Katoli&k cerkven list.
Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsacega mesca na celi poli, in velja po poŠti za «-«-!o leto :i g!»l.. za pol leta 1 p!. 60 kr., v tiskarnin gprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na j.ol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi za»!en«j<. v n«-del jo ali praznik, izid** Danica 'Jan poprej.
XX.
V Ljubljani 20. vinotok:? 18()7.
List 30.
Seusmiljoni bnirafin pa irbod La
V silo ilavn«m času j«- živci in /. bogat. OblecVn imenitno v tanči»'o in šk«*rlat, Skopičenega blaga si* silno veselil, Vsak dan pr": mizi polni obilno <e gostil.
Pred durmi nj«-ga ležal pa revež je bolan. Telo njegovo bihi polno «keh-čih ran, Neznano pa ga teria je huda lakota, Al nihče ne vsmili, mu grižljeja ne da. —
Večkratov tjc v gosfiše boječe vpre oči, Kjer vidi, kak potratno se rabijo jedi; „Neinarno dari IJožje clo sipi jejo na tlak, — In jaz kak rad bi vžil jih!" — zdihuje siromak.
Zdaj zlije se počasi iz usti mili gla«: „0 moj Gospod preljubi, zaeujte prosim va<! Oh! naj od mize vaše drobtinic sai dobim. Ker, glejte, verh bolezni — še hudi glad terpim."
„l>milite se mene! povernil vam bo Bog; Za vas ga bodem prosil, naj var"je vas nadlog. Za hišo in družino še dalje srečo da, Po smer. i v Abrahama naročje vas pelja."
Od govora ga rane skeleti bolj začini, Vse kaže. da nemila smert blizo je « koso; Ker komaj da izusti besede mile te, Se sklon«* na ležišče, moči ga zapuste.
Pa bogatin brezserčni l»esedam Tem je gluh. Si misli: ..naj pogine beraški potepuh, Ker nima kaj živeti, j« bolj, da gre v kraj, Da mi i:e bo napotja več delal *u sedaj."
„Ne bo drobtin užival ><n moje mize ne !
Zato imam živino, zato imam pese.
Ker toliko zaupa le v svojega Boga.
Naj on dari mu kruha. — naj on ozdravi ga."
,,Le za-se naj Lra prosi: — za-me T^e. ker moj up In bog mi je bogastvo, in zlata svitli kup: Dovolj pa «em brez njega pridobil si ga -'ain. Zato pa beračunom tud trohice ne dam."
Nebo pravično čuh» je *vojih gla-" kletvin: — Gorje, gorj«' bo tebi. nemili bogatin! Nad Lazarjem spolniio «e bo, kar mu želiš. Pa tudi ti plačilo zasluženo dobiš. — —
Med tem pa -trajne muke ubožec pn. terpi, Al nima ga elov« ka, da vsinilil «e ruu bi; L« psom se ie je sinili! ujegov pretužni stan , Lizali -o mu rane skelete dan :;a dan.

lukah kdaj merm-ati ne cuje ga nikd«' »• voljo Božjo prenaša vse voljno; vm^fcrnder pru«i Gospoda vsmiljenja, Naj kma^Fbi ga rešil terpljenja hud <ra.
Dan neki zopet v mukah prestrašil!h ».medli, Zamakne mu du«a v nebeške ••a.losti. Tam vgi> d;. Abra:.u.i!ia, in mnogo ii«uein Dušic veselili v kraii brez vsakih bolečin.
'lam vidi Trum« »vetih i/. v<akc star..s{i Prer ikov Božjih vnetih, in v >milj« nih ljudi-n«. Adam:: iti Kv«» zagVIa mu «.k*.. — Zaeu je. kak v-^.lo v*i Stvarniki' poj«'..
To viditi — /..u liti ubožiea <er«'«' Sladko«? u«'popisljiv<«. ki vn« ma uiti želje I»o««-či to veselje, vživati v«-«"ni čas. !:i v «lružbi pr«-ča«titi pr«p«vati tia gla«.
V zavedu««<t |Miv*-niivši «•«■ «la»lko Ma«rn« hlja , j »a j«- r«-«it«-v blizo, v prikazni -po/na. H val« žil«, nagne glav««, «lu-i<o izpusti. Po njo pa ««> krilatei uelteški zdajci «li. —
Al čuj, — oh čuj! — razlega s,, ne vtolažljiv i -.k Iz hiš« bo^atiua — prijatlov. žen. «»,t«>k' — Gl«j! ravno kar umeri j«- ž«- tudi l»««gatiti: — Pok«'»pan pa j«- v lm-zdn«« pekl«-ii«kih bolečin.
Pa preden >«■ na v«*«"ii«i p«k«-I za njim zapre. Bog dopusti. «la v i • 1 i I je srečo l.oži-a ««■: <Mgern«- na višavi mu rajnki ««• pogl«-«l. — (Ja vn-ilu«. popisati mi dano ni i»-<«-L
Ko vgl«*dajo tam g«»ri ognjene mu •> i
Pri Abrahamu ubožca. In»|estii«« zakriti-
..< Mi «mili ««• m**, usmili, moj • »•"•«• Abraham!
Ker j k-če. «tra«n«» p«-«V me muk t« k!« *i«kih j a n."
,.l*kaži. da omoči koiiV |M-r«ta h- v v«h|.'.
Naj I.azar. ohladi mi razb« l j« n" j« z« k ž njo ;
L«--to «lopu<ti — prosim. — več. v«-m. da n« dobim.
K«-r strašno, grozovitno v plameni t«'m t«rpim!" —
,...Pomisli, oi pomisli,'4" — začuj«' z višin,
.,,.Ti «l««br« ga v« lik«> <i, m-hvab-žni «in.
Prejel v življenju sv««jem. — pa slal«« v. njim ravn.il
Ni«" rev« ž.-hi pomagal. Bogu n« hvale dal."-
,.,.Ti j.r« j si le .• pn-grehah potratno <«• pKtil.
Ko Lazar <« «lr«»btit.ie «>«1 t« be ti! »lol.il: —
Al ni te«laj pravično, da z«laj <«■ pokoriš,
l>a I.azar rado«* vživa, in ti pa tla t« rpiš?"-
,...In gVi! m«-«! nami ztiaj«!«* globoki *«• pn-pad. Ki i«, rv« ga napuha in veh pregreh j" sad: Cez ta j.r« |>a«l u«- more ne La»ar. ti«- iioln-n Zrn«-«! tia«: pa tud od oritlai izh«xl j« zagraieu." Obupn« ga obraza prosi, š,- kriči. — Al («r<»«»ija s«- iu«b«-na uslišala mu ni: lb globok«j»e v plaiiM-n s. vdin-, — str;išni gia» Peklenskih vrat odm« va : „za v«-čni, večni čas!"
To pon.ni ti. o »"-hivek! ki ni«'siH« tu živiš. Si lakom« n. nev«-niiljeii. ušesa le mašiš. Ko <tra«lajoei biat tv« j poprosi t« darti. Ker ti bliše« i inamoii nikol j n«- da miru.
Zna biti. <la /.<• blizo trenutek ti«*i j«-. Ko Ii<mI«» te b«'S«*d«' pretn»«l«- ti ser«-«-: ,,I)aj gov««r od hiš'vanja. — z«laj »hišo tirjanio. In kar «i skupaj spravil, povej, čigav., bo?"
O bodi raji usmiljen, «ir«'«t n«* zaničuj.
Serca na g»-rde -tra-ti nikar n»- navezuj:
Usmiljenje d»»sežc ti sodbo usmiljenja.
Kadar Gospod zakliče iz tega t« svetA.— K m do« lav
Hraioriine #r. tJr&uie za keršansko podačevanje in srečno zadnjo aro.
K godu svete Uršule in njenih ss. tovaršic. *)
Bratovšina sv. Uršule, ktere namen je, verne k lepemu in pobožnemu življenju buditi in voditi, ni nova, ampak prav stara; kar pričuje več starodavnih v mnogih jezikih natisnjenih uršulinskih bukvic. Le enih nemških tukaj omenimo, ktere so pa prestava še starejih latinskih in laških, kakor spričuje njih napis: „ V o d i 1 a in red družbe svete U r š u i e, kako naj se taista vpelje, vlada in ohrani." Na povelje škofa Pavla Leona laškega mesta Ferare in kardinala S. Karola Boromeja, nadškofa milanskega, pervič v natis dane, ter poterjene od svetih Očetov Gregorja XIII in Siksta V. — Potem v nemškem jeziku natisnjene v Freiburgu na Brajzgav-skem 1616. Vvod teh bukvic hvali in priporoča bratovšino sv. Uršule, in pričuje, koliko dobrega je storila v Milanu že ob času sv. Karola Boromeja, kteri je nje začetnik. Kavno tako v mestu Ferari, kjer jo je bil vstanovil škof Pavel Leon, in tudi s pismom 1584 po zgledu sv. Karola vernim svoje škofije priporočil. Drugo pismo od leta 1587 pričuje veselje, ktero je škot Pavel Leon občutil, ker so se bili ferarski meščani bratovšine sv. Uršule urno poprijeli, in da se zvesto ohrani in obilno dobrega sadu rodi. Dalje omenja pisma od 1. 1566, ktero je bil o. Frančišk Londini pisal svojemu prijatlu iz reda sv. Frančiška Serafina, in pričuje, da v nustu Brešii sv. Uršule družba dobro napreduje in ima že več pobožnih udov. — V teh bukvican se bere, da so tudi druge velike mesta po Laškem, kakor Benedke, Ve-rona itd. z veseljem sprejemale bratovšino sv. Uršule, vstanovljeno od sv. Karoia Boromeja, in verni naj vik-ših stanov se se vanjo dajali zapisovati. Pobožni in uoeni možje so jo povsod serčno podpirali, modro ravnali, priporočali in razširjali, ter mnogotere bukvice v njen prid in pospeh pisali. Sveti Oče Gregor XIII so bratovšino sv. Uršule, od sv. Karola Boromeja v Milanu vstanovljeno, pohvalili in poterdili, in ji posebne pravice in od-pustike podelili, kar pričuje njihovo obširno pismo, tudi v omenjenih bukvicah natisnjeno: „Dano v Rimu pri sv. Petru 24. grud. 1572 v XI letu našega papeštva." Uršulinska družba sv. Karola Boromeja pa ni ostala samo na Laškem, temuč zanesla se je tudi v druge dežele, ter se je razširjala na dolgo in široko. Sčasoma pa, ker je svet prihajal bolj mlačen in neveren, se je Karol-Boromejeva uršulinska bratovšina umaknila iz viharnega sveta v tihotne uršulinske samostane. Vender pa ni popolnoma in za vselaj izmed sveta zginila, temuč večkrat, akoravno nekoliko spremenjena in drugač ob-ravnana, kakor so časi, okolišine in potrebe vernih tir-jale, se je zopet med svetom prikazala in si udov nabirala. Da je v začetku pretečenega stoletja bratovšina sv. Uršule bila tudi na Kranjskem, pričujejo braterne bukvice natisnjene v Ljubljani 1726 s škofijskim po-terjenjem, ktera se je pa bila zgubila v viharnih časih. V sredi pričujočega stoletja se je ta bratovšina zopet oglasila in po slovenskih deželah v novič na dan stopila, namreč od leta 1850. Začela je namreč po lavantinski in ljubljanski škofii nabirate udov, in ker je bila vernim všeč, je obilno število vernikov k nji pristopalo. Dalje se je razširila tudi po Koroškem in Goriškem, in zdaj gotovo šteje do .'50.000 udov. Pervič se je vstano-vila v Celji na Štajerskem. Zavolj nje zveličavnega namena so jo ranji lavantinski škot Ant. M. Slomšek za dobro spoznali in priporočili. Vse to je bilo naznanjeno
*) V s«- enake naprave in bratovšina, prosimo, naj bi >e goreče poilpirale, da . • z vsim orožjem vojskujemo zoper ..antikrista,'- ki mu pot pripravljajo „lib^ralci."	Vr.
v Rim apostoljskemu sedežu, in sedanji sv. Oče Pij IX so jo sprejeli, pohvalili, vernim priporočili, 12. sušca 1858 prišteli cerkvenim društvom in z odpustiki obdarovali.
Zavolj koristnega vladanja te bratovšine in za gotovo dosego odpustkov (to je pravi vzrok teh verstic) je treba vediti, da sedanja bratovšina sv. Uršule ima svoj materni sedež v celjskem kapucinskem kloštru la-vantinske škofije na spodnjem Štajerskem, ondi hrani apostoljske pisma društvenega poterjenja in velike braterne bukve, v ktere se morajo uršulinski venci dati zapisati, ako hočejo bratovskih odpustkov vdeleževati se. Ondotni v. č. o. gvardijan so veliki vodja cele uršulinske bratovšine. Sedanji v. č. o. Sigismund, vsi vneti za njeno ohranjenje in razširjanje, z radostnim veseljem postrežejo vsim, kteri se v bratovskih zadevah do njih ustmeno ali pismeno obernejo. Potem je vediti, da s privoljenjem dotičnih škofov se povsod in po vseh škofijah, kjerkoli vv. čč. gg. dušni pastirji k duhovnemu pridu sebi izročenih vernikov to zveličavno bratovšino vstanoviti blagovolijo, lahko tudi uršulinske poddruž-nice napravijo, ktere se pa morajo z maternim sedežem v Celji, skleniti sicer odpustkov ne dobivajo. Bratovšina Ima take poddružnice že v ljubljanski in v kerški škofii. Za ljubljansko škofijo je glavna poddružnica v mestni fari sv. Jakopa, ktera z maternim sedežem djansko sklenjena prejema uršulinske vence cele škofije, in jih pošilja v zapis materni bratovšini v Celje.
O poddružnici v Celovcu za kerško škofijo nam ni posebnega znano; sliši se pa, da ni z maternim sedežem v Celji djansko zvezana; ako je to res tako, naj to zedinjenje napravi ter pošlje v Celje svoje dozdaj nabrane vence, ker tako zedinjenje je potrebno za za-dobljenje brate: nih odpustkov. Ako bi hotla pa poddružnica samostalna biti, je treba, da se v Rim oberne za to pravico in zadevne odpustke.
Naj še opomnimo, kar sploh pri bratovšinah velja, da se nič pod grehom ne tirja in ne zapoveduje, vender kdor se hoče bratovskih dobrot in odpustkov vde-ležiti, mora določene reči opravljati. Sedanji čas, ko se hudobneži in sovražniki katoliške cerkve tako zvijačno sklepajo, da bi cerkvi in vernikom škodvali, je pač potrebno, da se tudi verni otroci matere cerkve v molitvi in v dobrih posvetih zedinjajo zoper tako hude sovražnike. Kako lepo je to, da se device in sploh mladi in stari ljudje po zgledu sv. Uršule in njenih čistih tovaršic med seboj k lepemu življenju spodbudujejo in se uče: pošteno, čisto živeti, ne kleti, ne ponočevati, varovati se pijančevanja, pretepov, sploh Boga se bati, Jezusa in Marijo serčno ljubiti in v življenji posnemati. Bolj natanko gl. v bratovskih bukvah sv. Uršule, ki se dobivajo pri Gerberji (podobice pa pri g Gostišu pri sv. Jakopu) v Ljubljani. Prav želeti je, da bi se po opominovanji ČČ. gospodov duhovnih sprednikov vsi udje, ki znajo brati, z bukvicami preskerbeli ter bi se zveličavni nameni bratovšine tolikanj obilniši dosegali. Bog daj, da bi se ta bratovšina za srečno zadnjo uro obilno razširjala in tako obnašala, da bi se res vsi zveličali.
tz plsaitfa od 24. kim• do S. rinot.
na Dnnaja zbranih nadškofov in škofov au|uiint«kih do svitle$a cesarja.
Zastran naukov konkordat ni nič ^Vvstrii vstanovil. Zagotovila za versko odrejo katoliške mladosti niso nič veči, kakor poprej. Ljudsko šolo je imela zmiraj farna duhovšina v svojem področji. Pravice Vašega veličanstva niso nič okrajšane. Njih veličanstvo voli skorej vse
vikši in škofe svojega obširnega cesarstva, naj veči del korarjev, prav veliko fajraoštrov in bogoslovske profesorje .... Ako ima Vaše veličanstvo zoper koga kak ugovor, ne dobi ne fare in ne bo učenik na škofovskih učiliših. Cerkveno premoženje se brez privoljenja Vašega veličanstva ne more ne oddajati, ne v obilnosti rabiti... Akoravno je verska in učilna zaloga cerkveno premoženje, je vender njeno gospodarstvo puseno vladi, s pogojo, da se godi pod nadzorstvom in sodjanjem škofov. —
Pravice, ki gredo vladarju, tedaj s konkordatom niso nič poškodovane, ampak še le vterjene. Pri vrav-navi, koliko naj ima deržava pri cerkvenih zadevah opraviti, se je zvesto gledalo na pravice, ki jih je že takrat deržava imela, in ko bi se bilo še delj seglo, bi bile prazne besede, da cerkev svoje zadeve sama vravnava. To je bilo le zato mogoče, ker rimski stol ne le na zvestobo in pravico Vašega veličanstva popolnoma zaupa, temuč tudi ni zmožen misliti, da bi kdaj kak sin presvitle hiše, ki jo je Bog poklical Avstrijo vladati, tako pozabil svoje poslanje in zgled svojih dedov, da bi prepušene pravice obračal zoper cerkev Božjo.
Zakaj se tedaj hrup dela zoper konkordat? Divja se zoper konkordat, kakor sovražnik zoper terdnjavo, ne zato da bi se zgledovali nad posipovanjem, temuč da bi prišli v mesto in ondi po svoji volji gospodovali. Vojska zoper keršanstvo ni nič novega, in pri vsakem nekoliko podučenem bi bilo misliti, da so mu že znane zvijače in pesmice teh rogoviležev; sej zmiraj se ravno tisto spet povrača. Enakost vsih ver razvpivajo in pravijo, da to pamet veleva in sterpijivost (toleranci ja) tir ja. Toda njih izvoljenci sami so že davno povedali, pa tudi natisnjeno naznanili, da sterpijivost, ktero oni hočejo, ni nič druzega, kakor zatertje vere. Katoliško vero pa zato naj huje preganjajo , ker je edina, ktere se jim je bati. To imenujejo „toleranc," in po ti toleranci v katoliški Avstrii katoliško vere dan na dan napadajo z lažmi in hujskanjem tako silnim, da bi si zoper protestante ali pa j ude le stotnega dela od tega nobeden ne upal. Toda prostost v veri bi imela za te ljudi malo cene brez prostosti v djanji. Torej hočejo zakon v igračo spremeniti, razglasiti, da se zamore razrešiti. Da bi dobili ljudstvo, kakoršnega žele, hočejo zgodaj začeti. Polastiti se hočejo otroške šole, da bi se katoliška mladina ne odrejala več katoliško, ne več keršansko. Vse to pa je tudi s tistimi avstrijanskimi postavami, ki so bile pred konkordatom,*) v naj hujšem nasprotji. Toda postavo si že upajo v nič djati; le samo deržavna pogodba (konkordat) jim je na potu; od tod je to napredeno divjanje.
Nadalje dokazujejo škofje, kako prederzna in nespametna je pritožba, češ, da so avstrijanske postave nesterpljive do drugovercev, in spričujejo iz zgodovine, da Avstrija je bila ob vsih časih veliko bolj sterpljiva do drugovercev, kakor pa protestanške vlade do katoličanov po svojih deželah. Bil je čas, ko Avstrija protestantov v deželi ni terpela, in to je bilo potrebno, če se je hotla sama sebe ohraniti. Kjer je protestanštvo preob-vladalo, si je bil celo katoliški vladar sam komaj svest za svobodo svoje vere. — Sčasoma so dobili protestantje v Avstrii zmiraj veči pravico. S patentom 23. prosenca 1866 pa jim je dodeljena samostojnost, kakoršne nimajo nikjer pod vladarji protestanške vere, in dobili so veliko več, kakor pa katoličani s konkordatom. Iz sploš-nje denarnice pa v razmeri s številom katoličanov dobivajo za svoje bogočastne namene več pomoči kakor katoličani. Enako je z nekatoliškimi greki: njih mla-
*) in ki v tako imenovanem verskem odboru huč-tjo. da naj »«-
povemejo po odpravljenem koukordatu.	Vr.
denške semeniša v Dalmacii se veliko obilniše obdarujejo, kakor pa katoliške.
Očitno tedaj, da Avstrija nekatoliškim kristjanom veliko več deli, kot ktera koli si bodi nekatoliška vlada katoličanom. Vender pa so tudi meje, ki pravica, spodobnost in previdnost veleva, da se ne prestopijo. To je nadalje bolj obširno pojasnjeno.
V postavah za odrejo otrok pri mešanih ženitv&h konkordat Čisto nič ni premenil. Tudi v tej reči pa je Avstrija spolnovala zaveze ali pogodbe, ki so bile storjene s ktero koli si bodi nekatoliško deželo, n. pr. na Sleskem.
Zdaj nasledva dolga, vmes zgodovinska obravnava zastran nerazdirljivosti zakona, v kteri škofje čversto dokazujejo, da tudi v mešanih ženitvah se drugo%*ercem nobena krivica ne zgodi, ako se z njimi ravna po dosedanji avstrijanski postavi, po kteri je zakon sploh ne-razvezljiv, kar tirja katoliška cerkev. Škotje poslednjič svoje prepričanje izreko, da se jim nemogoče zdi, da bi Avstrija zakonske reči kdaj rešila v protestanškem pomenu. Martin Luter namreč sv. zakona luteranom še za zakrament ni pustil veljati, ampak le „za neko svetno reč, kakor je jed, obleka, hiša in dvoriše." (Za tako „svetno reč," kakor je n. pr.obleka," hočejo sedanji presiti ljudje tudi sedmi zakrament — sv. zakon — pre-strojiti, da bi ga slekli, kakor „obleko," kadar jim ni več po njih volji). (Dalje nasl.)
Ose mnt^Jststote t niča r Mtimu•
5. Posveč-enje izrečeno. Novi svetniki. Daril« in njih pomen.
Ko je procesija prišla v tako slavno ozališano in razsvitljeno stolnico s \ Petra, kakor je bilo zadnjič omenjeno, je nasledvalo več molitev in obredov: kteri so o taki priliki navadni. Kličejo sc vsi svetniki na pomoč v litanijah; molijo k sv. Duhu za razsvitljenje; kardinal prokurator trikrat — vsaki pot bolj živo — prosi sv. Očeta, da naj posvečenje izrečejo.
Poslednjič so namestnik Kristusov v imenu svete Trojice..., po zrelem prevdarjanji in večkratnem klicanji božje pomoči služabnike in služabnice Božje za blažene razglasili in očitno med svetnike prišteli: v imenu Očeta, Sina in sv. Duha.
Mogočno se je potenj razlegal „TeDeura, oglasile se trobente plemenite straže, peli zvonovi po vsem mestu celo uro, bobnelo streljanje blizo stolnice in z Angelskega grada. Po vsem mestu je bilo silno veselje zavoljo služabnikov in služabnic Božjih, ki je sv. cerkev iz njih življenja in spričanih čudežev spoznala in slovesno priterdila, da so res med zveličanimi in da se sinejo in morajo častiti za svete.
Imeli smo namen ob kratkem popisati v „Danici" tudi življenje novih svetnikov; zvedili pa smo te dni, da v cerkvi čč. oo. frančiškanov pred mostom se bo v kratkem obhajala velika štirdnevna slovesnost novih svetnikov , in ob tisti priložnosti bodo prišle na svitlo tudi bukvice, v kterih bo popisano življenje teh svetnikov. Te bukvice se bodo zaupljivo tako razširile, da bi zdaj bilo skorej odveč v Danici posebej to življenje popisovati. Imenujemo naj vender njih imena, ki so:
1. Sv. Josafat, vikši škof in spričevavec t marter-nik), pred samostanskim življenjem imenovan Janez Kun-čevič. 2. Sv. Leonard Porto - Mavriški. 3. Sv. Pavel s Križa. 4. Sv. spričevavec Peter Arbues. o. Sv. (Jermana Kuzina. 6. Sv. Marija Frančiška ,.peterih Jezusovih ran," 7. Gorkomski spričevavci, duhovni, veči del frančiškani, kijih je 19: Nikolaj Pik, Jeronim Verden, Teodorik
Embden, Nikazij Džonson , Vilald , Gotfrid, Anton Ver-
♦
dcn, Anton Honerski, Frančišk Rode, Peter Ašeski, Kornelij z Dorestata, Leonard Visel, Nikolaj Popel, Got-trid Dunko, Janez Ostervičan, Janez Kolončan, Adrijan Bekan, Jakop Lako (Lakops), Andrej Valter.
»Sv. Oče so imeli potem slovesno sv. maso, v ktero so se privzele tudi že molitve novih svetnikov. Po evan-gelii in naznanjenih popolnoma odpustkih za pričujoče so se opravile navadne darovanja, o kterih naj nekteve besede spregovorimo.
Navada tega darovanja je v cerkvi silo stara; začele so se v stari zavezi in ohranile se v novi. Darujejo pa se o posvečevanji služabnikov Božjih sveče, dva velika hleba, dva sodčika z vinom, dve gerlici, dva goloba, tiči raznih plemen, — vse v treh pisanih tičnicah. Vse to ima svoj skrivnosten pomen. Ti darovi so pripravljeni pred svetim opravilom na več mizah, in kardinali z drugimi osebami, ki so v kaki zadevi do novih svetnikov, jih darujejo sv. Očetu. Kaj tedaj pomenijo te, bi djal, nekoliko čudne šege pri tako svetem opravilu?
Vosek, prelepo belo delo čbelic, je podoba presv. telesa Jezusa Kristusa, in goreči stenj (toht) sredi sveče zaznamnuje presveto dušo tega božjega telesa in pa Zve-ličarjevo božjo natoro , kar se tudi o svečnici večkrat razlaga. .S tem darom se hoče naznaniti, da novi svetniki so imeli Zveličarja vedno pred očrni, z njegovim spominom so se spodbudovali k svetosti ter so posnemali njegove zglede v svojem življenji; pa da zdaj sv. Oče čednosti teh svetnikov na svetilnik postavljajo, da naj razsvetljujejo s sijanjem svojih del vse keršanstvo.
Kruh je podoba vsaktere jedi; tukaj pa je ober-njeno na duhovne jedi in pomeni vsaktere čednosti, ki so jih svetniki skazovali, da so prišli v nebeško čast.
Vino jc vterjeno znamnjc posvečujoče milosti ali gnade, in nam skazuje, da so bili ti služabniki Božji dosegli obilne milosti, pa da so jih v Božjo čast in hvalo ohranili v svojih sercih. Sklenjeni na tem svetu s pravim življenjem, to je, s Kristusom, so bili kakor rodovitne tertne mladike, ki so Bogu darovale v obilni meri in do junaške stopnje vino pobožnosti, ljubezni, obžalovanja.
Gerlice so podoba zvestobe, golobi pa miru in ze-dinjenja z Bogom, ter zaznamnujejo čisto ljubezen. Ker je bil golob oznanovavec miru po vesoljnem potopu, torej se o tej priliki daruje v pomen, da zdaj je za svetnike dokončana neutolažljiva vojska tega sveta, in nastopil je večni mir, ki se ga vesele v nebesih.
Mnogoteri tički poslednjič so podoba svetega hrepenenja do nebeških reči in dobrot. Kako tA? Kakor tički zapušajo zemljo in se kviško v bolj čisto in zdravo sapo dvigajo, tako so se svetniki s svetim premišljevanjem in hrepenenjem vedno dvigali k nebesom in k nebeškim dobrotam. Iz tega namena so se včasi pri ti slovesnosti tičnice tudi odperlc, da so tički po cerkvi sfer-čali, kakor n. pr. pri posvečevanji Poljaka sv. Hiacinta, sv. Karola Boromeja; ta dobrovoljna navada pa se jc opustila, da bi se ne zbudoval šum in hapanje od množice po teh živalicah. Po vsaki ceni pa je res pomen prav živ in prijazen, iu mislimo, da se bode odsihdob v marsikom nebeško hrepenenje obudilo, ko bo videl tiče pod nebom, kterih ljubi Zveličar tako prijazno omenja tudi v sv. evangelii.
Med darovanjem jc prepevalo —• >» N > pevcev neizrečeno lepo kompozicijo znanega preslavnega Lista „Tu es Pctrus" ... Po sprejetih darilih so si sv. < >če roke umili in nadalje maševali. Po vsem opravilu so bili zopet na prestolu spremljeni v kapelo .,della Pieta," kjer so parainente odložili in se podali v svoje stanovanja.
(Kunec 11 a.si.)
Ogled po Slovenskem in dopisi•
Iz Ljubljane. Od siavnega c. kr. deželnega pred-sedništva nam je došlo povabilo naslednjega obsega. Dunajsko srenjsko svetovavstvo je nasvetvalo. da naj bi se „obljubna cerkev" na Dunaju dodelala in v nji se postavil tudi altar sv. Maksimilijana v spomin njenega začetnika, ranjcega cesarja Maksimilijana mehikan-skega, in naj bi se v ta namen napravile zbirke po vsem cesarstvu. To je namreč tista cerkev, ki so jo bili začeli pred nekaj leti zidati v spomin, da so bili Nj. veličanstvo svitli cesar po Božji dobroti obvarovani, da jih roka potuhnjenega morivca ni usmertila. To misel je c. kr. ininisterstvo znotranjstva poterdilo, in daljši pojasnilo te zadeve spremlja slavno deželno predsedni-štvo s temi-le besedami: „V oziru na blagi namen, ki z izdelanjem te cerkve sklepa tudi priserčni spomin na umetnostiljubnega cesarja, jemljem priliko slavno vred-ništvo poprositi, da naj bi se tudi v svojem spoštovanem listu primerno na to ozerlo, darove v ta namen zbiralo, razglasovalo in ob enem meni izročevalo."
Iz ozira na ta blagi namen bode vredništvo zadevne darove rado sprejemalo, razglasovalo in dalje izročevalo.
Iz Kostanjevice. Neki miloserčen dobrotnik, kteri hoče neimenovan in svetu skrit ostati, čegar dobrot -ljivo serce pa je Bogu dobro znano in njegov milo-dar gotovo v bukvah večnega življenja z zlatimi čer-kami zapisan, je poslal 100 gold. a. v. po visoko ča-stitem gospodu Dragotinu Heidrihu, zaknstanu stolne cerkve v Ljubljani, za revne v resnici pomoči potrebne pogorelce v Kostanjevici. Za ta veliki dar se podpisani priserčno zahvaluje v imenu pogorelcev. Potreba in sila je res velika. Vsak še tako majhen dar bo s hvaležnim sercem sprejet, in obdarovani pogorelci bodo za dobrotnike molili, da bi jim vsegamogočni Bog njihove darove stoterno povernil že na tem, enkrat pa z večnim nebeškim plačilom na unem svetu.
V Kostanjevici, 10. okt. 1867. Jan. Le s j a k l.r.,
fajmošter.
V Novem mestu, 5. vinot. — R. — Gotovo redka svečanost se je dans tukaj obhajala, ktera ima v zgodovini tukajšnjega vis. čast. kapiteljna težko da svojo primero. Ta dan so namreč vis. čast., obče spoštovani kapiteljski prošt gospod Jernej Arko slovesno obhajali svcjo zlato mašo. Pri pontitikalni sveti maši sta jim na strani stala in stregla še druga dva zlatomašuika tega kapiteljna, vis. čč. gg. korarja Fr. Jelovšek, ki so predlani, in Jož. Žagar, ki so že pred desetemi leti svojo zlato mašo obhajali. Res veličastno je bilo viditi, ko sta ta dva častitljiva gospoda, poterta od števila let, opiraje se na svoji zlatomašniški palici, z venci ozališani, polagoma k altarju stopala pred današnjim jubilantom, kteremu pa je Bog v visoki starosti ohranil še terdno zdravje. Ginjeno je gledalo za njimi ljudstvo, kterega se je bilo vkljub slabega, deževnega vremena iz cele okolice toliko zbralo, da jih je moglo še veliko zunaj cerkve ostati. Častiti zlatomašnik so potem sv. mašo služili, med ktero se jc njih še popolnoma krepki glas razlegal po vsi precej veliki cerkvi. Me^tjanska straža je bila v paradi po cerkvi razpostavljena. Po cerkvenem opravilu pa je bilo obilo gostov, duhovnih in svetnih, k obedu povabljenih. Ko so se častiti zlatomašnik vernili iz cerkve v svoje stanovanje, jih je že pred vhodom pričakovala mestjanska straža s svojo glasbo: tako jim je spoštovanje in čast skazala, in to, kakor jim je bilo videti, jih je zlo ginilo. Ni mi potreba praviti, da je potem pri obedu obširno veselje vladalo, in da se je verstila zdravica za zdravico, to se v današnjih časih samo ob sebi razume. Pervo zdravico so čast. zlatomašnik sami nazdravili Njih veličanstvu
cesarju, kteremu, kakor so izrekli, se imajo zahvaliti tako za službo, kakor za počešenjc z redom Franc-Jo-žefovim, za kterega so torej tudi pripravljeni darovati v zvestobi še kratke dni svojega življenja. Drugo zdra-vico je napil zlatomašniku predsednik deželne sodnije blagorodni gosp. Lušin, ki je nalaš prišel iz Ljubljane na ta častni dan svojega sofarana in prijatla. Povdar-jal je, kako srečen že se sme človek imenovati, kteri svoje petdeseto leto sploh doseže, kako srečen je tisti, ki v toliko težavnem duhovskem stanu celih petdeset let preživi, koliko srečniši pa še le ta, ki si je v teh petdesetih letih toliko zaslug pridobil za cerkev in deržavo in se je v službi povzdignil, kakor današnji zlatomašnik. In tako je sledila še zdravica za zdravico: milostljivemu škofu, dvema zlatomašnikoma, mestjanski straži, novomeški okolici itd. Ločili smo se s serčnim vošilom: Bog nam ohrani še mnogo let spoštovanega zlatcmašnika v prid cerkve in domovine. —
Na Primskavem nad Kranjem, 17. vinot. — Nesi, ljuba »Danica", po širokem svetu veliko nezgodo, ki nas je zadela v noči med 7. in 8. t. m. Precej po 12 omenjene noči se v sredi vasi nad neko šupo v otepih ogenj vname, in ker sta zdaj burja, zdaj jug pihala, se ogenj urno razširja, zdaj na desno, zdaj na levo, kakor je sapa potegnila, in v kratkem času pogori 13 posestnikov in 1 kajžar. Le posebni milosti Božji se imamo zahvaliti, da noben človek ob življenje ni bil, in da je le nekoliko živinice zgorelo. Toliko več pa se je žita, obleke, živinske klaje in drugih reči v pepel spremenilo. Res je, zavarovani so bili vsi, vendar le z majhnimi zneski, ki ne bodo zadostovali, da bi si nesrečniki poslopja spet postavili; kaj bo pa za živež in živinsko pičo? Res, ljudje so usmiljenja vredni! Radostno zamoremo opomniti, kako verlo so se ljudo-mili poštenjaki obnašali o požaru. Posebna čast gre bližnjim Kranjcem in Sentjurjanom. Nasproti tužnega serca opomnimo, kako skor neverjetno srovost in spri-denost je neka derhal tu razodevala, ker nekteri so se žalujočim nesrečnikom posmehovali, neki zijale proda-joči tabak žgali, še drugi marsikaj, kar ogenj ni končal , s svojimi dolgimi persti grabili, — in še neki, ki so po minulem ognju žganja ali vina siti kakor divja zver po vasi rjuli in razsajali. — Pomnite to, vi liberalci deržavnega zbora, ki pod pretvezo človekoljubja hočete hudobii potuho dajati!
Hude rane je vsekala ta nesreča, ktere začetnik jc na sumu kak hudoben človek, ubogim pogorelcem; ali zaupanje imamo v Boga, da bo obudil v ljudeh ljubezen do revežev; sej kerš. ljubezen do bližnjega še ni ugasnila. Porok tega so nam visokorodni g. baron Cojz, vlastnik Berške grajšine , ki so s tako znamenitim mi-lodarom nesrečnike razveselili; podelili so jim namreč 100 gold. v denarjih, velik voz žaganic in vsakemu pogorelcu voz sena. Bog ohrani še mnoge leta tega v tukajšnji okolici in tudi daleč obče spoštovanega in ljubljenega dobrotnika!
V Gradcu je H. t. m. v G5. letu svojega življenja umeri mnogo znani in priljudni gosp. Jan. Ker st. Dolin ar, c. kr. dvorni svetnik v pokoju, sin ranjcega bogoslovskega profesorja J. Do lin ar ja. Truplo njegovo je bilo 10. t. m. iz Gradca prepeljano v Terst k pokopu v ondotne družinske rake. Ranjcega žena, blagorodnu gospa Elizabeta, z obema hčerama, ga mnogim prijatlom priporoča v molitev in spomin. —
Iz Gorice 1">. vinot. -J- — Naš milostivi knez in nadškof so bili une dni po zmaganih opravilih hiteli k zboru škofov na Dunaj, kterega so bili sklicali dunajski nadškof in kardinal Raušer, ter se vdeležili posvetva-nja zastran adrese, ktero so škofje namenili predložiti cesarju in so jo podpisali, ko je bila zložena. Vernivši
se z Dunaja so vzeli seboj veliko iztisov, ter so jih p • svojem prihodu v Gorico razdelili med tukajšnje dii hovne in tudi med druge katoličane.
Prišel je namreč čas, ko je treba tudi neduhovnom brez strahu očitno na znanje dajati svoje znotranje pro pričanje in se potegniti za pravice naše cerkve, ki so od vere nerazločljive. Tedaj glasno in očitno se poteguj mu za pravice naše katoliške cerkve ali z besedo ali s pisanjem.
Pred vsim in ravno ta čas je naša dolžnost, zastran konkordata po zapopadku zgorej omenjene adrese se na stran škofov vstaviti. Gerdo, in znainnje ne dosti vter-jene vere bi bilo, v tih dnevih, ob kterih je toliko na tem ležeče, kam se kdo oberne, škofom nasprotovati in drugač misliti ali govoriti, kakor pa govori sv. Duh po njih, sosebno kadar združeni v Božjem imenu kaj sklepajo. Tedaj dragi bravci »Zgodnje Danice" in vsi Slovenci in katoličani! z enim sercem, z enim glasom stopite vsi na stran naših višjih pastirjev, škofov in nadškofov.
Da pa ne delamo kaj brez premislika, in da zamoremo povsod odgovor dajati od svojega djanja, be-rimo, premiš! j u j mo konkordat in razlagajmo ga v domačem občenji povsod, kjer je tega treba, in vsakemu, kteri je take reči razumeti zmožen.
Berimo prav s premislikom Škofovo adreso, in pre-pričujmo zlasti tudi omikani del ljudstva tega, kako tanko sta sklenjena konkordat in resnice katoliške cerkve; in povejmo po vsih ustih ljudem, kam merijo tisti, ki želijo odpraviti konkordat.
Katoličani zgolj praznega imena in sovražniki katoliške cerkve delajo očitno in prederzno zoper cerkev; tudi mi, ki stojimo na strani namestnika Kristusovega in škofov, se ne bojmo, temuč delajmo serčno za našo reč. Naj pomnijo tudi omahljivi katoli-čanje, da kakor dan današnji, še nikoli poprej, velja pregovor: „Aut Cesar aut nihil."
Iz Ciergarja na Goriškem, 10. vinotoka St... k.
Zakaj nebi enkrat tudi mi iz naše planjavske dolinice kaj povedali, ko se iz vsih druzih krajev berejo mični in veseli popisi? Celi teden skorej je oznanjc-valo prijazno klenkanje zvonov, da 0. oktobra bode se nekaj posebnega v naši srenji godilo. In res toti den bila je naša cerkvica vsa v prazničnem odevu, in že okolni njen dvor, kakor tudi pot iz vesi proti cerkvi so lepšale mlade zelene drevesa. Opravljal je namreč Bogu na rožarsko nedeljo čast. g. novomašnik Janez Fili-pič svojo pervo nekervavo daritev. Ljudi od vsih strani velike sile, prelepa slovesnost v cerkvi sami, petje in glasba iz stolne cerkve goriške, zvonilo pa pokanje s topiči, da se je vse razlegalo od sosednje Svete gore, množice gostov iz obojnega stanu, veliko duhovščine: vse to je slovesnost neizrečeno zvikševalo. Naš rojak And. M. Ternovec je posvetil za to priliko gosp. n«»vo-mašniku sledečo pesmico:
Junaška ivs ^r^ar-ka -i dolina: Apostola rojakom -p«-t si dal*. V- v^ljka. vendar <la\im in zala: fluak«- m-iiut >kor vladi kovina.
Zn-dila /•• -i mar<ikt«rVa Miia, — l"/.or rojakom, t«*lii <a<t in hvala: f"ili|»i«Vva ko«'a pa postala lun' i«-, kini rMa domovina.
-puščaj t o raj t«»|n-«-v pok v th l javo, lu hn-nkaj glasno, kl.-nkaj, *v«"mi . <j»'»di, Prijavi v»i naravi ><v«»j kopana:
In du»o »j.ni v nad/.« m« lj-ko višavo: Častnik da tudi « »n Im. v -v..j.*m rodi: — I r/t! fioif živi tvojfjja Ivana!
Pri tej prilici pa ne moremo ino, nego ravno obžalovati nase občinsko zastopništvo, ki je ravno ta dan godce (ples) dovolilo ravno pred stanovanjem preč. g. vikarja v „Britofu." Slovesni obed res ni bil v tem poslopji, ampak v rojstni hiši novomašnikovi v vesi. Ker je pa bilo toliko povabljenih iz sosednjih in tudi še precej iz oddaljenih krajev, šlo jih je več prenočevat k g. vikarju. Očitno je, da vsled rjovenja, prepevanja, kričanja, tuljenja ni mogel nihče ne očesa zatisniti. — Naj bi naš oče župan pri druzih prilikah bil pozomiši pri dovoljenji plesa! — Tebi pa, naš rojak Janez, želimo ves dober vspeh v novem stanu.
Iz Reke, 11. vinotoka, m. — V začetku p. m. je v naši novo vstrojeni Madjariji dan zagledala novinarija v nemškem in laškem jeziku. „Fiumauer Zeitg.": „Gaz-zetta di Fiume," ktera, bi mislil, ima nalogo žaliti vse, kar je našemu narodu svetega in drazega: vero in narodnost. V začetku je bil ta rogovilski dvojič prinesel dopis iz Kima, ki je pa menda ravno toliko prišel iz Rima, kolikor judovska „Presse." V tem dopisu je z gerdimi izrazi napadal rimsko duhovstvo in papeževo vojsko. Nato se je vzdignil tukajšnji papežev generalkonzul, in je protestiral pri kr. komisaru gosp. pl. Csehu zoper tako počenjanje. Res, vrednik omenjenega lista je prišel generalkonzula drobno prosit za zamero, in je tudi svojo napako očitno preklical v svojem listu. Toda, pravijo, da škrat se v resnici ne skesa. V 14. in 16. št. „Fiu-maner Ztg." se spet berejo reči zoper Rim, papeža, Škote in konkordat, kakoršnih menda noben Garibaldov glasnik ne zmore. Med ostalimi ostudnostmi pravi ta laž-njivi prerok, da so papeži v Rimu več hudega storili, kakor naj veči preganjavci, cesarji Neron, Kaligula, Dioklecijan! Škotom pa, ki so na Dunaju zoper prekucuhe konkordatove se vperli, pravi, da je cerkveno mešanje v politiške razmere krivo burbonskemu, španjskemu prepadu, in utegne tudi Avstrijo razdjati, če se bodo škotje vtikali v deržavne naprave. On misli, da so minuli časi v 19. stoletju, da bi se škofje mogli mešati v reči, kakor je n. pr. ženitva in otročja odreja v ljudskih šolah, ker to so po modrovanju „F. Z." deržavne in društvene reči, s kterimi le Miihlfeldi, Schindlerji in Ber-gerji imajo opraviti. — „Brez vas (škofov), pravi ta modrijan, moremo lahko se roditi, živeti in tudi umreti," *) Tudi mi poznamo več tacih živalic, ktere se rode, živijo brez duhovnega vpliva, in umerjejo ravno tako, pa so po smerti gosp. Z\viedeniku pl. Siidenhorstu v večji ceni, kot kedar so živele. Takim živalicam bi se mogla naša „Fium. Ztg." priporočiti; poštenemu človeku pa se bo gotovo studilo brati take laži in trivjalnosti zoper cerkev in božje naprave, s kakoršnimi reški časnik svoje čitatelje hrani. Gotovo, da pametni mestjani reški niso s takimi blodnjami zadovoljni, če tudi ta mavtarski list s svojimi žulji in zoper svojo voljo vzderže. Žalostno je, da se je v tako nevarnih časih tukaj vgnje-zdila napaka, ktera v malem mestu, kakor je Reka, veliko več zamore hudega storiti, kakor deset judovskih časnikov na Dunaju, temveč ker ga prebirajo dostikrat babice, ktere na tergu sadje in kruh prodajajo, in taki možaki, ki še ne znajo prav „očenaša" moliti, kam pa da bi bili tako zobraženi, da bi mogli resnico od laži, dobro od hudega razločiti. Taka se godi nam Slovenom, da nas odpadniki in kruhoborci žalijo, samo da si košček hleba s svojim ostudnim napadanjem prislužijo.
Iz Jeruzalema piše prečast. gosp. vodja Fr. llro-vat 11». t. m. do p. n. gosp. prošta in šolskega svetnika dr. Ant. Jarca nektere tudi za občinstvo mične reči, ki smo jih posneli iz dobrotno izročenega pisma.
* — ,.in pogub iti se,"" je pozabil še pristaviti. Vred.
7. t. m. sta bila oba vodja iz avstrij. hospica uro deleč jezdila naproti novoprihajočemu poročniku za Jeruzalem, gr. Caboga-tu, namreč do terga, kjer je nekdaj stanoval razglašen poglavar ali prav za prav ropar Abu-Goš. (Več o njem je bilo v „Dan." v začetku popisovanja „Tri mesce" itd.) Vračavšim se proti Jeruzalemu so prišli naproti tudi nekteri visoki častniki paša-tovi z obilno vojašino , in še pozneje zastopniki druzih konzulov v Jeruzalemu, tako da jih je bilo zvečer kacih 50 oseb, ki so slovesno jahali v Jeruzalem. Konzul je šel najprej v cerkev Božjega groba; stanuje pa v avstrijanski romarski hiši, dokler ne bodo poprave kon-zulskega poslopja (ki je blizo hospica) dogotovljene. Avstrijanski judje, ki zavoljo sabote niso smeli od doma, so mu v mestu vivat klicali in mu v počešenje podali potico in vina. Potem ko se je bil sam skazal pri pa-šatu, so ga tukaj obiskovali: paša, vsi konzuli, duhovski častniki vsih ver in drugi veljaki. V romarnici je torej zdaj prav živo. - Konzul je prav prijazen, tenko olikan gospod, ki verh tega mnoge jezike govori. Vde-ležuje se romarjem navadnih vsakdanjih pobožnih opravil v domači kapeli. Zaupljivo bo pridno, pa tudi serčno Avstrijo zastopal.
V romarsko hišo zdaj prihaja le malo romarjev. Naj več jih daje Aleksandrija, kjer Avstrijani ob tem času nahajajo malo dela, torej jih veliko sem prihaja, da nektere dni zastonj jedo. Sploh toži gosp. vodja, da se marsikaj soderge, pijanštva in sleparstva tudi iz Av3tri-janskega tje priklati, ki jim zadrege delajo in so zmožni tudi turčinom v spotikljej biti, ki vidijo take neteke na tako svetih krajih.
O koleri tamkaj ni nič slišati, vender pa je ob tem času nezdravo, marsikterega popade merzlica. Gospod vodja pa je čisto zdrav. Po dnevi je še zmiraj hudo vroče, do 33 stopenj pod milim nebom; noči pa so čedalje bolj hladne — do 12 stopenj; nebo je zmiraj jasno; dežja nič; in Če se nad Jeruzalemom prikažejo oblaki, kar precej in čisto zopet zginejo.
Poškodovana kupla nad Božjim grobom je že davno razdjana, pravi gospod vodja; jaz je nisem več vidil, našel pa sem bil ves prostor okrog Božjega groba zastavljen s hlodi. Ti hlodi so bili iz Francoskega poslani, na kamelah preneseni po težavnem potu v Jeruzalem , v cerkvi Božjega groba zloženi in z železnimi čepiči in z vertali ali šravfi priterjeni. Kakor ta oder ali stol, tako se tudi kupla sama dela na Francoskem; ravno prihajajo cele bremena železnih protov za rebrovje prihodnje kuple nad Božjim grobom, ki jih bodo potlej priterdili in sklenili, z zidno tvarino napolnili in pokrili. Te stroške za priprave in izdelke v železu je prevzela Francija; kar je zidanja in tvarine v kamenji, oskerbuje Rusija. Kaj ima plačevati Turčija, kakor tretja v zvezi, tega nisem mogel zvediti. Gotovo bo tudi ona po dogovoru svoj del oskerbela, in to ima v tem tudi nekaj dobrega, da bo imela polno pravico prepire in neod-vračljive nasilstva raznih vernikov in vlad toliko čver-stejši odbijati. ..
Vlada je sklenila, da hoče poskerbeti za varnost ob Jordanu zoper Beduine in bode torej ob Jordanu postavila nektere tabore ali kastele, nektere podertine prejšnjih mest unkraj Jordana pa bo vravnala za stanovanje, kakor se sliši, ter bo silila prebivavce k rednemu življenju. Iz tega namena sta pašata jeruzalemski in damaški po unih krajih precej veliko vojaštva razpostavila in mnogotere rokodelce proti obljubljenemu plačilu tje poslala.
MoJ Je hej norega po domačem in tu-Jem svetu?
Čudno teče zdaj svet sploh, čudno Avstrija in Dunaj posebej. Človek živi le od danes do jutri, vsaka zdrava pamet ve, da je duša več kot telo, večnost vse kaj več kot časnost: vender se duša v kot odriva in le telo in časna korist za mizo posaja; — cerkev, ki skerbi za Božjo čast in večne dobrote, ima biti „prosta." Jelite kakor v Italii, nekaka metla, s ktero bi pometali tudi judje, krivoverci in vsi umazani tysniki; imela bi le toliko pravic med milijoni katoličanov, kolikor bi jih od mize Miihlfeldov, Schindlerjev, Herbstov padalo?
Verstveni odbor deržavnega zbora ni hotel pričakovati odgovora cerkvenega zastran konkordata in verskih reči, ne ministerskega predloga; temveč kar precej je pričel svoj koncilium, in že je skoval zakonsko postavo, po kteri naj bi tudi župani ali sploh mestni gospodje poročevali, — kdo ve, ali pod smreko ali pod hrastom? Odbor pravi v vvodu med drugim, da vse ljudstvo želi civilni ali rakonaški zakon (tako ga ljudje imenujejo, — menda iz francoskih „blaženih" časov): ali je to res? Kdo je učil odbor resnici take zaušnice dajati? — Odbor naznanja o tej priliki svojo načelo: vse cerkve in verstva pod deržavno oblast djati. Katoliška cerkev bi bila torej „nokorna dekla" gospe deržave. — Pravijo, da bode odbor nadalje sre-njeval, kako naj se šola vzame cerkvenemu nadzoru, in vso Miihlfeldovo versko postavo.
Sploh naj veči sum zdaj dela konkordat, ali prav za prav konkordatoborci, kteri iz raznih kotcv pošiljajo prošnje zoper konkordat na Dunaj. „Prihodnjost bo razo-dela, kdo je napravil sedanje gibanje," nam piše prijatel z Lrunaja. Gibati se je jelo nekaj pa tudi v katoliškem taboru, — če le ne bo vse prepozno. „Otroci teme so bolj umni (zvijačni) v svojem rodu, kakor otroci luči." S konkordatom v zvezi je škofovska adresa do svitlega cesarja in nji nasprotna adresa dunajskega srenjskega odbora, kteri je sicer škofovsko pridigo nase obračal, pa ne s tem namenom, da bi se poboljšal, temuč se za nedolžno napadenega Njih veličanstvu naznanil. Kdor je prebiral, kaj so srenčanje dunajski že dolgo časa počenjali, kako udelovali zoper konkordat, kako kljubovali tudi vladi s svojim „brezverskim" pedagogjem; ne bo v dvomu, kdo je kalil vodo.
V deržavnem zboru blezo nekteri poslanci menijo, da so komedijanti, ki nimajo boljšega dela, kakor vsa-cega katoliškega govornika zasmehovati in z grenkimi besedami pitati. Tisti znani Schin iler se je undan, ko je Miihlfeld zoper konkordat govoril, zad za Greuterja vstopil in kakor bi djal v njegovem imenu s presunljivim glasom „bravo" kričal. Ali je to postavno obnašanje v zboru, kjer se dela za blagor celega cesarstva? Ali je take psovanja zaslužil naj zvestejši avstrijanski narod?
Pri »zakonski" postavi, ki pride zdaj v posvet v zboru, bodo slovenski in tirolski poslanci storili kakor undan pri „grundrechtih;" pri splošnji razpravi bodo govorili, potem pa sedli in večinarje pustili, naj delajo kar hočejo, ter se zderžali glasovanja. Kaj hudo jim pa store, kadar sede in ministri z njimi. Ni menda misliti, da bi take postave, ki se jih naj veči večina cesarstva ne vdeležuje, kdaj mogle obveljati; vender mlatijo prazno slamo.
„Laibacherica" je hodila okrog konkordata kakor mačka okrog vrele kaše, in poslednjič je kar naravnost jela grizti konkordat in škofe katoliške. Se ve, da bi bilo napačno, ko bi bila ona manj nemško-liberalna, kakor njene tovaršice in kakor veter, kteri jo opihuje. In čudnih reči smo se naučili iz Laibacherčnih posnetkov in njenih lastnih modrovanj, n. pr.: Da prizade-
vanje škofovsko ni »konservativno"; da konkordat in konštitucionalizem sta nestrinljiva; da je cerkev prote-stantizem rodila; da cerkev je deržavi ravno to, kar vsak drug stan (kakor piskrovezi, špeharji it*' — kaj ne?); da tisti slepi, goljufuje, hujska, kteri pravi, da s postavodajstvom velikega cesarja (in erzdeutschthiim-lerja) Jožefa II so bile cerkvene pravice žaljene; (mi smo ravno te dni brali: ,,dass er die Rechte der Kirche vielfach verletzte"); da po konkordatu je cerkev v Avstrii po stala ,,politiško nepopularna" (nam se zdi pa, da le po mavtarskih kričarjih in judovskih časnikih) , in še več tacega, s čimur Laibacherica dokazuje, kako čisto zoper duha sedanjega časa in zoper „unverausserliche8 Majestatsrecht" je konkordat. Se ve da, to pa ni zoper „veličansko pravico", da bi škofje še pred cesarja ne smeli s svojimi prošnjami, ali da bi cesar ne smel zavez delati ali storjenih sam pregledovati! „Pclitik", ki ni v principu za konkordat, vender pošteno kliče kon-kordatoborcem: „Wem aus Oesterreichs Zustanden nur das Konkordat aufgefallen ist, der moge mit jener Frei-heit traktirt werden, wie sie in Oesterreich bestand, bevor das Konkordat mit dem papstlichen Stuhle ge-schlossen wurde ; fiir Hoheres und Besseres ist er nicht geboren." „Zukunft" pa imenuje konkordat „Alcibia-des-Pudel", obližek, kteri naj bi pokrival ne preveč bogato žetev parlamentarske vojske.
V	0§iiabruku so l. 1864 gg. učitelji med seboj vstanovili marijansko učiteljsko družbo, ki šteje že čez 100 družnikov. Sebe in učence svoje izročujejo pod brambo Marije Device, molijo za-se in za svoje učence vsako jutro in vsak večer „Salve Regina" (češena bodi Kraljica), in „Ave Maria" za sv. katoliško cerkev. Kadar umerje kak družnik, molijo drugi zanj vsak enkrat rožni venec in darujejo mu vsak eno sv. obhajilo. Od sv. Očeta Pija IX je družba obdarovana z lepimi odpustki. — Posnemajte lepi zgled, verli učitelji! Dobro bi bilo pisati po pravila v Osnabruk. —
S pograbljenjem cerkvenega premoženja na
Laškem, piše „Volksztg." je sekularizacija spolnila svoj tek krog sveta. Milijone in milijone so cerkvi poropali. Ali so pa narodi kaj pridobili? Zgodovina prav za terdno odgovori: Nič! V tem letu 1867, ko je cerkvi zopet 400 milijonov frankov vzeto, se bo 500 milijonov frankov v Evropi izdalo — zakaj? Da si bodo napravili bolj popolnoma pomočke za razdevanje: 10,000 topov in 3 milijone pušk po novi šegi. Čirau pa to? Da bi se svoj pot tisočero staršev oropalo svoje pod-pornje, tisočero žčn postalo vdov, da bi se tisočero otrok spreminilo v sirote, tisočero močnih mladih ljudi v nezmožne hromotnike. Nekdo je preštel, da za denar, ki se 1. 1867 za zboljšanje morivnega orožja izdaja, bi se zamoglo 10,000 šol zidati, 20 milijonov otr6k skoz 10 let zastonj učiti, 100,000 bolnikov in nezmožnih 1«> let preživiti.
V	Eisleben-u, Lutrovem rojstnem mestu, je že katoliška srenja s 4—500 verniki, ki se hitro množi. Povsod po Saksonskem se razširjajo katoliške občine, rokodelske družbe, ženski samostani, katoliško življenje sploh.
Moskva" našteva silo predpravic, ki se dopušajo vradnikom ruskega rodu, ako na Poljskem služijo. Rus je iznajden v porusovenji.
V	Filadelfii so katoličani kaj častitljivo sprejeli svojega škofa \Vood-a povernivšega se iz Rima. Do 24,U<)<> mož in mladenčev mu je šlo naproti v St Johns-siro-tiše, kjer je bil sprejemni nagovor. Naj bi rajši dunajski srenjčani pošiljali svoje mladenče v Filadeltijo, kakor pa gori v ,,Reich": ondi bi se naučili, kako je dolžnost
škofe spoštovati in tiste v časti imeti, ki z namestnikom Kristusovim zvezo ohranujejo.
Kratke naznanila. V Ameriki demokratstvo(zmerna stran) zmaguje, radikalizem ali rogovilstvo omaguje. — Po več amerikanskih krajih hudo roji želčna merzlica, ondi domača bolezen. — Pri velikem misijonu v Clerks-ville-i je bilo naj manj pol protestanških poslušavcev, in mnogim so se oči odperle, ter zdaj hodijo k misijonarju g. Gross-u v posvet. — V Galvenstonu je v kacili 4—5 tednih izmed 22,<hi(i prebivavcev umerlo 7—8000 ljudi za želto merzlico. — Na Badenskem so katoličani še zmiraj v tacih stiskah, da jim je vošiti raji prusov-skim biti, ker na Pruskem se cerkev spoštuje in se ji ne stopa tako na perste, kakor v ..musterstaatu" Badenu Volksztg.)... Glejte, prijatli županovskega zakona in konkordato-udriharji, da ne bodo Amerikanci tudi o Av-strii kaj tacega govorili! — Katoliški republikanci v Paragvaji se branijo zoper brazilijansko premoč s hrabrostjo, ki je občudovanja vesoljnega sveta vredna, pa ga ne dobivajo, ker se kakor katoličani mavtarski der-hali ne dopadejo. (Volksztg.) — Po Ameriki pripravlja narod preslavne sprejemanja škofom, ki se povračajo iz Rima, tako med drugimi v Pitsburgu: v Avstrii pa hočejo laži-liberalci katoličane z Rimom v razpor spraviti. Kje je napredek?! —
Lesniki*
Sercna žena. Ko se je Garibaldi po sramotni pouitki v Genevi na beg pripravljal, mu je malo pred odhodom neki ud ondotnega shoda skazal še svojo ženo. „Zanesljivo mi je čast pozdraviti tukaj pravo garibal-dinko," jo zakroži s posmehljanjem vitez vsega mav-tarskega sveta. „Nikakor ne," odgovori velikoserčna gospa, ,,ravno nasproti — vidite tu papežnico, ktera je pripravljena vas izžvižgati, ako pridete še kdej v Ge-nevo in bodete zopet tako govorili, kakor ste govorili to pot!4* — „Ali ste v resnici katoličanka?" praša Garibaldi. „Res", je bil odgovor, „in to meni ni kar bodi." (iaribaldi ni spregovoril več besedice; priporoči se in zgine. — Prav je tako; naj začno ženske moško govoriti, ker je zmiraj manj moških mož.
Ii Ljubljane. Od več strani se slišijo spodbudo-vanja, da naj tudi duhovstvo pošlje adreso za ohranje-nje konkordata, ter zoper rakonaški zakon, zoper loče-nje šole od cerkve itd. To bi se bilo moglo že poprej zgoditi, vender bolje nekoliko pozno, kakor pa noben-krat ne. Sliši se, da se tudi po Ljubljani išejo podpisi za prošnjo zoper konkordat. Upajmo, da noben Slovenec ne bo s tem svojega imena omadežal, da bi potegnil zoper cerkev in njene pravice, — saj vedoma ne. — Zbirajo pa podpise tudi za konkordat, na ktere bi se gotovo vsa dežela podpisala, ko ne bi bila tolika nagliea.
V	Celovcu, kakor se sliši, so se duhovske vaje, ki jih je imel pred nekimi tedni preč. gosp. dekan Fr. Košar, izšle prav dobro in srečno, ter so vredne imena: „lepi dnevi", ki ne zginejo iz spomina.
V	Gorici na Kostanjevici bo letos klerikov: 1 v četertem, 7 v drugem, s v pervem letu bogoslovja: »'» v osmi, 4 v sedmi šoli.
% Dunaja slišimo, da dr. Kostova reč ne stoji slabo. Skoda, da mož tako visokih zmožnost, ki je tolik«, storil in dela za mesto in deželo, ni tudi brez nasprotnikov.
l)r. Klun je pozabil glasilo, pod kterim je kandidiral. Glasuje zoper konkordat in ne hodi več v slo-versku-tirolski klub. Tudi Stajarec Lenček je zoper konkordat glasoval. Taki možje Slovencev ne zasto-
pajo; s kako>no vestjo morejo v imenu svojih dežel v zboru sedeti ? —
V	llartuiim je bila 1* vel. serp., v god svitlega cesarja Frančiška Jožefa, v misijonski kapeli slovesna sv. maša in Te Deum; — 2*. vel. serp. pa veliko inert-vaško opravilo po cesarji Maksimilijanu. Vsa evropej-ska naselba in katoliški Greki in Sirjani so bili pričujoči?
Ravno so prinesli listi cesarski odgovor na škofovsko adreso, Škofom ne kaj vgoden. Govoriti se bo dalo, ko pride odgovor tudi od odgovornih ministrov; pretres cesarskih besed ne gre v časnike.
Časniku „Zukunft" se silo čudno zdi, da ,,Laib. Ztg.", okovarjena s c. kr. orlom, nagovarja srenjsko svetovavstvo glavnega mesta, ki je v večem delu pametno in dom orodno, da naj konkordat napada...
MMuhorske spremembe.
V	ljubljanski skolii. Gospod Miha G o ga 1 a je dobil faro staro Oselico. G. Jož. Grablovic, fajmo-šter v št. Jerneji, je umeri 13. t. m. R. I. P. Šentjernej-ska tara je razpisana 15. t. m. Prestavljeni in postavljeni so tile čč. gg.: Ant. Do m i cel j s Starega terga pri Poljanah vSmarijo, tje Karol IIofer od sv. Križa pri Kostanjevici, in k sv. Križu dr. J. Rogač z Dobre-polja: Fr. V ranči č je imenovan I. duh. pomočnik v Cernomlju, in II. Jan. K are t, nov. posv. Na bohin-sko Bistrico gre g. Henrik Dej a k iz Radeč, in tje g. Jak. Grošelj, nov. posv. V Poljane nad Loko g. Jan. Vesel iz Postojne, in tje za kat. in duhovnega pomočnika g. Janez Košmelj, nov. posv. G. Mat. Kuhelj v Velesovo iz Novomesta, in tje g. Fr. Kun-stelj, nov. posv. za vikarija. Gosp. Jož. Vidmar iz Loke v Smlednik, in v Loko g. Ant. Man de le. nov. posv.; gosp. Jan. V i ran t, nov. posv., pa v Ternovo za zgodnjika.
V	goriški nadškofii. V semenišče je dozdaj sprejetih 11 gg., namreč. V 3. leto : Mih. Štrukelj; v 2 leto: Fr. Ceket, Jož. Mlekus in Ant. Jug; v 1 leto: Jakob Kaneva, Al. Karli, Fr. Leban, Tom. Rutar, Štef. Va-lentinčič, Jož. Vidmar, in Jož. Zavadlal; — vsi iz Goriškega. V šole, pa ne v semenišče, ali za zunanje (eksterniste) so sprejeti gg.: Jakob Papler, Fr. Vidic, Jern. Pogačnik, Ign. Fabiani, vsi iz Kranjskega: Drag. Salimbeni iz Goriškega.
Prestavljeni ali na novo postavljeni so ti-le čč. gg.: Jož. Brežan, I. duh. pom. v Cerknem, gre za farn. administratorja na Šentviško goro; Ivan Ves ter bo I. duh. pom. v Cerknem, in na njegovo mesto pride no-vomašnik Ant. T rep al. — G. Fr. Frioni, fajm. v Rudi, gre v pokoj: g. And. Vuga je prestavljen iz Libušine v Trento za vikarja: na njegovo mesto pride v Libušino g. Fr. Smrek ar, novomašnik; g. Simon Gaberšček s Serpenice v Kanal za II. duh. pom.; na njegovo mesto g. Ant. Pipan, novomašnik; g. Stef. Ker koč, novom., gre za duh. pom. in učitelja v Pod-mevec; g. Karol Kumar, novomašnik, za duh. pom. in učit. na Šentviško goro — G. Al. Pasqualis iz št. Petra lašk. za I. Cecotti-evega benericiata v Merean: v št. Peter pa na njegovo mesto za učitelja in subsi-diarja novomašnik g. Ant. Bodigoj.
Dobrotni darovi•
Za sv. (»četa. Neka dobra roka po g. Urbu 1 gld. »rebra.
Za bratovšino sv. Detinstva. G. BI. P—č "2 gold.
Za bratovš. sv. Leopolda, (i. BI. P—-e. 2 gold. •
*) Oddali v kn. škof. pisaraieo.	Vr.
Odgovorni vrednik: Luka JtTao. — Natiskar in založnik: Jožef Ulazuik v Ljubljani.