leto ... $6.00 Za pol leta ..... 13.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n i j GLAS NARODA List: slovenskih ddavcev y Ameriki. TELETOM: CHtliaa 8—387» NO. 241. — STEV7241. Entred m Second Ola- Matter September 21, 1908, at the Pot Office at New York, H. Y„ under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 12, 1932. — SREDA, 12. OKTOBRA 1932 VOLUME XL. — LETNIK XL. PREMOGARJI SE BORE ZA UNIJO IN ZA KRUH DELECATJE SO BIL! POSLANI IZ ILLINOIS, DA SEZNANIJO VZHODNE DELAVCE S POLOŽAJEM « Nova premogarska organizacija v Illinois uživa zaupanje skoro vseh premogarjev. — Na konvenciji so bili zastopniki 30,000 majner jev. — Unija je pod kontrolo mož, ki so dela!i v premogovnikih. — Strajk illinoiskih premogarjev je najpomembnejši, kar jih je bilo v zadnjih letih. Veliko čiščenje v komunistični stranki Novoustanovljena delavska organizacija v Illinois, "Progressive M iners Union", je poslala te dni v New York štiri delegate, ki naj seznanijo delavce na Vzhodu z razmerami, katere prevladujejo v stavkarskem okrožju v Illinois. Delegatje so sklicali tukaj konferenco, katere so se udeležili tudi zastopniki socijalistične stranke, člani "Conference for Progressive Labor Action" ter zastopniki raznih naprednih organizacij in strokovnih zvez. Delegati bodo priredili po vzhodnih mestih več shodov, na katerih bodo pozivali delavce, naj moralno in materijalno podpirajo novo organizacijo. Delegatje pravijo, da uživa nova premogarska organizacija, namreč "Progressive Miners Union", zaupanje skoro vseh premogarjev v državi Illinois Na konvenciji, ki se je vršila dne 3. oktobra, so bili zastopniki 30,000 premogarjev. Zastopniki so si z vso resnostjo in pridnostjo prizadevali, da ustanove pošteno in v vseh ozirih napredno organizacijo. Značilno je, da so skušali komunisti izrabiti priliko ter spraviti nekaj svojih ljudi v odbor, toda to se jim ni posrečilo. Slehernemu, ki se je priznal za pristaša komunistične stranke, je bil vstop na konvencijo zabranjen. Nova unija je pod kontrolo mož, kf natančno poznajo potrebe premogarjev. Vsi, brez izjeme so delali v premogorovih. Druge majnerske organizacije vodijo večinoma ljudje, ki že leta in leta niso bili v notranjosti premogovnika. Premogarji v Illinois se bore za kruh, višjo mezdo in boljše življenjske razmere. Pri tem prav dobro vedo, da nekdanjih plač ne bodo izvojevali, kajti premogovnim baronom na severu delajo preveliko konkurenco operatorji po južnih državah. Izvojevali bodo pa vse, kar se pač da izvojevati v obstoječih razmerah. Prvi in poglavitni pogoj za izboljšanje položaja pa je, da se združijo premogarji vse dežele. Če se to ne bo zgodilo, bodo morali polagoma lakote umreti. Vsledtega pozivajo illinoiški premogarji vse svoje tovariše, ki delajo pod zemljo, naj se jim pridružijo. V tem slučaju bodo imeli premogovni baroni opravka z mogočno premogarsko organizacijo, ko-je zahtev ne bodo mogli omalovaževati. V Illinois štrajka sedaj nad trideset tisoč majner-jev. To je najbolj pomemben štrajk, kar jih je bilo v zadnjih letih. Ti ljudje se ne bore samo za vsakdanji kruh, pač pa tudi za pravico, da smejo imeti unijb, ki bo pod poštenim vodstvom. Napredni premogarji vse dežele se ozirajo proti državi Illionis ter upajo, da bo nova organizacija kmalu vključila premogarje vse Amerike. Z novo unijo je podpisalo pogodbo že 1 30 premogovnih baronov, ki imajo zaposlenih nad šest tisoč premogarjev. Delavci se ne bore samo proti podjetnikom, policiji, milici in terorju, pač pa tudi proti starim, ko-ruptnim voditeljem, ki so jih hoteli izročiti baronom na milost in -nemilost. DELAVSKE RAZMERE SE IZBOLJŠUJEJO Zaposlenost v tovarnah se je zvišala v državi New York za 6.5 odstotkov. — 40,000 delavcev je dobilo delo. Industrijska komisarka Frances Perkins v državnem delavskem department!! j*' naznanila, da ise je delo v tovarnah v državi New York znatno izboljšalo. Kot pravi Miss Perkins v svojem mesečnem poročilu, je med 1.1. avgirstom in 15. septembrom v raznih tovarnah v državi New ' York nanovo pričelo delati 40 tisoč delavcev, kar je prirastek v zaposlenosti za 6.i3 odstotkov. Iz tega poročila je razvidno, da j»> od lanskega septembra prvič mogoče zaznamovati izboljšanje v industriji. Sicer se v tem letnem časti delavske razmere vedno izboljšajo, toda letos je po odstotkih to izboljšanje za štiri odstotke večje kot lansko leto. Tudi glede delavskih plač so se razmere izboljšale tekom enega meseca za devet odstotkov. Posebno so se izboljšale razmere v tvor ni eah za obleke in klobuke. Izboljšanje se je pričelo kazati sredi avjrusta in se je nadaljevalo skozi ves september. Tudi v tekstilni industriji se je zelo izboljšalo v avgustu. Zadnja dva mes»'ca je samo mesto Xew York kazalo večje izboljšanje dela v tovarnah kot pa cela država Xew York. INSULLA SO ARETIRALI KITAJCI V MANDŽURIJI ZMAGUJEJO Solastnik velike družbe Samuel Insull je bil aretiran v Atenah. — Or-1 Japonci se pripravljajo na napad proti 30,000 upornikom. — Kitajski general je postavil novo vlado. NA ULICI OROPAN Philadelphia, Pa., 11. oktobra. Danes .>♦• sporočil 2*>-letni trgovec k perutnino Peter (Jonglai policiji, da .sa ga ustavila na ulici dva neznanca t''r mu odvzela $1040. Rekla sta mu, da ga bosta ustrelila, če bi klical na pomoč. STARI ZOBJE NAJDENI VJERSEY Philadelphia, Pa., 11. oktobra. Dvanajst milj od Philadelphije v državi New Jersey so našli p»*t zob in več ko>ov kosti velikega mamuta, ki je živel v teh krajih pred 25.000 leti. Zobe in kosti iso našli pri izko-povanju za nov vodovod. Ta najdba je zelo velike važnosti, ker dokazuje. da so mamuti živeli v teh krajih, ko je ledena skorja pokrivala severni del Amerike. Mamutovi predniki so najbrže še pred ledeno dobo prišli iz Sibirije preko Alaske. Popolnoma ohranjene živali te vi-ste so bile najdene zmrznjene v Sibiriji. Najmanjši zob tehta tri in četrt funta, največji pa šest in četrt funta. zavili department se pogaja za izročitev. Atene, Grška, 11. oktobra. — Grška policija je aretirala Samuela Insiilla v njegovem hotelu pod pretvezo, da želi pregledati njegove potne la>te. Takoj po aretaciji je ameriški poslanik brzojavil na državni department za nadaljna navodila. Državni department je r.aročil poslaniku. da pri grški vladi zahtevo. da ga drži v zaporu in med tem časom se vrše pogajanja med obema državama za njegovo izročitev. Insull. ki je takoj zatem, ko je slišal, da je vsled propada njegove tvrdke bila vložena proti njemu tožba zaradi goljufije, odpotoval iz Pariza v Atene, je izjavil po aretaciji, da nj mislil na beg, temveč da je samo zaradi zdravja odpotoval na jug. Zanikal je vsako krivdo na razpadu velikega podjetja in je rekel, da za sebe ni nikdar več porabil kot $18.000 na leto. Dalje je rekel, da je pri razpadu družbe izgubil $100.000.000 svojega premoženja. Njegova žena ima pri tem $«0.000.000 izgube in njegov isin tudi velike vsote. Washington, D. C., 11. oktobra. Državni department je naznanil, da je bil med obema državama podpisan dogovor za izročitev In-sulla. da je potrebnih še nekaj formalnosti, da je sporazum glede izročitvp popoln. Predsednik zvezne komisije za nadzorstvo električnih podjetij, v katero vrsto je tudi spadalo In-sullovo podjetje, je izjavil, da je neobhodno potrebno, da pridejo taka podjetja pod strožje vladno nadzorstvo. Zadnja poročila javljajo, da je bil s posredovanjem Venizelosa Insull izpuščen. KOMUNISTIČNA STRANKA JE IZKLJUČILA ZIN0VJEVA MAKSIMIUANOV SIN SE JE OGLASU London, Anglija, 11. oktobra.I William Bright well. ki je star 63 let in je trgovec z zelenjavo, trdi. da je isin nadvojvode in poznejše- ( ga mehiškega cesarja Maksimilijana. je sodnjjsko nastopil proti .Merida ekspediciji. ; Majhna angleška ekspedicija ' skuša dvigniti zaklad v znesku J pet milijonov dolarjev v zlatnini in zlatu, ki je bil last eesarja Mak-1 similijana in ki se baje nahaja na, potopljeni ladji, ki se je potopila leta 1011 pri Virginia Capes. J^ri«rhtvvell je "svoje zahteve predložil sodišču in v njih navedel. tla je bil rojen v Vatikanu, ko je bila njegova mati cesarica ftarlota v Rimu. TAYLORVILLE, 111., 11. toktobra. — Po zadnjem napadu miličarjev na stavkujoče premogarje je bilo aretiranih in vrženih v ječo deset majnerjev. Proti njim ni bila dvignjena nobena obtožba. Oblasti so samo izjavile, da so\se "nespodobno obnašali , ko so vojaki z bajoneti Tn plinskimi bombami navalili na neoborožene pikete. Tokio, Japonska, 11. oktobra (Via pokrajina lifl-jro v severni, Ma ndžuriji in skoro cela kitajska vzhodna železnica zapadno odre-, ke Xonni se nahaja, v rokah ki-j tajsko armade, ki se je dvignila , proti japonski armadi in proti] Mančukuo vladi. I'porniki so razobesili kitajske zastave. Xepotr-i jena kitajska poročila zatrjujejo, da je general Su Ping-wen postavil novo vlado v ManČuli ter jej pod njegovo oblastjo vse ozemlje zapadno od Xonni. Japonska časnikarska agentu-i ra pravi, da japonsko vrhovno poveljstvo že dva dni zbira svojo vojsko v okolici Tsitsiharja. T>o sedaj so se Japonci vzdržali, vsakega večjega vojaškega po-' djetja v bližini Mančuli in sicer iz treh razlogov. Uporniki drže kot talce večje število Japoncev in med njimi japonskega konzula v Mančuli; Japonci se boje. da bi prišlo do spora z Rusijo, ako bi zasedli Mančuli; tudi ozemlje je zelo neprikladno za vojne operacije. kajti nahaja se od japonskega {rlavnepra stana 270 milj in je onkraj visokega Iliugan pogorja. Muk de ii, Mandžurija, 11. okt. Japonska armada je pričela »svoj pohod proti jugu Mandžurije v namenu, da premaga ali razžene kitajske upornike in obenem zaduši upor na severozapadu. Japonska vojska gre na jugu nasproti kitajskim upornikom, ki nasprotujejo Mančukuo državi, ki je bila postavljena s pomočjo Japonske. Japonski namen je, pognati upornike v gozdove in go-' re ter jih tam izstradati, da se bodo konečno podali. X"a severozapadu v Mančuli imajo Kitajci zapitih 2H4 Japoncev. Xad polovico teh Japoncev je poiskalo zavetje v japonskem konzulatu ter so vzeli s seboj živeža za tri tedne. Sovjetska vlada je pri volji dati jim zavetje, toda Kitajci jih nočejo izpustiti. Čančun, Mandžurija. 11. oktobra. — General Ting Sib-yuan j? bil imenovan za posebnega zastopnika Mančukuo vlade pri Ligi narodov. V nekaj dneh bo odpotoval v Ženevo in bo nesel s seboj posebna pisma, v katerih po vda rja vladar Mančukuo države Ilenry Pii-yi svoje prijateljstvo do papeža Pija XT., predsednika ,11 in(lenbnrga. ministrske-ag predsednika Mussolnija in do več drugih načelnikov vlad. MOSKVA, Rusija, I I. oktobra. — Prejšnji predsednik komunistične internaejonale, Gregorij Zinovijev je bil izključen iz komunistične stranke. Prejšnji ruski poslanik v Rimu Leon Kamenev in 22 drugih odličnih komunistov je bilo na odredbp osrednjega nadzornega odbora izključenih iz stranke pod obdolžbo protirevolucijonarnega delovanja. Zinovijev. ki je bil zvest pri-" staš Ljenina, je bil pred časom' predsednik sov jet o v v Ivjenin-gradu, član predsedništ va osrednjega izvrševalnega odbora, predsednik komunistične internacijo-nale, član osrednjega odbora komunistične stranke in član političnega biroa. Moskva, Rusija, 11. oktobra. Osrednji nadzorni odbor komunistične stranke, na čigar priporočilo je bilo izključenih iz komunistične stranke 23 zelo odličnih članov, je obdolžil izključene člane, da so kovali protirevolučijo ter zagovarjali odpravo kolektivnih in državnih kmetij. BEDA V MESTU AVTOMOBILOV Ford je znižal plače svojim delavcem. — Njegovemu vzgledu so sledi-drugi tovarnarji. — Veliko število delavcev odpuščenih. Detroit, Mich., 11. oktobra. —< Ford uči druge. Xjegovo zniža-Leo Kameneff. ki je bil izgnan nje plač delavcem je spodbudilo iz stranke, je svak vojaškega vo-( tudi druge tovarne za avtomobi-ditelja v času revolucije Leona ( le. da so znižale plače svojim de-Trockega, ki se sedaj nahaja v lavcem. Plače neprestane znižu- jejo. naganjajo delavce k delu in vsak dan je odpuščenih od 150 do 200 delavcev. izgnanstvu v Turčiji. Zinovjev in Kameneff .sta bila že prej izgnana iz komunistične stranke s kupa i s Trockim, toda TT . -r A ... ' . t Hudson Motor sta bila zopet sprejeta v stranko leta 1U27. Zborovanje Com intern a (komunistične intemacijonale) je bilo zaključeno z zatrdilom, da je prišel koncp kapitalistične dobe in da se bodo pričeli razredni boji, ki bodo imeli za posledico revolucije in vojne. To je bila prva seja Co mint er-na od aprila leta 1931. VSTAJA NA __ FILIPINIH Pleme Morov se je uprlo proti filipinski vladi. — Na obeh straneh je 44 mrtvih. OBEDNICA NAJ NE BO RDEČA Chicago, 111., 11. oktobra. — Ako nočeš, da bi te žena tožilq za ločitev zakona, naj ne bo tvoja obednica rdeče pobarvana. Ta na-svet daje ravnatelj umetniškega zavoda v Chicago. Dudley Crafts. Rdeča barva povzročil je v želodcu napetost, ki vodi do zaprt-! čeli v gozdnati pokrajini z zelo ja in slednjič do velikih sitnost,i)i j gostim grmovjem, česar se znajo v domu. Co. je znižala svojim delavcem plače za 10 odstotkov dva tedna zatem pa jo | tovarno sploh zaprla. Kakorhi-tro je Ford znižal plače jih je tudi znižala Dodge Bros. Co. za 10 | odstotkov in v nekaterih oddelkih celo -ver. Nekaj dni pozneje je bilo delavcem naročeno, da naj naglo dokončajo vse modele avtomobilov za leto 1032. Xato jim j>» bila plača zopet znižana za deset odstotkov in slednjič je družba naznanila da bo tovarna zaprta do 1. novembra. Xek delavec v Murray Body Co. je naznanil, da je pred tremi leti zaslužil na uro $1.23. da pa je bila pozneje njegova plača vedno znižana na $1. nato na 8.">c, 68c in da naj sedaj dela za plačo 50 centov na uro. Ti primeri so značilni za avtomobilske delavce v Detroitu. Razmere se vedno slabšajo. Skladi javnih in privatnih dobrodeLskih družb so izčrpani. Mnogi, ki s« navezani na pomoč mer>ta morajo zato opravljati različna d«*]«* za mest« in s tem so zopet v svojih plačah prikrajšani stalni mestni delavci. Tako gre sedaj avtomobilska industrija isto pot. ko je šla prej premogarska. železna in tekstilnaj industrija. Samo delavci v avtomobilski i/idustriji se niso ravnali po vzgledu svojih tovarišev V drugih industrijah, da bi se bil? organizirali in sedaj delijo bedo s 150.000 drugimi brezposelnim i« Manila, Filipinski ototft 11. oktobra. — V treh spopadih med filipinsko posadko in mohame-danskimi Mori na otoku Jolo je bilo ubitih 44 oseb. Mori imajo trideset mrtvih, med katerimi se nahajajo trije voditelji, Filipinci pa 14 mrtvih. Več drugih oseb pa je bilo ranjenih. Vse vojaštvo na otoku, ki šteje 400 mož. pod poveljstvom pol-fokovnika Luther Stevens, je pod orožjem in pripravljeno napasti upornike pri Tayunganu. kjer «o uporniki utaborjeni. polkovnik Stevens se pogaja z uporniki, da naj odstranijo žene! in otroke, predno prične s svojim napadom. Njegovi vojaki imajo 10.000 nabojev za puške. Generalni govemer Filipinov PONESREČENI PREMOGARJI Theodore Roosevelt je odredil, da j se mora zadušiti vstaja v južnem delu otoka Jolo in se naj uporabijo vsa sredstva, ki so za to potrebna. Mori so zelo slabo oboroženi in imajo le malo pušk. katere so vzeli mrtvim vojakom. Boji so se pri- Leigh, Anglija, 10. oktobra. —* Devetnajst izmed dvajsetih premogarjev, ki so se z uspenjačoi peljali v rov v Plane Liane Collie-rv, je bilo itbitih, ko se je veriga uspenjače utrgala in so padli 700 čevljev globoko. Edini premolar, ki je ostal pri življenju, je sam; odprl vrata uspenjače, ko so pri-domačini spretno posluževati; ^^ sli rešilci, ._ insw YORK, WTONMPAY, OCTOBXR 12, 1932 obe močno zakurila z namenom, la posuši nekaj sadja. Xato pa se je napotila na bližnjo njivo na delo. V tem času je njen mož ostal v hiši ter eital neke knjige« Ko je čez nekaj časa zavihal dim in se ozrl okrog, je vi- [ nedaleč od doma. je pogledat tu-^ di v tamošnjo mlako in na grozo ■ je opazil na površini vode otro- ško trupelee. Potegnil ga je h kraju in rspoznal v njem hčerko Miciko. Na obupne klice nesrečnega očeta so prihiteli ljudje, ki so skušali z umetnim dihanjem zopet spraviti deklico k življenju. A ve.s trud je bil zaman. Vest • . . . . . .. . o tragični nesreči je vzbudila del, da je hisa v plamenih. Ogenj J se jc hitro širil in poleg hiše uni- is-kreno sočutje za nesrečno dm- čil še kolarnico in svinjak. Zgo-1 žino' knt™ > *n,rt v k™tk7 relo je tudi nekaj pohištva in o-,*u u*rab,I» ze tretjega otroka. bleke. Zakonca sta hišo kupila šelo I. in je za nju nesreča trm večja, ker nimata drugega premoženja. Kakor je pusestniea izpovedala. v tisti peči še nik za rezanje "trsja. Orožniki .so takoj šli na zasledovanje prišel tudi do vrtiljaka, ki se jc rali plačati odraslim delavcem, polegtcga je pa tudi zdrav-, raVno vrtel z vso brzino, v tem je nedoraslih resno prizadeto oziroma ogroženo. — To rilo je trdba odpraviti, — je dejal predsednik,1 in kakorhitro Ik> odpravljeno, bo dobilo na tisoče in tisoče družinskih očetov delo in zaslužek. Predsedniku je trel>a priznali precej poguma, da se je loti! s tako eneržijo tega perečega vprašanja. Kakor znano, so največja opora dnmkratov južne države. ki ho *e pa pri zadnjih volitvah odpovedale demokratski tradiciji in prešle na republican-ko stran. Ako si skuša predsednik Hoover pri prihodnjih volitvah zajamčiti pasove «titute na sedemnajsti cesti. Po pozdravniem nagovoru g. Cekiča. se je razvila animirana zabava s plesom. Tej je sledil nastop naših rojakinj Miss Anto-niette in Valentine Rupnik. ki sta prav srčka no odpeli "Kje so moje rožice**. Akustična dvorana je. sprejela naši priznani pevki, ka-'111'11 "»»dernih metod, da njemu terih prijeten in čisfrozveneči glas ,n n-'e»ovim »'^t0"1 n" bo tT>b" je prišel do popolnega izraza. Xa-i1o,lko trT>Ptl kot Hem mora] ša ljubka pesem je bila živahno t \n ^ v mc-tne šole. rant je bil zelo bnihten in mar- Premožen farmer je imel več otrok in **i je mislil: — Najstarejšega bom poslal v • poljedelsko šolo. kjer se bo na- Ijubka pesem je aklamirana kakor tudi pevki sa-' vrnil stva. | Z veliko domov. I Karmer jo bil za n.i«'-vo ' — vpraša očeta. — Tistega leta. ko sem te v Šo-odvrne oče. — tlseni <»tal harmonikar Kuvačič. S silo je zamahnil po njem s koso posestniški sin Alojz <'of»ta ter mu prerezal hrbet, da je kosa izsto- lo svojega učitelja. Pri glasovir-ju jo jc spremljala Mi-.-. -Jeapette San. Sle >«■ z v.-liki in 'i-ij^hom nihil v iij^K^viin poklirti. roznrjr Hf je prt-rtpi.« t^jra £dr*vila i«mlal lixnOlm tjiulrni i»o poš»i, k! e. f>»- pro pričaj i o r-u')ovi»f m usptlm tonik*- Kontno ne Jo "ta prodpi* rtiij Ukamarjem v svrho ra*pefavaoja. To-nika. katoro J«- tisofim vrnllu prvotno mof » Im^nujo NITGA-T<"».*K. VaA lekarnar prodaja to zdravilo r. popolnim Jamstvnm: Klanr en d<»lsir. dovolj za en rm-wer. Kupitt* fit- dtiirn (r. jutri boMtc to opazili učlnok. (Adv.) V RJDGEWOODU se otlda stanovanje 5 sob s kopališčem; $112.00 na mesec. Vprašajte: — Mrs. Kramaršič, 20-13 Himrod St., Ridgewood, N. 7. . «ix .11—17) grožnjo. se zelo aktivno Turobno piskanje tovarniški* .sirene in plat zvona pri obeli I cerkvah je skalilo v nočni mir in oznanilo preplašenemu prebivalstvu, da zopet nekje «rori. K strahom so iskali ljudje grozeče zna-' menje in videli, kako se vali pro- ti nočnemu nebu s pošastno krva-;^ opazi, da v klllbll ni vw 0. vo svetlobo oaarjeui gosti steber oiragja. ki je do danes mar- dima. Vnela se je na Bmdu zaga Hiko7a 0(lbijalu. vladal je demo- | ral. V šolah smo vsp natančno uči-pojavili naši1'- Xa farmi ht> treba manikaj Rupnik-Trio in istotako | P^drugačiti in izboljšati., znanci uspešno odpeli Xapolitan Xights. , Rila je lepa slika vzajemnosti, i ko .st» nastopili naši rojaki zbrati i Srbi in Hrvati, kar je dobro vplivalo na razpoloženje. Že takoj pri vstopu v dvorano dole- m enkrat videti domovino! Za denar, katerega potrošite v brezdelju, lahko uresničite Vašo željo in obiščete rojstni kraj. • Vožnja od Ntw Yorlca do Ljnbljane stanc$ 84,23 \ Za tja ta nazaj preko Havro .................... $150:00 ^ Od New Torka do Trsta .......................$ 90.00 *• Za tja in nazaj ........................i___________ $150.00 Km brzoparnikik nekaj več. Tmdi kdor ša ni aoariški državljan, dobi dovoljenje, 8 katerim iahko ostane t domovin* eno leto Moderni parmkiVsm nudijo vso postrežbo in nepri jetnosti dožive le potniki, ki odpotujejo bres po treteih navodil. ' PTillE TAKOJ SA BREZPLAČNA. 'NAVOBiLA NA: METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (VftANK 8AK8m) 216 West 19th Street Gabrijela Oblaka, bivšcjfa njelogaške^a župana. IXa mestu nesreče se je mahoma nabralo mnogo ljudstva in intervenirali so tudi gasilci obeh gasilskih društev, vendar poslopja ni bilo mogoče več oteti plamenom. Zato so se gasilci omejili bolj na obrambo zraven stoječe strojnice, kjer je bila do nedavnega električna centrala, in na varstvo v bližini stoječih drugih objektov. Kako je nastal ogenj, ni točno znano. Podnevi je žaga še obratovala. Gospodar je utrpel s požarom občutno škodo, ki pa bo najbrž vsaj delno krita e zavarovalnino. • a Zaradi detomora 1 mesec pogojno. Pred sodnikom pojedinccm deželnega M«)dišča Jakobom -Terma nom je bila neka 53-letna posest-niea z Moravslte pore obsojena zaradi detomora na 1 mesec zapo pora. pogojno za 1 leto. Kratka razprava je razgalila pravo dru žinsko dramo. Mož je v Kanadi že 2 leti. Žena pa je 10. maja le tos porodila žensko dete, ki ga je zadušila tako. da mu je vtaknila prst v usta. kratski duh. prksrumo?*t in družabnost. Dvorana je bila iwedno dobro obiskana, >aj je bil pole;? plesa posrečen program, ki nam je nudil dosti prijetnega razvedrila. M. P. URADNI KONJIČEK V Parizu je te dni policija odkrila mrtvega igralca Julesa Mondosa, ki je umrl. kakor se je naknado ugotovilo, žp 22. maja. Organizacija poklicnih igralcev je takrat naznanila oblasti, da se Mondos nikjer več ne pojavlja. 1'radni spisi pa so tako dolgo romali od instanci* do instance, ila so «osecli pokojnika prej začutili smrad razpadajočega trupla kakor je policija dala odpreti stanovanje. da bi se preverila, če se je Monilosu morda kaj zgodilo. Tak" govori učeni sin. ubogi oče si je pa brisal pot s «"ela. kajti drevo, o katerem j»* govoril študirani sin. ni bila jablan, pač pa — hruška. Po srebrni poroki sta ostala zakonca sama. On se jra je bil malo nakresal. dočim je bila ona sladko ginjena. In v dadki ginjenosti ga je vprašala: — Tak povej mi no. če me imaš res ra d? Malo je pomislil in odkritosrčno odvrnil: — Celih dolgih petindvajset let sem ti lagal. F»og ve. zakaj naj bi ti ravno dan»*s povedal resnico? Naročite ae m*, "Gla* IftrtiA" . v Eira DENARVA NAKAZILA IZV&StTJEMOsSAHE 8LJIVO IN TOČKO KAKOR VAM POKAŽE NA 8TOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Dta 300 „ Din 1000 . Dtn 5000 t 5J6 $17 JO v rraujo Lit 100 _r----------1 £.75 Lir 200 .........-____________$11.40 Lir 300 _____________416 -60 Ur 400_____________$21.— Ur §00 .............—„->gL— Ur 1000 ..$52.75 nalaCIto mejit! DiMkrr imc sparaj n«i iiIiii i. % Urah a«voljujamo ftt botjf pogo^K BPLSClLa V SMnUftKIH DOUXHH aa« mm Zs Uplačllo $ SJO morate poalatl, M II eUCkOO " -rs •i ** tui.oa n " »I M HUB » _ flljOO . ,.»! " MOJO < <" " _ $41.10 ".v 0S0J00 » HUJ0. ^ >ritiBrt> šolat v Upi—le> v. štiutib* MaiM aaMaaHa UoifciJ—pa cabi_k ckttcr u artat»jWn« MBTBOPOLTTANf TRAVEL BXXRKATT at. (FRANK 8AK8EB) NCW YORK. N. V. Bilo je leta 1492. krt<*r je sredi poletja odprayil Krištof Kolulib proti Ameriki. Pravzaprav je Hotel dospeti po krajši poti v ftaai-jo. p*a mu je "rajtenga" une«§a I>>lge twin«- je bil s svojimi pomorščaki na vodi. n»* »«ka zemlja mu je bila po danjtm *času prohibieije m suse tako mo-■kra. da se kar cedi od nje. Ker tedaj še ni bilo delavskega departmefa in priseljeniških o-blanti. je Kolnmb z mornarji brez ovir stopd na ameriško celino ter okupiral zemljo v imenu španskega kralja in kraljjee. i Menda ni storil prav, ker je odkril Ameriko, kajti kmalu nato so ga vklenili na španskem v ve-[frige in ga vrgli v jewo. Tmrl je zapuščen in pozabljen. Xekaj časa so vladali novi deželi Španci, kmalu nato jo je Anglija podjarmila in jo je imela do TVasrhingtonovih easov. W&ah-ington jo je osvobodit, nakar so ji zavladali politiki in ji vfe«Mtyo ae danes. VMaw OOTOBCS 12, 1! Liiom ilo DiOtT d v. m* m. A. ff^rSJPR; Oo*p» Adela je prišla iz spalni-oe v novem angleškem kostimu, nftglo popil« čašico močne "mok-ke" in dala postnežrici. ki naj bi jo teh tednov nadomotovala. zwrhija navodila. Tako, zdaj je vse urejen•>. Robert, fanatični vernik dolžnosti, je ne bo pogrešal. Stopita je v njegovo delovno sobo. — Ali me »»premi« na kolodvor ' Ali pa naj gre jiostrežniea ? — Ze grem! Na kolodvoru >o že čakali znanci, ki m bili namenjeni v taistj 'Zdravilišče: dr. T. z ženo in stari profriwr m svojima dvema vnukinjama. Stari gospod je nekam ttoigo ni'-tril mladega trgovca, morali, gopod It. OH leto nepre-Mtanij v jarmu, to ni nič prida. — Prihranite -si trud, gospod profesor! — mu je >egl« v besedo gv-pa Adela. — Že dve leti mu to pridigujem. pa je vse zastonj. Nepogrešljiv ! Nenadomestljiv! — Pa \>aj čez Jtirinajst dn; POMACALO JE — Mm! — Oh, to bo pač žalost zaradi slovesa! — ne je brez-^rbno smejala mlada jwofesorjeva vnukinja. — C'e »o naši možje enkrat sami sefci prepuščeni, šele vidijo, kaj pomeni žena. Kakor ti po božiču. Brnst, kaj.' Bil si žalosten mož brez mene. ki spada v bolnišnico, mora skrbeti za očeta in gospodinjstvo. Vse .samo izaradi tega, da bi se obe veliki plavoiaski dobro omožili. Ampak. kar se ni posrečilo lani v 1». in predlanskim v H., najbrž tudi v J. ne bo. Kaj pravi — Nič. K večemu to, da je Len-zen šalobarda; namesto da zaprav-— Morda si še premini i in pri-' la svojo «adnjo možgansko snov za de vami, — je tešil dr. T. — Ne dajte, da bi vam nepotrebne skrbi hjMikedrale lep« tedne. Go-pa Adela >e je jirlsiljeno smehljala. Strmela je skozi okno in videla bežati mimo d^nače mestece. Kaj ji je naenkrat tako težko leglo na srce? Kotfko pregovarjajo nemi bijnja je bilo treba, da je pri možu prodrla z letoviščem. Šele ko ga j" letovišča svojih babnic. naj bi raje pošteno zagrmel in jih naučil skromnosti. Če bi bile v mojih rokah !.... — V reyiici pa tudi ni malenkost, imeti kar tri postane hčere na grbi. Samo predstavljaj "si ta položaj. — Me prav nič ne mika. Nato sta umolknilo. Kakor v iridite /a naini, — je svetoval dr. pravila in fre bolje -zabavala. Bo- ivaj dr. S. opozoril, da je v resnici po- sanjah se je vrnila Adela v svoj tTebno od d iti a in okrepitve, se je vdal. Da je ravnal zdravnik po nienih navodilih, se Robertu v njegovi nepodkupljivi poštenosti niti sanjalo ni. Lani so bile niTzle kapeli v W. Sijajno se je bila po- T. — Mislim, da je treba ravno v vaš« ni pokliru *empatja brezpogojno i* preči. K. j«' i^genil z ramami. Vlak /e prihrutnH. Stisnili so «i r*>ke. si želeli v*«« dobro in vrsta železni škega voza so .e /sprla. (lonnej Adeli je postalo čudno pri srcu. ko je videla svojega moža tako oamelega stati med tiri. Dejansko je bil videti utrujen. T > j** opazila prav šele sedaj. Med velikimi pripravami za potovanje je bila Ta vse drugo slepa Zadnji čas je bil tudi tako molčeč in spal j»* nemirno. Zakaj >i pa tudi ne pri-voVi več ]>cčitka Hotela mu je reči še kaj. ljubega. teda j je vlak potegnil. Zadnj* pozdrav. Videla ga je iti proti iz- že, tako mlada je šr. štiri in set! ' Vlak je drvel naprej, misli pa si hitele nazaj. Zdaj sf vrača Robert v osamelo *tsnovanje. Matega sinka m za sest tednov izročili v skrb njenim roditeljem. Post režo ie a pogrinj^. seflaj mizo. Robert použije obed molče, naglo. In potem bo sedel za pihalno mi™ do polnoči, do ene. do dveh. Če bi s*1 mogla za trenutek izpremeniti v miško in pokukati v njegovo delavnico! Čudno, prej takih misli ni poznala. Vedno se je le jezila nad njegovo delavno gorečnostjo. In da hodi z njo tako malo v družbo in na zabave. Če le nima skrbi * Še včeraj .if bila slišala, da sledi v hodu. Ali j^ bil v re-niri tak> n- njegovi branši kriza za krizo. Za trujen. kakor j«' bil videti? Prej je taka vprašanja se — brezskrben bil vendar njeg »v korak tako pro- otrok premožnih staršev — nikoli /en. 1 ui brigala. Ali je bil vaš mož bolan * —j Prevzela jo je nenaden strah. Ro-jo je zopet ogovoril profesor. — bert je bil nedavno odpustil taj- Nič več ni tako svež. kakor je bi L Ne. da bi v».n hotel »ilašiti. a iz- pregel naj bi. Rshla rdečica ji je zalila ob rs.'. — Moj mož še nikdar v življenju ni bil bolan. A danes se je zdel tudi meni tako čuden. Zadnji čas nem imela t->bkr> opravkov. Saj nikoli nič ne potoži. Stari gospod je dolgo presunljivo gledal mlado ženo in m gladil brado. * reiu« soproga del "iloi fnrti je itr»i«fl <*HT Iji m bntwin n* 1W»«I. Mmi ni im-(«1. Zdravniki to ma wvt«v»h, mj grr t bnl«4itico m "T>erMMe zavili v svoje potn« odeje in pospali. Zunaj je bila že tema. Adela je vstala in odšla na hodnik. Odprla je oftno m hladila (>ek<»ča lica v hladnem večernem vetru. Prav gotovo je njena skrb uezmi&elna in le znamenje, da nje* ni živci potrebujejo obnove. V sosednjem oddelku je slišaia pogovor. Oba potnika, gospod in go«pa. dame na bodtiiku nista videla. Poslušala je le napol, kmalu pa j<* postala pozorna. — Pomisli. Viljem. Lenfeenovi je zopet odšla -s svojima najstarejšima hčerama v J., za pet tednov. Pbosra para. Lenzen. ne ubija zato s privatnimi urami. Molzna krava. veš! Magda, uboga hirava stvar SUHO MESO ia KLOBASE Naznanjamo našim starim odjemalcem kakor tudi novim, da smo zopet začeli razpošiljati PRAV OKUSNE SUHE KLOBASE IZ ČISIBOA PRAŠIČJEGA. MESA. 17 centov funti * Meso prekajeno v kosih. (Bntts) po Me funt. * Vse meso je najbolje vrste, delano po načinu, kakor v stari domovini. Vse garantirano. Pa-kusite. — Poštnino plačate sami. Naročilo plačate naprej. JOHN F1LIPIC (SLOVENSKA MESNICA) lt*» E. ?tt*» STREET CLEVELAND, OHIO WW IZZIVANJA EDEN V ZEMLJO TRIJS V ZAPOR oddelek. Z vso iiilo volje se je skušala otresti neprijetnega čuvstva. ki so ga obudile v njej pravkar sli-ssne besede. Kaj so ji mar tuji ljudje? Njen Robert ni nikaka šalobarda kakor oni skisanee n tremi nepreskrbljenimi hčerami. Zavila se je v odejo, ki jo ji je Jiil se skrbno kii|>i4 Robert, in po-nTku^ila zaspati. A ni se ji posrečilo. Vedno ji je bil pred očmi Robertov zalomili obraz in njegov tfndni {»ogled. In marsikaj ji ,i« prišlo na misel, kar je bila doma prezrl«. Tudi prestrašeni po^le 1 in globoki vzdih, s katerim je bil sprejel račun za njeno letoviško o-premo. In služkinjo je bila morala poslati domov. češ. da njemu zadostuje iHfc-trežiiiea, ki pride ca ,par ur dnevno. Iz kovčega je vzela knjigo, da bi z napetim čtivom pregnala nemile duhove, ki so se tako iznena-da oglasili v njej iu jo mučili. Neka beseda, ki jo je bil izgovoril Robert, ko je »V nežnostmi moledovala za letovišče, ji je sedaj pekoče kanila v dušo: — Ali moreš biti Mariborski kazenski senat je razpravljaJ o fantovskem pretepu. ki .se je primeril 27. junija na Loč k eni vrhu pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Zagovarjati so se morali trije bratje Toplaki, j 11111 hotel naproti. VELEMESTA 19 — No? — je-vprašal svojega varovanca. — Prekrasna! — je odgovoril Paul. nil posredovalec. — Človek bi se zaljubil v njo, eptudi bi ne imela niti beliva. Masearot je smatral za potrebno popraviti si očala. — Zdaj te pa imam, fant! — si je mislil zadovoljno. — Ali hočete vedeti njeno ime! — je za-šepetal. — Oii, povejte mi ^a. prosim! — Flavija. Ta čas so se odprla vrata in pojavil se je Van Klopen osebno v vsej svoji slavi, i 4im je zagledal Mascarota, je razprostrl roke in mi je bil predstavljen mlad gospod Gaston GB4k1p1u; predstavil mi ga je draguljar Lu-pez. Njegov oče je baje zelo bogat in ko bo sin polnoleten, dobi ogromno dedščino. Ta — In milijonarka povrhu, — je priponi- me prosi, naj 11111 posodim petnajst ali dvajset tisoč frankov za neko mlado prijateljico. Lastnik posredovalnice je zadržal smeli, ki 11111 je silil na usta. Izpod očal jr opazoval svojega varovanca. Toda Paul s** ni ganil. Ime (raudelu ni pomenilo zanj nič. — Toda dama, — je nadaljeval krojač, — 1111 je bila včeraj predstavljena. Pis t- se Zora de Cliaiitemille iu priznati moram, da je izredno lepa. — Prijatelj, — ji* dejal Mascap t, — 110 morete si misliti, kako mi j«' ta fant na poti.. . Kako neki bi se ga mogli za nekaj časa v Parizu odkrižati i — Kh. — je odgovoril Van Klopen smeji-. —- Že veni. kako 11111 pridemo do živega. <'c se ih> motim, je ta (taudelu domišljav pustolovci*, ki j«' zmožen vsega, samo da se prikupi dekletu. — Tudi meni s<< zdi tako. — N<» torej otvorim manjši račun, da ga premamim. Dobro!... Pride znatno naročilo: krojim, primerjam, čini j>a pride trenutek, ko bi moral delo izročiti, izrazim bojazen iu zahtevam nekaj menit*, ulede katerih — Ah, vi ste, dragi gospod! I11 puste vas se je zaslišalo tiho šepetanje. — Izvolite v moj kabinet. Je prišel tale gospod z vami i Dobro. Izvolita vstopiti, gospoda. Med živahnim kramljanjem je vlekel za seboj Masearot a in njegovega varovanca. Od vedel je časti vrednega lastnika posre- in sicer 2^-letni France; letni ' Janez in 27-letni Martin, posestni-!, „ , .. , . . . ... , iki sinovi iz <>*eka. ter -kletni <" čakatif - je dejal pri'hznjeno. V salonu posestnik Rudolf Voduaek iz Oseka zaradi uboja, težke in lahke poškodbe. MerJ Toplaki In Voduakom je že precej časa vladalo napeto razmerje. ki je prihajalo do izbruha ob raznih prilikah. Tako tudi o-inenjenegn dne. Ko .sta šla delavca Janez Kavčič in Anton Vučak I dovabiiee k oknu, k ier sta se začela zelo 'V. - ........ "V" " 7.................1a po gospodarjevem naročilu v , . .. - - ................. primežem, da jih ne bom razprodal., seveda gozd in stopila po končanem delu k neki bližnji posestnici. sta morala mimo Toplakovega posestva. Po starem fantovskem običaju sta precej od daleč aačela Toplake, ki >o stali nred hišo. izzivati; Tujilaki .seveda niso držali rok križem, iz bližnjih njiv so poru-vali fižolovke in jo ubrali za Kavčičem in Vučakom. Ta dva sta na- veaela. tako .sama? Jaz ai zase tega j pobegnila in >e aatekla v Vo-ne morem predstavljati. Potem j? duškovo hišo. kjer sta povedala, dvignil v naročje ma-lega : — Po- da ju zasledujejo Topla ko vi fant-bič. pa ti povej, ali naj očka res Voduaek se je oborožil s cep-zopet ostane tfiko sam? 'ee- Kavčič in Vučak pa z gnoj- } nimi vilami in ročico. Že v temi Takrat se mu je smejala. — To ; jf> natr> nastala na me]l obeh po. bo vendar tdko. kakor da ^em MI sestev huda bitka Xfl hojij-u je nevesta. Krasno. Potem se bova L,ednji- ob]eža, z nzWo g,avf) unela se rajši, veš. | Janpz Kav?ir, dor.im sta bila t Spomnila se je piama. ki ga je l"al{ Voduaek poškodovana. A bil Robert z drugimi piomi na potu na kolodvor prejel od pitmono-še in ji ga v radnjetn hipu na via- II NAMERAVATE fUREUIII VESELICE, MB ZABAVE . * * OQLASUltE hCLA£.NAAODA/' m &U MM ni« r*l SIotmkI w wHafafct I (ai^^jjKi1 ewe m oglasi so asm ku izročil. Skoraj je bila nanj pozabila. Gotovo piše Klara Resingova. ki je s svojimi malima hčerkama že teden dhi v S. To je prava umetnica življenja," ki ji je tuja vsaka črnogleda skrb. S svftjim čebljanjem jo bo kmalu spravila v notranje ravnovesje. Raztrgala je ovitek. Toda — kaj je to? Klara prše Robertu? Pa saj to ni njena pisava. Pogledala jr ovitek. — Gowpodit Robertu R. v L. — In kakor odpošiljalee: • -A'Vbert S., ti. Pomota? Robert ji je v naglici izročil napačno pismo. Sam pa bere .sedaj prekipevajoče Klarine zdraviliške irdive. Kdo ve. kaj vse :je zaupala svojemu pismu! X daljaem poslovnem potovanju vrnil ttanov.. Zato ta :zatnuda. Kar w* tiče Tvojih .skrbi, gledaš pač ■prečrno. Medlo je danes pač po vaeb branšah. Že prideš, zopet na konja, kakor sem tudi jaz po moji zadnji resni poloniji. Sa mo, odpusti mojo odkritost, tega ne rarumeni, zakaj M'oje težave tako krčevito, skrhaš pred svojo iifrao. Po »ojem anaenj« mora biti prava žena v vnakem položaju ra "zrrmeva jčf twsnl awjaga. moža in Iliiiii z njim vesalje in gwje. Moje Marte »t ne mofrem predstavljati tudi vsi trije Toplaki so bili ra-njenL Kdo je ubil Kavčiča, ni bilo mogoče ugotoviti, vendar je iz vseh okolnosti razvidno, da je to najbrž storil -lanez Toplak, ki je im^l nttjdebelejši kol v rokah in tudi Kavčiča za nasprotnika. Pri razpravi so se vm obtoženci zagovarjali s silobranom. Janez Toplak je . bil zaradi prekoračenja silobrana obsojen na pet let ifi 7 dni težke ječe in trajno izguba častnih državljanskih pravic. France in Martin Toplak pa vsak its "10 dni zapora. <1 C atoaL) Poziv! Iidajanjelijite je ▼ neii x velikimi stroški. Mno - a > . ■ i-i—c_L go jih je, ki so rsdi sht-bih razmer tako prio^- deti, da so nas naprosili, -•■» * ■» <* da jih počakamo, aato naj pa oni, kafterim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. N. >> tilK? pogovarjati, vmes sta se pa glasno suk- z (lveina 1>odpisollia. Pot(Mn villlo fanta jala. Ker m slišal niti bešediee, se Je laid v /vy(4/0 s Kl.e(lit)llini z.m>dnlll in liaš dra-i la na-Pii-ln iu — Xedr/lziio ponarejanje pndpisov! — Kaj hot'emo, druj^e^a izhoda ne vidim, razen re bi.. . ozadju šest figur. Ni bil pa še vsega pregledal, ko sta sv Masearot in Van Klopen že vrnila od okna. — Samo eas zapravljamo. — je dejal, Masearot. — Rad bi pogledal v knjige, pa1 — Vaš predlog mi ugaja, — je dejal Mas-je v salonu prevee ljudi. | earot. — Imel sem drugo sredstvo, toda to — Čq vas moti samo to, — je pripomnil hi utebnilo odpovedati. Takole nedolžno po-krojae brezskrbno, — bo takoj vse v redu.! narejanje podpisov je vedno izborno orožje. Izvolite malo počakati! j Vsta] j(i .y 1)aglalIja,,a j,, (K1 vedel krojaea Odšel je iu kmalu se je zaslišal njegov lia drugi konee sobe. Kaj hujšega, bi si še glas: i inogla ]>ovedati po vsem tem, kar sta bila že — Ves uesreeeu sem, mile moje dame. j skfteuila! Bas imam važno posvetovanje s trgovcem • paui je v zao knjigi in preči ta l nekaj računov, ki pa Masearot a niso zanimali. Van Klopen je nadaljeval: Ak<*. februarja, veliko naročilo grofice de MusAidan za njo. Obleko za njeno hčerko. Njeii raviun je zelo velik. Grof noče plačati, o tem me je že vnaprej obvestil. — Dovoflj, nadaljujte! Van Klopen je načečkal na rob knjige nekakšen kabalističen znak ogovarjajoč tajiustveni Masearotovi volji. 4*7. februarja, prvo nann-ilo za gospodič. no FlaVijo Martin-Rigalovo, novo klijentko, nedvomno bankijevro hčerko. Pri tem imenu se je Paul zdrznil, toda Ma^-arot se je dela'1, kakor da tega niti o-pazil ni. — Dragi prijatelj, — je dejaJ krojaču resno. — To ime si dobro zapomnite. Naj se obrne to dekle na vas s kakršnokoli prošnjo, uslišite jo že vnaprej. In pa. izkazujte ji vse spoštovanje. V vašem salonu je, čim odideva, jo boste videli. Krojaču se je" Ua presenečenem obrazu poznalo, da Masearot ne del rad takih priporočil. — Vse se bo zgodilo po vaši volji, gospod, — je odgovoril Van Klopen. — 8. februarja ta mož neko podlo intrigo. Paul ni bil vajen premagovati se in tudi ni mogel slutiti, da ga opazujejo; zato ni bilo težko uganiti, kaj se godi v njegovi du- Masearot je govoril vpričo svojega varovanca zato tako podlo, ker je nalašč hotel. Preden 11111 bo zaupal svojo tajno, preden mu izda. česa pričakuje ml njega je hotel njegovega bojazljivega duha navaditi, da bi gledal hladno v obraz tudi najpodlejšim intrigam iu kombinacijam. NADALJEVANJE SLEDI *» S. A • VHODA1 * - HEW YOU, WEDNESDAY, OCTOBER 12, 1032 na LABOSST SLOVZTO DAILY is D. I I 1 l VSAKDANJI KRUH ■MMHKOXAX OS 2mjEHJiMHH j, Za Glas Naroda priredil LFL g 27 (Nadaljevanje.) — Ne greva se domov; se dolgo ne. — pravi Artur ter tesneje stisne njeno roko. — Pojdi! Ali ni tukaj lepše! — Da, — vzdihne Mina in se pusti vleei, -vedno dalje pod črno drevje.--- I)ve. se tri vile so stale v senci dreves. Za ograjo omamljiv vonj evetlic — reNeda. marajon, rožmarin — nato neskončna, temna, samotna praznota, katere od sveta oddaljene zvezde niso razsvetljevale. Žareče lice je slonelo na žarečem licu. vroč dih se je tresel proti vročemu dihu. Ramo ob rami. bok ob bok. Gresta dalje, vedno d-alje v samoto, ki je bila popolnoma njuna. Prvi oktober je bil pred vrati. Kmalu bo prišla sezona za race. Mati Keiekova jih je tudi imela nekaj v majhnem hlevčku v kleti za krompir. Suhe in koščene je kupila od trgovca in zdaj jih je bilo treba odebeliti in pozneje prodati. Vedno je bilo pri njih kaj dobička, tudi, če je bilo treba katero iz tega ali drugega vzroka za-klati. Tedaj so jedli saj kdaj račjo pečenko. Režkova inati je bila, kot je sama rekla, vedno pripravljena kaj dobrega pojesti in oče Režek. ki je zrastel pri kislem mleku in krompirju w oblicah, je tudi rad imel kaj boljšega. Zadnje čase je bilo na Režekovi mizi malo boljše. Gospa Reže-kova je v*led svoje debelosti in govorjenja v trgovini bila pogosto zelo trudna. Zato je bilo boljše, da je svojemu želodcu kaj boljšega privoščila, kot pa bi nor»ila denar v lekarno. In v trgovini je marsikaj ostalo; ravno kaj dobrega, česar ni mogla tako lahko prodati, pa zopet niso hoteli, da bi se pokvarilo. _ Kadar sta se Režek in njegova žena pošteno najedla., sta se /leknila na divan in sta. kot kača po obilnem obedu, prebavljala povžito jed. (> je zvonec v trgovini še tako zvonil, nikogar ni bilo, ki bi hotel post reči. Enkral mora imeti človek mir! Eli je stala v trgovini in je pregledovala različno blago. Ob tem času ni bilo mnogo dela; kve&jeniu je prišel kak delavec po eigHro. Odkar so v bližini gradili veliko tovarno, so Režekovi tudi prodajali cigare. Pri tem ni bilo posebnega dobička, .samo da delavci niso hodili v trafiko. Tem pridnejae pa so prihajali otroci iz soseščine po kimljev kruli in ječmenov sladkor, zlasti dečki. Ako ji je kateri x»osebno ugajal, mu je dala celo pest. V trgovini mi jo otroci kar oblegali in marsikdaj .so se iz ljubosumnosti tudi stepli. Tedaj pa se jim je Eli umaknila in je /. velikim veseljem gledala, kako so m* pretepali. Režekova gospa je bila vetlno vesela velikega obiska, kadar je bila KI i v trgovini. — To je dekle! Samo pazi. — je govorila svojemu možu. — Privlekla bo ljudi, da bo trgovina vedno polna. Kadar bo enkrat velika, pa bomo na nogah. Režkova mati je imela posebn«* otroke, katere pa je vetlno hvalila vsakemu, ki je hotel ali pa ni hotel poslušati njeno hvalo. — Pa smo tudi dovolj storili za naše otroke. — ni nikdar pozabila pristaviti. — Karkoli imava z možem, dava vse za otroke. Že pri jedi. To že moramo zaradi Arturja in Trudi, ki plačata za hrano — sicer je malo — pa midva nisva taka kot drugi sta riši. ki na to gledajo. — t'lovek mora pošteno jesti. — reče Berti. ki se je nocoj, kot že mnogokrat poprej, zopet pritožila čez hrano. — Berta. vi ste ne- imni. zakaj pa sami ne vzamete? Saj je v svetem pismu: Volu. ki manj« žito, ne smeš zavezati gobca. — tukaj Eli, čokolada! Moji otroci mi ne bodo mogli reči, da jim nisem privoščila. Samo jejte. Berta,; vzemite še. Ponudi ji zabojček s čokolalo in Berta se prav nič ne brani. Ko je gospa Režekova morala za trenutek v kuhinjo in je šla za njo tudi Eli. se Berta ni mogla premagati, da ne bi še enkrat pobegla po čokoladi. Saj ji je Režekova privoščila. In nato še enkrat! In potem — njen bledordeči jezik je obltzoval ustnice; njen pogled ošvigue še enkrat čokoldado: ena. dve pet, deset! O. še dovolj! Saj ne bo opazila! Zopet stegne roko — tedaj pa zasliši korak na gorenji stopnici. Bliskoma potegne roko nazaj, obriše si usta in stoji mirno z nedolžnim obrazom. Bila je Trudi. Ali je prišla že tako zgodaj iz trgovine? Sele osem ura. Težko, počasi in trudna pride po stopnicah. Klobuk ji je postrani na glavi; pajčolan ima površno zavezan. Ali je jokala? Njene oči so tako kazale. — Dober večer. — pravi hladno in gre mimo Berte. —. Kaj pa je? — Berta jo prime za roko. — Že tako dolgo vas nisem videla, gospiea Trudi. — O — Berta! — Trudi se zgane in lice ji zardi. — Kako vam i aj gre? Ali ste še vedno v Frankopan.ski ulici? Pri Setnikarjevih 1 — Njen glas zveni čudno, ko izgovori to ime. — Pri Setnikarjevih, a«j ? — Kot bi dobila udarec z bičem, vpraša naglo in razburjeno: — Ali je gospa Setnikarjeva kaj prijazna? In mladi gospod, kaj? Ali že poznate bodočo gospodinjo? Ali je mlada? Lepa? Celt ploha vprašanj. In z vsakim vprašanjem žareča rdečica na majhnih licih bojazljiva radovednost v objokanih očeh. f'udno je to! Berta se pogleda od zgoraj navzdol, nato po reče mirno: — Ne vem. — Ali se bo zaročil? Ali je kaj upanja? — Meni ni prav nič znano. Včasih pride neko mlado dekle, gospiea Majerjeva. Mogoče, da gospa Setnikarjeva želi imeti to zvezo. Toda na to ni niti muditi. iNaš mladi gospod, o! — Ne, ne vrja-mem. — Zakaj ne, zakaj pa ne? — naglo vpraša Trudi. — Ker hodi svoja pota. Nikomur si ne pusti ukazovati. — Besede ivene kot odrešilen vzdih. Trudi Mtoji kot pribita. Berta se jezi. Samo da bi šla dalje! Kaj jo tako neumno izpraiuje? Tukaj je še čokolada, — hej, naglo še en ko«! Be rt« je zarezalo v srce. Berta od strani opazuje Trudin obraz — aha. tukaj nekaj ni bilo prav! Tako neumna ni bila Berta, da tega ne bi opazila. Treba jo bo vprašati. Pokazati ji je treba, da ji ne bo tako prišla na pot. Jezen nasmeh se razlije po Bertinem obrazu, nato pa postane resna. v \'e vem — toda ravno se spomnim. — gos p ice Majerjeva prihaja pogoato — in naši »o tudi tolikokrat povabljeni. — Milite, mislite. — Trudin glas se trese. Berta skomigne z rameni. — Ali je bogata? — Zelo Jbogata. * — Mlada? — Komaj aestna j«t. — In lepa t — Kot bi bila slikana. Ne ravno tako lepa kot vi! Vendar — ket vi g ošpic« Trudi! (Nadaljevanje s 3. strani.) Trudi za nekaj trenutkeov zapre oči, kot bi se ji vrtilo v ^lavi. Z obema rokama se oprime mize. Berta jo opazuje, kot deček hrošča, ki ga drži na vrvi. Ali je imela že dovolj? Zdaj pa Trudi široko odpre oči; odpre usta. kot bi hotela nekaj reči in vendar ne spravi iz grla nobenega glasu. Trudi naglo 'drugače. In kolikor poznam Tvojo skoči fskozi vrata. j ženo. bi je ne moglo nobeno zdra- Vendar enkrat! Bertin jeziček že liže ustnice. Toda prepozno!ivi,i®'"t" na »vetu niti za en dan Ravno odpre vrata gospa Režekova in Trudi se zaleti v mater. jevabiti od Tebe, če bi vedela za — Kaj pa je? — kriči mati. — Ali ne moreš paziti? Ali si že Txo* *krbi in ^^ jndno življe- POMAGALO JE doma? Zakaj prihajaš sedaj vedno tako zgodaj? — Glava me bali. — pravi tiho Trudi. f — Saj tudi tako izgleda. Prav nič ni to lepo na tebi. Kot polita mačka. Kaj ti je vendar! Trudi, vedno vesela! Mlado dekle mora biti veselo, drugače ne dobi ženina! Trudi se bori s solzami. Berta vidi. kako velika bolest kroži o-kol i njenih bledih urstnic in objame jo njena običajno dobrodušnost.- — G o.-, p i ca Trudi ima slabo kri, — pravi, — in takemu človeku je včasih čudno pri srcu. Pojdite takoj v posteljo. Gospa Reže-l-ova. recite ji. naj gre. to je za njo najboljše. Želim van N se pozdravite. gospiea Trudi. — Berta ji ponudi svojo gorko roko in stisne njene mrzle prs.te. Režekova mati maje z glavo in gleda za svojo hčerjo. — Ne morem razumeti, kaj je prišlo v Trudi. Poleti tako vesela in sedaj — prava žalost! C'as ie že. da se za njo najde kaj primernega. — Veste kaj, Berta. — zaupno se stegne preko mize in gladi ISertino roko. K Habičevim je prišel nov trgovski pomočnik; pravim vam. Berta. lep fant! Iz Karlovca je. tam ima njegov oče tudi trgovino. Saj mu ni treba, da se uči pri Habičevih ; samo da si ogleda veliko mesto. Res fant. da ga je vredno pogledati. (Dalje prihodnjič.) nje Mislim, da se hrabri, nesebični tovariš v njej še ni prebudil. Na-,pol je to Tvoja krivda. Torej, če Ti sme Tvoj stari Albert dati dob«-*-svet. potem vrzi .s sebe to mučeni-štvo. Trajno tega ne zdržiš. Saj Ti je že v aprilu poznalo. Nič vee nisi tisti sveži fant. Kmalu prebudi v svoji ženi. kar š«* spi v njej pa boš imel*v njej zlatega tovariša. Kar se tiče Tvoje zadeve, seveda brers vprašanja pristajam. Obenem Ti uakažem sedemsto mark. Zaradi vrnitve si ne beli glave. Zana Sani se na Tvojo srečo. Nam se godi v \>akem oziru dobro. Molčlji-vost nasproti Tvoji ženi je ob sebi umevna. Torej glavo pokonci, stari fant! METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK SAKSER) 21« WEST 18th STREET NEW YORK, N. I. PlSlTE NAM ŽA CENE VOZNIH LISTOV REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE zil nazaj proti domu. Tako ji j- j bilo pri srcu. kakor da bi bila od \čeraj za leta zrelejša. Na kolodvoru v L. se je še nekoliko obotavljala. Ob enajMih je Robert običajno odhajal od doma po putdovniii opravkih. Morala j: zbrati, preden .se z njim satani. V predsobi j«» postrežnica bri>:s-Ia prah. Kal^or tatica se je moral i piikrasti nazaj k lastnemu ognji- šeu. IN strežnici je od strahu padla hiisalka iz rok. ko je zagledala domačo gr*«po. — Ne ustrašite se. gospa Ilel"-na. Neka nepredvidena zadeva me je prisilila, da .sem se vrnila. Potovanje bun morala za«Mikrat odiro-diti. Le |M>jdite k vašim otročičem In v vsakem .slučaju računaj n t»že sama opravila. ANDREW KORAL, .V«r York. .V. 1*. AMERIŠKE POLITIČNE STRANKE (\udafje van jtJ T v« »j i-ga AI In-rta.' * Pekoč jok si® je dvigni mlad* /e:ii iz prsi. C*c bi mogla Ustaviti vlak! In se s prvim prihmlnjim J vrniti domov! še nikdar v življ*»-j ii j ti ji ni bilo tako bedno pri srcu .'kakor v tej uri. ko jo je Robert o Razumljivo je. da jc nova stranka. brž ko je prišla na krmilo, začela izvajati svoj program. Čeprav je poljedelstvo trpelo, so uvedli visoko carino v protekcijo ameriške industrije. Skušali so upo«*ta-v it i novo Tinted States banko, kar pa se jim ni j »osrečilo, ker je predsednik Harrison umrl kmalu po v.stoličenju. John Tyler, ki je zasedel predsedniško mesto, pa j»-bil plauražnik. Whigs \<> ga bili postavili kot podpredsedniškega kandidata zato. ker so mislili, da z njim pridobijo južne demokrate. Vada je res pomagala, toda v škodo Iia-stavljalcev samih. Kavno Tyler je preprečil ustanovitev zvtv.n" banke. Vrhovno sodišče, katero sta Jefferson in Jackson tako brez u--miljenja napadla in ga podredila, pa so ti podpirali. Tudi za razvoj trgovine .so veliko .storili in zag >-tovili so poštnim ladjam denarno pomoč icz zveznih blagajn. (Ta podpora je bila odpravljena pod demokratskim predsednikom Bu-chanom leta 1859.) Za zunanje zadeve se je nova stranka veliko bolj brigala kot demokrati. Znano je. kako je v tem oziru Jefferson zapustil demokratom nekako farizejsko pravilo, — češ: Samo mi smo dobri in samo naša pota so prava. Evropa pa j? i^amo .za intrige in za krivice. Nova stranka .se je zlasti zanimala za na njej kakor gora. Metulj, veliki o-v trok. kakršen je bila doslej! Tujec ji mora |H»kazati mesto, na katero va, so demokrati dobili kontrolo va požrtvovalna ljubezen pekla kakor živa žerjavica. In nje njena kontrolo tudi čez kongn*. Kmalu la>tna lahkomiselne* ležala po smrti Marshalla. ki je bil kot vrhovni sodnik najbolj važen v razvoju ameriškega ustavnega pra spada, na katerem bi bila morala čez vse vrhovne -sodnike. Njih na- „tati vltj(„H Zilko_ cela so bila enostavna in ja>na ta- Ilsl Xa.sloniIa je „|aVo v obl^inje-ko. da jih je vsak farmer in dela- ni kot in jokala v sreu yt bUl, vee lahko razumel. Bih so proti ca-'p^nko i„ sladko obenem, kakor rini, proti zvtr.ni banki, proti no-niti v -asu ko je bi,a nevpsta. ni. tranjemu izboljšanju dežele (s ce- k(iar Roberta ni tako |jubila kak_ stami in kanali) in proti vsakemu kor v urj vmeševanju vlade v južno .suženj-j _ Frankfurt! — je zaklical *tvo. katero je predstavljalo de- sprevodnik v zaspani voz. Potniki lovno moč Južnih plantažnikov in so zaspano odprli oči. pogledali v jarko svetlobo na kolodvoru in družabnemu je bilo podlaga njih redu. Pri v.sakih volitvah so demokrati do leta 1860 ponovili ta .svoj program. nekako politično gospodar sko vero. Njih govorniki pa so po vsej deželi zagovarjali te ideje. — Tudi v praksi so jih invajali. koL smo videli 7. cerirom na odpravo zvezne banke in znižanje eq,rin. — Uničena je bila tudi ameriška trgovska mornarica in vrhovni sodniki podrejeni stranki demokratov. ker so brli vsi iz njenih vrsst. Države so bile po oblasti skoro Jajčje kot zvezna oblast. Jug se je IHJSebno zoperstavljal zvezni oblasti. Bili so še vedno popolni avto-nomisti. Le ko je šlo za povečanje južnega teritorija, za izavzetje Tex-a-sa in mehiških teritorijev, so se na j jugu sklicevali na z vez p o posredo-odnošaje s Kitajci in Japonci. Pol. vanje. je bi ne bili proti bi upravo te stranke je bil storjen I bm zavze|i ^ Rubo To m južnf, prvi korak za razvoj ameriškega države ^htevale. ker so videle, da trgovskega imperija. |jim razvoj industriJe na severu Bila pa so to leta prevratov in preti in da se bo počasi vnel boj. novih idej. Zato tolika gibanja v Zato pa so hoteli povečati jug, to ameriški politiki. Od leta 1828 do je države sužnjedržeev. 1860 so bili demokrati ra.cen dva-1 krat vedno na krmilu in imeli so, XaflaJjcranje sledi. 1 Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA 216 W. 18th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN 99 spali naprej. Nihče v oddelku n'. ilutil. kakšen duševen pretres preživlja mlada žena v kotu. Pod nenadnim navdihom je Ade-la skočila na noge. FrankfurtSaj stanuje tu Hedvika S., n;ena naj-rK>l;jša prijateljica V^za šolskih let. Ali bo našla pri njej za eno noč zatočišče ? Ne da bi premišljala o svojem, na sle|M> srečo storjenem sklepu, je naglo pograbila svojo prtljago, stresla gospo T. za ramo in ji na hitro dejala: — Skoraj bi bila pozabila, da hočem cen noč ostati tu pri ne£i prijateljici. Na svidenje! tiospa T. si je fiomela oči in jo zmedeno pogledala : — Toda t'» vendar ne gre! Saj je — tema •;) — prekasno! Erili — čuj. 110.... Toda Adela je bila .že zunaj i-i je stala pri vratarju, da se izvesti. Pet minut kasneje je pozvoni la v penrcionu za dijakinje. Hedvi-ke S. sicer ni bilo več tam, a predstojnica ji je rada dala sobo za eno noč. » * Ob |>etih zjutraj je kakor j«» vrni la. V" \V. je bili» pač nad vse zabavno ! Žena je odšla. Štedilnik je bi! mrzel, ozračje hladno. Sla je v Kobertovo delovno >o bo. Tu je bil pripravljen kruh ^ ■>urov i m maslom, eno jajce in ste kienica piva. Adela je prijela /.:> glavo. To je bilo koesilo za moža. ki t^ko naporno delal! In sama bi bila daires sedela za obilno obložen. mizo v zdraviliščneni hotelu v Š.. "e ne bi bil d>broten slučaj o^lpri cči. Začela je pripravljati prazniški ob« d. Ko >e je Robert vrnil, je naše! mizo v jedilnici pogrnjeno, kakoi se mu je zdelo, lepše in .xkrbnej« nego tedaj, ko je bila njegova ž--i:a doma. Adela ga je slikala nekaj mr m rat i. — Xc! — se je pritajeno gla>il odgovor. — Potem bi si bili trud lahko prihranili.jjospa Helena. Svoj obed imam že tu notri. Ko ni bilo nobenega odgovora, je odprl vrata širje in pogledal v kuhinjo. — Adela. človek božji! Kaj p:i se je zgodilo ? Slonela je plaho ob mizi kakor šdlariea. — Robert, če ti ne prideš do mene, sama ne morem do tebe!... Tedaj je stopil k njej, jo objel okrog ramen in ji vprašuje pogledal v oči. — Dete, kaj pa je vendar? — Daj mi Klarino pLsmo. In ti« imaš svojega. In potem mi povej, če niaraš še enkrat poizkusiti 7 menoj. Površno je prebral Albertovo pismo. — In to si si tako k srcu v.-*ela — Oh, Robert, junak si v p) trpežljivfjoti. da si me tako dolgo prenašal! — In sedaj hočeš.... — Ostati pri tebi.... — se je smehljala skozi solze. R*>bert je čutil, kako je padlo 7 njega težko breme. Osamelost bodočih tednov, mrtvo ognjišče. '»-p ušteli dom. nenavzočnost otroka, -krivanje mučnih skrbi pred ženo. vac to je odpadlo kakor moreča srora. — Ti moj ljubi tovariš! — Prižel si jo je na prsi in jo poljubil. — To je najina druga poroka. CENA DR. KERNOVECA BERILA JE ZNI2ANA ✓ Anglesko-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE RE^OUl Sisne sama $2.—. Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS KAROUA' Z1C West Hth Street Hew York City 13. oktobra: Hamburg v Hamburg 14. oktobra: Majestic v Cherbourg 15. oktotra: Lafayellp v llavr* C"iilc Cirarxl* v firnna Volend.?rn v lioulogn« «ur Mer 18. oktobra: L*-via: :ian v Cherlaourg In j 19. oktobra: v <;«-noa lWfnsnria v Ch*-rl>ourg 20. oktotra:* He r|~ Kranr* v Ilavr« Iti m »*n v Hr«-m»-n I>eulM< hl.m<] v Hamburg 7^. oktobra: ll"m»ri> v Ch»rtioiirf St. L»uix v llambuig 22. oktobra: AURlIKtlJ!« t II- ttcrrtam Vffnilam 1 27. oktobra: New Y<-rk vn {k>uli-|Ciif mir M*r •ur Mrr I lanibur g St*rul»*-n v Kremen 28 oktohra: Olymjiii v Chcrlmurg 29. oktobra: SATI HM.\ v Tr«t Kuio|>a v ltr«-m*ii 2. Novembra: ICnm.'t v Cen«) Man bait an v lla\r« Albert Lkilliti v i.'lwrUiurg 3. novembra: Lirrmlen v I'.rcmfn 4. novembra: Majfiii' v Cb»-rt»ourg IVniiliijxl v ll:«vr»* StHtflitki n v li->uloK>ie »ur Mfr A^uitaniu v Clielrf^urK 5. novembra: Champlain v Havre Ilex v Oeri'.a 9. novembra: Fie?. Uoose\elt v Hi vre llamburK v Cbcrboui« >0. novembra: Berlin v Hrerr»*n 11. novembra: Hr>m< rji- v < 'b«-rlfen"a V«»l.-ndain v Uuulngn« sur ller 15. novembra: 1.tviath,in v Cherbourg in l:remer 15 novembra: Vulcanla v Tr»t I»eulschland v Cherbourg 18. novembra: Olympic v Cherbourg Kuropa v Uremen 19. novembra: Conie tli Savoia v Gen'>a 23. novembra: •St. T»uis v Cherbourg Pres. tliirilinr v lla\re 24. novembra: Gen von Steul>en v Uremen 23. novembra: f»« r»*ncar'a v Chertnjurg 26. novembra: ("hamp'ain v Havre AtltrUStll* v f.'-Tlf'H >*ajej"ti«' v Cherbourg 29 novembra: Hremeu v Uremen novembra: New York v Cherbourg Marhntlan v ll^vre Statenrlam v ll<»ujr.gn» »ur Mer 1. decembra: l{ex v 'Jeriiia Htutrgart v llremen 2. decembra: Homerle v Cherltourg 6. decembra: Saturnia v Trst T. decembra: I'liripii v Hr* men 1'reB ILormrvelt v If a vre 8. decembra: Berlin v Bremen 9. decembra: PA ItIS (BOŽIČNI IZLET) Albert Ballln v Cherbourg Oljrnplc v Cberb»>uigr 10. decembra: - Koma v Genoa 13. decembra: Hamburg v Cherbourg 14. decembra: Majentie v Cherbourg Herenearia v Cherbourg 15. decembra: Conte di Sa\ola v Gen ut Bremen L-evialhan v Cherljour« In 2'. decembra: Pres. Harding v Havre L*eutf.cbland v Cherbourg 22. decembra: t>re»den v Bremen 2J. decembra: ChamT>'ain v Havre Homerir v CherbrjUlg 27. decembra: Eur-i>a .v Bremen 23. decembra: N'ew York v Cherbourg Manhattan v Havre 30. decembra: OI\mpir v Cherbourg Ilavr« Brem <»n VSE LINIJE IN PARNKE zastopa LEO ZAKRAJ5EK General Travel Senrice, Inc. 135» Second Avt.. New York. N. Y. PHite po nas brezplačni vozni red za vse najboljše pa mike.