Ivan Mežnaršič, mesar in posestnik, v 63. letu svoje starosti, —, Dvorni operni pevec Naval, naš rojak, je nevarno obolel v Ko-danju ter je moral prekiniti gostovanje. — Pobeglega prisiljenca Marka Gospodarica, ki je ušel z Jesenic, so prijeli pri Spielfeldu na Štajerskem. — Ogenj. Dne 26. maja je po. sestniku Dimcu na Malem Korenu pri Raki pogorelo poslopje; škode je 5400 K. — Dar pogoielcem. Veleposest nik dr. Robert Goriany je podaril pogorelcem stavbinskegalesa v vrednosti 4000 K. — Vseslovenski mladeniški shod na Brezjah 4. jul. obeta biti veličasten. Po vsej Sloveniji je zanj veliko zanimanja. — Ljudsko gibanje. Dne 13. junija je došlo 157 izseljencev iz Amerike, 40 delavcev je odpotovalo iz Hrušice nalirvaško. — Socialni demokratje bi radi ustanovili svojo tiskarno, češ, da nobena tiskarna v Ljubljani noče tiskati njihovega lista. — Samomor. Mrtvec, katerega so našli v Savi pri Sv. Križu, je Luka Jerman, vulgo Avšič iz Sne berja. Skočil je sam v vodo. — Pogorela tovarna. Škoda, katero je napravil ogenj na tovarni testenin v II. Bistrici, znaša 170,000 kron, zavarovalnina pa le 70,000 K. — V črnomaljski župni cerkvi so položili te dni nov samotni vlak. Cerkev, ki je že sicer znotraj lično izdelana, je dobila še lepši izraz po novem tlaku. — Toča je bila 4. jun. v nekaterih krajih občine Št. Vid pri Za-tičini in občine Leskovec v okraju Višnja gora. Toča je napravila znatno škodo. — Aretirali in potem izpustili so babico iz Suhorja, njenega moža in nekega kovača. Mož babice je prišel iz Amerike in nastal je ropot, ki se je razlegal po celi fari do Črnomlja. — Stoleten starček živi v Prigo Tiči zraven Dol. vasi. Ime mu je Franc Oražem, in je 8. maja nastopil peto leto. Dobro se še spominja, kako so Francozi zidali sedanji most med Dol. vasjo in Prigorico. Vživa samo kavo. — Nove vozove II. in I. razreda je dobila južna železnica pri brzo-vlakih. Prostori so sedaj med seboj odprti in ne več razdeljeni v male oddelke. Potnikom je to ponoči jako neljubo. — Temeljni kamen nove cerkve v Cerkljah pri Krškem je blagoslovil slovesno presvetli g. knez in škof dr. Anton Bon. Jeglič, dne 26. maja ob ogromni udeležbi župljanov in duhovščine. — Starka samomorilka. 73 let stara Jera Lužar iz Verčič, okraj Črnomelj, ki je ležala že 10 mesecev bolna v postelji, je vstala 31. maja skrivoma iz postelje ter je skočila v bližnji potok. Izvršila je dejanje skoraj gotovo v vročici. — Ciganovo prerokovanje je hotela poslušati Marija Rugelj v Treb njem. Cigan, 20letni fant, ji je dejal, da mora, da bo prerokovanje uspešno, položiti ves denar, kar ga ima doma, na mizo. Ženska je to storila, cigan pa pobral denar in pobegnil. — Skupil jo je gostilničar Miko Zupanič iz Gribelj, zahtevajoč od nekega iz Amerike prišlega ondot nega domačina, da naj plača vino, katerega pa on ni poklical v gostilni, tako, da je dobil par smrtnonevarnih strelov v frebuh. — Blagoslov temeljnega kamena nove cerkve v Cerkljah pri Krškem se je izvršil dne 26. maja. Staro župno cerkev, ki je bila premajhna in slaba, je bilo treba podreti. Na istem prostoru se sedaj že dviguje v zrak nov prostran božji hram, — Iz Toplic na Dolenjskem se poroča, da se je do dne 10. junija prišlo kopat iz raznih krajev domače dežele in drugih kronovin 166 gostov. Otvoril je sezono 2. maja došli Dunajčan Christlbauer. Pivi transport je dovel 22 bolnih vojakov. — O požaru v Šmihelu se še po roča: Nesrečni pogorelci pokrivajo hiše, toda le za silo, ker bodo večinoma morali graditi nova bivališča. Zavarovalne družbe so izvečine že izplačale zavarovalnino; žal, da so bili zavarovani le za nizke svote, ki niso v nobenem razmerju s škodo. — Umrl je v soboto 28. maja po-poldhe ob 5. uri g. Ivan Vrančič, višji oficijal južne železnice v Ljubljani. Smrt ga je zalotila v Sodražici, kjer je nekaj tednov biva' na počitnicah. Pokojnik je svoj čas služboval tudi v Litiji in Postojni. Bil je mirna in dobra duša ter vrl narodnjak. Naj počiva v miru! — Ustanove za uboge. G. Franc Omersa, veletržec v Kranju, je povodom štiridesetletnice svojega bivanja v Kranju naložil za uboge svoto 650u kron, in sicer dobi od tega zneska mestna občina Kranj 1000 kron, ostalih 11 občin sodnij-skega okraja kranjskega pa po 500 kron. — Sprememba posesti. G. c. kr. dvorni svetnik in predsednik c. kr. okrožnega sodišča v Novem mestu Jožef Gerdešič kupil je vilo od gospe Valka; s tem je dano poroštvo, da obče priljubljeni gospod ostane v Novem mestu. — G. Ivan KokRč, trgovski potnik, kupil je Schwarzov hotel za 57,000 K. — Razburjeni graški Nemci. Vsled sklepa ljubljanskega občinskega sveta, da zahteva za svoja darila od rektorata graške univerze slovenske pobotnice in da ne ugodi želji rektorata, da bi magistrat ž njim nemški dopisoval, je silno ogorčenje po graških nemških listih. Upamo, da bo dobil ljubljanski občinski s\et pot, da dokaže rektoratu graške univerze, če treba tudi potom raznih iustauc, da mora spoštovati slovenski deželni jezik. — Ogenj. Iz Motnika se poroča: Zadnjič je zjutraj ob treh začelo goreti pri posestniku Riharju na Brezovcu. Pogorela mu je hiša, vsa obleka, 140 kron papirnatega denarja in nekaj hranilničnih knjižic. Hitro je prišlo na pomoč mot-niško gasilno društvo, ki je ogenj omejilo, iz gorečega poslopja otelo nekaj slanine, zabele in dva soda tolkavca ter obvarovalo ostalo gospodarsko poslopje in vso vas, ki je bila v veliki nevarnosti. Posestnik je bil zavarovan pri neki angleški banki. Škode je okoli 2600 kron. — Novice iz’ litijskega okraja. Ponesrečil se je v litijskem kameno-lomu M. Vidergar, doma iz Grebi-nja. Hudo je poškodovan na nogah, a je upanje, da okreva. — Hud naliv je bil v zagorski dolini dne 29. maja okoli 2. ure popoludne. Grozno je grmelo in treskalo. Med nevihto je padala tudi toča, kipa ni naredila posebne škode. Nevihta se je valila proti kumskim hribom. — Tri mrliče so imeli kvaterni teden na Sv. Gori. — Nove prage in šine bodo začeli polagati dne 6. t. m. med postajama Sava in Litija. Gradivo je že pripravljeno. — Mrtvoud je zadel Janežovo staro maier v Zahribu, občina Konj, ko je v hlevu molzla. — Procesije sv. Rešnjega Telesa so bile povsod sijajne. — Drago meso. Z Reke pišejo: Kilogram mesa boljše vrste in od dobre zadnje strani ni mogoče dobiti izpod goldinarja. Najboljša vrsta mesa velja 1 gld. 30 kr. Tožbe 0 draginji mesa dohajajo tudi iz Hrvaške, Ogrske, Italije, Nemčije, od povsod. V Zagrebu je cena klg. 1 K 80 v, v Milanu 1 liro 90. Tudi na Španskem, Angleškem se draži meso. Nekateri so mnenja, da je temu draženju vzrok tudi rusko-japonska vojska. (Zanimiv izgovor!) Rusija je svojo živino pridržala za sebe. Tako je prestal mesni uvoz v Nemčijo in druge dežele, kar je dobilo, kakor vidimo, na trgu močan odmev. — Za Vegov spomenik so doslej prispevali nemški, češki in madjarski polki. Pač čudne razmere pa morajo biti pri pešpolkih st. 7, 17, 47, 87 in 97, kakor tudi pri dragonskem polku št. 5. Pri 17. in 87. polku služijo skoraj izključno samo Slovenci, tudi v ostalih polkih je mnogo Slovencev, in vendar tolika, očividca brezbrižnost napram avstrijskemu junaku in učenjaku svetovne slave. In vendar je bil sam korni poveljnik fcm. Succovaty med prvimi, ki je daroval za Vegov spomenik 50 K, tako tudi ljubljanska generala pl. Cliavanne in Manussi. Da, ko bi bil Vega rodom nemški Štajerec, Tirolec ali celo Španec, bilo bi zanimanje za Vego v naših polkih gotovo večje! — Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Helena Zaman je svoje male tri otroke pustila same doma. Starejši France je šel v šolo, pustil triletnega Jožka in enoletno Miciko tudi sama doma. Igral se je fantiček z užigalicami; te so se vnele in ožgale malo Miciko. Začela je obleka goreti, vnelo se je tudi drugo. Bila je največja nevarnost, da se užge tudi poslopje. K sreči pride rešitelj v osebi dninarja Jan. Žagarja. Ta je videl dim v hiši, odprl vrata in dasi ga je pub prvi krat vrgel nazaj, šel drugič v sobo, prinesel otroka na plan, ga z vodo polil in ogenj v izbi pogasil. Deklica je umrla za opeklinami že čez 6 ur. Mati jokaje pripoveduje, da jo je ljubezen do otrok gnala od donm. Sla je otročičem služit kruha iu moke za močnik opoldan. Državni pravdnik sam predlaga milostno sodbo, zato pa jo je sodni dvor obsodil samo na 7 dni zapora.—Andr. Gregorič iz Podklanca pri Sodražici, Janez Žalec v Zapulji pri Crnomlji, France Bale pri Sv. Vrhu, fara Trebelno in Ivan Pavlakovič pri Vinici popihali so jo v Americo, ne da bi zadostili vojaški dolžnosti. Dobili so po 7 dni strogega zapora z enim postom in denarno globo po 10 K. — Kamnoseki stavkajo v Trstu v 25 delavnieab. Stavka 200 delavcev. — Ponesrečeni železniški usluž brneč. Na postaji Herpelje-Kozina je prišel železniški uslužbenec Mat. Božič pod železniški stroj ter bil povožen. — Nadškof olomuški na Trsatu. Nadškof olomuški, ekscelenca dr. B mer, biva od 2.jiin. na Trsatu, da se nekoliko odpočije in priporoči sebe in svojo novo škofijo Materi Božji. — Dr. Luzzatto izginil iz Gorice. Izginil jc baje iz Gorice odvetnik in italijanski deželni poslanec dr. Gra ziadio Luzzatto, veliki italijanski patriot, dr. Pajerjeva desna roka. Upniki, ki so mu zaupali velike svote, se nahajajo zdaj v hudih s k rbeli. — Italijanska univerza v Trstu — in cesar. Budimpešta, 2. jun. Pri sprejemu avstrijske delegacije dne 14. maja se je vršil med cesarjem in laškim poslancem Mauronerjem sledeči pogovor: Maurouer: Mi želimo italijansko utmerzo v Trstu. — Cesar: Te ne bodete v nobenem slučaju dobili. In pri teh besedah je cesar naredil še odločno odklonivuo zua-menje z roko, da je dal svojim besedam poseben povdarek. Vc-sta ! pogovor se je v javnosti zamolčal. | Je pa do besede resničen. Iz pred-stoječega se da tudi razlagati, zakaj so italijanski delegatje kar izginili iz delegacije. Po sprejemu pri ce sarju so vsi italijanski delegatje takoj zapustili Budimpešto in jih ni bilo več nazaj. Smatrati se mora njihov nastop kot demonstrativna l abstinenca. Jedini in prvi slovenski zdravnik v Ameriki! Dr. JVIartin Ivec 34 W. 22ml Place, Chicago, lil. —Ustrelila se je v Gradcu zasebnica Marija Dekaš, stara 37 let. — Pogreb tehnika Živka Poznika, nečaka g. poslanca Pfeiferja, je bil v Gradcu, kakor se poroča, lep in ginljiv. Posebno je vsem, tudi navzočim Nemcem seglo do srca, pre-tresujoče petje gg. dijakov pred hišo in ob gomili. HRVATSK0. Urad se nahaja v Chicagi v Foučekovi lekarni na voglu 18. ceste in Center ave., kjer se lahko vsakdo z njim osebno zmeni od 6. do 8. ure zvečer. Telefon 104 Canal. V Jolieta n n je najti vsako nedaljo na 8131 Ctiicaio St,, drago nadstropje nad prodajalnico Stanič & Oplin. od L d> J. c-e pop il-lne, kir ie zlasti pripravno za jolietske rojake. Kadar je v Jclietu pozovete ga tudi lahko po telef. N.W. 823. — Šolo za služkinje namerava Ustanoviti v Zagrebu damski klub, Mogočen maj b nič. Dr. Martin Ivec je društveni zdravnik večih sloveti-skih društev v Chieagi in Jolietu ter je član društva sv. Štefana, št. 1, K. S. K. Jednote. Rojaki, obrnite se nanj z zaupanjem v vseh bolez • nib, ki jih ali trpite vi ali va«a družina. Dogovorite se z njim slovensko kar se do sedaj še z nobenim zdravnikom niste mogli. Zdravnik, ki razume vaš jezik, in kateremu lahko dopoveste natančno kaj vam je,le on vam more pomagati, ne pa oni, ki samo agibt kje in kako ste bolni. Če ne morete sami osebno k njemu, kar se zlasti tiče rojakov po prostraiih Združenih državah, pišite mu na naslov Dr. Martin Ivec, 34 W. 22nd Plače, Chicago, III., ter priložite znamko za 2c za odgovor. V pismu mu lahko raztolmačite kako je z vami iu odgovoril vam bo kaj storiti. Jospod stare šole (novi atletski o vij i): Draga mi, želim, da me Ino-upoštevaš kot svojega očeta zaščitnika. ” Slovenski rojaki k slovenskem zdravniku. t® ul r? Frank Sakser“* 109 Greenwich Street, New York, N. Y. USTANOVLJENO LETA 1893. N W—> rtr b d USTANOVLJENO LETA 1893. t P pošiljam najceneje in najhitreje v staro do* movino. Milijon© kron pošljem vsako leto Slovencem ia Hrvatom domu iu ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. DENARJE Sectej pošljem lOO kron z,el. $20.55 in IS centov poštarind, bodisi da kdo pošlje $3 ali $500. (P PAR0BR0DNE LISTKE prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj mi javi, po kfcerej železnici in kedaj pride v New York in haš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York r,a kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortiandt, ali con* nect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami sh venski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno! Z veleštovanjem FRANK SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK, JV. 'V. am- Vsakdo naj pazi na hišna šlfeviiko 109 in se naj ne pasti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tein obstoji zvijača in mnogokrat prevara. m Telefon; 3795 Cortiandt Telefon: 3795 Cortiandt AMERIKAMI SLOVENEC. Ustanovljen 1. 1891. Prvi slovenski Mol® list v torti Izdala Slovensko-amerikansko tiskoAmo društvo V JOLIET-U. ILL, IZIDE VSAKI PETEK. Naročnina za Združ. države, Kanado in Meksiko, kadar se ista naprej plaža: *n celo leto . • $ 1 00 Kadar se naročnina plačuje za nazaj, za celo leto . • • $ 2.00 Za Evropo in drugo inozemstvo znaša naročivna $1.00 vež ko za Združ. države, Kanado in Meksiko, Na uarožila za pošiljanje lista brez pri’ poslatve naročnine, se ne ozira pod nobenimi pogoji. Oglasi po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. ¿e se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča. DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 North Chicago St. JOLIET, ILL. neomejenim pogojem odrešitve: “Kdor je verjel, ne bo pogubljen” (Sv. Marko XVI. 16). A kaj pa s temi, ki dvomijo, da li je Bog, ali ki ne morejo verjeti v njegovo bivanje? Sv. Pavel nam pravi, da je dvom v bivanje božje ali zametanje vere v isto neodpusten greh; tajitev je to satnovidne resnice: “Ker to, kar je znano od Boga, jim je razodeto; kaj ti Bog jim je to razodel. Kajti Njegove ne vidne stvari od stvaritve sveta se jasno vidijo in razumevajo po stvareh, ki so narejene: Njegova večna moč tudi in božanstvo: tako, da so neodpustni” (Rim. I. 19, 20). Če so pa taki neverniki, ki se nimajo grajati zaradi njili nevere in ki žive po zapovedih njih vesti, prišli bodo nazadnje v obseg svete vere. Sv. Tomaž Akvinski razlaga to tako; “Če je bil kdo vzgojen v puščavi ali med divjimi živalmi, pa je vendar sledil prirodnemu zakonu želeti, kar je dobro in ogibati se, kar je zlo, moramo gotovo verjeti, da mu je Bog ali po notranjem navdihu razodel, kar naj veruje, ali pa mu poslal koga, da mu pridiga vero, kot je Petra poslal Korneliju.” “Tisti, ki je verjel, ne bo pogubljen.” Ustvarjeni smo za nebesa. Večna sreča nas čaka. Pogoj v njeno do-šego je vera Jezusa Kristusa. Brez vere ne bode nobeden človek rešen. DENAR in naročila pa na tiskarno: AMERIKAASKI SLOVENEC, eor. Bentrm & Chicago JOLIET, ILL. Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541. “AMERIKANSK! SLOVENEC". ¥ Published weekly at Joliet, 111. by ,,The Slovenic-American Printing Co." cor. Benton & Chicago Sirs., Joliet, Ills. Theoldest Slovenic paperinUuited States and the Organ of the Grand Carniolian Slovenic Oatholic Union of the United States of America. Subscription $1.00 per year invariably in advance. Advertising rates sent on application. Bntered at the Post office at Joliet. 111. as second Glass matter. Republikanska kandidata. Zastavonosca republikanskestran-ke bodeta v sedaj začenjajočem vo-litvenem boju Theodore Roosevelt, predsedniški kandidat', in Charles Warren Fairbanks, kandidat za podpredsedstvo. Tako se je sklenilo zadnji teden na republikanski narodni konvenciji v Chicagi, UL, z velikim navdušenjem in enoglasno. Nekaterim čitateljem gotovo ustrežemo, če navedemo nekoliko podatkov o njiju življenju. G. Theodore Roosevelt je bil vojen dne 27. oktobra 1858 v New Yorku, študiral je v Harvardu in na Nemškem, a bil pozneje od več druzih vseučilišč odlikovan s podelitvijo doktorske časti. Oženil se je 1. 1883. z gospico Alice Lee, in diugič leta 1886. z gospico Edith Kermit Carow. Otrok ima obilo. CERKVEN! KOLEDAR. 3. juliia nedelji; Lanfrank, opat □ 4. “ pondeljek Berta, vdova 5. “ torek Marin in Teolod G. “ sreda Paladij, škof 7. “ četrtek Lovro 8. “ petek Kilijan. škof 9. “ sobota Kiril, škof Verska premišljevanja. Rojakom v potrditev njih vere. IV. Urez sv. vere ne more nihče v nebesa. Vera je najvišja postava, katerej *o vsi vezani pokoriti se v misli, besedi in dejanju. Ista prihaja od Najvišjega postavodajca, Boga, ki ima pravico dajati postave za dušo in vest človeško. Tisti, ki se brani podvreči svoj um in voljo postavi božji, se punta zoper božjo oblast in podpisuje svojo smrtno obsodbo; ustvarja si svoj lastni pekel. Zakaj naj bi bil nevernik, ki je dober človek, na veke izgubljen? Nevernik ne more biti dober človek: on je brezbožen. Kdor se upira verojeti, krši postavo božjo isto-tako k.ot tisti, ki krade, pijančuje, preklinja, prešestvuje i-td., in “tak ne bo imel kraljestva božjega.” Nevernik ne more graj ati Boga; On jih ne pogublja, pogubljajo se sami. Celo v poganskih časih sta se nevera in bogotajstvo smatrala za strašni hudodelstvi zoper božestvo; tiste, ki so ju zakrivili, so kaznovali s smrtjo. Tajitev ali zametanje vere je naj grši zločin, ki ga more človek izvršiti. To je greh, ki se ne stori po nevednosti ali samo človeški slabosti, nego ki naravnost napada oblast božjo, ker skuša Boga spraviti ob bivanje in uničiti. “Brez vere je nemožno ugajati Bogu” (Heb. XI. 6). Prijatelji božji ne moremo biti, če nimamo božje vere, to je, dokler trdno ne verjamemo vsega, kar je Bog učil. Naš blaženi Odrešitelj jo smatra Žel. 1882., torej v starosti 24. let, je bil g. Roosevelt izvoljen članom newyorskega postavodajstva, 1. 1884. je bil delegat na republikanski narodni konvenciji, od 1. 1884.do 1. 1886. je živel na nekem “ranchu” v N. Da., 1. 1886. je bil kot repub. kandidat za župana v New Yorku poražen,do L 1889. do 1. 1895. je bil član zvezne komisije za civilno službo, od 1. 1897. do 1. 1898. pomožni pomorski minister in 1. 1898 se je odpovedal tej službi ob začetku vojne s Španijo, da je skupno s sedanjim generalom Leonard Woo-dom ustanovil konjišk polk, ki je postal znan kot “Rooseveltovi divji jezdeci” (Roosevelt’s Rough Riders). S tem polkom se je posebno odlikoval v bitki pri LosGuasimo in bil vsled tega povišan v polkovnika. Po končani vojni je bil 1. 1899. izvoljen guvernerjem države New York in dne 4. novembra 1900 pod-predsednikom Združ. držav. Po umoru William McKinleyja je postal dne 14. septembra 1901. L predsednik naše republike. G. Roosevelt je znanstveno izobražen mož, ki govori tudi dokaj dobro nemški in je poleg mnogih člankov za odlične časnike napisal tudi več knjig. Te obdelujejo večinoma zgodovino Združ. držav in življenje na zapadu. G. C1. W. Fairbanks je bil rojen dne 11. maja 1. 1852. na neki farmi v Union countyju, Ohio, študiral je 1. 1872. na Wesleyan-univerzi pra voslovje, bil 1. 1874. sprejet v odvetniški stan in se naselil v Indianapolis. Izza 1. 1897. je član zveznega senata za Indiano. L. 1898. je bil imenovan članom britansko-ameriske komisije, v kateri je bil voljen predsednikom ameriških komisarjev od zadnjih. G. Fairbanks se ni potezal za imenovanje podpredsedniškim kandidatom. Pravijo, da bi bil dal prednost imenovanju za najvišjo službo 1. 1908. A o tem ni povedal svoje misli in zato utegne biti ta vest prazna govorica. O Roosevelt in Fairbanks sta to, kar imenujejo ameriški politiki “močne kandidate”. To dokazujejo že veliki uspehi, ki sta si jih pritrudila Poleg tega pa govori njiju izvolitev za preudarnost in previdnost republikancev. Največji takozvanih dvomnih držav sta New \ ork in Indiana. Prva ima 39, zadnja 16 volilnih glasov. Demokratje morajo v obeh dobiti, če hočejo iz glasovanja dne 8. novembra t. 1. iziti kot zmagalci. Ker so si torej republikanci izbrali kandidata za predsedstvo in za podpredsedstvo iz New Yorka in iz Indiane, obračajo se do krajevnega domoljubja v teh dveh državah; kajti med državljani, ki niso odločni pristaši, j ih ie mnogo, ki dajejo celo ob predsedniških volitvah prednost kandidatu iz svoje države. Mir in vojska. Ako hočeš mir, pripravi se za vojsko! Te krilate besede je navajal avstrijski cesar v nedeljo 15. maja v razgovoru z delegatom Ebenhochom, ki je pripomnil: “Da, ravno sedanja rusko-japonska vojna je v tem oziru jako poučna.” Istina je, da opazujemo v raznih državah krizo notranjih razmer, ki se razvija iz gibanja domačega pre bivalstva, pa dobiva sunke tudi od zunaj. Nastala je začetkom svečana tudi vojska, velika vojska, katero ves svet spremlja z veliko pozornostjo. V prvi polovici minulega stoletja je videla Evropa vsakih pet let veliko vojsko, zato so bili ljudje manj nervozni med gromom topov, bolj utrjeni, kot so da ne?,ko že od leta 1878. uživa Evropa dobrote oboroženega miru. Najmanjši šum za mejo vzbuja neza-upnost, čustva nevrastenije. Odkar pa na daljnem Vztoku goriMartova baklja, žari se nebo nad vso Evropo in vznemirja boječa srca. Obenem vre tudi v balkanskem ognjeniku, kar pomnožuje vsakdanje skrbi evropskih državnikov. S sočutjem opazuje omikan človek grozote krvave vojske, ki požira mlade ljudi, stara mesta, mnoge družine, sadove večletnega truda in boja. Malo jih je, ki se vesele krvavega plesa, groznih požarov, svinčenega dežja. Ravno rusko-japonska vojska pa kaže, da je svetovni mir le utopija, lepe sanje mirovnih kongresov, in da v tem slučaju velja osobito za Rusijo stari pregovor: Si vis pacem, para bellum. Narodi so kakor ljudje. Dokler bodo ljudje imeli razna hrepenenja in težnje, ki segajo preko državnih mej, bodo vojske, četudi je “a priori” gotovo, da mogoči uspeh ni vreden denarja in krvi. Med vojne troske pa moramo vštevati vse priprave za vojsko, vsa bremena “oboroženega miru”, ki so cesto težja nego vojska sama, a njih sile ne čutimo v toliki meri, ker se porazdeli na več let, na več rodov. Kakor je malo nasebičnih oseb, tako je malo nesebičnih narodov. Večni mir’’ je ideal, čuvstvo najvišje človečnosti. Toda v ozadju te misli pa dremlje tudi večna želja, da bi človek mirno užival blagodati miru. In ta želja, ako natančno presojamo, je sebična, nepoštena, katero mora očistiti, oplemeniti ravno nesrečna vojska. Realno, sebično željo očisti, olepša oni ide-lizem, ki se kaže večkrat ravno v vojski. Junaštvo, ljubezen do domovine, do bojnih tovarišev, te čednosti zatro vsaj za nekaj časa nevoščljivost, sovraštvo in poželji-vost. Trpljeuje in muke zbližajo ljudi, nabojnem polju prelita kri združi one, katere so preje ločile visoke stene stanu in imetja. Stara izkušnja pa tudi uči, da vsaka vojska v večji ali manjši meri zjednači gospodarski moči. V vojski marsikateri zgubi, mnogi pridobe. Prvi skrbi, da zgubljeno pridobi, drugi se trudijo, da pridobljeno ohranijo. Toda to so splošna razmotrivanja ki imajo tudi svojo slabo stran, četudi je gospodar zavaroval vsa svoja poslopja za popolno vrednost in ima upanje, da dobi povračilo za vso škodo, vendar si ne želi rude-čega petelina na svojo streho, boji se ognjene strele, iskre požarja. Vojska na daljnem Vztoku je kon- ROSEMONT, SLIKOVITO DOMOVANJE SODNIKA PARKER-.JA Pomovanje sodnika Alton B. Parkerja, ki je med demokratskimi kandidati za predsednika Združ. držav, v Esopusu, N. Y., je slikovit frosposki dvorec na kmetih. Kroginkrog so prekrasna drevesa in dobro obdelani akri sodnikove lepe farme. Kadar ne predseduje kot glavni sodnik prizivnega sodišča v New Yorku, nadzoruj e predsedniški kandidat delovanje v Rcsemontu ali pa svcjo imenitno živino v Holsteinu. čala dolgo mirovno dobo, ako odštejemo nekaj bojnih prizorov, in morda je sedaj začetek daljših bojev. Pravimo morda, ker nihče Ee more priseči, da danes ali jutri ne nastane večji požar na Balkanu, ki ga mora pogasiti Evropa. Po “Slovencu". Počasna Canada. Odličen nemški list v Detroit-u piše na temelju lastnega opazovanja o počasnem razvijanju na vnanje tako velikanske canadske države bistveno tako le: Pametni Škocijan Andrew Carnegie je nedavno izjavil v Londonu: “Canadski deželani se množe počasneje nego Škocijani. Tekom zadnjega desetletja so se prvi pomnožili samo ze 536,000 duš, izmed kojih je došlecev iz inozemstva 44,000. Canadčani sami ne morejo nikdar postati velik industrijalni ali obrtni narod. Njih jeklena industrija cvete samo v domišljiji in rt Breton slavi samo na videz. Ničesar,kar se utegne dogoditi v Canadi, se ni treba bati Združ. državam. Pod nikacimi raz merami ne more Canada kdaj imeti tudi približno ne toliko prebivalstva kot Združ. države, in mnogo slavljeni kolonijalni imperij (po naselbinah mogočna država) ni nič dru-zega nego puhlica politikov.” — To je pač hudo povedauo, a kdo sme reči, da ni Carnegie govoril gole resnice? Canada se je tekom zadnjih sto let tako počasi razvijala, svoje velikanske prirodne zaloge je tako nedostatno izkoriščala, svoje bro-dovje tako neznatno pomnožila in njena industrija je napredovala tako po polžje, da je celo nada najvroče-krvnejših izmed njenih prebivalcev pala kaj globoko — do ledišča. Niti poljedelstvo, za katero je tako sposobna Canada, zlasti Ontario in ve liki severozapad,ni imelo znamenitih uspehov. Kar se je na tem polju doseglo, so dosegli Nemci v Ontario in Američani v severozapadnih pokrajinah, v katere so se nedavno kar valili po desettisočih.Canadci sami, tamošnji deželani, niso prikrojeni; za velika dela, bodisi na gospodarskem ali pa industrijalnem in trgovinskem polju. Isti so, ako hočemo rabiti ameriški izraz, “prepočasni”, prekonservativni. ¡Seveda so tudi izjeme, a te se samo svetijo, da po- i trjujejo pravilo. In canadska me-j sta! Samo Toronto, to je živahno; mesto, ki se lahko primerja s kakim ameriškim mestecem. Vsa druga je jedva primerjati angleškim pro-vincijalnim mestom. Montreal, Quebec, Kingston, London, Hamilton i in kakor se že zovejo znameuitejša mesta, so brez življenja. Trava raste med njih pločami in kameni za tlak, in izhojenih postranskih tlakov najdete tamkaj tako malo, kakor v ka-cem michiganskem mestecu četrte vrste. “Med zadnjim desetletjem so se nekateri domoljubni Canadci zelo trudili, da bi dežela napredovala, pa njih prizadevanja so se izjalovila vsled malomarnosti ljudske množice, skoro neverojetnega konservati- zma ali starokopitarstva njihovih rojakov, ki tlači vso deželo liki mora. Ako hočete videti pristno canadsko mesto, pojdite v Amhersi-burg, ki leži ob izlivu reke Detroit. Mesto je staro nekaj sto let. Leži pa tako ugodno, da bolje ni mogoče, za razvitek trgovine in brodarstva, a ostalo je malo, zaspano gnezdo do današnjego dn ', popolnoma nesposobno za napredek. In tam le Windsor? Tu je delovala bližina Detroit-a nekako oživljajoče, in vendar se človek misli prestavljenega v drug svet, ako stopi na tamošnje ceste, tako zapuščeno in leno je tu vse v primeri z živahnim dejanjem in nehanjem v Detroit u,koje mesto je pa — to žalostno resnico treba priznati — tudi nekoliko nazadovalo vsled priseljevanja iz sosednega mesta in sosedne dežele. Nekoliko “počasnosti” je očividno došlo s canadske strani, in Detroit to občuti, kakor tudi severnidel države Maine.” 17 let spala. Zelo pogosti so slučaji dolgega spanja. O nekem zelo zanimivem slučaju poroča bremenski zdravnik dr. Herbst. Neka njegova bolnica je spala 17 let in je stara sedaj 44 let. Že popreje je spala za dlje časa. V januarju 1886 pa je trdno zaspala ter se vzbudila šele letos. Ves ta čas ni odprla očij, niti izgovorila nobene besede, ampak popolnoma trdno spala. Ves ta čas ji je stregla njena služabnica. Tekom teh 17 let so ji izpadli vsi zobje ter jih je nekaj tudi pojedla. Ko se je vzbudila, ni vedela koliko časa da je spala, ampak rekla, da je eno noč prav dobro pri spala. Zelo se je čudila, da se je med tem v njeni okolici vse spremenilo. — Vzbudil pa jo je plat zvona, ko je v bližini njenega stanovanja nastal požar. Poletje In njegova zla. Tadi poletje ima svoja zla. Vročina oslabšava telo, želodec ne deluje primerno in če pristavimo ne-skrbnost, s katero uživamo premnogo sadja, pijemo nečisto vodo, ter druge zmote, ali je potem čudo, da ljudje zbolevajo? Poleti večinoma nahajamo črevesni nahod, poletno nadlogo, slabost, drisko, grižo in kolero v njenih raznih oblikah. Te škodljive bolezni napadajo ustroj, ki mu že nedostaje močij, in časih uničijo zdravje. Vsakdo, ki opazi take znake, naj bi rabil Severovo zdravilo zoper kolero in drisko, čisto, varno in hitro delujoče zdravilo. Isto olajša krče in vso bolečino, uravna čreva in okrepča telo. “Moji otroci so bili zelo bolni, trpeči drisko in doktorji jim niso mogli pomagati. Severovo zdravilo zoper kolero in drisko jih je ozdravilo. M. F. Gallas, Sioux City, la.” Severovo zdravilo zoper kolero in drisko je za odrastle takisto kot za otroke. Cena 25 in 50c. V vseh lekarnah ali pa pošlje naravnost W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. Peres se je dobilo za $2500 od enega edinega noja, dokler je živel. Blizu Rima v solnčni Italiji živi srečen parček, oba nad 70 let stara, ki sedaj pridno zibljeta lastna dvojčka. . L. 1 8 8 9. je našel neki avstralski živinorejec na lovu na klokane ali kenguruje opal. Izza tistega časa je Avstralija izvozila opalov v skupni vrednosti za $2,-100,000. Drugi boj z biki na Ogrskem se je vršil 10. jun. pred praznimi klopmi. Par ljudi, ki je plačalo vstopnino, je pred odhodom na ves glas kričalo: ŠvindeU S tem so bržkone boji z biki na Ogrskem dosegli svoj hitri konec. Deset let stari W i 11 i a m Reck v Philadelphiji je umrl za krči, ko so mu dali bljuvalo, ki je spravilo na dan papirosko ali cigareto. Deček se je kratko pred smrtjo zavedel in priznal, da mu je prikaji svoje prve papiroske ta zdrknila v grlo. Mandžurija leži sicer pod baš istimi širinami kot srednja Evropa, vendar ima njeno podnebje večinoma oster, kontinentalen značaj; večkrat se spreminja in odlikuje po suhoti. Pozimi kaže temperatura dostikrat 25 do 35 stopinj Fahrenheita pod ničlo. *Steer Creek Oil&Gas Co. je ob Steer-potoku v Calhoun countyju, W. Va., navrtala plinov vir, ki daje na dan 8,000,000 kubičnih čevljev plina. Šumenje plinovo je slišati milje daleč. To je najbogatejši plinov vir, ki se je kdaj na-vrtal v Little Mountain-državi. Svoje življenje je iz-gubilo aadnje leto v Združ. državah po nezgodah vsled ognja 1792 oseb, po utonitvi 2471, po eksplozijah 736, po hišnih podrtijah 473, železnicah 4090, elektriki vobče 156, rudnikih 788, ciklonih in viharjih 487, gromskih strelah 139 oseb. Ustrelil se je spanju D. S. Campbel v Sioux City, Ja. Sedel se je v naslanjač in zaspal; neki prijatelj je šel skozi sobo in ga našel mirno smrčečega. Koj nato se je sprožil strel; spalec se je ustrelil. Na mizici ob postelji je vedno imel samokres in izvršil je dejanje v sanjah. Tornado, ki je zadnje dni besnel preko mesteca Selden, Kas., je razdejal cerkev, pet domovanj in mnoga farmarska poslopja. V cerkvi se je baš vršila neka pogrebna svečanost, katerej je prisostvovalo 300 oseb; kacih 12 oseb je bilo ranjenih. Na farmah po okolici je bila napravljena velika škoda. Tudi Kitajci nimajo slame v glavi, dasi kite na njej. Chas Chu, sin bivšega kitajskega poslanika Wu Fing Fang, je napravil odhodno skušnjo na srednji šoli v Atlantic City, N. J., kot prvi v svojem 31 dijakov broječem razredu in se presslil v Phiiadelphijo, učit se zdravilstva. Oče Chujev je začasno podpredsednik vnanje komisije v Pekingu. O dirki z avtomobili v Saalburgu na Nemškem se poroča: Francija je v mednarodni dirki z avtomobili spet pridobila James Gordon Beunettovo kupico, in Thery, francoski tekmec, jo je iztrgal iz rok Nemcu Jenatzy, ki je Imel braniti zmagodobitno znamenje. Francoz je prevozil razdaljo 874-milje v štirih urah 23 min. 40 sek. Nemški cesar je častital francoskemu predsedniku Loubetu. Židje ali judje so raz-kropljeni po vsem svetu. Njih skupno število znaša po najnovejši statistiki 10,797,000 glav, ali brikete približno 11 milijonov. Največ ju-dov imajo sledeče dežele: Rusija, 5, 482,000. Avstrijsko Ogrsko, 1,994, 000; Združene države, 1,186,000; Nemčija, 590,000; Rumunija, 269, 000; Afghanistan (Azija), 183,000; Anglija, 179,000; Maroko (Afrika), 150,000; Nizozemsko, 104,000;Fran-cija, 86,000; Turčija, 82,000; Pa-lestina, 78,000 itd. K. S. K. JEDN0TÀ f Društven e vesti. \ q pgaragBiii ilium lll■■■■■l■■ ... S $♦ 340-fO-K>>0>0*0«<54040>0*OC Prosuja: Nov« društvo sv. Jurija v Toluca, UL, želi pristopiti v K. S. K. Jed-noto. imena: 0881 Fraučiškovič Jurij, roj 188-3, 0882 Janžekovič Marko, roj 1882, 0S83 Rački Rafael, roj 1881. 0884 llumljan Jurij, roj 1880, 0885 Minic Lazar, roj 1878, 0880 Briški Jožef, roj 1878, 6887 Šimalj Janez, roj 1874, 6888 Golik Josip, roj 1874, 6889 Cesar Jakob, roj 1873, 6890 Minic Jurij, roj 1869, 6891 Birsa Benedikt, roj 1804, 0892 Frančiškovič Gabriel, roj 1862, 6893 Bajc Aleks, roj 1860, 0894 Malek M irko, roj 1860, 6895 Skube Ignac, roj 1859. Ur. š. 15 udov. Pristopili: K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 6868 Markovič Franc, roj 1883, 6869 Zamaje Andrej, roj 1877, 6870 Jerman Janez, roj 1877, 6871 Kaline Ignac, roj 1876, 6872 Skul Janez, roj 1875, 6873.Peterlin Jožef, roj 1874, 6874 Očkun Janez, roj 1872, 6875 Kramar Janez, 1870, apr. 20. jun. 1904. Dr. š. 427 udov. K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 6876 Mausar Janez, roj 1878. spr. 13. jun. 1904. v Dr. s. 78 udov. K društvu sv. Janez Krst. 14, Butte, Mont., 6877 Žalec Peter, roj 1874, 6878 Turk Jijžef, roj 1866, spr. 20. jun. 1904 Dr. š. 100 udov. K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 6879 Bačič Nikolaj, roj 1875, spr. 20. jun. 1904. Dr. š. 33 udov. K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Cplo., 6880 Dekleva Franc, roj 1876, spr. 23. jun. 1904. ' Dr. š. 31 udov. K društvu sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 6896 Capp Franjo, roj 1883, 6897 Lamut Janez, roj 1882, 6898 Panjan Stefan, roj 1881. 6899 Muhič Anton, roj 1880, 6900 Plave Anton, roj 1880, 6901 Deslič Janez, roj 1880, 6902 Mataja Stefan, roj 1871, 6903 Mihelčič Franc, roj 1871, spr. 27. jun. 1904. ' Dr. š. 240 udov. Suspendovana uda zopet sprejeta: K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., Bonča Jakob, 23. jun. 1904. Dr. š. 64 udov. K društvu sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 1656 Rebrovič Stefan, 27. juu. 1904. Dr. š. 241 udov. Odstopili: Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 4496 Razložnik Janez, 23. jun. 1904. Dr. š. 63 udov. Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 5686 Mikan'Franc, 20. jun. 1904. Dr. š. 28 udov. Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 1163 Mikulič Florijan, 25. jun. 1304. Dr. š. 143 udov. Suspendovaui: Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 6310 Smrekar Ignac, 20. jun. 1904. Dr. š. 64 udov. Od diuštva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 1253 Potočnik Janez, 5083 Ži gon Janez, 3327 Krašovec Anton, 13. jun. 190». . Dr. š. 111 udov. Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 5825 Hrovat Ant., 23. jun. 1904. Dr. š. 39 udov. Od društvo sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 4103 Bajt Filip, 3837 Vidič Vincenc, 24. jun. 1904. Dr. š. 79 udov. Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 2363 Obštetar Franc, 1532 Burič Janez, 26. jun. 1904. Dr. š. 200 udov. Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 6405 Martinčič Franc, 6407 Martinčič Anton, 27. jun. 1904. Dr. š. 62 udov. Izločeni: Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 5649 Černe Janez, 1300 Tušar Anton, 5653 Jurman Martin, 13. jun. 1904. Dr. š. 108 udov. Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 2724 Kenik Anton, 2864 Judeš Martin, 20. jun. 1904. Dr. š. 76 udov. Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 1072 Vlahovič .Jane*, 4222 Pavlešic Miha, 21. jun. 1904. Dr. š. 90 udov. Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 3133 Mencin Jos., 23.junija 1904. Dr. š. 109 udov. Od društva sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 5091 Gesel Janez, 2545 Gesel Peter, 6223 Kure Jožef, 2541 Mavrin Martin, 19. junija 1904. Dr. š. 32 udov. Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, lil., 3439 Kosmač Andrej, 27. junija 1904. Dr. š. 42 udov. Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 5177 Hren Jožef, 4525 Smole Janez, 25. jun. 1904. Dr. š. 141^udov. Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 1813 Špehar Peter, 27. jun. 1904. Dr. š. 61 udov. Pristopile soproge; K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 2184 Peterlin Jožefa, roj 1882, spr. 20. jun. 1904. Dr. š. 131 sop. K društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 2185 Gerbez Lizzie, roj 1879, 2186 Tratnik Katarina, roj 1880, 2187 Lukežič Terezija, roj 1875, 27. jun. 1904. Dr. š. 4 sop. K društvu sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 2188 Muhič Margareta, roj 1879, spr. 27. jun. 1904. Dr. š. 94 sop. Suspendovana soproga zopet sprejeta: K društvu sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 1205 Rebrovič Frančiška, 27. jun. 1904. Dr. š. 95 sop. Snspendovani soprogi: Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 896 Potočnik Frančiška, 13. junija 1904. Dr. š. 51 sop. Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., t062 Burič Marija 26. junija 1904. Dr. š. 64 sop. Odstopila soproga: Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 825 Mikulič Elizabeta, 25. jun. 190-». Dr. š. 66 sop. Izločeni soprogi: Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 911 Tušar Marija, 13. jun. 1904. Dr. š. 50 sop. Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 1372 Špehar Marija, 27. jun. 1904. Dr. š. 15 sop. Imena umriih: Št. 2175 Franc Jakša, star 22, sv. Petra in Pavla 51. Iron Mountain, Mich.; umrl 8. nov. 1903. Vzrok smrti: utopil. Zavarovan: $1000. Št. 6706 Janez Novak, star 21, sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo.; umrl 2o. apr. 1904. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovan: $1000. Št. 251S Janez Merlak, star 44. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111.; umrl 4. maja 1904. : Vzrok smrti: vnetje črev. Zavarovan :$] 000. St. 6450 Matija Debevec, star 20, sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., umrl 25. maja 1904. Vzrok smrti: vnetje črev. Zavarovan $1000. Ime poškodovanega: Št. 799 Maks Buh, star 32, sv. Petra 30, Red Jacket, Mich . poškodovan: 19. maja 1904. Poškodba: zguba levega očesa. Zavarovan: $250. Izkaz asesmenta št. 19 za mesec julij 1904. Sontli Chicago, III., 27. jun,— Naznanjam vsem bratom društva »sv. Florijana št. 44 K. S. K. Jed- note, da se udeleže glavne seje, ki jo imamo v sredo 6. julija t. 1. in ne v nedeljo 8. jul.: v nedeljo se mora mo udeležiti “marca” za društvo sv. Petra in Pavla. Upati je, da se društveniki zbero na sejo polnošte-vilno, ker se bo volil novi odbor (dne 6. jul.). Opominjam tudi brale tu in zunaj Chicage, da poravnajo svoje ases mente, če jili kaj dolgujejo društvu. Zakaj drugače bode vsak, ki svojo dolžnost zanemari, po Jednotinili postavah suspendovan. Vsa društvena pisma in prispevki naj se pošiljajo na: Joh n Zalokar, tajnik. 9j29 Evrinrj ave. Kako umirajo Japonci in Rusi, Dopisnik “Harbinskega Vestnika” piše iz Liaojana: Naši, ki so se bojevali z Japonci, zelo hvalijo njihov pogum, s katerim se bore in umirajo. Pred kui-lienčensko bitko so Rusi zajeli japonskega častnika in ga pozvali, naj se uda. A on se je vrgel z glavo navzdol z visoke skale in se ubil. Po bitki so Rusi hoteli zvezati ranjenega japonskega podčastnika. On je pa zbral vse svoje sile, da bi si glavo razbil-ob kamnu. A to se mu ni posrečilo in odvedli so ga v bolnišnico. Tako je bilo tudi v drugih slučajih. Skoro vsi japonski vojaki rajši umro, kakor pa bi se udali. Zato je toliko samoumorov pri japonskih vojnih jetnikih. Ko so si Japonci hoteli izsiliti prehod čez reko Jalu, so drli naravnost noter v ruske topove. Padala je vrsta za vrsto, in čez kupe mrličev so se vedno novi Japonci metali pred topove in možnarje. Padali so v masah, a se niso zmenili za to in so dušili Rase s svojim velikim številom. Japonsko topništvo jako dobro zadeva. Vidi se, da natančno poznajo kraje in razdalje. Zakaj neki japonski vojak rajši umre, kakor bi se dal vjeti? Vzrok temu je v vojaški vzgoji japonski. Japonci vojake uče, da bodo v jet-ništvu mučeni in da bodo ž njimi nečloveško ravnali. Zato se hočejo s samoumorom ogniti trpljenju. Ko pa jetniki vidijo, da Rusi ž njimi lepo delajo, pa se več ne izkušajo moriti, ampak ubogajo s topo ravnodušnostjo. Ruski vojak se ne boji trpljenja, ampak ima za veliko sramoto, če ga vjamejo. Zato pa se ne da vjeti, dokler more še gibati. Vsi poveljniki govore s priznanjem o veliki hrabrosti ruskega vojaka. V strašnem artilerijskem boju, kjer so topničarji skoro vsi oglušili, ker so jim popokale ušesne mrene in je mnogim tekla kri z ušes, so se šalili med seboj. Prirojeni ruski humor jih ne zapusti tudi če gledajo smrti v obraz. Videli so ruske vojake, ki so imeli po šest do osem ran, da so bili pri amputaciji čisto vedrega lica. Mnogi ranjenci so si sami naredili berglje in so na njih pri švedrali dvesto kilometrov daleč v Liaojan, pokriti s krvjo, prahom in blatom. Slovenec, POLKOVNIK FRANCIS E. Y0UNGHUSBAND. Polkovnik 'iounghusband, ki vodi britansko ekspedicijo v srce “sovražnega” Tibeta v Aziji, je hraber vojak, neprestrašen potnik in spreten pisatelj. Med eks. ped'čijov Chitral in bursko britansko vojno je bil poseben poročevale c ( tjavi ] je mnogo knjig glede svojih mnogih nenavadnih dogodkov. natepel.” — “I no, gospod,” je rekel deček, “bom pa povedal: sem to storil. ” jaz V pouk klobasarjem. Pri neki slavnostni pojedini je predsednik Morton Max Michaels sklenil, da ne pokvari gostom slavnostnega kosila z dolgih govorom. Po juhi se je dvignil, se poklonit na vse strani in rekel: “Gentlemen, eat! ’ ^Gospodje, jejte:) To je spregovoril in se vsedei. Veliko ploskanje je pričalo, kako je bilo gostom všeč, da jim ni z dolgini govorom pokvaril veselja do jedi. Po kosilu je moral najstarejši član društva se predsedniku zahvaliti za na pitnico. B ili so se, da bode dolgo govoril,a prekosil je še predsednika. Dvignil je kozarec, se priklonil na vse strani in spregovoril: “Gentlemen” (gospodje), izpil svoj kozarec in se zopet vsedei. Nekoliko več je moral spregovoriti pri napitnici na čast damam mister John Stroi g. Dvignil je kozarec in rekel: “Dame — amen.” Razred 1. šteje 581 udov na “ 994 “ “ $1,000 Prispevek teh udov znaša $290.00 “ 2. 1,000 (t ti it 11 596.40 “ 3. “ 1130 “ “ 1.000 ti f t it tl 791.00 “ 4. “ 827 “ “ l.ooo ti ti ti ti 661.60 “ 5. “ 523 “ 1,000 ti i i t t t{ 470.70 “ 6. “ 3-16 “ “ 1,000 ti ti ti ( t 346.0© Razred 1. šteje 94 udov na $ 500 Prispevek teh udov znaša $ 23.50 “ 2. „ “ 175 “ 500 “ “ “ “ 52.50 “ 3. “ 173 “ “ 500 “ i. tt 60.50 “ 4. “ 81 “ “ 500 tf tt tf tt 32.40 “ 5. “ 52 “ “ 500 t t tt 11 ti 23.40 „ “ 6. “ 35 “ “ 500 it t t t f f( 17.55 Štev. soprog-1707. Na vsacega oženjenega uda pripade 20c. Skupaj plačajo 341 40 Porto Rico. Pristop K. S. K. J. 42.00 Za znake K. S. K. J. 20 35 Za Policy 35.70 Skupaj plačate $3,464.10 MIHAEL VVARDJAN, I. tajnik K. S. K. Jednote, 903 N. Scott St., Joliet, Illinois. William H. Hunt, guverner na otoku Porto Rico, je bil zadnjič v New Yorku. Tu se je proti nekemu časnikarju jako pohvalno izrazil o tamošnjem kupčijskem položaju Trgovinske razmere med otokom Porto Rico in Združ. državami so jako povoljne. Tako n. pr. se je med 1. januarijem in 1. junijem tekočega leta izvozilo v Združ. drž same kave v vrednosti za $500,000, proti $21,000 v taisti dobi lanskega leta. Videti je, kot bi mesto New York ojoku Porto Rico konečno otvorilo kavuo tržišče, pri tem je kava po kakovosti najboljša. Takisto ugodno se je možno izreči o kupčiji z oranžami ali pomarančami; tudi izvoz oranž se je znatno pomnožil. Izza 1. januvarija t. 1. se je sladkorja izvozilo proti severu v vreduosti pol milijona dolarjev, mnogo več nego lani. Vse taba-kovo listje, kar se ga pridela na otoku Porto Rico, odkupujejo sedaj newyorški tabačni tovarnarji; in različni tabakovi nasadi dajejo izborno kakovost. Amtriški kapi-tal in ameriška podjetnost delata na otoku prave čudeže. Tudi v političnem oziru je zaznamovati živahen napredek. Mir in red vladata po vseh krajih iu koncih otoka, in prebivalstvo se privaja nenavadno brzo na amerikanske postave. Porotniške pravde se čestokrat vrše in sicer z najboljšimi uspehi. Mnogo javnih zboljšav v prid občega blagostanja se je že napravilo, in tudi za šolsko deco se kaj zgledno skrbi. Zdravstvene razmere ustrezajo vsem željam, in municipalna ali mestna uprava se je jako zboljšala. Letni proračuni državnih dohodkov in stroškov so mnogo ugodnejši iu manjši nego nekoč. niki grozno nadvladuje protikrščan-ski židovski vpliv. Paraiki — bolnišnice. Neki dunajski kapitalisti v družbi z nekimi angleškimi snujejo delniško društvo za okrevanje ljudi po težkih boleznih. V to svrlio kani društvo zgraditi nekoliko posebnih parnikov, ki bi ali neprestano potovali ob dalmatinski obali ali pa se mudili po mrtvih lukah. Ti parniki - bolnišnice bi imeli vse koniforte modernega življenja in celo tudi malo gledališče. Slaven čevljar. Med čevljarji, ki so se odlikovali kedaj naliteraruem polju kakor Hans Sachs, Bohme, Staub l. dr., je sedaj najslavnejši Gorkij. Na prošnjo založnika časnika “Schuhanze;ger” je Gorkij doposlal nekaj črtic iz svojega življenja: Leta 1878. vstopil sem pri nekem čevljarju za učenca, leto pozneje sem se pečal z risanjem, leta 1880. sem bil ladijski učenec itd. — Obče znane stvari, ki šobile že stokrat in stokrat obelodanjene, novo pa je sledeče, kar poroča “Schuhanzeiger”: Literarno delo je povzdignilo Maksim Gorkija tudi v materielnem oziru, kajti pred kratkim kupil si je blizu Volge palačo za 720.000 K. Krivično obdolženje. Ob izbruhu vstaje Hererov so se nemški misijonarji v jugozapadni Afriki mnogokratno krivili, da so vedeli o načrtih črnih upornikov in podpirali vstaše pri njih podjetju. Bilo je videti vnaprej, da se je to grozno obdolženje moralo izkazati kot neutemeljeno in bilo je tudi opovrženo po pismu, katero je napisal svojim “velikašem” vodja upornikov, Samuel Maharero, dne 11. januarja, torej dan pred izbruhom sovražnostij. Iz istega je razvidno, da niso tudi misijonarji ni česar doznali o njih zli nakani. Pismo slove v prevodu sledeče: “Okaliandja, 11. januarja i 904. Jaz sem nadglavar Hererov, Sam Maharero; Razglasil sem postavo in pravo besedo in določam za vse svoje ljudi, da ne “položijo svoje roke” na sledeče: namreč misijo narje, Angleže, Bastarde, Berda mare, Name, Bure. Na vse te ne položimo svojih rok. Ne storite mi te reči. Prisegel sem, da se ta stvar ne razkrije, tudi ne misijo narjem. Dovolj. Jaz sem glavar Sam Maharero, Oitahandja. ” Nov strojni top. Gorenješlezijški “Tagblat” piše, da je bil pred kratkim v vojno mi-nisterstvo v Beroliuu poklican rudar Albert Ludvig, da pokaže svoj novi strojni top in dve novi puškini sostavi, katere je sam izumil. Ludi vig je Poljak ter ne razume nobene nemške besede. V prostih urah se je pečal z orožno tehniko. Star je 20 let. Za svojo izumitev je imel že ponudenih 36,000 mark, toda jih ni vsprejel. Organizacija kat. zdravnikov. Ob romanju katoliških zdravnikov v Rim, so imeli isti kongres, na katerem so izdelali pravila za organizacijo kat. zdravnikov. Organizacija temelji na katoliških načelih. Generalni svet v Rimu bode vzdr-žaval zvezo med posameznimi narodnimi zvezami. Organizacija ka-t diskih zdravnikov je nad vse važna zlasti še zato, ker ravno med zdrav Koliko papirja se Izdela na svetu. Po naj no vej šem preračunan ju se izdela letno 1,800,000,000 funtov papirja. Od tega se porabi £ za tisk, 1:6 za pisanje in ostali del za druge svrhe. Vlade ga potrebujejo 200 milijonov funtov, za industrijske svilie se ga porabi 180 milijonov funtov, trgovina ga potrebuje 240 milijonov funtov, 100 milijonov funtov se ga porabi za zasebne dopisovalnice in 900 milijonov funtov ga gre v tiskarne. Papir izdeluje 3900 tovarn, v katerih deluje 90.000 moških in 180.000 žens_^ 100.000 oseb se peča z nabiranjem starih cunj. Obogatel je hitro. Tbales, grški modrijan, je nekoč ostro govoril proti nesmislu nezmerne strasti,hitro obogateti. Neki bogatin je opomnil, da vsi nesposobni, pridobiti bogastvo, govore istotako. Thales je odgovoril, da bo dokazal, da je lože postati bogat nego moder. Spravil se je na kupčijo in posvečal ves svoj čas in energijo istej, tako kot i svojo visoko in prečudovito izobrazbo. V enem letu si je pridobil več denarja nego njegovi tekmeci vse svoje žive dni. “Imel sem enega deležnika,” je rekel, “dober želodec.” Kdorkoli hoče biti uspešen v življenju, mora imeti dober fciviMc, in edino zdravilo, ti ohraui vsak želodec krepak in zdrav, je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Isto napravi prebavo popolno, kri obilo in čisto, živce in možgane krepke. Če se tudi veselite najboljšega zdravja, bi morali isto zavarovati s tem imenitnim grozdnovinskim zdravilom. V lekarnah. Jos. Tri-ner,798 S. Ashland ave.,Chicago,lil. Neumestna milost. V navzočnosti zakladnega tajnika Shaw se je zadnjič govorilo o tem, da li je na svojem mestu, proti prestopniku čolnih postav milo postopati, če nastopijo kot priče proti svojim sokrivcem. Iu tajnik je pripovedoval sledečo dogodbo, ki se je doigrala njegove učne dni. V razredu se je pripetilo nekaj prav zlega in krivca ni bilo dozvedeti. Učitelj je nazadnje izjavil, da bo vsacega pest hej v razredu našeškal, če mu nijeden ne imenuje krivca. Vsi so molčali iu učitelj je uresničil svojo grožnjo. Prvega dečka je najprej položi! čez kolena in tako vsacega nadalje, dokler ni bil zadnji ua vrsti. Temu je rekel: “če mi poveš, kdo j- to storil, ne bom te Izleti četrtega po Nickel Plate-železnici, po eno voznino za vožnjo naokrog, več 25c, dne 2., 3 in 4. julija, v polumeru dvesto milj od pričetne postaje. Povratek do dne 5. julija. Trije dnevni vlaki na vsako stran, z modernimi vagoni in spalnimi vozovi s preddurjero, v Cleveland, Erie, Buffalo, New York, Boston in mesta Nove Anglije. Potniki v kraje vzhodno od Buffalo imajo pravico, ustaviti se v Niagara Falls, v vsaki smeri, in tudi v Chautauqua Lake, med izletno dobo, če dajo tikete v v shrambo. Posebni, ‘ American Club”-obedi, vrsteči se v ceni od 35c do $J.00, ki se ž njimi postreže v jedilnih vozovih; tudi postrežba a la carte. Nikake p replace na nobenem vlaku Nickel Plate železnice. Kolodvor v Cbicagi na Voglu La Salle in Van Buren cest, edini kolodvor v Ckicagi na Elevated Loop. Mestni uradi za tikete 111 Adams St. in Auditorium Annex. Telefona Central 2057 in Harrison 2208 * Eno izmed mnogih pisem: “Seve-rovi oblati za glavobol in bolno živčevje so izvrstni. A. P. Indahl> Darwin, Minn.” Takojšno olajšanje celo v najtrdnovratnejših napadih. Cena 25c, po poHi 27c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. y Vlada brezpostavnosti. Anarhija in despotizem v Colo radi. Angleški spisal Ray Btannard Baker.) (Dalje.) Obtožbe zoper rudarsko unijo. Skoro vsak rudniški lastnik ali odličen državljan v Colorado bo na vprašanje “Zakaj je to tako?” nemudoma odgovoril, in s polno vero, da je prav odgovoril. Rekel bo: “The Western Federation of Miners.” Rekel bo, da je to sceiališka organizacija brezpostavir h in nasilnih ljudi}, nič bolj vredna čislanja, ker sedaj šteje ali je štela nied svo-']irm člani največ kovinodelnih rudarjev in rudniških delavcev na zapadu; ki se je porodila kot izrodek vojne med senatorjem Clarki m in Marcus Dalyjem; ki je dejansko povzročila upor v Coeur d’ Alene razporu v Idaki; ki je izztala neupravičene štrajke v Cripple Creeku, Telluridu in drugod v Col o rad’, n da po mestih, kjer njeni člani štraj kajo, življenje in lastnina nista varna. Slišal sem konservativne može, zvezane ne z nobeno naspro tujočih si strank, kako so se prepuščali v skoro neverojet.no ogorčenost zoper rudarsko organizacijo. Tako silen je postal čut, da so se pojavile državljanske zveze (ci Yens’ alliances) po vsej državi in delovale so združbami rudniških lastnikov v pobijanju Zapadne federacije rudarjev (Western Federation of Miners). Zastopniki teh raznih interesov ne olepšavajo svojih besed. Izjavili so, da se mora “Western Federation of Miners” nič manj kot uničiti, in mnogi celo izjavljajo, da treba ugonobiti vse unije med delavci. Ali je unionizem povzročil anarhijo. Poučno bo potemtakem, pogledati, kaj je storila “Western Federation of Miners”, da zasluži to težo javnega nasprotstva. Unionizem— ena vrsta unionizma—je na poskusu v Coloradi; ali je povzročil anarhijo ali je ni? Glavni središči rudarskega štraj-ka|sti v Cripple Creeku iniTelluride. V obeh teh okrajih je bila unija jako utrjena. Sposobna jo bila, v minulih štrajkih, dobiti od delodajalcev dejansk' vse, kar je želela; imela je osemurni delavnik in plačana je bila kot je zahtevala. Nobeni rudarji na svetu, morda, niso delali pod ugodnejšimi razmerami' in niso hili bolj splošno zadovoljni. V Telluridu je imela unija pogodbo z delodajalci, zagotavljajočo delavce, da se bodo nadaljevale te izvrstne razmere. V Cripple Creeku je bilo mirno uspevanje izza štrajka 1. 1894.; v Telluridu izza štrajka 1. 1901. Lahko bi sc bilo reklo, gledajoč površno na eno teh mest, da so tu resnično vzorne industrijalne ali obrtnijske razmere. Poskus doseči monopol delavstva. A bila je muha v surovem maslu. Nekateri rudniki v Cripple Creeku so bili še “odprti”, še so izzivali unijo, še uposlovali “skabe”. Da prisilijo te predrzneže, stopiti v vrsto-, pričeli so voditelji od “Western Federation,” rano 1. 1903., vojno med delavci po tovarnah in rudotopilnicah v državi, hoteč dovesti jih v isto organizacijo z rudari i. To je splošna politika med mnogimi izmed večjih ameriških unij — kot sta g. Mitchellova j “United Mine Workers” in “Long- : shoremen” — dobiti na Iz rstvo nad \ vsakim delavcem, kakorkoli zveza j nim z industrijo. To je trustovska misel, prikrojena unionizmu; stremljenje do delavskega monopola (sa-motrštva). Voditelji od “Western Federation” so vedeli, da ko Ld mogli dobiti nadzorstvo nad delavci po tovarnah in rudotopilnicah, bili bi sposobni, ne samo po svoje nare-kati plače in ure, ampak tudi uničiti “skabe”. Istočasno so imeli drug in enako važen namen — izsiliti namreč splošen osemurni delavnik, posebno v rudotopilnicah. O tem namenu bom govoril več malo po zneje. Začetek velicega štrajka. Federacija je pričela svoj napad na “Reduction Mill” od “United States Reduction & Refining kornpr.-nije v Colorado City, kjer je zadela ob odločni odpor poslovodje Charles M. MacNeilla- Nazadnje se je razvil štraj k, ki mu je sledil dolg, drag in oster razpor, v kateri so bili zapleteni tudi rudarji v Cripple Creeku, ki so uprizorili kratek sočuten Jtrajk; a po mesecih prizadevanja je bila Standard tovarna še neuuijska, ali skoro tako. Medtem e federacija nadaljevala hudo vojno oiganiziranja med drugimi delavci po tovarnah in rudotopilnicah v državi, a z neznatnim uspehom. Voditelji so nazadnje poskušali, razglašajoč štrajke, zapreti dve veliki tovariši rudotopilnega trusta (Smelter Trust) — American Smelting A Refining Co. v Denveru — a samo eno so oslabili, dočim je druga nadaljevala z neunijci in dvanajsturnim delavnikom. Strajki so bili razglašeni tudi po drugih tovarnah v rudotopilnicah v Durangu in Telluridu. Ker jim je pretil poraz v njih poskusu, organizirati te nove vrste delavcev in izsiliti osjmurni delavnik z neposredno vojno, sklenila je federacija, užugati odporne lastnike tovarn in rudotopilnic s tem, da jim odreže rudne zaloge. Predlagalo se je, ukazati unijskim rudarjem v Cripple Creeku in Telluridu, naj ustav ijo dovažanje rude v “nepravične” tovarne in rudotopilnice — zlasti v MacNeillovo tovarno v Colorado City. Avgusta meseca, 1903, je federacija rabila svojo resnično veliko moč, in skoro vsi rudniki v okraju Telluridu so se zaprli. Rudarji v Cripple Creeku in Telluridu se niso imeli čez kaj pritožiti; v Telluridu so celo posredno prelomili svojo pogodbo s svojimi delodajalci, da so mogli zaštrajkati. V obeh krajih je bil uprizorjen, skratka, sočuten štrajk. Huje nego to, tem zadovoljnim rudarjem je bilo ukazano zaštrajkati, ne da bi se bili vprašali, da li žele delo ustaviti ali ne. V ponaj več unijah in najboljših unijah je oblast proglasitve štraj 1 ov omejena, in delavci sami morajo glasovati o vprašanju. Takisto pravilno je postopala tudi “Western Federation of Miners” do svoje zadnje konvencije, ko je prodrl sklep, po katerem se izroča izvenredna oblast proglasitve štrajkov predsedniku Mcyerju, tajniku Haywoodu in izvršilnemu odboru. Tako nahajamo v “Western Fe-deration of Miners” toisto stremljenje do centralizacije ali sredinja-nja oblasti t.. j. njene izročitve v roke nekaterih mož, ki je ena glavnih nevarnostij za unionizem. To smo že videli v raznih oblikah v slučajih tacih delavskih voditeljev, kot sta bila Parks iz New Yorka in Me Carthy iz San Francisca. Y tej veliki rudarski uniji, z njenimi 225. podružnicami v sedemnajstih zapad-nih državah in teritorijih in v Britanski Columbiji ter njenimi 80,000 člani, nahajamo mal, samovladen izvršilni odbor dejansko v nadzor stvu, ter Haywooda in Moyerja dejansko samoviadarja v odboru. Haywood, “boss” federacije. Haywoodovo ime najprej nava jam: on je hrust, silni, možakar v federaciji. In mož, ki se more povzdigniti do prvenstva v taki organizaciji, mora imeti ne malo visokih spc8obnost j za voditeljstvo. Haywood je krepko razvit mož, razvit s telesno jakostjo bikovo. Glavo ima veliko in četverokotno čeljust. Voditelj je tu, če sodimo že samo po resnični sili njegovega sunljeja. Vstavši iz rudnikov samih, iz “zemeljskega drobja” (bowels of the earth), kot sam to opisuje, postal je ta mož nekak verski gorečnež; in socializem je njegova vera. On je tip ali vgled moža, ne nenavadnega sedaj v Ameriki, opremljenega z dobrimi možgani, ki se je dvignil trudeč se in boreč, dajajoč udarce in prejemajoč jih, ki, poznavajoč globoko krivice svojega sloja ali razreda, ne vidi ničesar onstran; čigar duh, brezupno iskajoč zdravil, se goreče prime načrta je kot socializem, ki tako gladko in popolnoma rešuje vse tezkoče. Vzemite, prosim, samoznačaj kot je ta, trd, žilav, zapleten, neizmerno odporen, in dajte mu potegljej idealizma (vzorstva), jezuitsko gorečnost, ki ve le moža onstran sa mega sebe, pa imate voditelja, ki bo, liki Haywood, upognil svoje ljudi do lastne vere. In pričakovati ni, da bi tak voditelj trpel zavire, ali bil dalekoviden,političen in da b zadržal udarec, ako ga more prizadeti kaki oblasti; tudi skrben ni v sredstvu, če se ima pridobiti cilj in konec. Kaj je človek ali država, če je treba služiti kaki stvari! Iznenadjeni nismo potemtakem, da nahajamo Haywooda in njegove tovariše, obrnivše se od svojega namena, organizirati delavce po tovarnah, in zadobivše samodržtio oblast v organieaciji, kako ukažejo zaštrajkati trem tisočem zadovoljnih uspevajočih delavcev v okraju Cripple Creek in okoli dvema tisočema v Telluridu — navidezno brez vsake misli na nakopano si ogromno odgovornost — kako izroče brezko-ristnosti milijone dolarjev vredno lastnino, kako ustavijo jedno največjih industrij na zapadu, kako pretijo uspevanju države same. In vse to, ne da bi dovolili rudarjem samim, da glasujejo o važnem vprašanju glede zaslužka njih lastnega kruha in soli. Resnici na ljubo je lahko povedano, da večina rudarjev ni želela štraj kat i; nemalo izmed njih mi je pravilo, da je bil štrajk strašna zmota. Posledice sočutnega štrajka. Zmote se jednako kaznujeje kot zločini, in sedaj vidimo neizogibne posledice, ki slede sočutnemu štraj-ku. Unija pozablja, da je istotoliko čisto naravnega sočutja na prvi strani kacega industrijaluega raz-pora kot na drugi, da uporaba sočutnega štrajka goni delodajalce do porabe istega orožja. Tu so bili rudniški lastniki v Cripple Creeku, nekrivi vsscega prestopka v tej zvezi, poslujoči v dobrem razmerju s svojimi delavci: zdajci so izpostavljeni nesrečnemu štraj ku in velikim izgubam; rabljeai so kot gorjača, da ženejo gotove vnanje a prijateljske podjetnike v občenje z bas isto organizacijo, ki je odgovorna za njih sedanje težkoče! Naj li nas to preseneti, da je te rudni ške lastnike vzajemna ogorčenost spravila skupaj v mogočno obrarn-beno združbo? Unija sama je sejala zmajeve zobe, da se je dvignil strašen soiraluik, l-jer ni bilo preje nobenega. “Krivica enemu je zadeva vseh,” so si mislili unijski voditelji, navajajoč svoje družinsko geslo, ko so izklicali rudarje na štrajk v sočutju do delavcev po tovarnah; ali se je čuditi, da so morali slišati isto geslo z druge strani? In sočutni štrajk je bil eden činiteljev, ki so obrnili javno mišljenje proti uniji. Rudniški lastniki se organizira)o. Ko so se organizirale, pričele so združbe rudniških lastnikov (Mine Owners’ Associations) v Cripple Creeku in Telluridu, natanko po načinu nove obrtne unije — kajti človeška narava je ista med delodajalci kot med delavci — soštevati vse terjatve in pritožbe, katerim so bile podvržene po uniji že več let — stvari, ki bi sicer šle mimo, a so jim bile sedaj vsiljene. In čim bolj so soštevale, tem bolj jih je popadala jeza, dokler niso nazadnje sklenile, da je to priložnost, otresti se linijskega jarma sploh. Tako se je začel hoj. Rudniški lastniki so jasno videli, da ne morejo odpreti svojih rudnikov na temelju neunije brez zaščite od državnih čet, in zato so uplivali na guvernerja, in čete so bile poslane v Cripple Creek in Telluride. Rudniški lastniki so založili denar za izplačavanje četam. Pretresajoč dejanje guvernerjevo, je“Armyjand Navy Journal”, eden najboljših vojaških listov v tej deželi, rekel: A da je guverner dejansko izposodil denar od rudniških lastnikov za vzdrža-vanje čet, katere je določil za stražo njih lastnini, to bil je tesen odsev na državne oblasti. Ta naprava je dejansko postavila čete v razmerje najetih ljudij do rudniških operatorjev, in nravstveno onemogočila njih službovanje kot državnih vojaških straž javnega miru. To je bila naopačna uporaba cele teorije in .namena narodne straže, in bolj primerna povzročiti nered nego preprečiti ga Ko sem prvič prišel v Colorado, bil sem izuenadjen, najti tako malo nasilja, tako malo vzroka za razvitje vojaške sile. Neredi so obstajali, a ne da bi se mogli primerjati v raztegu z on:m oh štrajku na antracit-, nih premogovnikih 1. 1902., prav uič podobni izgredom, ki jih je videl pisec v Chieagi 1. 1894., in gotovo ni bilo toliko “lenobe” v Cripple Creeku kot v New York City pod Parksovo vlado. Resnično, šerif Robertson v Teller countyju, unijsk sočutnik, ni hotel klicati čet; in guverner je poslal čete vkljub šerifu. Naslidnji razvitki kažejo, da čete res niso prav nič poskušale vršiti nepristranski redarstveno dolžnost: bili so odkrito na strani rudniških lastnikov, rudniški lastniki so jih plačevali in jim poveljevali. Guverner sam je bil na strani rudniških lastnikov. Čete so bile pozvane nesamo vodvračanje nasilja,marveč v prelamljanje štrajka, “da uničijo to anarhistiško federacijo,” kot mi je general Sherman Bell sam pravil. Preprosto dejstvo je to: rudniški lastniki so imeli prijateljskega guvernerja iu rabili so ga v dosego svojih namer, bas tako kot so rudarji 1. 1894. rabili guvernerja Waite, svojega prijatelja, v dosego svojih namer. Skratka, delavsko vprašanje se je tu vlačilo v politiko, vsled česar so nastale najnesrečnejše zamotanosti, o katerih bom še poročal. Z druge strani ne more nikdo, ki pozna nekaj zgodovine rudarske unije v Coloradi, dvomiti, da bi se pojavili nasilja in umori, ko bi bili operatorji poskusili, odpreti svoje rudnike brez vojaške zaščite. Premišljevanje te zgodovine je potrebno za razumevanje značaja rudarske unije in kot razlaga premene javnega mišljenja v Coloradi, ki je brez dvoma podpiralo guvernerja in obsojalo “Western Federation of Miners”. (Dalje prih.) AVA SREČA JE ZA NAS NAROD,f tajile tukaj na tujem svetu v slučaju bolezni, človeka, katere- jfe j. ..... z mirno vestjo zaupa, znajoč, da če bit v kratkem času popol- |M ifi noraa ozdravlien od svoje bolezt.i. p Yse uovine ga rednako slave in hvalijo zaradi njegovega ¡¡j (j izkušenj a v zdravt-nju, zato ga pa tudi mi preporočamo našem m tjj narodu in potrdujemo, daje I hi I pj S k > n ■ ~! mu Id? S v.rju, seucilišoa v New-Yorku, o j edini zdravnik, kateri jamči za \ opolno ozdravljenje vseli bolesti. |L ‘ I Kakor bolesti na plučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, meh- |j ju, ledvica!), srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, te pj prelilajettje, revmatizem, prelivanje krvi. griža, otekle noge rdi E tfj telo, vodenico, bolečine v grižu. zlato žilo (hemeroide), cnen.cg- ¡ji ti lost p-i spolske n p občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenjc- iz g! ffj ušeš ali oči, gluhost, slepost. raka, hraste, garje in rane, šumenje fj gj v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebnvanje želcdca g-kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Collins je |l j edini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse j| i SPOLSKE BOLEZNI PRS IVIOZKIH IN ŽENSKAH. jjJ Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si bode od katere e! spolske bolezni zmiraj, ozdravil. I i ! Nekoliko najnovejših zahval, katera so najboljši do pj kaz njegovega izkušnjega zdravenja. jjj Kroničen katar Slavna zdravilnica p želodca in slabo Colli || prebavanje že- 1 n s ■ i ki lodca ozd ra v I «“*• II ! i li g Od srca se Vam zahvaljujem za poslana zdravila, ker sem od njih odmah ozdravel tako da sem takoj zopet pričel, delat, poprej pa že 8 mesecov nič delat nisem mogel. Vam dam na znanje da sem bil tukaj pri nekem zdravniku 3 tedne, ali pomagat mi nikakor ni mogel. Potem sem se zdravil pri drugem 8 tednov in Tl tudi ta mi ni mogel pomoči, Janko pl. Krilne tako da sem se odločil da ¿1 Tyrone, Pa. nedam omenjenim zdravtii-|j kom tudi ne jednega centa. Bolezen na pln-ovr.i each naduha in kronične boleči a iViUIIll lic UU1PC1- lij ne v želodcu o- ff zdravljene. 1 Simon Luzar, 41 North Front st. Reading, Pa. Sj Ko sem se na Vas obrnil in začel Vaše zdravila rabit sem od- Iri kj mah ozdravil. Vsakem od mojih znancev in prijateljev Vas čem |j kj priporočiti. |pj § Ostanem Vam zahvaljen kakor svojem največjem dobrotniku Vaš M. Medenjaic, S il no Central Ave, Kansas City, Kansas. Zato, če bolujete na kateri bolezni zmeraj, najsihode zastareno boleznijo, ali pa da so Vas neizkušeni zdravniki pokvarili—opišite točno svojo bolezen v maternim jeziku, ter pišite na Profes. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th Street, Ne\v York. § Prof. Collins Vam bode dal na podlagi diagnoze najboljša p zdravila, po katerih se bodete gotovo popolnoma ozdravili. taaa siaaanaia siji aasarauligia sLagtgsa aa BgaismaStšia V zpodbuda. Učenka (ponovi ih poskusih):“G, vem, da se nikdar ne naučim.” Profesor: “O gotovo vem, da se, Iatotako velik osel bil sem sam začetkom.” JAVNI AOPAIi Kupuje in prodaja zemljišča v mestu ia na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti , ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. lij KADAR SE SELITE ali želite premakniti kako posebno težko stvar, pokličite nas. V ti stroki imamo že mnogo let izkušnje, zato vam jamčimo največjo paznost pri vseh takih delih, in zato se lahko z zaupanjem obrnete do nas. Urad in železniški tiri na L. M. RUBENS 606-60S Clinton Street. Nasproti E. J. & E. Depot. Oba telefona 502. JOLIET, ILL. ZDRAVILNI ELEKTRIČNI PAS. Priporočen od zdravnikov, 5,000 spričeval o 5,000 , ozdravljenjih, sedaj v rabi nad 5,750,000 pasov. I Nemudoma ozdravi: revmatizem, nevralgijo, glavobol, pa-I davico, neprebavuost, splošno opešauost, bolezen v križu ter | razne druge bolezni. Naša znižana cena $1.00 omogoči, da si ga lahko vsakdo omisli. Denar je treba poslati naprej z naročilom po Money Navod za rabo v slovenskem jeziku je poslan z vsakim pasom. C. F. ZARUBA Al OO., 309 N. 4rtli Street. Dept. As. CLARKSBURG, W. YA. Ordru ali registr. pisalu. Gumbe, znake; iu bandera! ÄÜI 1 ijii'it J è I ill- * ' SOQALITY Kupite lalikopri • nas po zelo \ nizki ceni. L Pišite nam po cene predno naročita. }nf ffjfn ‘ li iiiii y drugje. W. J. FEELEY OO.! 1» & S Monroe St., CHICAGO Nova parobrodna črta med Trstom, Reko in New Yorkom. Izvenredno nizke cene, fini novi parniki, hitra vožnja, dobra postrežba. Iz Ljubljane do Jotieta $45.30, i t Zagreba do Jotieta $46.05, iz Reke do Jotieta $44.55. Za nadaljne podrobnosti kakor tudi za cene od tu do tje in razna druga mesta po državah obrnite se name. Zastopam tudi Hamburg-Amerika črto ter izdelujem vsa v notarsko stroko spadajoča dela. Dobiti me je doma vsak večer po šesti uri. Jos. Stukel, 209 Indiana Street, Joliet, lit Kukar & Marinšek S 733 Market Street Waukegan, 111. Telefon 1683 iovenska mesnica ROJAKOM V WAl)KEGAN in okolici priporočamo svojo izborno urejeno mesnico, založeno vedno z najboljšim vsakovrstnim svežim in suhim mesom, slanino, mastjo i. dr. Opozarjamo zlasti rojake na naše izvrstne doma izdelane kranjske klobase. Naročilom iz vnanjih krajev se točno ustreza. jSS^Naročite naših klobas za poskušnio. JOHN UMEK toči Schlitz evo pivo, ki je najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke:::::::;: Cor. Lake and Genesee Streets Telefon 851 WAUKEGAN, ILL. POSKUSITE JE! Kyîitauser Waldkrauter ^^^^»MAGENBITTERS. Najboljši kričistilce na svetu. Napravljen je iz 77. različnih korenin in zelišč. ZAJAMČENO ABSOLUTNO ČIST. Gotovo zoper revmatične neprilike, bolezni v želodcu, ledvicah -irli-milln in jetrih. Ojači in prenovi ZUldVIIU cel sistem. THE CORNHAUSER DISTILLING CO. jedini lastniki za Združene Države in Kanado. 281 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. NAZNANILO. The Sunny Brook Distillery Co. BO IMELA CELO DISTILERIJO v popolnem poslovanja NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS blizo agrikulturnega poslopja Ne pozabite obiskati te velezanimive izlozbe. Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo. Poskusite nase pivo in nebodete se goljufali. Anheuser-Busch Brewing Association Največji pivovarji na svetu! MDnrrnrat/' prodajalec ur, verižic, uhanov, ITidllJd 1 U&U1CH prstanov in druge zlatnine. 4^-1 BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG jj» Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj. Ure jamčene za 20 let in velikosti kot slika s 15 kamni........$16.00 Srebrna močna ura z enim pokrovom jg&gi in 15 kamni...........$14.00 Nikljasta ura s 7 kamni.$ 6.00 imp* Dobe se tudi srebrne ure z dvojnimi" pokrovom, istotako tudi 14 karatovi zlate kar naj cenjeni naročniki P° Hp želji navedejo v pismu. «KSi I I Urno kolesovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham. Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo. ___________ Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Družinska pratika za 1. 1904, 10c. Naslov v naročbo knjig je napraviti: Naročila za ure in vse druge stvari M. rOBOEELC, H«, W*» field, Mich, 52 State St., Chicago. Vprašajte svojegamesarja za Adlerleve Imate katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street Joliet Î040404044040404C04044040C I SPOMINI NA DOMOVINO. $ Í Spisal M. P. 3040440KI+0404040(H044040¡ XXXVI. Denar nn. posojilo. Pogojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. F. KORBEL 6č BROS. „ prodajalec v in» o dovje, vkljub mnogobrojnim letom razpostavljeno vsem zemeljskim nezgodam, brez strebe stoji še trdno; zlasti obok pri prvem vhodu je še dobro ohranjen z zidanimi okraski. Nad tem obokom raste razno drevje ki vsled (imenitnega rokopisa po srednjeveških virih ne vemo, kaj in kako). Drevje torej na tem oboku raste tako visoko, da je že nad vrh gradu dorastlo, po katerem drevju ptice gnezdijo v prostorih, kjer so nekdaj stanovali mogočni rodovi raznih vitezov, kot n. jr. kranjska zgodovina imenuje, so živeli vitezi z imenom Holrji, Novohiški,Eggen-bergi, Kobenzli, Coronini. Pravo-lastni gospodar bil je svoječasno Andrej Ravbar, ki pa je umrl po svojelastnem meču zaboden in to neki, ko je jezdil od Planine proti današnjim malnom in kot ve zgodovina povedati, je šla pred njim neka malnarica, nakar duh jo dotebel je, spodbodel svojega konja in pri tem begu za malnarico padel s konja, kot obenem se mu staknil meč iz nožnice, ki se je iz padca s konja J»anj nabode'.Na mestu, kjer jesmit stori',’-ostavljen od njegovih kamnit spominek, kateri se danes nahaja v nekem ljubljanskem zbirališču spo minov. Ta grad danes lastuje, kot tudi njegovo okolico, knez Win-disch Graetz, in za časa mojega obiska merili so njegovo visočino in streho. Mali grad stoji tik velicih pečin od ene strani, od druge je pa strm hribček in tu, če se išče, se najde razne strelne krogle ali druge reči, s katerimi so se hranili oh času napada sovražnikov nekdanji podložniki gradu. Danes se oh tem gradu vije široka cesta k “bližočim” malnom, ki so pred iztokom vode, ki se steka že od omenjene postojnske jame. Kot mi je včasi pripovedoval mlinar, ki je bil pri tem mlinu pod gradom, je tu mnogokrat strašilo, ker po ljudskih pravljicah navadno straši po starih gradovih, posebno pa še neki v Malem gradu, ki je neki 3 sode denarja v neki skrivni kleti. Tako sta neki pred več leti šla mimo tu dva črnošolca, ki sta menda vedela povedati za te zaklade, ker po mnenju nekaterih črnošolcev, kot se jih imenuje ljudi, ki so mogoče kake šole videli in petem to na klin obesili (-- To pa to. Op. etavčeva.) — menda taka črnošolca bila sta prišla mimo tega gradu in nekoga na barvala (— Na-farbala, se reče. Op. stavčeva.), da vzvečer okoli polnoči bodo šli po zaklad v Mali grad, kar jim je neki dotični postregel z večerjo, kot ker sta b’la v potrebi, dal jim tudi nekaj denarja. Potem šli so ponoči proti gradu. In ko so do gradu prišli, sta se črnošolca šele domislila, da drugače ne morejo priti do zaklada, če nimajo klop (?) šivalnih nitij, po katere poslala sta domov dotič-nega, ki jima je dal že naprej, da mu zaklad pokažeta, nekaj denarja. In ker sta se tudi dobro navečerjala, sta jo lahko mahnila naprej. Med tem časom, ko je s«l dotični, ki je menil, da čez noč zabogati, domov po šivalni niti. Ko nazaj pride, ni črnošolca ne zaklada našel. To do-' godbico slišal sem o tem gradu. Katero leto se je to godilo, mi ni bilo povedano. Le ljudstvo ve veliko povedati o starograjskih zakla dih. Ta grad je neki zidan iz neke trde tvarine. (Dalje prih.) 8. julija. Nickel Plate-železnica ho vozila izletnike v Chautauqua Lake in nazaj po eno voznino za vožnjo naokrog, iz Chicage, s povratkom do dne 9. avgusta, če se tiket da v shrambo. Prevožnja dobra na vsakem naših treh dnevnih vlakov. ✓ Cenene voznine v druge vzhodne kraje. Individual Club obedi, vrsteči se v ceni od 35c do Sl.00; tudi postrežba a la carte, v jedilnih vozovih. Pišite na: John Y. Calahan, General Agent, 113 Adams St., Room 298, Chicago, za podrobnosti. Mestni uradi za tikete v Chi-cagi, 111 Adams St. in Auditorium Annex,telefona Central 2057 in Harrison 2208. * Severov balzam zoper prehlad brzo olajša v vseh slučajih nosnega nahoda in prehlada v glavi. Isti ublaži vneto mrenico, olajša dihanje in očisti prehode nezdravih odpadkov. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena 25c, po pošti 28c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. GE0. LAICH 168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844. —priporoča— Slovencem in Hrvatom svoj novi saloon, kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne vrbisky in prost lunch je vedno na razpolago. Tl JoMJMomI ML Razpošilja denar na vse kraje sveta. KAPITAL $100,000. T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK, Posebnost so naše (,Tlie U, S.” lOc. in 1feerscilam” 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, llis. >1. 15. Schuster Young Building Joliet, Illinois. Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota. Lote na Hickory cesti v Jolietu. ter zavaruje poslopja in življenje Varujte se zimskega prehlada in kašlja. Ak gazanemarite napravi grozne muke Severov Balzam za pluča je gotovo zdravilo zoper vsak kašelj, prehlad in plučne bolezni. On pomiri vse vznemirjenosti in už-ganja ter tvarja organe zdrave in naravne. Cena 25c in 50c. Ako trpite kakor si bodi reuma-lično na nevralgiji ali v kosteh in členih, Vas Severovo St. Got, thard olje gotovo hitro ozdravi. Prav idealni lek. Cena 25c in 50c. W. F. Severa Cedar Rapids, Iowa. Za vroče dni. Ali je kaj bolj okusno, nego latvica doma narejenega sladoleda? Prav lahka reč je, imeti ga obilo za male stroške, če si omislite mrazotvo-rilo, ki nima para_, takozvani “Peerless Freezer”. Samo kačih pet minut je drgati in treti, pa imate sladoled tako voljen kot svila. Ali nočete priti in pogle dati, kako deluje naše mrazilo? 1 .quart-Freezer ...... ..............$1.60 2 “ “ 1.90 3 “ “ 2.35 4 “ “ 2.75 Joliet, ill. SEVEROVA ZDRAVILA. NASE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno MESNICO obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista. JOHN & ANTON PESDERTZ 1103 N. Broadway, Joliet, 111. Northwestern Phon» 1113. Chicago 1 1 o 11 ...SEVEROV... ŽELODČNI GRENČEC poveča telesno krepost, pospeši čilost duha ter nravna prebavljivost. 50cin$1.00. SEVEROVA SRČNA TONIKA uravna tok krvi, ojači mišice okoli srca in premaga vse srčne hibe. $1.00 Severovi praški zoper glavobol gotovo ozdravijo vsak glavobol in nevralgijo. 25c s pošto 27c Severov ...LAXOTON sovražnik vsake želodčne za-basanosti. Najboljše zdravilo za mlade in stare. Hitro in zanesljivo. 25c f 1 vi/ vV s. r ero v o olje sv. Gotha r da NEMUDOMA OLAJŠA IN OZDRAVI REVMATIZEM, NEVRALGIJO, OTEKLINE, BOLEČINE V ČLENIH, SPAHNENJA UDOV IN VSA VNETJA. Cen.a, SO cer^toir. Severovo zdravilo zoper kolero zanesljivo zdravilo zoper krč in zvijanje v treln-u-i roletne bolezni in Severovo zdravilo zoper revmatizem ozdravi zanesljivo vse napade revmatizma in otrplost "r,OY ter izžene ves strup iz 25c in 50c --.esa. §51.00 Severove kapljice za otroke ~niesejo mir in spanje bo-■ otrokom. Nimajo v sebi... - škodljivega. centov Severovo zdravilo za jetra in ledvice uravna in okrepča te organe ozdravi vse njih bolezni ter nravna odtok vode iz telesa. 75c in $1.25 NA PRODAJ V VSEH LEKARNAH IN TRGOVCIH Z ZDRAVILI. NASVETI O VSEH BOLEZNIH ZASTOI F. SEVERA CEDAR RAPIDS, IOWA. POZOR, ROJAKI! Pričela se je pomlad. Marsikateri rojak si ho sedaj postavil ali pa popravil svojo hišo. Naznanjamo Slovencem in Hrvatom, da smo podpisani pripravljeni izvrševati vsa v stavhinsko stroko spadajoča dela v splošno in popolno zadovoljnost vsakemu in to po najnižji ceni. Priporočamo se rojakom, da se zaupno obrnejo do nas. Matija Fink, John & Joseph Mausar, 202 Stone St. N. W. Phone 1142. 41S N. Bluff St. AM ER] K AK SK I SLOVENEC. l JULIJA. 1904.. (HE---- av ljenje z teži T O M. JURKO VT^, Tron Mountain, Mich 507 North Hickory Street, ’PHONE 914 JOLIET ,ILL. Gl~’ 1*^ E I MM Q P I R. C. Bertnik. L. B. Bertnik. . r. KtIMtKb BERTNIK BROS. Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah. Telefon 1343. N.229 Bluff Stf., JOLIET, ILL.1 403CassSt., nadstr. Naša posetnost: JUDGE. NEW CENTURY, 10 centov. 5 centov. JOLIET. Farme za $4 jeden aker. Skoro 2,400 četrtinskih sekcij (l#0akrov) zemlje, sedaj tvorečih del Rosebud indijanske reservacije v South Dakoti bo odprtih za naseljevanje meseca julija glasom naselniških (homestead) postav. Zamlja se bode delila po žrebanju. Najprvo se plača $1 na aker, ostalo pa v petih letih. Žrebanje se začne 28. julija v Chamberlain, S. Dak. V Chamberlain je moči priti jedinole po Chicago, Milwaukee & St. Paul železnici Registrirate se lahko ali v Yankton ali pa v Chamberlain, a žrebanje se vrši v zadnjem mestu. Dobra postrežba v hotelih. Registrovanje za zemljo se vrši od 5. julija do 23. julija v Chamberlain ali Yankton. Zemlja je ugodna za rast koruze in živinorejo. Nikdar več ne bodete imeli take prilike priskrbeti si dobro farmo. Knjigo o Rosebud reservaoiji dobite za 2 centno poštno znamko. GEORGE B. HAYNES, Traveling Passenger Agent. 95 ADAMS STREET, CHICAGO. sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Oor. Park & Central Strs., Kansas City, Mo.. bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu. Glasovit’ ’n proslavljeni zdravnik, Ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo ki boleha, obrne na: DR. G. IVANA POHEKA. S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčna bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t. d.— Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra, IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenja žensk in otrok, ----:VSI ONI:------ kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebneffl. Kaj govorijo od Ura. Pohcka nižje podpisani: Svedočlm, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti. THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kas, S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. S. A — -------, —. ni več pomoči JOS. ZGANIČ, Hastings, Pa. Spoštovani Dr. Pohek;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled katerega sem trpel celih 20 let JAKOB KELLER. Helena, Mont.. Dragi g. Dr. Pohek:—Naznanjam vam, da moj sin izgieda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim, za vale vspeSno zdravljenje. STEVE MAEAK, Cameron, Tezaj. Spočtovari gosp, zdravni Velia vam hvala za svoje zdravljenje z težke bolezni. T O M. JURKO—* ’ NASVETE DAJE ZASTONJ. Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor,—Vsa pisma naslovite na: DR. Gr. IVAN POHEK, Post Office Boxes553 & 563. KANSAS CITY, MO' HENRY * LATZ kontraktor in stavbenik IZDELOVALCI FINIH SMODK.