KATOLIŠKI
LETO XLIV. - Štev. 26 (2200) - Četrtek, 25. junija 1992 - Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERQUE	GORIZIA		SETTIMANALE - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE GRUPPO l°/70°/o - AUTORIZZAZIONE DCSP/l/l/40509/91 /5681 /102/ 88/BU DEL 12.11.1991 - REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 • 28-01-1949
TASSA RISCOSSA	ITALY		
UREDNIŠTVO IN UPRAVA REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE PODUREDNIŠTVO:			RIVA PIAZZUTTA.18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481/533177 - Fax 533177 - Pošni t/rn 11234499 Vicolo delle Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646
Skušnjave politikov oziroma škandali v italijanski politiki Ločitev Češke in Slovaške
Evangelist Luka poroča, kako je hudi duh skušal Jezusa, ko se je pripravljal na javno delovanje. Mislil si je namreč, da gre za moža, ki si hoče utreti pot v javno kariero. Zato mu je najprej svetoval: »Reci temu kamnu, naj postane kruh«... (To je pridobi si bogastvo). Nato pa: »Tebi bom dal slavo in oblast...« (Z denarjem bo prišla slava in oblast).
Tu gre za dve skušnjavi, ki prej ali slej zajameta slehernega politika: pohlep po denarju, po bogastvu; želja po oblasti in časti. Vprašanje je le, kako bo politik na te skušnjave reagiral.
Zadnje tedne nam vsa javna občila na dolgo in široko poročajo o italijanskih politikih vseh strank in vseh barv, kako so si kopičili bogastvo na nedopustne načine. Na jugu države so se vezali s kamoro in mafijo, da jim je pomagala pridobivati glasove na volitvah. Potem so si z njo delili oblast in denar. Na severu države, zlasti v bogati Lombardiji, pa so se povezali politiki in finančniki. Politiki kot upravitelji bogatih javnih del so se pod roko domenili z bogatimi podjetniki, da dobijo določeno javno delo, če pri tem odštejejo določene odstotke »za razne namene«. Ti nameni so večkrat bili blagajne strank, pogosto pa tudi privatni žepi. Dražba, ki bi morala biti nepristranska, in delo iti najboljšemu ponudniku, pa se je končala z zmago tistega, ki je pod roko več plačal.
Ta način vodenja javnih del je postal nekaj običajnega, postal je sistem. Pri tem so vse stranke molčale, tako vladne kot opozicijske, saj so si te prispevke med seboj bratovsko delile, čeprav je v demokraciji pravilo, da opozicija opravlja službo nadzora nad ravnanjem večine. Ta praksa je trajala nekaj desetletij, ker so vsi molčali. Toda pred nekaj meseci se je klopčič začel odvijati. V Milanu se je nekdo uprl neki taki zahtevi in šel do sodnika. Zadel je na pravega moža, ki zadeve ni dal »ad aeta«, temveč je začel preiskovati. Pregovor pravi, da ena češnja vleče drugo. Tako je bilo s temi podkupninami in »odstotki«, ki jim po italijansko pravijo »tangenti«. Med nami preprostimi ljudmi bi govorili
o »napitnini«, kadar gre namreč za kako liro, ki jo daš za uslugo. Pri teh poslih pa je šlo za milijarde in milijarde lir. Vse to umazano perilo prihaja sedaj na dan, ker so sodniki neizprosni, kot je prav, saj so za to postavljeni. Vpleteni se izgovarjajo, da so podkupovali, sicer bi dela ne dobili; politiki trdijo, da so denar dajali svojim strankam za njih namene in potrebe. Seveda je pa tudi v njih žepih marsikaj ostalo in konča-
lo	v švicarskih bankah. Pri tem je tudi ena tragična žrtev: socialist Renato Amorese si je vzel življenje. Pred smrtjo je pustil pismo ženi: »Ne storim tega koraka iz strahopetnosti, temveč ker sodim, da ti ne morem več biti v oporo in otrokom vodnik.«
Škandal podkupnin je zajel vso državo v večji ali manjši meri, najbolj pa ravno Lombardijo, ki je gospodarsko najbolj razvita dežela. Na severu gre torej za slabosti bogatih, na jugu pa za slabosti revnih, ki si pomagajo z mafijo in kamoro, da pridejo do denarja. Korenina je ista: Denar, čast in oblast.
*	* *
Po zadnji vojni je Italija imela dva poštena politika, eden je bil Alcide De Gasperi, drugi pa Giorgio La Pira. De Gasperi je kot predsednik vlade vodil italijansko politiko vsa prva povojna leta do smrti (1953); La Pira je bil župan v Firencah in velik kristjan ter idealist. Ker sta oba bila poštena politika, jih sedaj hoče Cerkev prišteti med svetnike. Pri tem vprašanje: Ali mora biti politik res ali svetnik ali lump?
K. Humar
Posl. Amato pripravlja vlado
Predsednik republike Scalfaro je prejšnje dni poveril sestavo nove vlade dosedanjemu podtajniku socialistične stranke. To je posl. Giuliano Amato, ki je bil pred leti že minister in podpredsednik vlade. Amato je že imel vrsto razgovorov s strankami, posebej s tistimi, ki naj bi sestavljale bodočo vlado. V glavnem so to DC, PSI, PSDI in PLI, morda še PDS ter PRI in kake druge sile.
Politične razmere v nekdanji vzhodni Evropi po letu 1989, torej po padcu berlinskega zidu, prinašajo vedno nova presenečenja. Demokratizacija v vseh deželah — od Moskve in še prej Varšave, nato Budimpešte, Prage, Sofije, Bukarešte in baltskih držav — je sicer pometla s starimi režimi in totalitarnimi metodami. Ni pa še zmogla pripraviti tal za določeno splošno stabilnost, saj je med tem prišlo do cele vrste težav in problemov. Od narodnostnih sporov in bojev (da vprašanja nekdanje Jugoslavije tu sploh ne omenjamo) do gospodarskih problemov in zapletov. Separatistične težnje so zlasti v nekaterih državah močnejše in take, da prinašajo lahko usodne spremembe, kar se je zgodilo zdaj na Češkoslovaškem.
Že dalj časa je bilo veliko debat in polemik, posebej na Slovaškem, o bodoči ureditvi skupne države. Znano je, da se je že po padcu komunizma osnovala država, v kateri sta imeli tako Češka kot Slovaška svoji vladi in parlamenta v Pragi in Bratislavi (kar je formalno bilo sicer tudi že prej), zvezne organe pa v Pragi. Največ je seveda pomenila vloga zveznega predsednika, ki je od padca komunizma sem znani dramaturg Vaclav Havel. Predsednik parlamenta pa je prav tako znani Aleksander Dubček. Prvi Čeh, drugi Slovak.
Po nedavnih zadnjih volitvah so se stvari hitro obrnile. Na Slovaškem je namreč zmagala separatistična stran, ki jo vodi Vladimir Mečiar, na Češkem pa je zmagal Vaclav Klaus, pristaš demokratične in federalistične
Slovenija je v teh dneh v znamenju praznovanja 1. obletnice proglasitve samostojnosti in vojnih dogodkov konec junija lani. O tem so na tiskovni konferenci govorili ministri Bavčar, Kacin, Rupel in Janša, osrednja proslava pa bo v sredo zvečer na Trgu Republike. V teh dneh naj bi izšla tudi dolgo napovedovana knjiga spominov »Premiki« avtorja Janeza Janše, za katero se zdi, da jo zlasti v vrstah Liberalnodemokratske stranke ne pričakujejo z veseljem. V parlamentu je prišlo do pomembnega premika, saj so vsitri-je zbori sprejeli osnutek volilne zakonodaje. (Temu seveda sledi še razprava, usklajevanje med zbori, oblikovanje končnega predloga in šele nato glasovanje). Zbor občin je ob tem sprejel še sklep, naj vsi kandidati za poslanska mesta ob sprejemu kandidature podpišejo izjavo, da v preteklosti niso sodelovali s tajno službo. Sodeč po izjavah nekaterih poslancev vladajoče koalicije bo ta predlog še predmet žolčnih polemik. Hudo kri je povzročil tudi televizijski nastop predsednika parlamenta Bučarja, ki je opozicijo obtožil »nezrelosti« in nespoštovanja »vsesplošnih državnih interesov«, ker zbor občin na dnevni red ni hotel uvrstiti
smeri. Začele so se polemike, pa tudi pogovori. Slovaki so vedno bolj odkrito postavljali vprašanje neodvisnosti, tudi če so sicer še govorili o možnosti kake konfederativne oblike. Čehi pa so postavili zadevo drugače: ali ohranitev sedanje federacije Češkoslovaške ali ločitev oz. neodvisnost. Izgleda, da je tu prišlo do slednje izbire. Mečiar in Klaus sta torej pristala na ločitev, do katere naj bi uradno prišlo jeseni. Vsekakor pa vsi zagotavljajo, da tu ne bo prišlo do »jugoslovanske« dramatične rešitve.
Sedanja češkoslovaška republika je nastala leta 1918 po razpadu av-stroogrskega cesarstva — podobno kot prva Jugoslavija, malo pred drugo svetovno vojno je po nemškem razkosanju prišlo do Hitlerjevega protektorata za Češko in Moravsko (Sudete si je priključil »Tretji rajh«), Slovaška pa je postala neodvisna država, seveda pod Hitlerjevim pokroviteljstvom. V dobi med obema vojnoma je bila Češkoslovaška ena najmočnejših dežel Srednje Evrope in njena znana voditelja Tomaš Ma-saryk in kasneje Edvard Beneš med znanimi osebnostmi evropske politike.
Politična Evropa danes ne gleda z zadovoljstvom na to novo cepitev, kot je že prej negativno gledala na razpad Jugoslavije. Vendar se bo morala sprijazniti z dejstvi. Narodom ni mogoče ukazovati od zunaj, tudi če to dela danes napredna in demokratična Evropska skupnost...
Spectator
osnutka privatizacijskega zakona, dokler isto s prejšnjim predlogom ne stori tudi zbor združenega dela. Bučar je opozicijo obtožil, da državo peha v »pravni samomor« in da »ni prenesla padca vlade«, opozicija pa mu očita, da ima dvojna merila, saj je lani ob popolnoma enakem dejanju, ko je zbor združenega dela blokiral lastninski zakon Peterletove vlade, menil, da gre za pravico tega zbora.
Vlada, ki je pred mesecem dni državnim uslužbencem plače povišala in s tem požela val kritik, jih je sedaj zopet nekoliko znižala, proti čemur pa so nastopili sindikati, češ da krši delovno pogodbo.
Nato je minuli teden odstopil generalni direktor televizijske hiše Je-rovšek in svojo odločitev označil kot »opozorilo in protest proti oživljanju nedemokratičnih političnih sil, ki niso nič prispevale k nastanku parlamentarne demokracije... so pa bile nosilke režima... S procesom konstruktivne nezaupnice seje okrepil politični boj za RTV. Samo tiste politične sile, ki bodo dominirale nad RTV Slovenija, imajo pri 50% neopredeljenosti volilnega telesa velike možnosti, da na volitvah zmagajo... Pri tem igrajo pomembno vlogo li-
Koliko stanejo stranke v Italiji
Politične stranke imajo važno vlogo v demokratičnem življenju, saj so njihovi izvoljeni kandidati tisti, ki izdajajo zakone tako v parlamentu kot v drugih nižjih izvoljenih telesih (dežele, pokrajine, občine). Stranke imajo svoj strankarski aparat, vršijo propagando pred volitvami, imajo svoja glasila itd. Vse to pa stane. Da bi si stranke ne iskale tajnih kanalov za financiranje svoje dejavnosti, so že leta 1974 izdelali zakon o javnem financiranju strank; zakon so pozneje še izboljšali. Zakon predvideva dva kanala za financiranje strank; en kanal je vsakoletna vsota, ki jo parlament določi v ta namen, drugi kanal pa je poseben prispevek za vsakoletne volitve (za parlament 30 milijard, za evropske volitve 30 milijard, za deželne 40 milijard).
Za prvi kanal (prispevek strankam) so letos določili ter izplačali 82 milijard in 886 milijonov. Od tega so dobili: KD 25 milijard, PDS 16, PSI
11,	MSI 5, itd.; vsota se namreč razdeli v sorazmerju s prejetimi glasovi na zadnjih volitvah. Podobno je s prispevkom za volitve.
Če stranke dobijo prispevke od privatnikov, bi to morale uradno vknjižiti v svojo bilanco in dati obračun.
Kot izhaja iz škandalov v zadnjih mesecih, pa vsi ti dohodki niso dovolj in si stranke skušajo zaokrožiti svoje dohodke na razne nepoštene načine.
beralni demokrati, ki jih pojmujem kot najslabšo in najbolj neodgovorno opcijo na Slovenskem.« Temu gre še dodati, da bo Demos zahteval, da se 2. nacionalni program v informativnem delu dodeli opoziciji, zagrozili pa so tudi z bojkotom TV naročnine.
Na Ribnem pri Bledu pa je zasedal glavni odbor Svetovnega slovenskega kongresa. Odbor je v izjavi pozval k čimprejšnjem sprejetju volilne zakonodaje, da bi bile volitve lahko še letos. V razpravi so govori-
li	o zakonu o državljanstvu in o posebnih pravicah Slovencev, ki nimajo državljanstva RS. Bojan Brezigar,
(se nadaljuje na 2. strani)
V tej številki dobite:
V	protitoku Praznik mladih pevcev Pastoralni obisk v Štandrežu Draga mladih Priznanje prof. Jericiju Maša malo drugače Šolsko glasilo Experglas
SVET SLOVENSKIH KRŠČANSKIH IZSELJENCEV V EVROPI
vljudno vabi na
4. srečanje treh Slovenij, zdomske, zamejske in matične
v nedeljo, 2. avgusta 1992, na Svetih Višarjah
V Domu srečanj: predavanji
ob 10.00 uri: prof. dr. Jože PIRJEVEC
Usmerjenje slovenske politike proti Evropi od leta 1945 do danes, ob 11.30 uri: prof. Lojze PETERLE Slovenija proti letu 2000.
V cerkvi:
ob 13.00 uri: slovesna sv. maša.
Prva obletnica osamosvojitve
V	PROTIT
Resnični pluralizem povezuje
DUHOVNA MISEL ZA 13. NAVADNO NEDELJO
— O Bog, oče luči, s svojo milostjo si nas po krstu prerodil in smo postali otroci luči.
Naj nikoli ne zablodimo v temo zmot, marveč vedno ostanemo v svetlobi resnice...
Tokrat se moramo za trenutek ustaviti pri apostolu Janezu, ko pravi, da je »Bog prava luč«, ki »sveti v temi, a tema je ni sprejela« (prim. Jn 1, 5-9).
Predvsem moramo vedeti, da v Bogu ne more biti zmote, ker je neskončna modrost: vse ve, pozna vse, tudi tisto, kar je najbolj skrito, naše misli.
Prav tako ne more biti v Bogu nobene pomanjkljivosti: Bog ne more narediti nobenega greha, nič slabega, ker je neskončna ljubezen. Božja ljubezen ne pozna nobenih meja. Bog je dober in ne more biti nič drugega, kakor Dobrota sama. Misli, hoče in dela samo dobro.
V Bogu ni ničesar, kar bi bilo temno, skrito. V njem ni nobene krivde. Bog je resnično prava luč. To pomeni, daje v njem popolna resnica in svetost, ker je resnica nasprotje zmoti in svetost nasprotje krivdi.
Ljudje smo grešniki. S krstom nam je Bog ponudil možnost, da postanemo deležni njegove resnice in svetosti. Vse to po zasluženju in zgledu svojega Sina in našega odrešenika Jezusa Kristusa. Na nas je, da sprejmemo njegov evangelij. Svobodno, nepreklicno in brezpogojno.
MILAN NEMAC
JEZIK IN IDEOLOGIJA
Eno od osnovnih vprašanj našega časa je pristnost jezika. Ideološko zavajanje se začne z manipulacijo besede. Sleherna laž sloni na lažnem jeziku, ko beseda ne pomeni več to, kar piše v slovarju. Tako se na primer utegne zgoditi, da beseda demokracija označuje diktaturo, svobodo izražanja najstrožjo cenzuro, podjetnost izmikanje zakonu itd.
V navedenih primerih gre seveda za očitno sprevračanje. Možno pa je tudi različno tolmačenje besed z ozirom na idejni ključ, iz katerega izhajamo. Tisti, ki so sledili debatam okrog sprejema nove slovenske ustave, so opazili, da na primer izraz svetost življenja ne pomeni nujno nedotakljivosti človekovega življenja od spočetja do smrti. Pomislimo dalje na izraze levica, sredina, desnica, ki danes v Sloveniji pomenijo nekaj čisto svojevoljnega, zgodovinsko neutemeljenega in so zato kaj lahko predmet svojevrstnega manipuliranja. Značilen je tudi primer oznake za parlamentarno opozicijo: ta »argumentirano oporeka« ali »blokira delo«, pač odvisno od tega, kdo jo izvaja.
ENOTNOST IN PLURALIZEM
Tudi zahodno od Fernetičev je jezik prepojen z ideološkimi nedorečenostmi. Eden od najbolj uporabljenih in obenem zlorabljenih izrazov je pri nas »enotnost«. Boj za narodno samoohranitev nas namreč nenehno sili, da smo med seboj čimbolj povezani, t.j. »enotni«. V tem smislu je ta beseda resnična in pristna.
Toda vprašanje je globlje. Besede v resnici odražajo določeno razumevanje stvarnosti. Za izrazom »enot-
(nadaljevanje s I. str.)
predsednik glavnega odbora, pa je dejal (tako »Slovenec«), da se ni pripravljen »odpovedati izjavi, da bo prek odvetnika zahteval zaščito dobrega imena SSK, ki je bilo odvzeto GO SSK v časniku Slovenec«. Gre za namigovanja, da naj bi bil omenjeni odbor vpleten v domnevno pranje denarja za nekatere politične stranke.
Janko Prunk, novi minister za Slovence po svetu, pa je o združitvi zdomske SLS in SKD povedal naslednje: »Ti, ki so se jim pridružili zdaj, so zagrizeni desničarji in kolaboracionisti, ki nimajo nobene moralne pravice, da nam pridigajo. Samo zaradi dejstva, da so bili antikomunisti, ne morejo imeti nobenih posebnih pravic. Poglejte, zanje je bil celo Edvard Kocbek največji fakin, o njem ne marajo nič slišati, ker se je spečal s komunisti, z OF. Takšen način razmišljanja je desničarstvo iz prve polovice tega stoletja. Upam, da jim bo mlada generacija krščanskih demokratov, ki nima z drugo svetovno vojno nič skupnega, povedala: vas je čas povozil, stvari, ki ste jih vi v Argentini gojili 45 let, ni več.«
ČAKAJOČ NA PREKINITEV OGNJA
Dobriča Čosič se je po skandinavskih manirah pred poslopje jugoslovanskega parlamenta pripeljal s taksijem in taksistu tudi sam plačal, na pritiske svetovne skupnosti pa se
nost« se na primer skrivajo zelo različni pomenski odtenki. V preteklosti je bil izraz celo maska za težnjo po prevladi ene strani nad drugo. V naši narodni skupnosti je bilo »enotno« to, kar je bilo »napredno« (spet zmanipuliran izraz), kar pa je temu nasprotovalo, je bilo označeno za »rušenje enotnosti«.
KAKŠNA JE RESNIČNA ENOTNOST
Miselnost, da je enotno in povezano le to, kar je v sebi enoumno in enako, je danes še zelo zakoreninjena. Kaže, da so bile napovedi o sko-rajšnjem nastopu nekakšne nadideološke postmoderne dobe preuranjene. Pri nas nam to zelo nazorno dokazuje odnos do slovenske manjšine, ko je papeževim besedam navkljub večinski kulturi celo vedno manj jasno, da ni mogoče afirmirati lastne identitete na račun identitete drugega.
Resnična povezanost med ljudmi torej raste iz priznanja njihove različnosti. To spoznanje je še posebno nujno danes, ko se med zamejskimi Slovenci kažejo prva skromna znamenja skupne preusmeritve na pot enotnega in samostojnega političnega nastopanja. Kot je stvar sama po sebi razveseljiva, nas postavlja pred novo in še večjo odgovornost. Graditev resnične medsebojne povezanosti je lahko le sad napornega sporazumevanja, kompromisa in iskanja konsenzualnih rešitev.
Prostor za posamezne komponente, za »nestrinjanje« je edina pot do resnične enotnosti; pomeni namreč možnost, da je lahko vsakdo kljub ciljem, ki ga povezujejo z drugimi, do konca in v celoti to, kar v resnici
Je'	Tomaž Simčič
še ni odzval. V svojem nastopnem govoru je celo dejal, da je njegov program doseči združitev vseh Srbov v eni državi, novinarjem pa je dejal, da nima pristojnosti v zvezi z Milo-ševičevim odstopom. Opozicija, ki rezultatov volitev ne priznava, tako tudi Čosiča ne, kljub vsemu gleda nanj s simpatijami, saj meni, da bi lahko pripomogel k Miloševičevemu padcu in k dvigu ugleda nove države. Toda Čosič o razpustitvi parlamenta in o razpisu volitev v ustavodajno skupščino noče ničesar slišati. Trenutno ga najbolj skrbi, koga bo imenoval za mandatarja vlade, saj je srbski poslovnež Panič, sicer ameriški državljan, to možnost zanikal, po ustavi pa bi moralo to mesto sedaj pritiči Črni gori. Ta je že dala nekatere znake, da s srbsko dominacijo ni najbolj zadovoljna.
Združena opozicija Depos (Demokratski pokret Srbije) je sicer preklicala demonstracije za 21. junij, pač pa na ulicah vztrajajo študentje s trasparenti »Odlazil«, »Imate li hranu za decu«, »Da li nam preti glad« ipd.
Po nekajdnevnem zatišju so se obnovili napadi na Sarajevo. Granate so povzročile nov pokol v središču mesta. Ranjen je bil tudi dopisnik »Mladine« Ivo Štandeker, ki je v nepojasnjenih okoliščinah nato podlegel poškodbam v neki vojaški bolnišnici. Meščani Sarajeva so nezadovoljni z vlogo UNPROFOR-ja, kritiziral jih je celo obrambni mini-
Jegličev sklad - vez med Slovenci
Kakor smo v Katoliškem glasu že poročali, so člani delovnega odbora za škofijsko klasično gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano pri nadškofijskem ordinariatu v Ljubljani pred dnevi časnikarjem predstavili priprave na obnovitev te pomembne vzgojne ustanove na Slovenskem. Po podpisu dogovora in odločitvi slovenskega obrambnega ministrstva so bili v začetku aprila Škofovi zavodi v Šentvidu vrnjeni prvotnemu lastniku, ljubljanski nadškofiji.
Ko je na tiskovni konferenci ekonom ljubljanske nadškofije msgr. Martin Špringer govoril o finančnem načrtu obnovljene škofijske klasične gimnazije, je poudaril, da je zelo visok in da ga nadškofija brez pomoči vernikov sama ne bo prenesla. Ker gre za velike denarje, bo treba stavbo nekdanjih Škofovih zavodov prenavljati postopoma. Za obnovo bi namreč potrebovali kar 21 milijonov mark. Seveda Cerkev nima tega denarja, zato bo skušala najnujnejša sredstva dobiti iz premoženja, ki ji bo vrnjeno po denacionalizaciji in preko Jegličevega sklada. Sklad, poimenovan po njegovem ustanovitelju, ljubljanskem škofu Antonu Bonaventuri Jegliču, naj bi povezal Slovence doma in po svetu v veliki dobrodelni akciji za zbiranje denarnih sredstev za novo šentviško gimnazijo. Znano je, da jo je že škof Jeglič namenil predvsem mladim iz siromašnejših družin, ki se sicer ne bi mogli odločiti za nadaljnji študij. Zato po mnenju članov delovnega odbora pri ljubljanski nadškofiji tudi sedanja škofijska klasična gimnazija v Šentvidu ne bo »elitni zavod« otrok premožnih staršev.
I.V.
* * *
S pomočjo milosti božje je usoda človeške družbe v naših rokah.
Pij XI.
ster, medtem ko hoče Izetbegovič ta spor zgladiti. Modre čelade so se odpovedale vsem naslednjim aktivnostim na letališču, dokler prekinitev ognja ne bo zdržala vsaj 48 ur. Z njihovo vlogo pa je zadovoljen voditelj Srbov Karadžič, ki meni, daje četam ZN jasno, da se Srbi branijo. Po drugih vesteh naj bi srbske milice zajele celo 25 belih transporterjev ZN in nato iz njih streljali na bosanske položaje. Od vsepovsod poročajo tudi o nasilju nad nesrbskim prebivalstvom.
V Hercegovini so hrvaške enote dokončno osvobodile Mostar, toda zdi se, da tam občasno prihaja do konfliktov med enotami HOS-a (paravojaško enoto hrvaške desničarske stranke) in bosansko TO. Da bi se izognila očitkom o vmešavanju sta Tudjman in Izetbegovič podpisala izjavo, s katero je hrvaškim enotam dovoljeno bojno delovanje na ozemlju BiH. Bosna bo namreč še dolgo čakala na vojaški pritisk na Srbijo, čeprav predsednik evropske komisije Delors meni, da bi se o tem morali pogovoriti na vrhu ES konec tedna.
Vojna v BiH je po uradnih podatkih doslej terjala že 7200 življenj in 30.000 pogrešanih. Nadaljuje se begunski val proti zahodu, prebivalstvo pa pesti vsakršno pomanjkanje. Po daljšem času seje v Sarajevo le uspelo prebiti francoskemu konvoju 31 tovornjakov s humanitarno pomočjo.	Leon	Marc
Srečanje narodnostnih skupnosti v Vidmu
Gostiteljica letošnjega 17. srečanja narodnostnih skupnosti bo dežela Furlanija-Julijska krajina. Tako se je odločila Delovna skupnost narodnostnih skupnosti sosednjih dežel (doslej znana kot skupnost Alpe-Jadran), ki je tokrat zaupala organizacijo svojega tradicionalnega delovnega srečanja Furlaniji. Srečanje bo potekalo od 9. do 11. oktobra v kongresni dvorani v Vidmu, glavna tema pa nosi naslov »Vloga nepriznanih nacij pri oblikovanju Evrope narodov - izkušnje in načrti preko meja.«
Pokroviteljstvo nad 17. srečanjem narodnostnih skupnosti ’92 sta prevzela deželni kulturni oddelek v Vidmu in avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina, njegov glavni koordinator pa bo dr. Franci Zvvitter st., dolgoletni predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in eden vodilnih funkcionarjev Delovne skupnosti sosednjih dežel. Organizatorji pričakujejo, da se bodo srečanja udeležili zastopniki narodnostnih skupnosti iz Italije, Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Delovno srečanje »Evrope v malem« bo brez dvoma eden najpomembnejših letošnjih političnih dogodkov v deželi Furlaniji-Julijski krajini.	jv
Slovenska birma v Berlinu
Slovenski zdomci, ki živijo v Berlinu, so povezani v posebno cerkveno skupnost. Konec maja jih je
obiskal škof msgr. Metod Pirih. Na prejem svete birme se je pripravljajo 33 mladincev, ki jim je gospod škof na Vnebohod podelil zakrament. Prisotnih je bilo veliko ljudi. Najstarejši zdomci so rekli, da se še nikoli ni zbralo toliko ljudi k slovenski maši v Berlinu. Msgr. Pirih je obiskal tudi berlinskega kardinala Georga Sterzinskega in se mu zahvalil za vse, kar škofija naredi za Slovence.
Sveti oče posvetil novomašnike
Na praznik Svete Trojice je sveti oče v baziliki sv. Petra posvetil 49 novomašnikov iz 18 držav. Med no-vomašniki je bilo samo 18 škofijskih,
11 jih pripada raznim redovnim družbam in kar 20 prelaturi Svetega križa Opus Dei. Starost novomašnikov gre od 23 do 60 let.
Nova knjiga o škofu Slomšku
Celjska Mohorjeva družba je pravkar izdala knjigo o Slomšku, ki jo je napisal prof. Alojz Rebula. Dal ji je naslov Pastir prihodnosti. Knjigo so predstavili na Teološki fakulteti v torek, 23. junija. Pri predstavitvi sta sodelovala prof. Alojz Rebula in dramski igralec Janez Albreht.
Kako je knjiga pisana, pove pisatelj sam: »Vsak svetnik je premočan božji roman, da bi potreboval iz fantazijskega dolivanja.« Knjiga o Slomšku ni izmišljanje, je življenjepis, zgodovina, ki sledi izključno dokumentarnemu gradivu.
Zborovodja Zdravko Klanjšček s pevci zborov »Rupa-Peč« in »Mirko Filej«, ki so oblikovali program ob 30. obletnici smrti Mirka Fileja v Katoliškem domu v Gorici v nedeljo, 14. junija
Prva obletnica osamosvojitve
Šolsko glasilo Experglas
Goriške novice
Posnetek s slavnostne podelitve priznanja prof. Stanku Jericiju na goriški
Občini
mu je sledila še prijazna zahvala odbornika Breščaka.
Prof. Jericijo je sam na kratko orisal nastanek skladbe Tu es Petrus in se zahvalil vsem zborom za sodelovanje. Številni člani zborov Lojze
Bratuž in Sant’Ignazio, ki ju profesor Jericijo že dolgo let vodi, so dirigenta nagradili z dolgim ploskanjem in se po končani uradni slovesnosti zaustavili ob niem v prijetni družabnosti.
Ob zaključku letošnjega šolskega leta je na učiteljišču »Simon Gregorčič« izšla 1. številka glasila Exper-glas; kot beremo na prvi strani je to glasilo učiteljišča in pedagoškega liceja iz Gorice.
V	uvodu podaja ravnateljica dr. Majda Sfiligoj Corsi nekaj misli, ki so odraz sodobne pedagoške usmeritve šole, ki se po reformi imenuje Pedagoški licej in ki skuša gojiti odprtost v odnosih bodisi med njimi samimi bodisi v okolju, v katerem živijo.
Zatem zasledimo članek z naslovom Šola-demokratična delavnica dr. Kazimire Blasi Sorč, v katerem avtorica izraža željo, da bi se mladi prav v šoli naučili misliti svobodno in demokratično ter da bi posebno pozornost polagali na ustvarjalnost posameznika, kar je nujen predpogoj za dosego zrelosti družbe in naroda. Kot skromen prispevek k temu naj služi tudi omenjeno glasilo.
Takoj nato zasledimo seznam dejavnosti, ki jih je učiteljišče pripravilo v minulem šolskem letu 1991/92, nakar sledijo prispevki dijakov. Ti so zelo pestri in gredo od prikaza učne priprave, ki so jo izdelale dijakinje IV. razreda, do opisov didaktičnih
Ko je uredništvo Pastirčka prevzel pok. msgr. S. Gregorec, je nekega dne prišel učitelj Vlado Kogoj in prinesel svoj prispevek. Za tem prispevkom so sledili drugi celo desetletje, dokler mu je bolezen dopuščala, da je pisal. Že zgodaj se je namreč pojavila ohromelost; odrezali so mu najprej eno nogo, potem pa še drugo. Ostal je invalid na vozičku. A polagoma so opešale tudi oči, da je s težavo kaj prebral, in nazadnje še sluh. Bil je na vozičku kot svetopisemski Job. In kot Job ni tožil. Ko si ga obiskal, je bil obiska vesel. Skupaj s sestro Milico (Marijo) sta rada obujala spomine na pretekle čase, na Podbrdo, na druge vasi, kjer sta živela s starši, saj je bil oče učitelj, kot je pozneje postal Vlado. Ta poklic je bil v družini ukoreninjen in ga je tudi Vlado z velikim veseljem opravljal. Najprej po domačih cerkljanskih hribih, nato v Markah, kamor je moral oditi leta 1929, ko so vse slovenske učitelje prestavili v notranjost države. Ustavil se je v Sirolu blizu Loreta. Tam se je tudi poročil ter imel sina, ki je sedaj odvetnik. V Sirolu se je upokojil in se nato za stalno nastanil pri sestri Milici v Gorici. Tu ga je Bog rešil trpljenja po kratkem postanku v bolnici dne 17. ju-
Gotovo bo pretekli teden (drugi v juniju) še dolgo ostal v dobrem spominu štandreških vernikov, ki smo po 12 letih spet doživeli škofov pastoralni obisk v naši župniji.
Že papeževe obisk v začetku maja je razgibal tudi našo župnijo, ki je pri tem tudi aktivno sodelovala, zlasti s petjem našega cerkvenega pevskega zbora. Ta je sv. očetu kar trikrat prepeval in sicer v Ogleju in v Gorici na Travniku ter v stolni cerkvi. Dober obisk je torej že vzbudil zanimanje za napovedani škofov pastirski obisk pri nas sredi meseca junija.
Svoj pastoralni obisk je naš nad-pastir začel pri nas 10. junija na privlačen način in sicer s srečanjem z otroci otroškega vrtca in osnovne šole, za katere je imel sv. mašo za zaključek letnega šolskega pouka. Otroci so ga prisrčno sprejeli in pozdravili in nato skupno s svojimi učitelji in učiteljicami ter s starši z molitvijo in zlasti z lepim petjem sodelovali pri
nastopov, poezij, zgodovinskih, prirodoslovnih in leposlovnih spisov. Te so prispevali Ana Čuk, Erika Valentinčič, Magda, Jana, Elena Cadez, Tea Šinigoj, Patricija Vižintin in Katja Ferletič, medtem ko uredniški odbor sestavljajo Elena Perla, Eva Beltram in Katja Ferletič, ki je glavna urednica. Zanimiv je tudi vprašalnik, ki bralca postavlja pred odločitev, da presodi, ali je do sebe iskren ali ne. Za zaključek sledi še nekaj misli uredniškega odbora z obljubo, da imajo dijaki za prihodnje leto še marsikaj v načrtu.
Pri izdelavi glasila sta dijakom nudila tehnično pomoč Niko Klanjšček in Slavko Tomšič; prof. H. Jussa je oblikoval naslovnico, mentor pa je bila Kazimira Blasi Sorč.
V	današnjem času, ko se zdi, da so mladi ljudje brezbrižni do takšnih dejavnosti, je izid šolskega glasila vsekakor prijetno presenečenje. Zato so take pobude tembolj hvalevredne, saj dijake navajajo, da se naučijo ceniti duhovne vrednote ter jim istočasno krepijo samozavest. Zato iskreno čestitamo vsem, ki so pripomogli, da je glasilo izšlo, z željo in voščilom, da bodo prvi številki sledile še druge.	mp
nija. Učakal je lepo starost, saj se je rodil v Cerknem leta 1905.
Po poklicu in po srcu je bil učitelj, še več, bil je vzgojitelj. O tem pričajo tudi njegovi mladinski spisi, saj je po zadnji vojni rad sodeloval pri naših mladinskih revijah, pri Galebu in zlasti še pri Pastirčku s krajšimi poučnimi črticami. Podpisoval se je J. Gorjan.
V	njegov spomin naj sledi tu kratka sličica Kruh ljubezni.
Kruh ljubezni
Med prvo svetovno vojno sem se šolal v Ljubljani. Primanjkovalo je kruha. V vsakem pismu sem pisal domov: »Mama, pošlji mi kruha!«
Vsakotoliko sem prejel po pošti zavoj in pismo. »Kruh sem presuši-la, da ti ne splesni, da ti bo več časa trajal...«
Kje in kako je mati našla kruh, takrat nisem vprašal: iz ono malo moke, ki jo je dobivala na nakaznice, je pekla kruh, ki ga je razdelila med svoja dva otroka, med mene in sestro: sama ga ni okusila, da ga je dala nama.
Bolj ko lezem v leta, bolj se zavedam, da je bil oni kruh, odtrgan od lastnih ust, res kruh ljubezni: kaj takega zmore le mati. J. Gorjan
sv. daritvi. Gospod škof jih je primerno nagovoril in jim ob koncu dal svoj blagoslov in še vsakemu posebej tudi svojo roko v pozdrav.
V	petek (12.6) je gospod nadškof zjutraj obiskal naše bolne in onemogle na njih domovih. Kar 9 jih je bilo deležnih škofove pozornosti in vsi so bili kar presenečeni, se prijazno z njim pogovarjali ter sprejeli njegov blagoslov in lepo podobico s papeževim podpisom v spomin.
Ob 17. uri smo se s škofom zbrali na našem pokopališču in tam molili za naše pokojne, katerih grobove je škof blagoslovil. Nato je še posebej obiskal grobove naših duhovnikov in občudoval, da je naša vas v preteklem času imela toliko in tako odlične duhovnike, zdaj pa v zadnjih petih letih nobenega več. Opazil je tudi, da na pokopališču ni več prostora za nove grobove. Naš občinski odbornik Marijan Breščak mu je ta problem pojasnil in priporočil.
Priznanje profesorju Stanku Jericiju
V	sprejemni dvorani goriške občine je bila v soboto opoldne lepa slovesnost. Slavljenec je bil profesor Stanko Jericijo, pevovodja in skladatelj. Ob navzočnosti predstavnikov Slovenske skupnosti, odbornika Marjana Breščaka in svetovalca Bernarda Špacapana, je goriški župan podelil prof. Jericiju lepo plaketo, na kateri je zapisana zahvala goriškega mesta za profesorjevo prizadevnost ob priliki papeževega obiska v Gorici. S posebnim poudarkom je omenjena skladba Tu es Petrus, ki jo je prof. Jericijo zložil za to priliko in vodil združene pevske zbore pri njenem izvajanju. Vse to je župan tudi izrazil v kratkem nagovoru, katere-
Poletne prireditve kulturnega doma - Gorica »Poletje ’92«
Nedelja, 28. junija 1992 - ob 20.45
Goriški grad (pod šotorom)
Noč zvezd (»Star night«) z znano plesalko in pevko Tatjano Boskin (Bodi Bordo«) iz Ljubljane. Torek, 30. junija 1992 - 20.45 Goriški grad (pod šotorom) Gledališka predstava SSG (poletna priredba)
Ime mu bo Just...
Nastopata: Polona Vetrih in Boris Kobal Režija: Sergej Verč.
Gledališče na prostem
14.,	15., 16., in 17. julija. Poletna predstava SSG:
Prebrisana vdova (Carlo Goldoni)
Predstave se bodo vršile (s pričetkom ob 21. uri) v naslednjih krajih: v Števerjanu, v Štandrežu, na Vrhu (Sovodnje) in v Doberdobu.
Torek, 21. julija 1992 - ob 21. uri
Goriški grad (notranje dvorišče dei Lanzi) gledališka predstava SSG Ves ta svet je oder VVilliam Shakespeare Nastopajo: Mira Sardoč, Stane Starešinič in Vesna Zuppin (klavir)
Konec meseca julija
Koncert za mir
(Datum in kraj koncerta še nedoločen)
Konec meseca avgusta Poletni Pajk’s show
(Datum in kraj še nedoločena)
Kulturni dom - Gorica
V	župnišču je nato g. škof zasebno sprejel nekaj članic našega župn-jiskega pastoralnega sveta in se z njimi razgovarjal o vprašanju naše mladine, ki potrebuje bolj primerno in odgovarjajočo pozornost in duhovno oskrbo. Škof je zagotovil da se bo v soglasju z župnikom skušalo pravilno rešiti ta problem.
Takoj nato se je g. škof v cerkvi srečal z našimi birmanci, s skavti, z mladinskim pevskim zborom in s skupino naše mldine. Sprejel je njihove pozdrave ter jih nato v zaupnem pogovoru vzpodbudil k zanimanju in sodelovanju pri našem župnjiskem verskem življenju. Zanje je daroval sv. mašo ob prepevanju vseh navzočih in zlasti mldinskega zbora pod vodstvom učiteljice Elvire Chiabai, kateri je škof osebno čestital za nad tridesetletno vodstvo zbora pri nas.
Zvečer ob 20.30 je bilo v župnji-ski dvorani srečanje g. škofa z vsem župnjiskim občestvom. Zbralo seje nad 80 oseb, med njimi tudi pred-
Kdaj naj bo ura verouka
Nekateri starši, katerih otroci ne obiskujejo v šoli verouka, bi hoteli ure verouka na začetku in ob koncu šole. Pretor iz mesta Trani se je obrnil na Ustavno sodišče, naj odloči. Dobil pa je naslednji odgovor: Kdaj naj bo ura verouka, to ni zadeva Ustavnega sodišča. Gre za upravno zadevo, za katero je odgovoren šolski oskrbnik.
stavniki raznih vaških organizacij, ki so bile povabljene na to srečanje. Po pozdravu domačega župnika je v imenu in zlasti našega pastoralnega sveta spregovorila Ana Pavio in na
Priprava sinode afriških škofov
Sveti oče se je ob svojem obisku v Angoli udeležil pripravljalne seje za izredno afriško sinodo. Seja je bila v stolnici v Luandi. Glavno vprašanje afriške sinode bo evangelizacija v bližajočem se tretjem tisočletju. Velika pozornost bo posvečena vprašanju, kako naj se afriška kultura vključi v evangelij.
kratko predstavila duhovno stanje naše župnije z njenimi svetlimi in senčnimi stranmi in tudi raznimi problemi. Škof je pazljivo poslušal, a saj mu je bilo že vse znano iz poročil, ki
Pogled na štandreško cerkev sredi vasi
Zapustil nas je Pastirčkov prijatelj
v
Pastoralni obisk v Štandrežu
LEVSTIKOVA HOTELA V ITALIJI
PALAČE HOTEL je v samem središču Gorice, približno en km od državne meje. Ponaša se z odlično restavracijo, dnevnim barom, dvema dvoranama za 120 obiskovalcev in lastnim zaprtim parkiriščem.
V udobnih sobah je skupno 150 postelj. V sobah so kopalnica, sušilec za lase, mini bar, telefon in radijski ter televizijski sprejemnik.
Za dobro počutje in informiranost gostov skrbi slovensko osebje.
Naslov: PALAČE HOTEL, Corso Italia 63, 34170 GORIZIA GORICA, tel. 0481/82166, fax 0481/31658
Na novo odprti HOTEL EMONA, II. kat. je v zgodovinskem središču Rima
Vse sobe imajo lastno kopalnico, radijski in televizijski sprejemnik, telefon in mini bar.
Tudi tukaj boste v družbi rojakov, ki bodo pripomogli k vašim lepšim počitnicam.
Pokličite nas na telefon: 06/7027827 ali 7027911; fax 06/7027878 Naslov: HOTEL EMONA, Via Statilia 23, 00185 ROMA V obeh hotelih imajo slovenski gostje popust! Pričakujemo vas.
Tržaške novice
Zbor »J. Gallus« zaključil sezono
II. Draga mladih - »Med kariero in domom« Pomoč bosanskim beguncem
ob taboru mladih od 2. do 4. septembra 1992
Študijski dnevi Draga, ki jih vsako leto prireja na Opčinah Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, se lahko ponašajo z dolgo tradicijo. V letih, ko je v Sloveniji vladal avtoritarni režim, je Draga enkrat letno združila veliko število demokratično usmerjenih javnih in kulturnih delavcev ter intelektualcev ter jim nudila enkratno priložnost soočanja.
Danes, ko je situacija v Sloveniji spremenjena in se mnogi sprašujejo in dvomijo o aktualnosti Drage, se je skupina mladih s konkretno pobudo jasno izrekla o pomembnosti in nenadomestljivosti tega srečanja. Sprožili so zamisel, da bi podobno srečanje organizirali sami po meri, okusih in potrebah mladih.
Začetek Drage mladih sega v lansko leto in se je odvijala od 28. do 30. avgusta v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu. Pripravili so jo mladi na Tržaškem in srečanje je privabilo lepo število mladih iz zamejstva, Slovenije in zdomstva.
Program I. Drage mladih je bil raznolik: nastop kantavtorja Adija Smolarja, pričevanja znanih osebnosti o sebi in svojem delu (Iva Žajdele, Jane Hosta, Andreja Rota). Predavanje Veljka Rusa in igra KD iz Nabrežine sta sicer odpadla, vendar je udeležence razvedril ples in družabni večer, pri katerem je sodelovala skupina Shalom iz Ptuja. Tabor se je zaključil s predavanjem dr. Ivana Štuheca.
Mladinski tabor — I. Draga mladih — je bil vsekakor pester in zanimiv. Ob koncu smo si bili mladi edini v ugotovitvi, da potrebujemo tako srečanje, ki bo po eni strani priložnost, da vzpostavimo stike in postavimo temelje za prijateljstvo med sovrstniki z Goriškega, Koroškega, Tržaškega, iz Slovenije in tudi zdomstva, po drugi strani pa takšno srečanje želi dati mlademu človeku informacije, ki bi bile koristne za njegovo kulturno in politično formacijo, ko želi biti aktivno vključen v gradnjo nove demokratične družbe. To torej pomeni aktualno, konkretno tematiko, skupno življenje in diskusije ter družabnost — skratka živahno in originalno srečanje.
Letošnjo Drago mladih — »Med kariero in domom« organizira Med-škofijski odbor za študente. Srečanje bo potekalo od 2. do 4. septembra v parku Finžgarjevega doma na Opčinah.
MEDŠKOFIJSKI ODBOR ZA ŠTUDENTE v sodelovanju z Mladinskim odborom Slovenske prosvete prireja
II. Drago mladih - »Med kariero in domom«
od 2. do 4. septembra 1992 v Finžgar-jevem domu (Marijanišču) na Opčinah.
Program: sreda, 2.9.
- ob 17.00 g. Uran, dekan šentviške dekanije: uvodno predavanje, ki bo nakazalo teme srečanja »Med kariero in domom«
- ob 20.00 dramska uprizoritev amaterskega gledališča
četrtek, 3.9.
- ob 10.00 okrogla miza: »Etika in podjetništvo«; gostje bodo priznani in uspešni podjetniki, ki kljub poslovnemu uspehu verjamejo v etiko in vero.
- ob 14.00 izlet po tržaškem Primorju.
- ob 20.00 nastop zanimive osebe in družabni večer
petek, 4.9.
- ob 10.00 pričevanje »Kriza zakona«; dva para, en že poročen in drugi, ki se šele pripravlja na poroko, nam bosta povedala kaj več o svojem življenju v dvoje oziroma o svojih težavah v skupnem življenju in njihovem reševanju
- po kosilu zaključek
Cena udeležbe vseh dni bo javljena kasneje, v informacijo: znašala bo okoli 20.000 ITL v tolarski protivrednosti in se plača na kraju samem.
Prevoz po lastni izbiri - do Opčin pelje vlak.
Informacije in prijave: Medškofij-ski odbor za študente, Jurčičev trg 2, Ljubljana, tel. 211 - 136 in 223 - 864.
Slovenska prosveta, ul. Donizetti, 3 tel. 370846
Tržaški novomašniki
V	soboto, 27. junija, ob 18.30 bo tržaški gospod škof L. Bellomi posvetil tri novomašnike. Ti so: Gio-vanni Angeli, Antonio Greco in Andrea Frastia. Zadnji je po rodu Slovak in je tu dovršil bogoslovne študije.
*	* *
Nevednost sama na sebi še ni nič hudega. Hudo pa je če nisi učljiv.
B. Franklin
jih prejel v pripravi na svojo vizita-cijo. Nato so škofa nagovorili še dr. Damijan Paulin v imenu našega prosv. društva in Valter Reščič kot predsdnik štandreške vaške konzul-te - G. Škof jih je pohvalil za njih požrtvovalno delo in jih vzpodbudil, naj to nadaljujejo. Ob prijaznem srečanju v mali dvorani je še poudaril družinsko življenje in povabil naše starše, naj se ne bojijo otrok, ampak naj odslej vsaka družina ima vsaj tri otroke, da ne bodo naši domovi praznin dolgočasni.
Višek pastirskega obiska smo doživeli v nedeljo: g. škof je imel kar dve maši, najprej ob 9.30 za italijanske vernike in se potem z njimi srečal. Ob 10.30 je bila glavna slovesna sv. maša s sv. birmo devetnajstih deklic in fantov. Ob prijetnem pritr-kovanju zvonov in lepem vremenu so birmanci v sprevodu spremljali g. škofa iz župn. doma v zelo okrašeno in rasvetljeno cerkev. Zadonela je pozdravna pesem in nato pozdrav birmancev s poklonom lepih cvetlic.
Po kratkem pozdravu domačega župnika je sledila slovesna sv. maša. Petje je zelo zadovoljivo vodila Valentina Pavio, spremljala pa Ticija-na Zavadlav. Po evangeliju je g. škof imel zanimivo pridigo o dolžnostih birmanega kristjana in nato podelil zakrament sv. birme našim mladim, ki so ga resno in pobožno prejeli, saj so se nanj pripravljali skoro dve leti. Tudi sv. obhajila se je udeležilo izredno število vernikov. Na koncu sv. maše je škof še enkrat vsem spregovoril in poudaril pomen svojega pastirskega obiska za poživitev verskega življenja med nami. Nato se je g. župnik v imenu vseh hvaležno zahvalil ter povabil vse, naj se zberemo na župnijskem vrtu pri zakuski, ki so jo pripravile matere birmancev ob sodelovanju članov prosv. društva, kateremu smo dolžni zahvalo tudi za okrasitev cerkvenega pročelja.
Bog daj, da bi nadškofov obisk zares pripomogel, da bodo naši farani še z večjo zavzetostjo rasli v pristni veri in v medesebojni ljubezni.
Množijo se pobude v pomoč beguncem iz BiH, ki so se zatekli v Slovenijo. Tu so se civilne in cerkvene oblasti obrnile do vseh, da bi jim priskočili na pomoč. V ta okvir spada tudi akcija, katere pobudnik je bilo Slovensko dobrodelno društvo iz Trsta ob znatnem denarnem prispevku Hranilnice in Posojilnice na Opčinah. Člani SDD so v zadnjih dveh tednih zbrali, nakupili in predali Rdečemu Križu in organizaciji Karitas v Sežani poln tovornjak najraz-novrstnejšega blaga: od hrane do posteljnine, od plenic in igrač do šolskih potrebščin, telovadnih čevljev in trenirk.
Prodaja se je vršila v Sežani v četrtek dopoldne. Toplo so nas sprejeli. Čakali so nas predstavniki RK, Karitas-a in sam župan. Razložili so nam težko stanje ob vsakodnevnem novem dotoku beguncev iz BiH. Predsednik Hranilnice g. Pavel Milič je podčrtal vlogo, ki jo ima ta ustanova in kako skuša vedno priskočiti na pomoč potrebnim. Inž. Vesel, predsednik SDD, pa je razložil namen društva samega in orisal pobude v pomoč Sloveniji, hrvaškim beguncem in zdaj bosanskim, pobude, ki so v zadnjem letu šle tudi preko strogo določenega delovanja društva.
Vsem pa je ostal v neizbrisanem spominu nastop deklice-bosanske begunke, ki je sama hotela razkriti svojo bol in bol svojega naroda. Ena sama misel je pretresla vse: kako je morala v petih minutah zapustiti svojo domačijo in vse kar je dotlej imela in ljubila; kako dolge minute, ure, dneve in morda tudi mesece pa bo morala čakati, da se bo lahko vrnila v svoj rodni kraj, na svoj dom — kako je pa hvaležna vsem, ki razumejo njeno bol in ji hočejo pomagati.
JG
Tržaški gospod škof vabi k razumevanju
V	nedeljo, 21. junija, je bila v Trstu običajna vsakoletna procesija sv. Rešnjega telesa. Udeležba je bila velika. Na trgu pred stolnico Sv. Justa je g. škof govoril zbrani množici in podelil blagoslov z Najsvetejšim.
V	govoru je ponovno povabil k strpnosti in razumevanju. Spomnil je na naročilo sv. očeta pred 50 dnevi, naj gre Trst po poti dialoga, premagovanja nasprotij in zavračanj ter naj skupno gradi svojo prihodnost. Za katoličane je to obvezna pot. Težko pa je presoditi, kako in koliko se ravnajo po teh smernicah ljudje, ki ne upoštevajo Cerkve.
S celovečernim koncertom v dvorani »Goethe Instituta« v Trstu je v soboto, 13. junija, novoustanovljeni mešani pevski zbor »Jacobus Gallus« nadvse uspešno zaključil svojo prvo sezono. V prvem delu se je zbor predstavil s skladbami Marija Kogoja, ki so bile široki publiki večinoma še neznane, v drugem delu pa je občinstvo prisluhnilo ljudskim pesmim
v	obdelavi tržaških skladateljev (npr. Vrabca, Merkuja, Adamiča itd.).
Poslušalci so bili nad izvedbami navdušeni, kar je potrdila tudi kritika, čeprav je slednja seveda opozo-
rila na hibe, ki so na začetku delovanja prisotne v vsakem novoustanovljenem zboru. Zbor »Jacobus Gallus« je torej dokazal, da je bilo prvo mesto, ki ga je odnesel na tekmovanju v Vittoriu Venetu, povsem zasluženo. Zasluge za ta uspeh nosijo pevci in seveda dirigent Stojan Kuret.
Vse to dokazuje, da je med mladimi prisotno navdušenje za petje, kar bi odgovornim moralo pokazati, da se splača vlagati trud v višanje kakovosti naše pevske kulture, pa tudi naše kulture nasploh.
Zbor »Jacobus Gallus« v Vittoriu Venetu
11. praznik mladih pevcev zborov Vesela pomlad tudi letos prijetno presenetil svoje zveste obiskovalce
Kljub negotovemu vremenu je 11. praznik mladih pevcev zborov Vesela pomlad privabil prejšnjo nedeljo lepo število obiskovalcev, ki so v parku Finžgarjevega doma sledili pestremu, nad tri ure trajajočemu kulturno zabavnemu sporedu.
Za prijeten uvod smo lahko prisluhnili nežni melodiji citer, na katere je igral Marjan Zupančič iz Križ pri Tržiču. Prijetna glasba je povezovala tudi vse ostale točke bogatega sporeda.
Po krajšem pevskem nastopu DPZ Vesela pomlad sta povezovalki sporeda Sara in Valentina povabili na oder vaški klepetulji Vanko in Ton-co iz Boljunca, ki sta po utečeni navadi spravili prisotne v smeh in dobro voljo.
Nato se nam je predstavila mlada tržaška čarodejka Carli Ann (Nada Carli), ki se že nekaj let uspešno ba-
vi	z manipulacijo. Zmagovalka številnih tekmovanj v Italiji in na tujem (pred dvema tednoma dobitnica Velike nagrade v Linzu) je prikazala nekaj uspešnih točk, ki so pritegnile pozornost mlajših in starejših gledalcev.
Spet je bila dana beseda petju.
Tokrat so se na odru razvrstili pevci MPZ Vesela pomlad, ki so zapeli venček pesmi pod vodstvom Franca Pohajača.
Ponovnemu šaljivemu klepetu Vanke in Tonce, ki ga je večkrat prekinil sproščen aplavz, je sledil nastop združenih otroških pevskih zborov iz Trebč, Zvonček z Repentabra ter Vesela pomlad z Opčin, ki so pod vodstvom Zdenke Križmančič in Franca Pohajača ter ob kasetni spremljavi zapeli sklop priljubljenih otroških pesmic Jožeta Kolarja.
V	naslednji točki se je čarodej ki Carli Ann pridružila še Federica Veos ali Van Veos. Skupno sta mladi umetnici-čarodejki predstavili točko, ki je pritegnila pozornost predvsem najmlajših.
Popoldan se je že prevesil v večer, ko so se oglasili veseli zvoki ansambla Zvezde. Udeleženci Praznika mladih pevcev pa se niso kar takoj razšli, saj je bilo pri omizjih še veliko priložnosti za sproščen klepet ob odličnem kozarcu domačega vina.
Pevski zbor Kanlje izpod Grmade in dekliški zbor Devin prirejata pod pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina zborovsko revijo Pesem v zalivu v soboto, 27. junija, ob 21. uri na dvorišču stranskega krila Devinskega gradu. V primeru slabega vremena bo koncert v O.Š. v Devinu.
Nagrajevanje dijakov in učencev
Msgr. Albin Kjuder pred oltarjem v Tomaju
Vse šole so bile povabljene, naj sodelujejo na natečaju s spisi in risbami v zvezi s papeževim obiskom v Trstu. Odzvali so se zelo številčno. Skoraj tristo priznanj je bilo razdeljenih po slovenskih šolah. Osnovno-šolčki so pokazali do papeža vso svojo simpatijo, na srednjih šolah so razmišljali predvsem o sožitju, na višjih pa so nekateri napisali skoro diplomske naloge. V ponedeljek, 15. junija, se je vršilo nagrajevanje najboljših del ob prisotnosti g. škofa in šolskega proveditorja v nabito polni dvorani hotela Jolly. Matejka Buka-vec je prejela drugo nagrado (video-registrator). Razdeljenih je bilo še mnogo drugih nagrad tako na slo-
venskih kot na italijanskih šolah. Nagrado so prejele tudi šole kot take. Tako je bil izročen po ravnatelju Štefančiču srednji šoli Ivan Cankar pri sv. Jakobu pokal kot priznanje za najboljšo udeležbo na natečaju. Na tej šoli so sestavili tudi kolektivno risbo, ki je na ogledu poleg drugih do 28. t.m. v tržaški občinski palači. Posebna pohvala gre — poleg profesorjem, učiteljem in veroučiteljem
—	gotovo sestri Gabrijeli Koncilja, ki je med drugim poskrbela, da so dijaki papeža pozdravili s transparentom, ko se je peljal mimo njihove šole. Tisti pa, ki niso bili nagrajeni, dobijo na svoji šoli posebno diplomo kot priznanje za sodelovanje.
Franca Zambonini, Pustolovščina edinosti
Pri založbi Novi svet v Ljubljani je izšel zanimiv pogovor predsednice Gibanja ognjiščarjev Chiare Lu-bich z ugledno italijansko časnikarko Franco Zambonini. Knjiga, ki je v slovenskem prevodu Dragana Adama izšla pod naslovom Pustolovščina edinosti, je bila prevedena že v sedemnajst jezikov. V Italiji in drugje jo predstavljajo z velikim uspehom. Avtorica Franca Zambonini je pri založbi Edizioni Paoline prejela zanjo nagrado »Srebrna knjiga« za knjižno uspešnico leta 1991.
Nekdanja učiteljica Chiara Lubich se je rodila pred dvainsedemdesetimi leti v italijanskem Trentu. Z njo se je začelo Marijino delo — gibanje, ki poudarja povezanost, edinost ter medsebojno ljubezen z željo po oblikovanju srečnega zedinjenega sveta. Marijino delo je nastalo v Trentu med drugo svetovno vojno, ko so mesto pretresali nenehni bombni napadi. V zaklonišču so Chiara, tedaj še osnovnošolska učiteljica, in njene sotrpinke ves čas dvigale glas k Bogu, saj so dolge ure
negotovosti prebile ob branju evangelija.
V	devetdesetih letih je gibanje Marijino delo razširjeno že po vsem svetu, saj ga poznajo kar v 160 državah; združuje 80.000 notranjih članov ter več milijonov simpatizerjev. Papež Pavel VI. je gibanje označil kot »ze-
lo	bogato in rodovitno drevo; privlači naj zlasti mlade, ki se želijo povzpeti nad današnjo potrošniško miselnost.«
Chiara Lubich, ta velika in iskrena katoličanka ter ponosna in pokončna žena, v knjigi Pustovščina edinosti bralcu predstavlja nastanek, rast in vlogo svoje duhovnosti, ki daje današnjemu času dar edinosti. V pogovoru z Zamboninijevo zlasti poudarja pomen in potrebo odkritega, strpnega in prijateljskega dialoga med verniki rimskokatoliške Cerkve in kristjani drugih Cerkva. Ljubljanski založbi Novi svet smo lahko hvaležni, da smo italijansko uspešnico dobili tudi v slovenskem prevodu.
I.V.
Sv. Ivan - koncert zbora + Ivan Mavrič
V	nedeljo bodo proslavili v Sv. Križu pri Trstu
svoja farna zavetnika sv. Petra in Pavla
—	Ob 10.00 bo slovesna sv. maša, nato pa tradicionalna telovska procesija po vasi. Poleg domačega mešanega pevskega zbora bo sodelovala tudi nabrežinska godba.
Kakor vedno, so tudi letos vabljeni na to praznovanje vsi ča-stivci Sv. Rešnjega telesa in Krvi ter sv. apostolov Petra in Pavla.«
Zbirajmo zapuščino Vinka Vodopivca
Pred kratkim smo pozvali javnost k zbiranju zapuščine duhovnika in glasbenika Vinka Vodopivca.
Poziv je že naletel na ugoden odmev in nekateri imetniki njegovih rokopisnih skladb in drugih arhivskih dokumentov z obeh strani meje so se že oglasili in prispevali h kompletnejši zbirki njegovega opusa. S tem se potrjujejo predvidevanja, da je na terenu ostalo precej njegovih neobjavljenih skladb, ki so nastale po naročilih posameznih zborov oz. njihovih pevovodij in organistov. Pripravljenost ljudi, da pomagajo pri zbiranju Vodopivčeve zapuščine je znamenje, da je Vodopivec zelo prisoten v zavesti primorskega človeka, posebej še vseh tistih, ki se ukvarjajo z glasbo.
Vsem, ki so doslej pomagali pri zbiranju Vodopivčeve zapuščine, se zahvaljujemo in ponovno prosimo za pomoč še ostale, ki hranijo dokumente njegovega življenja in dela, da bomo lahko ohranili njegovo zapuščino čimbolj popolno. Prosimo, če se lahko oglasijo v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici, Trg E. Kardelja 3, Nova Gorica, tel. 065
24-521.
Organizatorji Vodopivčevih jubilejnih prireditev
Nova maša, pa tudi suša
Misijonar Ivan Štanta: »Tukaj se pripravljamo na praznovanje
25-letnice škofije v Ihosy in 30-letnice prihoda nas lazaristov na Rdeči otok (Madagaskar). Zaključek praznovanj bo prvo nedeljo v septembru tu v Ihosy. Ta dan bosta prejela mašniško posvečenje dva naša diakona domačina; eden je sin mojega katehista iz Zazafotsy. Drugo nedeljo septembra bo pel novo mašo. Bog daj, da bi oba bila res duhovnika po Jezusovem Srcu.
Po teh krajih divja pomanjkanje, lahko bi rekel še kaj hujšega. Tu pa tam ljudje umirajo od lakote. Severno od Zazafotsy se še da dobiti ma-
lo	riža, južno od Izoanale pa še manijoke ne. Že skoraj dve leti bo, kar nismo imeli potrebnega dežja. Struge rek so suhe; ljudje morajo kopati globoko v strugi, da dobijo vode vsaj za prehrano. Dobro, da si mi poslal v začetku leta denar, da sem lahko nakupil riža. A zaloge se hitro praznijo. Potrebe so velike, sredstva pa daleč preskromna. Najbolj se mi smilijo otroci in starejši ljudje. Ne vem, kako bomo izšli iz te situacije, če ne bo večje pomoči.
Prisrčen pozdrav in spomin v molitvi.»	Ivan	Štanta
Sv. Ivan pri Trstu se spominja svojih požtrvovalnih ljudi
Najprej se s hvaležnim srcem spominjamo Marije Mijotove, ki je obhajala 90. obletnico rojstva. Pripada naši skupnosti, z nami se je srečevala pri slovenski sveti maši, občudovali smo njeno razigranost, ljubezen do domačega kraja, njegovega narečja in tradicij. Z veseljem bomo ohranili v spominu njene pesmi v svetoivanskem narečju.
Potem je naša misel in hveležnost namenjena trem letošnjim jubilantom: 50. obletnico sodelovanja pri našem cerkvenem pevskem zboru obhajajo Aleksander Žerjal, Nino Parovel in Luciano Živic. Vsi trije so zgled vsakemu izmed nas za svojo vztrajnost, zvestobo in požrtvovalnost. Ljudska modrost pravi, da kdor poje, trikrat moli. Naši slavljenci so v tolikih letih resnično veliko premolili. Bog jih živi in še na
mnoga leta!	___
mn
Zahvala
»Hvala vsem vernikom Gročane, Peska in Drage, ki so se na praznik Sv. Rešnjega telesa udeležili zahvalne zlate maše in poklonili darove za begunce (300.000 lir) in spomin na zlato mašo.«
Marjan Živic, župnik
Mavhinje
Na praznik sv. Rešnjega Telesa smo po več kot desetletiju imeli tudi v naši župniji Telovsko procesijo. Domači župnik je vodil procesijo iz župnijske cerkve po Mavhinjah, mimo pokopališča, ob poljih, travnikih in vinogradih v cerkev v Cerovljah. Sodelovalo je domače športno kulturno društvo Cerovlje-Mavhinje in mladina ter lepo število vernikov. Procesija je lepo uspela ob molitvi in petju, za kar gre zahvala cerkvenemu pevskemu zboru in sodelovanju mladine. Želja vseh je bila, da prihodnje leto obnovimo to lepo svečanost.
Ekumenizem
V	parku redovnic Notre Dame de Sion, v ulici Tigor, je ital. ekumenska skupina 15. t. m. zaključila svoje letošnje dvajseto srečanje za leto 91-92.
Predsednik komisije za Ekumenizem in dialog je g. Lojze Zupančič. Pregled opravljenega dela je podala prof. Dora Bianchi, odgovorna za udruženje Sae. Dvakrat mesečno se srečanj udeležuje ob 30 do 43 oseb, od teh dve Slovenki.
Poleg monografske tematike so v zaključeni delovni dobi bili obravnavani odlomki bibličnega študija, zlasti je zanimalo Janezovo Razodetje, ki se bo verjetno nadaljevalo še prihodnje leto. Za jesenski program je med drugim bil predložen problem velikih monoteističnih verstev.
Teden edinosti in molitvena srečanja za glavne praznike so imeli v svoji sredi predstavnike in pastorje drugih krščanskih Cerkva. Opravljeni so bili prijateljski stiki z ekumenskimi skupinami v Gorici in Vidmu.
V	prihodnjem letu je v načrtu nave-zanje stikov te skupnosti v Pordenonu. V kraju La Mendola pa bo letos 25. julija 3. srečanje ekumenskih delavcev.
Srečanje je zaključil interkonfesio-nalni Oče naš. Slovenski član je ob koncu predlagal, naj bi se tu pa tam zmolil tudi slovenski Oče naš.
F.V.
Maša malo drugače
Malo drugače v kolikor jo je oblikovala skavtska skupina fantov in deklet. Morda nam nastop mladine ni bil še nikdar tako pri srcu kot v teh dneh. Zato smo jih bili veseli, ko so v nedeljo 14. t. m. dali bolj slovesen poudarek zaključku šolskega leta v Barkovljah.
Samostojno so mašni obred oblikovali z uvodom, berili, glasbo in pesmijo ter s prošnjami v posameznih delih maše. In če je mladina protagonist nekega dogajanja, jo to zanje polnost doživetja. Slog mladih je pač različen od našega.
Pojasnili so smisel in duh skavtiz-ma in pripomnili, da je na žalost v Barkovljah propadla pred leti ustanovljena skupinica. Izrazili so staršem in šolarjem željo, da bi se zopet kaj obnovilo.
Praznični nagovor o izžarevanju božje ljubezni v trojstvu Oseb presvete Trojice je govornik g. Jože Špeh ponazoril v predajanju družinske ljubezni očeta do matere in otrok. V svetu vedno pričujoča božja ljubezen pa se kaže tudi preko vsakega izmed nas, v razdajanju nesebične ljubezni bratom in sestram. Skavtizem ima v tem pogledu vsebinsko bogate osnove, da bi le našel dovolj odprtosti v svojih članih.
Samostojen nastop pri maši s pesmijo (po večini Gačnikovih) naj vsekakor cilja k bolj zrelemu doživljanju duhovnih vrednot in k zavesti odgovorne mladosti.
Resnično pa me je zabolelo, da jih razen dveh izjem ni bilo videti pri obhajilu. Ali jih navajenost na to čudovito resnico, ko se nam božje Bitje daje v hrano, nič ne ogreje? »Kdor je moje Telo in pije mojo Kri, ima življenje v sebi« (Mat 10, 24). Morda zato, ker se ne potrudimo, da bi šli onkraj lastnega jaza?
Skavtsko gibanje spremljam že od njegovega ustanovitelja g. Župančiča in prvega taborjenja na Višarjah. Prebiram njihov Jambor in sledim marsikateri njihovi pobudi, zato jim želim doslednosti skavtskega duha, ker: »Kdor z menoj ne zbira — raztresa (Mt 12, 30).
F.V.
ALJAŽEV KLUB SPOROČA
Spored svetih maš v gorskih krajih
v poletnem času 1992
Kraji, kjer je redno nedeljsko bogoslužje
Tamar ob 15; Vrata ob 16; Kofce ob 11.30; Blejski otok ob 11.30; Bohinj - Sv. Janez ob 8.30; Sv. Duh ob 10; Stara Fužina ob 19; Trenta ob 8.30; Soča ob 10; Log pod Mangartom ob 10; Drežnica pod Krnom ob 10; Kamniška bistrica ob 17; Velika planina ob 14 (5.8. ob 11); Logarska dolina ob 16; Uršlja gora ob 11; Sv. Višarje ob 10., 11., 12., 15.
Kraji, kjer je bogoslužje občasno:
Kredarica 19.8. ob 11; Krvavec 16.8. začetek in konec paše - ob 15.; Nanos 7.6., 28.6., 19.7., 23.8., 6.9.,
13.9., ob 11.; Martuljek (Finžgarje-va kapela) 5.8. ob 10.; Peca (Mežica) Sv. Ciril in Metod 4.7. ob 11.; Areh na Pohorju - binkoštni ponedeljek -
13.6., 16.8. ob 11.; Pungrat na Pohorju, 26.7., 30.8., 27.9., ob 15.; Komen pod Raduho, 5.7. in 16.8. ob
12.; Loka pod Raduho - Veliki in Ma-
li	Šmaren ob 15.; Molička planina pod Ojstrico 5.7., 16.8., 14.9. ob 15.
»M. Pertot«
Svetoivančani obhajamo v teh dneh praznik farnega zavetnika Sv. Janeza Krstnika. Na vigilijo je bila v stari cerkvici Sv. Ivana in Pelagija običajna slovenska sv. maša, naslednji dan, to je v sredo, 24. junija (dan Sv. Janeza) pa je v isti cerkvici g. škof blagoslovil oltar na slovesnosti ob zaključku obnovitvenih del. Višek praznovanj pa bo v nedeljo, 28. t.m., s procesiijo in slovesno sv. mašo.
Nekakšen uvod v to praznovanje pa je bil koncert barkovljanskega zbora »Milan Pertot«, kateri se je odzval vabilu svetoivanske slovenske verske skupnosti. Pod vodstvom Aleksandre Pertot je zbor v prvem delu zapel pesmi različnih avtorjev, od Gallusa do Kedrova, Srebotnjaka in Vrabca. V drugem delu sta bili na sporedu dve Mozartovi skladbi in sicer Sancta Maria ter Inter natos mulierum. Zbor so tu spremljali gojenci godalnega orkestra Glasbene Matice in organist Štefan Bembi. Koncert so podprli openska hranilnica in posojilnica ter podjetji »Koršič« in »Friulexport«, ki ju vodita Svetoivančana Anton Koršič in Saško Rustja.
Res škoda, da se po 10-letnem uspešnem delovanju namerava pevo-vodkinja Aleksandra Pertot posloviti od zbora, katerega je vodila od vsega začetka. Če bi s tem zbor prenehal s svojim delovanjem bi bila osiromašena celotna naša skupnost, saj uspehi zbora »Milan Pertot« doma in na tujem dokazujejo, da se bomo Slovenci uveljavili le, če bomo skrbeli za nenehno kakovostno rast naše kulture (v tem primeru zborovskega petja).
ni
Na praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi (18. junija zvečer) je župnik Ivan Mavrič V Sečovljah opravil lepo sveto mašo in pridigo, drugo jutro so ga našli mrtvega v njegovi sobi. Tako je zaključil svoje življenje, po dolgi bolezni, g. Ivan Mavrič. Bil je dober in priljubljen dušni pastir.
Doma je bil iz župnije Hrušica, bogoslovje je obiskoval v Gorici in Ljubljani. Posvečen je bil v mašni-ka 4. julija 1948. Služboval je v treh župnijah, ki so posvečene sv. Martinu: v Hrenovicah, v Sežani in od leta 1976 v Sečovljah.
Od njega so se poslovili v Sečovljah v ponedeljek 22. junija. Obred je vodil koprski škof Metod Pirih ob številni udeležbi sobratov in vernikov. (Obred je bil deloma dvoježi-čen.) Pokojnika so iz Sečovelj odpeljali v Hrušico.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU razpisuje Natečaj za novo slovensko gledališko igro
Dela, kateregakoli žanra, a izvedljiva z ansamblom SSG, morajo biti predložena upravi gledališča do 31. oktobra v petih podpisanih izvodih. Žirija teatrologov in predstavnikov gledališča bo podelila
odkupno nagrado Lit. 8.000.000 (osem milijonov lir).
Nagrada vključuje odkup za uprizoritev v letu 1993, SSG pa si pridržuje pravico odkupa tudi drugih del. Potrebne infoormacije dobite na upravi SSG v Trstu, Ul. Petronio 4, ali po telefonu 632-664/5.
Pokojni g. Ivan Mavrič v Sežani
Športno združenje Olympia v sezoni 1991/92
Na Dnevu staršev v nedeljo, 7. junija, je predsednik 01ympie dr. Mirko Špacapan podal poročilo o delovanju ŠZ 01ympia v pretekli sezoni. Med drugim je dejal: »V letošnji sezoni se sicer ne moremo ponašati z napredovanjem kake ekipe, čeprav je le malo manjkalo, da bi se to tudi uresničilo v več primerih, razen enega prvega mesta na pokrajinskem prvenstvu tudi nimamo drugih vodilnih pozicij, lahko pa kljub temu rečemo, daje sezona, ki je pravkar minila, potekala z našimi atleti vedno v ospredju, in to v vseh starostnih dobah, tako daje glede na zastavljeno delo ter na splošni uspeh vseh ekip letošnja sezona bila daleč najbolj uspešna doslej...
Delo naših trenerjev se začenja prepoznavati v vseh starostnih dobah, in ne samo v prvi moški ekipi, kot je bilo v navadi pri 01ympiji še pred kratkim. To se pravi, da je tudi gibanje okoli našega društva bolj široko, da se enako resno dela s fanti kot z dekleti, da je prav toliko po-
Končana tečaja slovenščine in klekljanja v Ronkah
Tudi letos je društvo »Jadro« organiziralo dva vzporedna tečaja slovenščine, ki sta se začela oktobra lanskega leta. Dve uri tedensko sta ob ponedeljkih tečaj vodila Igor Pahor iz Tržiča za začetnike in Berta Kogoj iz Nove Gorice za tiste, ki so tečaj nadaljevali ali ki so slovenščino deloma že obvladali. Letos so udeleženci kot novost imeli na razpolago tudi avdiovizualni pripomoček, katerega je brezplačno dala na razpolago elektronska delavnica Marka Pahorja iz Tržiča. Udeleženci, katerim je uspelo zaključiti tečaj, so bili navdušeni nad svojimi učitelji, s katerimi so se tudi podali na zanimiv kulturni izlet po Sloveniji.
Škoda, da jih je na koncu tečaja ostala le tretjina, vendar smo tudi letos priče, da zanimanje za slovenski jezik obstaja tudi na tem koncu go-riške pokrajine.
Uspel je tudi četrti tečaj klekljanja, ki ga je kot ponavadi vodila gospa Fanci Končut iz Nove Gorice. Ker pa je bilo med letom povpraševanje še za večerni tečaj je na pomoč priskočila gospodična Tomsig iz Ronk. Tudi ta tečaja sta se zaključila v juniju z običajnim zanimivim prikazom umetniških del na sedežu društva »Jadro«.
memben uspeh na mladinskem kot pa članskem prvenstvu.
Pri tem imajo seveda največjo zaslugo naši trenerji, ki so s svojo strokovnostjo in s svojim navdušenjem pripomogli k zavidljivim uspehom naših moštev.
Treba je seveda povedati, daje delovanje 01ympije naredilo kakovosten skok, odkar društvo lahko razpolaga z lastno telovadnico. Naša slovenska javnost se morda ne zaveda izredne važnosti, ki jo je dograditev športnega objekta pri Katoliškem domu prispevala za nadaljnji razvoj in obstoj našega športa. Vsi, ki delamo pri 01ympiji, pa dobro vemo, da samo razpolaganje z lastno telovadnico predstavlja idealni pogoj za delovanje...
Zato naj gre s tega mesta prisrčna zahvala vsem tistim, ki so pripomogli k dograditvi naše lepe telovadnice, ki je v ponos našemu društvu in vsem Slovencem v Gorici, pa verjetno še bolj daleč.«
Gabrje
Domače kulturno društvo Skala je letošnji (peti) koncert »Na borjaču« posvetilo skladatelju Vinku Vodopivcu ob 40-letnici smrti. Pod vodstvom Rozine Konjedic, ki je bila Vodopivčeva učenka, so nastopili: domači moški zbor Skala, Sovodenj-ska in Briška dekleta. Gost večera pa je bil mešani zbor Slavec-Slovenec iz Brega s Tržaškega pod taktirko Dan-jela Grbca.
Program je povezovala Vesna Če-ščut, ki je podala tudi kratek življenjepis Vinka Vodopivca. Med drugim je poudarila, da je že kot desetletni fantič igral harmonij, kot dvanajstletnik pa je že spremljal cerkveno petje v Podgori. Ob koncu so vsi zbori nastopili skupaj in zapeli nekaj pesmi. Zadnja je bila Ujetega ptiča tožba na besedilo Simona Gregorčiča.
Pokrovitelj večera je bila Kmečko-delavska posojilnica iz Sovodenj.
R.D.
Sovodnje
V	tem mesecu se je sestal odbor so-vodenjskih krvodajalcev in obravnaval edino točko dnevnega reda: prošnjo RK iz Ajdovščine za pomoč beguncem iz BiH. Med temi begunci je največ otrok in žena. Streho nad glavo že imajo, potrebujejo pa hrano, higijenske potrebščine, otroške obleke in raznovrstno blago sa vsak-
DVE PREDSTAVI POD ŠOTOROM GORIŠKEGA GRADU
V	nedeljo, 28. junija 1992 ob 20.45
NOČ ZVEZD — STAR NIGHT
(BODI BORDO)
in v torek, 30. junija 1992 ob 20.45
IME MU BO JUST
(Sergej Verč - Boris Kobal) (Poletna predstava SSG)
Vstopnice in rezervacija:
Urad Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20 - Tel. 33288)
danjo rabo. Odbor krvodajalcev je v ta namen poslal poldrugi milijon lir. Poziva pa vse sovodenjske občane, naj prispevajo v ta namen. Denar lahko izročijo tajnici Marinki Batič, predsedniku Branku Černiču ali odbornikom društva.
Naj povemo, da sovodenjski krvodajalci tesno sodelujejo z RK iz Ajdovščine že celo desetletje. Lani decembra je društvo zbralo za Hrvaško 486 zavojev pomoči in 48 gum za tovornjake. Tri pošiljke z 243 zavoji pa so peljali v Petrinje, uničeno vas, s katero je RK Ajdovščina pobraten. Hrano in male potrebščine pa so člani društva velikokrat pelja-
li	osebno. V denarju pa je bilo zbrano 2.380.000 lir. V akcijo so se takrat vključili še krvodajalci iz vse Goriške, OŠ F. Bevk in SŠ I. Trinko iz Gorice.
R.D.
Dva kamenčka z občnega zbora SKGZ
— Hamletski dvom ob izvolitvi lepega števila vidnih članov Slovenske skupnosti v glavni odbor SKGZ: »Se je SKGZ polastila Slovenske skupnosti ali se je Slovenska skupnost polastila SKGZ?«
— Interpelacija glede na široko zasnovo SKGZ: »Kako da v glavnem odboru SKGZ ni zastopan SSO? Mar SSO ni član SKGZ?«
DAROVI
Za slov. Karitas: Amalia Ferigo 100.000; Kristina Mazora v spomin pok. Vladkota Kogoja 100.000; na spominskem večeru ob 30-letnici smrti prof. Mirka Fileja je bilo nabranih 538.000 lir in 200 šilingov za pomoč beguncem v Sloveniji.
Za Sv. Goro: Amalia Ferigo 50.000; A. Pahor, Mavhinje 50.000 lir.
Za misijone: Amalia Ferigo 50.000; namesto cvetja na grob Vladkota Kogoja, druž. Solari 100.000 lir.
_ obvestila__________________________
Novomašniška posvečenja bodo na Sv. Gori v ponedeljek, 29. junija, ob 9. uri. Posvečeni bodo trije novi mašniki iz koprske škofije.
V	soboto, 27. junija ob 20.45, bo v ba-zovski cerkvi ob 50-letnici mašništva g. Marjana Živica koncert otroškega zbora »San Giovanni« župnije Starega sv. Antona v Trstu. Zbor bo pel latinske, italijanske in slovenske pesmi. Nastopil je že ob odkritju barvnih oken v cerkvi.
Tržaško romanje v Francijo se začne v ponedeljek, 29. junija. Odhod iz Trsta je ob 5.15. Ob napovedani uri bo avtobus v Rojanu pred cerkvijo, potem odpelje na trg Oberdan itd. Romarji se bodo vrnili v petek, 3. julija, v večernih urah. Naslov bivanja v Lyonu: Hotel de Lyon Metropol 85, quai Joseph Gillet, 69004 Lyon France (tel. 0033 -78292020).
— Klub prijateljstva vabi v sredo 1. julija na izlet v Soško dolino. Program je bogat. Vpisovanje in navodila v trgovini Fortunato, ul. Paganini 2 v Trstu, tel. 63-04-60. Odhod s trga Oberdan ob 8-h.
— V kolon ijo v Comegliansu bodo otroci odpotovali v ponedeljek 13. julija. Navodila dobite v večernih urah v Trstu, tel. 43-194; v Gorici pa tel. 530-924.
Za sklad M. Čuk: Katrin Komjanc 10.000; v spomin na pok. teto Betino Jožica, David in Marjan 50.000 lir.
Za begunce iz BiH: J.Č. v spomin na pok. V. Kogoja 100.000 lir.
Za Katol. glas: V.F. 20.000 lir.
Ob 2. obletnici smrti brata Romana darujejo brat in sestri za Sv. Goro 25.000 in za Dom srečanja Višarje 25.000 lir.
Obiskovalci zaključnih nastopov gojencev Slovenskega centra za glasbeno vzgojo E. Komel v Gorici so darovali v pomoč za begunce slovenski Karitas
1.200.000 lir.
Za lačne otroke: K.A. 50.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Prvoobhajan-ka Majorin Cheber 50.000; za kapelo v Domju 50.000; za cerkveno petje 50.000; Prvoobhajanka Ingrid Bersenda 50.000 lir.
Milka Giugovaz v spomin na moža Teodorja daruje za Katoliški glas 100.000 in za Marijin dom v Rojanu 100.000 lir.
Za misijone: R.F. 50.000; NN 45.000 lir.
Za popravilo župnišča v Sočergi darujejo v spomin duhovnika Marjana Hrvatina: Mirjana Parovel 50.000, Marija Ferfolja 10.000, Marija Bizjak 20.000, Radames Coccolini 20.000, Hrvatin Nadja 20.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: L X 30.000, Ksenija Levak v spomin Marije Nemac 20.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N.N. Rupa
100.000 lir.
★
Svetoivanski verniki v Trstu so nabrali za begunce iz Bosne in Hercegovine 2.550.000 lir. Denar smo izročili slovenski Karitas.
Spored od 28. junija do 4. julija 1992
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 11.45 Vera in naš čas.
12.00 Na počitnice. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Boris Kobal: »Bonjour Trie-stesse ali kabaret podirajočih se dni.«
16.00 Z naših prireditev. 17.00 Šport in glasba.
Ponedeljek:	8.10 Jugoslavija
1941-1945. 8.40 Slovenska lahka glasba.
11.30 Roman v nadaljevanjih. Boris Pahor: »Mesto v zalivu«. 30. in zadnji del. 12.40 Zborovska glasba. Moški zbor Fran Venturini od Domja. 14.10 S festivalov. 15.00 Mladinska nadaljevanka: »Teci, teci, kuža moj!« Prvi del. 17.10 Klasični album:	teden Felixa Mendelssohna-Bartholdyja.
Torek: 8.10 »Trst je klical«. Mara Samsa v izpovedih, spominih in pismih.
11.30 Odprta knjiga. Penelope Russia-noff: »Kdaj se bo meni nasmehnila sreča?« 13.20 Glasba po željah. 14.10 S festivalov. 15.00 Mladinska nadaljevanka: »Teci, teci, kuža moj!« Drugi del.
16.00 Nazaj k naravi. 17.10 Klasični album: teden Felixa Mendelssohna-Bartholdyja. 18.00 William Shakespeare: Tri komedije — tri tragedije: »Macbeth«.
Sreda: 8.10 »Trst je klical« — Mara Samsa v izpovedih, spominih in pismih.
10.10 Koncert v Kulturnem domu v Trstu. Simfonični orkester RTV Slovenija vodi Anton Nanut. 11.30 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo meni nasmehnila sreča?« 12.00 Krščansko socialno gibanje na Primorskem. 12.40 Zborovska glasba. Mešani zbor Akord 84 vodi Jože Fiirst. 15.00 Mladinska nadaljevanka. »Teci, teci, kuža moj!« Tretji del. 17.10 Klasični album: teden Felixa Mendelssohna-Bar-tholdyja.
Četrtek: 8.10 »Trst je klical«. Mara Samsa v izpovedih, spominih in pismih.
10.10 Koncert na goriškem gradu. 11.30 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo meni nasmehnila sreča?« 13.20 Glasba po željah. 15.00 Mladinska nadaljevanka. »Teci, teci, kuža moj!« Četrti del. 17.00 Poročila in kulturna kronika. 17.10 Klasični album: teden Fe-lixa Mendelssohna-Bartholdyja. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 »Trst je klical«. Mara Samsa v izpovedih, spominih in pismih.
11.30 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo meni nasmehnila sreča?« 12.40 Zborovska glasba. Vokalni tercet Mavrica. 15.00 Mladinska nadaljevanka. »Teci, teci, kuža moj!« Peti del.
17.00 Poročila in kulturna kronika. 17.10 Klasični album:	teden	Felixa
Mendelssohna-Bartholdyja.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev). 11.30 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo meni nasmehnila sreča?« 15.00 Mladinska nadaljevanka. »Teci, teci, kuža moj!« Šesti in zadnji del. 17.10 Klasični album: teden Felixa Mendelssohna-Bartholdyja. 18.00 Boris Kobal: »Bonjour Triestesse...«
KATOLIŠKI GLAS
Tednik
List je nastal po združitvni goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Uredništvo in uprava: Riva Piazzutta, 18 -34170 Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 533177 poštni tekoči račun: 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 1/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo Societa Tipografica Cattolica srl Riva Piazzutta, 18 -Gorizia - P.l. 00054100318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	50.000
inozemstvo	70.000
zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19% IVA
K.M.
Prizor iz komedije Obravnava, ki so jo člani dramskega odseka prosvetnega društva Štandrež prvič uprizorili na odru župnijske dvorane A. Gregorčič v Štandrežu 4. junija letos. Delo je priredila in režirala Mira Štrukelj. Od leve Marjan Breščak, Božidar Tabaj, Viktor Selva, Silvan Zavadlav in
Vanja Bastjančič
+
V nedeljo, 21. junija, nas je po kratki a težki bolezni zapustil naš predragi
Teodor Giugovaz
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v tej žalosti ob strani in ki so dragega pokojnika kakorkoli počastili.
Žena Milka in otroci Attilio, Pavel in Alojzija z družinami
Trst - Podlonjer, 23. junija 1992
ZAHVALA
ob izgubi naše drage tete
MARIJE LUCIJE KRAVOS
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so s svojo prisotnostjo, cvetjem, darovi v dobre namene ali kakorkoli počastili njen spomin. Posebna zahvala naj gre zdravnikom in vsemu osebju 5. medicinskega oddelka tržaške bolnice ter župniku iz Kamenj g. Tomažiču.
SVOJCI
Trst - Skrilje, 20. junija 1992