se je postopek za prodajo železarne V osmerici najboljših v FJK trije slovenski zbori Rešilnih vozil na Goriškem več kot dovolj
sledi nam na
Primorski
dnevnik
Danes je malo takih ljudi
Dušan Udovič
Srečanja z Enricom Berlin-guerjem ni mogoče pozabiti. Bil sem zraven, ko je leta 1982 obiskal Trst. Na srečanju s slovenskimi organizacijami v Trebčah je imponiral s svojo skromnostjo in diskretno radovednostjo. V glavnem je poslušal, le tu pa tam je šepetaje kaj vprašal Stojana Spetiča, ki je pri omizju sedel zraven njega. Tisti, ki smo bili tam, smo ga zasuli z informacijami in poročili. Kot po navadi je bila to prevelika doza, na meji pravil dobrega obnašanja. Ber-linguer je vse pozorno poslušal in svoj zaključni poseg strnil v nekaj preprostih stavkov, v katerih je bilo čutiti naklonjenost in iskrenost.
Berlinguer je bil človek drobne postave in skoraj plahega obnašanja. Bil je verižni kadilec, z ogorkom pravkar pokajene cigarete je prižgal drugo. Deloval je asketsko, jedel ni skoraj nič. V Križu je spravil vase le par po-hanih sardonov in je v glavnem poslušal sogovornike. Na sprehodu po vasi je v somraku videl mimoidočega in z angleško duhovitostjo komentiral: »Il signo-re potrebbe chiamarsi Cossutta ... «, tako kot njegov tedanji znameniti tovariš iz vodstva stranke.
Kdor je imel priložnost za srečanje z Berlinguerjem, je moral zaznati v njem antiheroja, diametralno nasprotno osebnost, kot je zlasti v današnjem času značilna za večino vodilnih politikov. V njem ni bilo arogan-ce, domišljavosti in nastopaštva, ki izgledajo lastnosti, brez katerih sodobni politični liderji nimajo možnosti uveljavitve. Bil je človek visoke morale, ne da bi bil pri tem tudi moralist. Že v tistih letih pa je energično opozoril na problem moralnega vprašanja, videl je možne kvarne posledice dejstva, da zasedajo stranke domala vse pore družbenega življenja, njihova vse tesnejša povezanost s posli pa je kazala na skorumpiran sistem vse nevarnejših razsežnosti.
Ko danes nemočno ugotavljamo, v kolikšni meri sta se politike kot lepljiva sluz oprijela korupcija in organiziran kriminal, da moramo biti vedno znova zaprepadeni ob neskončni zgodbi podkupninskih afer, se moramo z utemeljeno nostalgijo spomniti na ljudi, kot je bil Enrico Ber-linguer. Zanj je bila politika visok ideal, sredstvo za izboljšanje in napredovanje človeka in sveta. Prepričanje v tak ideal je izkazoval s predanostjo in osebnim zgledom. Tako je živel in tako je umrl.
št. 133 (21.066) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SREDA, 11. JUNIJA 2014
^^ tuiitkerju @primorskiD
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
italija - Po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD
Med državami G7 se razvija le Italija
obletnica
Pred 30 leti je umrl Enrico Berlinguer

TRST - Pred tridesetimi leti je na današnji dan umrl Enrico Berlinguer, tedanji vse-
državni sekretar komunistične partije Italije. Njegova smrt je močno odmevala tudi v naši skupnosti.
Na 3. strani
občinski svet - Uradna umestitev
Na prvi seji v Dolini govorila zlasti opozicija
trst - Ob zaključku šolskega leta
Niz srečanj Bralne značke pred današnjim koncem pouka
banka italije
Nič kaj rožnata slika deželnega gospodarstva
TRST - Kot ugotavlja Banka Italije tudi leto 2013 gospodarstvu Furlanije-Julijske krajine ni prineslo želenega zagona. Še več, rast se je na nekaterih področjih še dodatno upočasnila in ponekod povsem ustavila. Podatke je predstavil direktor tržaškega sedeža banke Pietro Sambati, ki je povedal, da tudi podatki za prvo letošnje trimesečje ne vzbujajo prevelikega optimizma, da bi se zadeve lahko v kratkem bistveno popravile.
Na 3. strani
RIM - Italija je med sedmimi najbolj razvitimi državami edina, ki je v aprilu zabeležila gospodarsko rast. Podatki Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) so namreč pokazali, da se je indikator s 101,4 v marcu dvignil na 101,6 v aprilu. Letni porast +2,4 odstotka pa se je v primerjavi z Nemčijo (+1,05%) celo podvojil. Prav tako se po podatkih OECD v evroob-močju nadaljuje pozitivni trend gospodarske rasti.
Kar zadeva države v razvoju, med katerimi to velja predvsem za Kitajsko, Rusijo in Brazilijo, se kažejo znaki upočasnjevanja gospodarske rasti. Če so države v razvoju izgubile nekaj zagona, pa medtem ZDA in Kanada kažeta znake stabilne gospodarske rasti.
Na 11. strani
Deželni svet odobril zakon o kmetijstvu
Na 2. strani
Vrtnarija Busa se seli na Božje polje
Na 6. strani
V Barkovljah vroče soočanje o parkiriščih
Na 8. strani
Prisegel novi doberdobski župan
Na 12. strani
trst - Knjigarna
Ustanovili podjetje TS 360
TRST - V pisarni tržaškega notarja so včeraj predstavniki založb Mladika in Založništvo tržaškega tiska ustanovili novo podjetje TS 360 - Tržaško knjižno središče/Centro triestino del libro. S tem so tudi formalno postavili pogoje za ponovno odprtje slovenske knjigarne v Trstu.
Na odprtje nove knjigarne pa bo treba še počakati: kako dolgo, bo odvisno od razpoložljivih sredstev, ki jih trenutno ni na razpolago.
Na 6. strani
goriška - Zanimiva poklicna pot Mateja Leopolija
Pek iz Števerjana peče najboljši berlinski beli kruh
ŠTEVERJAN - Med protagonisti letošnjega števerjanskega Likofa je bil tudi domačin Matej Leopoli, ki je na vaškem trgu prikazal, kako se pripravi kislo testo za kruh; pri tem je uporabil biološko moko, kakršno vsak dan uporablja v berlinski pekarni »Sironi - Il pane di Milano«. Leopoli se je po višješolskem študiju na zavodu Jurij Vega zaposlil kot kovač v družinskem podjetju, kjer je delal do leta 2011. Naposled se je odločil, da se bo izučil za picopeka. Prve pice je pripravil v pi-ceriji v Grojni, nato ga je poklicna pot vodila v Naboriet, Verono in Monzo. Tu ga je Alfredo Sironi vprašal, ali bi ga pospremil v Berlin odpret novo pekarno ...
Na 14. strani
9771124666007
2
Sreda, 11. junija 2014
ALPE-JADRAN
aktualno - Državni prispevki 2014 za slovensko manjšino
Deleži slovenskih ustanov v odstotkih
TRST - V našem časopisu smo v nedeljo objavili predlog porazdelitve državnih prispevkov slovenski manjšini, ki ga je deželni posvetovalni komisiji predložil odbornik Gianni Torrenti. Danes objavljamo deleže v odstotkih posameznih prispevkov v obdobju 2012-2014, seveda če bo deželni odbor potrdil Torrentijeve predloge ter soglasno usmeritev posvetovalne komisije. Razpredelnica je zgolj primerjalne narave, saj se je višina prispevkov v treh letih spremenila, posledično zato tudi prispevki posameznim ustanovam in organizacijam. Letos bodo primarne organizacije prejele iz Rima skoraj milijon evrov manj kot lani, spremembe pa so doživeli tudi obračuni in proračuni t.i. primarnih manjšinskih ustanov.
Odbornik Torrenti naj bi do jeseni spremenil ne le kriterije financiranja slovenske manjšine, temveč
Predsednica Dežele Debora Serracchiani in njen namestnik Sergio Bolzonello
/
RAZDELITEV PRISPEVKOV IZ ZAŠČITNEGA ZAKONA
USTANOVE	Prispevki 2012	Prispevki 2013	Prispevki 2014
	v odstotkih	v odstotkih	v odstotkih
Prae (Primorski dnevnik)	9,80	9,33	13,47
Goriška Mohorjeva	4,30	4,46	4,49
Novi Matajur	3,66	3,80	3,82
Mladika	1,44	1,50	1,39
Most (Čedad)	2,26	2,34	2,02
Založništvo tržaškega tiska (ZTT)	1,29	1,34	1,30
Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI)	4,91	4,91	5,16
Slovensko stalno gledališče (SSG)	11,38	10,15	12,35
Narodna in študijska knjižnica (NŠK)	6,54	6,54	7,18
Glasbena Matica	16,22	16,20	16,39
Glasbeni center E. Komel	4,71	4,71	4,71
Zveza slovenskih kulturnih društev	4,06	4,38	4,38
Slovenska prosveta	1,36	1,56	1,46
Zveza slovenske katoliške prosvete	1,36	1,56	1,23
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji	4,12	4,93	7,86
Kulturni dom - Gorica	2,04	2,04	2,24
Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica	2,04	2,04	2,24
Dijaški dom S. Kosovel - Trst	3,40	3,39	3,48
Dijaški dom S. Gregorčič - Gorica	2,02	2,10	2,47
Kinoatelje - Gorica	1,14	1,14	1,23
Inštitut za slovensko kulturo - Čedad	1,02	1,02	1,12
tudi seznam primarnih ustanov in organizacij (trenutno jih je 21). Od-
bornik je večkrat pojasnil, da bo Dežela to reformo izdelala in izvajala
skupaj s Slovenci, predvsem sporazumno s Slovensko kulturno-gospo-darsko zvezo in Svetom slovenskih organizacij. Obe sta Torrentiju že posredovali svoje načelne predloge, reforma naj bi stopila v veljavo prihodnje leto, ko naj bi Dežela - ob vseh napovedanih novostih - pospešila postopke za izplačilo prispevkov, ki so še vedno zamudni.
Slovenska manjšina računa, da bo Dežela prej ali slej tudi iz svojih blagajn finančno podprla slovenske ustanove. Gre za tako imenovani Sklad za slovensko manjšino, ki ga je leta 2003 ustanovila vlada Riccarda Illyja (pristojni odbornik je bil Roberto Antonaz), desnosredinska koalicija predsednika Renza Tonda pa ga je proračunsko »izsušila«, ni ga pa formalno ukinila.
prispevki - Velika zaskrbljenost UO Kulturnega doma v Gorici
»Če smo lani komaj preživeli, kaj nas čaka šele letos?«
GORICA - Upravni odbor Kulturnega doma v Gorici je lansko sezono izpeljal dobesedno tako, da je ves čas deloval na robu preživetja. Prvič v zgodovini Kulturnega doma smo bili priča uvedbi dopolnilne blagajne za zaposlene, nato smo izgubili eno delovno mesto, prestali smo več mesečnih zamud pri izplačevanju osebnih dohodkov zaposlenim in še bi lahko naštevali. Z velikimi težavami, s skrajnimi napori in osebnim žrtvovanjem, tako zaposlenih, kot tudi članov upravnega odbora ter zunanjih sodelavcev, smo skušali izvesti načrtovane dejavnosti in upamo si trditi, da smo dosegli spodbudne rezultate. Skušali smo biti tudi stvarna desna roka pri marsikateri »zunanji« dejavnosti tako na kulturnem, šolskem in športnem področju. In to še posebno takrat ko je bila dejavnost usmerjena v delo za otroke in mladino. Nelahek pa
je bil tudi napor rednega vzdrževanja celotnega objekta, oziroma vzdrževanja telovadnice in ostalih športnih prostorov večnamenske stavbe, kot je ravno goriški Kulturni dom.
Nedeljska objava v Primorskem dnevniku razdelitve prispevkov dežele FJK na osnovi zaščitnega zakona, je izraz novega klestenja prispevkov. Zaprepadeni in razočarani gledamo v bližnjo prihodnost z občutkom, da so bili dobesedno prezrti vsi naši lanski napori za premostitev obstoječega kriznega stanja in - ne glede na to - da smo se odločno zavzemali, da bi slovenska kulturna dejavnost na Goriškem ne ohromela, še manj, da bi bila zapostavljena in zasenčena. Vložen napor očitno ni bil deležen primernega priznanja.
Upravičeno si zato zastavljamo vprašanje: če smo bili lansko leto na robu preživetja, čemu gremo letos na-
proti? Že vrsto mesecev se obračamo na deželnega odbornika Giannija Torren-tija, da bi se z njim srečali na delovnem sestanku, na katerem bi mu razložili naše stanje in našo specifično vlogo v goriškem kulturnem prostoru. Vsi naši napori doslej niso privedli do ugodnih razpletov.
Upravni odbor Kulturnega doma v Gorici je mnenja, da bo novi, tretji zaporedni udarec, ki sledi najprej decembrskemu (ko naša ustanova ni bila uvrščena v izbor financiranih projektov Dežele FJK, saj Dežela ne nagrajuje tra-dicionalnosti, množičnosti in dolgoročnosti projektov), in nato aprilskemu rezu s strani Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, bo prav gotovo pustil za sabo zaskrbljujoče posledice.
Upravni odbor Kulturnega doma v Gorici
primarni sektor - Včeraj popoldne
Deželni svet odobril nov zakon o kmetijstvu
TRST - Deželni svet je včeraj odobril nov zakon o kmetijstvu, gozdarstvu in ribolovu, ki ga je predlagal pristojni odbornik Sergio Bolzonello. Zakon je podprlo 20 svetnikov leve sredine, proti so glasovali svetniki Severne lige, For-za Italia in Gibanja 5 zvezd, ostali pa so se vzdržali. Gre za celovito (in zapleteno) zakonodajo, ki vnaša nekatere pomembne novosti na kmetijskem področju.
Deželni svetnik SEL Giulio Lauri v tiskovnem sporočilu izraža zadovoljstvo nad stališči, ki jih je v zvezi s kmetijstvom in okoljsko zaščito na tržaškem in goriškem Krasu sprejel odbornik Bolzonello. Gre za vprašanja hidrogeolo-ških vinkulacij, ki marsikje močno ovirajo razvoj primarnega sektorja, ter za evropska zaščitena območja (t.z. ZPS in SIC).
V Strasbourg tudi Zullo iz Pordenona (Gibanje 5 zvezd)
PORDENON - Furlanija-Julija bo imela dva predstavnika v novem evropskem parlamentu. Poleg Isabelle De Monte iz Demokratske stranke jo bo zastopal še Marco Zullo (na sliki) iz Por-denona, ki je kandidiral na listi Gibanja 5 zvezd Beppeja Grilla. Zullo je za dva preferenčna glasova prehitel Giulio Gibertoni iz Verone. Izvolitev Zulla je včeraj potrdil osrednji volilni urad pri-zivnega sodišča v Benetkah.
Moni Ovadia je s svojim nastopom pritegnil poslušalce
KOPER - Radijski program za italijansko narodno skupnost, Radio Capodistria, je v ponedeljek v koprski Pretorski palači gostil simpozij z naslovom Različnosti na meji med vzhodom in zahodom: možnosti in tveganja. Z dogodkom so počastili 65-letni-co radijskega programa. Celodnevni simpozij z mednarodno udeležbo je bil posvečen jeziku kot izkušnji na meji med dvema svetovoma ter medijski izkušnji ob meji. Dogodek je s koncertom Kabaret Yiddish v po-
koper - Ob 65. obletnici radijskega programa
Celodnevni simpozij o vlogi jezika na obmejnem področju
krajinskem muzeju zaključil vsestranski italijanski umetnik Moni Ovadia.
»Menim, da smo s simpozijem dosegli namen - prikazali smo različnost in izzive ob meji, kjer se srečujejo različni jeziki in kulture. S sogovorniki smo največ govorili o stanju italijanskega jezika ob meji, kjer se sicer na formalni ravni spoštuje dvojezičnost, a v praksi ni nujno vedno tako. Realna situacija je manj spodbudna. Izredno poučno je bilo predavanje italijanskega umetnika ži-
dovskega rodu Monija Ovadia, ki je poudaril pomen sožitja med različnimi kulturami in jeziki ter spoštovanja manjšinskih pravic,« je po simpoziju povedal odgovorni urednik Radia Capodistria, Aljoša Curavic.
Simpozija so se udeležili ugledni gostje z obeh strani meje: poleg gostiteljev, odgovornega urednika Radia Capodistria Aljo-še Curavica, v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija mag. Marka Fillija in pomočnika generalnega direktorja RTV Slovenija za radio in televizijo za avtohtono italijansko narodno skupnost Antonia Rocca so zbrane nagovorili poslanec italijanske narodne skupnosti v Državnem zboru Roberto Battelli, predsednik Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti in podžupan mestne občine Koper Alberto Scheriani, predsednik Italijanske Unije Furio Radin, italijanska veleposlanica v Ljubljani Rossella Franchini Sherifis in Stanko Baluh, direktor urada za narodnosti Vlade RS.
Na okrogli mizi so z moderatorko Do-
natello Pohar o italijanskem jeziku kot mostu med kulturami govorili predsednica Accademie della Crusca Nicoletta Marasc-hio, Vesna Mikolič z Univerze na Primorskem, predsednik izvršnega odbora Italijanske Unije Maurizio Tremul in Anastasija Gjurcinova z Univerze v Skopju.
O sodelovanju na univerzitetni ravni sta spregovorila rektorja Univerz na Primorskem in v Trstu, Dragan Marušič in Maurizio Fermeglia, nato pa je o Baselski resoluciji spregovoril še predsednik italofon-ske radiotelevizijske skupnosti Dino Balestra.
Drugi del seminarja je bil posvečen medijskemu svetu na specifičnem obmejnem območju. O tem so z moderatorko, generalno sekretarko radiotelevizijske italofonske skupnosti Loredano Cornero govorili Alessandra Paradisi z RAI, Stefano Lusa z Radia Capodistria, Valmer Cusma z Radia Pula, Pater Ivan Herceg z Radia Vatikan, Luigi Co-bisi z Italradia, Guido Corso z Deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko Krajino, Pier-
luigi Franco z Anse Furlanije Julijske Krajine, Robert Apollonio s televizijskega programa za italijansko narodno skupnost TV Koper - Capodistria, Andrej Šavko z Radia Koper ter Natale Vadori z Univerze na Primorskem.
»Različnost na meji med vzhodom in zahodom: možnostih in tveganjih iz vidika intelektualca, ki uporablja italijanski jezik, kot inštrument miru in kot most med jeziki« pa je bila sklepna tema simpozija, o kateri je z dijaki iz šolskih ustanov italijanske manjšine spregovoril italijanski vsestranski umetnik Moni Ovadia.
V letošnjem obletniškem letu so ustvarjalci regionalnega radijskega programa v slovenskem jeziku (Radio Koper) in radijskega programa za italijansko narodno skupnost (Radio Capodistria) pripravili številne dogodke. Praznovanje se bo vse julijske sobote nadaljevalo na izolski plaži Svetilnik s koncerti v živo in bogatim spremljevalnim programom.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sreda, 11. junija 2014
3
banka italije - Predstavitev stanja deželnega gospodarstva v letu 2013
Povpraševanje je upadlo, število brezposelnih naraslo
TRST - Tudi lansko leto 2013 ni prineslo želenega spodbudnega zagona deželnemu gospodarstvu: rast se je na nekaterih področjih celo dodatno upočasnila, ponekod naravnost ustavila. Na tržaškem sedežu Banke Italije se je direktor Pietro Sambati z novinarji zaustavil pri svetlih oz. temnih plateh lanskoletnega gospodarskega dogajanja ter pri novostih glede letošnjega prvega trimesečja. Upadlo je domače povpraševanje, zastoj v gradbeništvu se je še dodatno poglobil, stopnja brezposelnosti se je zvišala, prav tako koriščenje dopolnilne blagajne (+5,4%). Investicij in bančnih posojil je vse manj, zlasti zaradi prevelikega tveganja.
Tehnika urada za ekonomske analize Giovanni Vittorino in Tiziana Sodano sta se poglobila v področje proizvodnje oz. v vprašanje kredita in investicij. Nikar naj nas ne čudi podatek, da je industrijska proizvodnja v preteklem letu padla za 2,4%, trend pa se je v prvem trimesečju 2014 le spremenil na boljše (+2,8%). Na področju zunanje trgovine so zabeležili 2,8% padec, sicer pa je stanje veliko boljše kot v le-
S predstavitve v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu
fotodamj@n
tu 2012, ko je bil padec 8,8%. Velja zabeležiti pozitiven predznak, ki sta ga dosegla ladjedelniška industrija (+19,6%) in izvoz kuhinjskih aparatov (+10,8%).
Število kupoprodaj v nepremičnin-
skem sektorju stagnira, stanovanja pa so od leta 2007 do danes izgubila kar 18% svoje vrednosti. Spodbudne novice prihajajo le iz pristanišča, kjer se je pretovor kontejnerjev v primerjavi z letom 2012 dvignil za 14,4%.
Manj je bilo potnikov na ronškem letališču (-3,2%) in manj turistov je prespalo pri nas (-3,8%).
Brezposelnih je bilo lani okrog 42 tisoč (5000 več kot leta 2012), pogoji na trgu dela pa so zlasti za najmlajše zelo hudi: stopnja brezposelnosti je 7,7%. Nič kaj spodbudni pa niso niti podatki za prvo trimesečje 2014.
Kritični so bili tudi podatki o kreditni dejavnosti: zmanjšala so se bančna posojila podjetjem (-7,3%) in družinam (-0,9%), podoben trend pa se je nadaljeval tudi v prvem trimesečju 2014. Upadlo je tudi povpraševanje po bančnih posojilih za nakup nepremičnin (-8%), depoziti pa so se dvignili za 0,8%. Pri Banki Italije so se poglobili tudi v analizo deželne podpore krajevnim ustanovam v okviru dostopa do kreditov za podjetja: od leta 2009 do 2013 so jim dodelili 1,3 milijarde evrov podpore; polovico tega zneska so porazdelili samo v zadnjih dveh letih, kar pomeni, da se je kriza še okrepila. Podatke so včeraj uradno predstavili v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu, danes pa jih bodo tudi v Pordenonu. (sas)
deželni bencin
Črpalkarja ogoljufala Deželo
VIDEM - Brez vednosti strank sta črpalkarja iz San Gior-gia di Nogara večkrat uporabila storitvene kartice in tako »napihnila« prodano količino pogonskega goriva po znižani ceni, iz deželne blagajne pa sta seveda zato dobila tudi višje nadomestilo. Zaradi tega so ju finančni stražniki iz San Giorgia di No-gara prijavili sodnimi oblastem z obtožbo goljufije z obtežilnimi okoliščinami na račun Dežele.
Kot so ugotovili v preiskavi, ko so preverjali podatke z Vi-demske trgovinske zbornice, naj bi črpalkarja najmanj v 1900 primerih lažno natočila več kot 100 tisoč litrov goriva in na ta način nezakonito dobila povračilo v višini 22 tisoč evrov. Finančni stražniki so celo ugotovili, da sta črpalkarja v nekaterih primerih tudi gorivo, ki sta ga natočila strankam, ki niso imele pravice do popusta, kasneje »spremenila« v gorivo po znižani ceni s pomočjo podatkov s kartic ljudi, ki so imeli pravico do popusta, vendar pa z goljufijo nimajo nobene zveze.
obletnica - Pred 30 leti je umrl generalni sekretar Komunistične partije Italije
Enrico Berlinguer, politik drugih časov
Slovenska problematika mu je bila pri srcu in veliko mu je bilo do tega, da pride do uresničitve zakonske zaščite pravic naše skupnosti
TRST - Pred tridesetimi leti je na današnji dan po tridnevni agoniji v pa-dovski bolnišnici umrl Enrico Berlinguer, tedanji vsedržavni sekretar Komunistične partije Italije, eden velikih protagonistov tedanje italijanske politične scene. Podlegel je možganski kapi, ki ga je zadela med govorom na volilnem zborovanju za evropske volitve.
Kolikšna izguba je z njegovo smrtjo doletela ne le takrat močno in vplivno KPI, temveč italijansko družbo nasploh, je bilo razumeti že na njegovem pogrebu, ki se ga je v Rimu udeležila milijonska množica z državnimi delegacijami z malodane vsega sveta.
Enrico Berlinguer je bil med ljudmi izredno priljubljen politik. S prihodom v vrh Komunistične partije Italije v drugi polovici šestdesetih let je bistveno pospešil proces njene demokratizacije. Odločilen je bil njegov prispevek k preobrazbi stranke v moderno, evropsko usmerjeno socialno demokracijo. Takrat najmočnejšo opozicijsko silo v Evropi je pripeljal blizu
sfere oblasti, kar je bilo dotlej za še vedno blokovsko razdeljen svet nepojmljivo. Za to so bile potrebne pogumne izbire, kot je bil proces oddaljevanja od
Na fotografiji levo, portet Enrica Berliguerja; desno leta 1982 pred občinskim spomenikom padlim v Dolini; spodaj z voditelji KPI v Trebčah
magajna
ideološke togosti in dolgoletnega vpliva Sovjetske zveze in njenih vzhodnoevropskih satelitov. Potrebna je bila umestitev stranke v normalno demokratično
sfero italijanske in evropske politične scene. Hkrati je bil to čas, ko je bila država pod največjim udarom terorizma v tako imenovanih »svinčenih letih«. Pod Berlinguerjevim vodstvom je KPI prav na tej fronti znala odigrati najbolj državotvorno vlogo, kar ji pozneje ni bilo nikoli dovolj priznano.
V tedanji vladajoči stranki, Krščanski demokraciji, je imel Berlinguer glavnega, čeprav ne edinega, sogovornika v Aldu Moru, ki je leta 1977 padel pod streli Rdečih brigad. Državno oblast je takrat rdeči in črni terorizem spravil v resne težave, a konstruktiven dialog med največjima italijanskima političnima skupinama, katoličani in komunisti, se je nadaljeval v poskusu iskanja velikega »zgodovinskega kompromisa«, kot ga je poimenoval ravno Enrico Berlinguer. Ta obetajoča politika je po njegovi smrti doživela zastoj, veliko stvari se je medtem spremenilo, a njene kali še vedno poganjajo in se v veliki meri izkazujejo kot produktivne tudi danes.
Kako je Berlinguerjeva smrt boleče odmevala tudi med Slovenci v Italiji, je mogoče razumeti iz tedanjega pisanja Primorskega dnevnika. Vsedržavnemu sekretarju KPI je bilo namenjenih veliko
člankov. O njem so v časopisu napisali uvodne članke in spominske komentarje novinarji in tedanji vidni voditelji KPI, med njimi Stojan Spetič, Miloš Budin, senatorka Jelka Gerbec, Boris Iskra in Pavel Petricig. Enrico Berliguer je bil zelo priljubljen tudi pri slovenskih ljudeh, večkrat je obiskal naše kraje in je našo problematiko poznal do potankosti.
Marsikomu je ostal globoko v spominu njegov dvodnevni obisk konec maja leta 1982. Bile so volitve in imel je govor na Velikem trgu v Trstu. A pozornost je hotel posvetiti tudi ljudem tržaškega Krasa in Brega. Obiskal je Križ, Dolino in Trebče in to ni bil le obisk tedaj močnih partijskih sekcij. V Trebčah se je Ber-linguer srečal tudi s predstavniki osrednjih slovenskih organizacij in društev. Slovenska problematika mu je bila pri srcu in veliko mu je bilo do tega, da pride do uresničitve zakonske zaščite pravic naše skupnosti. Če me spomin ne vara, je bil tisti politik, ki se je največkrat sestal z enotno delegacijo Slovencev, da bi prisluhnil našim problemom. Nikoli ni nič obljubil, razen tega, da si bo vneto prizadeval, da se odprta vprašanja Slovencev rešijo.
D.U.
OLEODOTTO TRANSALPINE
SKUPINA TAL
Poslovni prihodki 2013: 127 milijonovevrov (106 milijonov leta 2012)
Družbeniki: OMV, Shell, Ruhr Oel, Eni, C-Blue Limited (Gunvor), BP, ExxonMobil, Mero, Philips66/JetTankstellen, Total.
SIOT
Societa Italiana Oleodotto Transalpino -Italijanska Družba za Čezalpski Naftovod
Poslovni prihodki 2013:
80 milijonov evrov (67 milijonov leta 2012)
Kapital: 4,9 milijona evrov
Zaposleni: 117 Zaposleni
v povezanih dejavnostih: 600
Naložbe in vzdrževanje 2007 - 2012: 102 milijonov evrov
OSKRBUJEMO EVROPO Z ENERGIJO
transalpine pipeline
Morski terminal SIOT
2 pristajališči 4 privezi
502 izkrcanih ladij leta 2013 (2012: 409) Posamezna ladja se v terminalu v povprečju ustavi 32 ur.
Naftovod
753 km dolžine
41 milijonovton surove nafte, transportiranih leta 2013 (2012: 34,8 milijonovton) 8 oskrbovanih rafinerij 7.500m3/h maksimalna sposobnost prevažanja
1,3 milijarde ton surove nafte skupaj prevoženih od začetka dejavnosti
Skladišče v Dolini
32 rezervoarjev 2 milijonov kv. m. kapacitete
...
PETDESET LET DRUŽBE SIOTV TRSTU
GOSPODARSKI UČINKI NA OZEMLJE IN RAZVOJ SKUPINEVPRIHODNOSTI
Družba SIOT, ustanovljena leta 1964, danes praznuje petdeseto obletnico svojega obstoja v Trstu. Družba, ki je operativna enota Skupine TAL, upravlja italijanski del Čezalpskega Naftovoda in prek njega prevaža surovo nafto do rafinerijSrednje Evrope, s čimer krije potrebo Nemčije, Avstrije in Češke. Za Trst je družba SIOT resnično temeljnega pomena, saj je tukajrazvila pristaniški promet in tako ozemlju zagotovila pomembno gospodarsko prednost. Neposredno namreč zaposluje več kot sto oseb, poleg tega pa je več kot 600 oseb zaposlenih v različnih povezanih sektorjih, predvsem v dejavnostih vzdrževanja in stalnega izpopolnjevanja infrastruktur; družba je tudi izvedla znatne naložbe v varnost, varstvo okolja, tehnološko posodabljanje, raziskovanje in razvoj.
»Ponosni smo na svojo vlogo in dejavnost,« razlaga Predsednica Skupine Tal, Ulrike Andres, »ki je Trstu omogočila, da je postal strateška točka za evropsko preskrbovanje z energijo in da lahko na tak način izraža svojo mednarodno razsežnost v resnično pomembnem kontekstu. Na to vlogo mora biti mesto res ponosno: s profesionalnostjo osebja družbe SIOT in ostalih
družb, ki izvajajo pomožne dejavnosti, Skupina TAL preskrbuje velik del celinske Evrope z energijo.« Petdeset let po ustanovitvi družbe SIOT in Skupine TAL so se gospodarski rezultati in vrednost infrastrukture, ki iz Trsta pelje skozi Italijo, Avstrijo in Nemčijo, povečali: »Današnje geopolitične okoliščine in gospodarski kontekst sta okrepila pomen naftovoda,« trdi Ulrike Andres, »sajta omogoča, da učinkovito zadovoljujemo povpraševanje po energiji in skrbimo za varovanje okolja.« Skupina TAL potrjuje svoja prizade-
vanja za razvojv Trstu tudi v prihodnje: »Z znatnimi naložbami začenjamo nove projekte: gre za ukrepe, ki jih bomo danes predstavili medijem in nam bodo omogočili poenostavitev vzdrževalnih postopkov za strateške dele infrastruktur v Morskem terminalu in v Parku rezervoarjev. Tako bomo dodatno povečali varnostne standarde ter hkrati posodobili postopke za zaščito okolja in zmanjšali uhajanje vonjev, ki je povezano s praznjenjem rezervoarjev, v katerih hranimo določene vrste surove nafte,« je zaključila Andres.
ZGODOVINA DRUŽBE SIOT
Leta 2014 praznuje TAL 50 let ustanovitve Skupine, ki je nastala za zadovoljevanje rastočega povpraševanja po energiji, ki je bilo značilno za Evropo na začetku šestdesetih let.
Marca 1963 so nekatere najpomembnejše naftne družbe, med temi ENI, BP, ESSO in SHELL, v samo štirih mesecih pridobile dovoljenje za realizacijo naftovoda med Jadranom in Bavarsko. Tržaško pristanišče je bilo izbrano za namestitev obrata zaradi svoje strateške geografske lege in zaradi globine morskega dna, saj so naftni tankerji med največjimi obstoječimi ladjami z globokim ugrezom. Ta izbira je še danes konkurenčna in učinkovita.
21. novembra 1963 je potekala prva seja »konzorcija TAL« za izgradnjo čezalpskega naftovoda, med letoma 1964 in 1965 pa so bile za njegovo upravljanje ustanovljene tri družbe Skupine TAL: SIOT v Trstu, ena družba v Avstriji in ena v Nemčiji.
Gradnja naftovoda-ena najpomembnejših tedanjih naložb v znesku 192 milijonov dolarjev - se je začela maja 1964 in končala leta 1967, kar pomeni, da je bilo za izgradnjo potrebnih pičlih tisoč dni.
Petdeset let pozneje je naftovod, ki se začenja v Trstu in v popolni varnosti ter z nizkimi vplivi na okolje oskrbuje Avstrijo in južno Nemčijo, še vedno moderen in konkurenčen, hkrati pa Trstu zagotavlja pomembno mednarodno gospodarsko vlogo.
SIOT, PODPORA OZEMLJU
Za družbo SIOT so že od njene ustanovitve značilni visok občutek za socialno odgovornost in stalna prizadevanja v korist ozemlja. Zato družba vsako leto vlaga v ukrepe v pokrajini Trst, s katerimi podpira socialne, kulturne in športne dejavnosti, ki ozemlju prinašajo takojšnje prednosti. Naša prizadevanja so usmerjena v izobraževalne in vzgojne dejavnosti za tehnično navtično šolo v Trstu, kjer se mladi usposabljajo za delo na morju. V zadnjih letih smo imeli dijake v gosteh v Morskem terminalu in priredili predavanja za več kot sto mladih.
Podpiramo tudi dva velika tržaška športna dogod-
ka, Barcolano in Baviselo. Za Barcolano specifično prispevamo k projektu, ki nam je najbližji - projekt za varnost tekmovalcev v morju. Posebno pozornost namenjamo združenju Calicanto Onlus, ki v šolah promovira integrirane športne in kulturne dejavnosti za mlade s posebnimi potrebami.
Naša prizadevanja so poleg tega namenjena tudi Občini Dolina: na podlagi tesnega dialoga z lokalnimi upravami podpiramo dogodke, kot je Majenca, in druge prireditve, namenjene vrednotenju posebnosti in tradicijteh krajev.
Societa Italiana per l'Oleodotto Transalpino S.p.A. ul. Muggia 1, 34018 Dolina (TS) - ITALIJA - tel: +39 040 3889111 - fax: +39 040 3889101 - mail: si
oil.com - www.tal-oil.com
Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
dolina - Umestitev občinskega sveta
5	Sreda, 11. junija 2014
APrimorski
~	dnevnik
TRST	/
Prva seja brez posebnih presenečenj
Odbornica Milena Rustia svetnica SSk namesto Branka Slavca - Nova zadolžitev za Franko Žerjal
Prve in zadnje seje občinskih svetih so navadno najbolj predvidljive. Zadnja seja pred volitvami je navadno namenjena slovesom, pozdravom in zahvalam, prva seja pozdravom, predstavitvam in željam za dobro delo. Tako je bilo tudi včeraj na dolinskem županstvu, kjer so umestili novoizvoljeni občinski svet, ki bo do leta 2019 deloval kot »osrednji parlament« občinske skupnosti.
Župan Sandy Klun je v skladu z zakonodajo prisegel zvestobo italijanski ustavi. Dejal je, da bo župan vseh občank in občanov ter napovedal pozornost do predlogov opozicije, če bodo slednji tvorni in utemeljeni. Od razglasitve izvolitve v ponedeljek, 26. maja je Klun odredil ureditev parkirišča pred županstvom ter skupaj z vodji oddelkov in služb preveril možnost uvedbe novih za občane primernejših urnikov občinskih uradov. Glavni sklep županov sklep je bil vsekakor imenovanje odbornikov, ki so Goran Čuk (podžupan), Franco Creva-tin, Milena Rustia in Franka Žerjal. Slednji je Klun naknadno poveril še skrb za urbanistiko, medtem ko je Rustia (pod odstopu Branka Slavca je od včeraj tudi občinska svetnica Slovenske skupnosti) prevzela še resor za osebje.
Župan je bil v svojem posegu zelo kratek in jedrnat, na seji je zato imela glavno besedo opozicija. Sodeč po včeraj slišanih besedah bo v pisani opoziciji imel glavno besedo izkušeni Boris Gombač z istoimenske liste. Imel je najdaljši govor (v glavnem je šlo za neke vrste obtožnico na račun prejšnje županje Fulvie Premolin in njene uprave), na koncu pa je Gombač (svojo pot v občinskem svetu je pred mnogimi leti začel kot svetnik SSk) ponudil roko Klunu.
To so naredili tudi preostali svetniki z opozicijskih klopi. Še najbolj spravljiv je bil Danilo Slokar (Severna liga), ki se je spomnil preminulega občinskega odbornika in aktivista krajevne civilne zaščite Mauriza Sigonija. Zastop-
Goljufije pri semaforju
»Zelo je bolna. Levkemijo ima. Pomagajte prosim.« Tako je moški pri semaforju na križišču med ulicama Valmaura in Flavia stopal od avto-mobilista do avtomobilista in za svojo 11-letno hčerko prosil denar. Opazila sta ga mestna redarja, ga ustavila in identificirala. Šlo je za 39-letnega Romuna D.C., ki je samo nekaj ur prej sedel na ulici in beračil. Takrat je na kartonu, ki ga je molil mimoidočim, pisalo, naj mu pomagajo, ker mora vzdrževati veččlansko družino. Pri semaforju pa je kazal čisto drugačen karton in seveda ponavljal različno zgodbo, ki pa sta jo redarja že slišala. Sklepala sta torej, da gre za goljufijo in ga pospremila na policijsko postajo, kjer sta ugotovila, da je njegova 17-letna hčerka živa in zdrava v Romuniji. Moški je že večkrat skušal do denarja s podobnimi goljufijami: kartone in letake sta mu zasegla, njega pa prijavila zaradi izkoriščanja dobrega srca ljudi. Redarji pozivajo vse, naj bodo pozorni in naj ne nasedajo takim in podobnim lažem.
nik Lige je dolinski upravi predlagal razstavo fotografij našega pokojnega fotografa Davorina Križmančiča, ki je bil po vzoru predhodnika Maria Magajne zelo navezan na dolinsko stvarnost.
Roberto Drozina, ki je z Gomba-čem veteran občinskega sveta, je pojasnil, da nikoli ni vodil opozicije, ki bi bila sama sebi namen. Tega načela se bo držav tudi v tem mandatu. Roberto Massi je pozval Kluna, naj bo v primerjavi s svojimi predhodniki bolj navzoč med občani, medtem ko je in-dipendentist Giorgio Gherlanz napovedal pozornost do sklepov uprave, ki bodo edino merilo njegovega zadržanja v občinskem svetu. Skratka vse oziroma skoraj vse po vnaprej začrtanem scenariju, ki ga je nekoliko razgibala, kot je razvidno iz spodnjega članka, svetnica Demokratske stranke Rossana Pettirosso.
S.T.
Od leve: podžupan Goran Čuk, župan Sandy Klun, občinski tajnik Aleš Kapun in odbornica Milena Rustia
foto damj@n
dolina - Umestitev občinskega sveta
Brez odziva kritike prejšnji upravi
Rossana Pettirosso (DS) se ne prepoznava v krožku svoje stranke - Podžupan Goran Čuk: Mi ne bomo gradili zidov
Za majhno presenečenje, če ga tako lahko imenujemo, je na umestitveni seji dolinskega občinskega sveta poskrbela svetnica Demokratske stranke Rossana Pettirosso. Izjavila je, da se ne prepoznava v krajevnem krožku svoje stranke, do katerega bo odslej neodvisna, ostaja pa zvesta in lojalna DS na deželni in državni ra-vni. Pri tem je omenila predsednico Dežele Deboro Serracchiani in predsednika vlade Mattea Renzija.
Svetnica (65 osebnih preferenc) je odkrito očitala vodstvu strankinega krožka, da je v prejšnji mandatni dobi preprečilo njeno imenovanje za občinsko odbornico. Prva sitnost za DS
obletnica - 70. obletnica zavezniškega bombardiranja mesta
10. junija 1944
so v Trstu deževale bombe
Včeraj je minilo sedemdeset let od tistega 10. junija 1944, ko so anglo-ameriški bombniki spustili nad Trst nepregledno število bomb. Pod njimi je ostalo na stotine porušenih hiš, predvsem pa številne smrtne žrtve: 378 samo na območju tržaške občine. Med njimi je bil tudi Pepi Tomažič, lastnik priljubljenega bifeja v mestnem središču in oče Pina in Danice Tomažič. Tragična usoda je hotela, da ga je smrt doletela natanko tri mesece po tistem 10. marcu 1944, ko so v stanovanju v Ulici Rossetti umorili hčerko Dani in zeta Stanka Vuka. Ironije usoda pa, da je v domači vili v Ulici dei Porta dal zgraditi bunker, ki mu žal ni rešil življenja.
Zavezniško bombardiranje Trsta, ki je bil takrat del nacističnega rajha, pa je skoraj čudežno preživela Škedenjka Pao-la Pison. Na naši spletni strani lahko preberete njeno pričevanje, ki smo ga zbrali ob 65-letnici osvoboditve (objavljena fotografija je iz njene zbirke). (pd)
in za načelnika njene svetniške skupine Emilia Corettija, ki je sicer diplomatsko preslišal še kar ostre kritike ter pripombe občinske svetnice.
Župan Sandy Klun je takoj po izvolitvi in tudi ob imenovanju novega odbora jasno napovedal diskonti-nuiteto s prejšnjo upravo. Ta je prišla do izraza tudi na umestitveni seji, na kateri nihče iz vrst leve sredine ni re-pliciral na ostre kritike, ki jih je bila s strani dela opozicije (foto Damj@n) deležna Fulvia Premolin.
Najbolj oster je bil, kot vedno, Boris Gombač, ki je prejšnji županji očital uničenje vsakršne možnosti dialoga z opozicijo, precej kritičen do Premolinove je bil tudi ligaš Danilo Slokar. Na pripombo svetnika desno-sredinske občanske liste Roberta Dro-zine, češ da je bilo v Dolini v preteklosti preveč »zidov«, je podžupan Goran Čuk (levica) odgovoril, da Klunova uprava nima nobenega namena postavljati ali graditi takšnih ali drugačnih »zidov«.
Davide Stolli (Slovenska skupnost) se čuti predstavnik mladih občanov in mlade energije v občinski skupnosti, v upanju in prepričanju, da bo to prišlo do izraza tudi v delovanje nove uprave. Nekdanji podžupan in sedaj svetnik DS Antonio Ghersi-nich je novi občinski svet pozdravil v imenu marešala karabinjerjev Be-rarda Scardina, ki je celih 15 let poveljeval dolinskim orožnikom. Scar-dino, s katerim se je Ghersinich pred kratkim srečal na Siciliji, je ostal v lepem spominu dolinske skupnosti. Človeški utrinek, ki je popestril sejo.
Na seji je po Gombačevi zaslugi obrobno odmevalo tudi pismo (objavil ga je Primorski dnevnik) domačih kulturnih društev in krožkov v zvezi s časovno izvedbo nedavnega praznika češenj v Mačkoljah. Gombač je polemiziral s podpisniki, občinski svet pa se vsaj včeraj s tem ni ukvarjal.
S.T.
6
Sreda, 11. junija 2014
TRST
/
knjigarna - Prvi korak do odprtja novega slovenskega knjižnega središča
Ustanovili novo podjetje
V pisarni tržaškega notarja so včeraj predstavniki založb Mladika in Založništvo tržaškega tiska ustanovili novo podjetje. S tem so tudi formalno postavili pogoje za ponovno odprtje slovenske knjigarne v Trstu. Novico je med opoldanskimi poročili posredoval Radio Trst A.
Kot nam je potrdil Marij Maver, sta ustanovni akt podpisala po dva predstavnika vsake založbe: ob njem in predsedniku zadruge Mladika Mitji Petarosu še predsednik ZTT Ace Mermolja in urednica Martina Kafol. V ustanovitev novega podjetja so vložili kapital, ki jim ga je v ta namen dodelil Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. »Sedaj čakamo še na registracijo podjetja, ne vemo pa, kdaj bo zares zaživelo,« pravi Maver. »Ustanovitev podjetja je samo prvi korak, brez ustreznih sredstev pa
tvega, da ostane le na papirju. Krovni organizaciji sta obljubili denar, upamo, da bosta obljubo držali.«
Novo podjetje, ki se uradno imenuje TS 360 - Tržaško knjižno sre-dišče/Centro triestino del libro, po-
trebuje seveda prostore, v katerih naj prodaja knjige. Tako Maver kot Martina Kafol sta nam potrdila, da imata založbi na vidiku nek prostor (njegova lokacije mora za enkrat ostati tajna), v obnovo katerega pa bi bilo treba vložiti kar nekaj denarja (baje od 60 do 100.000 evrov). Denarja za obnovo (še) ni.
V prejšnjih dneh smo poročali o zaskrbljenosti šolnikov, saj po zaprtju Tržaške knjigarne učenci in dijaki ne vedo, kje naj naročijo slovenske učbenike. Sogovornika sta potrdila, da se ukvarjajo z možnostjo odprtja tako imenovane začasne trgovine (temporary store). Kar pa ni tako enostavno, saj je postopek drag in zahteva tudi bogato dokumentacijo. Zagotovila sta, da se z vprašanjem ukvarjajo: če bo izvedljivo, bodo začasno trgovino tudi odprli. (pd)
sv. ivan - Dejavnost se po 35 letih seli na Božje polje
Vrtnarija Vivai Busa se poslavlja
Kaj bo z zemljiščem v osrčju Sv. Ivana? Domačini si želijo zelenico z igrali, toda površina je zazidljiva in v zasebni lasti
Vrtnarija Vivai Busa po 35 letih zapušča Sveti Ivan. Konec lanskega leta je podjetje dokončno vzelo na znanje, da na območju med svetoivansko cerkvijo in Ulico Brandesia ni več pogojev za nadaljnje poslovanje, zato je na sodni dražbi kupilo območje nekdanje vrtnarije na Božjem polju. Selitev se je že začela, v juniju bo vrtnarija pri Svetem Ivanu zaradi tega nekajkrat zaprta, julija pa naj bi se dejavnost dokončno preselila na Kras. Kaj bo z obsežno svetoivansko površino, ki je v zasebni lasti in je med drugim zazidljiva, zaenkrat ni znano.
Cvetlična greda, drevesnica in vse rastline vrtnarije Vivai Busa že dobra tri desetletja krasijo svetoivanski vsakdan. Lastnik Federico Visentin je razkril, da so se v podjetju odločili za selitev s težkim srcem, saj bi raje ostali v mestu: »Mesečna najemnina za 3000 kvadratnih metrov površine znaša 5000 evrov, kar je za nas v današnjih razmerah preveč. Dela je precej manj, smo v težkem položaju. Lastniku smo predlagali razne rešitve, a ni bilo posluha.« Visentin se
Vrtnarija se iz osrčja rajona pri Svetem Ivanu seli na Kras
fotodamj@n
je zavzemal za začasno znižanje najemnine, ker so se okoliščine v kriznem obdobju bistveno spremenile, nato je
predlagal prepolovitev površine vrtnarije. Do 31. decembra 2013 ni bilo dogovora in nujna je bila alternativna re-
železarna - Srečanje na ministrstvu za gospodarski razvoj
Začel se je postopek za prodajo železarne družbi Arvedi
Na ministrstvu za gospodarski razvoj se je včeraj začel postopek, s katerim bo skupina Arvedi v bistvu odkupila škedenjsko železarno. V Rimu so namreč postavili temelje za izdelavo novega programskega sporazuma, na osnovi katerega bo družba, ki je pokazala zanimanje za odkup na javnem razpisu, posredovala ponudbo izrednemu komisarju družbe Lucchini Pieru Nar-diju. Ponudba bo obvezujoča.
Srečanja na ministrstvu so se poleg predstavnikov družbe Arvedi udeležili tudi predsednica Dežele Furlani-je-Julijske krajine Debora Serracchiani in predstavniki tržaške Pristaniške oblasti, tržaške pokrajinske uprave ter drugih ustanov, ki so podpisali programski sporazum o t.i. tržaškem kriznem industrijskem območju.
Na ministrstvu so analizirali dosedanji potek dogodkov in nakazali smernice za pot, ki bo privedla do prodaje škedenjske železarne. Dalje so vzeli udeleženci omizja v pretres nekatera tehnična vprašanja. Med temi so
bila tudi vprašanja, vezana na upoštevanje okolja, ki jih namerava komisar Nardi še poglobiti. Ustrezne odgovore bosta posredovala ministrstvi za oko-
lje in za gospodarski razvoj. Na srečanju so ne nazadnje ustanovili delovno skupino, ki bo zadolžena za izdelavo novega programskega sporazuma.
šitev. To je selitev na Božje polje, kjer je do nedavnega delovala vrtnarija Il Giar-diniere, ki je šla v stečaj. »Tam smo na dražbi kupili veliko večjo površino: 11.000 kvadratnih metrov,« je povedal Visentin.
Kakšna bo prihodnost zemljišča v osrčju Svetega Ivana, je zdaj vprašanje. Površina je zazidljiva. Na koncu bo odločal zasebni lastnik, več domačinov pa medtem upa, da bi vsaj del zemljišča izkoristili za ureditev zelene površine z otroškimi igrali. Odbor domačinov pod vodstvom Luciana Ferluge je pred meseci pozval tržaško občinsko upravo, naj v prostorskem načrtu upošteva to možnost. »Res je, da je v tej mestni četrti precej zelenja, a je vse navkreber. Nikjer ni primernega kraja za mamice in otroke ter za klopi, na katerih bi lahko posedali priletni občani,« je pisalo v pozivu. Rajonski svet o tem območju ni razpravljal, predsednik Guglielmo Montagnana je včeraj poudaril, da z zemljišči v zasebni lasti ni mogoče prosto razpolagati: »Mi se vsekakor že od začetka zavzemamo za ureditev nove zelene površine na ravnem. Problem Sv. Ivana je, da so kraji, kot je park bivše umobolnice, zaradi strmine težje dostopni. Julija 2012, v prvi fazi pripravljanja prostorskega načrta, smo predlagali ureditev zelenice z igrali pred sedežem rajonskega sveta, ali pa drugje v bližnji okolici. Vemo pa, da so težave tako pravne kot predvsem finančne narave. Za ureditev in vzdrževanje zelenic so potrebna sredstva,« je povedal Montagnana.
V Šempolaju drevi o občinskem proračunu
Uprava Občine Devin-Nabrežina vabi občane na javno srečanje na temo "Proračun 2014 - razmislimo in na-črtujmo skupaj, kako bi porazdelili sredstva, ki so na razpolago'! Srečanje bo drevi ob 20.30 v Škerkovi hiši v Šempolaju.
ZSKD vabi na srečanje Med iskrenimi ljudmi
Zveza slovenskih kulturnih društev prireja srečanje za člane društev z naslovom Med iskrenimi ljudmi ob zaključku sezone, ki bo jutri ob 19. uri na terasi ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20 (2. nadstropje). Srečanje bo priložnost za prijetno druženje in izmenjavo mnenj. Glasbeno točko bo oblikoval gojenec Glasbene matice Boštjan Zavnik.
Nocoj na Opčinah koncert pianistov Glasbene matice
V	dvorani Prosvetnega doma na Op-činah bo drevi ob 20.30 koncert pianistov Glasbene matice iz razreda prof. Tamare Ražem Locatelli, s katerim se zaključuje zelo uspešno šolsko leto teh pianistov, ki so se udeležili raznih tekmovanj, gostovanj in drugih važnejših prireditev. Nastopili bodo Linda Cappellini, Rok Dolenc, Julija Kralj, Simon Kravos, Katarina Visin-tin in Max Zuliani, ki bodo izvajali dela avtorjev, kot so F. Liszt, F. Chopin, F. Mendelssohn, C. Schumann, S. Rahmaninov, C. Debussy, D. Šošta-kovič in A. Hačaturian. Vstop je prost.
Naravoslovni izlet s čolnom od Timave do Devinskih sten
Občina Devin Nabrežina prireja v sodelovanju z miramarskim morskim rezervatom WWF v nedeljo, 15. junija, v popoldanskih urah naravoslovni izlet s čolnom za spoznavanje morskega in obalnega okolja Devinskih sten v bližini izliva reke Timave. Rezervacije so obvezne in se sprejemajo do zasedbe razpoložljivih mest do petka, 13. junija. Za informacije in rezervacije je na voljo številka mobilnega telefona 366-9571118 od 14. do 17. ure.
Zaprta okenca AcegasAps
Družba AcegasAps obvešča, da bodo danes zaprta njena okenca za stranke kot tudi okenca družb EstEnergy in AcegasAps Service v Ul. Rettori 1 ter okenca na sedežu stanovanjske družbe Ater na Senenem trgu 6.
Razstava o »Belle epoque«
Na Devinskem gradu bodo danes ob 16.30 odprli razstavo z naslovom Od »Belle epoque« do izbruha prve svetovne vojne, ki jo prirejajo združenja Ermada, Zenobi, Pierpaolo Vergerio, Sodalitas adriatico danubiana in Ajser 2000 ter združenje za opereto.
Kakovostno zdravstvo
Združenje Emergency prireja v sodelovanju z otroško bolnišnico Burlo Ga-rofolo javno srečanje o nudenju kakovostnega zdravstva ob nezadostnih sredstvih, ki bo danes med 15. in 18. uro v zborni dvorani bolnišnice Burlo Garofolo v Istrski ulici 65/1.
Zapuščeni mestni predeli
V	Narodnem domu v Ul. Filzi 14 bo danes med 16. uro in 17.30 javno srečanje o upravljanju in zemljepisnih informacijah o zapuščenih mestnih stavbah oz. predelih, ki ga prireja Univerza v Trstu v sodelovanju z evropskim projektom za okoljsko vzdržne ukrepe v urbanem okolju UseAct.
/
TRST
Četrtek, 12. junija 2014
7
šolstvo - Zaključna srečanja Bralne značke na naših šolah
Prijetna obveznost pred koncem pouka
Danes bo za veliko večino učencev in dijakov šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem še zadnjič zazvonil šolski zvonec, ki bo naznanil konec pouka in slovo letošnjega šolskega leta ter začetek težko pričakovanih poletnih počitnic. Pred slovesom pa je bil še čas za vrsto prijetnih obveznosti, ki so potekale v preteklih dveh tednih in na katerih so nagradili najbolj vestne bralce na osnovnih in nižjih srednjih šolah. Gre za zaključna srečanja v okviru pobude Bralne značke, katere cilj je razvijanje bralne literarne pismenosti pri učencih in dijakih, podpirata pa jo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije ter Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, medtem ko pri njej strokovno sodelujeta Društvo Bralna značka Slovenije in Zavod RS za šolstvo.
Srečanja, na katerih so sodelovali nekateri znani slovenski književniki, so potekala od 23. maja do 4. junija, začela pa so se z nastopom pesnika in pisatelja Matjaža Pikala pred dijaki Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na Katinari 23. maja. 29. maja so učenci osnovnih šol Večstopenjske šole Josipa Pangerca in dijaki NSŠ Simona Gregorčiča iz Doline prisluhnili zbirateljici ljudskega blaga, pravljičarki in pevki Ljobi Jenče na dveh srečanjih v gledališču France Prešeren v Boljuncu, dan pozneje, 30. maja, pa so na vrsto prišli osnovnošolci in nižješolci Večstopenjske šole Opči-ne: prvi so se v večnamenski dvorani pri Osnovni šoli Franceta Bevka ter v Prosvetnem domu na Opčinah srečali s pisateljico, pesnico in pravljičarko Anjo Štefan ter z igralko, pisateljico in pesnico Natašo Konc Lorenzutti, medtem ko so dijaki NSŠ Srečka Kosovela v openskem Finžgarjevem domu prisluhnili pesniku, pisatelju, dramatiku in igralcu Andreju Rozmanu Rozi, ki je zatem obiskal tudi dijake NSŠ Frana Levstika na Proseku.
Andrej Rozman Roza in Ljoba Jenče sta se v naslednjih dneh še nekajkrat vrnila med tržaške učence in dijake. Tako se je Jenčejeva 3. junija v prostorih OŠ Otona Župančiča pri Sv. Ivanu dvakrat srečala z učenci osnovnih šol, ki delujejo v okviru Večstopenjske šole Vladimirja Bartola, dan pozneje, 4. junija, pa je v prostorih Večstopenjske šole Sv. Jakob prav tako dvakrat nastopila pred učenci osnovnih šol tega zavoda in dijaki NSŠ Ivana Cankarja. Isti dan sta potekali tudi srečanji v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini, kjer so se učenci osnovnih šol Večstopenjske šole Nabre-žina in dijaki NSŠ Iga Grudna srečali z Rozmanom.
V smeri urinega kazalca posnetki srečanj v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini, v Finžgarjevem domu na Opčinah, v gledališču France Prešeren v Boljuncu, na Osnovni šoli Otona Župančiča pri Sv.
Ivanu, na Večstopenjski šoli Sv. Jakob in v Prosvetnem domu na Opčinah
foto damj@n
šolstvo - Danes konec pouka
Slovo od šolskih klopi Nekatere čaka še matura
Za veliko večino učencev in dijakov slovenskih osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol na Tržaškem je napočil čas težko pričakovanih poletnih počitnic. Danes se bo namreč -z izjemo Tehniškega zavoda Žige Zoisa, kjer so se od šole poslovili že včeraj - zaključil pouk, na nekaterih šolah, kot npr. na Osnovni šoli Josipa Ribičiča ter na nižjih srednjih šolah Srečka Kosovela na Opčinah in Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu, bodo še potekale zaključne prireditve, ponekod se bodo učenci zbrali tudi pri mašah ob koncu šolskega leta, potem pa se bodo sošolci poslovili, šolski prag bodo ponovno prestopili šele septembra.
Za nekatere pa se šolske ob-
veznosti niso še končale. Gre namreč za dijake tretjega letnika nižjih in petega letnika višjih srednjih šol, katere čaka še zaključna preizkušnja -državni izpit oz. matura. Če bo za nižješolce matura predstavljala le zaključek nekega obdobja šolanja in začetek drugega, pa bo za višješolce predstavljala konec njihove šolske poti. Na nižjih srednjih šolah je maturantov vsega skupaj 139 (na NSŠ Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu letos mature ni, ker ni bilo tretjega razreda), na višjih srednjih šolah pa 80. Državni izpit na nižjih srednjih šolah se bo začel že ta petek, 13. junija, medtem ko se bo višješolska matura začela prihodnji teden, v sredo, 18. junija.
turizem - Prva številka nove revije Slovenian Traveller
Če se v slovenski reviji pojavijo Muggia, Duino
Trst se v zadnjih letih spreminja v vse bolj priljubljeno turistično destinacijo. O tem se lahko prepriča vsakdo, ki se sprehaja po mestnem središču in redno srečuje večje ali manjše skupine turistov. K večji razpoznavnosti mesta nedvomno pripomorejo veliki dogodki, na primer Barcolana ali zaključna etapa kolesarskega Gira, redni prihodi ladij za križarjenje, a tudi številne reportaže, ki jih Trstu posvečajo najrazličnejši svetovni mediji. Najnovejšo prinaša prva številka slovenske inačice revije Traveller, v kateri se ob Šrilanki, Bangkoku, Liverpoolu ...pojavi tudi »Joyceov Trst«.
Sedem strani obsegajoč članek, ki nosi naslov Vreden spoznanja, je opremljen s številnimi lepimi fotografijami in bralcu predstavi največje tržaške turistične zanimivosti, mu spregovori o kavi (tudi o Trža-čanom tako domačem »capu in B«) in kavarnah, burji, različnih veroizpovedih, literaturi. Ob nekaterih tiskarskih škratih in napakah (v članek sta se na primer vrinila odstavek v hrvaškem jeziku in kavarna Ter-gesteo, ki je že zdavnaj zaprta), je iz zapisanega žal
• ••
razvidno, da ni avtorica članka na svoji tržaški poti srečala nobenega Slovenca, prav tako očitno pa je, da je segla izključno po italijanskih (ali morda tujejezi-čnih) vodnikih, nikakor pa ne po slovenskem. Kako si je drugače mogoče razlagati, da je v članku govor o dvorcu Duino, Muggi, Grotti Gigante, San Giustu ...ne pa tudi o Devinu, Miljah, Briški jami in Sv. Justu? Zakaj avtorica (seveda povsem upravičeno) omenja Joy-cea, Sveva, Tomizzo ...pozablja pa vsaj na Borisa Pa-
Še ena izgubljena priložnost. Škoda. Glede na zapisano, lahko le upamo, da bo reportažo o »Joyceovem Trstu« prebralo čim manj ljudi. Ne zaradi »običajne manjšinske preganjavice«, ker so v matični domovini ponovno spregledali slovensko prisotnost v Trstu. Ampak, ker bomo morali, ob naključnem srečanju z bralci te revije, ponovno (naveličano) pojasnjevati, zakaj »tako lepo« govorimo slovensko. In ker se nam že zdaj naježijo lasje ob misli, da bomo poslušali, kako lepo je bilo na kopanju v Duinu ... (pd)
Vreden spoznanja
Tftv IF\ Kis ■: VFrvji-n ■:::■:-.i/A ■ LJ CHMCI VJLUMAV ¿hWMLi I v,. „ L ■■>. v K) EC CrvfM rfi.i - v; C-u; HJ usrw.j. .cm -M-hW 1ÜUIi2A	■ .lir.: if: ON ftr v H' «510 -J.lffif
(¡J. JUPJESAÜI	OHAHlUHALrtAT!
Reportaža nosi naslov Vreden spoznanja
8
Sreda, 11. junija 2014
TRST
/
dsi - Večer z raziskovalci Inštituta za novejšo zgodovino
Predstavili zbornika o nasilju v vojnem in povojnem obdobju
Pri Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani se že več kot petnajst let trudijo z zbiranjem podatkov o vojnih in povojnih žrtvah. To je dolgotrajno delo, ki je izšlo v končni obliki dveh zbornikov. Prvega sta uredila dr. Nevenka Tro-ha in dr. Zdenko Čepič z naslovom Represija med drugo svetovno vojno in v povojnem obdobju, deveti zvezek zbirke Vpogledi pa je tokrat tematska številka, ki nosi naslov Nasilje vojnih in povojnih dni. Uredila ga je dr. Nevenka Troha.
Na rednem ponedeljkovem srečanju Društva slovenskih izobražencev v sodelovanju s Knjižnico Dušana Černe-ta so svoje delo predstavili dr. Nevenka Troha, dr. Zdenko Čepič in dr. Žiga Kon-cilija, večer je povezoval Ivo Jevnikar. Dr. Troha je predstavila dolgotrajno delo zbiranja podatkov o žrtvah, ki so jih skušali kategorizirati v rubrike, da bi jih uporabili za statistike. Temelj za nadgradnjo je bilo več kot 98 tisoč imen. Poudarek je predvsem na usodah posameznikov, in sicer kdo so bili in kaj so počeli. V publikaciji so objavljeni tudi prispevki iz posveta o drugi svetovni vojni, ki se je odvijal novembra 2012. Novost so na primer prispevki o usodi porabskih Slo-
vencev po drugi svetovni vojni, o usodi nemške manjšine na Hrvaškem ter vrsta drugih. Medtem ko obravnava prvi zbornik popis žrtev, je Nasilje vojnih in povojnih dni osrediščeno na življenjsko usodo posameznikov s posebnim poudarkom na množičnem streljanju talcev, deportaciji v Auschwitz in v taborišče za »ukradene otroke«.
Dr. Čepič je spregovoril kot večletni urednik osrednje slovenske znanstvene zgodovinopisne revije Prispevki za novejšo zgodovino, ki jo Inštitut za novejšo zgodovino izdaja od leta 1960 in se je zaradi tradicije usidrala v slovenski narodopisni prostor. To je tematska številka znanstvene revije o represiji, preko katere so objavili izsledke večletne raziskave. Ker je bilo veliko gradiva, so se odločili, da bodo poleg znanstvenega prispevka izdali publikacijo, v kateri bodo avtorji posegli tudi v osebne usode, brez omejitve obsega. Tako se je zbralo osemnajst daljših znanstvenih člankov z dvema predgovoroma. Šest avtorjev je iz tujine, dvanajst pa iz Slovenije, večinoma iz Ljubljane Dr. Žiga Koncilija je predstavil svojo doktorsko disertacijo o analizi političnih sodnih procesov ter analiziral dve totalitarni obdobji. Sodni
barkovlje - Parkirišča za domačine
Vroče soočanje
Krajani besni na odbornico in površnost občinskih uradov
Že tako vroče ozračje je včeraj popoldne na sedežu barkovljanskega kulturnega društva segrelo še srečanje z občinsko odbornico za urbanistiko Eleno Marchigiani, ki je pred domačini predstavila nov prometni načrt v Barkovljah. Ta predvideva, da bodo stanovalci nekaterih barkovljanskih predelov lahko zaprosili za dovolilnice za parkiranje avtomobilov na Trgu 11. septembra in na Miramarskem drevoredu. Odlok naj bi občinski odbor sprejel v prihodnjih dneh, veljati pa naj bi začel 1. julija letos. Ker gre šele za eksperimentalno fazo, bi bil odlok v veljavi do 1. oktobra, nakar bi se pristojna odbornica še enkrat srečala s prebivalstvom in prisluhnila njegovim željam in potrebam.
A kaj, ko je odlok odbornice Marchigiani včeraj med krajani naletel na ostre kritike. Barkovljani so se razburili predvsem zaradi parametrov, ki jih je Občina določila kot merilo za pridobitev dovolilnic. Urad odbornice si je namreč za merilo vzel območje do železnice, vsi stanovalci, ki živijo nad njo, pa naj ne bi bili upravičeni do dovolilnic. Tako bi bili prebivalci, ki živijo na Salita di Contovello nad železnico ali stanovalci ulice Panzera, ki ponavadi avtomobile puščajo v spodnjem delu Barkovelj, prikrajšani za približno 30 parkirnih mest, kolikor jih nameravajo uvesti na Trgu 11. septembra in na Mi-
ramarskem drevoredu.
Polemiko so sprožili prav prebivalci teh dveh ulic, ki so od odbornice zahtevali, naj pojasni, zakaj niso vključeni v parametre. V burni razpravi se je Marchigianijeva izkazala za nepripravljeno, dodatno jezo krajanov pa je sprožilo tudi to, da je urad odbornice te parametre postavil zelo površno, brez poznavanja krajevnih ulic in njihovih specifik. Na vse očitke je odbornica odgovarjala, da gre za eksperimentalni ukrep in da nikakor ne morejo zadovoljiti vseh Barkovljanov. Še več. Med polemiko, v kateri so domačini kritizirali pomanjkljiv občinski odlok o 60-tih parkirnih mestih za krajane, je prišlo do tega, da je odbornica navzoče vprašala, če bi raje videli, da se ne naredi nič. Razjarjeni domačini so v nadaljevanju zahtevali, naj pred sprejetjem odloka še enkrat preverijo, katere barkovljanske ulice bi lahko še vključili v že začrtane parametre.
Eno redkih priložnosti za neposreden dialog z odbornico so krajani izkoristili še za izpostavitev drugih težav. Izpostavili so avtodome, ki celo leto bivakirajo v Barkovljah, negodovali so tudi nad kopalci, ki s seboj prinašajo razno staro kramo, v prihodnje pa si želijo plačljiva parkirna mesta za kopalce. Nikakor pa ne za stanovalce Barkovelj ... (sč)
Zgodovinarji Nevenka Troha, Zdenko Čepič in Žiga Koncilija z Ivom Jevnikarjem na ponedeljkovem večeru
fotodamj@n
procesi so eden izmed glavnih elementov za razumevanje oblike državne represije. Tu predavatelj ločuje med politično in državno represijo, pri čemer ima politična negativno konotacijo, saj država zlorablja pravosodje za namen preganjanja določenih političnih nasprotnikov in za določanje političnih ciljev. (met)
Včeraj danes
Danes, SREDA, 11. junija 2014
SREČKO
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.39- Luna vzide ob 18.58 in zatone ob 4.46.
Jutri, ČETRTEK, 12. junija 2014
JANEZ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 27,4 stopinje C, zračni tlak 1017,2 mb ustaljen, vlaga 49-odstotna, veter 5 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,8 stopinje C.
[I] Lekarne
U Kino
Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. junija 2014: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 - 040 660438, Ul. Al-pi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5 - 040 631304.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
M Izleti
AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »3 Days to Kill«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 20.00 »Alla ricerca di Vivian Maier«; 18.00, 21.30 »365 Paolo Fresu«.
FELLINI - 16.00, 20.00 »Grand Budapest hotel«; 18.00, 21.45 »Maps to the stars«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 21.00 »Le meraviglie«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45 »Incompresa«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 18.50 »Walesa - Uomo della speranza«; 16.30, 18.20, 20.10, 21.30, 22.00 »The Beatles - A Hard Day's Night«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.20 »Grace Monaška«; 18.30 »Hiša velikega čarodeja«; 16.00 »Hiša velikega čarodeja 3D«; 18.15, 20.30 »Kako ne umreti na Zahodu«; 17.30, 20.45 »Možje X - Dnevi prihodnje preteklosti«; 16.30 »Na robu jutrišnjega dne«; 20.10 »Na robu jutrišnjega dne 3D«; 17.50 »Nevidna ženska«; 21.00 »Pionir«; 16.10 »Seks na eks«; 18.40, 20.20 »Sosedi«; 15.30, 20.00 »Zlo-hotnica 3D«; 17.00, 19.00 »Zlohotnica«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.30 »Kako ne umreti na Zahodu«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.50, 21.15 »X-Men - Giorni di un futuro passato«; Dvorana 2: 16.30, 20.10, 22.10 »Edge of tomorrow - Senza do-mani«; Dvorana 3: 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Tutta colpa del vulcano«; Dvorana 4: 16.30, 18.10, 19.50, 21.30, 22.00 »Disney's Maleficent«; 18.40, 20.15 »Disney's Maleficent 3D«; 16.40 »Goool!«; 18.20 »Grace di Monaco«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.10, 18.50, 21.30 »X-Men - Giorni di un futuro passato«; 16.00, 17.10, 18.05, 19.00, 20.10, 21.10, 22.15 »Disney's Malefi-cent«; 16.30, 19.00, 21.30 »Edge of tomorrow«; 16.40 »Goool!«; 16.40, 19.10, 21.40 »3 Days to kill«; 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 »Ghost Movie«; 19.10, 21.30 »The Beatles - A Hard Day's Night«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.15, 22.00 »Disney's Maleficent«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.15 »Edge of tomorrow - Senza domani«; Dvorana 3: 17.45, 19.50, 22.10 »3 Days to Kill«; Dvorana 4: 17.40, 19.50 »In-compresa«; 21.50 »X-Men - Giorni di un futuro passato«; Dvorana 5: 17.00, 20.30, 22.10 »Tutta colpa del vulca-no«; 18.40 »Disney's Maleficent 3D«.
9 Šolske vesti
NIŽJA SREDNJA ŠOLA Srečka Kosovela vabi na zaključno prireditev, ki bo danes, 11. junija, ob 12.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
ZDRUŽENJE STARŠEV - Ob 140-le-tnici ustanovitve in 40. obletnici poimenovanja šole na Repentabru, vabi na predstavitev brošure »Naša šola nekoč in danes« avtorice Tanje Ška-bar, danes, 11. junija, ob 19. uri v Kulturnem domu na Colu. Učenci bodo uprizorili igrico »Najlepša beseda« v režiji Maruške Guštin.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletnih straneh ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it), 16. maja, objavljen razpis za nove habilitacijske tečaje (TFA), ki vključuje tudi šole s slovenskim učnim jezikom. Tozadevna okrožnica Urada za slovenske šole je objavljena na spletni strani Deželnega šolskega urada za F.J.K. (www.scuola.fvg.it). Rok za vpis zapade v ponedeljek, 16. junija.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletnih straneh ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it), 22. maja, objavljen odlok o obnovi zavodskih lestvic za triletje 2014/15, 2015/16 in 2016/17. Odlok vsebuje tudi navodila za predstavitev modela B za izbiro šol. Le-tega morajo predstaviti tudi kandidati I. pasu, ki so v pokrajinskih lestvicah učnega osebja. Rok za predstavitev vlog in modela B zapade v ponedeljek, 23. junija.
OBČINA DEVIN NABREŽINA v sodelovanju z WWF, Zaščitenim morskim območjem v Miramaru, prireja v nedeljo, 15. junija, v popoldanskih urah naravoslovni izlet s čolnom, za spoznavanje morskega in obalnega okolja Devinskih sten v bližini izliva reke Timave. Za info in prijave do petka, 13. junija, na tel. 366-9571118 od 14. do 17. ure.
SPDT vabi na Dan slovenskih planinskih doživetij, ki bo v soboto, 14. junija, v Bohinjski Bistrici. Jutranjim vodenim izletom različnih težavnostnih stopenj bo sledila slavnostna prireditev. V Bohinjsko Bistrico se bodo po-hodniki podali z vlakom, ki odpelje iz Nove Gorice ob 7. uri 35 minut. Zbirališče na novogoriški železniški postaji ob 7.15.
KLUB PRIJATELJSTVA IN VINCENCI-JEVA KONFERENCA vabita tržaške in goriške prijatelje na celodnevni avtobusni izlet v Soško dolino, z ogledom Kobarida (Muzej I. svet. vojne) in Tolmina, v četrtek, 26. junija, z odhodom s Trsta in možnostjo postanka v Gorici. Info in vpis na tel. 040-225468, 347-1444057 (Vera).
Mali oglasi
IŠČEM stanovanje v najem v Bazovici ali okolici. Tel. št.: 340-0808115.
IŠČEM svojo izgubljeno jakno, znamke sergio tacchini, modre barve. Kdor jo je pomotoma vzel v četrtek, 5. junija, v dvorani Kuturnega doma v Na-brežini, naj pokliče na tel. št. 040200984.
PRODAM stanovanje v Trstu (Ul. Ri-valto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040764682.
SCOOTER MALAGUTI F 15, 50 cc, v
dobrem stanju, prodam. Tel. št. 040291479 ali 331-3901302.
SCOOTER PIAGGIO MP3, 250 cc, tri-kolesnik, letnik 2006, črne barve, servisiran, prodam. Tel. št. 040291479 ali 331-3901302.
Id Osmice
BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci. Tel. št.: 040-229199.
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. št.: 340-3814906.
DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-299450.
DRUŽINA ZAHAR ima odprto osmico v Borštu št. 58. Tel.: 348-0925022.
SERGIO KRALJIČ je odprl osmico v Prebenegu št. 99. Tel. 335-6322701.
V	MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Vabljeni. Tel. št.: 040208451.
V	PRAPROTU je odprta osmica pri Frančkotu in Bobotu Briščak. Tel. št. 040-200782.
V	SALEŽU sta odprla osmico Sandra in Jožko Škerk.
V	ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293.
Prispevki
Ob zaključku telovadne sezone ob ponedeljkih in četrtkih darujejo udeleženke telovadbe z Walterjem 50,00 evrov za AŠD Breg.
V spomin na starše, ki bi v teh dneh praznovali rojstni dan, daruje Marija
Križmančič 20,00 evrov za AŠZ Sloga.
Ob priliki poroke darujeta Samoa in Marko Metlika 100,00 evrov za MePZ Lipa.
prej do novice
www.primorski.eu1
/
TRST
Četrtek, 12. junija 2014
9
□ Obvestila
KK BOR IN ZSSDI organizirata celodnevni »Košarkarski kamp« na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 14. leta, od 1., do 5. septembra. Za informacije in vpis: 340-6445370 (Karin Malalan) ali ka-rinmalalan@gmail.com
JUS TREBČE vabi člane na redni občni zbor danes, 11. junija, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah.
OBČINA ZGONIK obvešča, da se bo občinski svet, izvoljen na zadnjih volitvah, sestal v prvem sklicanju na redni seji, ki bo na županstvu v Zgoniku, danes, 11. junija, ob 12. uri.
OBČINSKA UPRAVA DEVIN NABRE-ŽINA vabi občane na javno srečanje na temo »Proračun 2014« danes, 11. junija, ob 20.30 v Škerkovo hišo v Šempolaj.
SRENJA DOLINA sklicuje redni občni zbor danes, 11. junija, ob 20.30 v drugem sklicanju, v dvorani SKD Valentina Vodnika. Vabljeni člani in članice!
AŠD MLADINA sklicuje v četrtek, 12. junija, redni občni zbor - nevolilni, ki se bo vršil v domu A. Sirk ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Toplo vabljeni!
F.C. PRIMORJE obvešča, da bo redni društveni občni zbor v četrtek, 12. junija, ob 20.30 v prostorih lastnega sedeža. Člani in simpatizerji so vljudno vabljeni.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA
bo v četrtek, 12. junija, ob 20.30 nastopalo v Križu. Vabljeni vsi vaščani in prijatelji veselih polk in valčkov!
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA
za otroke od 3 do 10 let. Vpis do 12. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00; sreda 14.00-18.00; čet. 9.30-12.00). Info na www.melanieklein ali na in-fo@melanieklein.org. Omejeno število mest.
RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 12. junija, ob 20. uri na sedežu na Proseku 159.
AŠD SK BRDINA sklicuje redni občni zbor v petek, 13. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah, Proseška ulica 109. Vljudno vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležite.
AŠZ SLOGA v sodelovanju z ZSŠDI, prireja na Opčinah odbojkarski kamp od ponedeljka, 16., do srede, 25. junija. Vpisi do petka, 13. junija, na ZSŠDI. Tel. 040-635627 od 8. do 16. ure.
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS v
sodelovanju z založbo Modrijan, vabi na predstavitev knjige »Lepi izleti vabijo« v petek, 13. junija, ob 18. uri v gostilni na Razdrtem. Knjigo bo predstavil avtor Zeljko Kozinc. Ob 20. uri, po predstavitvi knjige, bo nočni pohod na Nanos.
OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vse do 13. junija potekale v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (pon.-petek, od 10. do 12. ure, ob pon. in sredah tudi od 15. do 17. ure) vpisovanja v občinski športni center (kamp nogometa, odbojke, košarke v konvenciji z A.Š.D. Breg), ki se bo odvijal od 16. do 27. junija za otroke od 6 do 14 let in od 30. junija do 11. julija za otroke od 3 do 14 let. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju na www.sandorligo-dolina.it. Dodatne informacije: Urad za izobrazbo in šolske storitve, tel. št. 040-8329 281/239 ali scuole-solstvo@sandorli-go-dolina.it.
OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta za dopust do petka, 13. junija.
DRUŠTVO »VAŠKA SKUPNOST PRAPROT« organizira 14. in 15. junija 40. šagro v Praprotu. V soboto, 14. junija, turnir v briškoli in ex-tempore, ples s skupinama »Red Rocket« in »Zaklonišče prepeva«. V nedeljo, 15. junija, turnir v skrlah za »17. Memorial Doljak Radovan«, tekmovanje v Orienteeringu, tekma v košnji, nastop Nabrežinske godbe in mladinske sek-
cije, nastop radijske oddaje »Radioaktivni live 2«; nastopajo Eugen Ban, Boris Devetak, Tjaša Ruzzier, Marko Sancin in Aljoša Starc.
TABORNIKI RMV sporočajo članom, ki se bodo 14. in 15. junija udeležili dvodnevnega taborjenja v Gabrovcu, da je v soboto zbirališče pri društveni gostilni ob 9.00. Akcija se bo zaključila v nedeljo ob 16.00; ob 15.00 bo na istem zbirališču informativni sestanek o dvotedenskem taborjenju v Cerknici. Taborniški srečno.
ŽUPNIJA SV. MARTINA NA PROSE-KU sporoča, da bo na praznik Sv. Trojice v nedeljo, 15. junija. Ob 10.30 bo upokojeni gospod nadškof Alojz Uran vodil slovesno somaševanje. Mašo bo obogatil MePZ Cantemus iz Kamnika pod vodstvom Urbana Tozona, na orglah Alenka Cergol. Sledi krajši koncert. Toplo vabljeni!
DAVČNI URAD OBČINE REPENTA-BOR sporoča, da bo na razpolago občanom za informacije in izračun davka IUC (Enotni občinski davek), ki zavzema davek IMU, TASI in TARI do ponedeljka, 16. junija, od 9. do 13. ure.
NK KRAS REPEN, v sodelovanju z ZSŠDI, organizira Športni poletni kamp za dečke in deklice letnikov 2001/08, od 16. do 21. junija, na športnem igrišču v Repnu. Urnik: 8.1517.00. Tel. 040-2171044 (tajništvo), 333-2939977 (Roberta).
SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut razpisuje nagradni natečaj za zaključna dela študentov druge in tretje bo-lonjske stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Rok oddaje: ponedeljek, 16. junija. Razpisni pogoji in prijavnica na www.slori.org.
SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, organizira »Net Point Summer«, družabna centra za mladino v prostorih KRD Dom Briščiki in v Naselju Sv. Mavra, za vse osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah, od 16. do 27. junija, od 8. do 16. ure. Vpis: tajništva Občine Zgonik, Občine Repentabor ali v uradih Protokola Občine Devin Nabrežina (Nabrežina kamnolomi 25). Info na tel.: 040-2017386 ali 3456552673.
TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata dvotedenske jadralne tečaje za otroke od 6 do 16 let: od 16. do 27. junija, od 30. junija do 11. julija, od 14. do 25. julija ter od 28. julija do 8. avgusta, od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Ostale info in vpisi v tajništvu kluba v Trstu, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih od 12.30 do 14.30 ter ob sredah in petkih od 18. do 20. ure. Tel.: 040-422696 ali info@tpkcntsirena.it.
FOTOVIDEO TRST80 vabi na redni občni zbor, ki bo v torek, 17. junija, ob 8.00 v prvem in v sredo, 18. junija, ob 20.30 v drugem sklicanju v Ul. S. Giorgio 1, II. nadstropje, blizu bivše ribarnice.
JUS MAVHINJE vabi člane na redni občni zbor v sredo, 18. junija, ob 20.30 v prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju v prostore Osnovne šole.
SRENJA BOLJUNEC sklicuje redni občni zbor v četrtek, 19. junija, ob 20. uri v drugem sklicanju v Kulturnem domu F. Prešeren. Vabljeni vsi člani!
ORATORIJ V MARIJANIŠČU: počitniški dnevi za osnovno šolo od ponedeljka, 30. junija, do vključno petka, 4. julija, od 9. do 16. ure. Info in prijave do petka, 20. junija, na tel. št. 3358186940.
SKLAD MITJA ČUK vabi v »Mavrično angleško poletje«: od 30. junija do 11. julija teden za osnovnošolce (9-10 let); od 21. julija do 1. avgusta za srednješolce. Od ponedeljka do petka, od 8.00 do 13.30 ples, naravoslovje, umetnost, matematika, šport, glasba, tečaj jezika. Vpisi na Skladu Mitja Čuka do sobote, 21. junija, od ponedeljka do petka, od 9. do 14. ure na tel. št.: 040-212289.
OMPZ F. BARAGA sporoča, da se je začelo vpisovanje za oratorij, ki ga bodo vodili izkušeni animatorji iz Slovenije. Zeljeno je, da se pridružijo naši višješolski študentje. Vršil se bo od
7. do 11. julija in od 14. do 18. julija, na Kontovelu 523, od 8.30 do 16.00. Vabljeni tudi predšolski otroci in učenci iz osnovne šole, dijaki iz nižje srednje šole. Info in vpisi do 22. junija na tel. št. 347-9322123.
FOTOVIDEO organizira v sklopu Artedna »Fotografski/video tečaj za začetnike«. Pričetek v ponedeljek, 23. junija, v prostorih društva v Lonjerju. Informacije na tel. 329-4128363 (Marko).
NOGOMETNI KAMP in veliko drugih dejavnosti za deklice in dečke od 6 do 13 let! Od 23. junija do 4. julija, organizirajo AŠD Zarja, ŠC Melanie Klein in ZSŠDI. Vpis na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00, sreda 14.00-18.00, čet. 9.30-12.00). Info na www.melanie-klein.org ali info@melanieklein.org. Število mest omejeno.
NOGOMETNO DRUŠTVO F.C. PRI-MORJE obvešča, da organizira na lastnem igrišču kamp za dečke in deklice od 5 do 12 let. Odvijal se bo od 23. do 28. junija. Informacije na tel. št. 329-6022707 (gospod Zuppin) ali zuppinroberto@yahoo.it.
SPDT organizira od 23. do 28. junija planinsko šolo na Planini pri jezeru, ki je namenjena dijakom osnovnih in nižjih srednjih šol. Vpis na mladin-ski@spdt.org. Informacije: 3384913458 (Franc).
SPLOŠNO KMETIJSTVO: 150-urni osnovni tečaj za pridobitev spretnosti, potrebnih za vodenje kmetije (od tehnik gojenja, obdelovanja zemlje ter mehanskega ali ročnega gojenja izdelkov do poznavanja tehnik in vseh zdravstvenih predpisov za predelavo hrane). Tečaj bo ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 18. do 22. ure na Ad Formandumu, Ul. Ginnastica 72. Pričetek: v torek, 24. junija. Info in prijave na tel. št. 040-566360 ali ts@ad-formandum.org.
VODENJE AGRITURIZMA: 100-urni tečaj za pridobitev spretnosti in strokovnega znanja za vodenje agrituriz-ma (od predpisov, do marketinga in tehnik prodaje izdelkov). Posebna pozornost je namenjena pripravi jedi, praktične vaje v kuhinji in higienskim predpisom ter psihologiji prodaje. Tečaj bo ob torkih in četrtkih od 18. do 22. ure na Ad Formandumu, Ul. Ginnastica 72. Pričetek: v četrtek, 26. junija. Info in vpisi na tel. št. 040566360 ali ts@adformandum.org.
ARTEDEN '14 - SKD Lonjer - Katina-ra prireja otroško likovno delavnico, ki se bo odvijala od 30. junija, do 4. julija, od 9.00 do 12.00. Vpisnine in informacije na: 339-5963683 (Madda-lena) ali 340-9185606 (Martina).
NŠK - v Oddelku za mlade bralce do ponedeljka, 30. junija, razstavlja ilustracije svojih knjig Igor Pison. Urnik: pon. in torek 9.00-13.00; sreda, čet., petek 14.00-18.00.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Likovne delavnice v juniju: umetniki v klici - delavnice umetnostne zgodovine. Informacije na tel. št. 040-299099 (od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure).
POLETNI CENTER HARMONIJA pri morju: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z društvom potapljačev, organizira poletni center v Grljanu od 14. julija do 8. avgusta za otroke od 8 do 14 let. Vpis do 30. junija, omejeno število mest. Dodatne info in vpis na center.harmonija@gmail.com ali tel. 335-7747578.
SKD VIGRED namerava organizirati v prvem tednu julija poletno delavnico za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno in srednjo šolo. Urnik: od 7.45 do 13.30. Prijave na: tajnistvo@skdvi-gred.org ali 380-3584580.
EKOLOŠKA SOBOTA V KRIŽU na sedežu civilne zaščite - AcegasAps in Rajonski svet za Zahodni kras prirejata potujoči zbirni center kosovnih odpadkov v soboto, 5. julija, od 10. do 18. ure.
H Prireditve
GLASBENA MATICA vabi na koncert pianistov tekmovalcev iz razreda prof. Tamare Ražem Locatelli, ki bo danes, 11. junija, ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Nastopajo: Linda Cappellini, Rok Dolenc, Julija Kralj, Simon Kravos, Katarina Visintin in Max Zuliani.
UČENCI IN UČITELJICE OŠ Frana Mil-činskega vabijo starše in prijatelje na zaključno prireditev, ki bo danes, 11. junija, ob 14. uri v Lonjerju.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v četrtek, 12. junija, ob 18. uri na Op-čine na ogled pravljice »Rdeča kapica malo drugače«, ki jo bodo uprizorili udeleženci letošnje otroške gledališke delavnice.
GLASBENA MATICA vabi na zaključne nastope v Prosvetni dom na Opčinah: v četrtek, 12. junija, ob 19.00 (razred prof. Ruzzier, prof. Sedmach, prof. Zobin); v petek, 13. junija, ob 17.00 (razred prof. Grassi, prof. Jurinčič, prof. Štoka, prof. Zonta) in ob 19.30 (razred prof. Feri, prof. Šiškovič, prof. Terčelj).
MED ISKRENIMI LJUDMI - Zveza slovenskih kulturnih društev vabi člane društev na srečanje ob zaključku sezone v četrtek, 12. junija, ob 19. uri na terasi ZSKD v Trstu. Aperitiv bodo začinili učenci Glasbene matice z glasbeno točko.
SKD VESNA - GLASBENI USTVARJALCI prirejajo v četrtek, 12. junija, ob 18.30 v Ljudskem domu v Križu, zaključno prireditev. Gosta večera bosta kvartet flavt iz glasbene šole Sežana in harmonikar Miha Grmek Se-ražin iz glasbene šole Ilirske Bistrice. Vabljeni!
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi v petek, 13. junija, ob 20. uri na otvoritev slikarske razstave »Vizija Svetega Janeza Krstnika v puščavi« slikarja Domine Doctorja Vodopivca. V glasbeni točki bosta nastopila Ariana Soledad in Jose Eduardo Poetto z argentinskim tangom. Razstava bo odprta do 29. junija. Toplo vabljeni!
SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA vabi na »2. junijski večer« v petek, 13. junija, ob 21. uri na Teraso novih kioskov Majence. Nastopa dramska skupina SKD Slovenec z veseloigro »Top Cool«.
ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 13. junija ob 19.30 v Kraško hišo, na odprtje fotografske razstave Stojana Kerblerja »Ljudje«. Razstavo bo predstavila umetnostna zgodovinarka, dr. Marjeta Ciglenečki.
ZBOR JACOBUS GALLUS IN MEPZ LOJZE BRATUŽ vabita na koncert »Soglasja« v petek, 13. junija, ob 20.45 v Luteranski cerkvi v Trstu.
GLASBENA MATICA - ŠOLA »M. KOGOJ«, v sodelovanju s SKD Barkovlje, vabi na koncert »S flavto v poletno noč«, v soboto, 14. junija, ob 20.00 v dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6. Večer bodo oblikovale učenke GM Nausikaa Concina, Tjaša De Luisa, Valentina Jogan, Urška Petaros in Metka Zeriali iz razreda prof. Erike Slama, ob klavirski spremljavi prof. Claudie Sedmach.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na slavnostni koncert ob priliki 110-letnice ustanovitve, ki bo v soboto, 14. junija, pred cerkvijo Sv. Martina na Proseku, ob 20.30.
SKD IGO GRUDEN vabi na zaključni koncert društvenih zborov, Mladinskega, DPZ Kraški slavček - Krasje in MePZ Igo Gruden, ki bo v soboto, 14. junija, ob 21. uri v Kulturnem domu v Nabrežini.
SKD PRIMORSKO iz Mačkolj vabi na predstavitveni koncert Dekliške vokalne skupine Primorsko in Noneta Primorsko pod vodstvom Aleksandre Pertot. Koncert bo v soboto, 14. junija, v Srenjski hiši v Mačkoljah, ob 20. uri.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM
vabi na zaključno prireditev v sezoni. Nastopili bodo MoPZ Sv. Jernej z Op-čin, ki ga vodi Walter Lo Nigro, harmonikar Igor Zobin in vokalno-in-strumentalna skupina Ano ur'co al' pej dvej. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29) v nedeljo, 15. junija, ob 18. uri. Četrt ure pred pričetkom je poskrbljeno za prevoz od cerkve do Marijinega doma.
PONOVITEV PREDSTAVE »ART-SPREHOD« v organizaciji ZSKD in partnerji projekta, bo v nedeljo, 15. junija, ob 21.30 na muzejski ploščadi Metelkove v Ljubljani. V primeru slabega vremena pobuda odpade.
SKD LIPA iz Bazovice priredi v nedeljo, 15. junija, ob 20. uri zaključni koncert vaških zborov Pesem na M'zar-ju. Kot gost bo igral pihalni orkester Arcobaleno iz Trsta pod vodstvom Erika Zerjala.
SKD VESNA »KRIŠKI TEDEN«: v nedeljo, 15. junija, ob 20.00 v Sirkovem domu komedija »Umor v Vili Roung« (DS Sedej iz Števerjana); v torek, 17. junija, ob 20.30 v Ribiški hiši komik Zan Pa-pič in degustacija domačih vin; v petek, 20. junija, ob 20.30 v Sirkovem domu razstava o Viktorju Sulčiču in »Postales de tango«; v ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 v Sirkovem domu kvintet »Trobinova«, sledi kres; v torek, 24. junija, ob 20.30 v Ljudskem domu »50. let festivala slovenske tržaške popevke«.
DSI vabi v ponedeljek, 16. junija, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje s pisateljico, urednico in predavateljico Matejo Gomboc ob izidu njene zbirke kratke proze »Pozneje se pomeniva« (Mladika, 2014). Avtorico in njeno delo bo predstavila prof. Vilma Purič. Začetek ob 20.30.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK, v sklopu 110. obletnice delovanja, vabi v sredo, 18. junija, pred cerkvijo Sv. Martina na Proseku, na koncert tržaške mestne godbe Civica orchestra di fiati Giuseppe Verdi; v soboto, 21. junija, na športnem igrišču na Konto-velu, koncert Brkinske godbe 2000 iz Hrpelj. Sodelujejo mažoretke iz Po-virja. Vsi koncerti se bodo pričeli ob 20.30. V primeru slabega vremena bodo koncerti v KD na Proseku.
SKD BARKOVLJE s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v petek, 20. junija, ob 20.30 na večer »Cuando calienta el sol - Pozdrav poletju« ob petju, glasbi, siju sveč in... de-gustaciji penine od Piščancev. Nastopajo: ZVS Barkovlje in mladinci Glasbene kambrce. Vodi A. Pertot, klavir B. Zonta in harfa T. Donis. Za info in prijave na tel. 338-7845845, 040-411567.
Loterija 10. junija 2014
Bari	50	21	19	02	54
Cagliari	62	25	34	72	47
Firence	57	17	63	60	13
Genova	88	03	84	10	26
Milan	35	80	31	10	89
Neapelj	59	31	51	80	33
Palermo	24	03	43	20	31
Rim	53	87	22	08	06
Turin	64	43	52	44	74
Benetke	48	65	82	80	27
Nazionale	53	45	65	90	24
Super Enalotto Št. 69
27 29 30 42 48 73 jolly 11
Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 4 dobitnikov s 5 točkami 460 dobitnikov s 4 točkami 19.507 dobitnikov s 3 točkami
8.559.476,74 € --€ -- €
52.429,26 € 461,50 € 21,63 €
Superstar

sledi nam na
Brez dobitnika s 6 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
2 dobitnika s 4 točkami	46.150,00€
105 dobitnikov s 3 točkami	2.163,00 €
1.961 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
12.966 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
29.905 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
5
1 0 Sreda, 11. junija 2014
KULTURA
/
sacile - Gala koncert otroških in šolskih zborov FJK
V osmerici najboljših trije slovenski zbori
Z Goriškega Veseljaki, s Tržaškega Krasje in Fran Venturini
briščiki
27. junija koncert Manu Chaa
Za uvod Elvis Jackson in Playa Desnuda
Pomlad glasov je vzcvetela letos v vročini poletnega popoldneva v nabito polnem gledališču Zancanaro v Sacile-ju. Na bienalnem gala koncertu najboljših otroških in šolskih zborov dežele FJK, ki ga prireja deželno združenje USCI, so nastopili zbori, ki jih je komisija izbrala na pokrajinskih revijah in so zato zastopali vse pokrajinske zveze, vključno z Zvezo slovenskih kulturnih društev. Prikaz deželnih vrhuncev je spodbudno potrdil kvaliteto slovenskega zborovstva, saj je na zaključnem dogodku zapelo osem zborov, od katerih so bili kar trije predstavniki manjšinskih društev. Petra Gras-si je prvič pripeljala na to revijo male pevce otroškega zbora Krasje, ki so se odlikovali z discipliniranim pristopom, dobro izgovarjavo in barvitim značajem. Edini predstavniki za celotno goriško pokrajino pa so bili otroci zbora Veseljaki
iz Doberdoba, ki so se predstavili z izpiljenim, elegantnim programom slovenskih skladb pod vodstvom Lucije La-vrenčič Terpin. Častno mesto zadnjega nastopa so zasedli otroci zbora Fran Ven-turini, ki so se tudi v okrnjeni zasedbi odrezali z običajno profesionalnostjo pod vodstvom Suzane Žerjal in s sodelovanjem basista Aleksandra Švaba. Vsi trije slovenski zbori so se poslužili sodelovanja pianista Jana Grbca, ki je ovrednotil vse izvedbe z muzikaličnostjo in posebnim občutkom za zvočna razmerja v odnosu do otroških glasov.
Iz Trsta je s prikupnim programom prihajala tudi živahna vokalno instrumentalna zasedba nižje srednje šole Ri-smondo-Iqbal Masih, ki jo učinkovito koordinira Anna Stopper. Pokrajino Por-denone sta zastopala zbor Jacopo To-madini in zbor Piccoli cantori di Raus-
Doberdobski Veseljaki so na reviji v Sacileju nastopili pod vodstvom zborovokinje Lucije Lavrenčič Terpin
damijan terpin
cedo, ki je v lepem in pomenljivem soglasju glasov in koreografskih gibov nastopil s skupino otrok in mladih s posebnimi potrebami Manos Blancas. Predstavnika videmske pokrajine sta bila mladinska skupina Vocinvolo in zbor Artemia Denisa Monteja, ki je sad premišljenega in strukturiranega dela na zborovskem področju.
Zbore sta ob predstavnikih krajevnih oblasti pozdravila tudi deželni predsednik USCI Franco Colussi in državni predsednik Sante Fornasier, ki sta skupaj s prisotnimi pokrajinskimi predsedniki zborovskih društev podelila spominske diplome vsem nastopajočim zborom (kljub pomenljivemu doprinosu tržaških in predvsem slovenskih zborov sta bila USCI Trst in Zveza slovenskih kulturnih društev inštitucionalno nezastopana).
ROP
Kot smo že napovedali, bo 27. junija v Briščikih nastopil pevec svetovnega slovesa Manu Chao (na sliki). Za koncert vlada med številnimi ljubitelji uporniškega kantavtor-ja veliko pričakovanje, prav tako zanimiv pa se obeta obrobni program koncerta, ki bo zaživel že od popoldanskih ur.
Manu Chao je namreč potrdil imeni prvih dveh gostujočih skupin, ki bosta uvedli v dogodek tržaškega poletja. Ob znanem kantavtorju bosta v areni v Briščikih kot predskupini nastopila benda Elvis Jackson in Playa Desnuda. Obeta se torej dogodek v dogodku v pričakovanju enkratnega koncerta Manu Chaa.
Elvis Jackson, prepoznavni po svoji energični mešanici punka, ro-cka, skaja ter reggae glasbe, so se odločili, da v začetku aprila predstavijo svojo novo, tokrat EP izdajo 7 pesmi »Window«. Ze v preteklosti so bili predskupina številnim zvezdniškim in priznanim skupinam tako doma kot na tujem (Faith No More, Anthrax, Sepultura, Edna's Goldfish, The Offspring...). Pevec skupine Buda je ob priložnosti povedal: »Glasbenike, kot je Manu Chao, zelo spoštujemo, saj gre za angažiranega ustvarjalca, ki je na sceni že zelo dolgo. Poznamo ga namreč še iz časov bolj punkerskih Manonegra. Njegova pot do tega, kar je danes, pa je bila vse prej kot lahka, saj je na turnejah preživel dobršen del življenja ter prepotoval cel svet po dolgem in počez. Nastopa z njim se zato zelo veselimo in komaj čakamo na to izkušnjo, ki bo vsekakor nekaj novega in posebnega za nas.«
Poleg znanega slovenskega ben-da bo zbrano več tisočglavo množico pred antiglobalistično zvezdo MANU CHAO ogrevala še italijanska skupina Playa Denuda, ki je bila ustanovljena leta 2005 s sproščenim
namenom, da bi se ukvarjala z glasbo, ki je primerna za zabavo na plaži, a v neobičajnih ska, rock steady in reggae priredbah.
Koncert prireja glasbeno kulturno društvo Drugamuzika s pokroviteljstvom Občine Zgonik in v sodelovanju z Deželo FJK in družbo Azalea Promotion. Dogodek spada v turistično pobudo »Music & Live«, s katero TurismoFVG ponuja brezplačno vstopnico za koncert osebam, ki bodo rezervirale nočitev v enem od hotelov, penzionov, turističnih kmetij in b&b v deželi FJK, ki sodelujejo pri promociji.
Prireditveni prostor na bivšem letališču v Briščikih blizu Trsta, v katerem se bo 18. in 19. julija odvijal priljubljeni festival balkanske glasbe Guča na Krasu, bo odprt od 15.ure dalje, koncerti pa se bodo pričeli ob 17.00. Vstopnice (20 evrov + d.p.) so na voljo online na Ticketone.it, Even-tim.si in OeTicket. Info na www.al-tramusica-drugamuzika.com.
ljubljana
55. jazz festival
V fokusu Norveška in klavirska glasba
V	Ljubljani bo med 2. in 5. julijem potekal 55. jazz festival Ljubljana. Program bosta zaznamovala tematska sklopa, posvečena klavirju in norveškemu jazzu. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal eden od umetniških direktorjev festivala Bogdan Benigar, med vrhunce festivala sodi koncert ameriškega glasbenika Gregoryja Porterja. Na programu letošnje izdaje festivala, ki ga je Benigar že četrto leto zapored pripravil skupaj s solastnikom jazzovske založbe Clean Feed Pedrom Costo, se bo zvrstilo 16 koncertov. Eden izmed programskih sklopov bo namenjen norveškemu jazzu, ki bo ponudil koncerte treh norveških glasbenih zasedb. Te bodo po mnenju Coste zaznamovali odlična glasba ter izjemni glasbeniki in odrske izvedbe.
V	Fokusu Norveška bo v Križankah 2. julija prva nastopila zasedba Jaga Jazzist, ki se je v dvajsetih letih delovanja izoblikovala v pravi norveški glasbeni fenomen. Z norveškim jazzom zaznamovan programski sklop bo ponudil še koncerta tria In the Country ter zasedbe Cortex, katere glasbo navdihujejo tako klasika 60. let minulega stoletja kot rock in sodobni free jazz.
Ob norveškem jazzu pa bo 55. jazz festival Ljubljana v ospredje postavil tudi klavir. V Cankarjevem domu
bo tako 3. julija z maroškim vokalistom Majidom Bekkasom in španskim tol-kalcem Ramonom Lopezom nastopil nemški glasbenik Joachim Kühn, ki se bo dan kasneje predstavil še na solo koncertu, eden najpomembnejših evropskih jazz umetnikov na klavirju. Različne pristope igre na klavirju bodo med drugim predstavili še francoska zasedba Limousine in slovenski pianist Marko Črnčec.
Eden od vrhuncev festivala bo tudi koncert ameriškega vokalista Gre-goryja Porterja, ki bo v Križankah nastopil 4. julija. Baritonist, ki ga odlikujeta izjemen vokal in odrska prezenca, navdih za svojo glasbo išče tako v sou-lu 70. let kot tudi klasičnih jazzovskih baladah, angažiranemu gospelu in bluesu. Porter je za svojo ploščo Liquid Soul, ki je izšla pri založbi Blue Note, letos dobil tudi grammyja za najboljši jazzovski vokalni album
Sicer pa se bodo na festivalu predstavili tudi slovenski glasbeniki. Ob pianistu Črnčecu na festival prihaja tudi kitarist Jani Moder, ki bo pre-mierno predstavil svoj tretji album Abacus. Tolkalec Zlatko Kaučič bo nastopil v duu s španskim pianistom Agustijem Fernandezom, bobnar Kristijan Krajnčan in tubist Goran Krmac pa z libanonskim pianistom Tarekom Yamanijem. (STA)
koncert - 21. junija na prostem pri centru Danica na Vrhu
Oliver za pozdrav poletju
Priljubljeni hrvaški kantavtor se vrača na Goriško s svojo zvesto skupino Dupini iz Splita
Letošnji goriški glasbeni »pozdrav poletju« bo v znamenju ovrednotenja, promocije in spoznavanja kraškega teritorija. S temi vsebinami in v enkratni scenografiji na obronkih goriškega Krasa bo v soboto, 21. junija ob 20.30 na odprtem prostoru kulturnega centra Danica na Vrhu, nastopil s samostojnim koncertom hrvaški pevec Oliver Dra-gojevic s svojo zvesto skupino Dupini iz Splita. Koncert sodi v okvir projekta Kras@event@Carso.
Oliver Dragojevic ima v zadnjem času za sabo veliko razprodanih koncertov v najprestižnejših dvoranah od Pariza do New Yorka, od Dunaja do Londona in v številnih nam bližjih mestih. Pri tem ne gre pozabiti tudi na »dvojni« koncert« leta 2003, ko je dvakrat napolnil mestni teater Verdi v Gorici.
V Dragojevičevi biografiji zasledimo, da sega njegov prvi javni nastop v leto 1967, ko je prebil led s pesmijo Pica-feraj. Nastop je bil dober in je bil tudi začetek dolgoročnega sodelovanja z Zden-kom Runjicem. Oliverjeva uspešna kariera je sledila nekaj let kasneje. Galeb i ja, Skalinada, Oprosti mi pape in Vjeruj u ljubav so samo nekateri njegovi anto-logijski hiti. Njegove najlepše pesmi v očeh oboževalcev pa si sledijo: Sve bi da za nju, Tko sam ja da ti sudim, Moj lipi andele, Kad mi dodeš ti, Pismo moja, Nevera, Trag u beskraju, Bez tebe, Nedo-staješ mi ti, Cesarica, Lipa moja in še ve-
liko drugih. V devetdesetih je nekoliko opustil dalmatinske ritme in se usmeril v globalne glasbene trende. Oliver Dra-gojevič je posnel mnogo albumov in njegov album »Dvi, tri, rici« je postal platinast z več kot 50.000 kopijami.
Projekt Kras@event@Carso je nastal na pobudo SCGV Emil Komel v okviru pobud, ki jih sofinancira LAS Kras. Partnerji mreže dogodkov so Kulturni dom Gorica, Arsatelier, Konzorcij Collio - Carso, Kd Juliaest in Skd Hrast
Doberdob. K organizaciji koncerta Oli-verja Dragojevič na Vrhu so se priključili, poleg že omenjenih organizacij, tudi Zskd, Zskp, Glasbena Matica, Kulturni center L. Bratuž, SKGZ, SSO, Kulturni dom iz Nove Gorice in domače kulturno društvo Danica.
Za vse podrobnejše informacije v zvezi s koncertom na Vrhu je na razpolago urad Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass, 20) - tel. +39 0481 33288; email info@kulturnidom.it.
/
ITALIJA, SVET
Sreda, 11. junija 2014
1 1
oecd - Države v razvoju pa kažejo znake upočasnjevanja gospodarske rasti
Italija edina država G7 s pozitivnim znakom rasti
RIM - Italija je med sedmimi najbolj razvitimi državami edina, ki je v aprilu zabeležila gospodarsko rast. Podatki Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) so namreč pokazali, da se je indikator s 101,4 v marcu dvignil na 101,6 v aprilu. Letni porast +2,4 odstotkov pa se je v primerjavi z Nemčijo (+1,05%) kar podvojil. Dalje se v evroobmočju po podatkih OECD nadaljuje pozitiven trend gospodarske rasti.
Sicer je za hladno prho poskrbela bonitetna hiša Standard&Poor's, ki je ožigosala, da sta javni in zasebni dolg v Italiji, Grčiji, Španiji in Sloveniji ter na Irskem in Portugalskem v povprečju podvojila v obdobju 2006-2013. Po mnenju S&P bodo lahko prizadevanja za zmanjšanje dolgov upočasnila oz. blokirala gospodarsko rast več let.
Kar zadeva države v razvoju, med njimi predvsem Kitajsko, Rusijo in Brazilijo, so pokazale znake upočasnjevanja gospodarske rasti, medtem ko razvite države enakomerno rastejo, je še ocenil OECD. Države v razvoju so izgubile ne-
zn - Poziv
Mednarodna skupnost naj pomaga Italiji
RIM - Združeni narodi so pozvali mednarodno skupnost, naj pri obvladovanju vala mi-grantov podpre Italijo, saj da ta s tem povezanih težav ne more reševati sama. Od začetka leta je v južno Italijo prispelo že 52.000 prebežnikov. »Problem vala mi-grantov, ki obremenjuje območje Sredozemlja, ni stvar, ki bi ji bila Italija sama kos,« je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa dejal tiskovni predstavnik ZN. Kot je poudaril, je Italija prevzela veliko breme, a je za obvladovanje množičnih migracij potreben mednaroden odgovor.
Zahvaljujoč lepemu vremenu v zadnjih dneh se je na pot čez morje odpravilo več tisoč mi-grantov iz Sirije in Afrike. Od četrtka je obale Sicilije doseglo 8000 ljudi, število novo prispelih migrantov pa ne pojenja. Samo včeraj jih je italijanska mornarica v Taranto pripeljala prek tisoč.
Od začetka leta je na jug države prispelo že 52.000 mi-grantov, več deset tisoč pa jih v Libiji čaka na priložnost za prečkanje morja, je sporočila predstavnica Visokega komisariata ZN za begunce v Italiji Carlotta Sami. Izjemnemu valu prebežni-kov po njenih besedah botrujeta tako državljanska vojna v Siriji kot politična nestabilnost v več severnoafriških državah, med drugim Egiptu in Libiji.
Italija je edina med sedmimi najbolj razvitimi državami, kjer so aprila zabeležili gospodarsko rast
kaj zagona, medtem ko ZDA in Kanada kažeta znake stabilne gospodarske rasti. OECD je izpostavil, kot rečeno, da se izboljšujejo razmere v 18 državah članicah območja evra, tudi v Italiji. Velika Britanija pa po oceni analitikov OECD kaže nepričakovano močno gospodarsko rast. Britanski statistični urad je prav vče-
raj sporočil, da se je industrijska proizvodnja v državi maja na mesečni ravni okrepila za 0,4 odstotka, potem ko je bila mesec pred tem rast le 0,1-odstotna.
Na 12-mesečni ravni je britanska industrijska proizvodnja narasla za tri odstotke, kar je bolje od pričakovanj analitikov, ki so napovedovali 2,8-odstotno rast.
OECD za Francijo in Nemčijo ocenjuje, da se kažejo znaki enakomernega okrevanja. Podatki francoskega statističnega urada sicer kažejo, da se je aprila francoska industrijska proizvodnja okrepila za 0,3 odstotka, medtem ko je mesec pred tem upadla za 0,4 odstotka. Trendi pa se, kot opozarjajo v OECD, slabšajo v nekaterih državah v razvoju, predvsem v Braziliji, Rusiji in na Kitajskem. Problemi z Expojem 2015
Predsednik Dežele Lombardija Roberto Maroni je medtem včeraj polemično povedal, da bodo težko zaključili dela za univerzalni expo leta 2015, če ne bodo čim prej podelili posebnih pooblastil novemu komisarju Raffaeleju Cantoneju, kot je to obljubil predsednik vlade Matteo Renzi. Dela so namreč ustavljena, vsak dan brez novega komisarja pa je izgubljen dan, je dejal Maroni. Renzi, ki se mudi na Kitajskem, je zavrnil Maronijeve izjave in poudaril, da ne sme biti prostora za pesimizem, ker mora biti milanski expo priložnost za Italijo, da se pokaže v svetu.
Lavrov, Steinmeier in Sikorski
ansa
sankt peterburg - Zunanji ministri Rusije, Nemčije in Poljske
Nujno končati nasilje na vzhodu Ukrajine in začeti z dialogom
SANKT PETERBURG - Rusija, Nemčija in Poljska se strinjajo, da je nujno končati nasilje na vzhodu Ukrajine in začeti dialog, je včeraj po srečanju zunanjih ministrov omenjenih držav poudaril vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov. Obenem je pozdravil poziv ukrajinskega predsednika Petra Porošenka k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev.Da je treba končati nasilje, se je strinjal nemški zunanji minister FrankWalter Steinmeier. Po pogovorih z Lavro-vom in poljskim kolegom Radoslawom Si-korskim je Steinmeier tudi optimistično izpostavil, da vidi pripravljenost vpletenih strani za rešitev krize v Ukrajini.
Prvo srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in novim ukrajinskim predsednikom Porošenkom je označil za napredek ter dodal, da »smo še daleč od rešitve, a obstaja upanje«. »Morebiti obstaja majhna luč na koncu predora,« je dejal. Steinmeier je rusko in ukrajinsko stran obenem pozval k skupnemu okrepljenemu nadzoru na mejah z namenom, da se prepreči nenadzorovano prehajanje borcev na vzhod Ukrajine.
Lavrov je poudaril, da bi morali sprti strani v Ukrajini doseči premirje ter da je treba začeti dialog o prihodnosti Ukrajine. »Prepričani smo, pa tudi naši partnerji se strinjajo, da se je navkljub različnim interpretacijam dogodkov v času ukrajinske krize nujno osredotočiti na brezpogojno in hitro premirje ter začetek dialoga,« je dejal po srečanju.
Kot je opozoril, pa zaenkrat ni nobenih znakov, da bi se ukrajinski vojaki z vzhoda države umikali, kar je sicer omenil Steinmeier. »Vojaške operacije se nadaljujejo in v mnogih primerih celo krepijo. Zato bomo zelo pozorni na poročila s terena,« je po poročanju francoske tiskovne agencija AFP dejal Lavrov. Obenem je izrazil upanje, da bo predlog Porošenka za vzpostavitev humanitarnih koridorjev na vzhodu Ukrajine ustrezno podprt.
Poljski zunanji minister je medtem izpostavil, da bi Rusija lahko pripomogla k ublažitvi krize v Ukrajini, s tem da bi preprečila prehajanje borcev in orožja na vzhod Ukrajine. Po njegovih besedah je Pu-tinova obljuba, da bo spoštoval rezultate ukrajinskih predsedniških volitev, korak v pravo smer.
Premier na Kosovu utegne biti Haradinaj in ne Thaci
PRIŠTINA - Po nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah na Kosovu so štiri albanske stranke dosegle dogovor, da za novega premiera predlagajo vodjo Zveze za prihodnost Kosova (AAK) Ramusha Haradinaja. Tako želijo preprečiti, da premier že tretjič zaporedoma postane Hashim Thaci iz Demokratske stranke Kosova (PDK), poročajo kosovski medi-ji.Navezo proti Thaciju in njegovi PDK, sicer zmagovalki nedeljskih volitev, so oblikovale doslej opozicijski Demokratska zveza Kosova (LDK) in Zveza za prihodnost Kosova (AAK) ter nova stranka Pobuda za Kosovo. Nacionalistična stranka Samoopredelitev Albina Kurtija je napovedala, da je to navezo načeloma pripravljena podpreti, je sporročila beograjska tiskovna agencija Beta.
Predsednica Kosova Atifete Jah-jaga naj bi sicer mandat za sestavo vlade najprej ponudila kandidatu stranke, ki je na volitvah prejela največ glasov, v danem primeru je to Thaci. Mandatar ima nato 15 dni časa, da parlamentu predlaga novo vlado. Za njeno potrditev je potrebna navadna večina, torej 61 od skupno 120 poslancev. V kolikor mandatar te večine ne zbere, predsednica v roku desetih dni imenuje novega mandatarja iz vrst stranke, ki je na volitvah dosegla drugo mesto. To bi bila LDK bivšega župana Prištine Ise Mustafe.
Včerajšnji dogovor bo oblikovanje nove kosovske vlade otežil, saj PDK skupaj s predstavniki manjšin ne more zbrati potrebnih 61 glasov. Novo oblikovana koalicija bo sodeč po napovedih Jahjagi predlagala svojega kandidata za mandatarja, torej Hara-dinaja. To sta danes med drugim nakazala Jakup Krasniqi iz stranke Pobuda za Kosovo in vodja stranke Sa-moopredelitev Albin Kurti. Oba sta izpostavila, da imajo do tega vso pravico, saj so skupaj na volitvah zbrali občutno več glasov od Thacija.
A tako predstavniki ustavnega sodišča kot tudi urada predsednice Kosova so medtem že sporočili, da predlog o Haradinajevi kandidaturi za premiera ni v skladu z ustavo. Izrazili so prepričanje, da bo treba volitve očitno ponoviti, saj po njihovem mnenju položaj predsednika vlade pripada Tac-hiju, čigar stranka je na volitvah dosegla največje število glasov.
pariz - Zaradi protisemitskih opazk starega liderja
V Nacionalni fronti spor med Jean Marie Le Penom in hčerko Marine
PARIZ - Francosko skrajno desno stranko Nacionalna fronta, ki je slavila na nedavnih evropskih volitvah, pretresa razkol zaradi spora med ustanoviteljem stranke Jean-Marie Le Penom in njegovo hčerko, sedanjo vodjo stranke Marine Le Pen. Spor je izbruhnil spričo protisemitskih opazk 85-letnega Le Pena, ki jih je med drugim javno obsodila tudi njegova hči. Jean-Marie Le Pen je v video posnetku, objavljenem prejšnji teden na strani stranke, v odgovoru na vprašanje o uglednih kritikih Nacionalne fronte, med katerimi je tudi francoski pevec judovskega porekla Patrick Bruel, odvrnil: »Naslednjič jih bomo vrgli v peč.« Komentar se po mnenju številnih nanaša na sežiganje judov v koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno.
Sporni video posnetek, ki je razburil javnost, so v nedeljo umaknili s spletne strani stranke, vendar pa so ga kasneje predvajali na nacionalni televi-
Marine Le Pen
ansa
ziji in drugod. Komentar politika, ki je bil sicer že večkrat obsojen zaradi zanikanja holokavsta, je sprožil val kritik. Prvič ga je javno kritizirala tudi njegova hči Marine, ki si v zadnjem času prizadeva ustanoviti svojo politično skupino v Evropskem parlamentu, sodelovanje v kateri nekateri evroskeptiki zavračajo ravno zaradi očitkov o protise-mitski usmerjenosti Nacionalne fronte.
Marine Le Pen je poudarila, da je očetova opazka »politična napaka«. Po-
leg tega se je vodstvo stranke včeraj odločilo, da s spletne strani stranke odstranijo Le Penov video blog, ki ga je ta objavljal vsak teden. Kot so sporočili, bloga odslej iz »pravnih razlogov« ne bo več.
Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil odvetnik in blagajnik Nacionalne fronte Wallerand de Saint-Just, želijo na ta način preprečiti, da bi bila proti Marine Le Pen, ki je kot sedanja vodja stranke pravno odgovorna za spletno stran, vložena tožba zaradi izjav njenega očeta.
Jean-Marie Le Pen se je v ponedeljek za francoski radio RMC odzval na hčerino pripombo, in sicer z besedami, da je večja politična napaka, če se skušaš prilagoditi splošnemu razmišljanju oz. se približati ostalim strankam. Kasneje je na družbenem omrežju Twitter še zapisal, da obžaluje izjavo predsednice Nacionalne fronte, poročajo tuje tiskovne agencije. (STA)
1 2 Sreda, 11. junija 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Direktor Gianni Cortiula o odločitvah zdravstvenega podjetja
Rešilnih vozil več kot dovolj, dežela odloča o porodnišnici
V primeru nesreč, poškodb in slabosti je na razpolago za zagotavljanje prve pomoči v goriški pokrajini devet reševalnih vozil. »Štirje rešilci so v stanju pripravljenosti štiriindvajset ur na dan, trije se odzovejo klicem v dnevnem času, z dvema reševalnima voziloma se na prizorišče nesreč pripeljeta zdravniški ekipi. Od jutra do večera imamo na razpolago devet vozil, ponoči jih je na voljo šest. Zdravniška oskrba in varnost sta zato stoodstotno zagotovljeni,« poudarja direktor goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula, potem ko je v prejšnjih dneh deželni svetnik stranke Forza Italia Rodolfo Ziberna opozoril, da bomo na Goriškem zaradi varčevalnih ukrepov deželne vlade ob eno reševalno vozilo. »Goriško zdravstveno podjetje je poleg omenjenih devetih vozil razpolagalo še z enim rešilcem, ki je bil namenjen izrednim primerom. V enem mesecu je mogoče opravil štiri posege, kar je odločno premalo. Z malenkostno reorganizacijo reševalne službe se ukinitev delovanja tega vozila ne bo nikakor poznala,« poudarja Cortiula in pojasnjuje, da je med poletno sezono eno reševalno vozilo vseskozi v stanju pripravljenosti v Gra-dežu, zaradi česar je takojšnja zdravstvena oskrba v primeru potrebe zagotovljena tudi turistom in kopalcem.
Gianni Cortiula
bumbaca
Poleg reševalne službe so v zadnjih mesecih doživelo reorganizacijo dela še razni drugi oddelki, pri čemer je še vedno neznana usoda goriške porodnišnice. »Še čakamo na odločitev dežele.« Cortiula je glede vprašanja porodniškega oddelka redkobeseden, saj poudarja, da je odločitev v rokah dežele, ki opravlja svoja zadnja preverjanja. V kratkem naj bi bilo jasno, ali bo goriški porodniški oddelek preživel ali pa ga bodo zaprli, ker se v njem rodi premalo otrok. Na deželo pritiskajo tudi iz Laškega, kjer so prepričani, da je treba med dvema porodnišnicama v pokrajini dati prednost tržiški. Ravno v tržiškem porodniškem oddelku se je od januarja do maja povečalo število rojstev v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. V prvih petih mesecih letošnjega leta se je namreč rodilo 232 otrok, 45 otrok več kot lani. Če se bo tovrstni trend nadaljeval, bodo v tržiškem porodniškem oddelku ob koncu leta presegli mejni prag 500 porodov, ki naj bi bil potreben za zagotavljanje varnosti nosečnicam in novorojenčkom. Cortiula glede goriške porodnišnice poudarja, da se z njenim delovanjem ukvarja tudi pristojna delovna skupine Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS). »Možnost priprave skupnih projektov preverjamo tudi na drugih področjih. Pred nekaj meseci je v Novi Gorici sprožila veliko zanimanja predstavitev naših metod zdravljenja avtizma; marsikaj skupnega razvijamo tudi na področju duševnega zdravja, saj smo prepričani, da prinaša krepitev čezmejnih stikov koristi obema stranema,« poudarja Gianni Cortiula.
doberdob - Prva seja občinskega sveta po volitvah
Novi župan prisegel
Fabio Vizintin se že spopada s pripravo proračuna - VŠteverjanu bo umestitvena seja danes
	1 ■---
	A
Včerajšnje prvo zasedanje občinskega sveta v Doberdobu
V Doberdobu je včeraj potekala umestitvena seja novega občinskega sveta. Prisegel je novi župan Fabio Vizintin, ki je tudi predstavil svojo odborniško ekipo. Kot smo v našem dnevniku že poročali, je bil za podžupana imenovan Daniel Jarc, odborniški mesti pa je župan zaupal Vlasti Jarc in Andreju Ferfolji. Med včerajšnjim zasedanjem občinskega sveta župan Vizintin še ni predstavil svojih programskih smernic, saj za to ima na podlagi zakona 120 dni časa. Svoj upravni program bo tako predstavil na enem izmed prihodnjih zasedanj; občinski svet se bo sicer v kratkem spet sestal - pred-
bumbaca
vidoma v prvi polovici julija, ko bo na dnevnem redu odobritev proračuna, ki ga ravnokar pripravljajo. Kot za vse ostale občine po Italiji se pri pripravi proračuna tudi v Doberdobu soočajo z nižanjem finančne dotacije, kar bo posledično vplivalo na izbiro javnih del, ki jih nameravajo izpeljati.
Na števerjanskem županstvu bo umestitvena seja danes ob 20. uri. Županja Franka Padovan bo po prisegi predstavila svojo novo odborniško ekipo; svoje najožje sodelavce je določila v dogovoru s števerjansko sekcijo Slovenske skupnosti, skupaj s katero se je sestala sinoči.
jamlje - Na državni cesti
Zaradi pogostih nesreč zahtevajo vsaj ogledalo
Včeraj sta trčila kombi in avtomobil, nihče se ni poškodoval
Nevarni odsek v Jamljah
bonaventura
Sredi Jamelj se je včeraj ponovno pripetila prometna nesreča. Na državni cesti št. 55, pred tamkajšnjo turistično kmetijo, sta trčila kombi in avtomobil tipa Renault clio z Slovenije, s katerim se je peljalo dekle. Na kraj so prišli karabinjerji, reševalcev pa niso poklicali, saj se k sreči nihče ni poškodoval. Vzrok nesreče naj bi bilo treba iskati v izsiljeni prednosti, saj naj bi eno izmed dveh vozil zapeljalo na državno cesto s stranske ulice. Na tem mestu se je zgodila že vrsta nesreč. Da bi vozniki varneje zapeljali s Trinkove ulice na državno cesto, bi bilo treba na drugo stran ceste namestiti ogledalo, opozarjajo krajani. Vozniki bi tako bolje videli, ali morajo dati prednost drugim vozilom ali pa lahko zapeljejo naprej.
gorica - Zaključek del
Od jutri Korzo spet prevozen
Obnovljeni odsek Verdijevega korza
bumbaca
Z jutrišnjim dnem bo ponovno odprt prometu obnovljeni odsek Korza Verdi pred Ljudskim vrtom, prenovitvena dela pa se nadaljujejo na križišču z ulicama Boccaccio in Oberdan. Sočasno z jutrišnjim odprtjem stopajo v veljavo tudi nekatere prometne novosti. Promet na Korzu Verdi bo takoj po odprtju dvosmeren, po novem pa bo Ulica Petrarca enosmerna: po njej se bo mogoče peljati iz Ulice Cadorna proti Korzu. Zaradi uvedbe enosmernega prometa bodo v Ulici Petrarca pridobili nova parkirna mesta; parkirati bo mogoče tudi pred trgovinami na novem odseku Korza Verdi. Z občine sporočajo, da je prometna ureditev poskusna; dokončne izbire bodo sprejeli ob zaključku gradbenih del v dogovoru z zvezo trgovcev Ascom.
laško - Odborniki
V Štarancanu eden več, v Foljanu eden manj
Novi župan v Štarancanu Riccardo Marchesan bo v prihodnjih petih letih svojo občino vodil s pomočjo petih odbornikov, to se pravi z enim več kot njegov predhodnik Lorenzo Presot. »S porazdelitvijo re-sorjev med petimi odborniki sem skušal olajšati njihovo delo; vsi novi odborniki so mladi, vsi delajo in sem prepričan, da bodo s tovrstno porazdelitvijo uspešni na svojih delovnih mestih in v vodenju občine,« poudarja Marchesan, ki je za podžupanjo -prvo žensko na podžupanskem mestu v šta-rancanski občini - imenoval Erico Boscarol (Demokratska stranka - DS), ki bo pristojna za urbanistiko, javna dela, teritorij in okolje. Za proračun, davke in splošne zadeve bo odgovoren Flavio Pizzolato (DS), za socia-lo, šolstvo in enake možnosti pa Serena Francovig (DS). Na odborniškem mestu je bil potrjen edino Matteo Negrari (Sinistra per Staranzano), ki bo še naprej skrbel za trgovino, proizvodne dejavnosti, kulturo, osebje in mladinska vprašanja. Edini zunanji odbornik je Andrea Cora (Staranzano partecipa), ki ni smel kandidirati zaradi zapleta pri vložitvi liste. Odgovoren bo za odnose z društvi, občinsko policijo in mobilnost. Župan je zase zadržal resorje civilne zaščite in športa.
V	Turjaku je novi župan Enrico Bullian imenoval štiri odbornike, trije pripadajo Demokratski stranki, eden pa listi Li-
beraMente. 28-le-tni Giovanni Schia-von (DS) je novi podžupan in bo odgovoren za javna dela, urbani-stiko, trgovino in proizvodne dejavnosti. Občinska tajnica DS Carla De Faveri bo pristojna kulturo, šolstvo, mladinska vprašanja in osebje. Paola Spanghero, ki je na listi LiberaMente prejela največ osebnih preferenc, bo odgovorna za socialo in enake možnosti. Na odborniškem mestu je bil potrjen Ferruccio Barea (DS), ki bo skrbel za okolje, civilno zaščito, odnose z društvi in za vprašanja, vezana na letališče in azbest. Župan je posebna pooblastila zaupal dvema občinskima svetnikoma; Federico Tomasella (Liberamente) bo vzdrževal odnose s športnimi društvi, Massimo Merlo (DS) pa odnose z združenjem Pro Loco. Po imenovanju v občinski odbor sta z mesta občinskega svetnika odstopila Paola Spang-hero in Ferruccio Barea; namesto njiju vstopata v občinski svet Stefano Zulini in Roberto Cettul.
V	občini Foljan-Redipulja je potrjeni župan Antonio Calligaris znižal število odbornikov; v prejšnjem mandatu so bili odborniki štirje, zdaj pa so trije. Daniele Or-soni je novi odbornik za javna dela, proizvodne dejavnosti, teritorij in okolje, Elisa Od-do bo skrbela za socialo, enake možnosti in šolstvo, Francesca Tubetti pa za kulturo, odnose z društvi, šport in mladinska vprašanja. Županu Calligarisu ostajajo proračun, osebje in civilna zaščita. Tudi v novem mandatu je župan zaupal nekaj pooblastil občinskim svetnikom; Antonio Siben bo sledil okoljskim vprašanjem, s šolstvom se bo ukvarjala Loredana Vocca, z mladinskimi vprašanji Valentina Cernic, z davki pa Andrea Furlan. Župan je skrb za enake možnosti zaupal Rosanni Tosoratti, varnost pa Sergiu Ferracinu. Nova podžupanja je Fran-cesca Tubetti, ki je prva ženska v občini Fo-ljan-Redipulja na podžupanskem mestu.
R. Marchesan
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 11. junija 2014
13
gorica - Festival Amidei sinonim za poletno sceno
»Velika iluzija«
goriška - Čezmejni festival Echos
Ob koncertih še ples, ogledi in degustacije
gradišče
Dečkovo
stanje
stabilno
Dečkovo zdravstveno stanje je stabilno in še vedno zaskrbljujoče. V tržaški pediatrični bolnišnici Burlo Garofalo se zdravi enajstletni deček mavretanskega rodu iz Gradišča, ki v nedeljo za las ni utonil v reki Soči. Deček se je kopal s prijatelji pod zagrajskim mostom, ko se naenkrat ni več dvignil iz vode. Prvo pomoč so mu nudili nekateri kopalci, ki so mu pomagali z umetnim dihanjem in masažo srca. Deček je vdihnil nekaj vode v pljuča, vendar še ni jasno, kakšne bodo posledice.
Na Soči je sicer kopanje prepovedano, saj ni urejenih kopališč, tudi kakovost soške vode je precej vprašljiva, ker še zlasti velja od izliva Korna dolvodno.
Festival za nagrado Sergio Amidei je v Gorici sinonim za poletno sceno. Letos bo potekal med 18. in 24. julijem na že običajnih prizoriščih v parku dvorca grofov Co-ronini in v Hiši filma na Travniku. Festival posvečajo spominu na pokojnega režiserja Carla Mazzacuratija in pa stoletnici začetka prve svetovne vojne, kar se bo odražalo v filmskem programu. Na stoletnico se navezuje tudi nocojšnja projekcija v goriškem Kinemaxu, kjer bodo ob 20.30 vrteli resta-vrirano kopijo filma Jeana Renoira »Velika iluzija«. »Ko bi moral izbrati film, ki bi ga nesel na svojo Noetovo barko, zato da bi ga rešil za zanamce, potem bi to zagotovo bila Renoirova "Velika iluzija",« je izjavil Orson Welles. Renoir je film posnel leta 1937, a se nanaša na leto 1917; režiser je na lastni koži doživel prvo vojno in je tedaj dozorel svoj pacifizem, ki ga je nato prenesel na filmski trak. Začeli so ga vrteti nekaj let pred izbruhom druge svetovne vojne in ga je publika doživela kot napoved tragedije, ki se je pripravljala. Nacistična Nemčija in Mus-solinijeva Italija sta ga prepovedali, zato je v italijanske dvorane prišel šele leta 1947, potem ko je šel skozi tri cenzorske preglede, pod zadnjega se je podpisal Giulio Andreotti.
Nocojšnja projekcija bo prvi dogodek v okviru sekcije »Velika vojna - Filmsko oko«, ki bo na programu julijskega festivala. Filmi, ki se bodo potegovali za nagrado za najboljši scenarij Sergio Amidei, so »Blue Jasmine« (režiser in scenarist Woody Allen), »In grazia di Dio« (režiser Edoardo Win-speare, scenaristi Anna Boccadamo, Ales-sandro Valenti, Edoardo Winspeare), »Il capitale umano« (režiser Paolo Virzi, scenaristi Paolo Virzi, Francesco Bruni, Francesco Piccolo), »La Mafia uccide solo d'estate« (režiser Pif - Pierfrancesco Diliberto, scenaristi Michele Astori, Pif, Marco Martani), »Locke« (režiser in scenarist Steven Knight), »Smetto quando voglio« (režiser Sidney Si-bilia, scenaristi Sidney Sibilia, Valerio Atta-nasio, Andrea Garello) in »Still Life« (režiser in scenarist Uberto Pasolini). Nagrado za promocijo filmske kulture pa bodo letos izročili avtorjem radijske oddaje »Hollywood Party«.
gorica - Občni zbor zadruge Coop
Nagradili so enajst šol, med njimi tri slovenske
V času finančne stiske za šole več kot dobrodošla denarna pomoč
Ravnateljica Elizabeta Kovic med prevzemom nagrade
foto a.w.
V Kulturnem domu je v ponedeljek potekal občni zbor zadruge Coop Con-sumatori Nordest za goriško okrožje. Prisotnih je bilo preko štiristo članov in sim-patizerjev zadruge, ki na Goriškem šteje natanko 6.373 članov, kar je za lokalne razmere zelo spodobno število. Odobrili so vse točke na dnevnem redu in imenovali tudi delegate, ki se bodo udeležili državnega kongresa zadrug Coop v Trstu.
Občni zbor je bil tudi priložnost za nagrajevanje projektov, ki so jih šole prijavile na natečaj »Evviva la scuola 2014« (»Šola, hura! 2014«), pobudnik katerega je ravno pokrajinsko vodstvo zadrug Coop. Nagradili so enajst projektov, med katerimi so bili kar trije s slovenskih goriških šol. Denarno nagrado za svoja projekta sta prejeli osnovna šola Ludvik Zorzut iz Bračana in nižja srednja šola Ivan Trinko iz Gorice, ki ju je na odru Kulturnega doma zastopala ravnateljica večstopenjske šole Elizabeta Kovic. Nagrado je osvojila še večstopenjska šola iz Doberdoba. V času finančne stiske, ki ne prizanaša niti šolam, je to več kot dobrodošla denarna pomoč.
nova gorica - Prenova spomenika Edvardu Rusjanu
Po dobrih petih desetletjih je spomenik Edvardu Rusjanu v Novi Gorici dobil prenovljeno podobo. V sklopu ureditve mestnega središča Nove Gorice so na spomeniku obnovili poškodovane dele, ga očistili in zaščitili s posebnim premazom, zaradi katerega je po novem bele barve.
Ena od novogoriških mestnih znamenitosti je tudi 10,5-metrski spomenik Edvardu Rusjanu, prvemu pilotu slovenskega porekla. Načrt za monumentalni betonski poklon tragično preminulemu letalcu, ki prestavlja Ikarusa, je izdelal kipar Janez Lenassi. Spomenik so v Novi Gorici odkrili 11. septembra 1960.
Z začetkom gradnje Eda centra - tudi ta stavba se z imenom poklanja Rusja-novim dosežkom, poimenovana je namreč po letalih, ki sta jih brata Edvard in Josip gradila v Gorici, v notranjosti objekta pa je razstavljena replika njune Ede V. - so se začele pojavljati tudi ideje o prestavitvi spomenika, saj je najvišja zgradba v mestu Ikarusa nekako »stisnila v kot«, kjer ni več prišel do prave veljave. Spomenik je kljub vsemu ostal na svojem mestu, a kmalu zopet pristal sredi gradbišča in za gradbeno ograjo. Tokrat zaradi urejanja Rusjanovega trga pred Eda centrom. Gradbena dela v ta namen gredo - res da z zamudo - h koncu. V sklopu del pa prenove ni doživel le trg ampak tudi spomenik. Konservators!«) - restavratorska dela je opravil Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine. Restavratorski center omenjenega zavoda je spomenik naj-
Rusjanov spomenik ob Eda centru km.
prej očistil s t.i. mikropeskanjem, poškodovane dele so z ustreznim materialom do-modelirali in tako ponovno vzpostavili originalno strukturo spomenika. »V končni fazi pa je bila čez celotno površino izvedena zaščita z neke vrste premazom, ki bo varoval spomenik pred zunanjimi vplivi. Gre za hidrofobni in oleofobni premaz, ki daje tu-
Otroke zadnjih dveh razredov osnovne šole na Vrhu je pred nekaj dnevi obiskal Vili Prinčič ter jih poučil o bratih Edvardu in Jožetu Rusjan, goriških pionirjih letalstva. Tudi s pomočjo projekcije fotografij so učenci spoznali, da smo se Slovenci zelo zgodaj vključili v tekmo za osvajanje neba. To se je dogajalo pred nekaj več kot sto leti. Sledil je zelo hiter tehnološki razvoj »letečih strojev«, za kar gre zasluga tudi bratoma Rusjan, ki sta se z Gorico vred vpisala v zlato knjigo začetkov letalstva.
Ikarus je po novem bel
di lep izgled. Hidrofobni premaz varuje pred mokrimi vplivi, oleofobobni pa pred vsemi drugimi kot je na primer svetloba,« je včeraj za Primorski dnevnik pojasnila Andreja Trojar Lapajna, vodja projektne pisarne na novogoriški mestni občini. Občina je za poseg odštela dobrih 8.000 evrov.
Po prvotnem planu bi se morala
gradbena dela v zvezi z ureditvijo mestnega središča sicer zaključiti 6. junija, gradbišče pa je na obeh 'frontah' tako na Bevkovem kot na Rusjanovem trgu še vedno odprto. Na občini bodo več pojasnil v zvezi z zaključevanjem gradbenih del podali predvidoma prihodnji teden.
Katja Munih
Števerjanski grad Formentini bo 1. julija prizorišče prvega iz niza štirinajstih koncertov čezmejnega festivala Echos, ki si za cilj ne postavlja le spodbujanja ustvarjalnosti mladih glasbenikov z obeh strani meje, temveč tudi promocijo čezmejnega teritorialnega razvoja, vrednotenje kulturne dediščine in premoščanje fizičnih, političnih in mentalnih pregrad. V juliju in avgustu bo na različnih mestih ob slovensko-italijanski meji štirinajst brezplačnih koncertov različnih glasbenih zvrsti.
Organizatorji - festival nastaja v sodelovanju Združenja Progetto musica, no-vogoriškega Kulturnega doma in sežanskega Kosovelovega doma - so po lanskoletni krstni sezoni festivala navdani z optimizmom: »Letos imamo zato še več energije. Do sodelovanja med organizatorji je prišlo in se nadgrajuje, tudi do mešanja občinstva je prišlo, torej da so Slovenci hodili na italijanske koncerte in obratno. Upajmo, da bomo v novi finančni perspektivi projekt še dodatno nadgradili,« pravi Barbara Poša, koordina-torka in organizatorka kulturnih programov pri projektu Echos.
Letošnja rdeča nit festivala so prizorišča - potekal bo na gradovih, dvorcih in v vilah, skratka na krajih s posebno arhitekturno, umetniško in kulturno dediščino, kjer bodo ob tej priložnosti organizirani tudi vodeni ogledi in okušanje tradicionalnih lokalnih jedi in vina. Novost letošnjega festivala so štiri nove skladbe, napisane prav za to priložnost. Prispevali so jih slovenska in italijanska skladatelja, in sicer Nejc Kuhar, Marjan Mlakar, Matteo Andri in Alberto Potente.
Med štirinajstimi koncerti je težko izpostaviti le nekatere. Pozornost zagotovo zaslužijo mladi glasbeniki, ki so bili tako kot lani, izbrani na avdiciji, kjer so nastale nove, čezmejne komorne glasbene zasedbe. Minuli konec tedna so se že udeležili glasbenega tabora v Sežani, kjer so pilili program za letošnji festival, ponovno se bodo srečali še konec meseca. »Delali smo s šestnajstimi odličnimi mladimi italijanskimi in slovenskimi glasbeniki,« opisuje Tomaž Lorenz, profesor glasbenega tabora, vtise iz prvega srečanja. »Vzdušje je bilo izjemno delovno, polno entuziazma, kljub trdemu delu, saj je program izjemno zahteven. Tudi za profesionalne glasbenike bi bil trd oreh v samo dveh vikendih spraviti skupaj tako zahtevna dela. Delali smo v najrazličnejših zasedbah, od bolj tradicionalnih, kot so klavirski trio, klavirski kvintet, do bolj nenavadnih zasedb, kot sta tria violine, kitare in harmonike ali klarineta, saksofona in klavirja,« našteva Lorenz in dodaja, da so kljub odličnosti mladih glasbenikov med njimi vseeno prisotne razlike: nekateri imajo več izkušenj s komornim muziciranjem, drugi manj. Po njegovem mnenju je bistvo festivala v tem, da se mladi glasbeniki z obeh strani meje med seboj spoznajo, saj so si »po kilometrih zelo blizu, sicer pa nikoli ne bi prišli skupaj«. »Ustvarjanje prijateljstev in medsebojnih kontaktov bo zagotovo dobrodošlo na njihovi nadaljnji umetniški poti. Želeli bi si še več tega povezovanja, ampak njihove poti so zelo različne, še posebej v tem še študijskem obdobju, ko nekateri študirajo tudi v tujini. So pa nekatere zasedbe na koncertih lani delovale tako, kot da se med seboj poznajo že celo večnost, kar je nekaj najlepšega,« še poudarja.
Poleg mladih glasbenikov bo letošnji programski meni dopolnilo še šest nastopov uveljavljenih glasbenih skupin, ki bodo predstavljale jazz folk glasbo, klezmer in glasbo renesančnih dvorov. Prav s slednjo je povezana še ena letošnja novost. »Z umetniško vodjo z italijanske strani Patricio Tu-ricchia sva se strinjali, da je treba te stare renesančne plese bolj približati občinstvu, in tako bodo pred obema koncertoma obiskovalci povabljeni, da se naučijo teh plesov, da spoznajo tudi to kulturo in podoživijo poletje ob tej lepi glasbi,« pravi Veronika Brvar, umetniška vodja festivala. Prvi takšen koncert bo že otvoritveni v Števerjanu, drugi pa bo festival Echos zaključil, in sicer 28. avgusta v preddverju gradu Kromberk. (km)
1 4 Sreda, 11. junija 2014
GORIŠKI PROSTOR
/
goriška - Matej Leopoli na Likofu
Najboljši berlinski beli kruh peče pek iz Števerjana
Matej Leopoli v Berlinu (zgoraj) in na Likofu (spodaj)
bumbaca
tržič - Obračun
DS: »Zaupanja volivcev ne smemo zapraviti«
Demokratska stranka (DS) je v Tržiču prejela preko dva tisoč glasov več kot Gibanje 5 zvezd, ki je po volilnem izkupičku pristalo na drugem mestu, 750 preferenc je prejela kandidatka DS za evropski parlament Isabella De Monte. Takšen rezultat je plod prizadevnega dela, je izjavila tržiška tajnica DS Lucia Giurissa ob koncu delovnega srečanja, na katerem so ocenili volilni izid. »Volivci so dobro razumeli, kdo je izginil s politične scene (Berlusconi), kdo želi samo razdirati (Grillo) in kdo želi graditi,« je komentiral goriški poslanec Giorgio Brandolin: »S svojim glasom so nas podprli tudi ljudje, ki nas niso nikoli prej. Če ne bomo sposobni konkretnih dejanj, bomo to zaupanje zapravili. Napovedim morajo slediti reforme.«
Srečanje tržiškega direktiva DS je bilo tudi priložnost za prvi nastop novopečene goriške senatorke Laura Fasiolo.
Alfredo Sironi v svoji berlinski pekarni (zgoraj); priprava testa za kruh (spodaj)
Do leta 2011 je v Gorici delal kot kovač v družinskem podjetju, nato se je izučil za picopeka in se naposled pred enim letom preselil v Berlin, kjer zdaj peče kruh po italijanskih receptih. Matej Leopoli je bil med protagonisti zadnjega števerjanskega Likofa. Na vaškem trgu je prikazal, kako se pripravi kislo testo za kruh; pri tem je uporabil biološko moko, kakršno vsak dan uporablja v berlinski pekarni »Sironi - Il pane di Milano«, kjer je zaposlen. Leopoli je sicer doma iz Števerjana in ima 34 let. Višješolski študij je zaključil na goriškem tehničnem zavodu s slovenskim učnim jezikom Jurij Vega, zatem se je zaposlil v družinskem kovaškem podjetju. »Leta 2011 sem se odločil za spremembo; približno en mesec sem delal v piceriji v Grojni, kjer sem se naučil, kako se pripravljajo pice. Potem sem se kot picopek zaposlil najprej v hotelu La Baita v Naborjetu in nato v piceriji I tigli v kraju San Bonifacio pri Veroni, ki velja za eno izmed najboljših picerij v Italiji. Januarja lanskega leta sem si nameraval vzeti enoletno pav-zo; odpravil sem se v Monzo, da bi izpopolnil svoje znanje o pripravi kruha. Tam me je Alfredo Sironi vprašal, ali bi ga pospremil v Berlin odpret novo pekarno. Odgovoril sem mu pritrdilno in potem je 15. avgusta res prišlo do odprtja pekarne,« pravi Matej Leopoli.
Alfredo Sironi, rojen leta 1981, je doma iz kraja Capiago Intimiano ob Comskem jezeru, kjer njegovi starši vodijo restavracijo in kavarno. Z univerzitetno diplomo zgodovine se je odpravil v Berlin, ne da bi znal besedice nemščine. Ko je ugotovil, da bo najti zaposlitev kar težko, se je na začetku lan-
skega leta zaljubil v tržnico Markthalle Neun v mestni četrti Kreuzberg. Odločil se je, da bo poskusil uresničiti svojo zamisel: sredi Berlina peči in prodajati kruh po italijanskih receptih, pri čemer je potreboval zanesljivega sodelavca. Za Mateja Leopolija je izvedel preko pekarne Longoni iz Monze, kjer so mu ga svetovali zaradi njegove resnosti in delavnosti. Tako se je Sironi skupaj z Leo-polijem avgusta lani lotil peke kruha in drugih tipičnih italijanskih jedi v stojnici - pekarni, urejeni na tržnici Markthalle Neun.
»Začetno smo kruh pekli in prodajali v treh, potem pa je bilo dela toliko, da smo danes že v enajstih,« razlaga Matej Leopo-li in poudarja, da so Berlinčani takoj vzljubili njihove proizvode - poleg raznih vrst kruha pripravljajo še pice, »focaccie«, »co-lombe«, »panetone« ... »Letos smo prejeli nagrado za najboljši beli kruh iz Berlina; ta-
ko dober je, ker uporabljamo prvovrstno biološko moko iz Italije, poleg tega testo za-mesimo ročno, natanko tako kot so peki počeli nekoč,« poudarja Leopoli in pojasnjuje, da se v nemški prestolnici zelo dobro živi. »V mestu in sploh v naši mestni četrti ni kriminala; veliko je mladih, ulice so polne življenja,« pravi Leopoli in razlaga, da v Nemčiji ceni predvsem odnos ljudi do novosti. »Ko v Berlinu predlagaš novo zamisel, ko imaš podjetniški načrt, te spodbujajo in ti zaželijo, da bi bil uspešen. Ravno nasprotno kot pri nas, ko ti ob vsaki novosti že vnaprej napovejo, da ne boš uspešen, in ti svetujejo, da si raje poišči stalno delovno mesto,« pravi Leopoli, ki še ne razmišlja, da bi se iz Berlina vrnil domov. Berlinčani so pač vzljubili kruh, ki ga vsak dan skrbno pripravlja, tako da zaenkrat radevolje ostaja v nemški prestolnici. (dr)
gorica - Od jutri do nedelje na nekdanji tržnici
Prvi GOktoberfest
Na voljo bodo tipične bavarske jedi in glasba - Pivo bodo točile natakarice v narodnih nošah
Vzdušje z munchenskega Oktober-festa bo mogoče podoživeti tudi v Gorici. Na območju nekdanje tržnice na debelo med ulicama Boccaccio in Sv. Klare bo namreč od jutri do nedelje potekala štiridnevna prireditev GOktoberfest. Pobudnik je združenje GO4Events - sicer skupina mladih, ki si zelo želijo oživiti Gorico -, ki bo sredi tržnice-parkirišča namestilo velik šotor ter mize in stole za okrog devetsto ljudi. Obiskovalcem bodo ponujali tipične bavarske jedi - od svinjske krače in pohanih zrezkov do hrenovk in zelja. Legendarno pivo HB bodo točile natakarice v bavarskih narodnih nošah. Jutri se bo praznik začel ob 18. uri s pozdravom organizatorjev in
predstavnikov oblasti, ob 19.30 bo koncert skupine Confidential Sound; v petek ob 18.30 bo nastop folklorne skupine iz Loč-nika. V soboto od 17. ure dalje bo po mestnih ulicah sprevod s skupino Kapuzinerband, opolnoči pa bodo na velikem ekranu predvajali nogometno tekmo med Italijo in Anglijo s svetovnega nogometnega prvenstva v Braziliji. V nedeljo bo shod starih avtomobilov Fiat 500.
V petek in soboto bo na prizorišče vozil brezplačni avtobus. Iz GM puba v Ron-kah bo startal ob 18. in 19. uri, nakar bo vozil iz lokala Tobacco Inn vsake pol ure; za avtobusni prevoz se je treba prijaviti na tel. 334-3333404. Za informacije sta na voljo tu-
di naslov info@go4events.net in Facebook profil GOktoberfest. Priporočljivo je rezervirati mesto ob mizah, zlasti za sobotni večer, ko pričakujejo največji priliv gostov, saj drugače piva in jedi ne bo mogoče dobiti: kakor v Munchnu bodo stregli le k mizam. Jutri bodo kioske odprli ob 18. uri, v petek, soboto in nedeljo ob 12. uri.
Na kraju bo varnostna služba, ki bo preprečevala katere koli ekscese. »Želimo si, da bo to praznik za družine,« pravijo organizatorji. Občina je pokrovitelj GOkto-berfesta, župan Ettore Romoli pa je prepričan, da bo letošnja lokacija za vse pretesna in da bo zato treba prihodnje leto poiskati večje prizorišče.
vrh - V Lokandi Devetak
Blagovna znamka
•	v ■	•
za »junaška« vina
Degustacijski večer v Lokandi Devetak
Kaj vsega lahko človek odkrije v Lokandi Devetak na Vrhu! Iz želje -lahko bi rekli celo strasti - Avguština Devetaka in njegove družine po spoznavanju drugih kuhinj in predvsem vin se rojevajo degustacijski večeri z nepozabnimi doživetji.
Tako je bilo tudi prejšnji četrtek, ko so v gurmanskem hramu na Vrhu primerjali proizvode »junaških« kmetovalcev in vinarjev. Še zlasti »junaški« so kraški vinogradniki, saj so pogoji za delo na Krasu izredno težki. S težkimi razmerami se soočajo tudi v drugih italijanskih krajih, od tod zamisel o »junaških« vinih, ki naj bi v kratkem dobila tudi skupno blagovno znamko. Z nekaterimi italijanskimi vinogradniki je Avguštin Devetak v stiku že dalj časa, zamisel o skupni večerji pa se je porodila zaradi posveta na prireditvi Morje in Vitovska, ki je bil naslednjega dne v Trstu.
Gabriella Devetak je meni za de-gustacijski večer pripravila skoraj na slepo, saj ni imela na razpolago vin, da bi lahko že prej uravnovesila okuse: recepte je tako pripravila na podlagi informacij in poreklu vin. Izkušnje in priznanja, ki si jih je Gabriella doslej nabrala, pa niso mačji kašelj, tako da so se vina in hodi odlično parili. Večer je vodila novinarka Liliana Savioli, uvodoma so udeležencem ponudili vitov-ske iz kmetij Bajta, Andrej Bole, Ca-stelvecchio, Colja, Grgič, Kocjančič, Lupinc, Andrej Milič, Stanko Milič, Pa-
fotoa.w.
rovel, Rubijski grad, Škerk, Škerlj in Zi-darich. Ob mizi je prvi hod, osvežujoči kumarični sladoled z meliso in ze-lenjavicami v olju spremljal kozarec vinske zvrsti Anisos proizvajalca Eu-genija Rosija; ko bi ne bilo tolikšne temperaturne razlike med sladoledom in vinom (takega vina ne gre piti mrzlega), bi bilo to eno izmed najboljših prepletanj okusov, ki smo jih kdaj poskusili. Vzdolž apeninskega polotoka je veliko krajev, kjer so »junaški« pridelovalci doma. Tako je tudi na otoku Giglio pred toskansko obalo, kjer Francesco Carfagna prideluje avtohtono in zelo redko vino Anso-naco. Zelo dobro mu je prilegla buči-na kremna juha s komarčkom, sipica-mi in morskimi fižolčki. Vino sorte Ti-morasso iz vinograda Montecitorio vinarja Walterja Massa iz vzhodnega Piemonta je spremljal blagi in lahki puranov hamburger, rižoto s slanikom, krešo in vinom Grillo pa seveda isto vino kmetije Antonina Barraca iz Marsale. Glavni hod, svinjski vrat kuhan pri nizki temperaturi, je solidno spremljalo avtohtono vino sorte Bosco iz področja Cinque Terre v Liguriji vinarja Walterja De Batteja, za pistacijev mus na jagodni kremi pa so ponovno prišle na hladne vitovske naših proizvajalcev. Vina teh mojstrov so že pred degusta-cijskim večerom dobila svoje mesto v čudoviti kleti Lokande Devetak, kjer so proizvajalci z zadnjimi gosti nadaljevali klepet in pokušnje. (aw)
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 11. junija 2014
15
gabrje - V organizaciji društva Skala
Na gabrskem »borjaču« sugestije morskih pesmi
Tradicionalni koncert »na borjaču« je v soboto na prireditveno prizorišče v Gabrjah priklical veliko ljubiteljev zborovskega petja. Organizatorji večera - kulturno društvo Skala - so ocenili, da so glede udeležbe tokrat potolkli vse dosedanje »rekorde«. Tolikšnemu obisku je botrovalo tudi lepo in toplo vreme pa tudi tema večera je prispevala svoje. Gabrci so namreč sobotni dogodek posvetili melodijam morja, v prvi vrsti skladbam z značilnim dalmatinskim melosom. Že ob prihodu na gabrski »borjač« za Kulturnim domom so prisotni ugotovili, da bo imel večer pridih morja, saj je bil prostor okrašen z dvema velikima jadroma športnih jadrnic.
Program je povezovala mlada Maja Deve-tak iz Sovodenj, ki je uvodoma povedala, da so
stari običaji v Gabrjah resnično vrednota. Naj gre za pust, martinovanje ali prvi maj, se Gabrci teh navad ponosno in strogo držijo. Med nje nedvomno sodi tudi koncert »Na borjaču«, na katerem ob pesmi in družabnosti gabrski pevci in gostujoči zbori že več desetletij zaključujejo iztekajočo se sezono.
Ob starodavnem vodnjaku so se nato zvrstili štirje pevski zbori. Kot je že običaj, so pred občinstvo prvi stopili pevci domačega pevskega zbora Skala, ki so pod vodstvom Zulejke Devetak zapeli štiri pesmi iz zakladnice dalmatinskih nape-vov. Sledila so dekleta zbora Marjetice iz Podkraja pri Colu, s katerimi je gabrski zbor navezal stike na letošnji reviji Primorska poje v Idriji; pod vodstvom Alijane Trošt Rupnik so zapela nekaj dal-
Nastop dekliškega zbora Marjetice iz Podkraja
matinskih in nato še slovenskih pesmi. Sledila je moška vokalna skupina Sraka iz Štandreža, ki se je pod taktirko Patrika Quaggiata predstavila z mešanim programom: fantje so zapeli po eno dalmatinsko, slovensko, italijansko, istrsko in rusko pesem. Pozorni publiki se je kot zadnji predstavil moški pevski zbor Vesna iz Križa, ki ga vodi
foto sambo
Rado Milič in se je v zadnjih letih »specializiral« v prepevanju dalmatinskih melodij, pri čemer se poslužuje tudi manjšega glasbenega ansambla s tamburicami in kitarami. Zbor je pred meseci nastopil tudi na tradicionalni reviji Sovodenjska poje. Sledila je še družabnost, ki jo je do poznih ur spremljala pesem. (vip)
Šest let zapora
Šest let zapora je videmsko sodišče včeraj dosodilo 22-letnemu Alessiu Sca-voneju po rodu iz Palerma in z bivališčem v Tržiču, ki je s tolpo še treh oseb v noči med 12. in 13. novembrom lani oropal Bangladesh phone-center v Ulici Pozzo v Vidmu. Skupina nasilnežev je tudi pretepla upravitelja. Druga dva osumljenca - Cipriano Cascone in Hamzo Legrini alžirskega rodu - sta že pristala na dogovorno kazen; o usodi četrtega med njimi bo odločalo tržaško sodišče za mladoletne.
Goriško meščanstvo
Gostja jutrišnjega srečanja »na kavi s knjigo« bo v Katoliški knjigarni v Gorici Inga Miklavčič Brezigar, avtorica knjige »Meščanstvo na Goriškem med vrednotami in konflikti - na prelomu iz 19. v 20. stoletje«; Miklavčič Brezigar-jeva je bila tudi avtorica istoimenske razstave. Jutrišnjo predstavitev, ki se bo začela ob 10. uri, prireja knjigarna v sodelovanju z Goriškim muzejem v Kromberku in Goriško Mohorjevo družbo.
Nocoj »Briljantina«
Zaradi zelo uspešne premiere bodo danes, na zadnji dan pouka, ob 18. uri v goriškem Kulturnem domu ponovili muzikal »Briljantina«, ki so ga pripravili gojenci Dijaškega doma v Gorici. Na predstavo so se pripravljali tri mesece, rezultat pa je bil navdušujoč.
Neučinkovite diete
O dietah, ki spodbujajo debelost, bo danes ob 18. uri v večnamenskem središču v Ulici Baiamonti v Gorici predavala izvedenka s področja prehranjevanja Marta Molinari. Ob tej priložnosti bodo tudi predstavili ciklus tematskih srečanj, ki so namenjena javnosti ter jih občinske lekarne in zavod Salus posvečajo promociji zdravja občanov.
V	Tržiču zaseda UIL
V	konferenčni dvorani Europalace Hotela v Tržiču bo danes ob 11. uri 14. teritorialni kongres stranke UIL za Goriško. Uvodoma bo pokrajinski tajnik Gia-cinto Menis prikazal posledice krize v deželi FJK in zlasti v goriški pokrajini, ki je bila v lanskem letu ob 3.000 delovnih mest.
Dela v kavernah
Predsednik in podpredsednica pokrajine, Enrico Gherghetta in Mara Černic, bosta v petek ob 10. uri na Debeli griži prisostvovala začetku obnovitvenih del v topniških kavernah iz obdobja prve svetovne vojne. To bo nova etapa v uresničevanju projekta Kras 2014+, s katerim pokrajina obeležuje stoletnico začetka vojne.
[12 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM
CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU
LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 19.50 -21.45 »Maleficent«. Dvorana 2: 17.30 »Incompresa«; 20.30 »La grande illusione«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Tut-ta colpa del vulcano«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.15 -22.00 »Maleficent«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Edge of Tomorrow - Senza domani«. Dvorana 3: 17.45 - 19.50 - 22.10 »Three days to kill«. Dvorana 4: 17.40 - 19.50 »Incompresa«; 21.50 »X-Men: Giorni di un futuro passato«.
Dvorana 5: 17.00 - 20.30 - 22.10 »Tut-ta colpa del vulcano«; 18.40 »Maleficent«« (digital 3D).
Koncerti
»LIVE / GLASBA PREKO MEJE«: 13.
junija ob 21. uri na sedežu Dobialab v Ul. Vittorio Veneto 32 v Štaranca-nu bo koncert skupin Sec_& Olivier di Placido in Jazza plays Dog Star Man. 14. junija ob 18.30 bo pri pekarni Iordan na Trgu Vittoria 16 v Ko-privnem nastopil Cene Resnik trio (Cene Resnik, Giovanni Maier in Zlatko Kaučič); več na www.dobia-lab.net.
ZBOROVSKI KONCERT CERKVENEGA PETJA v organizaciji ZCPZ Gorica v sodelovanju z župnijo Sv. Andreja apostola bo v petek, 13. junija, ob 20.30 v štandreški cerkvi. Nastopili bodo MlPZ Emil Komel, MePZ Štandrež, otroški cerkveni pevski zbor Štandrež, MePZ Rupa-Peč, OPZ Emil Komel, otroško-mladinski pevski zbor Veseljaki in cerkveni pevski zbor Doberdob. KONCERT »POZDRAV POLETJU 2014« bo v soboto, 21. junija, ob 20.30 na odprtem prostoru kulturnega centra Danica na Vrhu. Gost večera bo Oliver Dragojevič z bendom Dupini iz Splita. Koncert sodi v okvir projekta »Kras@event@Carso«; informacije v Kulturnem domu (tel. 0481-33288).
H Šolske vesti
11. ŠPORTNA ŠOLA DIJAŠKEGA DOMA za fante in dekleta od 10. do 14. leta bo potekala od 16. junija do 11. julija (urnik: 8.30 do 15.00). Program ponuja vsak dan nov šport, na novem prizorišču: kajak, rafting, atletika, lokostrelstvo, športno plezanje, hokej itd., predvsem pa veliko zabave in izletov v veseli družbi sovrstnikov. Od 30. junija do 4. julia tudi tečaj kajaka; informacije in vpisovanja po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah, do zasedbe mest; www.dijaskidom.it.
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI vabi na poletni kotalkarski kamp na ko-talkališču na Peči od 16. do 20. in od 23. do 27. junija, med 8. in 13. uro. Prijavijo se lahko dečki in deklice od 6. do 12. leta starosti; informacije in vpisovanje po tel. 333-9353134 (Elena), kdvipa-va@virgilio.it.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji ZSKD bodo od torka, 26. do sobote, 30. avgusta v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti - Dom Kavka na Livku pri Kobaridu; informacije in prijave po tel. 040-635626 ali 0481-531495.
POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA za osnovnošolske učence bo potekalo od 16. junija do 11. julija in od 25. avgusta do 5. septembra. Program: raziskovalna in filmska delavnica (priprave na snemanje filma o Gorici, Trstu in Krasu), športne in rekreativne dejavnosti, izleti in ekskurzije, ples in glasba, kopanje v Sesljanu in novogori-škem bazenu. Urnik: od 7.45 do 13.00 ali do 15.30; informacije in vpisovanja po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah, do zasedbe mest; www.dijaski-dom.it.
POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA za otroke od 4. do 6. leta bo potekalo od 30. junija do 11. julija in od 25. avgusta do 5. septembra. Program: angleške igralne urice, ekskurzije in izleti, ustvarjalne dejavnosti, pravljične urice, družabne igre in zabava, priprava na vstop v šolo. Urnik: od 7.45 do 13.00 ali do 15.30; informacije in vpisovanja po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah, do zasedbe mest; www.dijaskidom.it.
SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2014-15. Do konca junija so možne tudi brezplačne poskusne lekcije vseh instrumentov; informacije daje tajništvo od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure, tel. 0481-532163,info@emilkomel.eu.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletnih straneh ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) 16. maja objavljen razpis za nove habilitacijske tečaje (TFA), ki vključuje tudi šole s slovenskim učnim jezikom. Tozadevna okrožnica Urada za slovenske šole je objavljena na spletni strani Deželnega šolskega urada za FJK (www.scuola.fvg.it). Rok za vpis zapade 16. junija.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletnih straneh ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) 22. ma-
ja objavljen odlok o obnovi zavodskih lestvic za triletje 2014/15, 2015/16 in 2016/17. Odlok vsebuje tudi navodila za predstavitev modela B za izbiro šol. Le-tega morajo predstaviti tudi kandidati I. pasu, ki so v pokrajinskih lestvicah učnega osebja. Rok za predstavitev vlog in modela B zapade 23. junija.
AŠZ DOM v sodelovanju z Dijaškim domom Simon Gregorčič in ZSŠDI-jem prireja košarkarski kamp v Dijaškem domu v Gorici od 14. do 18. julija. Na programu motorika in športna šola minibasketa za fantke in deklice od 6. do 9. leta; košarkarska šola za fante in dekleta od 9. do 13 leta. Ob vadbi še bazen, izleti v naravo, tečaj šaha, ex-tem-pore. Kamp vodi prof. Andrej Vremec (profesor telesne vzgoje, državni vaditelj minibasketa, državni trener košarke) z izkušenimi vzgojitelji in trenerji. Prijave do 30. junija, tel. 329-2718115 (AŠZ Dom) ali domgorica@gmail.com; informacije prof. Andrej Vremec (tel. 338-5889958, marinandrej@alice.it).
□ Obvestila
TABORNIKI RMV sporočajo članom, ki se bodo 14. in 15. junija udeležili dvodnevnega taborjenja v Gabrovcu, da je v soboto zbirališče pri Društveni gostilni ob 9. uri. Akcija se bo zaključila v nedeljo ob16. uri. Ob 15. uri bo na istem zbirališču informativni sestanek o dvotedenskem taborjenju v Cerknici.
AŠZ MLADOST IN ZSŠDI vabita na 5. »Turnir Prijateljstva« na nogometnem igrišču v Doberdobu v jutranih urah v soboto, 14. junija, za kategorijo cicibanov in v nedeljo, 15. junija, za kategorijo malih cicibanov.
SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da je zasedanje pokrajinskega sveta SSk preloženo na ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 na pokrajinskem sedežu stranke v Gorici, Drev. 20. septembra 118.
0 Prireditve
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo v
sklopu niza »Srečanje z avtorji 2014« v četrtek, 12. junija, ob 18. uri poklon Carlu Michelstaedterju in predstavitev knjige »Una disperata speranza« Gian Andree Franchija ter projekcija filma »Dialogo tra una cometa e la terra« režiserja Francesca Imbimba iz Gorice. Na večeru, ki bo potekal v italijanskem jeziku, bosta sodelovala tudi Gianni Spino iz Tržiča ter Aldo Rupel iz Gorice, odlomke iz knjige bo prebirala Mariolina De Feo.
V	NOVOGORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo 12. junija ob 18. uri predstavitev knjige Vlada Sruka »Gospoda gre čez progo«.
DRUŠTVO ZA PROMOCIJO VINSKE KULTURE IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ vabi na odprtje slikarske razstave Jerneja Forbicija, na koncert diatonične harmonike z Boštjanom Zavnikom in na predstavitev knjižne novosti »Sve-
togorske in druge pesmi Ljubke Šorli« v petek, 13. junija, ob 18.30 v zastavbi KS Solkan (Plenčičev trg - vhod zadaj).
OBČINA MIREN-KOSTANJEVICA vabi na pogovor s slovenskim politikom, diplomatom, borcem NOB in slavistom Antonom Vratušo v soboto, 14. junija, ob 10. uri v Pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju. Pogovor bo vodil Jadran Strle.
OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH 2014 - »Junijski večeri«: 14. junija se na Peči prične osrednji program ob občinskem prazniku s slavnostno sejo v Kulturnem domu v Sovodnjah 15. junija ob 18. uri; 16. junija ob 20. uri odprtje društvene knjižnice v Rupi; 18. junija ob 20.30 v cerkvi Sv. Martina v Sovodnjah koncert sakralne glasbe v sklopu »Snovanj 2014«; 21. junija v centru KŠD Danica na Vrhu ob 19. uri degustacija tipičnih kraških pridelkov in pogovor s proizvajalci in ob 21. uri poletni koncert; 24. junija ob 21. uri kresovanje na Largi na Vrhu; 25. junija ob 19.30 v parku Rubijskega Gradu predstavitev publikacije Paole Predolin »Rubijski Grad«; 28. junija praznik poletnega sončnega obrata in nočna tekma na sedežu ribiškega društva Vipava.
ŠPORTNI PROGRAM OB OBČINSKEM PRAZNIKU V SOVODNJAH 2014: 14. junija od 8. ure dalje ženski mednarodni balinarski turnir na balinarski progi v Sovodnjah v priredbi Društva slovenskih upokojencev za Goriško; do 20. junija nogometni turnirji v organizaciji AŠD Sovodnje.
»ŠTABEACH« 2014 v organizaciji KD Oton župančič iz Štandreža: 23. moški in ženski nogometni turnir bo potekal na cementnem igrišču Kulturnega doma Andrej Budal v Štandrežu od 16. do 28. junija med 18. in 23. uro. V petek, 20. junija, bo koncert in 28. junija bo finalni del turnirja z nagrajevanjem in DJ zabavo.
0 Mali oglasi
PRODAM SCOOTER Aprilia rally 50c, letnik 1994, 15.000 prevoženih km, črne barve, v dobrem stanju, za 350 evrov; tel. 328-2163954.
PRODAM čistokrvne mladiče pasme border collier z rodovnikom, stare dva meseca; tel. 345-3331141.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Giovanni Tu-ni iz splošne bolnišnice v cerkev v Pod-turnu in na glavno pokopališče.
DANES V POLAČU: 10.00, Claudio Marchi (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
DANES V TRŽIČU: 12.30, Dina Vidusso por. Tiziani (iz goriške splošne bolnišnice ob 11.50) v cerkvi Device Marcelliane, sledila bo upepelitev.
DANES V KOPRIVNEM: 10.30, Rosa Aurora Picech por. Cantarutti (iz bolnišnice Sv. Justa ob 10.10) v cerkvi in na pokopališču.
1 6 Sreda, 11. junija 2014
APrimorski
r	dnevnik
Zelena luč za uvodno tekmo
SAO PAULO - Ljubitelji nogometa si lahko oddahnejo: uvod v svetovno prvenstvo v Braziliji, ki ga bosta jutri zvečer ob 22. uri uprizorili Hrvaška in gostiteljica Brazilija, bo potekal na polnem stadionu Corinthans Arena. Stadion je namreč dobil uporabno dovoljenje tudi za del tribun, ki so zgolj začasne. Največ zadržkov so imele gasilske službe, saj niso mogle zagotoviti primerne požarne varnosti na vseh delih stadiona, zato so bili nekateri deli tribun prazni.
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Bedeneželi igrati za Britance
LONDON - Slovenski teniški igralec Aljaž Bedene, je najbrž vznejevoljil slovensko javnost z izjavo za BBC, da si že prihodnje leto želi v Davisovem pokalu zaigrati za Veliko Britanijo «Že več let se počutim Britanca,» je dejal 24-letni Be-dene, ki od leta 2011 biva v kraju Hertfordshire, v Veliki Britaniji pa trenira od marca 2008 in ima na Otoku stalno bivališče že več kot pet let. Bedene je sicer na lestvici ATP od lanskega rekordnega 71. mesta padel na zdaj 132.
nogometno sp - Seznam najbolj »vročih« imen prvenstva
Kdo bo najboljši?
Z jutrišnjo uvodno tekmo med Brazilijo in Hrvaško (ob 22. uri) se bo začelo letošnje svetovno nogometno prvenstvo. Favoriti so znani. Kdo pa bi lahko bili najboljši igralci?
Med vratarji najbolj štejejo izkušnje, kljub temu pa velja spremljati nastope 22-let-nega Belgijca Courtoisa. Vratar madridskega Atletica je najboljši predstavnik mlajše generacije, sicer še vedno najbolj kotirajo Nemec Neuer (28 let) in veterana Buffon (36) in Julio Cesar (34).
Med branilci ima najboljšo srednjo dvojico Brazilija. Konkurenta Thiaga Silve (29) in Davida Luiza (27) sta morda le Španca Pique (27) in Sergio Ramos (28). Velik ugled uživajo tudi Nemca Lahm (30) in Hummels (25) ter Urugvajec Godin (28), ljubljenec trenerja Simenoeja. Na pasovih pozor na Portugalca Coentraa (26), Brazilca Marcela (26) in Angleža Baniesa (29).
V vezni vrsti so sami šampioni. V prvi vrsti svetovni prvaki, Španci Iniesta (30), Xa-vi (34) in Xabi Alonso (32), Italijana Pirlo (35) in De Rossi (30), Francoz Matuidi (27), Portugalec Moutinho (27), Belgijec Fellaini (26), igralec Slonokoščene obale Yaya Toure (31), Čilenec Vidal (27), Hrvat Modric (28) in Nemec Ozil (25).
Veliko pričakovanje vlada kajpak za napadalce, ki zbujajo največ pozornosti. To velja za Urugvajca Cavanija (27), Francoza Ben-zemaja (26), Nizozemca Van Persieja (30), Bosanca Džeka (28), Argenitnca Higuiania (26) in Aguera (26), Angleža Sturridgeja (24) in Rooneya (28), Čilenca Sancheza (25), Ko-lumbijca Martineza (27) in veterana, Nemca
Belgijec Dries Mertens bi lahko bil eden od presenečenj prvenstva
absa
Kloseja (36) in Drogbaja (36).
Za najboljše polšpice veljajo Kolumbi-jec Cuadrado (26), Nizozemec Robben (30), Argentinec Di Maria (26), Gervinho iz Slonokoščene obale (26), Belgijec Mertens (27), Brazilec Hulk (27) in Japonec Kagawa (25). Kaj pa nepredvidljivi Cassano (31)?
Pozor na mlade upe. To bi lahko bili Francoza Digne (20) in Varane (21), belgijski »dragulj« Januzej (19), Švicarji Rodriguez (21), Xhaka (21) in Shaquiri (22), Nizozemca De Vrij (22) in Clasie (22), Nemca Goetze (22) in Draxler (21), Brazilec Oscar (22), Italijan Verratti (21) in Južnokorejec Heung-Min Son (21). Obetaven je tudi Španec Koke (22), a vprašanje je, ali bo v znameniti španski vezni vrsti sploh imel priložnost, da se izkaže.
Top ten
1.	Messi (26 let, Argentina)
2.	Neymar (22 let, Brazilija)
3.	Ronaldo (29 let, Portugalska)
4.	Hazard (23 let, Belgija)
5.	Diego Costa (25, Španija)
6.	Pogba (21 let, Francija)
7.	Suarez (27 let, Urugvaj)
8.	Thomas Mueller (24 let, Nemčija)
9.	Pjanic (24 let, BiH)
10.	Balotelli (24 let, Italija)
nenavadna prizorišča
Italijani, Hrvati in Bosanci v deželah anakond in piranh
Svetovno prvenstvo v Braziliji ponuja nekaj zanimivih, za nogomet povsem nenavadnih prizorišč. Organizatorji in sama brazilska vlada so se odločili, da bo prvenstvo potekalo na vseh koncih te prostrane države. Tudi v takih mestih, ki so nogometnim navdušencem nepoznana. Tako se bodo Italijani in Angleži pomerili kar sredi Amazonskega pragozda, v največjem amazonskem mestu Manausu, kamor bodo kmalu potovali tudi Hrvati (na tekmo proti Kamerunu). Nekdanja »prestolnica kavčuka«, ki leži na sotočju rek Rio Solimoes (oziroma Amazonke) in Rio Negro, je v glavnem dostopna po vodi in zraku; edina cesta vodi severno proti daljni Gvajani, z redkimi vmesnimi odcepi za vzhodne predele Amazonije. Te kraje so v iskanju legendarnega El Dorada več stoletij s težavo osvajali španski conquistadoresi, vanje so prodirali tudi jezuitski misionarji.
Napoved, da se bo nov nogometni stadion gradil v deželi anakond, piranh in številnih domorodnih plemen, je svoj čas naletela na mešane odzive. Po eni strani je bil to znakbra-zilske enotnosti in pozornosti oblasti do najbolj odmaknjenih zveznih držav, po drugi pa so se domačini takoj začeli spraševati, čemu bo služil stadion takoj po koncu prvenstva. Med predlogi je bila celo njegova preureditev v zapor. Dejstvo je, da je gradnja stadiona terjala tudi nekaj življenj, zaradi česar bi bil ta načrt skoraj primerljiv z gradnjo opernega gledališča Teatro Amazonas (1896, poglejtefilm Wernerja Her-zoga Fitzcarraldo), ki pa je bil glede na tedanje razmere in ambicije »kraljev kavčuka« seveda mnogo bolj nor.
Manaus pa ni edino eksotično prizorišče nogometnega prvenstva. Anakonde, mravljinčarji in kajmani, pa tudi južnoameriški kavboji s svojimi ogromnimi čredami, so doma v
V Manausu so se izkrcali tudi Italijani
ansa
Pantanalu, največjem celinskem mokrišču na svetu. Ko smo se pred leti potepali na tem pozabljenem kotičku sveta, smo spoznali lepote neokrnjene, divje in vlažne narave ter tudi zabavni lov na ostrozobe piranhe (v vodi do pasu, šlo je pač za nenevarno vrsto piranh, vsaj tako so nam povedali). Severni vhod v Pantanal, ki je nekaj mesecev na leto zaradi padavin, mrčesa in visoke vode nedostopen, je mesto Cuiaba, kjer bodo poleg drugih brcali žogo Rusi in Bosanci. Podobno kot v Manausu je vlaga tudi tu izjemna; spomnimo se tudi neverjetnih, 10-minutnih tropskih nalivov, ki pa jih v tem času menda ne bo. Južni vhod v Pantanal pa je mestece Corumba, kamor pripelje iz Bolivije vlak s prijaznim nazivom Trem da morte (Vlak smrti). No, kljub imenu, ta vlak le ni tako strašen, vsaj v današnjih časih ne. Pa še zanimivost: Slovenija se ni uvrstila na svetovno prvenstvo, kljub temu pa smo prepričani, da bo v Braziliji v tem času tudi veliko slovenskih popotnikov. Takrat smo med drugim osupli, ko smo v leseni baraki - neke vrste avtobusnem postajališču v neobljudeni pantanalski divjini s pomenljivim imenom Buraco das piranhas (Luknja piranh) - naleteli na mladi Slovenki, ki sta se potepali po Južni Ameriki.
Ali je svet majhen, ali pa je Slovenija velika. (af)
Tudi dve minuti odmora
SAO PAOLO - Odločitev je zdaj dokončna. Ker bo na SP predvidoma vroče, bo lahko sodnik dvakrat prekinil tekmo za obdobje treh minut odmora v 30. minuti vsakega polčasa. Ali je zdravje igralcev ogroženo, bo poldrugo uro pred tekmo določil zdravnik Fife. Italija bo dvakrat igrala ob 13. iri po krajevnem času: proti Kostariki in Urugvaju.
20 milijonov za film SAO PAULO - Mednarodna nogometna zveza Fifa je za film o svetovnem prvenstvu porabila kar 20 milijonov evrov. Skupni proračun filma z naslovom «United Passions» oziroma združene strasti, ki so ga premierno prikazali minuli mesec na filmskem festivalu v Cannesu, je znašal kar 23,5 milijona evrov. V filmu Gerard Depardieu igra nekdanjega šefa Fife in ustanovitelja SP Julesa Ri-meta, Tim Roth pa ima vlogo zdajšnjega predsednika Fife Jo-sepha Blatterja.
Fifa približno toliko denarja vsako leto nameni tudi razvojnim programom Goal za revne države. Balotelli se bo poročil RIO DE JANEIRO - Mario Balotelli bo skočil v zakonski stan. Triindvajsetletni napadalec Milana je na Twitterju svojim sledilcem sporočil, da z zaročenko Fanny Neguesha, sicer belgijsko manekenko, ki je po materini strani tako kot Balotelli afriških korenin, načrtujeta poroko.
Gana nadigrala J. Korejo MIAMI - Gana je na prijateljski tekmi v pripravah pred nogometnim svetovnim prvenstvom v Braziliji s 4:0 (2:0) premagala Južno Korejo. Tri zadetke je dosegel Jordan Ayew (11., 53. in 89. minuta), četrtega pa Asamoah Gyan (44.).
MET IZ IGRE
pise
Marko Oblak
Zaključuje se torej tudi ta nesrečna sezona italijanskega prvoligaškega prvenstva. Italijanskega? Že večkrat sem pisal, da je vloga Italijanov v prvenstvu minimalna. Poglejmo zadnjo, odločilno tekmo med Sieno in Rimom, ki je toskansko ekipo še (zadnjič ?) popeljala v nebesa finala, od koder ji je potem najverjetneje usojen padec v četrto ali petoligaški pekel. Za Sieno je med dvanajsterico bilo pet «Ita-lijanov»: dva mladinca sta sedela na klopi, igral pa ni niti David Reginald Cour-nooh, ki je v Italiji rojen sin priseljencev iz Gane, a je celotno košarkarsko pot prehodil na Apeninskem polotoku. Jeff Vig-giano je naturalizirani Američan, njegov doprinos k zmagi Sienepa je bil skromen, saj je igral samo 9 minut in dosegel 3 točke. Edini Italijan, ki je nekaj pripomogel k zmagi, je bil center Tomas Ress iz juž-notirolskega kraja Salorno: 25 minut igre in 6 točk. Italijan ali Južni Tirolec? No, Salorno je prav na meji s Trentinom in ena redkih bocenskih okoliških občin z večinskim avtohtonim italijanskim (tri-dentinskim)prebivalstvom. Medtem ko so Bocen italijanske oblasti poitalijančeva-le s priseljevanjem, so tu Italijani avtohtoni, tako da lahko rečemo, da ima dobri Tomas verjetno le nekaj italijanske krvi. Če ga dobi v svoje kremnplje Mar-zullo, ga bo verjetno prisilil, da izjavi, da je Italijan (Tanja Romano docet). Kaj pa Rimljani? Tu je spisek resničnih italijanskih igralcev kar dolg: Reali, Tonolli, Righetti, Moraschini in DErcole.Ali uganete, koliko izmed njih je stopilo na igrišče? Odgovor: samo DErcole, kije igral 33 minut in dosegel 10 točk. Kaj pa drugi polfinale med Milanom in Sassarijem ? Tudi Milančani so zaključili serijo sebi v prid in kot glavni favoriti za naslov pristali v finalu. Banchijevi varovanci so med četverico polfinalistov ekipa, kjer imajo italijsnaki igralci še največ priložnosti, da se izkažejo: reprezentan-ta Gentile (24 minut igre, 11 točk) in Mel-li (30 minut, 9 točk in 7 skokov) sta dala pomemben doprinos, ob odsotnosti poškodovanega Hacketta pa so nekaj minut stopili na igrišče še Cerella, Toure in Re-stelli. Po številu ima sicer Sassari več Italijanov: to so Sacchetti, Tessitori, De-vecchi, Chessa, Vanuzzo ter naturalizi-rana Eze in Travis Diener. Njihov doprinos pa je bil tokrat zares minimalen, saj je koše (5 točk) dosegel le Sacchetti. In še zadnja novica: predvčerajšnjim je skrbnik Bianchi predstavil sodišču prošnjo za stečaj, sodišče v Sieni pa bo dokončno odločitev sprejelo 4. julija. Kot da bi čakal izid finala.
Anže Kopitar v ligi NHL tik pred končno zmago
NEW YORK - Hokejisti ekipe Los Angeles Kings so povedli s 3:0 v zmagah v velikem finalu severnoameriške lige NHL. V tretji tekmi boja za Stanleyjev pokal proti ekipi New York Rangers so kralji slovenskega zvezdnika Anžeta Kopitarja v gosteh zmagali s 3:0 in za drugi naslov prvaka po letu 2012 potrebujejo le še eno zmago.Kopitar je bil podajalec pri drugem golu Los Angelesa, ki ga je dosegel Jake Muzzin, in ima zdaj že 26 točk v končnici. Naslednja, morda že odločilna tekma bo na sporedu v noči na četrtek, znova v dvorani Madison Square garden v New Yorku.
Sonce, padec in šprint
PARIZ - Nemec Nikias Arndt (Giant Shimano) je zmagovalec tretje etape dirke Criterium du Dauphine, medtem ko je skupno vodstvo zadržal Britanec Chris Froo-me (Sky, na sliki). Kolesarjem je nagajalo žgoče sonce, 65 kilomtetrov pred koncem pa je prišlo tudi do množičnega padca, zaradi katerega sta morala odstopiti Francoz Jerome Coppel in Italijan Giacomo Nizzolo. Slovenec Krsitjan Koren je skupno 46., zaostaja nekaj manj kot šest, Špilak na 87. mestu skupne razvrstitve pa 12:50 minute.
Inzaghi potrdil Tassottija
MILAN - Novi trener Milana Filippo Inzaghi je za pomočnika potrdil Maura Tassottija, ki je pred nekaj tedni napovedal, da bi se lahko poslovil od kluba.
/
ŠPORT
Sreda, 11. junija 2014
17
odbojka - Državni moški finale do 17 let
Olympia v Pavii najprej skozi »sito« težkih kvalifikacij
Naprej le zmagovalec skupine - Šest igralcev ekipe je do nedelje nastopalo tudi na finalu under 19
Niti se še ni polegel odmev na velik uspeh mladincev, ki so v nedeljo končali državno fazo na 6. mestu, že čaka odbojkarsko Olympio nov izziv na državni ravni - finale prvenstva do 17 let. S trenerjema Ivanom Markičem, Walterjem Princijem in spremljevalcem Markom Komjancem je v Pavio odpotovalo devet odbojkarjev, ki se bodo na današnjih in jutrišnjih kvalifikacijah najprej potegovali za uvrstitev v naslednjo fazo. Formula prvenstva je enaka formuli prvenstva do 15 let. Dvanajst nosilcev skupin je že uvrščenih v drugo fazo po skupinah (med njimi ekipe uglednih klubov Macerata, Cuneo, Roma Volley, Padova, Volley Milano, Zinella Bologna, Castellana, Vibo Valentia), drugih šestnajst ekip pa se v štirih skupinah poteguje le še za štiri preostala mesta. To pomeni, da morajo mladi Goričani danes in jutri v svo-
ji skupini, v kateri igrajo še S. Giulia Torino, Pulsa-no Taranto in ekipa, ki jo bodo določili danes, osvojiti prvo mesto, sicer jih čaka povratek domov.
Ekipo Olympie na tem finalu sestavljajo igralci, ki so letos nastopali v deželni C-ligi s Sočo v okviru skupnega goriškega projekta o sodelovanju. Šest izmed njih, to so Komjanc, Russian, Manfreda, Waschl, Lupoli in Franzot so se pravkar vrnili s prvenstva under 19 v Toskani. Nihče izmed njih ni tam igral v začetni postavi, toda Simon Komjanc je bil na pomembni tekmi proti Apuliji eden od protagonistov. Vsi so obogateni z izkušnjami, kaj pomeni igrati državni finale po turnirskem sistemu in in na izpadanje. Ekipo dopolnjujejo še mlajši Margherito, Cotič in Pel-lis. Žal ni poškodovanega Kristjana Komjanca. Vse kar bodo dosegli v Pavii, bo dobrodošlo. (ak)
jadranje - Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo tretjič na SP 420
V tretje gre rado
Mešana posadka jadralk razreda 420 Carlotta Omari (TPK Sirena) in Francesca Russo Cirillo (SVBG), ki tekmujeta pod zastavo slovenskega društva iz Barkovelj in pod trenersko taktirko Matjaža Antonaza, si je po nizu državnih regat tretjič priborila pravico do nastopa na svetovnem članskem prvenstvu, ki bo letos v nemškem Warne-mundeju od 24. julija do 3. avgusta.
Carlotta in Francesca sta na zadnji državni regati na Gardskem jezeru zasedli sicer 10. mesto (tretji med dekleti), vendar sta na absolutni končni lestvici suvereno zmagali. Bili sta boljši tudi od moških posadk, med katerimi je kar nekaj dobrih.
Po 7. mestu leta 2012 in 5. mestu lani, ko se jima je na SP bronasto odlič-je izmuznilo prav v zadnji regati, je na dlani, da se bosta letos odpravili v Nemčijo po medaljo, čeprav trener Antonaz opozarja, da je vedno težko napovedati zmagovalni oder.
»Carlotta in Francesca sta telesno precej lahki in to pomanjkljivost nadomeščata z veliko nadarjenostjo in tehniko. Za regatno polje v Warnemunde-ju pa velja, da so tam razmere izjemno spremenljive. V močnejšem vetru bi se težko znašli,« pravi trener. Obe dekleti čaka v prihodnjih dneh matura (stari sta 19 let), nato pa intenziven spored pripravljalnih regat in treningov. »Dogovarjamo se za sparring partnerstvo s hrvaškimi in španskimi posadkami. Z njimi bi trenirali v Hyerezu ali Zadru. S sabo bi na te priprave rade volje vzel tu-
lokostrelstvo
Uspešen nastop mladinke ŠD Zarja
10-letna lokostrelka ŠD Zarja Valeria Brandolin, ki jo uspešno trenira Stojan Ražem v Bazovici, si je v kraju Borgnano pri Krmi-nu na deželni fazi trofeje Ostržek zagotovila nastop na državni fazi trofeje, ki bo 28.in 29. junija v kraju Fossano pri Cuneo v Piemon-tu. Valeria bo nastopila v kategoriji najmlajših ,to so letniki 2003, 2004. Streljala bo na razdalji 15. metrov. Trofeja Ostržek nadomešča nekdanje mladinske igre. Zarjina lokostrelska sekcija se že ogromno let ponaša z velikimi uspehi še posebno na mladinskih igrah. Upamo, da bo Valeria nadaljevala s to tradicijo uspehov, ki sega v leto 1987.
Po enem .7 in enem 5. mestu je
za jadralki pod zastavo TPK Sirena na SP napočil čas za naskok na zmagovalni oder
di naši mlajši jadralki Jano Germani in Cecilijo Fedel,« dodaja Antonaz. Krmar-ka Jana in flokistka Cecilija sta državne kvalifikacije končali na 39. mestu med kar 134. posadkami, koliko jih je skozi celo leto lovilo normo za svetovno in evropsko prvenstvo.
»Za dvojico, ki tekmuje šele prvo leto, je to spodbuden rezultat, boljši kot sta ga v svoji prvi sezoni v tem razredu dosegli Carlotta in Francesca,« je povedal Antonaz.
Na zadnji regati sta mlajši predstavnici TPK Sirena zasedli končno 47.mesto z določenimi tehničnimi problemi. Na Gardskem jezeru so opravili vseh devet predvidenih plovov v srednjem močnem vetru z jakostjo 10-20 vozlov. (ak)
Na 3. etapi Kinder
• «v« «t * f *	•
najvišje Tinej Stermni
Optimisti TPK Sirene so se kot edini predstavniki 13. cone, s tremi mladinci in enim kadetom udeležili 3. regate trofeja Kinder v Bellanu. V zmernem južnem vetru od 7-10 vozlov, so odjadrali vseh 6 previdenih plovov.
Najboljši med mladinci TPK Sirena je bil Tinej Sterni na 17. mestu, na 45. Petra Gregori, ter na 52. Leo Filipo-vič Grčič. Naslednja preizkušnja jih čaka naslednji konec tedna na Gardskem jezeru na regati Optimist d'argento, Tor-bole
V Turčiji se je izkazala mala Caterina Sedmak
V turškem Bodrumu je bila mednarodna regata v Razredu optimist. V
odbojka
Uspešno
prestal
operacijo
Kapetan odbojkarjev Sloge Tabor Televita Ambrož Peterlin, ki je moral zaradi poškodbe kolena izpustiti zadnji del prvenstvene sezone B2-lige, je uspešno prestal operacijo desnega kolena. Poseg na meniskusu, ki ga je v Trstu opravil dr. Maurizio Del Ben, ni pokazal drugih težav, tako da bo Peterlin kmalu lahko začel z bolj intenzivno rehabilitacijo in bo nared že čez približno mesec dni, torej zagotovo pred pričetkom nove sezone.
Peterlin se je poškodoval na domači tekmi proti Loreggii 31. marca letos. Sezono je začel kot podajalec, nadaljeval pa jo je kot krilni tolkač.
spremstvu očeta in finančno podporo društva Trieste Sailing sta se regate udeležili tudi mladi jadralki JK Čupa Cate-rina in Elisa Sedmak. V konkurenci 163 tekmovalcev iz 11 držav se je zelo dobro izkazala Caterina, saj je uvrstila na 3. mesto med kadeti, oziroma prva med deklicami in prva med tekmovalci iz Italije. Dobro se je odrezala tudi Elisa. ki je kot ena najmlajših tekmovalk končala vseh desetih plovov.
NOGOMET 5:5
V	Štandrežu turnir »12 ur nogometa«
Prihodnji konec tedna, v soboto, 14. junija, bo v Štandrežu tradicionalni 12. ma-lonogometni turnir »12 ur nogometa«, ki ga organizirata ŠD Juventina in moški ter ženski amaterski ekipi Štandrež. Turnir se bo na igrišču Juventine začel ob 10.00. Zbirališče pa bo ob 8.30. Za informacije in vpisovanje pokličite na 3290913340 (Maja Peterin) oziroma pošljete sporočilo na elektronski naslov maja.peterin@gmail.com. Celodnevni turnir se bo v večernih urah končal z zabavo in glasbo z DJ-ejem.
Začetniki Krasa prvi na turnirju v Vižovljah
Ekipa začetnikov Krasa je v finalu turnirja Sistiane v Vižovljah 1:0 premagala Triestino. Zmagoviti gol je dosegel Marko Vidali.
V	nedeljo v Biljah z Birso in Matavžem
Klub goriških študentov, Nogometno društvo Bilje in Študentska organizacija Univerze na Primorskem prirejata 5. dobrodelni spektakel, ki se bo odvijal v Bi-ljah v soboto, 14. junija. Dan kasneje, v nedeljo, 15. junija pa bo v organizaciji Nogometnega društva Bilje, Nogometne šole Valterja Birse in Tima Matavža v sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije in Olimpijskim komitejem Slovenije ter častnim pokroviteljem, predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem, potekala dobrodelna nogometna tekma ob 18. uri na nogometnem igrišču v Biljah.
V nedeljo na Padričah boks
V nedeljo, 15. junija, bodo na Padričah mahali s pestmi. Ob 19.00 bo namreč na turistični kmetiji pri Grgiču boksarski večer (3. memorial Enzo Battimelli), ki ga organizira društvo Trieste Pugilato, v sodelovanju z gropajsko-padriško Luno puh-no. Na sporedu bo osem moških ženskih dvobojev. Začetek ob 19.00.
□ Obvestila
KK BOR in ZSSDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 14. leta od ponedeljeka, 1. do petka, 5.septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370 karinmalalan@gmail.com ŠD MLADINA sklicuje občni zbor jutri, 12. 6., ob 20.30 v domu Alberta Sirka v Krizu. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vse do 13. junija potekale v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (pon.-petek, od 10. do 12. ure, ob pon. in sredah tudi od 15. do 17. ure) vpisovanja v občinski športni center (kamp nogometa, odbojke, košarke v konvenciji z A.S.D. Breg), ki se bo odvijal od 16. do 27. junija za otroke od 6 do 14 let in od 30. junija do 11. julija za otroke od 3 do 14 let. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju na www.sandorligo-dolina.it. Dodatne informacije: Urad za izobrazbo in šolske storitve, tel. št. 040-8329 281/239 ali scuole-solstvo@sandorligo-dolina.it.
ŠD JUVENTINA - organizira od 18. do 28. junija športni kamp za otroke. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17.00, ob sobotah do 12.30. Za informacije: 3290913340 (Maja Peterin), 3484975838 (Gianfranco Vecchiato). AŠZ SLOGA in AŠD SLOGA TABOR obveščata, da bo redni občni zbor društev potekal v ponedeljek, 16. junija, v dvorani Zadružne Kraške banke na Opčinah ob 20. uri.
AŠD SOKOL sklicuje redni občni zbor, ki bo v drugem skicanju dne 13. junija 2014 ob 20.00 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. AŠZ SLOGA prireja v sodelovanju z ZSŠDI na Opčinah odbojkarski kamp od ponedeljka, 16. junija, do srede, 25. junija 2014. Prijave in informacije: ZSŠDI od ponedeljka do petka med 8.00 in 14.00 (tel: 040635627) ali nasloga.info@gmail.com do 6. junija 2014. TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJA - Padriče organizira od 16. junija do 4. julija začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave na tel. št. 3898003486 ( Mara). AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata »5. Turnir prijateljstva« v soboto, 14. junija, za kategorijo cicibanov in v nedeljo, 15. junija, za kategorijo malih cicibanov. Turnir bo v jutranjih urah na nogometnem igrišču v Doberdobu. TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata dvotedenske jadralne tečaje za otroke od 6. do 16. leta starosti v terminih: od 16. do 27. junija, od 30. junija do 11. julija, od 14. do 25. julija ter od 28. julija do 8. avgusta, od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. Ostale informacije in vpisi v tajništvu kluba v Trstu, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih od 12.30 do 14.30 ure ter ob sredah in petkih od 18.00 do 20.00 ure, tel. 040422696, ali na info@tpkcntsirena.it in www.tpkcntsirena.it.
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI vabi na poletni kotalkarski kamp, ki bo na kotalkališču na Peči, od 16. do 20. in od 23. do 27. junija 2014, od 8.00 do 13.00. Prijavijo se lahko dečki in deklice od 6 do 12 leta starosti. Info: Elena 333.9353134, kdvipava@virgilio.it
AŠD POLET, ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL in ZSŠDI organizirajo košarkarski kamp v Prosvetnem domu na Opčinah. Prva izmena od ponedeljka 16. junija do petka 20. junija 2014, druga izmena od ponedeljka 23. junija do petka 27. junija 2014. Kamp je namenjen dečkom in deklicam letnikov 2001 in mlajših. Info: Erik Piccini - 340/4685153, e-mail: poletkosarka@libero.it. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 23. do 28. junija Planinsko šolo na Planini pri jezeru namenjena osnovnošolski mladini. Informativni sestanek bo danes, 11. junija ob 19. uri na Stadionu 1. Maja. Za informacije: mladinski@spdt.org. Na razpolago je še nekaj prostih mest.
AŠD SOKOL v sodelovanju z ZSSDI, organizira kamp Igrajmo minivolley za deklice in dečke letnikov 2003-2007 od 16. do 20.6.2014 v nabrežinski telovadnici od 8.30 do 13.00 ure. Poskrbljena bo jutranja malica. Za prijave in informacije: tajništvo telovadnica 040200941, Lajris 3488850427, Cirila 3355313253 in mail csdasdsokolgmail.com
AŠD SK BRDINA sklicuje redni občni zbor v petek, 13. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah, Proseška ulica 109.
JK ČUPA IN ZSŠDI organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Tečaji so namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati. Spored tečajev: od 16. do 20. junija, od 23. do 27. junija, od 30. junija do 4. julija, od 7. do 11. julija, od 14. do 18. julija, od 21. do 25. julija, od 28. julija do 1. avgusta, od 4. do 8. avgusta. Info in vpis ob pondeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 13.00, ob sobotah od 16.00 do 18.00 na sedežu v sesljanskem zalivu, oz. na tel./fax 040-299858, info@yccupa.org in na www.yccupa.org NK KRAS REPEN v sodelovanju z ZSŠDI organizira Sportni poletni kamp za dečke in deklice letnikov 2001-2008 od 16. junija 2014 do 21. junija 2014 na športnem igrišču v Repnu. Poskrbljeno bo za jutranjo in popoldansko malico ter kosilo. Urnik: 8.15-17.00. Vpis najkasneje do petka 6. 6. 2014. Za prijave in informacije: tajništvo 0402171044, Roberta 3332939977.
AŠD SOVODNJE in ZSŠDI vabita na mladinski nogometni kamp Sovodnje 2014, ki bo na nogometnem igrišču v Sovodnjah od 16. junija do 20. junija od 8.30 do 12.30. Prijavijo se lahko dečki in deklice letnikov od 2000 do 2009. Informacije po e-pošti: asdsovodnje@libero.it ali po telefonu: 0039-3283674301 (Rudi Devetak), 00393297411459 (Ljubica Butkovič), 0039-335312083 (Aleksij Soban), 0039-3346691042 (Edi Pavletič), 0039-3897977416 (Luka Cijan), 00386-40607320 (Rok Černe).
1 8 Sreda, 11. junija 2014
MNENJA, RUBRIKE
O NAŠEM TRENUTKU
Korupcija ali način skupnega življenja
Ace Mermolja
/
Premisa k članku naj bo, da so tatovi tatovi in pika. Kdor pa ve za tatvino, je sokriv, če tata ne prijavi sodnim oblastem. Ob tem prihajam k nekaterim dilemam. Ko namreč prebiram članke o velikih italijanskih škandalih, me zagrabijo čudni dvomi: so politiki, upravitelji, menedžerji, skratka, mogotci, posebne vrste ljudje, ki jim je grabežljivost genetsko prirojena? Nedvomno sta za dosego velikih uspehov potrebne nenavadna ambicija, odločnost in samozavest. V preobilju so lahko te lastnosti strup.
Obenem se sprašujem, če ni nekatere sodne oblasti in sile javnega reda zagrabila nekakšna inkvizitorska mrzlica, da mečejo v zapore osumljene mogotce s posebnim užitkom. Nadalje se sprašujem, če niso morda mediji tako lačni senzacije, da trepetajo, ko zaslutijo, da skriva častitljiv obraz pošast.
Ostaja mi še nadaljnje vprašanje: ni morda v sistemu države in v samih državljanih neka starodavna tradicija, ki vpleta korupcijo v vsakodnevno življenje kot paštašu-to ali polento? Morda se vsi elementi združujejo v naše skupno življenje. Sprašujem se, ker je vsega preveč in se ne morem sprijazniti s svetom, kjer sta kraja in korupcija norma oblasti in kapitala.
Dejstvo je, da spremlja v Italiji vse velike državne investicije voz korupcije, na katerega naj bi skakali državni politiki, deželni mogotci, navadni župani, upravitelji, nadzorniki, podjetniki, skratka vsi, ki se jih tako ali drugače dotakne denar. Barva tu nima pomena. Novice utrjujejo ljudski sum, da so itak vsi enaki in ta sum je najučinkovitejše gorivo za populistične kričače.
Danes je v ospredju načrt Mose, ki naj bi ubranil Benetke pred visoko plimo. Preiskovalci so zasledili koruptivni sistem, kjer naj bi se napajala beneška in venet-ska smetana: od sedanjega župana Orso-nija do bivšega guvernerja Galana in cele vrste vazalov vmes. Uresničitev posebnih valobranov bo stala 7 milijard evrov! Iz ogromnega kupa naj bi vreča mili-jončkov odplula v zasebne žepe, Benetke
pa so moralno in kot imidž pod vodo ...
Afera sledi škandalom ob delih za izgradnjo prostorov, ki bodo prihodnje leto v Milanu služili mednarodnemu Expoju o prehrani. Druga velika milanska afera se kot krt zariva v zdravstvo in milijarde zanj. Shema je podobna: iz milijardnih vsot se milijoni stekajo v zasebne žepe politikov, mešetar-jev, posrednikov in kdo ve še koga.
Po rakovi poti lahko sežemo do škandalov ob potresu v Aquili, k pojedini ob svetovnemu rimskem plavalnemu prvenstvu vse do stare Tangentopoli.
V dvajsetih in več letih so se sistemi korupcije spremenili. Slednja je bila v času prve republike morda res način, s katerim so bogatile svoje blagajne bolj stranke kot posamezniki. Danes se zdi, da bolj kot stranke, ki so zmanjšale lastne strukture, žrejo ljudje, ki so jih stranke in nato volivci postavili na pomembna mesta. Kljub vsemu pa mi je težko sprejeti tezo, da so vsi politiki manjši ali večji prašički z izjemo pokojnega Berlinguerja, ki je prvi jasno in glasno sprožil vprašanje o italijanski javni in politični morali.
Obilica in vztrajnost korupcije pa me vodi k nadaljnjemu sumu, da je Italija tako okužena, da jo opominjajo sama evropska telesa, ker je desetletja gradila sistem, kjer se brez korupcije preprosto ne moreš »gibati«. Tu mislim na povojna leta, na fašizem, na mafijske in birokratske sisteme, s katerimi Italijani sobivajo, ne da bi več opazili, kako dihajo okužen zrak.
Določena mera korupcije obstaja od vedno. Že Judež je dobil nekaj denarjev, da je izdal Kristusa in je bil le eden izmed tolikih podkupljenih ljudi v davnini zgodovine. Druga stvar je kolesje, kjer si umaže roke skoraj vsak, ki se znajde med milijonskimi računi in bilancami. Ni niti slučaj, da poči največ škandalov tam, kjer država, in torej državljani, financira velika dela in nato politiki vseh stopenj, ki imajo besedo pri delitvi del zasebnikom, tako ali drugače sežejo po mošnji Judeževih cekinov.
Ponavljam svoj dvom, da so vsi ti lju-
dje genetsko koruptivna bitja? Preden so sedli na prestol oblasti, so imeli normalno življenje ali pa so že v vrtcu kradli malice ostalim otrokom? Ne vem. Bližam pa se jedru problema in k temeljnemu vprašanju: ni morda, ob vseh pomanjkljivih zakonih in nadzornih telesih, tudi nek monstruozni stroj, kjer preprosto ne moreš nikamor, če ne »podmažeš« kolesja.
Včasih celo navadni ljudje za majhne stvari, kot je postavitev kurnika na vrt, začutimo, kako je težko to narediti brez neskončnih in nesmiselnih poti po uradih. Osebno sem sledil in na posebni konferenci »na koži« začutil pritiske, ko je bila v Trstu še živa zamisel o gradnji uplinjevalnika. Prisostvoval sem konferenci, ki jo je pripravila Pokrajina Trst in doživel neko nadrealistično predstavo. Občinstvo, vključno z novinarji, je moralo molčati. Eksperti so bili izrazito medli, predstavniki podjetja, ki naj bi uresničilo načrt, pa so z buldožerji »pritiskali«, da bi stekla dela, ki so bila otipljivo neprimerna za Tržaški zaliv. K sreči je zadeva umrla. Morda drugače ne bi imeli le še dodatno okuženega zaliva, ampak tudi kakega obtoženca podkupovanja, ki plava v njem .
Želim enostavno povedati, da je včasih v Italiji preprosto nemogoče preskočiti birokratske in drugačne ovire, drugič in drugim pa gredo stvari nenavadno lahko. Ko se jaz borim za kurnik, mi veliko podjetje zgradi ob vrtu novo naselje. Razkorak je prevelik. Nekaj ne »štima« v osnovi. Korenita reforma države in njenega sistema bi morda zmanjšala tudi razloge za korupcijo. Transparenten in preprost natečaj, ki omogoči zmagovalcu, da prične z deli takoj in prejme zanje v do-glednem času plačilo, bi morda prekinil vijugasto pot, kjer nujno padajo sem pa tja de-narci kot motorno olje na staro kolesje.
Premier Renzi ima prav, ko pravi, da so tatovi tatovi ne glede na zakone. Morda pa je tudi upravno-kulturni sistem države dosegel stopnjo, kjer je korupcija le šifra za dosego cilja. Od tod prihaja zahteva državljanov po takojšnjih in korenitih spremembah.
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
lonely planet - Seznam za letošnje leto
Ljubljana na drugem mestu »naj evropskih« destinacij
MELBOURNE - Priznana založba turističnih vodičev Lonely Planet je Ljubljano uvrstila na drugo mesto med desetimi destinacijami v Evropi, ki jih popotniki letos ne smejo obiti. Slovenska prestolnica je po njihovem prepričanju letos še toliko bolj zanimiva zaradi praznovanja 2000. obletnice ustanovitve Emone.
Ljubljana gre morda številnim popotnikom težko z jezika, a se je izgovorjave vredno naučiti, saj bo v prihodnjih letih o slovenski prestolnici veliko slišati, so prepričani pri Lonely Planetu, ki je seznam na spletni strani objavil včeraj. Dodajajo, da je mesto že sedaj eno najbolj zelenih in prijetnih za življenje - podnevi goji prijazno kavarniško kulturo, po sončnem zahodu pa ponuja živahno nočno življenje.
To leto pa Ljubljana ponuja še več, saj praznuje 2000. obletnico ustanovitve rimske Emone, izpostavljajo. Celo leto bodo potekali domiselni, z rimsko tematiko obarvani dogodki in razstave, osrednji dogodek Ave, Emona!, ki bo potekal med 2. in 24. avgustom, pa bo Kongresni trg premaknil nazaj v času.
Poleg tega je Ljubljana zahvaljujoč številnim in poceni avtobusnim povezavam popolno izhodišče za izlete v preostale dele države, ki je prav tako popolna kot Švica, a ne izprazni denarnice, menijo.
Na prvem mestu destinacij, ki jih popotnikom letos v Evropi priporoča Lonely Planet, je Grčija, Ljubljani pa sledijo jugozahod Anglije, Italija, »vikinška Danska«, španska Sevilla, škotski Zunanji Hebridi, češki Plzen, norveški Stavanger in francoski Toulouse.
Dragomir Matic prevzel vodenje Luke Koper
KOPER - Dragomir Matic je včeraj tudi uradno nastopil petletni mandat na čelu Luke Koper. Matic, ki ga je nadzorni svet Luke Koper na mesto predsednika uprave imenoval 23. maja, je star 50 let, po izobrazbi pa je univerzitetni diplomirani inženir tehnologije prometa. Svojo poklicno pot je začel v špedicijskem podjetju. Leta 1987 se je zaposlil v Luki Koper, kjer je delal najprej kot luški transportni delavec in se postopoma povzpel do mesta izvršnega direktorja za operativo in logistiko.
Prioriteto ima v tem trenutku zagotovo projekt poglobitve morskega dna v prvem bazenu, je poudaril Matic. Novi predsednik uprave je izpostavil še, da ima Luka Koper »jasno vizijo postati vodilni pristaniški in logistični sistem za trge srednje in vzhodne Evrope, kar ne glede na pretrese iz preteklosti tudi uspešno uresničujemo.«
Po primopredaji je Matic poslovni načrt družbe ocenil za ambicioznega, a izvedljivega: »Rezultati petmesečnega poslovanja so pozitivni, trend je pozitiven, tako da sem optimist in verjamem, da lahko s skupnimi močmi ta načrt dosežemo oz. presežemo.«
maribor - Včeraj zjutraj na štajerski avtocesti
V trčenju tovornjaka in kombija umrla policista
MARIBOR - V hudi prometni nesreči med Slovensko Bistrico in Slovenskimi Konjicami na štajerski avtocesti sta včeraj umrla 46-letni policist s Ptuja in njegov 51-letni kolega iz Radencev, 49-letna policistka iz Lenarta pa je zaradi hujših poškodb v življenjski nevarnosti. V trčenju med romunskim tovornjakom in policijskim kombi-jem so bile lažje poškodovane še štiri osebe v kombiju.
Po podatkih policije je do tragične nesreče prišlo ob 7.30 zjutraj, ko 42-letni romunski voznik tovornjaka ni vozil po sredini prometnega pasu, pač pa je zapeljal v desno na odstavni pas. Tam je trčil v policijski kombi, ki se je ustavil zaradi slabo zaprtih vrat prtljažnega prostora. Po trčenju je kombi odbilo v desno izven vozišča, kjer se je večkrat prevrnil in trčil v zaščitno kovinsko ograjo, tam pa obstal na desnem boku.
Policisti bodo romunskega voznika ovadili pristojnemu tožilstvu zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti, za kar mu grozi kazen zapora do osmih let in prepoved vožnje motornega vozila. Zaradi prometne nesreče so na odseku avtoceste med Slovensko Bistrico-jug in Slovenskimi Konjicami proti Ljubljani nastajali daljši zastoji, ki so se sprostili šele popoldne.
Janez Janša dobil poziv na prestajanje kazni
LJUBLJANA - Predsednik SDS Janez Janša je na družbenem omrežju Twitter objavil poziv na prestajanje zaporne kazni, ki ga je prejel. Iz poziva izhaja, da se mora v zaporu na Dobu zglasiti 20. junija. Janša je namreč pravnomočno obsojen na dveletno zaporno kazen zaradi koruptivnih dejanj v primeru nakupa patrij v času, ko je bil predsednik vlade. Če se na omenjeni datum Janša ne bo zglasil na Dobu, bo odrejena prisilna privedba na njegove stroške, še piše v pozivu na prestajanje zaporne kazni. Iz opravičenih razlogov pa lahko zaprosi za odložitev izvršitve kazni zapora. Janša je sicer nedavno dejal, da ne bo zaprosil za alternativno prestajanje kazni ali odlog, saj da v zvezi s »to krivično obsodbo« ne misli nikogar za nič prositi.
Danes bo ustavno sodišče obravnavalo pritožbo Janše zoper sodbo višjega sodišča v zadevi Patria.
JEZIK NA OBROBJU
Navadno pišem o napakah in spodrsljajih, ki jih dnevno srečujem v našem tisku, pri čemer ugotavljam, da se tako naši poklicni novinarji kot tudi priložnostni publicisti (razen redkih izjem) prav nič ne potrudijo, da bi izpopolnili svoje pomanjkljivo jezikovno znanje. Kdor bi podrobneje analiziral, kar pri nas objavljamo, bi zmotno ugotovil, da se italijanščina in slovenščina po svoji zgradbi sploh ne razlikujeta. Dovolj, da vza-meš v roke slovensko-italijanski slovar, pa lahko brez težav razumeš skoraj vse tekste. Kljub vedno pogostejšim razpravam, da se niža obvladanje slovenskega jezika, ostaja vse pri starem, ali bolje rečeno, drsimo vsak dan navzdol.
Zakaj sem danes začela kotiček pesimistično? Zaradi zadnjih volitev. Jezik v predvolilni kampanji je pokazal vso revščino naše materinščine, kakršna se kaže v objavljenih tekstih in intervjujih. Eno leto nima dovolj tednov, da bi popisala vse nerodnosti, ki so se znašle na vsaki strani potiskanega papirja. Potrebovala bi kar precej let.
Ena izmed kandidatk je zapisala: »Že isti dan, ko so me vprašali za sprejetje, sem z veseljem dala svojo razpoložljivost«. Prvi trenutek sem mislila, da bi kandidatka rada dala svoj razpoložljivi denar za volilno
kampanjo, saj Slovenci ne dajemo svoje razpoložljivosti, pa tudi za sprejetje nas nihče ne vpraša. V
podobni italijanščini bi bilo to: »So-no preparata dare mia accettazione«. Naša kandidatka bi morala reči: »Še tisti dan (ali: Takoj ko) so me vprašali (prosili), ali sprejmem kandidaturo, sem z veseljem privolila.«
Poglejmo si še, kako naša kandidatka ocenjuje položaj Slovencev v Italiji: »A tudi med nami so prisotne težnje, na primer po nasprotovanju priseljencem, populizem in anti-politika, jeza na vsega, kar je evropsko, ter dvomi o pomenu evra in skupnega trga.«
Prisotnost je ena izmed najpogostejših besed, ki sem jih zabeležila v tekstih. Če bi kandidatka zapisala: »Tudi med nami so taki, ki nasprotujejo priseljencem«, bi se verjetno zdelo vsem našim politikom predomače, saj so neprimerno bolj cenjene italijanske »prisotne težnje«.
Da ne bo kdo mislil, da je »jeza na vsega, kar je evropsko« samo naključni lapsus, moram povedati, da stoji ta rodilnik kar pogosto na napačnem mestu. V nekem športnem intervjuju je novinar zapisal: »Otroci in mladostniki naj torej delajo vsega po malem in naj se prosto gibljejo brez vsiljenih preobremenitev.«
Obakrat bi morali uporabiti tožilnik vse. Pa tudi »brez vsiljenih obremenitev« zveni prisiljeno.
Nerodno je tudi, da vidnejši politik ne ve, kaj je preživnina in zapiše, da je bila v deželnem svetu odpravljena zloglasna preživnina, namesto dosmrtna renta. Preživnini pravijo Italijani (in tudi Slovenci) ali-menti, to je znesek, ki ga nezakonski ali ločeni oče plačuje ženi ali materi za mladoletnega otroka. Na to sem opozorila, ko se je ta napačni izraz pojavil v tisku ob ukinitvi dosmrtne rente, a takih opomb verjetno politiki ne berejo, čeprav so med njimi tudi novinarji.
Že pred časom sem tudi opozorila, da Slovenci zaloputnemo komu vrata pred nosom, Italijani pa »in faccia«, zdaj pa sem spet brala, kako je ena stranka drugi zaloputnila vrata v obraz.
Lelja Rehar Sancin
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 10. junija 2014
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
^ Rai Due
6.00 Nan.: La strada per la felicita 7.25 Risanke 8.15 Nad.: Revenge 8.55 Nad.: Le so-relle McLeod 10.20 Dnevnik in rubrike 11.20 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 15.30 Serija: The Good Wife 16.55 Serija: Guardia costiera 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Il commissario Rex 20.30 23.15 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Film: L'im-mortale 23.30 Nad.: Under the Dome
^ Rai Tre
21.15 Film: Cliffhanger - L'ultima sfi-da (akc.) 23.40 Dentro la notizia
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: Trigger 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremen-
ska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uo-mini e donne e poi 16.10 Nad.: Le tre rose di Eva 17.00 Film: Una famiglia in eredita 18.50 Nad.: Il Segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Furore, il vento della speranza
6.10 Aktualno: UnoMattina Estate caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.40 UnoMattina Estate - Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sapore di Sole 11.25 Serija: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Film: Amare con umorismo 16.35 Estate in diretta 16.50 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete - Passione rotonda 23.20 Talk show: Porta a Porta
O Italia 1
6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Re-gione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.05 Film: Amore tzigano 12.00 Dnevnik in rubrike 12.45 Pane quo-tidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione -Piazza Affari, sledi Dnevnik LIS 15.00 Nad.: Terra nostra 15.50 Film: Il giorno prima 17.30 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 23.15 Dok.: Doc3
u Rete 4
6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nad.: Zorro 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Nad.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.3018.50 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 2116.35 Nad.: My Life 17.00 Film: Non piu di uno 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il Segreto
La 7
^ Tele 4
Slovenija 3
23.00 FiIm: Donne, regoIe... e tanti guai!
6.50 Nad.: Hercules 7.40 Nad.: Xena, prin-cipessa guerriera 8.40 Serija: A-Team 9.50 Dok.: Deadly 60 11.00 Dok.: Maneaters 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.55 Nad.: Nikita 16.40 Nad.: The O.C. 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: Person of Interest 21.10 Tiki taka - Il calcio è il nostro gioco 23.35 Show: Chiam-bretti Supermarket
6.00 Sporočamo 6.05 Dnevnik 6.35 Primorska kronika 7.40 Aktualno 8.00 Seje delovnih teles: skupna seja, prenos 10.00 69. Izredna seja DZ, prenos Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
Koper
7.30 Infokanal 13.55 Dnevni program 14.00 0.45 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City folk 15.00 Istrska potovanja 15.40 Vesolje je... 16.10 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 16.40 Vrt sanj 17.30 Istra in... 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.15 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes -dnevnik, sledi šport 19.25 Šport 19.30 Alpe Adria 19.55 Rokomet (ž), Slovenija -Švedska 21.35 Gio 22.20 Košarka: kvalifikacije za EP, Slovenija - Poljska 23.45 Ar-tevisione
Tv Primorka
8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.45 11.30, 13.00, 14.30 Videostrani 12.00 Vedeževanje 17.30 Trenutki s pihalnim orkestrom 18.00 Rad igram nogomet 18.25 Skupina Temuzhin in Mongolije 19.25 Besede miru 20.00 Med nami 21.00 Praznik občine Brda 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno in Vi-deostrani
pop Pop TV
LA
7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Star-sky & Hutch 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 La gabbia
6.00 Risanke in otr. serije 7.10 12.50 Nad.: Budva na morski peni 8.1015.45 Nad.: Želim te ljubiti 9.05 10.15, 11.25, 12.35 TV prodaja 9.20 16.45 Nad.: Sila 10.30 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.40 Serija: Prenovimo kopalnico 12.05 Serija: Princeska 13.55 23.20 Serija: Na trdih tleh 14.50 Nad.: Črni seznam 16.45 Nad.: Sila 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Film: Vse je mogoče 22.30 Serija: Precej legalno
Kanal A
6.00 7.00 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 12.45 Italia economia e prometeo 7.35 Dok.: Luoghi magici 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 17.30 Deželni dnevnik 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Prime club - La salute attraverso il Wellness Coaching 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved
(t Slovenija 1
6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Dok. serija: City folk 11.00 Osmi dan 11.55 Dok. odd.: Prva svetovna vojna iz zraka 13.00 15.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Otroški program: OP! 15.50 Kviz: Male sive celice 16.35 Dok. film: Moj konj 17.00 Poročila 17.20 23.55 Dok. serija: Na poti - z Mepijem kranjskih gimnazijcev 17.50 Dok. serija: Pogled na... 18.05 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.55 0.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Koncert: Stopimo skupaj 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.05 Odkrito
iT Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 9.00 Otroški kanal 9.30 23.45 Zabavni kanal 10.40 Dobro jutro 13.40 19.00, 0.25 Točka 14.50 Glasnik 15.25 Evropski magazin 15.45 O živalih in ljudeh 16.10 Ne vrtu 16.40 Mostovi
-	Hidak 17.20 Rad igram nogomet 17.50 Košarka: kvalifikacije za EP (ž), Slovenija -Poljska, prenos 19.45 Žrebanje Lota 19.55 Rokomet: kvalifikacije za EP (ž), Slovenija
-	Švedska, prenos 21.35 Atletika - diamantna liga 23.05 Odd. o modi: Bleščica
6.50 Risanke in otroške serije 8.3016.40 Serija: Dva moža in pol 9.00 Nad.: Merlino-ve pustolovščine 9.55 17.10 Tv Dober dan 10.45 14.15 Serija: Igrače za velike 11.30 Astro Tv 12.30 14.00 Tv prodaja 13.00 19.00 Serija: Alarm za Kobro 1114.50 Film: Usodno zaupanje 18.00 19.55 Svet 20.05 Film: Potovanje v središče zemlje (pust.) 21.50 Film: Možje časti
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 12.00 Od srede do srede; 12.40 Hrana za dušo in telo; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Dolgo devetnajsto stoletje; 14.40, 17.00 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Vanja Pegan: Štiri morske milje - 3. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna, 11.10 SP Brazilija; 11.30 Poročila; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Stopimo skupaj; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli
IRIS
Sreda, 11. junija Iris, ob 23.10
VREDNO OGLEDA
Ricomincio da tre
Italija 1981
Režija: Massimo Troisi Igrajo: Massimo Troisi, Lello Arena, Fiorenza Marchegiani in Lino Troisi
Neapeljčan Gaetano se je odločil, da se oddalji od vsega, ki ga tako ali drugače veže na preteklost. Začel bo znova in to od številke tri. Zakaj tri? Ker je pač prepričan, da je vsaj dve dobri stvari v življenju že uresničil, in da mu torej manjka še tretja. Zato se Gaetano odseli v Firence in tam spozna tudi Marto, pa čeprav ni prepričan, da bi se z njo tudi resneje zavezal. Ko razume, da drugače ne bo šlo, odloči, da bo priznal tudi otroka, ki ga Marta zdaj čaka. Troisijev film, ki je režiserjev filmski prvenec, še enkrat dokazuje izjemnost avtorja in igralca, čigar smrt, pred dvajsetimi leti, je prav gotovo obubožala sodobno italijansko filmsko umetnost.
orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Ora musica; 11.00, 21.00 L'argomento; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mondiali di calcio; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 18.00, 19.00, 23.00 Glasbena lestvica; 13.35 Fegiz Files; 14.00, 21.30 Mi ritor-ni in mente; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state fresc-hi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Album charts; 22.00 La via Francigena; 0.00 Not-tetempo.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček na Prvem; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Stopimo skupaj za žrtve poplav; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.00 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55, 13.30 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.40 Košarka; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Rokomet; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba.
SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mojstri samospeva; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Glasni novi svet; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Sreda, 11. junija 2014
VREME, ZANIMIVOSTI
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
C
Tropski anticiklon se bo nad Italijo zadrževal do četrtka. Nato bo nad naše kraje s severa začel dotekati vedno bolj hladen zrak, ki bo prinesel tudi več nestabilnosti.
Povsod po deželi bo vreme stabilno s pretežno jasnim vremenom. Še naprej bo soparno, zlasti po nižinah. Pihali bodo krajevni vetrovi. Popoldan se bo v gorah lahko nekoliko pooblačilo.
Danes bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 20, najvišje dnevne od 29 do 34 stopinj C.
/
Jutri bo jasno do pretežno jasno. V gorah bodo lahko nastajale popoldanske nevihte.
Jutri bo dopoldne še sončno in vroče, popoldne in zvečer pa bodo krajevne nevihte, ki se lahko nadaljujejo tudi v noč.
TOLMEC
021/29

CELOVEC
016/32
TRBIŽ O
13/28
VIDEMO
19/36
ČEDADo"
20/35
KRANJSKA G.
O 12/30 -J^ O TRŽIČ
jU?	13/32
c&r
KRANJO
S. GRADEC
013/29
Á
CELJE
16/32 O
LJUBLJANA
018/32
GORICA
22/36 O
N. GORICA
0 17/36

POSTOJNA
O 14/31
N. MESTO
18/33 O
PORTOROŽ O
18/35
KOČEVJE
S° -> ČRNOMELJ O
2003 - Huda vročina z rekordnimi junijskimi temperaturami na nekaterih meteoroloških postajah, zlasti na Gorenjskem. Najvišja temperatura, 36,1 °C, je bila izmerjena v Metliki. V Ljubljani in Biljah pri Novi Gorici je bilo 35,6 °C, v Lendavi 35,5 °C, v Mariboru 35,4 °C in v Lescah 33,0 °C.
Danes: ob 2.31 najnižje -58 cm, ob 8.58 naj-Sj višje 27 cm, ob 14.12 najnižje -17 cm, § ob 20.06 najvišje 53 cm. S Jutri: ob 3.05 najnižje -63 cm, ob 9.37 naj-či višje 31 cm, ob 14.55 najnižje -18 cm, ob 20.48 najvišje 54 cm.
Morje je skoraj mirno, temperatura morja 23,8 stopinje C.
500 m...........27
1000 m...........23
1500 m...........19
2000 m...........16
2500 m...........12
2864 m............8
UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 8,5, v gorah 9,5.
Dobitek na loteriji bo šel v dobrodelne namene
ZAGREB - Moški iz Čakovca, ki je konec maja na lotu zadel slabih 17 milijonov kun (2,2 milijona evrov), bo večji del dobitka razdelil sorodnikom in v dobrodelne namene, predvsem za žrtve nedavnih poplav, je včeraj sporočila hrvaška loterija. Anonimni dobitnik je povedal, da so dobitek pri njemu spremljali različni občutki, od sreče do panike. Srečnež je na blagajno loterije prišel v spremstvu soproge, s katero sta se dogovorila, da bosta večji del denarja namenila za žrtve nedavnih poplav ter v različne druge dobrodelne namene. Zakonca sta dejala, da ne potrebujeta več veliko v življenju ter da obstajajo ljudje, ki so bolj potrebni pomoči. Tudi pri dobrodelnih prispevkih bosta sicer poskusila obdržati anonimnost, so objavili na spletni strani hrvaške loterije.
Pred desetimi leti je umrl ameriški glasbenik Ray Charles
ljubljana - Planinska zveza Slovenije poziva k previdnosti
V visokogorju še vedno snežne razmere, gorniki naj bodo opremljeni
LJUBLJANA - Planinska zveza Slovenije (PZS) pred začetkom poletne planinske sezone opozarja, da so v visokogorju še vedno snežne razmere. Obiskovalci gora pa naj se pred turo podrobno pozanimajo o vremenskih razmerah in o stanju planinskih poti, svetujejo. »Letošnja zima in pomlad sta bili še posebej bogati s snegom, tako da bodo v gorah vladale prave zimske razmere še v avgustu,« je na včerajšnji novinarski konferenci dejal strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.
O odhodu na turo in zastavljenem cilju obvestimo partnerja, sorodnike oz. prijatelje, v primeru nesreče pa je številka, na katero pokličemo, 112. Z obveščanjem sorodnikov in znancev o nesreči namreč pogosto izgubimo preveč časa, je opozoril Šerkezi.
Pred turo je treba napolniti baterije mobilnega telefona, po možnosti pa s seboj vzeti tudi rezervno, je spomnil. Telefon naj bo med turo ves čas izklopljen, za klic na številko 112 pa ga lahko uporabimo tudi, če ne poznamo PIN kode. Klic na 112 je namreč možen tudi brez vpisa PIN, je poudaril gorski reševalec.
PZS in Gorska reševalna zveza Slovenija sta za primere, kako ravnati v primeru nesreče v gorah ali reševalne intervencije, izdali posebno zloženko z nasveti in informacijami. Posredovanj Gorske reševalne službe v gorah je bilo lani približno 400, kar je nekaj manj kot v letih prej, so povedali v PZS.
Zledolom v februarju letos je poškodoval približno 40 odstotkov vseh planinskih poti zunaj visoko-
gorja, škoda pa bo presegla pol milijona evrov, je dejal predsednik PZS Bojan Rotovnik. Posledice žledoloma so bile na poteh do nadmorske višine 1000 metrov, medtem ko je v visokogorju, kjer je škodo povzročil snegolom, še veliko snega in škode še ne morejo oceniti, je dejal. Znova je odprtih 288 planinskih poti, še vedno pa jih je zaprtih 88.
Seznam odprtih in zaprtih pla-
ninskih poti je objavljen na posebni spletni strani PZS http://stanje-po-ti.pzs.si. Do podatkov o odprtosti planinskih koč pa je mogoče priti na spletni strani www.pzs.si/koce.php.
PZS je včeraj povabila tudi na dogodke ob dnevu slovenskih planinskih doživetij, ki bo v soboto v Bohinjski Bistrici. Prav tako vabijo tudi na mladinske planinske tabore, ki jih bo letos približno 60.
LJUBLJANA - Včeraj je minilo deset let od smrti ameriškega glasbenika Rayja Charlesa. Njegova glasba se je vedno izmikala strogim definicijam, vse življenje je prehajal glasbene meje. Bil je pianist in saksofonist, ustvarjal je gospel, jazz in blues, vsemu pa je dal pečat njegov globok žameten glas. Bil je avtor uspešnic, kot sta Hit the Road Jack in What'd I Say. Glasbenik se je rodil 23. septembra 1930 v Albanyju v Georgii. Oslepel je, ko je bil star sedem let, sirota pa je postal pri 15. Bil je dobitnik 12 grammyjev. Devet jih je prejel med letoma 1960 in 1966, med njimi tri zaporedoma za najboljši R&B.
london - Boj proti spolnemu nasilju
Angelina Jolie odprla mednarodno konferenco
LONDON - Ameriška igralka Angelina Jolie in britanski zunanji minister William Hague (oba na posnetku Ansa) sta včeraj v Londonu odprla štiridnevno mednarodno konferenco za boj proti spolnemu nasilju v oboroženih konfliktih. Joliejeva je poudarila, da se preživelim ni treba sramovati, in omenila, da sta z britanskim ministrom pred konferenco govorila o žrtvi iz BiH, ki jo je še vedno preveč sram, da bi sinu povedala, da je bila med vojno v BiH posiljena. »Ta dan je zanjo,« je poudarila igralka in dodala, da je tokratni vrh srečanje brez primere.
Konference se udeležujejo predstavniki 117 držav ter humanitarnih organizacij in organizacij za človekove pravice. Kot je povedal Hague, je cilj srečanja oblikovanje protokola, ki bi določil mednarodne standarde pri dokumentiranju napadov in kaznovanju spolnih zločinov v vojnah. Vrh je rezultat dveletnih prizadevanj posebnih odposlancev ZN Joliejeve in Haguea, ki sta se med drugim srečala z žrtvami posilstev v vojnah v BiH in DR Kongo.
Britanski zunanji minister je posiljevanje žensk med vojno označil kot enega večjih množičnih zločinov 20. in 21. stoletja. Na območjih vojnih zločinov je posiljenih ali drugače spolno zlorabljenih na stotisoče žensk. Samo med vojno vBiHjebilospol-no zlorabljenih 50.000 žensk.
V okviru konference se bo v Londonu zvrstilo okoli 150 dogodkov. Med drugim bo Hague jutri gostil ministrsko srečanje o Nigeriji, kjer je teroristična skupina Boko Haram ugrabila več sto deklet. Konferenca se bo končala v petek, ko bosta udeležence prek video-konference nagovorila ameriški zunanji minister Kerry in generalni sekretar ZN Ban Ki Moon.