SLOVENSKI LIST
CORREO ARGENTINO
tarifa REDUCIDA Concesión 1561
Periódico de ia Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
Sd«“ .S£U. ANO (Leto) XII. BUENOS AIRES, 19 DE SEPTIEMbBE (SEPTEMBRA) DE 1941 Nuni. (štev.) 33
Bs. Aires.	-------------------------—.———————————— ———
NAROČNINA; Za Ameriko ln sa celo leto $ arg. 6.—;	¿.a pol leta 3.50.
Za druge dežele 2.50 USA-DolarJev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
Začetek konca
Na Norveškem so Nemci proglasili obsedno stanje in uvedli preki sod, po nekaj dneh pa ta ukrep preklica i, ker je učinkoval kakor olje »a ogenj norveškega odpora proti tlačiteljem. V Franciji so Nemci »zglasili na vse strani, da so postregli večje število talcev kot kazen aa napad na tri člane nemške vojske, pa so se napadi na nemške vojake le še pomnožili. Podobni slučaji so se dogodili v Belgiji. V Jugoslaviji streljajo talce na debelo; včeraj, 17. t. m., na pr., so v Beogradu ustrelili petdeset “znanih komunistov” kot represalijo za umorjenega nemškega vojaka, pa še istega dne je zletel v zrak dober del železniške proge med Sarajevom in i Brodom in na kamijon, ki je vozil »acisuč-m vojake iz Zagreba na letališče, sta prileteli dve bombi. Na Hrvaškem, kjer je Pavelič uvedel \ tota-itarne metode za zatiranje odpora, se vstaja širi tako, da je ta nemško-iialijans.u hlapec bil včeraj primoran zbrati v Zagrebu “hrvaško vojsko” ter ji pred nemškim in italijanskim poslanikom povedati, da se bo morala boriti proti “notranjim sovražnikom”. Ustaška policija, Gestajo in Ovra že ne zadostujejo več; proti vsak dan bolj naraščajočemu številu rodoljubov, ki se nočejo sprijazniti s totalitarnim “novim redom”, mora nastopiti vsa oborožena sila paveličevskega režima, ojačena z nemškimi in italijanskimi četami.
V narodih, ki so padli v nacistični jarem, vre. Plamen upora proti vsemu, kar predstavlja “novi red” — nasilje, ropanje, brezpravnost, kon-eentracijsKa taborišča, ječe, ubijanja talcev, draginja lakota, pomanjkanje vsega,kar je človeku potrebno tudi za zgolj fizično življenje — se širi bolj in bolj. V mnogih pogledih netijo ta plamen res občudovanja vredni odpor ruske vojske na vzhodni fronti, ki je potlačenim narodom in vsemu svetu pokazala, da nemška vojska na kopnem ni nepremagljiva, vztrajna letalska ofenziva Velike Britanije, ki dokazuje, da nemško letalstvo, katero je povzročilo Evropi že toliko gorja, ni vsemogočno, in vsak dan bolj trdna odločnost Združenih držav Severne Amerike, ki hočejo tudi s svoje strani storiti vse, da se totalitarnemu zmaju enkrat za vselej zavije vrat.
Nacizem besni. Na vzhodu si razbija zobe; v Berlinu mu padajo bombe na glavo; na Atlantiku, kjer je upal, da bo Veliki Britaniji mogel pretrgati nit življenja, je stopilo v akcijo severnoamerišKO vojno bro-dovje; v deželah, o katerih je mislil, da jih ima že popolnoma v svojih krempljih, se ljudst/a upirajo. Nacizem se dobro zaveda nevarnosti, katero predstavljajo ti upori za hrbtom nemške vojske, in postaja nervozen. Nervoznost ga spravlja iz ravnotežja in zato je začel divjati. S streljanjem talcev, nedolžnih ljudi, hoče ustraho/ati narode in jih držati v pokorščini. Prazni upi! Poročila, ki jih listi prinašajo vsak dan iz vseh delov po nacistih zasedene Evrope, dokazujejo, da nemška okrutnost le še bolj razvnema upor.
Nemec je našel v potlačenih in mučenih narodih novega sovražnika, ki se ne da premagati, kakor se ni dala Velika Britanija in se ne pusti Rusija. Ta novi sovražnik raste vsak dan bolj, ker se širi po vsej Evropi; nevaren je, ker deluje v notranjosti, v želodcu in drobovju nacizma; in srdit je tudi, ker je poln globokega in upravičenega sovraštva proti okrutnemu zatiralcu.
Ta sovražnik pomeni za totalitar-ce začetek konca.
Nacizmu in fašizmu je začelo od-
Nacistično divjanje v Sloveniji
BARBARSKO POSTOPANJE HIT LERJANSKIH TOLP S SLOVENS KIMI ŽRTVAMI — SADISTIČNO PONIŽEVANJE NAŠE DUHOVŠČINE IN INTELIGENCE — SLO VENCI BREZPRAVNI SUŽNJI V TOTALITARNEM NOVEM REDU
SRAMOTILNO RAVNANJE S
SLOVENSKIMI ARETIRANCI
Preiskave in aretacije, ki smo jih omenili v prejšnjih poročilih, so se izvišile skoraj v vseh primerih v nočnem času, brez posebnih odlokov in običajnih pravnin jamstev. Vršili so te aretacije in preiskave večinoma naduti mladeniči SS in SA oddelkov ali Gestapo-a ter se pri tem obnašali zelo surovo. Naj navedemo nekoliko primerov:
V samostanu oo. Trapistov v Raj-henburgu se je vršila preiskava celih pet ur. Ko nacistični organi niso mogli najti ničesar obtežilnega, je eden izmed njih zgrabil enega od patrov, ga tresel, bil in vpil nad njim, naj pove, kam so skrili orožje in municijo. — Pri Veliki Nedelji sta aretirana duhovnika Gregor Cerar in Ciril Lekšan ob aretaciji dne
18.	aprila morala stati celih sedem ur, ko so nacisti vršili preiskavo, v stavu pozor, obrnjena k zidu. — Antona Ravšla, župnika v Št. Iliju v Slovenskih goricah, so po aretaciji zaprli v občinsko klet in ga prisilili, da je stoječ držal roke ravno kvišku, dokler se ni ob treh zjutraj obnemogel zgrudil.
Zaradi razmer, ki vladajo v po Nemcih zasedenem ozemlju, ni mogoče ugotoviti natančnega števila aretirancev, razen za nekatere večje skupine: v Mariboru jih je zaprtih 'najmanj 2.000; v Begunjah (ženska kaznilnica) več ko 500, med njimi 105 duhovnikov; v Celju vsaj 500, med njimi 50 duhovnikov; v Laškem 61 duhovnikov, itd. Ravnanje z aretiranci je nad vse surovo. Spijo na golih tleh in dobivajo ■«»minimalno hrano, tako da prosijo za kruh s povzdignjenimi rokami. Opravljati morajo težka in sramotilna dela: po javnin ulicah, zasramovani od nacistične druhali, morajo prevažati vojaške kuhinje, slamo, zaboje, itd. Mnoge so prisilili, da so po cestah z golimi rokami pobirali živalske odpadke. Označena dela so tako prikrojena, da žrrve ponižujejo pred drugimi ljudmi in pred njimi samimi. Poleg duševnega trpljenja, kateremu so izpostavljeni, jih tudi fizično mučijo. Prva smrtna žrtev med slo.enskimi aretiranci, jezuit p. žu-ček, je na smrtni postelji izjavil: “Pretepli so me”.
Dekan mons. Meško in drugi duhovniki iz okraja Slovenj gradeč so morali na samo velikonočno nedeljo pobirati po slovenj gradskih ulicah živalske odpadke, ravnatelja meščanske šole v S.ovenjgradcu, bivšega narodnega poslanca Theuerschu ha pa so prisilili, da je od hiše do hiše snažil stranišča. Preko 70 let ¡ stari vpokojeni profesor verouka i Anton Cestnik, je moral v Celju I pred vojašnico snažiti trotoar, za-! smehovan in žaljen od nacistične druhali. Odvetnika Sebastijana Schaubacha, župana v Slovenski Bistrici, so v zaporih pretepali in mučili. V ptujskih zaporih, kolikor je I doslej znano, so strahovito pretepli ptujskega župana dr. Remca, odvetnika dr. Šalamuna in druge, tako, da so njihovi obrazi deformirani in ima na pr. dr. Remec zlomljeno rebro. — Vse postopanje z duhovščino gre za tem, da bi duhovnike do skrajnosti ponižali ter jim pristudili njihov duhovniški poklic. I
! klenkavati in jima bo odklenkalo. I O tem ni več niti najmanjšega dvo-
I ma.
UBIJANJE ZA ZABAVO
Poseben način uničevanja življenja je bil ta, da so v več primerih aretirance gonili pred naperjenimi puškami, jih postavljali potem ob zid, merili vanje in potem streljali enega za drugim, za zabavo!
Vse duhovnike ptujskega okraja, v kolikor jih niso zaprli, so Nemci spravili preko meje na sledeči način: Zbrali so jih najprej v Ptuju v sodnijskih zaporih, jih dve uri, obrnjene v zid, pustili stati, nato pa posameznike zasliševali zlasti o tem,
dar izključno v nemškem jeziku in popolnoma v nemškem nacionalsocialističnem duhu in štilu. Pouk je začasno obvezen za mladino od 10. do 14. leta in ga vrše nemški učitelji, ki so bili v ta namen poslani iz Nemčije ter postavljeni na mesto slovenskih učiteljev, ki so deloma zaprti, deloma pa izgnani. Pouk se vrši tako le: Pričetek pouka (prva ura) tvori obred slovesnega dviganja in pozdrava nemške zastave, pri čemer mora slovenska šolska mladina peti “Hitlerjugendlied”. Nato je
Predsednik vlade gen. Dušan Simovič, kralj Peter II. in minister dvora
Kneževič v Londonu
koliko ima vsak denarja. Vsakemu so pustili samo 350 Din. Tekom zasliševanja so mnoge aretirance zlo-stavljali in pretepali. Duhovnikom so posebej povdarjali, da so kaznovani zato, ker so duhovniki in Slovenci. Pred odhodom je vodja tajne policije tako le nagovoril izgnance: “Vi ste Slovenci, mi smo Nemci. Mi ne maramo Vas in Vi ne marate nas. Mi smo sedaj prišli z namenom, da tukaj ostanemo, zato morate Vi preč. Kdor bi poskusil priti nazaj, bo šel v koncentracijsko taborišče, od koder ni vrnitve, ali pa bo ustreljen. Ne govorite ničesar slabega od nas! Mi smo povsod in Vas dosežemo povsod!” Nato so jih naložili na komijone in jih odvedli na Hrvaško, skupaj z večjo skupino advokatov, uradnikov in kmetov. Na meji so jih izložili ter si pri tej priliki do-volizi posebno sadistično šalo za slovo: Izgnance so postavili v vrste s hrbtom pro i meji, pred njimi pa so posta ili strojnice, se delali, kakor da bodo začeli streljati, potem pa zavpil: “Marš!” in jih v smrtnem strahu pognali v temno noč.
Nacistični organi so pripeljali 15. maja večjo skupino župnikov v Št. Vid nad Ljubljano in jih odgnali v gostilno Kratky, kjer so jih šest ur telesno preiskovali; vsakega posebej so odpeljali v sobico, kjer se je moral sleči do spodnje obleke, nekateri pa do golega, pri čemer so jih člani Gestapo-a zasmehovali in zbijali nesramne šale.
UNIČEVANJE SLOVENSKE KULTURE
Po vsem zasedenem ozemlju so Nemci takoj odstranili vse slovenske krajevne, ulične in druge javne napise ter jih nadomestili z nemškimi. Vsa gospodarska podjetja in druge zasebne ustanove so morale na samo velikonočno nedeljo, dne 13. aprila, slovenske napise nadomestiti z nemškimi.
Na ljudskih šolah se je pouk deloma znova začel začetkom maja, ven-
telovadba, med telovadbo pa pouk v petju nemških mladinskih in bojnih pesmi. Tretja ura je namenjena pouku nemškega jezika in sicer na podlagi nazoril, ker slovenski otroci nemškega jezika ne umejo. Zadnja ura je izpolnjena s slovesnostjo nemške nacionalsocialistične zastave, pri čemer otroci zopet pojo ‘ ‘ Hitler j ugendlied ’ ’.
Ob sekvestraciji samostanv in drugih cerkvenih zavodov, pa tudi zasebnih hiš, so nemški organi vselej zaplenili tudi slovenske knjižnice, ali pa so celo dovolili, da je dru-hal te knjižnice uničile, kakor na
nih molitvah in cerkvenem petju.
SLOVENCI SO BREZPRAVNI
Nemška oblast je odredila, da morajo vsi prebivalci na Spodnjem Štajerskem v dneh od 17. do 25. maja t. 1. izpolniti polo za sprejem v že omenjeni “Steirischer Heimat-bund”. Na vprašalni poli, ki je tiskana dvojezično (nemško in slovensko), je na čelu opomba, naj se pola po možnosti izpolni v nemškem jeziku ter se “osebno” izroči posebnim komisijam, ki bodo v vpisnih dneh poslovale v vsakem mestu, trgu in vasi na slovenskem Štajerskem. Za “domači občevalni jezik” so na vprašalni poli sledeče rubrike: deutsch (nemški); Windisch (štajerski) ; slovenisch (kranjski, slovenski).
Kdor ne bo sprejet v omenjeni “Heimatbund”, “ne bo imel več obstanka na Spodnjem Štajerskem”! Jasno je, da oni, ki bodo vpisali slovenščino kot svoj materni jezik, ne bodo sprejeti v “Heimatbund” in bodo pregnani z domače grude.
V vprašalni poli se konstruira “štajerski” jezik (windisch) kot poseben jezik, različen od slovenskega (kranjskega) jezika. Slovenski narod na štajerskem se torej pod grožnjo izgona sili, da zataji svoj slovenski jezik. Zanimivo je, da omenjena vprašalna pola, kakor tudi glasilo nemške nacistične propagande na slovenskem štajerskem, “štapjerski gospodar”, sta tiskana v čisti pismeni slovenščini. To je povsem razumljivo, saj se v kakem štajerskem dialektu sploh nikdar ni pisala nobena knjiga, niti najbolj poljudna povest, niti molitvenik. Med “Kranjce” (Slovence južno oz. jugovzhodno od Save, Kamniških planin in Karavank) in “Štajerce” (Slovence severno oz. severovzhodno od Save in Kamniških oz. Savinjskih Alp) hoče nemška propaganda in nemška sila zabiti umetni klin.
Slovenci so kot taki (Slovenci) popolnoma brezpravni. Ta brezpravnost se kaže posebno v načinu izga-
V Jugoslaviji je obči odpor ter so boji med okupatorskimi trupami in četniki, katerim se pridružuje narod, na dnevnem redu. — Tudi v Tuzli je prišlo do odkritega boja. šest oseb je bilo radi tega obsojenih na smrt.
pr. ob zasedbi mariborskega bogoslovnega semenišča in samostana oo. Trapistov v Rajhenburgu. Knjige velike ljudske knjižnice Prosvetne zveze v Mariboru so nemški organi sežgali.
Od vseh strani prihajajo soglasna poročila, da so bili izdani odloki, ki zahtevajo izročitev vseh slovenskih knjig, celo molitvenikov, občinskim uradom ali žendarmerijskim postajam. Izšel je odlok, ki prepoveduje rabo slovenskega jezika pri cerkvenih opravilih, bodisi pridigah, skup-
njanja z ozemlja slovenske Štaje ske in v načinih zaplenjevanja sl venskega premoženja. V stanovan slovenskih zasebnikov na Slove skem štajerskem se kratkomal brez formalnosti, vseljujejo Nemi na slovenske kmetije prihajajo nei ški kmetje. Slovencem odvzema ves denar, vso opravo, ves inve ! tar. Porabni predmet kateregak( j Slovenca sme vsak Nemec vzeti, se mu zahoče, in sicer brez kakršn i gakoli odloka o zaplenitvi ali pol I dila o odvzemu. Gestapo, SS in S
oddelki, njih posamezni člani, pa celo Nemci zasebniki so vsemogočni gospodarji nad Slovenijo, nad osebo in premoženjem slovenskega človeka.
Zverinski naklepi
Uporno se širijo glasovi, da bodo slovensko in žensko mladino Nemci sterilizirali z obsevanjem, cepljenjem in podobnimi sredstvi. Prav tako se polašča slovenskega ljudstva strah, da bodo Nemci položili roko na mlada slovenska dekleta in jih nasilno odvedli v Nemčijo pod pretvezo, da bodo delala v tovarnah. Ljudstvo siuti za to pretvezo gr še namene. Zato se mladi ljudje hite poročati, toda Nemci so ponekod še prepovedali sklepanje novih zakonov.
Slovenski značaj zasedenega ozemlja
Od časa Rimljanov in Keltov je bila vsa zemlja severne Jugoslavije, ki so jo sedaj zasedli Nemci, radikalno in docela slovenska. Nikdar ni nemški narod avtohtono živel na tej zemlji.
Celo po podatkih, ki jih navaja nemška Tagespost (Graz, 1. maja 1941) je bilo po rezultatih ljudskega štetja (ki ga je izvedla Slovencem nenaklonjena nemška v avstrijska uprava) leta 1910, na vsem slovenskem ozemlju samo 105.o00 takih, l i so se takrat priznavali k nemškemu jeziku (da so to morali storiti tudi tisoči in tisoči Slovencev, ki so bili v gospodarski odvisnosti od nemških gospodarjev,, je obče znano); v navedenem številu so vpoš evani tudi kočevski Nemci. Po ljudskem štetju iz leta 1931 je bilo v Sloveniji 1.144.298 prebivalcev; od teh s slovenskim maternim jezikom 1.077.670, t. j. 94.18%, z nemškim maternim jezikom pa 28.998, t. j. 2.53%, od katerih je bilo 4.223 inozčmcev. Bogoslužje je bilo že v predvojni Avstriji v Lavantinski škofiji, t. j. povsod na ozemlju Spodnje štajerske, samo in izključno slovensko; le v Mariboru, Celju, Ptuju, Slovenski Bistrici in Slovenj-gradcu je bila ob nedeljah poleg slovenskih pridig tudi po ena nemška pridiga za tamošnje nemške manjšine.
dodatek
Poleg patra žužka so umrli v mariborski vojašnici, kamor so jih bili Nemci zaprli, še profesor Gruntar, dekan Wiexl, star 74 let, prof. teologije dr. Schoendorfer, prof. teologije Gregor jZagošnik, dekan Munda iz Dravograda. Zadnjega so aretirali takoj po operaciji, mučili so ga in prisilili, da je opravljal naporna dela.
(Konec).
Nič več ovčic
Hitler je te dni pozval Nemce, naj spet sodelujejo pri akciji za ta-kozvano “zimsko pomoč’’. V proglasu, ki ga je izdal, pravi, da se nemška vojska bije na vzhodu ne proti ljudem, marveč proti divjim zverem, To priznanje iz Hitlerjevih ust pove več, ko vsa poročila nemškega generalnega štaba. Doslej so imeli Nemci opravka samo z zajci, ovčicami in kvečjemu z levi, ki sta jim peta kolona ter preveliko zaupanje v lažne nemške obljube ostrigla kremplje. Proti takim jebila vojska prava igrača. Na vzhodu je pa nemški volk naletel na “ di /jo zver’ ’, kakor Hitler pravi. Naletel je na ruskega medveda, ki je sicer nekoliko okoren, toda velik in močan ter se dobro otepa.
Moderna železniška služba
V Jugoslaviji so Nemci iuvedli originalno žele:niško službo. Vsakemu tovornemu vlaku dodajajo po dva, tri oklopne vagone, nad vlakom pa neprestano krožijo v zraku vojna letala. To moderno železniško službo so nacisti uvedli zato, ker so jim četniki vrgli v zrak že celo vrsto transportov vojnega materijala.
Bombe v zagrebški telefonski centrali
V	Zagrebški telefonski centrali so v nedeljo eksplodirali štirje peklenski stroji. Nemški major Moehring, šest nemških vojakov in šest pave-ličevskih vstašev je bilo pri tem ranjenih. Med vstašiiimi ranjenci je tudi načelnik paveličevske tajne policije, Rajkovič. Drobci peklenskega stroja so ga zadeli v nogo in mu jo tako poškodovali, da so mu jo morali odrezati. Telefonski promet v Zagrebu in vse telefonske zveze z glavnim mestom Hrvaške so bile delj časa prekinjene.
V	vzhodnem delu Zagreba je bil istega dne izvršen napad s strojnico na vstaško patrolo. šest hrvaških fašistov, ki so jo tvorili, je bilo težko ranjenih.
Poročila iz Hrvaške javljajo, da se upor proti Paveliču, Nemcem in Italijanom širi vsak dan bolj po vsej deželi.
Večja odločnost
Angleži so zelo dostojni žentle-meni. V \ojski se prevelika dostojnost imenuje neodločnost ter se pre-rada maščuje, kakor se je pokazalo v slučaju Belgije, Nizozemske in drugih ter, poslednjikrat, toda v veliko manjši meri, v Iraku in Siriji. Odkar sta se Anglija in Rusija zvezali, postaja neodločnost vsak dan manjša in prava sreča je, da je tako. V Iranu so Nemci spletkarili, da bi Rusiji prišli za hrbet in obenem zabili klin med Ruse in Veliko Britanijo. S pravočasno odločnostjo so ti nemški načrti splavali po vodi, in sicer brez prelivanja krvi. Perzijski šah, ki je še po kapitulaciji skušal uganjati totalitarno politiko, je mo:al odstopiti prestol svojemu sinu. Pravočasna odločnost je preprečila uničenje tisoče v in tisočev življenj.
Podobno odločnost bodo menda pokazali Rusi tudi glede Bolgarije. Pretekle dni so Sofiji poslali noto, v kateri ji lepo razlagajo, kako se je Bolgarija spremenila v nemško bazo za napade proti Rusiji. Vse kaže, da ne bo ostalo samo pri očitkih, marveč da bo Bo garija nosila tudi še druge posledice svojega sodelovanja z nacizmom.
Proslava kraljevega rojstnega dne v Londonu
Rojstni dan našega mladega kralja, so v Londonu nadvse sijajno proslavljali.
Službo božjo, ki se je vršila v katedrali sv. Pavla, je opravljal nadškof Canterburyski, ki mu je streglo sedem škofov in dvajset duhovnikov.
Svečani ceremoniji je poleg naših predstavnikov vlade, prisostvovala angleška vladarska hiša in druge visoke oblasti. Poleg teh še zastopniki raznih držav in vladarji.
Ta ceremonija je bila ena naj-večjih, kar jih je videl London tekom sedanje vojne.
Slovenska restavracija
ima vedno na razpolago svežo in dobro hrano, najboljša vina ter vedno sveže pivo.
Gostje imajo na razpolago tudi lepo urejeno ZIMSKO in
LETNO KEGLJIŠČE.
MARIJA SANCIN
JORGE NEWBERRY 3372
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA j
Diplomirana na Univerzi v i Pragi in v Buenos Airesu | Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer ? LIMA 1217 — BUENOS AIRES j | U. T. 23 - Buen Orden 3389 f
| LJUDJE ŠE BEŽE IZ JUGOSLAVIJE
Ankara. — Tukajšnji radio je ob- • javil vest, da je samo v preteklem l tednu dospelo v Turčijo na raznih 1 točkah turških obal Male Azije 46 J ubežnikov iz Grčije in Jugoslavije, r Večinoma so dospeli v strašno sla- ? bem stanju na majhnh čolnih, ker * so se skrivaj vrgli čez mejo, se pre- i rinili skozi vse zapreke okupacijskih ! čet ter tvegali življenje na čolnih, l a nekateri celo tudi na splavih. — ? Vest ni povedala, koliko je bilo med ? tem ubežniki Grkov in koliko Jugo- f Slovanov.
SLOVENCE IZSELILI V SRBIJO \
Kraljeva vlada v Londonu zazna- j va, da je Ante Pavelič iz krajev, ki i so bili priključeni “neodvisni Hvat- • ski državi’’, že izselil okoli 30.000 . Slovencev v Hitlerjevo Srbijo.
RAZBURLJIV DOŽIVLJAJ LOV-SEGA PAZNIKA NA KRASU
Komen na Krasu. — Lovski paznik Alojzij Ostrouška je na službeni poti skozi gozd pri Komnu na Krasu imel razburljiv doživljaj. Na samotni gozdni poti je zagledal a zraku ogromno ptico, ki se je nena doma vrgla pa njegovega malega lovskega psa. Bliskovito je prijel za puško, pomeril in sprožil v ptico, ki jo je spoznal za orla, dva strela, še preden je zagrabila psa.
Orel, ki ni bil težko ranjen, se je obrnil sedaj s široko odprtim kljunom in pripravljenimi kremplji proti lovcu. Temu je uspelo, da je obrnil puško in treščil orla s kopitom, da je roparici omamljena obležala. Ostrouška je imel slučajno pri sebi vrečo. Vanjo je stlačil ptico, ki. jo je zvezal z jermeni. Doma je orla, ki je b;l samo ranjen, spravil v kletko.
POSLANSTVO KR. JUGOSLAVIJE — BUENOS AIRES
Avenida de Mayo 1370/III.
U. T. 37-4551
Kome je kaj ¿mano o pokojnih ?
Kr. jugoslovansko poslaništvo prosi naše izseljence, da mu javijo, če jim je znano ali zamorejo dati kake podatke o naslednjih naših državljanih, ki so umrli v juniju in juliju 194.1 leta:
Novic Danijel, star 40 let.
Sopot Ivan, star 41 let.
Minic Da:.ijel, star 40 let.
Tonkovic Ivo, star 17 let.
Salaj Ivan, star 39 let.
Kr. Poslaništvo prosi iseljenca Franjo Babiča, stanujočega v okolici mesta Ing. Jacobacci (Río Negro), da se mu čimprej javi.
jugoslovanske dobro-brodelne delavnice
3.	poročilo
Naše vrlo narodno ženstvo je pridno na delu ter izgotavlja razne obleke, katere so namenjene v po-
Veliki zavod
“RAMOS MEHA”
V enereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi.
Popolno moderno zdravljenio.
SIFILIS v vseh oblikah. Popotno zdravljenje na podlagi krvne analize (9141 KOŽA: Krončni izpahi, raozoi.ieki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
, PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča, i ČREVA; colitis, razširjenje, kronična za-i peka.
5 GRLO, NOS, UŠESA, .vnetje, polipi: brez I I operacije in bolečin.
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— j PLAČEVANJE PO 5 5.— NA TEDEN i Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJAUSTI je edini te vrste v Argentini, — Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedensk« me-plačevanje.
OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE

Poziv jugoslovanskim vojnim obveznikom
Poslaništvo Kraljevine Jugoslavije poriva, v skladu z novo naredbo Kraljevske vlade, vse Jugoslovane, vojne obveznike, v starosti od 18 do 50 (PEDESET) let, torej vse rojene med 1891 in 1923,	;
da se takoj javijo poslaništvu, osebno ali pismeno, in sporoče svoj ' sedanji naslov.
Buenos Aires, 12. septembra 1941.
Kralj. Poslanik:
Dr. IZIDOR CANKAR, 1. r.
moč domovini.	*, Blatt 6 štren volne; Marija Pauno-
DELAVNICA DOCK SUD: V ju- vic 1 n; Vida Ibraimovič 1 p; Ele-liju: Stana Kristič 9 p; Olga Diva- ; na Jakič 1 p; Slavka Klaič 2 k; Milno vic 7 p; Ana Milovič 5 k in 1 r; | ka Klaič 3 r; Lukrecija Gospava 1 Matejka Blažina 2 p; Saveta Popo- p; Radoslava Svorkovič 2 p; Kristi-/ič 2 p; Jovanka Mudreša 1 p; Ana na Radič 6 p; Saveta Popovič 1 p; Judič 1 p; Radič Kristina 4 p; Ko- ; Catalina Milosloje.ič 1 p; Matejka ana Besič 1 p; Len-ta Besič 3 p; Blažina 2 šarpi; Stana Kristič 1 p. Jtana Milovič 2 r; Marija Lesar 1 | DELAVNICA LA PATERNAL: p; — V avgustu:	Olga Divanovič Nadaljuje s pletenjem kopalnih
darovala 2 prtiča: Isabel Pavičevic ! oblek ter vezenjem prtičev in dru-darovala 2 otroški jopici; Marija | gih predmetov za bodočo kermeso. Ilič 1 jopico; ga. Ivančevič 2 jopici; j— Izgotovile so: Vida Kjudrova 7 Lucija Sunde otroško oblekico; Ana ' ctrošjsih oblek, Milica Miheli pa 6.
Po proslavi deli gospa Niča Cankar v družbi gospe Defrančeski, šolskim otrokom razne šolske in druge potrebščine
Jugcslovansk ikiosk ob priliki češkoslovaške-poljske kermese, katerega je posetilo mnogo ljudi in je bilo čistega dobička od prodanih predmetov 217 pesov in 40 cent. Spredaj na sliki vidimo ministra g. dr. I. Cankarja, soprogo gospo Nico, soprogo poljskega odpravnika poslov, gospo Chaiopczynsky, gospo 0’Farrell, gospodično Radič, g. J. O. Toškoviča, gospo Defrančeski in gospo Mrkušič

Naznanjam cenj. rojakom, da imam že za SPOMLAD in POLETJE veliko izbiro najfinejšega blaga. — Cene zmerne •
Delo prvovrstno!
Krojač n ica
LEOPOLD UŠAJ
GARMENDIA 4947 La Paternal Buenos Aires
*
¿
i
I
i
i
:
••t«
¡Vesti iz organizacij
Prireditev “Divjega lovca”
V nedeljo 14. septembra je Slovenski dom dal ponovno na oder Franc S. Finžgar jevo dramo “Divji lovec”.
Kar se tiče igranja se je v splošnem igralo nekoliko boljše od zadnjič, posebno v prvem in drugem dejanju, deloma tudi v tretjem. V četrtem je bila neka mala pogreška, M jo pa občinstvo ni opazilo. Zavedali so se pogreške mogoče tisti, ki so igro že videli in jo dobro poznajo.
Z izvajanjem drame se je pričelo s precejšnjo zakasnitvijo. Tudi godba je imela veliko zamudo.
Vse to je napravilo udeležence nekoliko nestrpne, a so mirno prenašali ta nedostatek. No, ko se je pa zastor dvignil, pa je bila takoj vse zadovoljno.
Ker je igra precej dolga, petja ni bilo na sporedu. Pa kaj zato, saj
Nastop otrok pater-nalske šole
Po dolgem času bomo spet imeli priliko videti na odru šolarje pater-nalske šole. V nedeljo 26. oktobra ob 4 uri pop. se bo namreč vršila v armenski dvorani, ulica Acevedo 1553 ‘VELIKA ŠOLSKA PRIREDITEV, katere spored bomo objavili pozneje.
1 Odbor šolskega društva prosi vsa naša društva, da bi na ta, kakor tudi dan preje, ne priredili zabave.
Proslava L Decembra
Jugoslovanska narodna obrana bo letos priredila proslavo našega narodnega praznika ter se bo ista vršila v bosoto 29. novembra ob 9 uri zvečer, v dvorani “Unión Tranvia-
Skupina igralcev “Slovenskega doma” v igri “Divji lovec”
igra vsebuje sama dovolj petja. Bil pa je srečolov, in so naša vrla dekleta prav pridno delile srečo.
Obisk je bil povolen, vendar pa nikakor ne tak, kakršnega je Slovenski dom navajen: Mnogo je temu krivo, pregoste prireditve v zadnjem in tem mesecu. Zraven pa tudi ne-priren dan.
SREČKE SO PRODAJ ALE
Na prireditvi 14. t. m. so razpečavale srečke naslednja naša dekleta: Ema Paškulin, Marija Pisk, Čehovin Darinka, Kavčič Marija,'Rogelja Slava, Čehovin Vanda, Komel Jožica, Angela Lakner, Rezika Špacapan in Vida Kjuder.
Največ jih je prodala Marija Pisk in sicer za $ 22,20.
Vsem pa za njihov trud prav. iskrena hvala.
Odbor.
JUGOSLOVANSKA RADIO URA
Naši izseljenci morejo poslušati jugoslovansko radio uro vsako soboto od 7 ure 45 minut do 8 in V\ na postajo Prieto. '
rios”, u!ica Moreno 2967 (tri kvadre od Plaza Once).
Opozarja se vsa naša društva že sedaj na to prireditev.
ŽALOSTNA VEST IZ ROSARIJA
V soboto dne 13. sept. je umrla članica Slov. D. D. “Triglav” Ema Sigulin, poročena Brišar, žena vrlega člana društva.
Ema Sigulin je bila doma iz Mar-kovščine pri Materiji.
Pokojna zapušča žalostnega soproga, 2 sestri in 2 brata tu v Ro-sariu, v Evropi pa četa, enega brata i.i eno sestro.
Pogreb se je vršil v nedeljo dne 14. sept. na pokopališču “La Pie-dad”.
K večnemu počitku jo je spremljalo veliko število ljudi, sorodnikov, vaščanov, prijateljev in članov društva “Triglav”.
"Soprogu, bratoma in sestrama, kakor tudi preo talim sorodnikom naše najiskrenejše sožalje, pokojni pa-naj bo lahka argentinska zemlja!
Mezgec, tajnik
JUGOSLOVANSKO DRUŠTVO
“SAMOPOMOČ SLOVENCEV”
V BUENOS AIRESU
NAŠ DAN
Grenka ura trepetanja,
trpkega pričakovanja,
nam je zdaj vsak dan, vsak dan.
Daljna groza v duše lega, smrtni dih nam v misli sega, pesem kraka kakor vran.
V dalji — tam bobne topovi... Niso naši več domovi radostni, kot prejšnje dni.
Kaj nam bo polnoč prinesla, kam, o kam nas bo zanesla? Dalja kakor grob molči. ..
Marija Pučko, Ljubljana.
* •
Ta pesmica je bila objavljena v mladinskem kotičku ljubljanskega “Slovenca” dne 13. oktobra 1940, iz nje veje moreča slutnja težkih časov, ki so se bližali naši domovini in so z dnem 6. aprila 1941 z vso svojo grozovitostjo prišli!
ZA NASE GOSPO
DINJE
VABI
Cenjene rojake in rojakinje na
Plesno Zabavo
katera se vrši v
SOBOTO 20 SEPTEMBRA
v društvenih prostorih v ulici TRES ARROYOS št. 376.
Začetek točno ob 9 uri zvečer.
Poleg PLESA so v programu še druge ZANIMIVOSTI
IGRAL B O
TIPIČEN IN KARAKTERISTIČEN ORKESTER
VSTOPNINA: Moški $ 1—Ženske prosto.
K obilni vdeležbi vljudno vabi
____________ ODBOR
PRAKTIČNI NASVETI
Mleko ali smetana namesto olja.
Presno mastno mleko lahko docela nadomešča olje pri prirejanju raznih solat. Par žlic presnega, to je nezavretega mleka zmešaj s potrebno količino milega vinskega kisa ali limonovega soka in vlij na solato, ki jo večkrat dobro premešaj potem, ko si jo oprala in osolila. Da se uporablja tudi kislo smetano namesto olja, je znano. Z dobro kislo smetano prirejena solata je izvrstna.
*
Iztisnjene limone ne zavrži
Uuorabljaš jih lahko pri čiščenju rok. Naposled jih posuši. Z njimi lahko podnetiš ogenj.
LE S POTRPLJENJEM BOŠ ZMAGALA
Potrpljenje je božja mast, je fina rastlinica in komur raste v srcu, tedaj je na dobrem in bo že dosegel svoj cilj, saj slednjič zmaga zmeraj le tisti, kdor zna do konca zdržati.
Potrpežljiva žena se v zakonu ravna po starem gesln: “Pametnejši popusti”. Tako obvlada v sebi vse nevihte, saj se zaveda, da ljubezen sedemkrat sedemdesetkrat odpusti in največkrat doseže ljubezen in potrpljenje mnogo več ko nepo-trpežljivost in pridigovanje in nerganje. Tiste žene, ki znajo “mahati copato” v svojem stanovanju, se ne veselijo dolgo svoje gospodstvaželj-nosti, zakaj nekega dne ostanejo zapuščene in osamljene in se kesajo svojih napak, ki so jih storile.
Potrpljenje je priporočljivo tudi za razna dela, saj ni še noben mojster padel kar z neba. Če hočemo v življenju kaj doseči, se lAoramo truditi vztrajno in potrpežljivo in v ljubezni do dela. Imamo dosti daro-vitih žensk, ki bi utegnile v svojem poklicu marsikaj velikega doseči, pa jim primanjkuje potrpljenja in vztrajnosti in tako ostanejo svoj živ dan borne začetnice z majhno plačo in s skromno službico. Tudi gospodinjstvo zahteva mnogo potrpljenja. Mlada žena, ki hoče, da bo vse hitro narejeno, ne bo nikoli dodelala, saj zahteva vsako delo svoj potrebni čas in kjer žena zmeraj frči le mimo, ko briše prah in ko po-spravlja, ne bo soba nikoli pospravljena in ni nikdar pravega veselja spričo izgotovljenega dela.
Tudi za vse, kar je lepega v življenju, je treba potrpljenja in zmeraj le potrpljenja! Tako za vzgojo otrok, za družabne odnošaje, za službovanje, za kupčije. Prodajalka, ki postane, vsa divja, če kupovalka predolgo izbira, medtem ko bi ona šla rada h kosilu, ni uporabna za trgovino. Kupovalci hočejo videti prijazne obraze in imeti ljubeznivo postrežbo. Sami sebi smo dolžni, da se zmeraj vadimo v potrpljenju, zakaj potrpežljive ženske, ki se nikdar ne prehitevajo in ne “zaletijo”, si pridobijo več duš kot nepotrpežljive, kot. take, ki so brezobzirne in ki se ne znajo s smehljajem vdati v usodo in v tisto, kar se ne da več spremeniti. Potrpi, potrpi in zaupaj
ZADOVOLJNI
VSAKIKRAT
in uverjeni greste iz BANKE HOLANDES UNIDO, ker ste gotovi, da se bo vaš nalog z naj večjo varnostjo in hitrostjo izvršilo.
. . .in če do sedaj še niste nikoli z nami poslovali, zaupajte popolnoma našemu
JUGOSLOVANSKEMU ODDELKU
kjer vas postrežejo v vašem lastnem ’erihu.
BANCO HOLANDES UNIDO
SUCURSAL BUENOS AIREES..
Casa Central: 25 de Mayo 81
Agenda No. 1: Corrientes 1900 • Agencia No. 2. Cabildo 2426/30 DIRECCION GENERAL: CURACAO

Sokolska prireditev
Jugoslovanska sokolska društva Sokol Buenos Aires I. in Sokol Dock Sud-Boca priredita s sodelovanjem Češkoslovaškega Sokolskega društva in Odseka Jugosl. nar. obrane iz Berissa
Svečano proslavo rojstnega dne in polnoletnosti kralja Petra II.
Ta proslava se bo vršila v SOBOTO 20. SEPTEMBRA ob 9 uri zvečer v Sokolski dvorani, ulica SAN JUAN 782.
SPORED:
1.	Pozdravni govor.
2.	“Upanje v preporod Jugoslavije”, deklamira sestra Marija Blazina — Sokol Dock Sud-Boca.
3.	Vaje s siti, izvajajo naraščajke Sokola Dock Sud-Boca.
4.	“Dalmatinski šajkaš”, pojeta Milostic in Svičarevič.
5.	“Slovanski plesi”, izvajajo članice Češkoslovaškega Soko-kola iz Buenos Airesa.
6.	“Kralju Sokolu”, deklamira naraščajka S. D. Sud-Boca. 8. Proste vaje; izvajajo člani češkoslovaškega Sokola iz
Villa Dominico.
8.	Skokovi; izvajajo člani češkoslovaškega kluba.
9.	Skupinske proste vaje, izvajajo člani Sok. Dock Sud-Boca.
10.	“Ljubezen do domovine”. Igrokaz iz sedanjega časa.
11.	Vaje na bradlji, izvaja članstvo češkoslovaških in jugoslovanskih sokolskih društev.
Po končanem sporedu bo prosta zabava in ples. Vstopnina: Moški $ 1.50; ženske proste.
PRIREDITVENI ODBOR
I
i
1
»
I
I
I
E
1




Diplomatičui predstavniki prijatelj skih držav s soprogami na javnem zboru ob priliki proslave kraljevega rojstnega dne
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE.
Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah. obistih, jetrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem, ženske bolezni.
Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo.
RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE.
Zdravniški pregled $ 3,—
Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
S U I P A C H A 2 8
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini S00)
SLOVENSKI LIST
List izdajata: '‘SLOVENSKI DOM” in KONSORCIJ
Cerkveni vestnik
21. sept. maša na Paternalu za Jožefa Gorup, zapoje žalni zbor.
Molitve na Avellanedi.
29. sept. maša na Avellanedi.
Molitve na Paternalu.
*
24. sept. je spomin Marije Rešeni-ce jetnikov, poznane kot Nuestra Senora de la IVIerced, pod katere varstvom je bila ustanovljena redovna družina Mercedarcev, ki so si vzeli za nalogo, deTati za rešenje jetnikov iz rok mohamedanskih A-rabcev, s katerimi so Španci imeli vojske skozi 7 stoletij.
V vseh časih je bilo tako, da so narodi po bridkih razočaranjih, po spoznanju lastne nemoči, dvignili svoj pogled kvišku; slednjič ^o z zaupno molitvijo in v zaupanju na božjo pomoč, spokorjeni in poboljšani priznali svojo zmoto in po tisti poti bili slednjič rešeni stisk, v katere so padli radi človeške hudobije in brezbožnosti.
Tudi sedanji rod bo šele tedaj prebolel težke čase, kadar bo s polno vero spet pohitel pred božji prestol podprt z materinsko pomočjo Nebeške Kraljice.
Janez Hladnik, izseljenski duhovnik
Ali si že član Jugoslovanske Narodne Obrane?
Ako še nisi, vpiši se!
RESTAVRACIJA
‘‘PRI ŽIVCU”
kjer boste postreženi z dobrini vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Oprava in sobe za prenočišče popolnoma prenovljene EMIL ŽIVEC
Osorio 5085 — La Patemal
Trgovci in obrtniki!
Oglašajte v “ Slovenskem listu ”, da Vas bodo naši ljudje poznali!
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Černič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega * konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50-0277
I Dr. Nicolás Martin
ODVETNIK
ZA TRGOVSKE ZADEVE
Posvetovanje za naročnike Slovenskega lista brezplačno.
ARENALES 1361
j U. T. 41-3520,
Buenos Aires
T
Trgovina čevljev ! BELTRAM	1
4
Vsakovrstna izbera čevljev | in copat.	I
Dto. Alvarez 2288 — Paternal j
Buenos Aires	f
Kroj
acnica
Izdelujem obleke po najnovejši modi. — Cene zmerne.
Rojakom se priporoča
Peter Capuder
Rio Bamba 879, Bs. Aires
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici “Raw-son”, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS U. T.
6 2 1
>, Mayo 8182 l
Dolžnost vsakega našega človeka je, da je član J.N.O.
ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIC de Falicov in
DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure.
DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
FOTOGRAFIJA
“LA MODERNA”
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
Ne pozabite
FOTO “LA MODERNA”
S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelie MARKO RADALJ
I
1
Facundo Quiroga l'àzo
U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
Krojačnica ‘Gorica’ Franc Leban
WARNES 2191	Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal
PRVOVRSTNA KROJAČNICA
“LA ESTRELLA”
ZA OBLEKE, SUKNJE IN PERAMUS
V ZALOGI VELIKA IZBIRA BLAGA ZNAMKE SUPERLAN
Stanislav Maurič
TRELLES 2642 — Buenos Aires U. T. 59 -1232
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 od 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO BARTOLOME MITRE 1676
					
	n	i		1	1 1
	¡Hi	'	▼.hB*«PSC	1	h
C		Técnico Constructor			JI
ii		m Proyectos - Planos			
		U		J	□
			L—-			
Homigón Armado - Firma de los Planos Pedro Morán 5130 Buenos Aires U. T. 50 - 5585
Caričin ljubljenec
ZGODOVINSKI ROMAN
Nadaljevanje 243
Mar naj bi tej strašni ženi priznala svojo sladko tajno?
Pred njo je stala carica, vladarica Rusije, — toda čeprav je mogočna, vendar nima pravice, da bi vladala njenemu srcu.
Ne, ne, carica ubije lahko njeno telo — toda duša, njena duša je svobodna !
—	Ti omahuješ, deklica, — vzklikne carica Katarina. — Najbrž premišljuješ, s kakšno lažjo bi me prevarala!
—	Jaz ne lažem nikoli! — vzklikne Elizabeta. — Elizabeta Voroncov
—	Bedast je ta tvoj ponos! — zase ni nikoli govorila neresnice ! grmi Katarina. — Ti se sprehajaš oprta na beraško palico! Tvoja mati je bila uboga komedijantinja, ki jo je neki vplivni, bogati človek pobral z ulice in jo napravil za svojo ljubico.
—- Deklica, če te ne bi rodila v grehu, danes ne bi živela!
Zakaj ne bi bila poodbna hčerka komedijantinje Voroncove svoji materi, ki jo jc mogočen človek dvignil tako visoko iz njenega prahu? !
Zakaj naj bi ne bila ravno tako prekanjena kakor je bila ona?
Še sedaj se je spominjala Elizabeta na svojo čudno usodo, kako je takrat glasno zakričala, kako je zaihtela in kako je obupno vzkliknila:
—	Mati, oh, mati, žalijote, jaz pa —• jaz te,ne morem braniti. — Oh, mati, — jaz vem, da ti ta razžalitev ne more škodovali, ker je vse to izmišljeno in laž!
Katarina se je medtem razburjeno sprehajala po paviljonu. Zadnjih Elizabetinih besed sploh ni slišala.
Zdajci stopi carica pred deklico.
Odločno jo prime in stisne za roko, nato pa ji zašepeče v uho:
—	Ali mi hočr-š odgovoriti na neko vprašanje?
—	Na kakšno vprašanje?
—	Povej mi, ali si bila ljubica
—	Dobro, pomagala ti bom: Aleksandra Potemkina ?
—	Bila sem njegova zaročenka! — vzkikne naposled mlada deklica, ki se je smehljala med solzami, ker ji je ta ponosna beseda malo olajšala težko srce.
Katarina jo jezno pogleda.
Nato prezirno premeri Elizabeto od pete do glave, pri čemur se ji je ustavil pogled na prstanu, ki se je nahajal na Elizabetinem prstu.
—	Kakšen prstan je to? — jezno nadaljuje Katarina in dvigne dekličino roko k luči.
Bil je prstan, ki ga je Aleksander Potemkin poklonil Elizabeti na božič in ji ga' sam nataknil na prst.
—	Da, to je njegov prstan! — vzklikne deklica in bolestno vzdihne, ker jo je bolel pritisk Katarinine roke.'— To jenjegov prstan, — srečna sem, ker ga smem nositi!
—	Daj ga meni!
—	Ukaži svojim krvnikom, naj mi odrežejo roko, — potem ga boš dobila, prej ne!
—	Poslušala bom tvoj nasvet, — sikne Katarinaa in sune Elizbeto, ki se je zgrudila v velik naslanjač.
Katarina jepotegnila iz žepa svoj robec, ki je bil obrobljen z elegantnimi čipkami in si začne hladiti svoj vroči obraz.
Njeno belo čelo je bilo nagubano, okrog ustnic pa ^e ji je pojavil okruten smehljaj.
Nato stopi k mali mizici, pod katero jef ležala mala mačka, ki je s svojimi, zelenimi očmi opazovala obe ženi.
Elizabeta se je še danes spominjala vsake besede, vsake kretnje, ki jo je takrat doživela.
To so bili morda najbridkjši tre-
nutki v njenem življenju.
Sedaj pa, ko jo je usoda zopet pripeljala na pot, ki vodi v Petrograd, v carieine pesti, sedaj, ko ni vedela, kaj jo čaka, je morala misliti na ta svoj strašni dogodek.
—	Poslušaj me, Elizabeta Voron-eov, — je ^šepetala takrat Katarina, — končali bova najin pogovor!
Na tej mizici leži pola papirja,
Na njej je napisano pismo, v ka-teresm se odrekaš Aleksandra Potemkina, obenem pa stoji v tem pismu, da si ga prevarala z nekim drugim moškim.
To pismo moraš prepisati in podpisati.
—	In če ne pristanem na to? — vpraša Elizabeta ponosno in dostojanstveno. — Kaj bo, ako ne pristanem na to podlo prevaro, ki bi zlomila njegovo srce?
—	Potem, — odgovori Katarina in dvigne z mize srebrno čašo, ki je bila do vrha napolnjena z vinom,
—	potem boš izpila to vino.
Da pa ne bi dvomila, za kaj gre, ti bom pokazala, kako deliije samo en požirek iz te čaše.
—	Poglej!
Carica izlije nekoliko kapljic vina na preprogo.
Neki sladki vonj napolni sobo.
Mačka, ki se je nahajala pod mizo, sehitro približa onemu mestu, kjer je bilo razlito vino in začne poželjivo lizati s svojim koničastim rdečim jezikom zapeljivo sladke kapljice vina.
Pol minute pozneje žival nenadoma poskoči, — njene oči so bile steklene, jezi],; je molel iz žrela, trenutek pozneje ie ležala Katarinina najljubša mačka pred caričinimi nogami in umirala.
__ Strup! — vzklikne Elizabeta,
—	Strup — gorje meni!
Katarina brcne šetoplo truplo
svoje mačke v kol salona,
—	Odloči se torej! — zakliče demonska žena Elizabeti. — Izbiraj
med Potemkinom in to čašo!
Haha, jaz mislim, da nimaš česa premišljevati, mlada si, lepa si, našla boš še tisoč moških, ki ti bodo ležali pred nogami.
Jaz te bom preskrbela z denarjem, poklonila ti bom prekrasno kočijo, s katero boš lahko potovala v Nemčijo, Francijo in Anglijo, živela boš srečno in lepo, živela boš —
—	On pa me bo zaničeval! — zajeclja Elizabeta. — Ne, tisočkrat ne! Rajše umrem v svojih mladih letih, moje telo se naj spremeni v prah in pepel, rajše bom trohnela v mračni grobnici, toda umreti vsaj hočem s Potemkinovim imenom na ustnicah — vredna hočem biti njegove ljubezni!
Čaša vztrpeee v Katarininih rokah.
Nekaj časa se ni upala pogledati lepe, pogumne deklice, ki se sedaj prav nič več m bala in je ponosno in vzravnano stala pred njo, — zmagovalka še v smrti.
—	Sama si izrekla svojo obsodbo, — vzklikne Katarina po kratkem molku z zamolklim glasom. — Izbrala si si smrt — ta čaša s strupom, poglej jo, izpij jo pred mojimi očmi!
Nato izroči Elizabeti čašo.
Istočasno pritisne s svojo drugo roko na gumb srebrnega zvončka, ki se je nahajal na mizi.
—	Dam ti tri minute časa, da iz-piješ to vino — vzklikne okrutna žena. — Ako do takrat ne storiš, kar ti ukazujem, bom poklicala svoje grenadirje v salon in v njihovem naročju boš preživela strašno uro, nato pa ti bo krvnik na morišču odsekal glavo.
Elizabeta se opoteče.
Ta strahovita grožnaj brezsrčne carice jo je neizrečeno pretresla.
—	Ena minuta je že minila! — zakliče okrutno Katarina. — Deklica, ne odlašaj preveč! Tvoje minute
so štete, misli na svojo dušo, pomoli se k Bogu.
—	Moja molitev je kratka, zajeclja Elizabeta, — molila bom za rešitev svoje duše, molila bom tudi za tebe, carica Katarina, da ti Bog oprosti, kar si mi storila, naposled pa bom še molila za Aleksandra Potemkina.
Bog naj ga blagoslovi, naj ga osreči in naj ga varuje pred lažnimi prijatelji!
—	Amen! — zakliče zamolklo Katarina. — Deklica, tvoja molitev je-končana, — pij in umri!
Elizabeta dvigne čašo k ustom.
Nato pa se strese in roka ji omahne.
V tem trenutku j o je prevzel smrtni strah.
Bridko je zaihtela in omahnila k nogam svoje mučiteljice.
—	Oh, tako mlada sem — je zaječala Elizabeta Voroncov, — bodite milostljivi, visoka gospa!
Ne potepajte s svojimi ogromnimi nogami nežne rastline, ki je bila deležna še tako malo veselja in solnca na tem svetu!
Nikdar vam nisem storila ničesar žalega, niti v mislih vas nisem nikdar žalila!
Moj edini grel: je v tem, da ljubim !
Oh, Katarina, milijoni in milijoni ljudi vam pravijo — velika, kaj vam torej pomeni smrt slabotne deklice?!
Vaše ime slavi ves svet, mojega pa se spominja samo eden človek v tej velikanski množici z ljubeznijo in oboževanjem!
Oh, pustite mi tega edinega, — velika carica Rusije — milijoni pa bodo ostali vam, — pustite meni samo enega — pustite mi Aleksandra Potemkina!
(Nadaljevanje)