LETO (ANO) LIV (48)	¥7	Q	\/17 M I A ¥ ¥ "R 1? I?	BUENOS	AIRES
Štev. (NB) 17-18	V JCjI tI liA JLilOlVl-i	18	de	mayo	-18. maja 1995
____- ' - ",	-	,,	"____'	,	'	 --	'	J-,	-	^	\ a * '	'	J	r-,;,;,'-,	,	>	v	m	gfiw	msxtsmm
Govor predsednika SKD L. Peterleta Sektaško praznOVOnie na proslavi ob 50-letmci zmage	_	/	m	mm
nad nacifašizntom in peti obletnici	^TtlUntrU
prvih demokratičnih volitev
LJUBLJANA, ŽALE — SPOMENIK PADLIM ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO, 13. MAJA 1995
Spoštovane Slovenke in Slovenci,
gospe in gospodje!
Na tem kraju, ki s spominom padlim za svobodno in samostojno Slovenijo simbolizira slovensko enotnost v času preizkušnje, v kateri smo s krvjo potrdili zgodovinsko odločitev za demokracijo in lastno državo, smo se zbrali krščanski in drugi demokrati, da bi praznovali zmago nad tremi evropskimi totalitarizmi: fašizmom, nacizmom in komunizmom. S tem se pridružujemo svobodoljubom in demokratom vsega sveta v upanju in delu, da se totalitarizem katerekoli barve ne bi pojavil nikjer več na vse bolj povezanem svetu.
Slovenski narod je izkusil in preživel vse tri totalitarizme. Začelo se je s fašizmom na Primorskem, nadaljevalo z nacizmom na Koroškem, potem z okupacijo treh okupatorjev in grožnjo fizičnega uničenja.
Boj slovenskih domobljubov proti nacifašizmu v vseh slovenskih pokrajinah jo bilo narodno obrambno in državotvorno dejanje, ki je vredno trajnega spomina in praznovanja.
Žal pa je komunistična partija, ki je z legitimeteto boja proti nacifašizmu zlorabila na domovinski ljubezni utemeljene odločitve ljudi za osvobodilni boj, sprožila državljansko vojno, izvedla revolucijo, poboj in Pregon političnih nasprotnikov ter uvedla totalitarno vladavino.
Tu nismo zato, da bi si zadajali delo zgodovinarjev, tudi nimamo raziskovalnih ali preiskovalnih pooblastil. Pač pa želimo z odgovornostjo za slovensko prihodnost opredeliti odnos do naše preteklosti, ki ne sine biti politični monopol nikogar, kot Prihodnost ne sme biti plen preteklosti, ampak je oboje samo zadeva nacije v celem. Kaj, kdaj, kje, kako in zakaj je kaj bilo, naj povedo zgodovinarji. Odnos do resnice pa )e svobodna zadeva posameznikov, naj gre Za intimen ali javen, posamezen ali skupinski izraz. Značilnost totalitarizma je, da dopušča samo eno, uradno predpisano resnico, predpisuje obrazec, ki ne dopušča dvoma. Totalitarizem pozna samo črno be-lo< samo zmagovalce in poražence. Za to-telitarizem je bistvena omejitev na všečni Cement, dimenzijo ali vidik resnice.
Zato pri nas stare politične sile s sramežljivostjo dopuščajo besede o revoluciji, ki je bila bistveni del medvojnega in po-vojnega dogajanja. Nerazdružljivo je povezana z bojem proti okupatorju in samo v tani okviru je bila možna, saj so bili orga-mzatorji revolucije v veliki manjšini, večina borcev pa kristjanov.
Praznujemo res lahko samo zmago Proti nacifašizmu, revolucije ne moremo, ^čela in končala se je z umori. Kot demokrati ne moremo nasprotovati željam in 2ahtevam po spremembi socialnega reda. °da ko postane umor nevprašljivo in sistemsko sredstvo za dosego cilja, ko se dru-J&čnost dosega s fizičnim izločanjem dru-8ega in drugačnega, tu demokrati rečemo 2 vso odločnostjo NE. V revoluciji je do-
mača roka vzela tisoče življenj. Te tragične bilance se ne da opravičiti z napakami in sektaštvom. Za to ne nosijo odgovornosti slovenski rodoljubi različnih prepričanj, ki so se uprli okupatorju, za to nosi odgovornost komunistična partija, ki je monopolizirala osvobodilni boj zaradi lastnih političnih koristi, zavezana ob tem celo centru moči zunaj Slovenije.
Ideološka govorica o zmagovalcih in poražencih nam ne pomaga naprej. To deluje na relaciji Slovenci — okupatorji, ne pa na relaciji Slovenci proti Slovencem. Naprej nam lahko pomaga samo moralna govorica, po kateri je poraženec tisti, ki je dvignil roko zoper brata, zmagovalec pa tisti, ki je zmožen priznati greh in tisti, ki ga je sposoben odpustiti.
Ko izražamo vse spoštovanje tistim, ki so se uprli nacifašizmu, s posebnim poklonom padlim žrtvam, izražamo spoštovanje tudi onim, ki so se uprli revolucionarnemu nasilju. Obojim priznavamo ljubezen do slovenske domovine.
Ob tem pa obsojamo vsako dejanje katerekoli udeležene strani, ki ima značaj vojnega zločina, oziroma je bilo storjeno proti pravilom vojnega prava, kot tudi (Nad. na 3. str.)
Praznovanje 50-letnice padca nacizma so vladajoče bivše komunistične struje v Sloveniji izrabile, da so lahko po nekaj letih ponižnosti spet na veliko praznovale in slavile svoj »Narodnoosvobodilni boj" in ga predstavljale kot spontan upor proti okupatorju, ne da bi obenem priznale, da je bil le krinka, ki ga je spočela in vodila mednarodna komunistična partija pod vodstvom „velikega Stalina" in njegovega poklicnega revolucionarja po svetu „maršala Tita". In seveda tu ni bilo — enako kot med revolucijo — prostora za drugače misleče, ne od doma ne od zunaj.
Slovesnosti so se pričele s slavnostno sejo državnega zbora, na kateri pa ni bilo poslanskih skupin Krščanskih demokratov niti Social demokratov. Seveda pa niso manjkali državni voditelji, diplomatski zbor in vrhovno sodišče, rektorji itd., itd. Glavni govornik Jože Školjč je v svojem govoru povedal nekaj cvetk, kot npr. da Narodnoosvobodilni boj ni bil komunistična pustolovščina".
Osrednja prireditev je bila popoldan na Trgu republike pred parlamentom. Udeležili so se se je najprej (po poročilih v Delu, ki nam jih je posredoval Vinko Levstik) borci NOB, narodni heroji, spomeničarji, poveljniki, vojni ujetniki, izgnanci, aktivisti OF, člani primorske skupine TIGR, potem pa še veterani osamosvojitvene vojne iz leta 1991 ter predstavniki zavezniških vojsk —
Ob 50« obletnici konca II* svetovne vojne in 50. letnici komunistične okupacije Slovenije
Na Trgu republike, na katerem je bila proglašena samostojna država Slovenija, vam danes, 9. maja 1995, predstavljamo 14 nacifašističnih morišč in koncentracijskih taborišč ter 28 morišč, na katerih so izvajali zločine nad slovenskim narodom komunistični partizani. Fašistično-nacistični zločinci so bili obsojeni in so še 50 let kasneje preganjani, komunistični zločinci pa še vedno niso prejeli zaslužene kazni. Obsojena ni niti komunistična doba, ki je bila zločin nad človeštvom. Kdaj se bo Slovenija prebudila, ozdravila in se rešila komunistične zasvojenosti?
1. Teharje
2. Crngrob
3. Kamniška Bistrica
4. Komenda
5. Grgar
6. Trnovo
7. Lajše nad Cerknim
8. Fram
9. Slovenska Bistrica
10. Stmišče
11. Tezno
12. Hočko Pohorje
13. Lehen
14. Babji ložič
Iz morišč po Sloveniji smo k lipi državnosti in osamosvojitveni zastavi prinesli sveto zemljo slovenskih mučencev, da jo bomo 14. maja 1995, po končani slovesnosti, stresli k lipi državnosti v spomin na pet let samostojne Slovenije, v opomin komunistični revoluciji, drugi svetovni vojni in na že 50 let trajajočo komunistično okupacijo Slovenije.
Demokratični del Slovenije in njene državljane prosimo, da se nam pridružijo vsak dan — v miru, tišini in zbranosti, s svečo, ogenj katere naj oživi prisotnost slovenskih žrtev fašizma, nacizma in komunizma.
Antikomunistična legija Za Slovenske legionarje predsednik Stane Vezjak
1. Gramozna jama
2. Begunje - Draga
3. Radovna
4. Stari pisker
5. Frankolovo
6. Dražgoše
7. Jasenovac
8. Rab
9. Gonars
10. Buchenwald
11. Auschwitz
12. Dachau
13. Rawensbruck
14. Mauthausen
15. Kočevski rog
16. Krakovski gozd
17. Brežiško polje
18. Mozelj
19. Jelendol
20. Mačkovec
21. Travna gora
22. Krimska jama
23. Iški vintgar
24. Rakovnik
25. Brezarjevo brezno
26. Bmica - Hrastnik
27. Huda jama
28. Goli otok
Francije, Rusije in ZDA (manjkala je Anglija!, morebiti zaradi pisma dr. Ti. Velikonje, ki smo ga pred kratkim ponatisnili).
Glavni govornik je bil presednik vlade dr. Janez Drnovšek, ki je govoril npr. tudi o „krščanski" tradiciji Slovenije.
Sledil je še kulturni program, s koncertom, zbori in solisti, recitacijami, preletavanjem avionov in helikopterjev, plezanjem alpinistov po Iskrini stolpnici ter končnim spustom padalcev na trg.
Mimo uradnih proslav je v nedeljo dopoldan slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar daroval v stolnici slovesno mašo za domovino, ki so se je udeležili tudi nekateri slovenski politiki: Lojze Peterle, Janez Janša, Ivo Bizjak, ministra Osterc in Šter, brata Janez in Marjan Podobnik itd. Nadškof je v pridigi poudaril, da je maša namenoma posvečena domovini — tistim, ki so odšli, tistim, ki s(m)o tukaj in tistim, ki prihajajo domov od zunaj.
Pri tem naj še omnimo, da se SKD in SDSS v celoti niste udeležili teh proslav, predsednik SLS Janez Podobnik pa je pustil na voljo poslancem, da se udeležijo proslav ali ne; sam je sicer prisostvoval maši v stolnici, potem pa je bil prisoten tudi na proslavi na Trgu revolucije.
V svojem govoru na predvečer je predsednik republike Milan Kučan med drugim dejal: „Prav zato moramo z najglobljim obžalovanjem še enkrat opozoriti, da je bilo po koncu vojne in brez sodnega ugotavljanja osebne krivde, zgolj v imenu sporne pravice zmagovalcev, pobitih več kot tisoč slovenskih domobrancev, ki so jih zavezniki vrnili v domovino. Zato Slovenci praznujemo zmago nad nacifašizmom ne le z neskaljenim veseljem, ampak tudi z grenkobo." Poleg tega brezosebno narejenega stavka je še dodal, da so bili domobranci „nedvomno okupatorjevi sodelavci", in da »kakršnikoli so bili motivi za sodelovanje z okupatorjem, je ta odločitev bila in ostala napačna in je ni mogoče opravičiti". Govoril je proti »stalinizmu", ni pa omenil komunizma niti revolucije, katero je sicer prejšnja leta kot glava CK Zveze komunistov Slovenije velikokrat opeval.
Simbolični pokop
Iz Slovenije smo prejeli poročilo o simboličnem pokopu, ki so ga pripravili na Trgu republike pred parlamentom, kakor poročamo na levi. Slovenec iz Argentine nam je poslal po faksu skico spominskega obeležja, pred katerega so rojaki postavljali svečke v spomin pobitim. Tudi naš rojak je s svojo družino prižgal vrsto svečk za pobite sorodnike. Obenem še omenja, da so se ustavljali pri njih mimoidoči ter spraševali, zakaj to, druge pa je motilo, da se na imenih morišč istovetijo fašistična in nacistična s komunističnimi povojnimi morišči.
4ai	A [/M.rf	
	t)t)6	
Nova slovenska zaveza poziva Držvni zbor
i
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Slovenski spominski odbor pri Novi slovenski zavezi je 10. maja priredil tiskovno konferenco, ki je bila v bistvu nadaljevanje konference 24. februarja. Udeležence je seznanil o poteku akcije zbiranja podpisov Poziva Državnemu zboru ter izročitev podpisov predsedniku le-tega, o prvi knjigi farnih spominskih plošč in kako ocenjujejo letošnje spominske slovesnosti ob 50. obletnici zmage komunistične revolucije v Sloveniji, ki je imela (in še ima) tako hude posledice.
Podpisovanje Poziva, ki od Državnega zbora in pristojnih oblasti države Slovenije zahteva, da izpolnijo dolžnost, ki jim jo nalaga črka in duh slovenske ustave in določila mednarodnega prava v skladu z Listino Združenih narodov, Deklaracijo Evropskega sveta in Helsinškimi listinami, in sicer v zvezi z vojnimi in povojnimi dogodki ter nasiljem, ki je zadelo toliko nedolžnih ljudi v Sloveniji in zahtevalo toliko žrtev ter pustilo tako globoke in usodne rane, je bilo zaključeno 25. aprila. Zbranih je bilo kar 935 podpisanih obrazcev s 24.346 podpisi iz domovine in tujine. Vse pravočasno prispeli podpisi so bili 8. maja izročeni Državnemu zboru. Podpisi pa še vedno prihajajo. Največ jih je prišlo iz Dolenjske, Notranjske in Gorenjske, zelo pa so se izkazali tudi naši izseljenci (iz Argentine je prišel paket z 2665 podpisi, iz ZDA 675...). Najbolj se je izkazala gospa, ki je sama zbrala 737 podpisov.
Slovenski spominski odbor je ob izročitvi podpisov Državnemu zboru, do kogar so po nekaterih večjih in manjših zapletih le prišli in čakajo na obravnavo njegovih članov, njegovega predsednika Jožefa Školča, naj zbor o vsebini Poziva razpravlja pred spominskimi slovesnostmi 13. in 14. maja; to pa zaradi njegove aktualnosti (ureditev nerešenih vprašanj iz državljanske vojne in zagotovitev enakopravnosti vsem državljanom Republike Slovenije). Od članov zbora pričakuje, da bo Poziv sprejel v celoti, obenem pa naložil slovenski vladi, „naj pripravi zakone, ki bodo vsebovali vse, kar Poziv zahteva, in jih predloži v potzboruu".
Na konferenci je bilo tudi povedano, da bo meseca junija izšla prva knjiga farnih spominskih plošč v 83 slovenskih župnijah.
V njej so imena 7392 med drugo svetovno vojno in po njej pomorjenih vojakov in civilistov; prvih 6245, drugih 1147. Na ozemlju bivše Ljubljanske pokrajine so postavili spominske plošče v 65 župnijah, na Go-renjskm in ob Savi v 16, v koprski škofiji pa v dveh.
Dr. Tine Velikonja, predsednik NSZ, je povedal, kako ga je 9. maja surovo napadel neznanec in mu prizadejal manjše telesne poškodbe. Policist, ki je bil priča dogodku, si je vse zabeležil in obljubil, da bo storilca kaznivega dejanja prijavil sodniku za prekrške.
Prof. Justin Stanovnik je nazadnje povedal, kako gleda Slovenski spominski odbor na letošnje jubilejne slovesnosti, ki smo jim priča. Poudaril je, da je način, kako in v kakšnem duhu potekajo, žaljiv za normalnega človeka, ki bo to pač moral prestati, pretrpeti, preživeti. Ta čas je kot oblika splošne človekove zavesti ranjen, pohabljen, saj „nosilci teh znamenj niso sposobni napraviti nekega zgodovinskega premisleka, dozoreti, se soočiti s preteklostjo in samim seboj". Drugo pa je močno vprašljivo početje ljudi „iz političnih kabinetov". Kar počno, delajo „na način demonstracije, so si v svesti, da so politični lastniki in posedo-valci slovenskega naroda". Prvim ne gre toliko zameriti,' saj so sami zaznamovani z vojno, ravnanje ljudi „v kabinetu" pa zbuja zaskrbljenost, skoraj bojazen. Glede njih ima NSZ že kar nekaj izkušenj.
Ob sedanjem razpoloženju v slovenski javnosti in pri odgovornih je NSZ sklenila, da bo „v vseh svojih nastopih do skrajnih meja uveljavljala razum", si prizadevala biti „državotvorna". Slovesnost v Cankarjevem domu bo zgolj „umetniški nastop". Simpozij 9. in 10. maja bo skušal „skrajno hladnokrvno reflektirati našo situacijo". Osrednja pozornost leta pa bo posvečena slovesnosti v Rogu. Vse to bo zaradi tega, „da se slovenska misel o sebi uravnovesi v neko normalnost", je poudaril prof. Stanovnik.
Člani Slovenskega spominskega odbora so na koncu konference dejali, da glede svojega Poziva računajo na podporo poslancev. Če te ne bo, so pripravljeni seči po drugih pravno dovoljenih sredstvih.
Jože Pavlič
Skupna konferenca Peterleta in Janše
Na skupni tudi televizirani tiskovni konferenci, sta 11. maja predsednik krščanskih demokratov Lojze Peterle in predsednik socialnih demokratov Janez Janša povedala, da njuni poslanski skupini ne bosta sodelovali na slavnostni seji državnega zbora, potem ko je propadel zadnji poskus, da bi govoril predsednik DZ Janez Skoljč v imenu in konsenzu vseh skupin. „Moj govor je moja stvar", je končno pribil.
Na vprašanje, ali je to lahko povod za izstop krščanskih demokratov iz vlade, je Lojze Peterle povedal, da je povodov za izstop iz vlade tudi brez tega dovolj. „Za krščanske demokrate je samo vprašanje, ali njihov izstop pomeni še večjo totalitariza-cijo in še močnejše vračanje k starim vzorcem in obvladovanju slovenske družbe ali pa vztrajanje krjčanskih demokratov v vladi lahko pripotnore, da ne gre vse nazaj," je povedal Peterle.
Po petih letih demokracije ni volje za obsodbo revolucije, ki je pustila za seboj težke posledice, poleg tega pa še niso popravljene krivice, ugotavlja Peterle. Oblet-
nico želijo stare politične sile praznovati zgolj enodimenzionalno, drugi pa naj bi opravljali vlogo statistov oziroma opazovalca, ki lahko ploska. Trije slavnostni govorniki niso naključno nekdanji člani zveze komunistov. Krščanski demokrati so želeli, da bi se ob tej priložnosti oglasil še kdo. Govornik bi lahko bil predsednik Svetovnega slovenskega kongresa zaradi simbolike, pravijo. Vse govore ima lahko še vedno samo „avantgarda", je dejal Peterle.
Obletnice je za krščanske demokrate razdeljena na 45 in pet let, saj se je vojna na Slovenskem končala, kot je dejal dr. France Bučar, leta 1991. Brez upoštevanja celovitega zgodovinskega spomina ne bomo prišli naprej. Te dni beremo izjave, ki so bliže letu 1946 kot letu 1995. Peterle se ne bo čudil, če bosta z Janšo označena za protidržavna elementa. Krščanski demokrati bodo proslavljali zmago nad nacifa-šizmom na kraju, kjer je Slovenija izkazala čast tistim, ki so padli za osamosvojitev, kjer je bila država enotna. Posebej bodo v SKD izrazili spoštovanje predstavnikom
Prešli so dvomi, slovo smo „upu in strahu dali". Številke so jasne in za nadaljnja štiri leta imamo novega-starega predsednika. Pravzaprav zmaga Menema ni presetila, kar je po svoje logično, in tudi ankete so vedno bolj zgovorno kazale, da bo predsednik dosegel svojo najglobjo željo. Presenečenje je morda le v številkah, kajti 50% glasov (odstotek več ali manj) je res izredna številka, in niti v vladi sami niso pričakovali tega. Dejansko je Menem na teh volitvah dosegel več glasov, kot pa tedaj, ko je bil prvič izvoljen.
UP IN STRAH
Večkrat smo na tem mestu zapisali o posebni politični sreči sedanjega (in bodočega) predsednika. Prišel je na oblast v trenutku, ko je tedanja vladna stranka — radikalizem — pričela postopek hude krize. Vsa te leta je imel Menem mnogokrat več težav v lastnih vrstah, kot pa z opozicijo. Ko je pričel delo za spremembo ustave, ni mogel prodreti niti v senatu, kjer je imel pero-nizem dvotretjinsko včino: Rodriguez Saa iz San Luisa, pa Bordon iz Mendoze nista hotela pristati na predsednikove pogoje.
Sprememba ustave mu je omogočila opozicija: Alfonsin je z Olivovskim paktom odprl vrata možnosti nove predsedniške dobe za Menema. Bivši predsednik je s tem dosegel politični udar, ki ga je znova postavil na čelo lastne stranke. Od tam je upal, da bo stranko postavil na noge in jo popeljal do novih uspehov. Pogoji za nov način volitev (direktne, brez volilne zbornice; sistem drugega kroga, itd.) so bili stavljeni v upanje, da bo radikalizem počasi začel pobirati glasove izrednega števila nezadovoljnih, socialno zapostavljenih, brezposelnih, odrinjenih, itd. in« tem gradil pot do povratka na oblast.
V vsem tem času je Menem s strokovno pomočjo ministra Cavalla gradil gosodarski sistem, ki je sicer ohranil precej dolgotrajno stabilizacijo, a obenem kaj kočljivo ravnovesje. Argentinska ekonomija je sredi temeljitih sprememb že predolgo časa „nekje v zraku", ni trdna, ni stabilna, kot je to pokazal odmev na mehiško krizo, ki je globoko pretresel celotno finančno strukturo in pokazal, kaj se lahko zgodi, če pride do resnih problemov. Država in njena gospodarska
zavezniških armad, ki so prispevali k osvoboditvi in zmagi nad nacifašizmom.
Predsedstvo socialdemokratov se je že februarja opredelilo do obletnice, je povedal Janez Janša. Stranka sprejema kot pozitivno vrednoto odpor proti okupatorju in tudi proti totalitarni ideologiji in ima negativen odnos do socialistične revolucije. Takšno stališče ima več kot dvotretjinsko podporo Slovencev, ugotavlja Janša. Žal scenarij proslav ob 50. obletnici na državni ravni ne prispeva k temu, da bi bili bolj enotni in da bi se zacelile rane. Za socialdemokrate je umor zločin, ne glede na to, pod kako zastavo je bil storjen.
Razprava v parlamentu je pokazala, da tisti, ki imajo oblast, niso pripravljeni pokopati mrtvih in sprejeti takega zakona, da bi lahko pripadnika nekega naroda prišli v zgodovino.
Po petdesetih letih uvajajo sintagmo o zmagovalcih in poražencih za čase, ki jih večina ni preživela. Kot nekdaj OF, skušajo parlament in forum parlamentarne demokracije uporabljati za zamegljevanje in zagovor neke ideologije. V takih scenarijih ne želimo sodelovati, je dejal Janša in dodal, da prave demokracije v državi ne bo, dokler se Slovenci ne bomo spravili s svojo zgodovino. Zato potrebujemo resnico, katarzo, popravo krivic in sprave. Vse kaže, da so bili v zmoti tisti, ki so mislili, da je sprava možna. Nekatere zakonitosti so večne,
struktura sta še preveč odvisni od zunanjih kapitalov, ki lahko vsak hip poberejo šila in kopita, in puste za sabo krizo, jok in škripanje z zobmi.
V takem položaju smo prišli do volitev, s tremi glavnimi igralci: predsednik Menem, ki nima v narodu tolikšne zaslombe kot kažejo volitve, a je obraz in zagotovilo gospodarskega razvoja, ki še ni končan. Radikal Massaccesi, potrjen s komaj nekoliko več kot polovico stranke, in katerega kandidatura je v radikalizmu pustila mnogo odprtih ran, in je v stranki zmagal le s silo podpore Alfon-sina in njegovega aparata. Pa Bordon, skoraj nepričakovani kandidat Solidarne fronte, ki je v šestih mesecih izvedel meteorno kampanjo, skoraj brez sredstev, in kot predstavnik sredine bil kandidat dejansko številnih levičarskih formacij.
Ni težko razumeti, da je novonastala opozicija (Solidarna fronta) vzbujala mnogo upov, a da je večina vedela, da ta formacija ni pripravljena stopiti na čelo države in nadaljevati razvoj, ki ga je Menem začel in ki ga ni mogoče ne ustaviti ne preusmeriti. Zato je Bordon nenehno zatrjeval, da bo ohranil glavne smeri sedanjega gospodarskega programa. Dejstvo je, da bi morala Fronta, sredi lastnih ideoloških nasprotij, vladati z absolutno večino v poslanski zbornici in dejansko brez predstavništva v senatu.
Na tem dejstvu in s strategijo, ki je še povečavala strah pred nejasno bodočnostjo, je vlada zgradila volilno kampanja zadnjih tednov. Strah pred bodočnostjo je bil večji kot up (kočljiv, neuravnovešen up) spremembe. V tem je ves uspeh prepričljive Me-nemove zmage. Zmage, ki je ni podcenjevati. A kaj nevarno bi postalo tudi, če bi jo vlada sama precenjevala. Polovična potrditev naroda osebi predsednika ni potrditev celome njegove politike. Glasovanje govori o zorenju politične spretnosti naroda, a nikakor o udinjanju določenim političnim predlogom, ki razumljivo in umestno prejemajo hude kritike. Narod je potrdil predsednika, a le iz politično finančnega oportunizma. „Menema ni mogoče braniti", je jasno povedal podjetnik, ki pa je istočasno priznal, da je oddal svoj glas za predsednika.
KAJ SEDAJ
Gospodarsko bo vse približno kot doslej. Ni pričakovati kaj več kot ponovnega stiskanja pasov. Država bistveno potrebuje varčevanja, novih pritiskov in preureditev, zlasti po provincah. Gospodarska ekipa bo morala voditi globoko spremembo bančnega sistema (v to je namenjena velika pomoč iz inozemstva) in preureditev še marsikatere državne strukture. To pa bo istočasno povzročalo novo brezposelnost. Kako bo predsednik izpolnil svojo obljubo, da bo letno „ustvaril" 330.000 novih delovnih mest? Baje s posplošenimi javnimi deli, ki so res potrebna, a je težko videti, kako jih bo država financirala. Kaj malo ostane še za privatiziranje, obresti na zunanji dolg so izredne, davčna nabirka zadnje mesece nenehno pada... Morda bo nov politični položaj pomagal, da se povečajo investicije, se vrne kredit in razmahne gospodarska dejavnost. A vse so le upanja, ki potrebujejo odjeka v realnosti. Edini pozitivni činitelj je, da je zadnja dva meseca skoraj nepričakovano zunanjetrgovska bilanca bila pozitivna (vsa ta leta je bila negativna), zlasti zaradi padca dolarja na svetovnem trgu (peso je navezan na dolar), porasti mednarodnih cen poljedelskim pridelkom, izredni letini, pa skoku izvoza v sosednjo Brazilijo v okviru skupnega južnoameriškega trga Mercosur.
Politično pa se odpira nova doba, ki bo zlasti za opazovalce izredno zanimiva. Kaj bo storila vlada sedaj, ko ima v poslanski zbornici nepričakovano lastno večino? Kaj bo naredil radikalizem, ki je s komaj 16% (Nad. na 7. str.)
Buenos Aires, 18. maja 1995	SVOBODNA	SLOVENIJA	Stran3
Govor L. Peterleta na Žalah
(Nad. s 1. str.)
obračunavanja z nameni, ki niso povezani z borbo proti okupatorju. Enako velja za resnično kolaboracijo s katerimkoli ideološkim predznakom.
Med praznovanjem zmage nad nacifa-šizmom v Zahodni Evropi in Sloveniji je torej bistvena razlika. Na Zahodu je zmagi sledila svoboda, demokracija, spravna dejanja, po zaslugi krščanskih demokratov celo med Francijo in Nemčijo, začel se je proces povezovanja, pri nas pa je novi totalitarizem vzel svobodo in preprečeval demokracijo za nadaljnjih 45 let.
Svobodo so prinesle Sloveniji šele prve demokratične volitve leta 1990, njeno dokončno potrditev pa osamosvojitev leto kasneje. Vseh posledic totalitarizma tudi prvih pet let slovenske demokracije ni uspelo odpraviti. Zato tudi težave s proslavljanjem te obletnice, ki jo moramo na Slovenskem, če hočemo biti pošteni, razdeliti na 45 + 5. Kajti leto 1945 je prineslo samo delno svobodo.
Mi smo zagovarjali, da je treba zaradi resnice in pravice ter potrebe po spravnih dejanjih izhajati pri proslavljanju in spominjanju iz celovitega zgodovinskega spomina. — Ni nam uspelo.
Zadostovalo bi le nekaj stavkov, niti ne velikodušnost, pač pa resnicoljubnost, nekaj politične volje za obsodbo tistega, kar je bilo hudega storjenega Slovencem in kar nikoli ni bilo v vlogi boja proti okupatorjem. Potrebna je bila in je še vedno obsodba hudodelstev v imenu revolucije in totalitarizma.
Ker je bila tudi ta prilika zamujena in so Proslavo ponovno monopolizirale stare Politične sile, ni čudno, da se uradna proslava ne dogaja ob lipi slovenske svobode, ampak je dobesedno vpeta med dva spomenika revolucije — torej še en triumf revolucije. In ne čudi nas, da lahko v tej sceneriji nastopajo samo posvečeni, govori samo bivša „avantgarda".
Lahko rečemo, da je bilo vse demokratično določeno, da je večina pač zmagala. Lahko pa rečemo tudi in prav je, da rečemo tako, da to ni bil čas za logiko preglasovanja. Bila je potreba po konsenzu. In prilika. Ker se to ni zgodilo, ostajamo pred prihodnjimi nalogami še naprej po nepotrebnem razdeljeni in nespravljeni.
Ker želimo iz tega nesrečnega risa, ker ne maramo vloge etiketiranega statista, Praznujemo danes, na tem simboličnem kraju drugače: z zavestjo o celoti zgodovinskega dogajanja in z odgovornostjo do Prihodnosti. Slovenska zastava simbolizira naše praznovanje zmage nad nacifašizmom
in komunizmom, simbolizira samostojno slovensko državnost; črna zastava nas veže z vsemi žrtvami vojne in revolucije; zastava Evropske zveze nam govori o spravi in perspektivi.
Ne gre za prestižno prireditev, niti ne za medstrankarski projekt. Povedati želimo, da ni mogoče naprej brez resnicoljubnosti, pravičnosti, poprave krivic, demokracije in medsebojne pozornosti. Če ugotavljamo, da nam razdeljenost škoduje, zakaj nikakor ne uspe naš nujni „skupaj"?
Vesel sem, da bomo poslušali tukaj skupaj očeta in sina, ki nam bosta oživila Kajuha in Balantiča. Ne zato, da bi za vsako ceno spravljali skupaj ene in druge, ali zato, ker bi mislili, da je s pesniki laže kot s politiki, ampak zato, ker smo prepričani, da se moramo približati tistemu območju, kjer je naš nujni „skupaj" mogoč.
Mogoč je samo, če vidimo mrtve in žrtve kot ljudi, kot Slovence, ki jih je zajela ujma zgodovine in so se nanjo v vojnih, do črnobelih poenostavljenih okoliščinah odzivali vsak v svoji stiski, s svojimi željami, vrednotami in možnostmi — eni svobodno, eni prisiljeno. Ne polaščamo se jih s svojimi sodbami, ker smo v naših okoliščinah človeško podobno omenjeni, kot so bili oni v svojih. In ne živimo njihove razdeljenosti naprej!
Nikoli ne bomo poznali vsega takratnega dogajanja in noben zgodovinar, niti literat nem ne more predstaviti vse resnice, kaj šele posamezne človeške usode. Gotovo pa vemo iz te zgodovinske izkušnje eno: velike narodne projekte je mogoče uresničiti iz nacionalnega, ne iz ideološkega izhodišča.
Ko je začela pred petimi leti z delom prva demokratično izvoljena slovenska vlada, je projekt osamosvajanja postavila na nacionalni temelj. Zato smo bili enotni, zato smo tudi uspeli, zavezani samo sebi, nobenemu centru politične moči od zunaj. To je bil končno samo slovenski projekt.
Tako smo iz podrejenega in ponižujočega bivanja kot narod prišli v suvereno bivanje z novo samozavestjo in z novimi možnostmi. Te bi morali izkoristiti v duhu novega neobremenjenega slovenstva za nove projekte, ki naj zagotovijo slovenskemu narodu in slovenski državi trdno mesto v demokratični sestavi vedno spreminjajočega se sveta.
Borcem za slovensko domovino in zaveznikom v boju za svobodo in demokracijo vse spoštovanje, vsem žrtvam druge svetovne vojne, revolucije in vojne za osamosvojitev Slovenije pa večni mir in pokoj.
©D Sa&D ©RtKM°)
Dnevi našega popotovanja so se pričeli iztekati. Med potjo v Ljubljano, zadnjo postajo našega seminarja, smo se še za hip ustavile na Vrhniki, da bi obiskale rojstno hišo pisatelja Ivana Cankarja. Bila je zaprta, ogledale smo si okolico in zunanjost hiše, katera je danes preurejena v muzej in na kateri tudi piše: „V borni koči, ki je stala na temelju te hiše, se je krojaču Jožefu Cankarju in Neži roj. Pivk dne 10. maja 1876 rodil kot osmi od dvanajstero otrok: slovenski pisatelj Ivan Cankar."
V deževnem in pustem vremenu smo se kar kmalu vkrcale na avtobus in se odpeljale proti Kongresnemu trgu v Ljubljano, kjer se je tudi zaključil naš tritedenski seminar. Poslovile smo se in odšle za teden dni k svojim sorodnikom in znancem.
Tudi z njimi smo doživele in obiskale mnogo lepega in zanimivega. Čas nam je kar prehitro stekel in znova smo se zbrale s kovčki 20. februarja pred halo Tivoli. Težko smo se poslevite'od domačih in jytancev. S skupnim avtobusom smo se pripeljale na letališče Brnik, kjer nas je čakalo še nekaj prijateljev in kjer je tudi sledila uradna poslovitev organizatorjev tega našega seminarja v Sloveniji. Poslovile smo se in se tudi zahvalile dr. Petru Venclju in soprogi, ge. Petri Vencelj, ge. Mateji Maček in Malteškemu vitezu Ciraju za trud, požrtvovalnost in ljubeznivost, katerih smo bile deležne.
Zadnji trenutek smo se pojavile v letalu, pretežka nam je bila poslovitev. Srečne smo odhajale, polne vtisov, navdušenja in bogastva. S solzami v očeh smo premišljevale, če se bomo še kdaj vrnile v to čudovito
Slovenijo.
Letalo je srečno pristalo na letališču Ezeiza, kjer so nas že nestrpno čakali domači in znanci. Kar težko smo se razšle po enomesečnem skupnem spoznanju in bivanju.
Za vse, kar smo sprejele in spoznale, bi se predvsem zahvalile Ministrstvu za zunanje zadeve, sektorju za Slovence po svetu, Ministrstvu za šolstvo in šport, za to možnost izpopolnjevanja in izobraževanja ne samo v slovenskem jeziku, temveč tudi za vse znamenitosti in kulturo.
Hvaležne smo tudi ge. Lenči Malovrhovi, ki nas je vodila in spremljaja z veliko potrpežljivostjo in ljubeznijo. Zahvalile bi se tudi rade prof. Tinetu Vivodu, pobudniku in organizatorju skupno z Jožetom Šenkom in soprogo. Pri vsej naši pripravi so nas vestno in požrtvovalno spremljali: France Vitrih, voditeljice slovenskih osnovnih šol, Jože Škerbec ter Marjan Loboda.
Predvsem smo pa hvaležne Bogu za to možnost spoznavanja bogastva predrage in nam preljube Slovenije. Da bi se lahko tega seminarja udeležile še ostale učiteljice naših slovenskih šol! Vrnile smo se tudi zadovoljne, ker smo se medsebojno spoznale in obogatile in ker smo se srečale z učiteljicami iz Avstralije, ki se prav tako trudijo, da bi obdržale slovenski jezik in slovenski duh na drugem koncu Južnega križa. Vrnile smo se srečne a istočasno z odgovornostjo, da bi vse to, kar smo prejele, tudi z ljubeznijo in v čimboljši meri nudile našim otrokom v Argentini.
Lučka Oblak - Gabi Malovrh
Grof Tolstoy: Dokumente o Pliberku so skrivali
Na Brniku — slovo od dr. Petra Venclja in ge. Matije Maček.
V pogovoru za Slobodno Dalmacijo 14. •riaja je zgodovinar Nikolai Tolstoy — ki je bil obsojen, ker je britanskega lorda Alding-tona obtožil, da je z nekdanjim britanskim Vnanjemu ministru McMillanom vedel, da več kot 700.000 Kozakov, Hrvatov, Slovencev in Srbov, ki so bežali pred partizani in Se predali zaveznikom, pošiljajo v gotovo Srr|rt, ko jih je britanska vojska maja leta 1945 izročila takratnim komunističnim oblastem na Pliberškem polju v Avstriji — dejal, da sedaj zagotovo ve, da so dokumente o tem britanske oblasti skrivale.
Grof Tolstoy je povedal, da je po sojenju njegov prijatelj poslal pismo britanskemu Pfemieru Douglasu Hurdu, v katerem ga je Prosil za te dokumente, za katere sta brionsko zunanje ministrstvo in Foreign yffice več let trdila, da so izgubljeni. Takrat Je bil Hurd ravno na poti, njegova namest-mca Linda Chalker pa je odgovorila, da so
bili dokumenti iz arhiva umaknjeni leta 1987 na zahtevo Cargilla, za katerega je znano, da je takrat pomagal lordu Aldingtons Dva dni zatem pa je Hurd mojemu prijatelju pisal in ga obvestil, da je dokumente „našla čistilka v omari", je povedal grof Tolstoy. Povedal je tudi, da bo konec meseca odšel v Moskvo, saj ima zanimive informacije o tajnem sporazumu, ki kaže na to, da so se na Aldingtonovem sedežu dogovorili, da bodo nesovjetske Kozake izročili skrivoma, o čemer je Aldington prisegal, da ni res. Grof Tolstoy je za Slobodno Dalmacijo tudi povedal, da se je leta 1990 srečal s komisarjem Kocevim, ki je z Aldingtonom podpisal tajni sporazum 15. maja 1945 v Avstriji, kjer je Aldington rekel, da bo ujetnikom lagal, da jih bodo poslali v Italijo, v resnici pa jih bodo vrnili. „Kocev je sedaj mrtev, toda imam posnetek najinega pogovora s pričami".
Razgovor po hospitaciji na šoli v Mimi.
Pred 50* leti na Vetrinjskem polju
Bara Remec: Panjska končnica
Foto:
MARIJAN
KOCMUR
v	<)
Skupni kotel in lačni begunci.
Domobranska vojska tabori na Vetrinjskem polju.	Zasilno	prirejeno	bivališče	beguncev	(Albin	Gaser).
Vetrinj, Vetrinjsko polje in taborišče.
Kuhinja na prostem med barakami, vozmi in zaboji.
Prihod na Vetrinjsko polje.
Begunci pred svojim zasilnim bivališčem.
mmmssum
48. redni občni zbor Zedinjene Slovenije
48. redni občni zbor Zedinjene Slovenije je bil v nedeljo, 23. aprila 1995, ob 11.30 v prostorih Slovenske hiše, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires.
Po opravljeni sv. maši v cerkvi Marije Pomagaj, katero je za vse žive in pokojne člane Zedinjene Slovenije daroval delegat Jože Škerbec, so se člani zbrali v mali dvorani Slovenske hiše.
Predsednik Zedinjene Slovenije prof. Tine Vivod je ob 11.30 pričel občni zbor, ugotovil, da je bil pravilno sklican, in po čl. 16 društvenih pravil sklepčen ob vsaki udeležbi eno uro po sklicu. Po molitvi za pokojne člane, katero je opravil delegat Jože Škerbec, je prof. T. Vivod predlagal, da se pošljejo pozdravna pisma predsedniku države dr. Carlosu Saulu Menemu, prima-su Argentine kardinalu dr. Antonu Qua-rradnu, metropolitu Slovenije nadškofu dr. Alojziju Šuštarju, odpravniku poslov slovenskega veleposlaništva v Buenos Airesu prof. Matjažu Pucu, sekretarju za Slovence po svetu dr. Petru Venclju, uredništvom Slovenca, Katoliškega glasa, Družine, Naše luči, Mladike, Misli in Ave Marie. Razni člani so predlagali, da se pošljejo pozdravna pisma še Ameriško-slovenskemu svetu, Kanadsko-slovenskemu svetu, Evropskemu slovenskemu svetu, uredništvu Ognjišča, Sloveniji v svetu, škofu Metodu Pirihu, Katoliškemu središču Slovencev po svetu, župniku Janezu Riharju, Slovenskemu podpornemu društvu Triglav, Slovenskemu podpornemu društvu v Bernalu, Združenju emigrantov iz Julijske Benečije in vsem predsednikom slovenskih Domov v Argentini.
Nato je predsednik Tine Vivod prešel na dnevni red:
Za overovatelja zapisnika sta bila izvoljena Janez Dimnik in Ivan Žnidar; za pre-števalca glasov pa Jože Markež in Stane Snoj.
Zapisnik lanskoletnega občnega zbora je bil soglasno odobren na podlagi overo-vateljev Mare Bidovec in Jožeta Repovža. Na vprašanje, ali se razpravlja o vsakem poročilu posebej ali o vseh skupaj, je bilo soglasno sklenjeno, da se skupaj debatira o vseh poročilih.
POROČILO TAJNIKA EMILA COFA
Delo v pisarni se je opravljalo normalno. V začetku leta je društvo imelo 822 članov in članic. V teku leta jih je pristopilo 9 in sicer: Pograjc Marjan Jože z go. Metko roj. Rajer, Kati VVilken roj. Komar, Stanko Mehle z go. Vero roj. Adamič, Adrijan Levstek z go. Ano roj. Kočar in Tomaž Hostnik z go. Marjetko roj. Stariha. Umrlo pa je 7 članov in članic in sicer: Ivanka Pavšer, Gabrijel Čamernik, Darina Schiffrer, dr. Alojzij Starc, dr. Marjan Kobi, Rudolf Drnovšek in Silvo Lipušček. — Tako je društvo konec leta 1994 imelo 824 članov in Članic.
Knjižnica in videoteka sta normalno delovali; žal ni kaj dosti izposojevalcev.
Pisarna je v teku leta prejala 96 pisem in odposlala 216.
Pisarna Zedinjene Slovenije upravlja tudi Svobodno Slovenijo, kar da zelo veliko dela, saj tedensko razdeli ok. 1.050 izvodov.
„Inspeccion Nacional de Justicia" je končno 18. februarja 1995 odobrila podaljšek termina za občni zbor na 4 mesece Po zaključku poslovne dobe.
POROČILO BLAGAJNIKA MARJANA LOBODA
Blagajniško poročilo, ki vsebuje skupne dohodke in izdatke Zedinjene Slovenije in Svobodne Slovenije, je podal blagajnik, iz
katerega povzemamo: Vseh dohodkov v letu je bilo $ 169.600,02 in pozitivni finančni rezultat $ 5.381,76, skupaj $ 174.981,78. Izdatkov pa je bilo $ 134.553,28. Torej je prebitek: $ 40.428,50.
POROČILO KULTURNEGA REFERENTA LIC. STANKA JEREBIČA
Kot vsako leto, smo bili aprila prisotni na knjižnem sejmu „Feria del Libro" v Buenos Airesu z vitrino slovenskih knjig, kot jo je opremil arh. Ivan Kogovšek.
Pod geslom „V srcu zvestoba" smo izvedli 5. junija v Slovenski hiši spominsko proslavo naših žrtev. Po govoru Jožeta Markeža so nastopili mladi recitatorji z besedilom, ki je bilo vzeto iz zgodovinskih utrinkov „Slovenska pot" izpod peresa dr. Marka Kremžarja. Izvedbo je pripravil režiser Frido Beznik, sceno pa izdelal arh. Ivan Kogovšek. V zadnjih dneh junija so bile spominske proslave po krajevnih Domovih.
25. junija smo obhajali v Slovenski hiši Praznik slovenstva. Ob teh priložnosti je ZS ponovno podelila priznanja za ohranjanje slovenstva med nami. Tokrat sta ga bila deležna dr. Milan Komar in dr. Marko Kremžar.
Lani je tradicionalni Slovenski dan prvič sovpadel z obletnico enega od štirih za to izbranih krajevnih Domov. To se je zgodilo Našemu domu v San Justu 9. oktobra, ko so popoldan po govorih predsednika Našega doma Janeza Albrehta in predsednika ZS prof. Tineta Vivoda, nastopili na odru z deklamacijami, recitacijami in petjem ljudskošolci, mladina, otroški pevski zbor, mladinski pevski zbor San Justo, SPZ Gallus in MPZ Musiča viva iz Kranja. Ob osmih zvečer so se pa na impozantnem odru, ki ga je na prostem zgradil scenograf Tone Oblak, vrstili prikazi folklornih plesov. Poleg krajevne skupine so nastopili plesalci iz Slovenske vasi, Pristave, Slomškovega doma ter Akademska folklorna skupina France Marolt iz Slovenije. Ta skupina je imela naslednji dan v istem domu samostojni nastop. Zbor Musiča viva je imel več koncertov po raznih središčih naše skupnosti. Ta dan smo dali priznanje izstopajočim delavcem za petje in folkloro.
Ko omenjam obiske kulturnih delavcev, ki so prišli med nas iz Slovenije, naj povem, da je nastopil v Našem domu in v Slovenski hiši MPZ Srečko Kosovel.
Do tukaj so bile omenjene prireditve, za katere je prevzela odgovornost ZS. Doprinos h kroniki prosvetnega dela med nami pa bi bil pomankljiv, če bi ne omenil še naslednjih dogodkov:
V času, ko je smisla za gledališko delo med nami vedno manj, tako s strani izkušenih igralcev kot tudi s strani občinstva, je razveseljivo dejstvo, da smo se lani srečavali z bogato vrsto nastopov otrok in mladine. V Hladnikovem domu so pripravili igro „Družina" ter komično predstavo „Smeh in greh". Lanuška Baragova šola je za Alojzijevo proslavo dala na oder igro „Cesarjeva oblačila". Na Pristavi so mladi prikazali za materinski dan igro „Kres-niček", na Pristavskem dnevu pa VVillen-partovo „Vnukinjo". Učenci Rozmanove šole so ponesli v Mendozo igro „Pepelka", mladi Mendoščani pa so prikazali v Slovenski hiši igro „Črna žena". V carapa-chayskem Domu je zdaj že pokojni neutrudljivi kulturni delavec Tine Kovačič pripravil veseloigro „Pri belem konjičku", pri Slovenskem gledališču pa teaterski garač Maks Borštnik Finžgarjevega „Divjega lovca".
Glasbeno udejstvovanje je tudi slonelo predvsem na mladih. Imeli smo koncert
Mladinskega pevskega zbora iz San Justa ter lep glasbeni večer SDO in SFZ v Slovenski hiši.
Razgibano je bilo tudi delovanje naših folklornih skupin. Mladi iz Carapachaya so nastopili pri srečanju izseljenskih skupin v Vicente Lopez. Na praznik narodnostnih skupin je v Bariločah nastopila s slovenski plesi mladina, med katero so bili tudi člani drugih narodnosti. Najbolj aktivna pa je bila Pristavska folklorna skupina, ki je poleg že omenjenih nastopov v Tednu slovenstva sodelovala pri obletnici litvanskega doma v Villa Lugano, nastopila v sklopu cikla „Argentina en el mundo" (v Tea-tro Regio) ter v Parque Centenario ob zaključku „Semana del tango". Pristavskim folkloristom želim veliko uspeha ob letošnjem obisku Slovenije.
Ob koncu naj mi bo dovoljeno, da čestitam Slovenski kulturni akciji k njeni štiridesetletnici in k lepemu praznovanju, ki ga je izvedla v Ljubljani.
POROČILO RAVNATELJICE SLOVENSKEGA SREDNJEŠOLSKEGA
TEČAJA PROF. METKE MIZERIT
Slovenski srednješolski tečaj ravn. Marko Bajuk deluje v Slovenski hiši. Združuje dijake s področja Velikega Buenos Airesa.
V šolskem letu 1994 je obiskovalo tečaj 130 dijakov in dijakinj. Tečaj je imel dve dopisni dijakinji; eno iz Tucumana in eno iz San Luisa. Število se je med letom nekoliko znižalo, ker so nekateri dijaki tečaj zapustili.
Dijaki so bili razdeljeni v pet letnikov:
1.	letnik 25 dijakov, 14 deklet in 11 fantov. 2. letnik 24 dijakov, 9 deklet in 15 fantov. 3. letnik 22 dijakov, 11 deklet in 11 fantov. 4. letnik 37 dijakov, 22 deklet in 15 fantov. 5. letnik 23 dijakov, 14 deklet in 9 fantov.
Ravnateljica tečaja je bila prof. Metka Mizerit. Profesorski zbor so sestavljali sledeči: Frido Beznik, Luka Debevec, prof. Neda Dolenc, lic. Rok Fink, Štefan Godec, Marjan Hribar, dr. Marko Kremžar, Marjan Loboda, prof. Alenka Magister, dr. Alojzij Starc (po njegovi smrti dr. Alojzij Kukoviča), Jože Škerbec, arh. Jure Vombergar. V drugem polletju je začela učiti lic. Terezika Žnidar. Pri svetovnih nazorih je pomagal prof. Franc Bergant. Tajnica tečaja je bila Alenka Poznič. ST deluje tudi v Bariločah, kjer ga vodi Milan Magister ml. Učila sta tudi Ždenka Jan in dr. Stane Žužek.
Tečaj je bil redno skozi vse leto in sicer 20 dni (sobote). Pouk smo začeli s sveto mašo. Na zaključni prireditvi nam je maševal škof Metod Pirih, ki je bil tedaj na pastoralnem obisku v Argentini. Udeležil se je tudi naše prireditve, kjer smo mu na kratko predstavili zgodovino in delo našega tečaja. Spodbujal nas je k nadaljnjem delu in se pohvalno izrazil o kulturnemu delu prireditve. Potem smo se poslovili od petošolcev, ki so končali tečaj. Najboljši dijaki so dobili lepe knjižne nagrade, dar državnega tajništva za Slovence po svetu. Dijaki 1. in 5. letnika so nastopili z recitacijama in sicer Slovenska legenda Antona Aškerca 1. letnik, petošolci pa z odlomki iz Martina Fierra v prevodu dr. Tineta Debeljaka. Za nastop jih je pripravil Frido Beznik, ki na tečaju poučuje predmet Živa beseda.
Učni načrt je v letu 1994 ostal nespremenjen. Poučevali smo naslednje predmete: slovenščino (slovnica in slovstvo) 2 uri v vsakem letniku; verouk vi., 2., 3. in 4. letniku; svetovne nazore v 4. in 5. letniku (moralka); slovensko zgodovino v 2., 3., 4. in 5. letniku; zemljepis Slovenije v 3. letniku
in petje v 1. in 2. letniku.
Petošolci so tudi lani pripravili svoj almanah z naslovom „V objemu dveh svetov", kjer so izpovedali pripadnost dvema kulturama, sanjali o bodočnosti, obujali spomine na dneve, ki so jih preživeli na tečaju, se sprehajali po Buenos Airesu. Pisali so o slovenskih navadah, ki jih še gojimo, romali na božjo pot v Lujan, šli na počitniško kolonijo v Cdrdobo, nas popeljali v Bariloče in predstavili svet gavčevske literature. Dopisna dijakinja nam je razložila, kako se uči 1300 km daleč od tečaja. V almanahu je bil objavljen seznam plošč založbe Vesna. Svoj mali zbornik so dijaki ponesli s seboj v Slovenijo; ob koncu leta so ga tudi poklonili članom profesorskega zbora.
Lani je RAST XXIII potovala v Slovenijo pod vodstvom Marije Zurc in lic. Andreja Kostelca. Potovanje so organizirali starši petošolcev. Dijake so ob njihovem obisku sprejeli med drugimi nadškof dr. Alojzij Šuštar, škof Metod Pirih, takrat še zunanji minister prof. Lojze Peterle, državni sekretar dr. Peter Vencelj in drugi. Abiturienti so prepotovali Slovenijo podolgem in počez. Povzpeli so se tudi na Triglav; tam so bili, po njihovem zatrjevanju, najbolj srečni, čeprav jih je pral dež. Vrnili so se navdušeni nad lepotami slovenske zemlje in ugotavljali, da se je splačalo potruditi se za slovensko govorico, da so se lahko pogovarjali s svojimi sorodniki in vrstniki.
9. aprila 1994 je tečaj obiskal državni sekretar prof. dr. Peter Vencelj. Pogovarjal se je s profesorji in obšel vse razrede, kjer je pozdravil dijake in vsakemu letniku posebej obljubil srečanje v Sloveniji.
27. aprila 1994 je umrl prelat dr. Alojzij Starc, redni profesor našega tečaja. Ni poučeval le verouk, mladini je posredoval verske vrednote. Dijake je vzpodbujal k resnemu krščanskemu življenju, k osebni odločitvi za vero. Vsem nam pa je bil lik delu predanega slovenskega duhovnika. Bog naj mu bo bogat plačnik za vse delo na tečaju.
Seminarja slovenskega jezika v Dolenjskih Toplicah sta se udeležili dve članici profesorskega zbora in sicer prof. Neda Vesel Dolenc in lic. Terezika Prijatelj Žnidar.
Profesorjem stoji ob strani odbor staršev. Posebej bi se rada zahvalila gospem, ki vsako soboto skrbe za dijake in profesorje in spremljajo naše delo. Hvala za tiho pozornost, za šopke po razredih in za vse, kar nam nudijo. Hvala tudi očetom, ki so nam prišli pomagat, in prosim, da se jim pridružijo še drugi. Marsikatero soboto smo bili brez očetovskega varstva.
Kratko poročilo je samo skica našega dela. Vemo, da smo na pravi poti, da moramo naprej. —Bog nam daj svoj blagoslov.
POROČILO ŠPORTNE REFERENTKE SAŠE ZUPAN OMAHNA
Vsako leto se organizira počitniška kolonija otrok slovenskih šolskih tečajev. Tudi letos se je za kolonijo prijavilo kar lepo število otrok. S kolonijo smo bili zadovoljni, saj so otroci bili dovolj spoštljivi in ubogljivi do svojih spremljevalcev, katerim slovenščina ni delala težav, saj jo dobro obvladajo. A opazila sem, da je s slovenskim jezikom pri otrocih vsako leto teže, zato se morajo voditelji tembolj truditi in se jim posvetiti.
Program kolonije je bil zelo pester, saj smo naredili enajst dolgih izletov, tekmovali v šestih športnih panogah, plavali, delali ročna dela, pripravili pevski večer, praznovali dva sveta večera, igrali tombo-(Nad. na 6. str.)
Sklepna resolucija SKD
na letni konferenci 1995 v Velenju
% GOSPODARSKI VČSTNIK
Slovenske Latinskoameriške Trgovske Zbornice
SLOVENSKA INDUSTRIJSKA PODJE-
Slovenski krščanski demokrati želimo sovplivati na preobrazbo Slovenije kot sodobna konzervativna stranka krščansko-demokratske inspiracije. S koalicijskim partnerjem želimo o tem doseči formalizacijo odnosov in soglasje glede programskih točk.
Naša glavna prizadevanja v letu 1995/ 96 bodo posvečena podpori gospodarski rasti, zmanjševanju brezposelnosti, podpori družinam in pripravam na pridruženo in kasneje polnopravno članstvo v Evropski zvezi.
Do sprejetja zakona o popravi krivic mora priti še pred praznovanjem 50. obletnice zmage nad fašizmom, ki naj bo finančnim zmožnostim primerno okusna, brez ideoloških znamenj in poskusov mo-nopolizacije zgodovine.
Slovenski krščanski demokrati se zavedajo svoje naloge pri krepitvi odnosov med Slovenci, ki žive v zamejstvu, zdomstvu in izseljenstvu. Nam ni vseeno ob dejstvu, da so bili mnogi deli slovenske skupnosti odrinjeni od normalnih stikov z domovino, zato bomo vztrajali pri takšnem odnosu, ki bo pravičen do vseh, ki se čutijo
V aprilu je pri sanmartinski Ligi žena-mati govoril dr. Jure Rode. Ker je to leto posvečeno ženi, je izbral naslednje teme:
1. Velika konferenca o ženi, proslava v Beijingu (Kitajska) septembra 1995.
2. Novembra 1994 zborovanje v Mar del Plati, kjer je mendoški škof msgr. Rubiolo imel predavanje o mišljenju Vatikana glede žene v današnjem svetu.
3. Stališče katoliške Cerkve glede žene.
Konferenca v Nairobiju 1985 je sprejela
„Načrt za napredek žene", od tedaj je bilo več važnih sprememb na različnih krajih sveta. Vatikan opozarja predvsem na te: v smislu „človekovih pravic" se povsod opaža osveščenje glede dostojanstva žene.
Razvoj demokracije je povečal možnosti, da tudi žena sodeluje na področjih vzgoje, gospodarstva, kulture in politike.
Zgleda, da ni uspel skrajni feminizem, danes se bolj zagovarja „pravico do razlike", pravico biti ženska. Proti zapostavljanju žene ni dovolj samo ustrezna zakonodaja, ampak drugačno zadržanje in obnašanje družbe na družbenem, kulturnem in duhovnem področju.
Svetovni položaj ni naklonjen pravnemu zavarovanju žene v mednarodni skup-
(Nad. s 5. str.)
lo za misijone in ob se koncu poveselili ob kresu.
Srečno so 12. januarja prispeli domov s svojimi spremljevalci Francetom Bergantom, Karlo Jakoševo, Ani Rode, Veroniko Vivod, Heleno Zamik, Janijem Dobovškom, Marjanom, Kristjanom in Tonetom Vivodom in se razšli zadovoljni, še vedno misleč na naše geslo: „Prijatelji ne padejo z neba, prijateljstvo prihaja iz srca."
Prav tako smo organizirali 3. septembra športni dan za otroke višjih razredov sobotnih šol.
Igrišče Slomškovega doma je tako doživelo enega najlepših popoldnevov. Živahno mravljišče slovenskih osnovnošolskih mladostnikov tretje in četrte generacije je nudilo živo sliko življenja, ki se pretaka po naših šolah, saj jih je bilo kar 150.
Otroci so se pomerili v štafeti, vlečenju
del slovenskega naroda, ne glede na različnost v političnih ali drugih pogledih.
Pri proračunu bo SKD vztrajala pri tem, da ne bi bili prizadeti višinski kmetje, niti ključna cestna dela. Del namenjen sociali naj bo korektiv, ne gospodarski motivator. Zaskrbljeni smo tudi zaradi nekritične širitve javnega dolga s proračunskimi infuzijami neperspektivnim podjetjem, ki dolgoročno ne rešujejo ne delavcev ne gospodarstva.
Na področju šolstva smo za vzključe-vanje vzgojnih ciljev v novo šolsko zakonodajo, za enakovredno udeleženost zasebnega šolstva ob javnem, za neodvisnost strokovnih svetov, za pluralnost programov poklicnega izobraževanja, predvsem pa za pravico staršev do izbire pri vzgoji in izobraževanju svojih otrok.
Soočiti moramo naše interese z interesi EZ, zastaviti projekt širokega informiranja javnosti o Evropski zvezi, doseči glede vključevanja v evropske integracije čim-večjo stopnjo konsenzualnosti tudi z opozicijo ter delo koordinirati med vlado in parlamentom, gospodarstvom in institucijami.
nosti. Mednarodna težnja je odpraviti krivico razlikovanja, pospeševati pravno enakost, odpraviti ovire za to enakost. Stalni nauk katoliške Cerkve zagovarja enako dostojanstvo moškega in ženske.
Žena sodeluje pri razvoju in napredku družbe. Vzgoja pomeni pismenost in osnovna izobrazba. Politika: zaenkrat je politično življenje bistveno moški svet. Žena ne sme biti samo zanimivost v političnih kampanjah. Gospodarstvo: žena od blizu čuti posledice gospodarskega stanja.
Vsako nasilje prizadene celotno osebnost žene. Na splošno je težnja k pravni zaščiti žene.
Predlogi katoliške Cerkve: Utrditi zavest o dostojanstvu osebe in njenih pravic. Dovoliti ženam možnost, da sodelujejo pri razvoju žene in družbe. In poleg vsega drugega prizadevanje za odpravo nepismenosti ter zagotoviti vsem družinsko vzgojo, vključno vzgojo za odgovorno starševstvo.
V nedeljo, 30. aprila po maši je imela Liga zajtrk, na katerega je povabila tudi druge sanmartinske žene, da se Ligi pridružijo. Žene so pokazale zanimanje in upamo, da bodo prihajale tudi na sestanke.
vrvi, ping-pongu, med dvema ognjema in nogometu. Na športni dan so bili povabljeni tudi prof. Matjaž Puc, častni konzul Herman Župan, predsednik Zedinjene Slovenije prof. Tine Vivod in vse voditeljice šol, kateri so se povabilu lepo odzvali.
Otroci so odhajali domov zadovoljni z željo, da bi se kmalu zopet srečali.
V februarju pa smo organizirali srečanje prvošolcev, da se tako bolje spoznajo, saj bodo svojih 5 najlepših mladostnih let preživeli skupaj in si tudi izbirali svoje življenjske prijatelje.
Žačeli smo dan s sv. mašo v Slomškovem domu, nato pa se odpeljali na kinto mojih staršev, da smo skupno zaživeli v veseli igri.
Hvala prof. Vivodu in vsem tistim, kateri so mi vedno stali ob strani.
(Nadaljevanje prihodnjič)
TJA so potrebna prenove. Tako so ugotovili ob zaključku enoletnega gospodarskega in finančnega tečaja v okviru programa Phare.
V SLOVENSKEM TURIZMU ČEDALJE VEČ PODJETNIŠTVA. Turizem je panoga, v kateri je nastalo največ malih podjetij. Ob koncu leta je dobilo priznanje 36 posameznikov in podjetij. Priznanje je prejel tudi Mihael Ledinek, ki je s kakovostno ostinsko ponudbo in prireditvami na mami gori poživil turistični utrip Ljubljane.
MLADI IN KMETIJSTVO. V Dobru-njah pri Ljubljani so imeli območno tekmovanje, ki se ga je udeležilo 16 skupin. Vsi tekmovalci so pokazali več kot dobro znanje o pridelavi krompirja, konjereji, urejanju bivalnega okolja in gospodarjenja z gozdovi. V močni konkurenci so si osvojili prvo mesto ribniški tekmovalci.
NAPREDEK V ŠENTJERNEJU, kjer so za 70 milijonov tolarjev dobili 892 telefonskih priključkov. Do sedaj je nove telefone dobila že večina prijavljenih.
EKOLOŠKA KAZEN. Še danes plačujejo prebivalci Celja in okolice kazen za neodgovorno ravnanje komunističnih oblastnikov. Lepo razvito srednjeevropsko mesto so tirani spremenili v kazensko kolonijo za tisoče nedolžnih Slovencev (Teharje), Hrvatov in Srbov. Nad 900 hektarjev uničenih gozdov, sadnih nasadov, ogromno število poginule govedi in konj so uničile žveplene in fluorne spojine iz „strateške" celjske cinkarne (1960). Posledice se čutijo še danes, čeprav so hoteli svoje ravnanje zabrisati.
ZELENA IN ČISTA LJUBLJANA je naslov akcije, ki jo bodo izvajali aprila in maja v slovenski prestolnici. Delovala bo tudi stalna dežurna Čistilna ekipa, ki jo bo mogoče poklicati. Sodelovale bodo poleg uradnih ustanov še šole, skavtske in ekološke organizacije.
VODA — ŽLAHTNA TEKOČINA ŽIVLJENJA. Na svetovni dan so ji posvetili posebno posvetovanje v Cankarjevem domu v Ljubljani. Skoraj polovica Slovenije je zaznamove z erozijskimi učinki, z visokim strokovnim pristopom pa je moč doseči ugodne učinke za človeka in naravo.
SLOVENIJA IMA 26.000 KILOMETROV SKUPNE DOLŽINE REK, s približno 7900 izvirov. Premoremo tudi 200 umetnih in naravnih jezer. V sladkih vodah živi sto vrst rib in naše vode so v primerjavi z evropskimi še precej čiste.
RAZSTAVO KULINARIKE so imeli v Radencih. Poleg domačih ustanov z obeh bregov Mure, so sodelovale avstrijske gostinske šole in turistične agencije. Pestra razstava je številnim gostom pokazala kuhinjske izdelke, pogrinjske, primere zdrave prehrane, vin, spominkov in cvetja. Imeli so tudi predavanje o kulinariki in spominkih ter o kulturi in pitju vina.
SLOVENSKI WORDSTAR. Končno smo tudi Slovenci dobili „slovenski računalnik", ki ga je mogoče kupiti pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Obsega literaturo v slovenščini, slovenski črkovalnik, slovar sinonimov, itd.
120 MILIJONOV MARK letnega prometa s 1450 zaposlenimi prinaša Radenski iz Radencev prodaja pijač Stil, Swing, šumi pa mineralnih pijač Miral, Radin in Donat. Kar 40 odstotkov vseh pijač prodajo na tuje, zlasti v ZDA, Avstrijo, Nemčijo, Indijo. Drugo pa prodajo na slovenskem trgu.
NAJDONOSNEJŠA INDUSTRIJSKA PANOGA je izdelovanje pijač. To so ugotovili na celjskem področju, kjer šest večjih podjetij dela lepe kupčije.
OHRANJANJE SEJMSKE TRADICIJE. Že 60. leto imajo na Jesenicah tkzv. „Jože-
fov sejem". Na letošnjem sejmu, ki ga je obiskalo okoli 25.000 domačih in tujih obiskovalcev, je razstavljalo 80 domačih in tujih razstavljalcev.
VINA VISOKE KAKOVOSTI so ocenjevali v Prekmurju. Kar 2244 vzorcev je bilo predstavljenih. Vsa ta vina so bila pridela-, na na Goričkem (Murska Sobota).
684.000 STANOVANJ je bilo 1. 1991 v Sloveniji. Od teh je bilo 625.000 naseljenih, v njih pa je živelo 1.962.709 ljudi. Do leta 1945 je bilo naseljenih stanovanj največ na Viču in sicer 5.931.
5 DO 12 TON JAGOD. Pridelovanje jagod v Sloveniji ima v sadjarstvu pomembno mesto, saj je zasajenih okoli 300 hektarjev, na njih pa pridelajo od 5—12 ton jagod na hektar.
BOLEČ KONEC SLOVENSKEGA RUDARJENJA. Po letu 1996 bo Slovenija imela le še en rudnik rjavega premoga. Tako je od 1. aprila v sedanjih rudnikih, ki jih počasi opuščajo, kar 1617 rudarjev preveč.
PRIČAKUJEJO 700.000 SLOVENSKIH TURISTOV. Hrvaška se zopet vrača na svetovni turistični trg. Sedaj so si zastavili cilj, da osvojijo gornje število slovenskih turistov.
RAST MANJŠIH PODJETIJ SE VEČA. Novembra lani je bilo v Sloveniji registriranih že 43.620 manjših obratov. Od tega je bilo resnično delujočih 36.840. Kot vse kaže razcvet malega gospodarstva nenehno raste. — Seveda pa je potrebno podjetniško izobraževanje, sicer bo lep del kmalu shiral.
904 NOVIH PODJETIJ je bilo lani v Sloveniji. Vseh skupaj pa je bilo 48.638, od tega 3912 v Mariboru. V ljubljanski občini je na 12 prebivalcev bilo eno podjetje, v Ormožu pa na 155 prebivalcev.
ČATEŽ OSVAJA SLOVENIJO. Zadnje leto so se terme Čatež uvrstile med najboljša in vedno bolj obiskana naravna zdravilišča. Skupno z gosti in drugimi obiskovalci, so imeli okoli milijon obiskov.
300 AVTOMOBILOV VSAK DAN izdelajo v Novem mestu. Med 63.000 novimi avtomobili, ki so bili 1. 1993 registrirani v Sloveniji, je četrtina Renaultovih.
DELO ZA INVALIDE. V zdraviliščih Rogaška je pričelo delovati podjetje za zaposlovanje invalidov. Zaenkrat jih je dvanajst, ki šivajo gostinsko perilo, izdelujejo spominke in papirne zavitke.
TURIZEM IMA PREDNOST. Leta 2010 bo turizem v Sloveniji ena najpomembnejših svetovnih gospodarskih dejavnosti. Slovenija je 1. 1993 zaslužila s turizmom
728.296.000	ameriških dolarjev. To je sicer veliko manj kot v sosednji Avstriji. Turizmu bo treba še bolj razpeti krila, saj ima lepe možnosti, a manjka pravega vodstva in strategije.
NARAVNI PARKI bi morali razumno pokrivati večji del Slovenije. Turisti radi obiskujejo ekološka področja in če je mogoče tudi tam prebivajo. Kras, Notranjska, svet ob Kolpi in v Kamniških Alpah že dolgo, predolgo čakajo na svoje krajinske parke in rezervate.
KAJ IŠČE EVROPSKI TURIST? Predvsem mirno okolje, kjer bo lahko pešačil, kolesaril in se kopal. Zato so potrebna kolesarska in pešpota in kopalni bazeni. Teh je v Sloveniji premalo. Zlasti manjka pokritih bazenov.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
5. maja
1 dolar	112,01	SIT tolarjev
1 marka	81,41	SIT tolarjev
100 lir	6,74	SIT	tolarjev
Liga žena-mati v San Martinu
48.	občni
NOVICE IZ SLOVENIJE
fTW
SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Plačilne kartice („tarje-tas de credito") zaenkrat niso preveč priljubljene med slovenskimi trgovci. Pritožujejo se namreč, da je provizija, ki jim jo zračunajo banke, previsoka. Banke jim odtrgajo od 2 do 5 odstotkov maloprodajne cene, medtem ko v drugih državah odtrgajo med 0,8 in 2 odstotka, vendar od nižje cene (brez prometnega davka in trgovske nareže). Položaj se bo verjetno spremenil, ko bo izglasovan zakon o davku na dodatno vrednost („1. V. A.") in bo potem izraču-nanje provizije na isti osnovi kot v drugih državah. Zato mora vsak trgovec izračunati, če mu prodaja na kartice tako poveča prodajo, da pokrije provizijo. Druga možnost je, da se pri bankah zmeni za boljše pogoje.
LJUBLJANA — V Sloveniji je začela veljati odredba ministrstva za okolje in prostor, ki določa zgornjo mejo škodljivih snovi v gorivih. V osvinčenem bencinu ne stne biti svinca več kot 0,15 g na liter, v neosvinčenem pa ne več kot 0,013 g na liter. Benzena ne sme biti v obeh bencinih več kot 5 odstotkov. Žvepla v obeh bencinih ne sme biti več kot 0,05%, medtem ko v dizelskem gorivu ne sme presegati 0,20 odstotka. Sicer pa te okrnitve ne bodo delale Problemov, saj na večini slovenskih črpalk že točijo goriva, ki ustrezajo zahtevam ministrske odredbe.
LJUBLJANA — Pri 25. Tednu slovenske drame so podelili letošnjo nagrado Slavka Gruma za najboljšo dramsko besedilo v letu 1994 Dragu Jančarju za igro Halštat. S tem je Jančar že četrtič Grumov nagrajenec, saj je pred tem bil nagrajen za Disident Arnož, Veliki briljantni valček in Zalezujoč Codota.
SLOVENCI V ARGENTINI
(Nad. z 2. str.)
glasov za predsednika doživel hud poraz in najnižje število glasov od same ustanovitve Pa do danes. Radikalizem ni bil nikdar na tretjem mestu. Alfonsin, ki ga je leta 1983 P°peljal do najbolj bleščeče zmage, ga je sedaj pripeljal tudi do najhujšega poraza. Bo stranka znala reagirati na ta udarec? In končno, kaj bo s Solidarno fronto. O tem beseda Posebej.
Solidarna fronta je dejansko še novorojenček, saj ima komaj šest mesecev obstoja. Sestavljajo jo štiri večje formacije: Velika fronta, PA1S (bordonisti), Socialisti in krčanski demokrati. Kljub temu, da je Bordon Prejel 30% glasov, je njeno parlamentarno Zastopstvo šibko. Doslej je imela komaj 13 Poslancev, sedaj jih bo imela približno 26, toed tem ko jih bo imel peronizem kakih 137, radikalizem 69. Fronta solidarnosti je bila Pravzaprav volilna povezava, ki mora sedaj Predebatirati svoj obstoj, reorganizirati strukturo, prerešetati cilje in programe — ali P9 se enostavno raziti. Nedvomno je usoda ; rokah treh voditeljev: Bordona, ki se je 'zkazal za bistrega politka in ki ima najboljši ugled pri ljudeh. Za njegovo politično kariero je bilo kaj pozitivno, da ni zmagal. Odpira se mu lepa bodočnost, katere kovač P9 ni sam. Drugi je Chacho Alvarez, ki bo °stal na poslanskem mestu in predstavlja ®vico. Oba sta iz peronističnega debla. Tre-J1 K Alfredo Bravo, ki je bil ponovno izvol-j®n za poslanca. Mož starega socialističnega
V9< ki ima moč zlasti v prestolnici, skuša Organizirati doslej razbiti socializem. Nje-0111 je precej pripisati, da je Fronta zmagala
Prestolnici, kar je gotovo trn v peti Mene-tou- Le od Fronte same je odvisna njena P°Btična bodočnost. Pogoji za rast in razmah
uS°dni. Usoda bo začrtana v meri poli-
ne zrelosti omenjenih voditeljev.
LJUBLJANA — V Centru za mentalno zdravje so odprli poseben oddelek, specializiran za detoksikacijo in stabilizacijo odvisnih od drog. Skupščina specializiranih ljudi bo pomagala zasvojencem pri abstinenčnih težavah v programu, ki traja od štiri do šest tednov. V tem času so pacienti stalno v oddelku in so vključeni v razne dejavnosti, kot so muzikoterapija, likovne dejavnosti, psihodrama ter vse, kar jim lahko pomaga k premaganju odvisnosti od mamil. V oddelku je prostora za devet pacientov.
SLOVENSKA BISTRICA — Po daljšem deževnem vremenu so se poplavam Dravinje pridružili še plazovi po raznih krajih. Prepojena zemlja je začela drseti in ogrožati v nekaterih primerih tudi stanovanjska poslopja. Da bi preprečili večjo škodo, so ponekod nad plazovi kopali jarke, da odpeljejo vodo drugam, ali pa pokrivali zemljo s plastičnimi folijami, da voda ne bi še naprej vdirala v zemljo.
LJUBLJANA — Alpska konvencija je skupina držav (Slovenija, Francija, Švica, Avstrija, Lichtenstein in Nemčija), ki si prizadevajo za ohranitev alpskega sveta. V Alpah naj bi bilo pred trinajstimi leti še 31 nedotaknjenih območij na 1500 kv. km.; danes jih je samo še 13. Prepredene so s
40.000	kilometri smučarski prog, 150 igrišč za golf (konec leta jih bo že 300), imajo pa tudi nekatere temne točke: nedotaknjena območja motijo helikopterji, ki prepeljava-jo smučarje, tovornjaki spuščajo neverjetno veliko nevarnih izpušnih plinov in smučišča potrebujejo vedno več vode za umetni sneg.
LVOV, Ukrajina — Na Mladinskem svetovnem prvenstvu v standardnih plesih, na katerem je tekmovalo 45 parov iz 25 držav, sta postala svetovna vicešampiona v kategoriji do 18 let Mirjam Šulek in Aleš Cvetek. Prvo mesto je zasedel italijanski par, še en slovenski par pa se je uvrstil na dvanajsto mesto.
LJUBLJANA — Telefonska številka 92 je direktna številka policije in nanjo so lansko leto klicali kar tristo tisočkrat. Številke so tudi pokazale, da je bilo lani na sto tisoč prebivalcev 221 kaznivih dejanj, med njimi tudi 44 eksplozij.
KOPER —V to slovensko pristanišče je prvič vrgla sidro ameriška bojna ladja. Raketna fregata Robert G. Bradley ima okoli 350 članov posadke in je prizkušnja za nove obiske večjih ladij, kar naj bi bil dokaz, da ZDA uvršča Slovenijo med države, ki jim lahko zaupajo.
DUNAJ, Avstrija — V zbirki Vivarte založbe Sony Classical je v petih letih izšlo nad sedemdeset laserskih plošč s staro glasbo. Kot ena zadnjih je izšla plošča s 14. moteti slovesnkega skladatelja Jacobusa Gallusa in eno mašo: Missa super Sancta Maria. Dela je izvedel Huelgas Ensemble z dirigentom Paulom van Nevelom, ki je spisal tudi esej o skladatelju: pove, da je bil rojen v Ribnici v Sloveniji in navaja več imen, pod katerimi je bil še znan: Petelin, Handl, Haen, Coq, Handelius in Kohoutek.
SORA — Letos obhajajo v tej vasici sedemstoletnico obstoja, saj je leta 1295 v zapisih škofijskega arhivarja prvič zapisano ime sorške fare. Praznovanje se je začelo že lani na Štefanovo in se bo letos tudi takrat zaključilo. Centralna prireditev bo 9. in 10. septembra, ko bo pred cerkvijo ob sončnem vzhodu zahvalna sveta maša. Med drugimi prireditvami, ki bodo vse leto, bodo na travniku pred cerkvijo predstavili Jerneja Novaka dramatizacijo Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem (Finžgar je deset let delal v tej župniji). Napovedujejo mogočen spektakel, saj bo poleg poklicnih igralcev sodelovalo veliko naturščikov, članov društev in skupin iz cele medvoške občine.
Osebne novice
Rosjtvo: V Rio Gallegos je bil 9. maja rojen Tomaž Koželnik, sin Miha in Marjete roj. Torres.
Čestitamo!
Krst: V soboto, 13. maja, je bil krščen v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Matjaž Rožanec, sin dr. Jožeta in prof. Veronike Kremžar. Botra sta bila Alksander De Luisa in Lučka Kremžar por. De Luisa. Njuna namestnika pa sta bila Tone Rode in Kri-
stina Kremžar por. Rode. Krstil je dr. Jure Rode.
V nedeljo, 14. maja, je bil krščen v cerkvi Marije Pomagaj Nikolaj Selan, sin Marka in Angelike roj. Smole. Botra sta Tinko Selan in Alenka Bokalič. Krstil je delegat Jože Škerbec.
Srečnima družinama naše čestitke!
Imenovanje: dr. Andrej Fink, profesor na Fakulteti za politične vede Katoliške univerze v Buenos Airesu (U.CA.) je bil imenovan za Pro titulamega vodjo katedre za zgodovino diplomacije in mednarodnih odnosov. — Čestitamo!
Delovanje mladine v Mendozi
Bariloie
Šolske vesti. - Počitniški dnevi. Letos smo prvič priredili počitniške dneve za otroke ljudskošolskega slovenskega tečaja. Dekleta so se urila v ročnem delu, fantje pa se vadili v rezljanju. Oboji so se učili kuhati, seveda pa so šli tudi na izlet. Sodelovalo je štrinajst otrok, pomagali pa so odrasli: Mira Ecker, Marjana Marn, Marta Jerman, Veronika in Marjan Grohar, Alenka Arnšek, Monika Kambič in Sandi Žužek. Tečaj je potekel zelo uspešno.
Taborjenje. 11. in 12. marca smo šli na taborjenje na jezero Mascardi, pod goro, ki se imenuje Cresta de Gallo. Bilo je deset
otrok, imeli smo se lepo in smo se prvi dan kopali in igrali, zvečer pa zakurili kres. Drugi dan smo se povzpeli do skale, ki ji pravijo Castillo Rojo, ter se popoldne vrnili v dolino. Pri taborjenju so sodelovali Matjaž Jerman, Veronika in Marjan Grohar.
Mednarodni dan čiščenja gora. 9. aprila je bariloški Club Andino priredil vsakoletni dan čiščenja gora. Ta delovni dan se opravlja v vseh gorskih deželah sveta. Sodelovalo je vse mesto in seveda tudi Slovensko planinsko društvo. Starejši planinci in večji otroci so čistili kot vsako leto stezo do „Skalee", mlajši otroci slovenskega tečaja (10 otrok) pa so pobirali umazanijo v Villa Catedral in nabrali veliko količino smeti. Otroke so vodili Mirica Razinger, Veronika in Marjan Grohar.
V teh mesecih leta 1995 je mendoška mladina z veseljem in navdušenjem imela obilo dejavnosti.
Takoj po novem letu je 28 mladih preživelo lepo sedemdnevno taborjenje v Tunuyanu, v objemu prelepe narave, med drevjem, potoki, blizu mogočnih hribov. V tistem kraju so tudi naravni vrelci mineralne vode. Samoten kraj je pripomogel k boljšemu spoznavanju in medsebojni povezavi. Poleg športa in raznih iger, je program vseboval molitve ter razgovore o prijateljstvu, ljubezni, varovanju okolja, itd. Spremljal jih je Miha Bajda, ki je mladini vedno na razpolago. Mnenje udeležencev, je bilo, da bi bilo taborjenje lahko daljše.
V nedeljo, 26. februarja sta mladinski organizaciji pripravili pustno veselico, na katero sta povabili vso skupnost. K veselemu razpoloženju in zdravi zabavi so pomagali otroci in odrasli, oblečeni v maškare. Po prigrizku se je razvil živahen ples do poznih jutranjih ur. Običajnemu polivanju se je pridružilo nebo, ki nas je zmočilo.
Že v postnem času, zadnji konec tedna v marcu, so se vršile tridnevne duhovne
vaje za dekleta in fante v Domu duhovnih vaj v Potrerillos med planinami. To dejavnost je vodil naš prijatelj duhovnik Gabriel Bossini in se je je udeležilo 33 mladih. Iz hribov so se veseli in duhovno prenovljeni vrnili domov, saj so bilč prve duhovne vaje za mladino po dolgih letih.
Pobiranje pirhov na velikonočno nedeljo. To lepo staro slovensko navado še vedno ohranjamo v Mendozi. Tudi letos so naši fantje obiskali dekleta po domovih in so jim v zameno za lepo okrašene pirhe peli priljubljene fantovske ter narodne pesmi. Najbolj vesela so seveda dekleta, sicer se k temu velikonočnemu veselju pridružijo tudi vsi člani obiskane družine, ko že pred vrati slišijo lepo fantovsko pesem.
To vzdušje je trajalo do bele nedelje, ko so pripravili mladinski velikonočni sestanek s petjem in deklamacijami. Glavna točka prireditve je bil razgovor in razmišljanje o velikonočni skrivnosti, na katerem je vsak izrazil svoja doživetja posta ter Vstajenja. Za zaključek je vzkipel najbolj živahen del srečanja: sekanje pirhov.
Tončka Šmon
Mendoška mladina na taborjenju.
LEGAJO N° 3545-82
ADVOKATI dr. Katica Cukjati — odvetnica - ponedeljek, sreda, petek od 18. do 20. ure - Boulogne Sur Mer 362, La Tablada, Tel.: 652-5638
dr. Marjana Poznič - od vetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2“ B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ARHITEKTURA Arh. Jure Vombergar - načrti in vodstvo gradbenih del. Av, Gaona 2776, Haedo. Nov telefon: 443-7385. ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Mor6n - Tel.: 489-3319 Janez Pustavrh: barvam hiše, stanovanja, polagam tapete (empapelado); tel. 651-6622 (po 13. uri).
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmč. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejla - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejla - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12,30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cdrdoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
- Tel.: 651-2500 / 651-2335
ZDRAVNIKI dr. Marija Avguštin - Specialistka za očesne bolezni. Ponedeljek, torek in petek od 16. do 20. ure. Roma 3122 -1. nadstr. 3. - Isidro Casanova (20 m od Rute 3). Tel.: 485-5194
PSIHOLOGIJA Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel.: 665-0268
Psihoanalitični konzultorij; lic psih. Marko Mustar; Santa F6 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 831-3546.
ELEKTRONIKA Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes oseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
- 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840.
Tel. 441-1264 /1265
~n Latalske karte, rezerva »/ hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu Y. Yrigoyen 2742 - San Justo
Slovenski dom iz San Martina
vabi na
35. OBLETNICO DOMA
v nedeljo, 21. maja spored:
11.30 sv. maša
13.30 skupno kosilo 16.00 kulturni program slavnostni govornik: ga. Saša Hartman Golob
Vabljeni vsi člani in prijatelji Doma!
Slovenska kulturna akcija
Milan Volovšek: Slikarska razstava
V mali dvorani Slovenske hiše, v soboto, 27. maja, ob 20. uri.
PREŽIVELI SMO NEKAJ NEMIRNIH MESECEV
Toda SLOGA tega ni čutila.
Člani ste vlagali in dvigali denar, kot da živite v najbolj normalnih razmerah. Tako ste spet potrdili znano resnico: moč gospodarstva je v zaupanju!
HVALA VAM! V SOGI JE MOČ!
Zvezna odbora dekliške in fantovske organizacije
vabita vse mlade, ki igrate na inštrumente, pojete ali tvorite skupine in zbore, da se prijavite za
26. pevsko-glasbeni festival,
ki bo v soboto, 19. avgusta 1995
Kulturna referentka: Veronika Vivod (tel. 627-4242)
27. maja:	Na	Pristavi
ŠKOFJA LOKA
DISCO
PRESKRBI SI POPUSTNO KARTICO
Slovenski čvekafon
Čvekafon je telefonska številka, ki o-mogoča preganjati dolgčas ali osamljenost za 23 tolarjev na minuto. „Čvekače" povežejo v skupine po pet, ki se lahko pogovarjajo o vsakršnih temah. Če komu tema pogovora ni po godu, lahko operatorju to sporoči in prosi za premestitev v kako drugo skupino. Na voljo sta dve telefonski številki: ena za mlade do 18. leta, druga za odrasle. — Najbolj se Čvekafona poslužujejo mladi med 14 in 18 let ter med 18 in 30 let.
TINE DEBELJAK Nova telefonska številka dom: 443-7239
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telčfono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke
na ime „Eslovenia Libre''
D
Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TALLERES CRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel/Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires
ČETRTEK 18. maja:
Sestanek ZSMŽ v San Martinu ob 18. SOBOTA, 20. maja:
Srednješolski tečaj v Slovenski hiši. SKA: predvajanje glasbenega večera, posnetega na video-traku v Cankarjevem domu ob 40-letnici SKA ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše.
Slovenska pristava vabi na Encuentro de las Colectividades - Moron '95 od 17. ure dalje v 77 Futbol Club.
SOBOTA, 27. maja:
SKA: Milan Volovšek: Slikarska razstava ob 20. uri v Slovenski hiši.
Na Pristavi Škofja Loka disco. Srednješolski tečaj v Slovenski hiši. SOBOTA, 3. junija:
Srednješolski tečaj v Slovenski hiši. SREDA, 7. junija:
Spominski sestanek ZSMž ob 16. uri.
+
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je 11. maja v 79. letu starosti zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, gospod
Franc Klemenc
Vsem, ki ste nam stali ob strani, se prisrčno zahvaljujemo. Prav tako tudi vsem, ki ste ga prišli kropit in ste molili z nami.
Najlepša hvala dr. Juretu Rodetu in delegatu Jožetu Škerbcu za duhovno oskrbo v bolezni ter za molitve in darovano pogrebno mašo.
Žena, sin, hčere z družinami in ostalo sorodstvo
Buenos Aires, Rakek, Ljubljana, Šentjernej, Stuttgart
t
Nihče ne ve ne dneva ne ure. (Lk 17, 26-30. 34-36)
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je po težki in hudi bolezni zpustil naš dragi mož, oče, brat, bratranec, stric, zet in svak, gospod
Lojze Sterle
Pokopali smo ga na sanmartinskem pokopališču dne 10. maja 1995.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem rojakom, ki so se kljub delovnem dnevu prišli poslovit in pomolit za dušo rajnega Lojzeta. Posebno se še zahvaljujemo delegatu Jožetu Škerbcu za molitve ob krsti in dr. Juretu Rodetu za vso duhovno tolažbo med boleznijo, za tolažilne besede, pogrebno sv. mašo in vodstvo pogreba, njegovi krstni botri Mici Pauli za vso pomoč med boleznijo in spremstvo ob tej pretežki preizkušnji in vsem ostalim, ki so med boleznijo z obiskom in molitvijo pomagali rajnemu v njegovemu hudemu trpljenju.
Priporočamo ga v molitev!
Žalujoči: žena Marjeti roj. Štefe sin Maksi hčerka Nadja in ostalo sorodstvo
Buenos Aires, BariloČe, Velesovo