r r Največji slovenski dnevnik v Združenih državah I Velja za vse leto • • . $6.00 1 i Z Za pol leta -Za New York celo leto * $7.00 GLAS NARODA * Za inozemstvo celo Keto $7.00 List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in f > * Cl m t m m tne unxcea ssaxes* famed every day except Sundays and legal Hofidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 149. — STEV. 149. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 27, 1935. ČETRTEK, 27 JUNIJA 1935 VOLUME YT.TTT — LETNIK XLITI. V ANGLEŠKI ZASTOPNIK NI IMEL V RIMU USPEHA FRANCIJA BO ODGOVORILA NEMČIJI S TEM, DA BO ZNATNO POVEČALA SVOJO MORNARICO Italijanski ministrski predsednik si ne pusti od Angležev ničesar narekovati. — Abesinija mora dati Italiji koncesije. — Italija zahteva rodovitno zemljo za svoje prebivalstvo. — Francoska vlada je dobila vso oblast graditi ladje. RIM, Italija, 26. junija. — Posebni angleški odposlanec Anthony Eden je odpotoval od tukaj, ne da bi se mu posrečilo pregovoriti Mussolinija, da bi opustil svoje aspiracije v Abesiniji. Tekom konferenc z Edenom je bil Mussolini rezek in odločen ter je ponovno namignil angleškemu odposlancu, da si ne pusti od Anglije v nobeni stvari diktirati. Iz Mussolinijeve palače se je podal Eden v francosko poslaništvo, nato se je pa odpeljal na po stajo, kjer se je od njega poslovil državni podtaj-nik Fulvio Suvich. V krogih mednarodne diplomacije prevladuje mnenje, da bo ostala Italija v Ligi narodov le pod pogojem, ako svet Lige narodov formalno obtoži Abesinijo, da ni izpolnjevala Liginih določb. Fašistično glasilo "Lavoro Fascista" pravi, da je edinole od Anglije odvisno, če bo imela kaj u-speha pogodba, ki je bila sklenjena med tremi silami v Stresi. RIM, Italija, 26. junija. — Anthony Eden je ob koncu svoje misije prepričan, da morejo samo zadostne koncesije Abesinije ustaviti italijansko prodiranje v Afriki. Vsled tega ne bo nikakega presenečenja, ako bo angleška vlada stavila v Addis Ababi predloge za mirno poravnavo. Poročilo, katero je objavil stotnik Eden po svojem razgovoru z Mussoloinijem, omenja, da sta razpravljala o abesinskem vprašanju, da pa ni prišlo do nikakega zaključka. ! Mussolini zahteva, da je Abesinija odprta italijanskim trgovcem in poljedelcem z jamščino, da bodo mogli v miru in varnosti izvrševati svoj posel. Mussolini pa je rekel, da ne mara imeti protek-torata nad celo Abesinijo in bo posebno spoštoval oni del dežele, kjer ima Anglija svoje interese. — Jasno je tucli Edenu povedal, da potrebuje Italija veliko poljedeljsko ozemlje, na katerem bo moglo živeti veliko število italijanskih naseljencev in da ne bo samo zadovoljen z železnico in z odstopom Ogadena, ki ni primeren za naselitev belokožcev. Pripomnil je tudi, da, medtem ko Angleži cenijo kolonije po tem, koliko imajo prirodnega bogastva, hoče Italija pridobiti samo tako ozemlje, ki bi moglo preživljati vsakoleten narastek pol milijona italijanskega prebivalstva. Toda po Mussolini jem mnenju bi bilo še mnogo boljše, ako bi se izkazalo, da ima ta zemlja tudi rude in zlasti zlato rudo. Pri vsem tem pa se Italija v prvi vrsti zanima za rodovitno zemljo, katere Abesinci ne obdelujejo. PARIZ, Francija, 26. junija. — Mornariški odbor poslanske zbornice je dovolil povečanje vojne mornarice v odgovor na nemško oboroževanje na morju. Odbor je verjel izvajanjem mornariškega ministra Francois Pietrija o angleško-nemški mornariški pogodbi. Ko je še Pietri govoril, je vlada zahtevala od poslanske zbornice, da dovoli še 297,613,860 frankov ($19,600,000) k 12 bilj onom frankov, 'kar je že prej bilo dovoljeno za obrambo dežele. - Kot pravi tozadevna vladna predloga, bo ta denar porabljen za pokritje stroškov za podaljšano vojaško službo, za municijo in za posadko 35,000 ton težke bojne ladje Dunkerque. Mornariški odbor je pozval vlado, da ukrene vse Burna seja voditeljev Jeftičeve stranke STAVKARJI PROTESTIRAJO Stavkarji v Tacomi so poslali predsedniku protest. — V pristaniški stavki v San Pedro je bil ubit en mornar. Tacoma, Wash., 26. junija. Solzne bombe so v torek zopet P' kale po ulicah Tacome, kjer državna policija skupno z vojaštvom skuša vzdržati obrat na šestih žagali s stavkokazi. Osrednji odbor delavske organizacije je poslal predsedniku Rooseveltu protest proti vojaškemu nasilju. "Narodna garda obvladuje položaj v mestu", je rekel brigad ni general Carlos A. Pe-nington, ko so prišla nova vojaška ojačenja, da skrbe za red pri stavki na žagah. Vojaki so aretirali 12 mož, katere so zaprli v vojašnici. Policija pa je aretirala 14 mož in jih zaprla v policijskih zaporih. General Penington jc tudi izdal poziv na mestno prebivalstvo, da pomaga vojaštvu in policiji vzdrževati red. Ulice, po katerih hodijo delavci od svojih stanovanj na delo na žagah, so zastražene. Lastniki žag pravijo, da se je okoli 700 delavcev vrnilo na delo. San Padro, CaL, 26. junija. V pristaniškem okraju je prišlo do ver spopadov med pristaniškimi delavci in mornarji. Steklenice in cepini so bili v tem boju poglavitno orožje, In ko se je razkadil dim in poleglo vpitje, j<» ležal mornar J. R. Rielv mrtev na tleh. Štirje Rilevevi tovariši pravijo, da so Rileva ubili komunisti. CENA MESU BO NARAŠČALA V kongres prihajajo pritožbe proti visokim cenam. — Vzrok draginje je lanska suša. Washington, D. C., 26. jun. Naraščajoče cene mesa so pričelo razburjati poljedelski department. V kongres je že dospelo mnogo pritožb in pričakovati je stavko gospordinj proti visokim cenam mesa. Poljedelski department pravi, da bodo cene jeseni naraščale in da proti temu ni mogoče ničesar ukreniti. Predsednik poljedelskega odbora senator Smith pravi, da sta dva vzroka za visoko ceno mesa: ker je vlada j>okupi-la in poklala veliko število plemenskih svinj in mladih prašičkov in ker zaradi lanske velike suše ni krme za živino. "Cene bodo rast le", je rekel, "dokler ne bodo gospodinje zastavkale in tako prisilile, da se cene znižajo". Poljedelski tajnik Wallace je rekel, da bodo cene govedine v letu 1935 mnogo višje kot pa lansko leto. MEDVEDI DELAJO ŠKODO Harrisburg-, Pa., 25. junija. Črni medvedje osrednje Penn-svlvanije delajo farmerjem ve liko škodo, ker trgajo ovce in [kradejo med po čebeljnakili. Od pomladi že neprestano prihajajo iz goščave na farme, ter si jendjejo živež za sebe in za svoje družine. Farmerji so se obrnili na vlado, da jim povrne škodo. POSTAVA V VARSTVO ORLOV Washington, D. C., 26. jun. Senat je brez vsake opozicije sprejel in poslal v poslansko zbornico predlogo, ki ima namen orle obvarovati pred iztrebljenjem. Predloga določa globo $100 in zaporno kazen šestih mesecev za prodajo, nakup in izvoz živih ali mrtvih orlov. Po postavi je dovoljeno streljati ali loviti orle samo muzejem in zverinjakom Ravno tako je dovoljeno streljati orle, ako se izkaže potreba, da se varuje divjačina ali pa domače živali. STAVKE V NEW ENGLAND Providence, E. R., 25. junija. Odkar je bila razveljavljena NRA, je nastala stavka v sedmih tovarnah Uxbridge Worsted Company. Izmed 3375 delavcev se jih je 2850 odzvalo pozivu za stavko. Stavko je razglasila organizacija Textile Workers in prizadetih je vseh 7 tovarn OBSODBA ŠPANSKIH UPORNIKOV Oviedo, Španska, 25. junija. Vojno sodišče je obsodilo na smrt 4 upornike, 36 na dosmrtno ječo, 7 pa na 12 let zapora, ker so ubili 11 ljudij v Tironu tekom socijalisticne revolucije. Zagovarjali so se s tem, da so bili pod smrtno pretnjo prisiljeni pristopiti na stran upornikov. potrebno za obrambo v Sredozemskem morju in na Atlantiku. Predloga tudi pravi, da sio mornariške določbe versaillske mirovne pogodbe vsled anglesko-nem-ške mornariške pogodbe razveljavljene. Mornariški minister je bil pozvan, da se ptripravi na zgradbo novih bojnih ladij, ko bo vsled japonske odpovedi washingtons!ka mornariška mornariška pogodba leta 1936 prenehala. PREDSEDNIK BO POMAGAL MLADINI Vlada bo dala petdeset milijonov dolarjev za izobrazbo mladih fantov. — Učili se bodo obrti. Washington, D. C., 26. jun. Predsednik Roosevelt je danes objavil program, kako bo pomagal mladeničem v starosti od 16 dor 25 let. Mladeniči, ki ne znajo nobenega rokodelstva, bodo izvež-bani v tej ali oni stroki, do-čim bodo dijaki višjih šol in vseučilišč dobivali podporo, da jim bo mogoče nalaljevati študije. Zaenkrat bo pomagano 500 tisočem mladim ljudem, ter bo vlada izdala v to svrlio petdeset milijonov dolarjev. Predsednik je pripomnil, da se bo denar, ki ga bo izdala vlada v ta namen, bogato obrestoval. 1'čenci v raznih strokah bodo dobivali poleg zaslužka še $15 mesečne podpore. istotoliko bo znašala podpora za študente. MUSS0LINIJU NOČEJO SLUŽITI Tirolci se nočejo boriti za Italijo v Afriki in zato trumoma dezerti-rajo. — Severni Italijani so bolj sposobni. Innsbruck, Tirolska, 26. junija. — Tirolci iz onega dela Tirolske, ki je po vojni Italija okupirala, nočejo služiti v italijanski armadi. Dokler so bili stacijonirani po raznih italijanskih mestih, so še nekako prenašali hudo disciplino, ko so pa zvedeli, da jih namerava vojaška oblast poslati v Afriko, da bi se borili proti Abe-sinceni, so začeli trumoma de-zertirati. Kdor le more, pobegne v Avstrijo, Nemčijo ali v Švico. Sem prihajajo vsak dan večje skupine dezerterjev. Avstrijske oblasti jih razo-rože, jim odvzamejo uniformo in jim dajo civilno obleko, nato jih pa puste v svobodi. Neki častnik, ki se mu je posrečilo pobegniti preko mejo v Avstrijo, je izjavil, da pošilja Italija v Abesinijo ljudi skoro izključno iz severnih italijanskih krajev, ker baje lažje prenašajo "tamkajšnje podnebje kot pa južni Italijani. SMRT ZA TRI NAZUE Dunaj, Avstrija, 26. junija. Dunajsko najvišje sodišče je obsodilo na smrt tri nazije, ker so imeli v svoji posesti razstreliva. POSLANEC ZAHTEVAL ARETACIJO BIVŠEGA PREMIERJA JEFTIČA BEOGRAD, Jugoslavija, 26. junija. — Danes popoldne se je vršila zelo burna seja stranke, kateri načeluje bivši ministrski predsednik Bogoljub Jeftič. Izmed tristo poslancev, ki si bili izvoljeni na Jeftičevem tiketu. se jih je udeležilo seje komaj devetdeset. Fo dolgotrajnih debatah s o sklenili toliko časa počakati, da se bo Stojadinovi-čev kabinet predstavil skupščini. Šele tedaj bo stranka glasovala, če naj podpira njegovo vlado ali ne. Tekom debate je neki poslanec zahteval takojšnjo aretacijo Jeftiča in nekaterih članov njegovega kabineta, čciš, da so kršili volilno postavo. Po tej zahtevi je nastal v dvorani tak hrup, da je morala policija posredovati. Dr Anton Korošec, novi notranji minister, je ostro zabi-čil policijskim oblastim, da ne smejo kršiti osebne svobode. Časopisje je izrabilo sv<»bodo tiska ter že dva dni neprestano najodločnejše napadu vlado. Korošec je pozval k sebi u-rednike ter jih resno posvaril. Rekel jim je, naj prenehajo napadati vlado, kajti če tega ne bodo storili, bo cenzura zopet uvedena. S t o j a d i n o v i če v kabinet se bo jutri predstavil narodni skupščini. Nato bodo šli ministri v Oplenac ter položili venec na grob pokojnega kralja. Stojadinovič bo sklical sredi meseca julija sejo Male an-tante nato bo pa obiskal razne evropske prestolice ter skušal dobiti za Jugoslavijo znatno posojilo. ZAGOVORNIK ZLOČINCEV JE BIL OBSOJEN Piquett je ščitil van Me-terja pred policijo. — Označen je kot zagovornik zločincev št. 1. Chacago, HI., 26. junija. — Porotnikom je vzelo komaj eno uro, da so se zedinili o krivdi odvetnika Ixmisa P. Pbjuetta, katerega je državni pravdnik obdolžil, da je pred policijo ščitil člana Dillingerjeve roparske tolpe Homerja van Meter. Državni pravdnik je sivolasega odvetnika označil kot "zagovornik zločincev št. 1." Ko je državni pravdnik Mc-Mahon objavil pravdorek porote je rekel, da bo nagla obsodba mnogo pripomogla k temu, da bodo odkrite zveze raznih odvetnikov z zločinskim svetom. Objava razsodbe se je zavlekla, ker so Picjnettovi zagovorniki stavili predlog za novo obravnavo. Na podlagi leta 1934 spreje postave zadene Pi-quetta najnižja zaporna kazen dveh let in globa $10,000. Piquett je razsodbo mirno sprejel in je rekel, da upa, da se mu bo posrečilo popolnoma se oči-lil, da se cene znižajo". BALDWIN PROTI TRGOVSKI KONFERENCI London, Anglija, 26. junija. Ministrski predsednik Stanley-Baldwin je rekel v poslanski zborici, da misli, da sedaj čas ni primeren, da bi bila sklicana mednarodna trgovska konferenca, dasi je želja vseh držav, da bi se mednarodna trgovina povečala. SMRTNA KOSA V New York u je nenadoma umrl rojak Jacob Videmšek, ki je bil rojen leta 1876 v Do-bu pri Domžalah. Bolehal je precej časa, včeraj ga je pa zadela srčna kap. Truplo leži v hiši štv. 253 East 10th Street. Pogreb bo v soboto ob desetih dopoldne i t. hiše žalosti v cerkev sv. Nikolaja na 2. cesti, od-tam pa na pokopališče sv Trojice. Sorodnikom izrekamo naše jskrenci sožaljej PRAVOČASNO DOGNANJE RAKA Minneapolis, Minn., 2fJ. jun. Xa sedanjem poletnem zasedanju 4American Association for the Advancement of Science* in 4'Minnesota State Medical Association" je izjavil dr. F. L. Rector i z Evanston, III. v svojem predavanju, da bi bilo mogoče umrljivost Vsled raka zmanjšati za 40 odstotkov, ako bi javnost in zdravniki že znana sredstva za dognanje bolezni pravočasno uporabljali. Leta 1932 je v Združenih državah umrlo za rakom 120,449 oseb, od katerih bi jih bilo mogoče rešiti dve petini, medtem ko bi bilo mogoče od 3120 oseb, ki so umrle za kožnim rakom, ozdraviti devet desetin. Že pri današnjem stanju preiskovalne tehnike je mogoče brez operacije dognati raka v krvi v ustih, v grlu in na prsih. Da je neobhodno potrebno pobijati to zahrbtno bolezen, je razvidno iz tega, da je leta 1900 od vsakih 100,000 ljudi umrlo za rakom 63 oseb, lansko leto pa 102. Kot tolaž-ljivo dejstvo pa je dr. Rector navedel, da je v Združenih državah sedaj že 181 klinik za zdravljenja raka, medtem ko pred petimi leti ni bilo še nobene tj*ke klinike, _ . "O LAB NARODA' NEW YORK, THURSDAY, JUNE 27, 1935 Glas Naroda" Frank Sakser, President OwMd am Published by 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY (A Oorporatloa) L Benedik, Treas. Place of bnrlne— »1 the corporation and add 1H W. 18th Street._Borough of of above officer«: New York City. N. V. "QLA8 NARODA" 989)« PROTI INOZEMCEM Zadnji čas je zopet vzplamtela mržnja proti tuje-rclkteni, ki se nahajajo v Združenih državah. To ni nič presenetljivega, saj je že večkrait.. Te diii je bila v 'koiigre.su vložena predloga, ki zahteva, naj hi oblasti deportirale iz Združenih držav na milijone tujerodcev. Pndloga je pojav sedanje depresije. Dosti sličnil; se je že pojavilo in dosti se jih še bo. A' zgodovini Združenih (držav je mnogo primerov, ko so v ras n nemira in nezadovoljstva izrabili malodušni in sebični politiki priliko ter žareli ribariti v kalnem. Ko se je sr<(li prejšnjega stoletja vsled političnih nemirov v Evropi priseljevanje v Združene države znatno povečalo, se je pojavila tukaj tajna politična skupina, ki je sicer dobila v mnogih državah premoč, pa je kmalu nato izginila. ( lane te skupine so imenovali "Know Nothings". Njihov cilj je bil s pomočjo drastičnih naturalizaeijskih postav preprečiti, da bi prišlo veliko število priseljencev do svojih pravic. Tekom svetovne vojne so stoprocentneži videli \ vsakem tujeroden spi jo 11 a oziroma izdajalca, po svetovni vojni so pa par leti divjali Kukluksklanei, ki so ščuvali proti tujezeincem, Židom in katoličanom ter so skušali zanetiti plemensko sovraštvo. Pa t lil i njihova dvomljiva tslava je kmalu minila- Kongresnik Dies iz države Texas je vložil že celo vrsto predlog, čijili svrha je bila poostritev priseljeniških in naturalizaeijskih postav. Njegovo sistematično delovanje proti tujerodcem se je razbilo ob si I ra veni presojanju naroda 111 njegovih zastopnikov v Washingtonu. Njegova zajdnja predloga je le vsledtega nevarna, ker so sedaj tla ugodna za setev sovraštva in malotduš-nosti- Dies je namreč mnenja, da bi »takoj zavladala v Ameriki prosperiteta, kakorhitro bi vlalda deportirala par milijonov inozemcev- Ta domneva je zmotna. Vzroki sedanje depresije so dosti globlji in jih ie treba iskriti povsod »drugod kot pa pri ljudeh, ki so prišli sem s poštenim namenom, da si služijo svoj kruh tei s tem nadaljujejo delo za porast Amerike, ki so ga priseljenci v prejšnjem in tekočem stoletju tako uspešno vršili. ' k j . , •. ;,!>-■•■ v-11.:: i ni' ;*raiim:wi*!ii!idWi1 aw-a.r.i 1 • • M\<;'»ii.:.: DENARNE POSILJATVE 1 Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- | V vo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO Za 9 2.75 ................... Din. 100 $ 5.35 .................. Din. 300 9 7.30 ____________________ Din. 300 911.75 .................... Din. 500 $23.50 .................. Din. 1000 $47.00 .................... Din. 2000 V ITALIJO Za 9 9.35 .......... IJr 19« | 91&-25 __________________ Ur IN i 944.40 ......................Up 500 H 988.20 .......... Lir 1099 § 9170.— .......... Ur 20M B $363.— ............. Ur 3000 1 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za lsplatUo Teči ill xneakov kot sgoraj navedeno, botlai t tftnarJUi ali Urah dovolj u jamo ie boljo pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH T , Sa laplaflle 9 9— Morate poslati..........9 5.79 919.— " " ..........910.99 915.— - - ..........919— 920.—» - " ........... 921— 949—. - - .......... 941.25 959.— " " ..........9IL99 Prejemnik dobi v starem kraja lzplaSllo r dolarjih. Noj na aairaiHa hmiujw pa CaUe Letter aa pristaJUae |1—. SLOVENIC PUBLISHING jDOHISMX »Glm$ Narod«9* CM WEST lttfc BlliP NEW XOBK, N. T. THE LARGEST SLOVENE DAILY in O. g. A. Dopisi» Slovenske gorice, Slovenija. Najprvo bom omenil, da se je vršila dne 30. maja 1935 velika slavnost v Gornji Radgoni, ko so pokopali zemeljske o-stanke šestih bivših vojakov od 97. ali tržaškega pešpolka, ki so bili k oceni maja 1918 ju-stificirani. Istočasno so pokopali tudi zemeljske ostanke bivših Maistrovih borcev, ki so padli v boju za Radgono dne 4. februarja 1910. Prvotno so bili pokopani v mestu Radgona (nemški Raogrebu je prišlo tudi nekaj sorodnikov padlih. Med njimi so bile tri postarne ženice, zagorelih obrazov, žuljavih rok in v črno obleko oblečene. Ko so prišle, so položile cvetja na krsto pokojnega — brata, moža ali očeta. Kaj jim je bil, to ne vem, vem le to, da so pri pogrebu glasno ihtele. Lahko bi napisal še mnogo 0 teh žrtvah, vendar naj bo zadosti, saj Glas Naroda vedno poroča važnejše novice iz domovine in upam, da bo tudi to, saj bo naše dnevno časopisja objavilo še njihova imena in kraj odkod so bili doma. Drugih novic ne vem, vsaj veselih ne. Kako se v Jugoslaviji živi, si lahko vsak sam predstavlja, če pomisli, kaj je spomladi rekel v Beogradu dr. Bojkič. Mod drugim je dejal, da je Jugoslavija edina država na svetu, kjer so cene kmetijr skim pridelkom najbolj padle, nasprotno pa je Jugoslavija edina država, kjer so cene industrijskim izdelkom najmanj padle. Začetkom maja smo imeli občuten mraz, in je slana napravila po sademosnikih in vinogradih prav občutno škodo. Drevesa kot hrast, jesen, akacija in oreh so imela ravno prvo listje in je vse zmrznilo in odpadlo, da so bila sredi maja popolnoma gola. Končno omenim še volitve. Zadnjih volitev so se udeležili večinoma samo uslužbenci, ker so od gospodarja odvisni, kmetje so pa večinoma doma ostali. V naši občini jih je volilo samo 8 odstotkov. Da niso šli volit, je pa vzrok, ker so bile volitve javne in ne svobodne. (V hočejo gospodje vedeti mišljenje naroda, naj da-ja tajne in svobodne volitve, pa bomo šli volit. Diktatura pa je in ostane diktatura, četudi doma ostanemo. V neki knjigi sem videl zapisano: "Vero mi daj, o Gospod!" Naši vladi bi pa bilo treba pisati: "Svobode mi daj, o Gospod!" Končno pozdravljam vse rojake širom Amerike, posebno pa Petra Zgago in mu želim prav srečen in vesel god, če je res sv. Peter njegov patron. * J. M. Conem&ugh, Pa. Društvenih in klubovih piknikov v sedanjem poletnem času je dosti, kaj ne? Ampak piknika kakoršen je bil prirejen zadnjo nedeljo na vrlin Moxham hriba, pa nisem bil še deležen,- kljub temu, da sem že precej časa v Maleriki. To je bil piknik in pol in še več, domač prijateljski piknik, prirejen od družin Joe Glavač, John Glavač, Toni Kamnik ar, Ples-nika, Langerholc in še veliko drugih, katerih imena sem pa v resnici pozabil, za kar prosim, naj mi blagovolijo oprostiti. 1 Po telefonu so me, kakor tu- di mojo soprogo, Joe Glavače-vi v soboto zvečer povabili na to priredbo. Takoj jx> obedu se od pol jeva s soprogo proti Moxham. Dospe vši do šole v takozvanem mestecu Hock back, ali kako se že zapiše, jo kreneva z lizo na stransko kolovozno pot navkreber. Liza počne pešati, vržem v second, zapiha nekaj rasa, pa zopet nekaj janira; tedaj vržem gear v low, ]>ostalo ji je nekaj bolje, in vleče brez pritožb potrpežljivo navkreber. No, pravim moji ženi, če pa sedaj ne bova prišla na konec sveta, bo pa nekaj čudnega. Pot je ozka, na levo visok hrib, na desno milijon metrov globok prepad. Liza sop i ha mirno svojo pot. Kar pridnim druga liza nasproti. Križ božji, kaj bo pa zdaj? Kako se bova izognilaf K sreči je bil vrezan mali prostor na levo v grič, da sem mojo lizo zavil v stran, da je mogel nasprotni avto mimo. Vstavil sem ga in vprašal, kje je omenjeni piknik. — Kar naprej, — pravi, — in ko bo pota zmanjkalo, tam je piknik. Poženem zopet navzgor, in poti je. zmanjkalo. Tedaj sva dospela na konec sveta. To je najvišji hrib, na katerem sem še kedaj vozil z avtom. Ampak ljudje božji, to je bilo kot v raju. Lepa^zelena ravnina, vse naokrog pit košato zeleno senčnato drevje. Veseli glasni pozdrav zado-ni izpod košatega drevja. Seže-mo si prijateljsko v roko, jm»-tem pa k sodu, kipečega hladnega piva, sladkega vinea in pa, hm, kako so že pravi, žganja. Par ur pozneje pa se prijazno oglasi Mrs. Joe Glavač: — Sedaj pa vsi na lune. — Veliko z belim prtom pregrnjeno mizo, obloženo z okusnimi jedili smo zasedli brez "fajta". Tiho smo bili, pa jedli smo, da smo bili širji kot daljši, zatem pa zopet k sodu. Slovenska pesem zadoni, druga, tretja, itd. Odmevi so kolopirali v zeleni gozd in se tam razgubili. Vse veselo in zadovoljno, kako pa tudi ne, saj smo bili na gori, tako visoko, le še par jardov do neba. Veselo smo rajali do noči, zatem se prijateljsko poslovili z dogovorom, da bomo zopet kmalu kaj enakega priredili in se podomače prijateljsko veselili. Odpeljeva se po imenovani ozki poti navzdol proti domu. Mračilo se je. Počasi in previdno sem vozil. Kakih 50 jardov pred nama zapazim, da nekdo stoji sredi pota. Spočetka sem mislil, da je rojak na potu na piknik, pa sem se zmotil. Počasi in previdno vozim naprej. Noč me je ovirala, da nisem mogel dobro razločiti, kaj bi bilo. Prižgem luč na avto, moja soproga prične ihteti: — Kaj je to, John? U GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. — me vpraša. — Ne veni, — "je bi! moj odgovor. — Bližje pri-deva. recimo 10 jardov daljave. — O, joj! Medved, med veti. Okna pri avtu naglo zaprem in ustavim. Natančno vidiva veliko mrcino. Kaj naj storiva.' Zatulim na horn, mrcina se niti ne oremakue* ampak gleda kot pošast proti nama. Oči ji žarijo kot dve baklji. Moja ženka je skoro padla v omedlcvico. Potreseni jo, tolažim jo, toda vse zastonj. Kdo ne bi se bal v takem slučaju. Večkrat sem čul, tla medved rad vino pije. toda nisem imel spočetka dovolj poguma Zopet zatrobim horn, mrcina se ne umakne. Žena pride k zavesti. — Kaj pa liočeva napraviti f Beživa nazaj k ljudem, — mi pravi. — To je bil sicer dober nasvet, toda kako naj obrnem lizo v taki ozki poti. Na eni strani velikanski hrib, na drugo stran milijon jardov globok prepad. Kaj naj napravim? Mrcina stoji na mestu in se ne gane, le gleda v naju kot hudič. Tudi mene se je lotila bojazen. Pištole k nesreči nisem imel pri sebi, praznih rok k orjaškemu medvedu iti tudi ni šala. Zopet mu zatrobim, dvakrat. trikrat, desetkrat, toda nič. Nazaj nisem mogel, naprej tudi ne. Kaj naj storim? Žena tarna in joka, tolažim jo. toda brez usupeha. — No. — ji pravim, da ne boš mislila, da si poročila kakega bojazljivca, slabiča, ali kaj takega, ostani v kari in bodi mirna S let'em suknjo, zaviham rokave ter previdno in počasi korakam preti orjaškemu kosmatincu. Poberem velik kamen in ga vržem v kosmatinca, mrcina se vspne po koncu in plane proti meni. Tedaj se prične boj za žive in mrtve. Posrečilo se mi je, ga zgrabiti za vrat. Nap-liem vso moč, zavijem vrat ter trdno in polagoma sučein njegovo debelo glavo. Dvakrat, trikrat zasučem pa zarjove: haaaaa. I* videl sem, da je * * t"i -niš", porinil sem ga v prepad, sedel na lizo in mirno odpeljal proti domu. Žena me potreplja }>o rami: — John, nisem vedela. da imam tako hrabrega moža, od sedaj za na prej se ne bo jim tudi tigra, seveda, ti moraš biti v. menoj. Živemu človeku se pripeti vse. Ponosen sem na svojo moč in hrabrost, zato bom še šel na I P O Z O R ! | ^ -- ROJAKOM 1 V CiKKATEK NEW YORK IN ? ^ OKOLICI. NAZNANJAVA, DA § I; BO OTVORITEV NAJINEGA $ | LETOVIŠČA | S , | < dne 4. julija. \ \ - t ^ Vsem starim in novim obiskovalcem se toplo priporočava. S FRANK ill HELEN KOBILCA A . 1 ^ Za pojasnila pišite na Daisy Hill ^ | Farm, R. F. I). 1, Hudson. N. Y. > £ Telefon: Hudson 1429-M piknik, pa tudi če ga naši prijatelji pri rede na istem prosto. Ml, kakor so ga zadnjo nedeljo. Glava«"evini, Plesnikarjevhu in drugim na Hookbaek, p«w-vem le toliko, da sedaj ste brez skrbi. Medved je "morta", se ga ni več za bati. ( V pa želite njegovo kožo, sredi pota nekje mora še danes ležati Poiščite ga. Koža je vaša in sicer brezplačno, ne računam nič. Ijep prijateljski pozdrav vsem onim. ki so bili na pikniku, medvedu pa rokus-pokus. Ivan Pa jk. North Stratford, N. H. ZvedH s«*ni. tla >4- jr oglasila štorklja pri naših mladih zakoncih Mr. in Mrs. Joe in .Jennie Svašuik, Brooklyn, N. V., in jima pustila krepkega fanta. Čestitam! Flovd Mikne. SMRT ZARADI KLOBASE X Budimpešti je zbudila velikansko pozornost nenadna smrt ondotuega zdravnika dr. n« I reja Ivanvja. Zvečer se je pripeljal z brznn vlakom z Blatnega jezera v Budimpešto. V Stolnem Beligradu stojal iz vlaka in pojedel zemljo s klobaso. Kmalu potem j«' nadaljeval vožnjo z naslednjim \ lakom proti Budim{»cšti. Takoj P« prihodu domov pa mu je postalo slabo in v poned«'-Ijek rano je izdihnil v strašnih bolečinah. Telesna preiskava je pokazala, sob, 1? kleti, lokal za vsako obrt in hlev za (I glav živine in draga gospodarska poslopja; velik sadni vrt in za S mernikov posetve. Pišite lastniku: — Fred Petek, 314 14. St., West New York, N. J. (2x 27&2S) JAPONCI NA POHODU Japonska je ponovno izzvala krizo v odnošajih s Kitajsko. Na sliki vidite ske armade na poti v nevtralno zono v severnem delu Kitajske, kjer je praviti "red". oddelek japon-haje treba na- Marsikaj, kar pišejo dnevni časopisi, je res, vse pa nikakor ni res, že vsaj za vsakega ne. Nedavno je bil v listu članek, v katerem nekdo — menda zdravnik — priporoča čebulo. Jaz članku nisem posvečal posebne važnosti, ker mi česen bolj prija in ga pohru-Ktnm najmanj po dva stroka na dan. V tistem članku je bili rečeno, da je čebula za zdravje zelo priporočljiva in naj bosta «lve čebuli dnevna ]>orcija slehernega človeka, ki si hoče ohraniti ljubo zdravje. Priporočilo je bilo natiskano in je šlo brez vsake posebne garancije v svet. Par dni za tem mi je pa pravil prijatelj: — Ko sedim v sobi in pišem, v kuhinji žena milo zastoka in pretresljivo zajoka: — Moj Bog, moj želodec, moj želodec — je tarnala in se zvijala v navidezno hudih krčih. — Skočim po inarijaceljske kapljice in par drugih dišav, pa ni vse skupaj nič pomagalo. — Kaj ti je vendar? Govori! — O, ti pre-kletv cajntege! — je izjecljala. — Lažnjivci! Zavajalci! Sleparji! — Misleč, da se revici blede od bolečin, planem k telefonu, hoteč jKiklieati z« I ravnika, pa mi je še pravočasno v hudih krčih razodela, da je inalo prej pojedla v kuhinji dve čebuli, dve veliki čebuli — brez ojrja, jesiha, soli, popra, kruha in drugih pritiklin. * V nedeljo, 30. junija, se bodo zbrali vsi newyorški Slovenci v Glendale na Long Islandu, tako da bo prostoren Emerald Park dosti pretesan. Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo priredi namreč svoj letni piknik, ki bo ostal sleherneiyu udeležencu vso jesen in vso zimo ter pravdo drugega poletja v najlepšem spominu. X programu in vabilu so prireditelji zamolčali, obočja. Beli ljudje so bili vedno presenečeni, ki so sredi tropične divjine naenkrat odkrili otoke svežega hladu, kjer bi tudi belemu človeku bilo mogoče živeti in ustanavljati družine. Stoletja nazaj že gredo ti poskusi belih ljudi, da bi prodrli v to hladno gorovje. Cisto naravno je torej, da tudi Italijani, ki se sedaj pečejo na od s;uše razpokanih bregovih Rdečega morja in v Somaliji, čisto naravno je, pravim, če jiai je prišla želja, želja vseli belih mož, da bi zasedli abe-sinsko gorovje Nič ni čudno, da za njim hrepenijo s tolikim hrepenenjem. Abesinija je poželjiva dežela in Itali ja je pre-obljudna zemlja, kjer vlada velika potreba po novih domovih, prav tako velika, kot je na Japonskem. Toda na nesrečo — za Italijo namreč — domačini Abesinije, ki bi jih bilo treba izgnati, preden je mogoče nastopiti njihovo aetlščino, niso več ti'ste 44 sijajne črede Etijopcev", tiste črede siromašnih Pampu črncev brez vsake pomoči, ki so pasli ovce in koze po pokrajinah, kjer angl. in italijanski kolonisti sedaj pridelujejo svoje pridelke. Italijani niso prvi beli ljudje, ki iso se spravili nad Abesinijo. Severna konica Abesinije zre lepo tja na Rdeče morje in onstran morja leži planjava Arabije, ki je zibelka belih ljudi semitskega poko-lenja. Seinitski beli ljudje so svoje dni od arabskih obali sem preiskovali Abesinijo in jo zajedli še pred začetkom Kristusove dobe. In od takrat, Skozi dva tisoč let so ti beli semitski zmagovalci držali Abesinijo nasproti vsem, ki so hoteli priti pozneje. To so novi Etijopci — prav nič podobni onim v Somaliji — s katerimi bodo morali Italijani 'sedaj — v drugič že — sklepati račune Prvi poskus Italijanov "priti do zaključkov z Etijopci" pred 40 leti se je končal katastrofalno za nje. Morda bi bilo pametno proučiti, v koliko se je spremenila moč obeh belih narodov"v prilog Italije. Vsi beli ljudje seveda niso civilizirani. Abesinci so danes, prav tako kot Rifi v Maroku, kot Kurdi v Mali Aziji, približno na isti ploskvi kulture, kot so bili skotski gorjanci okrog leta 1745. Toda Abesinci imajo vrhu tega še vsaj neki zunanji blesk kulturo. Postali so na primer kristjani v 4. stoletju, ne mnogo pozneje kot predniki v Italiji in tri 'sto let prej, kakor pa angleški predstavniki nordijskega belega človeka. Razumemo popolnoma, da je v mnogem oziru abesinsko pojmovanje krščana malo vzpodbudno. Toda to lahko rečemo tudi o evropskem krščanstvu. Tako so na primer abesinski kristjani z isto lahkoto kot njihovi evropski krščanski bratje spravili istočasno pod isti krov neko zunanje zavarovanje v vero ljubezni in ponižnosti ter brezusmiljeno pagansko boje-vitost. V sedanjem položaju je ta sorodnost albesin'skih in evropskih kristjanov vprav važna in razodevajoča. Odkar imajo abesinsko gorovje v rokah sedanji semitski kristjani, se mu nikdo drugi ni mogel približati. Trikrat že ise je v teku zgodovine valil preko njih in čez nje val osvajalcev, a še vsakokrat se je raz bil ob abesinUkih goratih čereh ter odplavil nazaj, ne da bi dosegel vrhov. Prvič se je i o zgodilo v 7. stoletju, ko so Arabci, bližnji sorodniki Abe-sincev, zapustili isvoj polotok Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje ▼ domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; č e želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. ^ . Vmte nami N SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel pureau 216 West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe- ter se razlili čez severno Afriko od NHa do Atlantika. Takratni arabski val je Abesinijo odrezal od krščanstva. Toda ta izobčena in osamljena krščanska trdnjava je ostala in fee držala nedota'knjena naprej Še 17 dolgih stoletij. Druga kriza je nastopila v 16. stoletju, ko so naskakovali severno Afriko in Abesinijo Turki. — Vse naokrog so zasedli, Abesinija je ostala. Takrat 'so Ah.' since rešili nekateri krščanski PJvropci, namreč Portugalci, ki so se v pravem trenutku pojavili na pozorišču ter Abesin-cem prodali prve puške, s katerimi so odgnali turške voj-Iske. Tretjič je pretila Abe-sincem nevarnost proti koncu 19. stoletja, takrat, lki si je Evropa "delila Afriko". Napadalci so bili topot Italijani in Francozi so igrali prijateljsko vlogo Portugalcev, ko so Abe-sincem pomagali do modernih karabink in nožev, ki 'so pognali Italijane domov. Če so italijanska poročila pravilna, potem smemo zopet leči, da se zgodovina ponavlja. Kajti danes, ko se Italijani medsebojno sprašujejo, če bi bilo pametno, da še enkrat poskusijo ali ne, se naenkrat luenda pojavljajo Nemci v Abesiniji, da prevzamejo vlogo Portugalcev v 15. stoletju in vloge Francozov koncem V.). stol. in izroče Abesincem nadomestila za stara orožja v obliki modernih brzostrelniii strojnic, Lewi's topov in strupenih plinov. Državni interesi povzročajo včasih zanimive zveze. Francozi, ki so rešili a-besinske kristjane proti koncu zadnjega stoletja, so bili pro-tiklerikalci in fraraatepni. In če bo danes Nemčija raztegnila svoje zaščitne roke nad Abesinijo, bo s tem pokazala, da je protižidovska samo doma, a da so ji pri srcu potomci Židov v Abesiniji. Zanimivo je ugotoviti tudi to-le: Naj si bodo Abesinci še tako nazadnjaški v kulturi, oni so poleg Japoncev edini iz-\enevropski narod na svetu, ki si od Evrope, 's katero so se morali pečati, niso pustili vezati rok in so ostali gospodarji položaja. Na isti način kot Japonci so tudi Abesinci dovolili Portugalcem, da so prišli v deželo v 16. stoletju. Ko so jih bili 'siti, so jih enostavno napodili in jih ni bilo več. Na isti način zopet, kot Japonci, so se tudi Abesinci odločili, da nočejo več živeti v nekem zaprtem kraljestvu in so poklicali evropsko tehniko, da jim ublaži njihovo življenje in poveča njihovo udobnost. V zadnjih 50 letih so si ravno na VABILO na PIC-NIC SLOVENSKEGA SAMOSTOJ. BOLNIŠKO PODPORNEGA DRUŠTVA ZA GREATER NEW YORK in OKOLICO, Ink. nedelja, 30. JUNIJA 1935 V ZNANEM EMERALD PARKU 88 24 MYRTLE AVENUE GLENDALE, L. IS L. BODOČI VODITELJI RDEČE ARMADE Raznovrstna ZABAVA NA PROSTEM FINA GODBA ZA PLES KEGLJANJE ZA DOBITKE Preskrbljeno bo tudi za lačne in žejne. — Fina šunka, — domače kranjske klobase z zeljem in pa hladno pivo. PRIDITE S CELO DRUŽINO, ker za vse bo dovolj razvedrila. Ena številka na vstopnicah bo izžrebana in oni, ki bo tako srečen, dobi nov 44KODAK" v dar. Za obilen poset se vljudno priporoča odbor. — Vstopnina 25c — vojaškem polju pridobili toliko tehničnega znanja, da jim zadostuje, da bodo mogli u->pešno braniti svojo domovino. Pri tem imajo eno veliko i »red n ost nad Japonci: Abesinija je skoraj nepristopna in v gospodarskem oziru od tujine neodvisna. Tehnični napredek zadnjih let je tudi na polju vojaške o-prenie odstranil ncpreinostlj* ve ovire za velike vojaške pohode. Iznašli so oklopne vozove, tanke, letala. Mi Angleži smo se vsega tega z uspehom posluževali v bojih proti Arabcem aH recimo ob afganistanski meji. Toda tudi najmodernejše orožje si bo zdrobilo zobovje ob visokih gorah, kjei letala nič ne zmorejo, kjer bombe ne morejo nič zadeti, kjer se tanki ne movjo so rražiiiku približati in kjer so moderni topovi brez vrednosti, ker jih ni mogoče prenesti nikamor v višine. V Maroku, 'kjer prebivajo Rifi v gorovju, ki je malenkostno v primeru z abesinskim, so se leta in leta uspešno branili proti Francozom in Spancem, in so bili že na tem, da zasedejo Fez. 25 let so morali Francozi naskakovati gorovje Atlasa. Abesinija pa je trikrat tako velika, kot je ves Maroko... Ce izvzamemo severni del, ki je osrednja trdnjava etijop-r-kega cesarstva, je Abesinija ločena od italijanskih kolonij po stotinah kilometrov širokih puščavah, kjer vlada tropično podnebje, a ni ne vode ne živil. Abesinsko gorovje samo pa — če-bo kdo ta'ko Slečen, da -e mu bo mogel približati — je tako fantastično razbito in raz-orano z navpičnimi strminami rečnih globeli v nepristopne gorske skalnate planote, da je vsaka od njih trdnjava, ki je ni mogoče zavzeti. Tudi podnebje je nežno na višavah, toda na dnu rečnih rovov in globeli, koder mora napadale«.* brezpogojno priti, vlada malarija. Naj poskusi evrposika vojska korakati do morske obali skozi peklensko vročo puščavo do podnožja gorskih planot. Naj se potem še najde kdo, ki bo tej vojski zapovedal, da si napravi pot v gorovje, od globeli do globeli. od prepada do prepada, iiaj naskakuje eno "ambo" za drugo, in to proti sovražnik i, ki lahko nameri na napa«lalcu milijon modernih karabink, in ki je ves srečen, da se sploh more boriti brez trena, brez transportov, skrivajoč se na svojih skalnatih čereh, kjer je doma. Takšen je problem za Mussolini ja, če bo hotel napasti Abesinijo. Naloga je z vojaškega stališča take strašna, da je v ničemer ne more olajšati iluzija, da nekatera plemena ne bodo ostala zvesta abesinskemu cesarju in da se bo«lo proti njemu dvignili nekateri neugnam šefi. Od strani Italije? Tako govori tisti, ki Abesinije iu Abesincev ne pozna! Posebno, če mislimo na Nemčijo, ki se .-kriva v ozadju. Mi v vojno z \besinci zategadelj kar ne moremo verjeti. Skupina mladih kadetov, ki bodo v bodočnosti prevzeli vodstvo sovjetske rdeče arma de Njihova dolžnost bo, zaščititi delavsko republiko pred zunanjimi napadi. ČUDNA STRAST VEIKEGA VOJSKOVODJE NAROČITE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO-VKXNKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. OTROCI POVZROČILI NESREČO Ena izmed čudnih strasti velikega Korzičana je bila ta, da je neznansko rad spravljal vse samske ljudi ok«>li sebe v zakonski jarem. Ni se pa pri tem omejil samo na svoje sorodnike, •generale in državnike, temveč j«' hatel poženi t i in poni oži t i kar vse svoje podanike. Leta 1*11 je s svojim policijskim ministrom Rovi go m začel snovati pravo mednarodno posredovanje zakonov. Začel je s tem, da j«' naložil vsem prefektom. naj sestavijo v svojih okrožjih seznam vseh mladih dam, ki bi bile godile za zakon s podatki o njihovih telesnih in duševnih vrlinah ter gmotnih razmerah. V teh seznamih, kolikor so se ohranili do današnjega dne, lahko čitaš na pr. naslednje podatke: "Gdč. Yvette ('lives iz lior-deauxa šteje 1!» l« t. je hči edinka in prejme 1~jO,(M)H frankov dote; vzgojena je dobro, čednostmi in ima prijetno postavo ter obraz ..." * i Gdč. Monte-Duehaidova tej«* Ki in p«d leta, je visoka in dobro raščena, nje oče ima S()(> tisoč frankov, ona prejme po Iovico in ima upanje, da dobi tudi ostalo. V vsej občini ne vedo nič slabega o njenem zasebnem življenju ..." Ker je bilo podrejenim orga-nim pod kaznijo zapovedano zabeležiti samo resnične ]»<> datke, bereš lahko seveda tudi manj laskave stvari, na pr: "Gdč Beaumontova je velika, a mršava in malo vabljiva, pričakuje pa 500,000 frankov dote..." "Gdč. Babutte je lepa in čednostna, ne prejme pa več nego 100,000 frankov..." Lahko si mislimo, da takšni seznami med dekleti in njih starši niso zbujali preveč veselja in marsikateri oče se je po-trudil spraviti svojo hčer pred oltar, še preden je prišla v seznam, ki je poročal samo resnico. Resnica pa v teh stvareh menda ni preveč priljubljena in tudi Napoleon je moral pozneje priznati, da je šel malo predaleč. PRINCESA - FILMSKA IGRALKA Neka sestrična vojvodinje Kent-ke Marine, princesa Katarina Grška, ki j«' hči bivšega grškega kralja Konstanti na, je odšla kot filmska igralka v Hollywood. Lepa, mlada dama je v Parizu /a" ponovno nastopila z ii.-pchom kot igralka amaterka. K<*r je imetje,, ki ga je podedovala po svoji materi, če-dalje bolj kopnelo, se je mora-ia (m 1 loči t i za kakšen poklic iu si je izbrala lmš igralskega. 'l n je pokazala tolik«« talenta, oba ležeča na zemlji. Takoj je spoznala nezgodo in je najprej z lesenimi vilami odstranila električne žice ter na ta način rešila življenje obema hlapcema, ki sta zado-bila precejšnje opekline na rokah in nogah. Odvesti so ju morali v celovško bolnišnico. Advertise in "Glas Naroda" ALI STE ZAVAROVANJ ZA SLViČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI. kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačuje NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima svoje podružnice skoro v vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad $1,500,000.00. — Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 odraslih oseb. Vprašajte za pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:— GIjAVNI URAD J. S. K. J., ELY, MINNESOTA CFLAS iriROlTi" NEW VOBX, TBUMDAY, J02VB 2T, 309* THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. ILIIIIIIIIWMH^ | 1 POUČNE KNJIGE RAZNE P O V E S T I IN ROMANI PESMI IN POEZIJE KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y iiiiiiii|ipu/a!iiiiii»iiii!ii^//aiiiiiiiiiiiiitii^iit...........iiiMiaiiiiiiiiiiiiiiii^.....k^iiiiiiiiiihiihim^hiiiiiiihim.....ftiftaiiiiimrniiiii^^ ZEMLJEVIDI MOLITVEN«! : IGRE : Romani... AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani. Cena ................................................80 Kersnik je poleg Jurčičn naš najbolj poljuden pisatelj. Več tlel. ki jih Jurčič vded bolezni in smrti ni mogel za vrši ti, je Kersnik i lisi »pisno dovršil. "Agitator" spada med njegova najboljša dela. ANA KAKEM NA. roman spisal L. N. Tolstoj. Dva zvezka, trdo vezana, 1078 strani ........$6.50 "Ana Karenina" tvori višek Tolstojevega umetniškega dela in je eno najpomembnejših del svetovnega slovstva sploh. Knjigo bi moral čitati vsak Slovenec. AKT STV. 113. Spisal K. Cahoriau. .""»::<; strani. Cena.......75 To je rotnan tiste vrste, kjer se dejanje razpleta vsak hip v novo napetost, polno spletk in horenja. Tak roman ljubijo bralci, ki berejo knjige za zabavo in razvedrilo. ANDREJ TERNOVC, reliefna karikatura Spisal Iv. Albreht. .Ki strani...............30 BE ATI N DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena ............................................60 Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjnkova t a ko r »'koč edina ženska, ki se je koneetn prejšnjega stoletja udejrfvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MAM JUNAK. spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena .................................60 Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Jus Kozak. 116 strani. Cena ................................................... 40 Itouan je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno nai>cto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo čital do konca. BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Frank Heller. 162 strani. Cena .................60 od začetka do konca iini>et roman, pol ileja-nja. spletk in najliolj čudnih razvojev. Že prve strani svoje čitatelja, in ga ne odloži prej, dokler ga ne prečita do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Colar. 1 .V» strani. Cena.....75 Naš znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje polet nega jutra". Nihče izmed naših pisateljev ne zna tako opisati življenja na kmetih kakor baš Cvetko Colar. ČRNI FANTEK, spisal Milan Pugelj. 219 strani. Cena .80 Soi»ek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad lmslovil s tega sveta. i V kdo pi.zna Dolenjce in njihovo dušo, jih pozna Pugelj. Njegove spise čitu vsak z največjim užitkom. ČRTICE IZ ŽIVIJENJA NA KMETIH, spisal Amlrejckov Jože. 92 strani. Cena .................35 Pon KIhot" spada med mojstrovine svetovne literature. DROBIŽ, spisal Frane Milfinski. — 130 strani. Cena .60 Niš najboljši humorist Milčinskl je v tej ktijgi zbral par svojih najboljših črtic, ob katerih se mora človek od srca nasmejati. DVE SLIKI, spisal Ksavcr Meško. 103 strani. Cena .60 live čtrici enega naših najlioljšili pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta mojstersko »a vršen i. kot jih more za vrši ti edlnole naš nežuo-čutcčl Meško. FAKOVŠKA KUHARICA, spisal J. S. Baar, 207 strani. Cena ........................................................L— To je iz češčine prevedno delo, ki bo zanimalo slehernega čitatelja. To je ruinan ženske, ki je skoro vse življenje živela in gos[>odi-lijiia v župnlšču. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ................................................60 Kdor ne i»oziia dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenlh dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hansun. 'J40 strani. Cena Jt0 Itoinan znanega norilijskega pisatelja je svo- * jevrstno velezanimiv in odkriva čisto nove strani človeškega življenja. GOMPAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45 Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pesem ljubezni in zvestobe. GOSPODARICA SVETA. (Kari Figdon) ...... .50 GOZDOVNIK. spisal Kari May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ................................ .75 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim fitateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišahovi senci", "Vinetov", "Žut" itd. Dejanje "Gozdovnlka" se vrši na nekoč divjem ameriškem Za padu__ Ivan Cankar. U4 Cena .70 GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 129 strani. Cena ........................................... .80 To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrše v v zračnih viSavah. HADŽI MURAT. spisal L N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena .................................................40 To znano delu slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir I^evstik. — Sleherni rojak naj bi čital roman tega velikega ruskega misleca. HEKTORJEV MEČ, spisal Rene La Bruyere. Roman. 79 strani. Cena .................................... M Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polno iuipletljajev in zanimivih dogodivščin. Čitatelj se čudi pisatelju, kako je svojo zgodbo strokovnjaško zasnoval. HELENA, roman, spisala Marija Kmetova. 134 strani. Cena .................................................... .40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-samljene žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo iu mu ostane neizbrisno v sikj-mlnu. HUDI ČASI. — BLAGE DUŠE. spisal Frane Betela. 96 strani. Cena .....................................75 Knjiga vsebuje zanimivo povest in veseloigro. Oboje je povzeto iz našega domačega življenja. HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Franc Erjavec. 79 strani. Cena ............................... .35 Naš Izboren pripovednik in poznavatelj narave nudi čltatelju lepoto naših krajev in zanimivosti iz življenja naših ljudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cena ..................3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Human vsebuje nad tisoč strani. IGRAČKE, spisal Franc Milčinskl. 151 strani. Cena .80 Š<»iK*k črtic in podlistkov našega najbolj duhovitega humorista. IGRALEC, spisal F. 31. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej i»ovesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletka ri. doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI, dr. Hinka Dolenra, 145 strani. Cena .60 V tej knjigi so črtice izključno iz kraškega življenja. Menda ni še nihče tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena .......................................1.50 Janes Menciger se |k> pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s i>oti. ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE. spisal Čech Svatopluk. 246 strani. Cena L20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broučka v dobo strašnega in slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. IZ .MODERNEGA SVETA, spisal F. 8. Finigar, roman, trda vez, 280 strani. Cena ................L60 V tem romanu je posegel naš pisatelj Fin-žgar res v moderni svet. Klasično je opisal borho med delom in kapitalom ter spletke in nakane kapitalistov. Idealna ljubezen dveh mladih src zavzema v romanu eno prvih mesL JAGNJE. 110 strani. Cena broš. .40 Vez......45 V knjigi je [»oleg naslovne še povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmiri. JERNAČ ZMAGOVAČ. spisal H. Sienkiewiez, 123 strani. Cena .................................................59 Knjiga vsebuje iwleg naslovne i»ovcsti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. JU AN MISERIA, spisal H. L. Coloma, 168 str. Cena .60 Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe Španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-uedolžnem obsojenega Juana Miserije. V o-sebl brezvestnega Loi»ezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez vlSjlh vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigam je ................................9. Jurčič ne iwtrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-še čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtipni Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno živeli. stranL Cena trdo vezane .75 Knjiga je posvečena onim, ki so 511 skozi bol In pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu, KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena ....................— <45 Menda ni bilo pisatelja na svetn, ki bi Imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresnlčile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj. 308 strani. Cena -75 Edlnole veliki Tolstoj je ~nal opisati življenje tega napoldivjega plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na roških stepali. Napeta povest, polna bornih doživljajev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-sever. TRI knjige po 100. 189 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kinetskega fanta, ki so ga gtarl-ši poslali v šole. kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, j*o katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čitaniu se bo moral čitatelj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PUNT, spisal Avgust Šenoa, 464 strani. Cena .69 Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščaki. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečital. KRIŽEV POT PETRA KUPLJENIKA, spisal Pa- stuškin. 83. strani. Cena ............................70 Zgodovinska povest s Tolminskega, ki bo zanimala slehernega, ne pa samo ljudi, ki so iz onih krajev doma. KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOŽICI, — spisal Anatole France. 279 strani. Cena........ .75 Anatole France je bil hrezdvomno eden naj-odlienejših sodobnih francoskih pisateljev. Svoj izredni dar. zamisliti se v Čustvovanje in mišljenje ljudi minulih vekov, je posebno I«okazal v tem romanu, ki ga odlikuje duhovit in fini humor. LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena...90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli ]M>lovice devetnajstega stoletja. _ Knjiga b. svetovno znano dei«. LISTKI. (Ks. Meško). 144 strani ............ 79 LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Jakob Aleševee, 263 strani. Cena ..................................................69 Izhorno je pogodil ljubljanske tipe naš prvi humorist Aleševee. Tako natančno in zanimivo je opisal vse »si branjevke do hišnega go-siKKlarja. da jih vidite kot žive pred seboj. LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwood. 194 strani. Cena .80 Skrajno nai»et roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca. LUCIFER, spisal Jean de la Hira. 292 stemni. — Cena ........1.— Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj se mora nehote čuditi bujni pisateljivi domišlji- Spisi... .80 MALI LORD, spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena .................................. Globoko zasnovana povest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini In reveži, jiač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena .3« Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 sireni. Cena .................60 Zanimiva iiovest iz dalmatinskega življenja. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena........ .99 MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phil-Hps Oppenheim. 92 stranL Cena ................ 75 Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenlielm je znani angleSki ro-anopisec {»oznan po celem svetu. MIMO ŽIVLJENJA, spisal Ivan Cankar. 230 str. Cena .89 MLADA LETA, (Jan. K. Krek), 188 str....... JjO MOJE ŽIVLJENJE, »pisni Ivan Cankar 168 str. .75 JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje. čijih rl ti še v n ost opisuje, so pristno slovenski iu opis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je * najfiomembiiejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cenal.59 Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MORSKI RAZBOJNIK, spisal kapitan Fred. Mar-ryat. 192. strani. Cena .................................... .80 Povesti morskih gusarjih ln piratih so splošno vse zanimive* to delo pa presega po svoji zanimivosti najboljše povesti te vrste. Naročite izvod še danes, če se vam dopadejo povesti te vrste. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cena.....35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH, Matičič, s slikami Cena L59 NAŠA VAS, spisal Anton Novačan. 224 strani. — Cena L—— V zvezku je devet črtic povečini iz naSe lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljlv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70 Broš............. .50 Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NANŠI LJUDJE, spisal Alois Remec. 94 stranL Cena .49 Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. , NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trde vezana. 115 strani. Cena ___________________________________ .79 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne". * PASTI IN ZANKE, spisal L S. Orel. 231 strani. Cena .59 Kriminalni roman iz polpretekle dobe. Neki slovenski kritik je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel mu je dokazal, da ga Imajo. PESMI V PROZI, spisal Chaa. Baudelaire. 112 strani. Cena ........................................................ .80 Verna slika pestrega vellkomestnega življenja in spominov nanj. PATER K*_»ETAN, spisal Verdictus. 187 strani. Cena 1^— Roman, napisan i»o ustnih izročilih in tiskanih virih. Zgodba človeka, ki ni bil rojen za samostan ter se je slednjič po hudih bojih vrgel zopet v življenje. PINGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena ...................................................... .60 To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljlci. PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .69 "Meti Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodlie" je spisal naš poljudni pisatelj Kač. ki se je lamebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Orunt". Prva knjiga vnebu-je 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. PLAT ZIDNA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .49 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še tlve, namreč "Misel v megli" in "Brezdno". POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena .60 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz našega domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal K saver Meško. — 79 strani. Cena ................................................ .60 Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke ln mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ............................................ .50 Povest iz vojne dobe, ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovine doseže tudi i »o v est svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str. Cena .35 Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelia. PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strani. Ce*.a .60 Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega Življenja. PRI STRICU, spisal Gangl. 111 strani ........ .60 PRODANE DUŠE, spisal Joža Likovit. 160 str. Cena .60. Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 atranL Cena ..................................-............ .75 Prgeovori. eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 strani. Cena.....35 Posebno zanimanje vzbuja ta povest i»o svoji aktualni vsebini, ki razmotriva pereče moderne probleme in posega v drugem delu v vojno in povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani. Cena .70 V širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso. da mora čitatelj nehote z najietim pričakovanjem čitati do konca. RENE NAtTERIIS Spisal Edmont de Coneuort. 239 str. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines ln zanimivosti slasti v risanju značajev. ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 Btrani. Cena .......................................................60 S ANIN. Spisal M. Arcibašev. 488 str. Cena----L— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem ln na Nemškem konflsciran, slika na realističen način ruskega inteligenta, malomeščana, oficirja, študenta, Žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strant Cena ............................................. .30 Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem Za pad m Pestre slike iz indijanskega in pi-jonlrskega življenja. Maju sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriškem Zapadu je znal dosti natančneje o-plsati kot marsikdo, ki je živel tam, .69 .50 SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trde vezano. 93 stranL Cena.....................-.......................... .59 To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. SLIKA -plemeniti ljudje. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Pros|»er Merimee. SO strani. Cena.. Eden najboljših spisov francoskega mojstra. GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ..............................................40 Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja, povzeta iz našega kinetskega življenja. V KREMPLJIH INKVIZICIJE, :>pisal Michel Zevaro. 461 strani. Cena ................................ 1.39 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljaji in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja. ki ga vza me v roko. V METEŽU. Spisala Marija Kmetova. -19 str. Cena............1.— Pisateljica je v tem romanu glotmko [»oglodala v žensko dušo. Csode |»etero žensk raznega tii»a in značaja se križajo v metežu življenja. iz katerega izidejo vsaka na svoj način. VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez......... V knjigi je vselmvana globoka mirna modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR. spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena Zanimiva povest iz časov prekrščevuujn koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 stran.. Cena ............ 160 Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln najneverietnejših dogodivščin in za-pletljajev. V ROBSTVU. spisal Ivan Matici?. 255 strani. Trda vez. Cena ................................................ Ivan MatiČiČ je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ Zvezek vsebuje iiovesti Milčinskega. Premka ln Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčinskega "Mladih zanikernežev lastni življenje-pisi'\ .71 L— .40 .30 .69 .35 1.25 75 ZADNJA KMEČKA VOJSKA ................ .75 Z OGNJENI IN MEČEM, poljski spisal H. Sien-ldevicz. 683 strani. Cena ................................ 3.— Bogato ilustriran zgodovinski roman iz najbolj junaške dobe poljskega naroda. To je eno najboljših del najslavnejšega poljskega pisatelja. ČITAJTE TO KNJIGO. Povesti... few,«• 'GLAS N AR ODA' NEW YORK, THURSDAY, JUNE 27, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. 8. A. Ko so Portugalci odkrili Zahodno Indijo, so ondi uve dli konje. A v teh krajih ni kar tako z uvednimi (iniporti-ranimi) istvarmi. Namreč: evropska povrtnina se spreme-ni tukaj v plevel namesto v sadeže; evropske rože se znia-ličijo v ščavje; evropski atleti se odebelijo. .. In evropske živali... Torej — konj. Portugalci so pripeljali semkaj prav dobre, čedne, navadne konje. A skozi stoletja se je ta žival spremenila, nemara se je skrčila od vročine in kar je ostalo — ni več konj: je le prav kosmat ponij... "Ob treh zjutraj morate odjezditi na Broino, gospod," mi je prepričevalno dejal ravnatelj hotela. "Potem boste ob šestih zgoraj in boste videli, kako bo vzhajalo sonce izza peščenega jezera. Tedaj (se vsa ogujeniška skupina pordeči. Torej ob treh morate odtod, vsa gospoda ravna tako." Ko sem bil mlad, sem poslušal take nasvete. A čim sem b">l starejši, nisem nič kaj verjel hotelskim direktorjem. Brez dvojna 'bi ne bil gospod rav natelj tako govoril, če bi ne i-} mel namena, da bo do šestih! spet znova izpsodil ponija ka-kemu drugemu gostu. "Ne-boš," in sem odvrnil: "Sončni | vzhodi so že lepi, a tudi spa-j nje je nekaj vredno. Konja bi rad za ob sedmih." Ravnatelj ine je zvito pogledal iu telefoniral v hlev: "Za jutri ob sedmih naj bo , pripiavljen Bob." Da bi bil o*ljezdil ob trelu! Zakaj z Bobom se mi je ravnatelj 'kruto maščeval. Saj mu glede zunanjosti ni bilo kaj reči, prav čeden je bil konjiček, dosti krepek, čeprav majhen, nekakšen spakedran "fufks". To mi pa zares ni prijalo, ker je en uhelj vihral nazaj. Ce kak ponij zaviha oba uhlja nazaj, pomeni: "Zbežal ti bom!" — ali "Ugriznil te bom!" (kakor že človek stoji: ali pred ali za njim). Če j" človeku prijazen, tedaj položi uhlja naprej. A kaj bi dejal in mislil, če zaviha le en uhelj nazaj? — Prav previdno in ne da bi me bil ponij ugriznil, sem splezal nanj. Brez dvoma se je Skušal ravnati po receptu vseh ponijev: da se ponarejal. Milo ine je zrl, ko sva krenila v klanec. Spotikal se je ob vsakem koraku. Mislim, da ni bitja, ki bi se znalo BOB tako neznansko utrujenega pokazati, kakor se zna ponij. Od-krhnil sem šibo iz grma. Tedaj je Bob spoznal, da ne 110-o t r oče ta. Položil je oba u-blja nazaj in je začel polagoma "teči". To je bilo njegovo drugo orožje. Zakaj, "tekel" je tako, da bi še kakega pru « skega kavalirskega stražmoj-1 stra spremenil v zrezek. "Le," I sem dejal Bobu, "čim del j boj tnijalo, tem huje zate. Jaz si bom pa natančneje ogledal poki ajino." Več sem videl, kakor mi je bilo prav. Ponij je venomer obgrizoval grmičje: zdaj je hlastnil na levo zdaj na desno. Tako se ;pač tudi najlepši razgled izmaiiči v strašilo. Nato sva dospela do Ma laj-ccv, ki so čepeli ob kočicah in čebljali ko račice. Planili so kvišku in mi nekaj klicali. A sem razumel le "Bob" "m "Sub". Bržkone so mi dajali nasvete, kajti Malajei so do bri ljudje in nemara sem se jim smilil. Bob je bil namreč | znan po vsej okolici. j Znano je bilo, da na križpot- j jih nalašč krene na napačno I pot- in zares je rital, ko sem ga i obrnil v pravo smer. Tedaj I sem mu še mogel kaj za povedati, a vrh sedla Moenggal, odkoder je pogled na mogočna, rumena kadeča se žrela ognjenikov skupine Bronio, ni in nr hotel Bob k peščenemu jezeru navzdol. "Bob!" sem ga prosil — a .je žvečil travo. Nategnil sem vajeti — zagrizel se je v uzdo. Pretepel sem ga, pa sem ne- I i)braz se mu je razjasnil, da je kar zažarel. Bob, ki mu je bilo videti, da mu ta reč ni neznana, ga je premeril od noge do glave. — fant pa j«' segel po vajetih, a Bob je hlastnil po fantovi roki. Tako sta nekaj časa telo-\ adila, dokler ed!o, vzel svoj goldinar in se je — zares — "odprasikal" dalje. Bob pa je prav krotko korakal nizdol po hribu, lepo tekel po peščenem jezeru in se dal lepo privezati na ograjo svetih stopnic, ki so \ odile navzgor do žrela. Splezal sem po 250 strmih stopnicah in se zazrl v rumeni, žvepleni smrad, v globoko, kadeče se lijasto žrelo, ki se ti dozdeva, ko da je le še pet minili do pekla. Malajei, seveda, mislijo drugače in častijo sveti ognjenik po božje. Vsako leto maja meseca pa žrtvujejo bogu Bralimi golobe, koze iu sadeže. Nekateri golobje in koze uidejo tem strupenim, žve-plenim plinom. Te živali so potem posvečene in jih smejo jesti samo velikaši in iinenit-niki. Ko sem se vračal, se je zdelo, ko da je Bob ze pozabil na zdravilo. Bol j se je ukvarjal z rastlinstvom ko s potjo. A ko sem začel zvenketati z denarjem v žepu, se je kar stresel in je bil spet priden. — To sem pa le dosegel, da je imel Bob oba uhlja naprej položena, ko sva dospela v hotel. VELIK POŽAR V VOKLEM V Voklem so pogorela gospodarska ploslopja posestnikov Janeza Zupanca in Janeza Žirovnika. Škodo cenijo na 55,000 l>in, dočim sta bila pogorela zavarovana samo za 33 tisoč dinarjev. Razširjenje požara so preprečili gasilci iz Vokla, Stražišča, Voglja, Tr-boj in Šenčurja. Posebna zalivala za lokaliziranje (požara gre gasilcem iz Stražišča, ki so naglo prihiteli z motorno brizgalno ter tako največ pripomogli, da ni postala nesreča -še večja. — Vzrok požara ni znan. REŠILNA ZOGA V Podmoklvh je igrala druž ba mladih fantov nogomet o! bregu Labe. Po krepkem sunku je zletela žoga v p reef* i globoko in deročo reko. Dva igralca sta skočila v čolmček hi po veslala za njo. Ko sta jo dosegla in hotela prijeti, se je čolu prekucnil. Eden izmed fantov se je rešil s plavanjem na suho, drugega pa je tok zanesel s seboj. Utonil bi bil brez milosti, da se ni krepko drž,'! za žogo, ki je bila napihnjena in ga je držala nad vodo. Pri Decinu so ga rešili. ALI VPLIVA NAPOVED SMRTI DOSLUZIL JE Nedavno so v West New York, N. J., porušili dvesto čevljev visok dimnik pri delavnici železniške družbe. Dimnik je bil star 31 let. Že mesece se je zanimala vsa skandinavska javnost za \ prašanje, kakšen bo izid v " čarovniškem procesu " Oslu. Ta proces se je končal >edaj s tem, da so sodniki ob-toženko, neko spiritistko Inge-borg Koederjevo, oprostili, toda afera s tem še ni zaključena. V avgustu lanskega leta jo utonil pri kopanju sodnik Dahl, oče Koederjeve in vnet spiritist, ki je napisal o tem predmetu kup knjig ter si pridobil med Norvežani mnogo vernih ovčic. Njegova tragična smrt, ena izmed premnogih, ki se zgodijo na podoben način vsako leto, bi ne bila zbudila nadaljnjega zaniinainja, da niso začeli spiritisti govoriti o tem, da mu je bila že dolgo napovedana, iu sicer skoraj mi dan točno. Oglasili pa so se tudi neverni Tomaži, " materialist i" in "racionalisti", ki so menili, da se stvar ni zgodila po pravem in da je pri tistih napovedih imelo svojo vlogo tudi pričakovanje bogate zavarovalnine. Za stvar se je končno pozanimalo državno pravdništvo, ki je uvedlo preiskavo, da se dožene, ali je Koederjeva nalašč ponavljala svoje napo veil i, da bi svojega očeta s sugestijo pritirala v smrt. Po večmesečni preiskavi je državno pravdništvo zastavilo izvedencem dve vprašanji: Ali je mogoče, da vpliva napoved smrti na tistega, ki se mu smrt napoveduje tako, da se nastop smrti pospeši? Ali je bil Dahl izpostavljen takšnemu vpliva -nju? Na prvo vprašanje so izvedenci odgovorili pritrdilno, na drugo pa so menili, da preiskava ni ]Kxlala dovolj dokazov, iz katerih bi bilo sklepati, da j" Dahl vedel za napovedi svoje hčere. In tako so oblasti zavoljo pomanjkanja dokazov postopek proti Koederjevi u-stavile. Za spiritiste in skeptike pa stvar, kakor rečeno, ni končana. Prvi kakor drugi L:liko trdijo o njej oziroma o vprašanju duhov in onostra-nosti, kar hočejo, da cilja ne pridejo ne prvi ne drugi. ZAROCENCA MILANSKA ZGODB S 1Z 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI NAROfTTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. 28 Mnoge žene svetujejo možem in jih prosijo, naj se ne ganejo, naj pustijo, da drugi tečejo tja; nekateri vstanejo in gred-o k oknu; lenuhi se vrnejo pod odejo, kakor da se vdajajo prošnjam; uajl>olj radovedni iu najbolj drzni gre do dol po vile in puške i nstečejo za truščem, drugi čakajo in gledajo. Toda preden so ti ljudje bili nared, da, še preden so se dobro otresli spanca, je trušč prišel do ušes drugih oseb, ki so >toje in oblečene bdele nedaleč proč: razbojniki na enem kraju. Neža in Perpetua na drugem. Najprej na kratko povejmo, kaj so delali razbojniki, odkar smo jih bili pustili nekaj v podrti bajti, nekaj v gostilni. Ko so ti trije videli, da so vsa vrata poza-prta in je cesta zapuščena, naglo odšli, ka kor bi bili šele tedaj opazili, da so se zakasnili, rekoč, tla gredo takoj domov. Napravili so obhod po vasi, da se prepričajo, ali so res že vsi v svojih domovih. In res niso srečali žive duše in niso čuli najmanjšega hrupa. Sli so prav tiho tudi mimo naše uboge hi šice: bila je mirnejša od vseii drugih, ker ni bilo j ■nikogar v njej. Tedaj so se napotili naravnost v porušeno .bajto ter podali gospoda Sivcu svoje poročilo. Ta si je brž posadil velikanski klobuk na glavo, 'si vrgel na pleča s školjkami posut plašč iz povoščenega platna, vzel popotno palico v roko in rekel: "Pojdimo, kakor se spodobi za nas, tihi in pozorni na povelja!" Stopil je naprej in drugi za njim. V hipu s<> dospeli 4I0 hišice po cesti, ki je peljala v na-protno smer nego ona, po kateri se je bila naša truniiea oddaljila, ko je tudi ona šla na svoj pohod. Sivec je ustavil četo v razdalji nekaj korakov, odšel sam naprej na poizvedovanje in ko je videl, da je zunaj vse mrtvo in mirno, j«, poklical dva izmed onih 'klavrnih junakov ter jima ukazal, naj polagoimi preplezata zid, ki je obdajal dvorišče, ter naj se, ko se spustita noter. »krijeta v kot za gosto smokvo, katero je bil že tisto dopoldne postavil v svoj račun. Po tej odredbi je prav narahlo potrkal z namenom, da se izda za romarja, ki je zašel, in poprosi za prenočišče do drugega jutra. Nihče se ne odzove. Potrka znova malo močneje — od nikoder nobenega glasu! Tedaj gre in prekliče tretjega tolovaja, ukaz." ni it splezati čez zid na dvorišče kakor prejšnjima dvema in počasi iztrgati zapah, da bo l-mel pro's t vhod iu umik. Vse se izvrši z veliko previdnostjo in dobrim uspehom. Pokliče še druge, gre z njimi not t in jim veli, naj se skrijejo k prejšnjim. Približa se prav počasi cestnim vratom, postavi tam dve straži od znotraj in gre naravnost k pritličnim vratom. Tudi tu potrka in čaka — in bil bi lahko dolgo čakal. Iztrga prav previdno zapah tudi na teh vratih, a nihče se ne oglasi od znotraj: — "Kdo je tam?" Nikogar ni čuti — bolje stvar ne more iti. Torej naprej! "St," pokliče one pod smokvo, vstopi z nji mi v pritlično sobo, kjer si je bil zjutraj na zločinski način priberačil oni kos kruha. Privleče na dan kresilno gobo, kamen, jeklo in žveplenke, užge neko svojo majhno svetiljko, stopi v drugo sobo zadaj, da se prepriča, ali ni nikogar. Tudi tam — nikogar. Vrne se, gre k vratom poleg stopnic, gleda, prisluškuje — tišina in samota. Pusti drugi dve straži v pritličju in vzame Grignapoca s seboj, razbojnika iz grofije Bergamo, ki je edini imel nalog groziti, miriti, ukazovati in sploh vse govoriti, kar hi bilo treba, zato da bi njegova govorica vzbudila v Neži vero, da je pohod prišel od one 'strani. Z njim ob strani in drugimi zadaj stopa Sivec počasi navzgor, preklinjajoč v srcu vsako stopnico, ki zaškriplje, in vsak količkaj hrupen korak svojih malofmdnežev. Končno je na vrrliu. Tu tiči zajec. Odpahne narahlo vrata v prvo sobo, vrata se vdajo, on jih odpre za ped, pokuka — tema; prisloni u~ ho, da bi slišal, ali notri kdo »smrči, diha ali se giblje — nič. Torej naprej! Dvigne si svetiljko pred obraz, da 'bi videl, ne da bi drugi njega videli, odpahne duri na stežaj, zagleda posteljo, plane tja, postelja je postlana in poravnana, pregrinjalo je odstrto in zloženo na vzglavjn. Skomizgne z rameni, obrne se k družbi, na- migne jim, da gre pogledat še v drugo sobo, naj stopajo prav tiho za njim. Vstopi, ponovi Vse tiste gibe ka'kor prej — zopet ista stvar. "Kaj je to, za vraga?" — reče tedaj. rtAli je morda kak izdajalski pes v>e izvo-11111111?" V-i jamejo z manjšo previdnostjo gledati, tipati po vseh kotili; vso hišo preobrnejo narobe. Dočim so oni zaposleni s temi opravki, zaslišita ona dva, ki stražita pri cestnih vratih, topo t naglih, drobnih korakov, ki se urno bližajo. Mislita si, da pojde prihajalec mimo, naj bo že kdorkoli. Oba sta mirna ter .-<• za vsak slučaj pripravita. In res, koraki se ustavijo pred vrati. Bil je Menico, ki je pritekel po naročilu očeta Cristofora, da opozori obe ženski, naj za božjo voljo nemudoma zbežita zdoma, ker... zakaj, že vCste. Prime za kljuko na zapahu, da bi trkal, in začuti, da mu zapah izbit in iztrgan pleše v roki. — Kaj je to.' — pomisli in strahotna odpahne vrata, ki se odpro. Menico stopi poln šumenj za kora'k naprej, kar začuti hipoma, da ga nekdo grabi za roke in na desni in levi mu dva glasova zabičata tiho. a grozeče: — Molči — drugače si brž mrtev! On pa zažene krik. Eden izmed tolovajev mu done roko na usta, drugi potegne velik nož, da ga ostraŠi. Deček trpeče kakor li-t in niti ne po-kuša kričati; ali nenadoma -e mesto njega in z vse drugačnim glasom začuje oni prvi. silni udar zvona in za njim po vrsti kar nevihta udarcev. Kdor greši, se boji — pravi milanski pregovor. Obema lopovoma se je zazdelo, da -lišita iz t**h udarcev svoje ime, priimek in vzdevek. Brž izpustita Menicov«* roke, umakneta svo je po hli-ikovo, razkref*ita 11-ta in dlan, pogle data si v obraz in stečeta v hišo, kjer je bila glavna četa. Menico jo ubere po cesti proti zvoniku, kjer je moral vsekakor kdo biti. Na druge lopove, ki so preiskovali hišo od vrha do tal, je strašni udar zvona napravil isti \tis: brž so se zmedli, begali -<» in suvali drug ob drugega, vsakdo je iskal najkrajšo pot d<> vrat. In vendar so-bili to sami preizkušeni ljudje, vajeni gledati nevarnosti v obraz; ni.-o pa mogli ohraniti trdnosti pred nejasno nevarnostjo, ki Se jim ni prav nič pokazala od daleč, preden je pahnila nanje. Treba je bilo vseh nenavadnih Sivčevih zmožnosti, da so ostali vsaj toliko vkup, da se je njih početje lahko imenovalo umik in ne beg. Kakor teka pes, ki spremlja čredo svinj, zdaj sem, zdaj tja za niini, ki se oddalijo od črede, zgrabi tega z zobmi za uho in ga tiru v krdelo, potiska onega z gobcem, zalaja nad drugim, ki tisti hip stopi iz vrste, tako čofne preoblečeni romar katerega izmed onih, ki se že dotikajo praga, in ga potegne nazaj, napodi s palico nazaj tega in onega, ki se je že nameril drugam, kriči na druge, ki tekajo sem in tja, da sami ne vedo kam, in to tako dolgo, da jih končno vendar nažene vse na "sredo malega dvorišča. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" nJSW XUK&, THURSDAY, JUNE 27, 1935 TH5S LARGEST SLOVENE DAILY in V. 8. Mož v ognjeni peči »^Roman iz življenja=«=» Za "Glas Naroda" priredil: L H. 4t • — Samo malo sva se razgovarjaia, — pravi Pavel. — toda izvanredno •zaupno. Nedolžno vprašanje je bil vzrok. Zdi se mi, da se revica počuti zelo nesrečno. Dobro bi bilo, ako bi jo za nekaj tednov jiovabila k sebi. — Saj bil jo rada, toda njen oče je ne pusti. — Moramo pač jmskusiti v njegovi podivjani duši zbuditi kako novo zanimanje. Lahko ne bot toda mogoče se posreči. Posredovalec je tukaj: veliki Nemec, ki si mi zdi edini med vsemi, ki ima nekaj dostojnosti v sebi. Na zeleni planjavi lajajo psi in baron Rolirlach izpusti samo aieredal terriera, lepega ščetinastega psa z dolgo, ploščato glavo in izrazitimi očmi. To je bil vzor psa, ki je donašal vržene predmete. Pri skritih predmetih je trajalo iskanje dolgo. Ustreljeno opico so skrili pod riževo kopico. V dolgih skokih steče slednjič pes proti kopici, potisne gobec globoko v slamo, izvleče opico, zopet z gnjusom odskoči, premaga neprijetni duh, spretno jmgrabi žival čez srodino telesa ter v dira priteče nazaj. Raventos tuli samega veselja. Zanj je bila poglavitno stvar zasledovanje človeka. Pazniki so si morali podložiti o-bleko, natakniti si rokavice in se razcapani kot potepuhi razpostaviti po polju. Nato sta bila izpuščena dva ovčarja, močna, žilava psa s temnimi očmi. Brez povelja se zaletita proti prvemu ]>otepuliu. t«*la glasen "pfuj" iz ust barona Rolir-laelia ju vstavi in jima s palico jtokaže novo smer. Tretji paz-nik je plezal jm> lestvi, ki je bila noslonjena na neko stavbo, drugi je ostal spodaj. V divjih skokih dirjata psa preti njima. Eden se vrže na spodaj stoječega in sicer tako silovito proti njegovim prsim, da mož pade. Toda pes mu ne stori ničesar; zadovoljen je s tem, da leže nanj, da mu zabrani vsako kretnjo. Medtem pa prime drugi pes moža na lestvi, najprej z lajanjem hoče o|K»zoriti gospodarja, nato pa skuša plezati |k> klinih, ga zgrabi za hlače, ga vleče navzdol, ga vrže na tla, leže nanj, dokler ni bil odpoklican. S«« lepše se [»osrečii boj barona Rolirlacha s potepuhom, pri čemur j«* drug ovčar moral pomagati napadenemu baronu. Potepuh dvigne roko, da bi udaril, v istem trenutku pa mu od strani skoči jies na roko, ga vgrrzne, položi na tla in leže nanj. Tudi stari Zaler ploska z rokami. — Izvrstno. — pravi baiVnu. — Kar mi najbolj ugaja pri vaši dresuri. je, da psi svoje žrtve ne razmesarijo, temveč jih samo drže. da se ne morejo braniti. — To je zadnji ]w>goj moje umetm»sti, — odgovori baron Rolirlach. — Da bi moji psi divje vgriznili, tega ni; tudi pri napadu delajo previdno. Njim zadostuje, ako se njihov nasprotnik ne more več vstavljati. Sevala so tudi izjeme. V gozdu sem se moral boriti za svojo kožo. Tedaj je na povelje "zagrabi" sledil napad na grlo. Oosjiod Raventos pravi, da je to tukaj včasih potrebno. Toda jaz sem drugačnega mišljenja. — Ali ostanete pri Raventosu? — vpraša Zaler. — Sem pač človek brez domovine in sem našel streho. Zadnja leta nisem vedno imel strehe nad svojo glavo... Obrne se, da pripravi dirko. Pa*'el vidi za trenutek Ra-ventosa samega stati ter se mu počasi približa. Napravil si je načrt, ki bi bil mogoče koristen tudi z;: Manoelo. — Ali si hočete jutri ogledati naš plavž, gospod Raventos? — ga vpraša. — Kaj? O, vašo novo peč... Kje? Tam pri vas: Obžalujem. Ne gre. Postavite tako peč kar pri meni. — Obžalujem. Ne gre. Tajnost je še vedno moja. In zavarovana po patentih. In s patenti bomo spravili vlado v škripce, Ponudili ji bomo iznajdbo. Za plačilo bomo zahtevali kanal in železnico — — Cv pa rečejo ne? — Potem bomo celo stvar izvedli z angleškim kapitalom. Txmdonska financa že čaka na to. Raventos preklinja. — Vedno ti prekleti Angleži. V Minas Geraes jih je cela kopica. Tu-som jih ne pustimo. — Jih boste morali, gospod Raventos. Vašo facendo morejo zapreti — do reke, tukaj nimate ničesar reči, ker je to državna last. Angleški inžinirji bodo na vaši zemlji uredili tok reke in vaši sosedje se je bodo posluževali, ne da bi vi mogli proti temu kaj oporekati. Vaše zemlje ne potrebujemo. Nova pota bomo izpeljali okoli vašega posestva, ne bomo ni ti zahtevali razlastitve, Bog obvaruj. Pustili vas bomo sedeti. Ali si morete misliti, da vam bo prijetno, ako se bodo levo in desno od vas kadili plavži in bodo izdelki šli po celi deželi in po celem svetu in boste samo vi izključen od industrijskega razvoja? Raventos strmi s svojimi velikimi črnimi očmi v Pavla. — Kaj pa hočete vendar? — pravi slednjič. — O, jaz ne maram ničesar. Samo vpra«al sem vas, če bi se mogoče hMeli prepričati o uspešnosti moje iznajdbe. — K vašemu očetu ne pridem, — pravi Raventos trdovratno. — Tudi svoje hčere ne pustim več k vaši sestri. Imam svoja načela -— svoja načela. In to o načelih je razložil z močnim glasom. — Lepo, — odgovori Pavel. — Mogoče vam je Minas Geraes bolj po volji. Tudi tam bom postavil nekaj poskusnih peči — samo zaradi reklame, pustil jih bom zopet podreti —, v Bello Horizonte, ali pa kjerkoli. — Niti na misel mi ne pride,— pravi Raventos, k English people me ne privleče niti sto konj. Pavel visoko dvigne rame. — Potem vam nimam ničesar več ptovedati. Oglejva si dirko, to je bolj zanimivo. V JUGOSLAVIJO (IMtKKo I [ AVKE) NA CT'NARI) WHITE STAR SLAVNI NOVI MOTORNI LADJI GEORGIC 10. AVGUSTA Nikdar »Iste j ot.»vali v l,««lj razk.-Sii.-m Uvtjt-iu r.-iziv.lu kot l.ost.- nu 1. m . u.lvsu Cun.u.l White staj- I.M.. in kljub i.-mil j. « ,.,IH zn.itii«i nižja. I"»«s U-Ka se bost<- priilnižili \ Hik< mu številu s-.vojili r«'jak««v in vas In < mljal Mr. M. S. EKEROV1Č. ki j.- znaji kot izknš-n it. najbolj piiljiil.lj.ii potniški s|iremlj« va!»?e. IMobiio.st. iilju«li«.st in kuhinja na t. j ladji s., m-I»reki»sijivt-. Kari«, lalik«. kupite p<> načrtu Cuiianl U Lit«.- Star na odplačila. DRUGI OSEBNO VODENI IZLETI MAJKSTIC N. avEUsta IIEIthXC A lil A 4. s.-pt. ml-ra Z:i pojasni!.-t in prostore ■I»rnite na CUNARD WHITE STAR, Ltd. RAZKRITJA V PREISKAVI 0 UMORU Domžale, 13. junija. V preiskavi o umoru pre užitkarice Marije IVukove iz Podrečja j<- proti večeru prišlo do senzacionalnega odkritja, ki dopušča že f>ovsem točno rekonstrukcijo strahotnega dejanja, v katero je zapletenih 7 oseb in ki kaže porazno sliko nravne podivjanosti današnjega časa. Domžalski orožniki so pod vodstvom komandirja Skoka od binkoštuega ponedeljka zvečer, ko je bilo najdeno truplo na Rači v neposredni bližini Podrečja, neprestano na nogah. Včeraj in danes so izvršili več aretacij, in kakor kažejo dosedanji izsledki preiskave, so imeli pri t«*m srečno n> ko. V hiši št. !> v Podreču so aretirali predvsem gospodarja. 27-let nega "mizarja France ta Hribarja in njegovo 'J'M«-I no ženo Pepc«i. rojeno llolni čar, in 'M letno bivšo tovarniško delavko Angelo (iaberšč-kovo, ki je stanovala s svojima dvema otrokoma v majhni podstrešni sobici pri t,ji. (la brščkova je živela v Ijubavn« mi '•azmerju z mo/.em -voje sestn-. •Hlletiiim klobučarskim jimiiiH'-likom Janezom Pirci-iii. ki je no rodu z (iorieiec jij-j Ilianu in ' dzv;d senu a na poti proti Sumberku rni je na tihem zaupal, da misli v gozdu počakati Penkovo, ki je davi o Išla beračit proti Beri-čeveinu, da jo ubi je Prej mi ni nikoli pripovedoval, da bi lt'» ji! kake takšne namene, čeprav st'!ii vdrl. da se v hi-i ne raz umejo prav dobro in da kuha tri Hribarjeva tiho ie/.«> proti ni. Prosi! me j«-, naj mu i»" niagam. in ker sva bila dobra prijatola, sem dejal, da bom. l'azlo/ii mi je svoj načrt: Pen kova bo prišla od bistriškega mo tu. ki veže cesto Domžale Ihan. in bo pri Mostarjevi hiši zavila skozi Šumberk. Tam da bi počakala zri grmovjem na ovinku. ko pride, bo stopil na eesto k nji in jo zadavil, 1rui>-lo pa bova potem skupaj vrgla v Račo. Medtem ko sva čakala. je Hribar odlomil vrh jelke in pripravil kol, v žepu pa "e imel pripravljene vrvi. Okrog tričetrt na "JO. sva za-«"-nla, tla prihaja. Ko je dospela do ovinka, je Hribar skočil na cesto, jo z desno roko zagrabil za vrat iu vznak položil na tla. Ženska ni kriknila. Tako jo je tiščal na tleh kakih 7 minut, jaz pa sem medtem /«lel za grmom, pet korakov -tran. Nazadnje je Hribar za-klical: — Jan če. stopi doli, je že mrtva. Nato sva jo privezala na kol, jaz čez pas, Hribar pa za noge in ob zglavju. Potem sva jo odnesla do potoka — jaz pri nogah. Hribar, ki je močnejši, pri glavi. Med potjo sem mu dejal, da ne maram biti zraven, ko jo bo metal v vedo. — <'e nisi zanič, je odvrnil, te tako ni treba. Ko sva prišla do potoka, sva jo položila na tla. Jaz sem šel takoj nato na Hribarjev dom in zlezel po stopnicah v ped-st rešilo sobico Gabersčkove. Dobrih 1 limoni. delata precej nevedni, -o orožniki vse aretirance ob držali v Domžalah, da jih jutri ponovno temeljito zaslišijo, "illlio obe 1 lolničarjevi so že danes popoldne prepeljali v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča. V hiši žalosti in zločina v Pod lee ju ji- ostalo sr> mo petero majčkenih i.trok, trije Hribarjevi, »Iva (Jahrščko-va, izmeti katerih je najmlajši komaj 11 mesecev, najstarejši j pa 4 leta star in ki niti od da i leč ne morejo pojmiti strahote. ki se je zgodila nad njimi. Hribarjevo posestvece bo do nadaljnjega upravljal domžalski mojster Ivan Peter, Hribarjev skrbnik, njegove otroke je občina spravila v domžalski Dečji dom. Oba malčka (iaberščkove pa sta ostala v hiši in občina v Dohu jima je poskrbela za varstvo. I "mor. izvršen nad prevžitkarico Ma rijo Penkovo, je na ta -način razkopal in razdrl prav za prav kar četvero nesrečnih družin. SE i IJlILhHIlllHIIIIHIIIIIIIHIIUII i SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU SIC WEST lltti STREET NEW TOBK, H. I, PUSITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE mur: rnvjimiiHiiHiiinnuS W I AVCfST " I lit- iltr Fran«f v Havre AIaj«\stic v ('luTlmur^ Kur«>{0. v Brenn-u Coiite tli Sarloa v <;cnt»a JULIJA : i I Wasliiiiglfin T Havrp j finite 'rraml«> v Trst ! . „ I 5. IfreiiK-ii v Urpuit-n t'liaiuplalii v Havre ■ . lleiL'iisaria v Cberbourg: !♦. l;« \ v Cciioa 10.• Noriiiamlic v Havre 11. Ai|ititaiiia v 4'Itcrliourg Iti. Huro|tt. v Hr»mfD 17. Manhattan v Havre 11». Majrstir v 4'licrlmurg IX). Ili« ill" Fratitf v Havre '^i. ' «iiile «11 Savola v Chu« It J. I!r«'iii"n v lintiicn IJereu^arla v ('li«-rl»otirir -7. C'batiiplalii v Havre 31. Washington r Havre Ntirniaijilie v Havre S. in. 13. 14. i r». 1»!. 17. lil. — 1. .'I". 31. Ktirt»|»a v Brt'men | Aquitania v Cherlmurg Itex v .vettoa Ma jest if v Cherbourg lie ile Frant-e v Havre t"onte (Iran«le v Trst Bremen v Bremen ! Manhattan v Havre <'ha m plain v Havre Bort'iiKaria v Cherbourg <"onte tli Savola v t 17. Bremen v Bremen • 1». ISereiijraria v t'lierbiiurg f -1. lie ile Frain-e v Havre -1. Rex v < >eti«>a -•"». Washington v Havre Xormantlie v Havre I (Miamplain v Havre Aqitifania \ Cherbourg j -7. Kuropa v Bremen u o A V I U A l /.ivajte vse iul«>bnos|i |H»|ovaiija preko tweana v vašo domovino. ]M»tujoO |>o ^la«Iki. sijajii JUŽNI PROGI ^Solnriii .strani Atlantika" Če hočete dobiti višek udobnosti in užitka, se po-služite JUŽNE PROGE na svojem bodočem potovanju v svojo domov.no. Milo ptdnebje. krasno solnčno nebo in hitra vožnja na razkošnih italijanskih par-nikih m modri Jadran, vam bodo ostal v nepozabnem spominu. I'reko Trsta — 7 ur v Jugoslavijo CONTE GRANDE 3. JILMV 1». A Vi;.. II. SKIT. DIREKTNQ V JUGOSLAVIJO — VULCANIA 9. novembra Prrko tirnove — 15 ur v Jugoslavijo. Conte di SAVOIA R E X iK-lini jjvro-jita t>iliziran «Najhitrejši p-iriiik na partii k v slutili) južni r t i > 23. junija. 23. julija. 9. julija — 3. avgusta 17. avgusta 31. avgusta • i|»mit»- s»- n a kat<-r*-Kak«>li t.....M;i.š«'fn«xa ac» nt;« ali Kjftli A v« k« f.-ll. r CVnt«r>. .\< vv Y'-rl. »'ily Bi ITALIAN LINE STO GRANAT V MINUTI PREDSEDNIK ZA POVEČANO OBOROŽEVANJE (Dalje prihodnjič.; j Ko so graduimli kadeti v \\ rst Pointu, jim j«' irovoril pnul stnJiiil^Rnosevelt ter sp v svojem govoru zavzemal za ojae enjt» ameriške armade in mor narice. \ ojnški tlopisnik londonskega "hailv Tele«rrapir' prvič i)l»širneje sprei^ovtu il o ti oveni topu, ki .^ra uvajajo angleške \ < »jaške oblasti posebno na vojnih ladjah za obrambo proti /.rajnim napadom. Ta top, ki :ra dopisnik imenuje samo "eudežni top", je \* resnici eiidtt moderne vojne lehnike. Strokovnjaki so si t dini v t«im, da ta čas ni učinkovitejšega obrambnega pri-pomoeka zoper zračne napade iz nevelikili višin. (Jre jnav za prav za neko vi-te velikanske \ ečeevne strojnice, ki je spo-stvbna oddati kakšnih 11)0 strelov na minuto, a ti streli so >ame silno eksplozivne granate. Izstrelki sežejo lahko do's'i dalje, nego znaša lahko učinkovita napadalna oddaljenost bombnih in torpeclaiili letal. Nekoliko topov te vrsti list vari okrog napadenega objekta pravi ognjeni zid, ki ga ne more predreti nobeno letalo. ne tla bi se pri tem uničilo. Granate eksplodirajo lahko po času ali po dotiku in v tem zadnjem pogledu so tako ob čutljive, da zadostfje, če zadenejo oli kakšno žico na letalu. Angleške bojne ladje in križa rke so že v.-e opremljene s temi topovi. Isti list poroča, da je angleška letalska industrija za letos prejela naročila za izde- , lavo IfiOO novih letal, posebno bojnih, lovskih in težkih bomb-: nih letal. ; Prihodnje leto se bo to šte-j vilo še znatno pomnožilo. Le-1 talska industrija j<> prejela tu <■1 velika naročila - strani vseučilišč in drugih sil, ki hočejo vzgojiti rezervne letalce. Navzlic temu, da dela ta industrija s polno paro za domače potrebe, pa