Poštnin« plačana v
Slovenski
Cena Dan 1*-
Stev. 204
V Ljubljani, sobota 7. septembra 1940
Leto V
Po odstopu romunskega kralja
Prvi proglas lfupravitelja Romunije" generala Antonesca
Bukarešta, 7. sept. m. Europa Press poroča: »Upravitelj Romunije« general Antonescu je izdal na romunsko prebivalstvo proglas, v katerem opozarja romunsko ljudstvo, da naj ohrani red in mir. Samo red in mir v državi lahko odstrani možnost novih notranjih pretvesov. Romunska mladina je trpela, kakor sem trpel tudi jaz sam — pravi nadalje v svojem proglasu general Antonescu. — Toda prelita kri sc ne more oprati s krvjo. Kdor bi v teh časih drugače postopal, ta ne ljubi svoje domovine in ne razume sedanjih državnih potreb.
General Antonescu * iskrenimi besedami val>i Prebivalstvo, da naj ne podvzame ničesar, kar bi bilo proti vojski in proti policiji. Vojska in polivk sta zadnje dni samo izvrševali svojo dolžnost.
Ta proglas generala Antonesca je bil po(*/e-®en, ker so manjše skupine mladine še^ korakale Po ulicah v Bukarešti in vzklikale proti bivšemu kfalju Karolu in proti vsem tistim, ki so bili v njegovi okolici.
železna garda odgovorna za red in mir --------------
Bukarešta, 2. sept. m. Europa Press poroča: Voditelj Železne garde Horia Sima je vsem svojim pristašem prepovedal sleherne manifestacije jn jim je tudi ukazal, da ne smejo več širiti nobenih letakov. Horia Sima utemeljuje te svoje pdredbe tako,' da pravi, da je sedaj potreben red in mir v državi in da morajo izostati sleherne manifestacije. To je potrebno, da bi se preprečilo izzivalcem, da ne bi izrabljali razpoloženje ljudskih množic.
Basel, 7. sept. m. Europa Press poroča: Bivši romunski kralj Karol je poslal švicarski vladi proš-nJ°> da bi mu dovolila bivanje v Švici. Kakor podajo, bo švicarska vlada to prošnjo preučila, vendar bo njen sklep odvisen od cele vrste vprašanj, ki se morajo predhodno razčistiti. Prvi pogoj tega dovoljenja pa je, da se kralj in njegovo spremstvo obveže, da se bo vzdržalo slehernega političnega delovanja.
Bukarešta, 7. sept. m. United Press poroča. Izdani so bili zelo strogi ukrepi proti teinu, da ne bi razni romunski politiki mogli zbežati iz države. Številni politični voditelji, vodilni poveljniki romunske vojske in pa lastniki romunskih industrijskih podjetij so pod strogim nadzorstvom.
Po nepotrjenih poročilih stražijo člani Železne garde bivše ministre Tataresca, Malasa. Gel-kigiana, Alcesiana in druge.
Bukarešta, 7. sept. m. United Press poiroča:
zanesljivega vira se je zvedelo, da so general Antonescu in člani generalnega štaba odredili aretacijo generala Ernesta Urdereana, . svetnika romunskega kralja.
Bukarešta, 7. sept. DNB: Mladinska organizacija »Straja Tarei«, ki jo je vodil bivši kralj Karol, je razpuščena
lz!ava princa Nikola
Ziirich,, 7. sept. m. United Press poroča: Ro-inunski princ Nikola, brat bivšega kralja Karola, *i živi v St. Moritzu, je dal telefonski intevvieuv dopisniku United Pressa v Ziirichu.
V svoji izjavi pravi princ Nikola, da so vsi njegovi nadaljui sklepi odvisni od razvoja v Bukarešti. Sam bo še naprej ostal v St. Moritzu, dokler se položaj ne bo popolnoma razčistil.
Na vprašanje, če se misli sestati s kraljem Karolom, če bi ta prišel v Švico, je princ Nikola °dgovoril:	.
-	»Ni mi znano, če bo kralj Karol prišel v ®yico. Prav tako mi ni znano, kam lw> potoval. O ?*,iegovih namenih še nič ne vem. 0 odstopu kra-
Karola sem izvedel po radiu.«
. Bukarešta, 7. sept. A A. DnB: Listi poroča jo, jj® se bo brat bivšega romunskega kralja knez Nikolaj vrnil v Romunijo. Živel je v zadnjem času v Italiji pod imenom Brana. Romunijo je zapustil 1. 1937. ko se je odrekel vsem pravicam, *l iih je imel kot član kraljevskega doma.
_ Kraljica Helena se je vrnila
niv;®UČar.eS,a. sept- m. Europa Press poroča: nescu livziiita H e 1 e n a , ki ji je general Anto-RukareSfn 0 P°slal prošnjo, da naj se vrne v L-nm OfliinliJi6 ,c iz Nemčije takoj s posebnim vla-
t vf™? fti,I f~""W '» »	P”**1'"1 '-'»k
” »SmScV*;«£■»■*"
V	netek bodo « pt- Europa Press P»roča: \ I	Lirrl«	z,,ova začelo izhajati glasilo
Železne garde »Bunavestie«. Glasilo je bilo že
več mesecev prepovedano. List izhaja pod uredništvom prejšnjega ravnatelja, o katerem so se po vsej Romuniji širile govorice, da je bil ubit.
Madžarske čete korakajo v Transilvanijo
Budimpešta, 7. sept. A A. MTI: Madžarske čete so dosegle včeraj črto, ki je določena v sporazumu ter so danes ob 7 zjutraj nadaljevale svoj pohod, da zasedejo tale mesta: Mezeteleget, Elesd, Silagysom-lijo, Silagyczeh, Nagybanjo, Magyarlapos in Na-sod ter zgornje področje reke Nagysamos.
Bukarešta, 7. sept. Rador:	Glavni	štab	ro-
munske vojske sporoča, da je izvršena evakuacija druge cone v Erdeliji po predvidenem načrtu. Evakuacija je bila izvršena v popolnem redu.
Danes bo podpisan sporazum med Bolgarifo in Romunijo
Sofija, 7. sept. m. Snoči pozno se je zvedelo, da bodo pogajanja med Bolgarijo in Romunijo o Južni Dobrudži danes zaključena in da bo podpisan končni sporazum o odstopu Južne Dobrudže. Romunske čete se bodo iz Južne Dobrudže umaknile najkasneje 13. ali 14. septembra, nakar bodo takoj prišle v Južno Dobrudžo bolgarske civilne oblasti. Ratifikacijske listine med Bolgarijo in Romunijo bodo izmenjane najkasneje do 20. septembra in bo tedaj Južna Dobrudža priključena Bolgariji.
Pisanje nemškega tiska:
Kralj Karol se je zanašal samo na Francijo in Anglijo
Berlin, 7. sept. m. Europa Press poroča: V zvezi z dogodki v Romuniji nemško časopisje znova preučuje problem angleških poroštev, ki so bila dana med drugim tudi Komuniji. Listi poudarjajo, kako se lahko vara tisti, ki se zanaša na pomoč Anglije in Francije. Anglija je danes na tleh in tega se mora pač vsakdo zavedati.
Berlin, 7. sept. m. Odstop kralja Karola v Berlinu ni izval nobenega presenečenja. Odstop kralja Karola so v Berlinu sprejeli kot nekaj čisto naravnega. V Berlinu poudarjajo, da vse to izhaja iz razvoja dogodkov samih.
Nemško časopisje je sicer že zadnje čase po dunajski razsodbi napovedovalo, da bodo v Romuniji nastopile spremembe, čeprav konkretnih predvidevanj ni bilo. Odstop kralja Karola je prišel le kot zadnje dejanje. Zato izjavljajo nemški krogi, da se v tem dejanju vidi konec karakteristične politike, ki je v zunanji politiki iskala naslonitev predvsem na Francijo in Anglijo. Ta politika je računala s tem, da se ne bo nikdar omajal položaj Francije in Anglije v jugovzhodni Evropi. Angleške in francoske postojanke v jugovzhodni Evropi pa so bile umetna tvorba in zato je bilo čisto napačno, če se je kdo zanašal na angleška poroštva.
Zato pišejo nemški ligti, da je odstop kralja Karola naravnost »šolski vzgled« nesrečnega zaključka v vodstvu zunanje politike srednjeevroske države; Kralj Karol je vladal skoraj deset let in je zunanjo politiko Romunije naslanjal samo na vpliv Anglije in Francije. Tako je dosegel, da je njegova država postala činitelj borbe teh dveh sil proti Nemčiji. S takim postopanjem — tako smatrajo v Berlinu — je kralj Karol pokazal, da ne razume nove politične stvarnosti, da ne zna ujjošte-vati velikih sprememb, ki so nastale v Evropi. Tako je — čeprav je imel najboljše možnosti, da zunanjo politiko svoje države v tem smislu spremeni
—	kralj Karol vztrajal pri svojem napačnem stališču in to do tedai. ko se je videlo, da je Francija premagana.
Ko se je nato začelo v Romuniji uvidevati, da se položaj v Evropi spreminja, kralj Karol še zmeraj ni krenil s tiste politične smeri, ki jo je včasih hodil Titulescu, ampak je skušal v novi obliki voditi naprej staro politiko. Vse spremembe v Romuniji niso bile nič drugega, ko spremembe akterjev, medtem ko so vloge dejansko ostale iste. To je bila politika, ki jo je kralj Karol dosledno izvajal in sedanje posledice so popolnoma v skladu s to napačno politiko,.
Naloga nove vlade je, da odvrne sedanjo romunsko politiko s te napačne poti. Spremembe v Romuniji ne bodo samo zaobrnile smeri romunske zunanje politike, ampak bodo tudi vplivale na gospodarski razvoj v Romuniji. V Romuniji bo prodrlo prepričanje, da je bila zunanja politika kralja Karola velika nevarnost zav so Romunijo. Nova zunanja- politika bo izraz novih nazorov, ki bodo vodili vse romunsko politično življenje.
Odmev v Rimu:
„Naravne posledice dogodkov"
Rim, 7. sept. m. Europa Press poroča: Odstop kralja Karola smatrajo v Rimu merodajni italijanski krogi kot logično posledico vseh dogodkov, ki so se zadnje čase razvijali v Romuniji. V Rimu predvsem poudarjajo, da je kralj Karol osebno sodeloval v vodstvu romunske države in da se je zlasti pridržal vse sklepe v zunanji politiki. Temu dejstvu pripisujejo v Rimu velik pomen in poudarjajo, da je odstop kralja Karola poleg tega še notranji problem Romunije. Zaradi tega so v Rimu nekoliko rezervirani in šele komentirajo notranjepolitične dogodke v Romuniji. Jasno je namreč, da Nemčija in Italija želita popolno konsolidacijo položaja v Romuniji in da obe sili izvajata v tem smislu v Bukarešti take sklepe, ki bi olajšali hitri razvoj in povratek k normalnim razmeram.
Tujina častita kralju Petru II.
•Sofija, 7. sept. A A. Nj. Vel. kralj Boris je poslal čestitko o priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II.
Vichy 7. sept. AA. Havas: Vodja francoske države maršal Petain je poslal svoje čestitke ob priliki 17 rojstnega dneva jugoslovanskega suverena Nj. Vel. kralja Petra II.
Berlin, 7. sept. AA. DNB: Vodja Nemčije in državni kancelar Hitler je poslal Nj. Vis. knezu namestniku brzojavne čestitke ob priliki rojstnega dneva Nj. Vel. kralja Petra 11.
Rim, 7. sept. AA. Kralj in cesar Viktor Emanuel III. ter kraljica in cesarica Helena sta poslala ob priliki rojstnega dneva Nj. Vel. kralja Petra II. svoje čestitke.
London, 7. sept. AA. Reuter: Angleški suveren je poslal svoje čestitke ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II.
Angleška letala nad Berlinom
Berlin, 7. sept. pNB. Angleški bombniki so t.'oku noči ponovno leteli nad Velikim Berlinom. V0čino bombnikov je prepodil protiletalski ogenj ■er lovska letala. Samo posameznim letalom” se Je Posrečilo prebiti se nad notranjost mesta in Vreči več bomb. Bombe so v glavnem padale na severno delavsko predmestje NVedning. Nastalo je več liožarov zasebnih poslopij. Razen tega je bilo Nadeto neko manjše skladišče in neko policijsko poslopje. Bilo je samo nekaj ranjenih.
Berlin, 7. sept. ONH: Esskadrila lovskih letal, ki se je vrnila, je javila, da je bilo zbitih nadalj-hih 15 angleških letal. Nad obema obalama Tem-fce so bile srdite borbe med to eskadrilo in angleškimi letali. Bombardirani so bili ponovno Vojaški objekti v okolici Londona. Zračne borbe Ro trajale do pozno popoldne. Angleške skupne )zgube so se s tem zvišale na 60 letal. Nemške izgube se niso zvišale.
Berlin. 7. sept. DNB: Nemška letala so i*-vršila v toku včerajšnjega popoldneva uspešne Napade na pristaniške naprave ob ustju Temze, klavni napad je bil izvršen na rezervoarje v luki ob ustju Temze. Vrženih je bilo okoli 100 bomb in pojavili so se ogromni požari. '/4 zaporednimi eksplozijami je ugotovljeno, da je bilo zažganih
devet rezervoarjev.
London, 7. sept. Reuter: Šesti znak za alarm v londonski pokrajini in Londonu je Jnj dan ol> 1 ponoči. V toku napadov v minuli noči so se po-
služila sovražna letala nove taktike. Spuščala so najprej rakete, ki so razsvetljile velik prostor ter se nato odstranila, da bi se izognila učinku protiletalskega topništva. Vendar so se potem, ko so rakete letele že nizko in razsvetljevale objekte, ki naj bi jih napadla, ponovno vrnila. Toda protiletalsko topništvo jih je tudi ob tej priliki sprejelo s protiletalskim ognjem.
London, 7. sept. Reuter: Letalsko ministrstvo srioroča, da je bilo zbitih od 30. avgusta do 5. septembra 871 sovražnih letal. Angleško protiletalsko topništvo je v tej dobi zbilo (>1 sovražnih letal.
London, 7. sept. Reuter: Peli alarm v Londonu se je končal ob ‘23.14. Eksplozivne in za-žigalne bombe so padle na ulice in področje Londona. Bilo je več človeških žrtev in požarov.
Newyork, 7. sept. o. United Press poroča, da so to noč angleška letala izvedla na Berlin največji napad v dosedanji vojni. Nekemu angleškemu bombniku se je posrečilo prodreti skozi vse ovire in po poročilih ameriških dopisnikov bi naj bil ta bombnik vrgel več zažigalnih bomb v središču mesta blizu \Vilhelmstrasse.
Ailcn, 7. sept. Reuter: V petek zjutraj so sovražna letala vrgla več bomb na Aden. Ubitih je bilo 5 domačinov, 13 pa težko ranimi ih Materialne škode ni b*’
Carigrad, 7. septembra. AA. Predsednik turške republike Ismed IniJni je poslal svoje čestitke ob	priliki	Nj. Vel. kralja Petra	II.
Atene,	7. sept. AA. Grški	kralj	Jurij II. je
čestital k sedemnajstemu rojstnemu dnevu jugoslovanskega suverena Nj. Vel. kraja Petra II.
Budimpešta, 7. sept. AA. Ob priliki rojstnega dne Nj .Vel. kralja Petra II. je regent Madžarske admiral Horty poslal brzojavne čestitke.
Washington, 7. septembra.	AA.	Predsednik
Združenih	držav Roosevelt je čestital	k rojstnemu
dnevu Nj. Vel. kralju Petru II.
Bratislava, 7. septembra. A A. Predsednik slovaške republike Tiso je čestital k rojstnemu dnevu Nj. Vel. kralju Petru II.
Moskva, 7. sept. AA.Danes je bila v Moskvi prvič proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Jugoslovanski poslanik dr. Milan Gavrilovič je priredil ob tej priliki kosilo, v teku katerega je nazdravil Nj. Vel. kralju Petru II. ter blagostaniu kraljevine Jugoslavije.
1
Nj. VeL kralj Peter H. je včeraj odkril spomenik svojemu velikemu očetu.
Čestitka bana dr. Natlačena
%	Ljubljana,	6.	septembra.
Ob priliki rojstnega dneva Nj. Vel. kralja Petra II. je ban dravske banovine g. <ir. Marko Natlačen poslal maršalatu dvora na Bledu brzojavko sledeče vsebine:
»Prosim, da blagovolite ob rojstnem dnevu Nj. Vel. kralja Petra II. predložiti na najvišjem mestu iskrene čestitke vsega prebivalstva dravske banovine in moje čestitke ter tolmačiti čustva neomajne vdanosti, globoke zvestobe Nj. vel. kralju, visokemu kraljevskemu domu in domovini.«:
Slovenski kolesarski zmagovalci se v nedeljo _ dopoldne vrnejo v Ljubljano
Belgrad, 7. 6ept. m. Predsednik belgrajske mestne občine g. Jevrem Tomič je včeraj priredil vsem udeležencem kolesar, dirke »Devet dni oikoli Srbije« banket v »Kalimegdanski restavraciji«. Med banketom je bilo izrečenih več zdravic. Nato 60 bila tekmovalcem razdeljena darila, zmagovalcem pa nagrade.
Slovenski tekmovalci ostanejo še danes, v soboto v Belgradu in se zvečer z drugim belgrajskem brzovlakom vrnejo v Ljubljano, kamor pridejo jutri, v nedeljo dopoldne ob pol 10, Vrne se tudi zmagovalec diike g. Peternelj.
Nova vlada v Franciji
Vichy, 7. septembra. Havas: Nova vlada je sestavljena sledeče:
podpredsednik vlade Laval, ki bo vodil tudi ministrstvo za informacije In koordinacijo; pravosodni minister Alibert; minister za notranje zadeve Peyrouton; zunanji minister Baudoin; finančni minister Butilier; vojni minister general Hutzinger; mornariški minister admiral Darlan; letalski minister general Bergeret; prosvetni minister Roset; poljedelski minister in minister za preskrbo Casiot;
prometni minister Berthelot; minister za javna dela Trielle; general Weygand je imenovan za glavnega delegata francoske kolonialne posesti v Afriki ter ima nalogo skrbeti za obrambo in varnost francoskega imperija.
Tajni sporazum med Anglijo in Ameriko
V slučaju potrebe bo Anglija Ameriki odstopila tudi Singapur
Newyork, 7. septembra, m. Tass poroča: Po informacijah »Associated Pressa« se je izvedelo od ameriških uradnih krogov, da je bil med Anglijo in Ameriko podpisan tajen sporazum o tem, da Anglija nikdar nikomur ne bo odstopila ali pa prepustila svojega vojnega brodovja. Zaradi tega sporazuma se je ameriško brodovje umaknilo z Atlantika in križari sedaj v Tihem oceanu, kjer nadzira postopanje japonske vlade in njenega vojnega brodovja.
Po določilih tega tajnega sporazuma bi naj Anglija v skrajnem primeru odstopila ameriškemu vojnemu brodovju tudi Singapur, če bi se namreč zgodilo, da bi Japonska odločno začela nastopati proti angleškim in ameriškim koristim v Tihem oceanu. Tudi »United Press< poroča, da bo ameriško vojno brodovje odplulo celo v Singapur, če bi se položaj v Tihem oceanu zaokrenil proti Angliji in Ameriki.
Washington, 7. septembra, m. Manjšina v ameriškem senatu namerava vložiti tožbo pri najvišjem državnem sodišču proti predsedniku Rooseveltu zaradi tega, ker je podpisal sporazum z Anglijo in ji odstopil 50 rušilcev. Sicer pa so v ameriškem senatu prepričani, da tožba proti Rooseveltu vsekakor ne bi bila^ončana pred novembrom, to je
pred volitvami, in zato ne bo mogla škodovati Rooseveltu in njegovi kandidaturi.
Rim, 7. septembra, m. »Europa Press* poroča: »Giornale dTtalia« piše, da je bil v Washingtonu podpisan sporazum med Anglijo, Kanado, Avstralijo in Ameriko. Sporazum je tajen in med drugim določa, da se bodo vsi spori med temi državami, ki bi lahko nastali, reševali na miren način. »Oiornale d'Italia< piše, da bo ta sporazum podpisala tudi Južna Amerika.
Wasliinglon, 7. septembra, m. »Europa Press* poroča: Ne\vyorški župan La Guardia je izjavil, da je obrambni odbor Kanade in Amerike sklenil, da bo Amerika pošiljala neomejene količine orožja v Kanado. Na Novi Fundlandiji bo Amerika zgradila dvoje oporišč. Seja obrambnega odbora bo v ponedeljek ali torek v Washingtonu.
Washington, 7. sept. AA. Reuter:	Senat je
sprejel predlog zakona, ki ga je že prej izglasoval predstavniški dom, in ki predvideva kredit v znesku 5231 milijonov dolarjev za organizacijo vojske dveh milijonov mož in izgranjo ameriške mornarice.
»Popolo dTtalia« piše, da je cilj sedunje vojno In. da se uniči Anglija, poruši Loudou tu razbije ves angleški impcri;
Ves narod se je zgrnil okrog mladega kralja, ki je odkril spomenik svojemu viteškemu očetu
Ljubljana, 7. septembra.
ti velikim, tihim in prisrčnim veseljem se je pripravljala Ljubljana in ves naš narod na veliki praznik, na odkritje spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Vsak se je pripravljal na ta lep in pomemben dan in vsak je hotel biti zraven, ko se bodo Slovenci oddolžili spominu svojega kralja, kralja, ki je položil življenje na oltar svojega naroda.
Že prejšnji dan, zlasti pa na praznični dan zjutraj so začeli vlaki bruhati množice, ki so se valile vse proti eni točki. Vse to ljudstvo je prišlo v Ljubljano z eno željo: biti zraven, ko bo odkrit spomenik in videti mladega kralja, sina mučeni-škega očeta, okoli katerega se vsi zbiramo z velikim zaupanjem in neomajno vero v močno in nepremagljivo Jugoslavijo.
Mnoike se zgrinjajo
Kongresni trg je bil zopet poln ljudskih množic. To se zgodi vedno takrat, kadar se zbere naš narod zato, da da svojim čustvom izraza in svojemu stremljenju poleta. Ves ogromni prostor je začel srkati vase ljudske množice, ki so kaj kmalu napolnile obširni prostor. Vsak se je pobrigal, da bi bil čimprej na mestu, da bi le vse videl in da bi potem vedel povedati doma, kako so potekale svečanosti. Ko je bila ura osem, je policija izpraznila Zvezdo in vsipati so se začele množice. Za red so vzorno skrbeli reditelji in stražniki, ki' so bili v novih uniformah in se jim kaj lepo podajo. Prostor okrog spomenika je bil določen za odličnike, zastopnike organizacij in ustanov. Kongresni trg sam pa je bil določen, da sprejme društva, ki so prihitela polnoštevilno na slavnost.
Slovenski fantje fn dekleta prihajajo
Kakor da jih ne bo nikoli zmanjkalo, se je človeku zdelo, ko je gledal po Kongresnem trgu navzdol prihajajoče Slovenske fante in dekleta. Oddelek za oddelkom se je vrstil. Naši fantje in dekleta so se v polnem številu odzvali in prišli na praznik. Strumno so korakali in se razvrščali po zgornjem delu trga. Med njimi se je sukal načelnik Ivo Kermavner in jih razporejal. Prihiteli so iz najoddaljenejših krajev Slovenije, in to kaže, kako globoko in vsesplošno je zajela njihova organizacija plasti našega naroda. Ko si gledal te fante, si videl, da je to sama mladost, svežost, življenjska sila, pred katero se mora umakniti starost in mlahavost. Ponosno »o se ozirali okrog sebe po drugih: vidite, to smo mi in koliko nas je.
Na čelu je bila zvezna zastava, za njo so korakali štirje fanfaristi, nato pa gozd zastav. Bile so zastave, preizkušene v bojih in bile so zastave, ki vodijo našo mladino v boj za svetle ideale in za svoj narod. Našteli smo petdeset zastav in skupno 2219 fantov in deklet. Toliko in takšen prispevek je dala naša mladina. V primeri z »drugimi< je bilo naše mladine trikrat več, in to mlade mladine.
Vojska prihaja
Trdo je zapel korak, ko so začeli prihajati naši vojaki. Kakor iz kamna izklesani, živa, nepremagljiva sila so se zdeli človeku, ko so v strumnem koraku začeli polniti trg. Ljudje so jih burno pozdravljali. Dolgo četo so sestavljali naši planinci, ki so prikorakali z godbo na Čelu. Ob pol enajstih je prišel na slovesnost ves častniški zbor našega mesta, ki ga je ljudstvo navduešno pozdravljalo in so mu častniki veselo odzdravljali.
Prosvetna zveza
Lepo skupino je predstavljala Prosvetna zveza, ki je prišla na trg s svojo zastavo. Skupino so poživljale zlasti naše narodne noše, med katerimi je bilo mnogo drobiža, ki je skupino kaj ljubko poživljal.
Kralj In knez namestnik prihafata
Ljudstvo se je nestrpno oziralo in pričakovalo prihodu visokega gosta. Ob pol enajstih se je pripeljal ban dr. Marko Natlačen, ki se je pozdravil s člani Pripravljalnega odbora, ki so čakali na kraljev prihod. Nekaj minut nato se je pripeljal iz pravoslavne cerkve na trg Nj. Vel. kralj Peter II. v spremstvu Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla. Med igranjem himne se je kraljevi avto ustavil pred slavnostnim prostorom. Nj. Vel. kralj Peter II. je s knezom namestnikom obšel častno četo, nakar se je kralj podal na slavnostni prostor, kjer ga je pozdravil ban dr. Natlačen, nato pa predsednik pripravljalnega odbora dr. Pipenbacher. V drugem avtomobilu so se pripeljali Nj. kr. Vis. kneginja Olga s kneževičema Aleksandrom in Nikolo, nato pa drugi odličniki, med njimi minister za prosveto dr. Anton Korošec. Nj. Vel. kralj Peter II. je nosil obleko podporočnika našega letalstva.
V	neposredni bližini okoli Nj. Vel. kralja in članov kraljevega doma, so zavzeli svoja mesta zastopnik vlade, predsednik senata in prosvetni minister dr. Anton Korošec, guverner Nj. Vel. kralja Petra II. general Petar Kostič, minister dvora Milan Antič, člani dvornega spremstva ban dravske banovine dr. Natlačen s soprogo, mestni župan dr. Adlešič Juro s soprogo, člani spomeniškega odbora s predsednikom dr. Pipenbacher-jeni na čelu, zastopstvo univerze z rektorjem dr. Slavičem na čelu in z dekani teološke, pravne, tehnične in medicinske fakultete. Ob njih so stali bivši ministri in bivši ter sedanji senatorji, bivši narodni poslanci, knezoškof ljubljanski dr. Gregorij Rožman in generalni vikar Nadrah ter vsi voditelji naših uradov, zastopniki vseh naših ustanov, korporacij in organizacij.
Ko je Nj. Vel. kralj Peter II. s Člani kraljevskega doma zavzel prostor, se je začela slovesnost odkritja. Ko je potihnila godba in petje Združenih zborov, je spregovoril predsednik pripravljalnega odbora dr. Pipenbacher, ki je predočil lik muče-niškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Po govoru je govornik prosil Nj. Vel. kralja, da naj odkrije spomenik. Nj. Vel. kralj je pristopil k spomeniku, potegnil za vrvico in spomenik se je pokazal zbrani množici v vsej svoji veličini. Ta svečani trenutek je poudarila godba in zaigrala himno, častna Četa je oddala tri salve, raz Grad pa so odjeknili streli.
Takoj nato je prvi položil venec Nj. Vel. kralj Peter II., prav tako je venec položil tudi knez namestnik Pavle. Za tem je bil položen venec ministra za vojsko in mornarico in bana dr. Natlačena.
Nato je predsednik pripr. odbora prosil ljubljanskega župana dr. Jura Adlešiča, da naj sprejme spomenik v varstvo mestne občine in župan ga je sprejel z naslednjim govorom;
Vaše kraljevsko Veličanstvo!
Vaša kraljevska Visočanstval
Na današnji dan pred devetimi leti smo v Ljubljani postavili spomenik Velikemu kralju iz rodu Karadžordževičev, prvemu kralju svobodne kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Petru I. Osvoboditelju. Njegov spomenik smo združili g Čestitljivostjo mestne hiše in ga spojili s starodavnim domom predstavništva glavnega mesta Slovenije. S tem smo utrdili kamnit simbol neločljive zveze v pradavnino segajoče zgodovine naše Ljubljane z narodno dinastijo slavnih Karadžordževičev.
Danes odkrivamo spomenik Njegovemu sinu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju — tu sredi Ljubljane, na trgu, ki je posvečen s proglasitvijo svobode in samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov, Obkrožen s spomeniki in domovi naših kulturnih prizadevanj gleda kralj na Svoje vseučilišče, kateremu je bil ustanovitelj in ki nam je z njim naklonil pogoje za uspešno tekmo z drugimi narodi na duhovnem polju. Skromno provincialna Ljubljano je odel s častjo slovenske kraljevske prestolnice. Tako bo stal sredi Ljubljane odslej ta spomenik, ki naj priča poznim rodovom o naši ljubezni iii hvaležnosti Velikemu kralju.
Spoštljivo prevzemam ta spomenik Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v last in varstvo mesta Ljubljane in zagotavljam, da si bo mestna občina ljubljanska prizadevala, da bo tudi njegovo okolje njegovi veličini primerno izgrajeno.
Ta spomenik, za katerega so v globoki hvaležnosti zbrali pritpevke vsi Slovenci brez razlike, bo stal v osrčju našega mesta. Tako bo tudi spomin na modrega vladarja živel — ožarjen s spoštovanjem in ljubeznijo — v srcih vseh Slo^ vencev, spomin na vladarja, ki je zedinil vse tri bratske jugoslovanske narode v neločljivo državno edinstvo in jih tako duhovno za vedno povezal.
Ta bronasti simbol Njegovega brezmejnega žrtvovanja za domovino naj nas vse vzpodbuja k požrtvovalnosti za domovino in kraljevski dom, naj bo najtrdnejše jamstvo za uresničenje Njegove oporoke »Čuvajte Jugoslavijo«.
Za to svečanost smo si izbrali vprav današnji dan, tako pomemben v življenju našega mladega kralja, da s tem pokažemo, da nas vežejo Nanj ista čustva globoke ljubezni in vdanosti, ki smo jih gojili do Njegovega vzvišenega očeta. Dobro se zavedamo, da sta srčna vzg >ja, ki jo vodi Njegova vzvišena mati, in modra državniška vzgoja, ki mu jo nudi Njegov stric knez namestnik, najtrdnejše jamstvo, da bo naš mladi vladar vreden naslednik svojih velikih prednikov.
Kakor je Njegov slavni ded kralj Peter L izšel iz svetovne vihre narodov kot veliki zmagovalec, kot osvoboditelj Srbov, Hrvatov in Slovencev in ustanovitelj svobodne kraljevine teh treh' narodov — kakor je Njegov slavni oče viteški kralj Aleksander I. s svojim modrim vladarskim duhom zedinil te tri jugoslovanske narode v dr-žnvno edinstvo in utrdil s tem močno temelje kraljevine Jugoslavije — tako naj tudi Njegov sin naš mladi kralj Peter II, s skladnim in vernim sodelovanjem vsega naroda iz ponovne vihre
narodov dvigne našo kraljovino Jugoslavijo do še
večje moči, veličine in slave.
Kot simbol vdane hvaležnosti ljubljanskega mesta poklanjam ta venec mestne občine spominu nesmrtnega Viteškega kralja Mučenika.
Slava Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju I
Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Peter II.
Naj živi Njegovo kraljevsko Visočanstvo knez namestnik Pavle I
Naj živi slavni kraljevski dom Karadžordževičev I
Živela kraljevina Jugoslavija!
*-
Po govoru je župan položil venec, petje, godba in topovski streli na Gradu so zaključili slavnost. Nato so položili vence zastopniki organizacij.
Ko so bile slavnosti končane, je Nj. Vel. kralj krenil s svojim spremstvom s slavnostnega prostora in ves čas ga je množica navdušeno pozdravljala, kakor tudi vso kraljevo hišo. Kralj in namestnik Pavie sta množici veselo odzdravljala in počasi krenila proti Šelenburgovi ulici.
Ko se je med množico pokazal prosvetni minister dr. Anton Korošec, ga je ta navdušeno pozdravljala, zlasti pa slovenski fantje in dekleta, ki so dajali duška svojemu navdušenju, ko so videli svojega vodnika. »Živio dr. Korošec!« se je utrgalo iz njihovih grl.
Prisega Slovenskih fantov fn deklet kralju in domovini
Ko so bile slovesnosti končane, so odkorakali fantje in dekleta na Stadion, kjer je imela ZFO in ZDK posebno proslavo za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Kar naprej so se valile čete v
šesterostopih. Na Stadionu se jim je načelnik Ivo Kermavner zahvalil za sodelovanje in za disciplino, ki so jo danes pokazali. Za njim je spregovoril predsednik ZFO dr. Stanko Žitko, ki je med drugim dejal:
Danes lahko beremo v dnevnih časopisih, kako so nekateri narodi prepozno prišli do spoznanja, da so za pravilno vzgojo mladine nujno potrebna pozitivna Krščanska vzgojna načela. Ni mogoče mladino vzgojiti v požrtvovalne, nesebične, na vse težave pripravljene može in žene, če jim govoriš samo o materialnih dobrinah, samo o lepem življenju, samo o dobrotah tega sveta. Mladina more biti resnično idealna, resnično požrtvovalna in nesebična, le tedaj, če je vzgojena tako, da pozna in priznava nadnaravne vrednote, da pozna in priznava v prvi vrsti Boga, ki je končni smoter vsega našega dela in vsega našega življenja/ Po težkih izkušnjah, ki so jih doživeli veliki in močni narodi, je danes to že precej splošno priznano mnenje; le osameli ptiči so še drugačnega mnenja ali vsaj tako vreščijo, kaj pa v resnici mislijo, ne vem. Krščanska načela, krščansko življenje, krščanska vzgoja mladine, to so najbolj trdni temelji vsake države.
Svojemu mlademu vladarju pa ob njegovem rojstnem dnevu še enkrat obljubljamo in prisegamo, da bomo vse svoje mlade sile, vse svoje sposobnosti in svoje življenje posvetili, in če treba tudi žrtvovali za svobodno in močno Jugoslavijo!
Bog živi Nj. Vel. kralja Petra II.!
Bog živi Nj. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla in ves kraljevski dom!
Bog živi močno in nerazdružljivo kraljevino Jugoslavijo!
Ves Stadion je ob teh vzklikih zagrmel od silnega navdušenja in naši fantje in dekleta so priredili dolgotrajne ovacije mlademu kralju, kraljevskemu domu in Jugoslaviji.
Popoldne so si ljudje ogledovali spomenik, ki je bil ves zasut z venci in cvetjem. Spomenik je lepo delo, ki nazorno kaže silo, okoli katere se bomo zbirali vsi za dobrobit in procvit močne Jugoslavije.
[
Češki film
IffllESDEElO AS Senzacionalni boji med špijoni za nov torpedo B	—	— skrajno napeti bliskovito vršeči se prizori!
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri! Jutri v nedeljo ob 15., 17.. 19. in 21. uri.
V nedeljo blagajna odprta od Vi 10. do 12. ure in od 14. ure dalje!	KINO UNION, tel.	22-21
Ljubljana od včeraj do danes
Četrtek popoldne je sijalo sonce z vso močjo. Nebo je bilo jasno in čisto, oblakov ni bilo in jesenska toplota je ogrevala zemljo, v V petkovem jutru in ves dopoldan je šarila še dokaj gosta megla, proti poldnevu pa se je nebo očistilo in ves popoldan je prijetna (n blagodejna sončna luč obsevala in obzarjala to našo zemeljsko oblo. Gotovo smo bili sami tako srečni na tem koncu sveta, kajti od drugod prihajajo poročila, da se je tam sonce nekaj kujalo. Sonca smo res potrebni. Vinogradi ga potrebujejo, naše njive pa tudi, da bi vse v redu dozorelo. Grozdje je še precej trdo <n jagode se kar ne morejo omehčati. Po navadi smo imeli za Malo mašo na žegnanjih kgj zrelega grozdja. Letos ga še ni bilo. Krompir dozoreva. To vreme mu prav prija. Tudi drugi sadeži se dobro drže. Danes pa nas je v jutru zopet pozdravila gosta ljubljanska megla. Gotovo se bo opoldne dvignila in zasijal nam bo dan, kakor si ga vsi želimo. Le preživimo še te ure v soncu, saj dolgo ne bo tako. Kmalu bo nastopila ona jesen, ki zlasti Ljubljano obdaja s svojo meglo tja v spomlad.
Včerajšnji veliki praznik je razgibal (n oživel Ljubljano. Ogromne množice 6o dale svojemu notranjemu čuvstvu poudarek s svojo udeležbo pri odkritju spomenika velikemu vladarju in modremu državniku, našemu blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. 50.000-glava irnož'ca je bila ena sama želja, en sam klic, ena sama prošnja: Mnogo na« je in vsi smo edini. Iz vse Slovenije so prihiteli, da se poklonijo velikemu duhu. Vlaiki so bili natrpani. Vse je v redu poteklo. Ljubljanske ulice so bile kakor valovi na reki. Videl si preproste in mestne ljudi, videl si naše slovensko ljudstvo, s kako vernostjo je prihitelo na to slavnost.
Železniška postaja je imela ogromnega dela. V Ljubljano je prispelo z vseh strani 9 izrednih vlakov. Prepeljali so 18,865 potnikov. Koliko' pa jih je prišlo z rednimi vlaki, pa ni mogoče točno ugotoviti. Potniki so vreli « postaje, kakor čebele iz panja. Prav tako pa so se pomikale množice po cestah iz vseh strani na vozeh, kolesih, peš, tako da je število vseh potnikov gotovo preseglo 50.000.
Sprehod po velesejmu
Pod okriljem Urada za pospeševanje obrti kr. banske uprave pozdravljamo na velesejmu že dolgo vrsto let naše prijatelje-obrtnike, saj je njihovo delo tako tesno povezano z našimi vsakdanjimi potrebami. Zvesti so nam in dobri, kot je dobro in solidno delo njihovih rok, ki je le redko izvršeno s strojno pomočjo. Izdelke našešga pletarstva najde do malega v slehernem domu: otroške koške, tako lahke in zračne, iztepalnike, stole in udobne vrtne garniture, vse iz domače vrbe, kot nam jo prikazuje šibje v vseh debelinah in dolžinah, Dalje vidimo usnjata gonilna jermena vseh dimenzij, usnje-
na tesnila, torbice in sedeže za kolesa, usnjena zobčasta kolesa.
In «uha roba. Zveza lesnih domačih obrti 1* Sodražicel Koliko pristne domačnosti diha iz vse te lesene drobnjarije. Od »šrocih ust so miro vzejli* za svoje žlice, imajo tudi kuhalnice, obešalnike, tol* kače, valjarje, nože, modele za surovo maslo, ribniške pušeljce in živalski vret s slončki, kravcamii mucami, zaički, metuljčki, z miki«miško, kar vse ižvi in se giblje, avtomobilčke, lokomotive, ribniške plesalce na ročni pogon in kar taku. So tudi še krožniki, šatulje in skrinje, vse živo poslikane v narodni ornamentiki. Fletne so te igračke in vsi ti predmeti za gospodinjo in dom. Za izdelovanje igrač imajo Sodražičani že kar prave tečaje. Seveda pa 6o tudi sami prirodno brihtni n iznajdljivi, da srečavaš te dokaze na slehernem predmetu prijazne 6uhe robe.
Klekljane čipke! Kdo jih ne pozna. Koliko malih in velikih potreb krijejo pridne kljekljarice z iz* kupičkom tega krasnega izdelka. In ti motivi i*1 Imena, slepo delo, krizanteme, narcise, ruski kro£i, jagode, ciklame, kostanjeva peresa! Tudi čipke gredo vštric z modo in naše klekljarice zmorejo vse. Ob tihih večerih vklekljajo v svoje zračne umetnine tihe in drobne želje m je mogoče vsušena njih solza, ki je skrivoma kanila na blazinico, ker so te čipke tako lepe in nežne.
Dobra žimnica, dobra postelja. Predilnica žime v Ljubnem ob Savinji razstavlja že dvanajst let prvovrstno žimo. Surovine, to je goveje repove, mu dobavlja Vošnjakova usnjarna v Šoštanju. Repove neštetokrat izcirijo v tekoči vodi, nakar žimo trt-krit izparijo, da je ja čista in brez duha. Tako mehka je, če jo potiplješ in seveda ima stoletno trpež* n ost,
Raznovrstne, pestro barvane igrače, reliefe, po-prsja in glave za optike, manufaiktume in mod,n® trgovine, krojaške pupe, noge za razstavljanje no* gavic, izložbena kopita in drugi predmeti v dovr* šeni izdelavi, podobni keramiki, so razstavljeni < paviljonu »H« Predmeti se izdelujejo v kalupih i* kafiranega papirja, pri čemer je važno lepilo. Ogla-jeni in obrušeni predmeli se pobarvajo z nestrupenimi barvami, nato pa ličijo. Izdelki so elastični in nezdrobljivi, zato prednjačijo pred inozemskimi. Cene zdelkom so nizka in konkurenčne napracn inozemskim. Največje zanimanje je za krojaške pupe, poprsja, glave, noge, kopita in gugalne konje, ki so tako stabilni, da neao nad 100 težko Oisebo brez
^ Zdrav pošten kmečki fant star 28 let želi službe. Dovršil sem kmetijsko šolo In sem zmožen prevzeti tudi mesto oskrbnika. Ponudbe na upravo »Slov, doma« pod Vesten in pošten.
ZGREŠENI STREL
»Tn kje je Saily Ruvan?«
»Ne vwn.«
»In kdo je bil tisti, ki je vdrl v vašo sobo.«
Vera je težko dihala in komaj odgovarjala.
»Ne vem.«
»Čujte, gospodična Tow1ey,« «e |e ponovno strogo obrnil proti dekletu. »Kaj bi mi odgovorili, če bi vam rekel, da je bil tisti človek, ki je iz vaše sobe streljal name, Bandillo? Da je človek, ki je z nožem ubil Huberta, zastrupil Staridgea in ubil Iz samokresa Haverillu, bil Bandillo in da ')• on iz kateregakoli razloga, katerega pa vesta samo vidva, pustil Haverilla, da ood imenom Perov Ruvana pride v ta gradič? Da je Bandillo zvezal Edvina Ruvana v Sallvjini sobi? In zakaj? Zato, ker je Sal-ly Ruvan...« Slad je neprestano tolkel 3 pestjo v levo roko, kakor da bi s tem hotel podkrepiti pomen svojih besedi, »v svojo beležnico zapisala neko oparko, ki se je nanašala na obisk Bandilla ori Sta-ridgeu Bandillo pa se je bal, da bi ta be* ležka utegnila biti kažipot za nadaljno preiskavo.*
Tišino, ki je nastala po sobi v tej plamteči obtožbi, je bilo mogoče kar s čutili
dojeti. Vse so bile naperjene v Vero Tow-ley, ki se je trudila, da bi ostala zbrana, »Kaj naj rečem na to, me vprašate?« jo rekla kratek Čas mirno, čeprav so j« ustnice drgetale od razburjenja. »Rekla bi, da ste zbla/nelil«
»Ali hočete, da vam povem, zakaj ste zastrupili Staridgea?« je nadaljeval Slad « svojo obtožbo, ne da bi se oziral na njeno pripombo.
»On ie bil proti svoji volji potegnjen v to zaroto, ki sta jo sklenila vi in Bandillo ... Morebiti ste pri tem uporabili celo vse svoje dražesti, ki so odigrale vlogo tako pri Haverillu in Hubertu.«
Njegove besede so bile ostre kot nič, toda Vera se ni zganila. Slad je vtakn*l roko v žep Morebiti bo prihodnji hip prinesel pojasnitev v vso skrivnost, je govoril sam pri sebi. Dekle očitno ne bo moglo več dolgo dajati odpora. Toda navzlic temu se je dekle boljše držalo, kakor pa )e pričakoval.
»To vabilo revnim eorodn:kom je bila samo odlična in silaka komedija«, je na-nadalieval Slad. »Treba je bilo razdeliti petdeset tisoč funtov šterlingov, Ko je Hubert rekel, da bo za svoje sorodnike priredil večerjo, sta vidva to takoj spre-
jela in ga pri tem še vzpodbujala, ker sta ga na la način najlepše in najlažje speljala tja, kamor »ta ga po načrtu hotela speljati. Vi ste izkoristili njegove nanake. Hotel se j« pred temi ubogimi ljudmi pokazati v V6em svojem sijaju in bogastvu, da bi pred njimi lahko odigral ljubeznivega in dobrotljivega sorodnika, ki mu ni nič za tako obilno vsoto petdeset tisoč funtov šterlingov, ki pa je za te male ljudi naravnost grozotna vsota, Hotel se je pred njimi narediti za dobrotnika svojih sorodnikov. Vi ste točno predvideli, da bo to odlična priložnost, da ga odstranite, ker bi vsakdo od navzočih imel razlog, da ga ubije, samo vidva bi bila videti na zunaj kot angelčka. To je bilo nedvomno zelo spretno, Toda vi niste računali z možnostjo, da bo Havcrill vse odkril pred svojo smrtjo.«
Tokrat se je Vera izogibala njegovemu trdemu in plamtečemu pogledu. Strmela je trmasto v posteljo, toda na njenem obrazu se je nenadoma pojavil izraz groze, kakor da bi ji tisti hip nekaj postalo jasnejše.
»Tega nisem vedela,« je komaj slišno zašepetala.
»Česa niste vedeli?«
»Da je tudi Peter zraven... Da je tudi on pri tej... pri tem . .,«
Zataknilo se ji je in solze so ji vdrle na oč«, toda Slad še vedno ni hotel popustiti
I »Nehajte s temi solzami,« ji je dejal [osorno. »Jok vam ne bo nič pomagal. Po-Vvejte mi pošteno, kai vse ste si zamislili
in pripravili? Vi in Bandillo... in Have-
rill.«
Ime slednjega je pristavil po kratkem razmišljanju. Vera je razvlekla obraz v prezirljiv nasmeh.
»Peter s tem ni imel nobene zveze.«
»In to vam moram verjeti, ker mi je to sam povedal ...«
»Sam vam je povedal?«
»Vprašal sem ga, zakaj je prišel v gradič, pa mi je odgovoril, da je prišel za to, da bi vzel kuverto iz predala. Hotel je zvedeti recnico o odnosu med evojo sestro in Hubertom. Toda on ni uibil Huberta. Vi veste, kjo je to storil.«
Vera Towlej je trudno odkimala z £la-vo in le zamrmrala:
»Vi ste na napačni sledi.«
»Hvala za pouk, toda sled je dobra.«
Obrnil se je stran od Vere in si obrnil proti Towleyu, katerega je najprej z ostrim pogledom premeril od nog do *la-ve. Tovarnar je bil videti, kakor da se je prebud'1 iz težkih sanj. Zelo je bil vznemirjen, ko ga je pogledal detektiv, _	^
»Gospod Towley, vi ste poznali cru-žino Haverill. Povejte mi, kaj o njih veste. Toda vse!«
»Ruth Haverill je bila šolska tovarišica Vere. Haverillovi so bili dolga leta naši sosedje... Tedaj je še *‘vel® mo.l® žena. Pred nekaj leti se je Pat Haverill ubil v Franciji pri železniški ne«, v in sem potem izgubil izpred oči vso družino, le Ven in Ruth sta si od časa do časa dopisovali. Mislim, da ie to v skrajnem nrimeru. ■.«
»Gospod TowIey!« ga je prekinil detektiv, ki je vedel, da bo sedaj prišlo do izbruha ogorčenja. »Vi mi jamčite za varnost 6voje hčerke«
Vera 6e je nenadoma edrznil? Tud: sam Towley je odprl usta od začudenja.!
»Mar niste čuli? Vi ne boste izpustili? izpred oči svoje hčerke. Vse dotlej, dokler boste ostali tukaj, boste skrbeli, da se ji ne bo nič zgodilo,«
»Toda za božjo voljo, zakaj? Kaj..< Kdo...?«
»Sedaj ne morem odgovarjati na vprašanja. Vi ste sami videli, gospod Towley, kakšne težave nam dela hčerka, ko odgovarja na razna vprašanja. Morebiti bo bolj mehna, ko h° Bandillo ...«
»Tudi jaz bi rad povedal tem mladeniču svoje. Toda, ali smem sedaj s svoj® hčerko...?«
»Vi ostanete Inkaj!« mu j* osorno vpa* del v besedo detektiv. »Clineton, pripe' ljite sobanco Mili.«
Tovvlej se ni več upal upirati. M^ t*m ko je Clneton odšel po sobarico, r, vladala v sobi ogromna tišina, le pogled so begali sem pa tja. Napetost se je ved' no bolj stopnjevala. Samo prihod sobaric*
—	ki je 6pet dobila nazaj svoj prejšni' kljubovalni izraz — ja zadržal Vero ToW' ley, da se ji j« posrečilo ohraniti svoi° prisebnost. Zardela je, ko je opazila, d_* je Slad — ki je niti za hip ni spustil oči — opazil, da bi kmalu dobila živč«1 napad. Oddahnila se je, ko so «e vr®|* odprla in je deklo stopilo v sobo. Sor’ rica j« na pragu obstala kot okainenela
Od tu in tam
Rojstni dan našega mladega kralja Petra II.
je vsa država proslavila slovesno in iskreno. Jugolovansko časopisje je poudarjalo v slavnostnih člankih, da je edina želja vsega jugoslovanskega prebivalstva, da bi prihodnje leto, ko bo mladi' kralj prevzel breme vladarskih dolžnosti, bila država urejena v duhu politike sporazuma. »Hrvatski dnevnik« je v tem smislu napisal svoj uvodnik in v njem poudaril, da skrbnik mladega kralja knez namestnik Pavle modro vodi državni brod v časih največjih preizkušenj in težav in da se z vsemi silami trudi, da bi se v tem letu država do temeljev uredila v smislu politike narodnega sporazuma, da bi dobil kralj Peter 11. srečnejše urejeno državo, kakor pa je bila tedaj, ko je kraljevsko namestništvo prevzelo vodstvo. Le trdna in pa urejena država bo znala kljubovati nevarnostim in le taka bo ustvarila vse predpogoje za velik kulturni, gospodarski in politični napredek vseh jugoslovanskih narodov.
^ Belgrajski občinski odbor je imel na predvečer kraljevega rojstnega dne svečano sejo, na kateri je imel župan Jevrem Tomič slavnostni govor. Župan Tomič je poudarjal, da preveva vsa srca veliko veselje, ko vsa država slavi rojstni dan svojega mladega kralja, v katerega polaga vse svoje upe. Posebno je poudaril, da slavi danes rojstni dan kralja vsa država in, duhovno med seboj združeni Slovenci, Hrvati in Srbi, v duhu popolnega medsebojnega sodelovanja. Rekel je tudi, da se je treba velikemu Karadjord jeviču knezu namestniku Pavlu zahvaliti, da je država prebrodila največje težave in da je mogla v teh mračnih dnen preživeti eno leto evrospke vojne brez večjih pretresljajev.
Minister za telesno vzgojo ljudstva Dušan Pantič, ki se je bil dvajset dni mudil v Nemčiji in si ogledoval razne naprave in organizacije, je dal časnikarjem izjavo, s katero je podal smisel svojega potovanja po Nemčiji. Minister Pantič je v prvi vrsti povedal, da bi bilo treba mnogo več delati kakor pa razpravljati, Pl izvajati vse ukrepe vlade v takem duhu, da i' 'si sloji hitro občutili blagodejnost in koristnost že izvedenih reform. Rekel je tudi, da Ves narod polaga največje nade v mladino in .	° pričakuje, da se bodo Cvetkovič, dr. Maček
in dr. Korošec že sporazumeli o skupni organizaciji jugoslovanske države, toda ta organizacija mora biti naša prava narodna. Končno je dej a 1, da daje prednost reformam, ki se tičejo boljše socialne in gospodarske organizacije nase države.
Bivši minister dr. šefkij« Behmen, ki prehaja v vedno ostrejšo opozicijo proti uradnemu voditelju muslimanov ministru dr. Kulenoviču, je še vedno zelo aktiven in skuša za svoje za- j misli in načrte pridobiti vplivnejše ljudi iz nekdanje Jugoslovanske muslimanske organizacije. Nedavno je iniel dr. Behmen sestanek v Sarajevu, na katerega so prišli njegovi prijatelji in nekaj bivših poslancev iz JMO, Dr. Behmen je govoril in se bavil z raznimi izjavami in pojavi iz zadnjih časov. Največ je polemiziral z dr. Kulenovičem, ki mu osporava pravico do vodstva, obenem pa odklanja njegove politične zamisli. Dr. Behmen ima, kar se narodnosti tiče, drugačno orientacijo kakor dr. Kulenovič. Znano je namreč, da je dr. Kulenovič pred nedavnim izjavil, da nima sedaj povoda ponovno izražati se o svoji narodnosti, ker se je bil že n* nudpnt izrekel za hrvatstvo. Dr. Behmen Dr. Behmen pa $e mnogo bolj nagiba na drugo stran.
Patriarh srbske pravoslavne cerkve Gavrilo
je obiskal aarajev, kjer ga je pravoslavno ljudstvo nadvse svečano sprejelo. Pri sprejemu so bdi navzoči tudi ban Stanoje Mihaldžič, mestni župan, pravoslavni nadškof Peter, armadni poveljnik in drugi. Na pozdrav je patriarh odgovoril in rekel, tla je srbska pravoslavna cerkev širokogrudna in tolerantna do vseh drugih veroizpovedi in da je zmerom aktivna, kadar gre za utrditev temeljev Jugoslavije. Na kraljev rojstni dan je imel patriarh govor in je opravil tudi slovesno cerkveno opravilo.
Na predlog predsednika vlade in z ukazom kraljevih namestnikov so bili upokojeni sledeči luinistri na razpoloženju:	Miloje Rajakovič,
J oj ko čvrkič, general Miljutin Nedič, Jovan Altiparmakovič. dr. Viktor Ružič in Vojln Gju-I*čič. Vsi imenovani ministri so bili v prvi vladi ^ragiše Cvetkoviča, ki je prevzela posle od vlade dr. Stojadinoviča in je izpeljala svojo nalogo, da je namreč pripravila tla za sporazum med Srbi in Hrvati.
Danes dopoldne so odprli v Belgradu jescn-T>o	precej večji kakor lanski tako
razstnvi a\n(?m Prostoru kakor tudi po številu zeradil;	domačih in tujih. I.etos so zopet
stor belgraiski>avil-icln p-oleg več	P*°,'
lika veleseinv v-SJs?t‘jina je zaokrožen. Ud-1 ione trdno »fi p" Jp v <e,n- (,n ',nn vse Pnvl' narediti pač v "r' i—' ta,kcgH J°, bil° mogoŠP mnogo več kapital?1 dr^.ve*.	tudl
sejem 180 razštuvlVoU Ncl.nclJe ,ie i,rlsl0 ,na ta Prvenstveno bodo nemSt n n- P“i °' T jetja prikazala iadelke	‘a,‘J.".nskH P10,,-
pa tiste, ki proizva ja	'	posebno
fr	a suro-
V 1II.
V	ponedeljek bodo začeli v vsej državi neči samo enoten kruh, tako imenovT,, ; kruh-. S tem v zvezi je	Belgradu	po-
sebna konferenca zainteresiranih ustanov in pa
funkcionarjev, katero j0 vodil ravnatelj ravnateljstva za prehrano dr Cošifi. Zastopnik mlinarske industrije dr. I alič je za t»v.k„ stanje krivil vse tiste trgovce, ki so prezirali uredbo Jn so odkupovali pšenico mnogo dražje kakor Pa je to dovoljevala uredba. I redlagal je, naj bi Privilegirana izvozna družba odkupovala žito povsod in bi tako imela potrebne zaloge žita vedno na razpolago. Mlini naj bi potem dobivali Žito od Prizada Ravnatelj Prizada dr. Toth >a je povedal, da bo P riža d prisilno odkupil Uto po -(»o (]in m st0t od vsakega trgovca, ki
V Halozah bo malo vica in sadja
Ptuj, 6. septembra.
Nihče m pričakoval, da se bodo posledice pretekle hude zime ponekod pokazale šele zdai. ko se že narava spet počasi pripravlja na mrzlejše dni. Pa je vendar temu tako. Če gremo po goricah, opazimo tu pa tam kak trs, v katerem je morda šele pred nekaj dnevi, morda šele včeraj, ugasnilo življenje. Žalosten je pogled na tak z grozdjem obložen trs, na katerem so še napol sveži listi. Take posledice se kažejo predvsem po starih goricah ali po onih iz mlajše dobe, ki so bile slabo zasajene in slabo	obdelovane.	Trsje z visokimi koceni	je iznad
snega	pretrpelo hujšo	»mn kot ono, ki je bilo zako-
pano v sneg. Tu pa imajo mlajše gorice, kjer poganjajo rozge nizko iz tal.
Poleg tega pa	se	je trsje povsod slabo	obložilo.
Sicer	ljudje vedo,	da	vsako leto ne more	obroditi,
kakor bi kdo želel, ker 6e sicer trs iz leta v leto prehitro izmozga, vendar prav tako bi dobra letina ljudem prišla prav, ker je nastala povsod draginja in bodo nekateri hudo prizadeti. Marsikateri bajtar in celo kmet skozi vse leto gledata ves svoj up v obilni vinski letini, da si vsaj za silo z izkupičkom pomagata in nakupita potrebne obleke in kruha, za katerega doma ni dovolj zemlje. Prav oni mali bajtarji, ki imajo le košček vinograda, bodo najbolj prizadeti in s strahom gledajo v bodočnost.
Poleg tega pa bo letos še mnogo slabša kvaliteta kot več let. Ljudje se že norčujejo, da bodo morali letos grozdje s tolkači tolči kakor jabolka, ker bo ob času branja še trdo. Hladno in deževno vreme je zorenje zadržalo skoraj že dozdaj za cel mesec. Več let se je človek v začetku avgusta lah-
ko že skoraj tu pa tam nazobal, letos se ni prav nič bati, da bi se zelenega grozdja lotili ptiči. Pojo pač, ker je ta pesem še edino upanje na boljša leta.
Prav tako se poznajo posledice zime na sadnem drevju Koliko mladih drevesc, skrbno posejanih prav zadnja leta, od katerih je človek že pričakoval prvi iad, se je letos posušilo! Pcoekod čez polovico. Pa še vedno se sušijo. Nekatera drevesca so zelenela še pred nekaj dnevi, danes so gola in suha. Pri starejšem drevju pa so se posušili posamezni vrhovi ali veje, ponekod tudi cela drevesa. Mnogo je odvisno od lege: severna pobočja, kjer je prišel do 6voje uničujoče moči ledeni severni veter, so močneje prizadeta kot južna. Prav najboljšega drevja je največ zaspalo: marelice, breskve, češnje, slive, hruške.
Lansko leto je bila sadna letina po Halozah precej dobra, pa je letos že zato precej slabša. Tu pa tam bo še nekaj jabolk, pa te bodo ljudje zmleli doma za sadjevec, ki ga bodo porabili kot pijačo za delavce, ker ne bo vina.‘Nekaj ga bodo gotovo posušili v novi sadni sušelnici, ki jo je zgradilo leto« Sadjarsko društvo_ v Sv. Vidu pri Ptuju, ob vznožju Haloz. Več let so ob tem času odvažali z avtomobili in na vozeh jabolka dan za dnem, koši in canje grozdja so romale v mesto h gospodi in na trg, letos pa vsega tega ni.
Letos se bo slaba letina hudo poznala pri vseli slojih. Najbolj pa bodo trpeli spet tisti, ki že itak razen sadja in vina ničesar drugega nimajo. Bog ve, odkod naj dobijo taki reveži za svoj ljubi vsakdanji kruhek!
Vremensko poročilo »Slov. doma«
dC jv wiLrVv*Y V i6uvvLi\U uV^UulCl idil	Al	UllvXV(
Dirka okoli Srbije je končana
Na prvem mestu dva Slovenca
1)0 kupoval žito dražje. kakor pn določa uredba. Obenem bodo ?,H|0ge žita v P modu po-
razdelili ta ko, da bodo "dobile svoj delež tildi vse pasivne .pokrajini;, pšenico bodo dobili od duljtiiii kraji na temelju cene 300 din za vstevsi zrave še stroške zn prevoz in inui
duijeni k raj T na temd ji'	din za stot
vštevši zrave še stroške
acijc. Inko bodo izven žilorodmh krajev vc-Ijnle sledeče cene! vso. 360, 567 in V0 din ZH stot, kiikor je kateri od krajev pač oddaljen.
»Sipnd«, /.nniin bosanska lesna industrija, je ustavila delo v treh svojih parnih žagah. To Podjetje jo bilo prvenstveno {/.vozniško in je noši jajo les v Kanado, Južno Ameriko in v um*, čim pn je Itnlijn stopilo v volno, jp prr-nehala vsaka trgovina in je postal promet skozi Sredozemsko morje nemogoč. Podjetje je zaradi tega moralo omejiti obrat, pozneje pa ga tudi
Včeraj se je končala devetdnevna dirka okoli Bosne in Srbije. Ta dirka pomeni za slovenski kolesarski šport veliko zmagoslavje. V celotni oceni sta na prvih dveh mestih dva Slovenca, in sicer Janez Peternel ter Franc Gartner, oba iz Ljubljane. Na petem mestu je Ljubljančan Podmiljščak, dalje so zasedli Armando Golob 10 mesto, enajsto mesto France Grabner in Rajko Jakša pelnajsko mesto. Po tretji najhujši etapi v tej dirki okoli Srbije so bili v vodstvu pred vsemi qstalimi dirkači štirje slovenski dirkači. V nadaljnjem poteku dirk pa je deloma smola, deloma bolezen potisnila Pod-miščaka in Grabnerja na peto oziroma enajsto mesto. Mirno lahko rečemo, da bi tudi ta dva dirkača zasedla tretje in četrto mesto, če ne bi imela toliko smole. Slovenski kolesarski dirkači so spet pokazali, da Slovenci tudi v tej panogi športa vodimo pred vsemi v Jugoslaviji. Ta sijajno organizirana dirka okoli Bosne in Srbije, za katero so dali prireditelji preko pol milijona dinarjev, bi brez Slovencev sploh ne pomenila ničesar.
Včerajšnji dan so vozili dirkači iz Kragujevca v Belgrad. Proga je bila dolga 122 km in je bila torej najkrajša izmed vseh prog. Po slabih cestah, po katerih so vozili kolesarji vse dotlej, so od Kragujevca dalje vozili po asfaltni cesti, Vsa skupina, 18 dirkačev, je štartala v Kragujevcu (iz Belgrada jih je odšlo 32) je prišla v Belgrad skupaj. Dirkači so morali pri prihodu v Belgrad absolvirati še tri kroge na igrišču BSK. Ob prihodu na dirkališče pa so se morali posamezni dirkači zvrstiti, ker zaradi ozkega vhoda ni bilo prostora, da bi vozili skupno. Tako je ostal tudi po treh krogih na igrišču BSK-a isti spored kakor ob prihodu. Na cilju so se dirkači potem zvrstili takole:; prva dva sta bila Zagrebčana Davidovič in Pokupec, nato je bil Beigrajčan Drljačič, potem Podmilščak, nato Grabner, Peternelj je bil osmi, Jakša enajsti, Gartner 12, Golob pa osemnajsti.,
Deset tisočglava množica, ki je že na vožnji skozi Belgrad pozdravljala juinake devetdnevnih dirk, je tudi na igrišču BSKa viharno pozdravila vse dirkače, ki so zdržali tisoč štiristo kilometrov dolgo naporno pot okoli Bosne in Srbije. Najbolj viharnega pozdravljanja je bil deležen slovenski dirkač Janez Peternelj, ki je zmagal v skupni oceni. Po končani dirki so se vsi dirkači postrojiH na sredini igrišča, nakar jim je zastopnik kralja polkovnik Petrovič čestital k doseženim uspehom, prav posebno pa je še čestital Janezu Peternelju in mu izročil darilo pokrovitelja dirke Nj. Vel. kralja Petra II. Peternelj je dobil krasen zlat pokal z napisom »Zmagovalcu devetdnevne dirke okoli Srbije in Bosne, kralj Peter II.«
Nato je Janezu Peternelju čestital minister za telesno vzgojo Dušan Pantič, Ves čas so gledalci Janeza Peternelja pozdravljali z navdušenimi »živio« klici.
Skupna ocena je sledeča:
1. Janez .Peternelj (Hermes, Ljubljana) 53:19:35;
2. Franc Gartner (Ljubljanica, ljublj.) 53:30:42;
3. Drago Davidovič (Sokol, Zagreb) 53:56:38;
4. Radivoje Veljkovič (Jugoslavija, Belgr.) 54:03:27;
5. France Podmilščak (Ldinstvo, Ljublj.) 54:04:17,
Enotna moka v Mariboru
Maribor, 6. septembra.
Mestno poglavarstvo Maribora poziva vse privatne uslužbenske družine, ki reflektirajo na enotno moko, dodeljeno mestnemu poglavarstvu od banske uprave, da se poslužijo nakaznic za to moko po 5 kg na družino. Te nakaznice izdaja Popisovalni urad mestnega poglavarstva Slomškov trg 6 med uradnimi urami. Na nakaznici je označen kraj, kjer se lahko dvigne moka proti takojšnjemu plačilu po 4.50 din kilogram.
Vsi državni, banovinski in samoupravni uslužbenci, aktivni kakor vpokojeni pa dobe moko v Nabavljal« zadrugi drž. uslužbencev Rotovški trg št. 2. Vsi uslužbenci državnih železnic, tudi vpoko-jenci, pa dobe moko v Nabavljalni zadrugi državnih železničarjev na Frankopanski cesti.
Smola togotnega zaročenca
Maribor, 6, septembra.
Brezposelni šofer Albin Štoka je imel brhika zaročenko. Bila je natakarica v neki mariborski gostilni v Melju, kamor jo je večkrat prišel obiskat, tako je storil ‘udi tc dni. Bog vedi, zakaj sta «e 4Urt£*kC* sprh’ šu'ko je užaljen odšel iz gostilniške sobe, pa ne domov, ampak skrivaj v dekličino so o v prvo nadstropje hiše. Tukaj je čakal, da je pr.sla zaročenka Jeza se mu je tukaj še bolj raz-‘'? n^ i'' 18 ?ro!:'ti dekletu, da ga bo vrgel skozi »>,110, Deklt oa je .<evcda klicali na pomoč In kmalu le orišla t<otU'nfčark«, nakar j« togotni zaročence odšel, loja zopet ne domov, marveč ni istil* niško dvorišč kjer •:* splezal na drevo pod dtkli-c.r.im oknom. To drevc pa je zani postalo usodno. Dvorišče ni bilo razsvetlimo In zato ni vt let, ka HL vei se cprijeml,« Stopil je na suho vejo Pt'd
“	.---IV	----- ,.,V.	-
iic se je ta vdal' in zaročene je pade1 v globino, kjer je brez	tbležal Poklic?!! reševalce,
Slona prepljali v uiaritcisko boitnšnicj.
Od ostalih Slovencev je na desetem mestu Armando Golob (Edinstvo, Ljubljana) 55:33:50, na enajstem mestu France Grabner (Hermes, Ljubljana) 55:44:04 in Rajko Jakša (Edinstvo, Ljubljana) na petnajstem mestu s časom 57:48.50.
Zmagovalci krožne dirke po Srbiji in Bosni se vrnejo v Ljubljano z jutrišnim dopoldanskim belgrajskim vlakom ob pol 10 dopoldne. Slovenska kolesarska zveza jim pripravlja navdušen sprejem, ki so ga slovenski zmagovalci tudi zaslužili. Zato vabi vse naše občinstvo, da se tega sprejema udeleži in pozdravi slovenske kolesarje, ki so nad vse uspešno zastopali slovenski šport in s svojimi uspehi spet mnogo pripomogli k afirmaciji slovenskega športa.
TEKME V SRBSKI LIGI:
V	srbski nogometni ligi je bilo včeraj na sporedu popolno IV. kolo, ki se je končalo z naslednjimi rezultati:
v Belgradu: Jugoslavija : Bask 2:0 (1:0) in BSK : Jedinstvo 2:0 (2:0);
v Skoplju: Gradjanski : ŽAK 6:1 (1:0 v Sarajevu: Vojvodina : Slaviia (S) 3:2 (3:1) ter v Borovu: Bata : Jugoslavija (Jabuka) 7:1 (6:0).
II.	KOLO TEKEM V SLOVENSKI LIGI: Ljubljana: Mars : Železničar (Maribor); Jesenice: Bratstvo : Olimp (Celje);
Trbovlje: Amater : Ljubljana;
Maribor: Maribor : Kranj.
TEKME V HRVAŠKI LIGI:
Zagreb: Gradjanski : Split 5:1 (3:0); Varaždin: Slavija : Železničar 3:1 (2:1)
DslavsEgl tabor v Lfubnem
Krščansko delavstvo od Tržiča proti zahodu in gori iz obeh dolin Save poroma jutri v ekviru delavskih romanj, ki jih je za ta dan organizirala ZZD, k Mariji v Ljubno. Obeta se velika udeležba. Jeseničani pridejo z godbo. Služba božja v Ljubnem bo ob devetih dopoldne, Sv, mašo daruje g. žucaik Krašnja Franc, pridiga kaplan Godina Jože. Med sv. mašo ljudsko petje s spremljavo godbe. Po maši delavsko zborovanje. Govorita tov. Langus Jože iz Ljubljane in tov. Jordan z Jesenic.
Za okrepčilo bodo poskrbele domače gostilne.
Popoldne ob 3 večernice pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Romarji se opozarjajo, da bo v Ljubnem dan prilika tudi za spovedovanje.
Kdor pride z vlakom, izsteni v Otočah. Ljubno leži na poti iz Otoč na Brezje. Treba se je poslužiti zgodnjih vlakov. Zahtevajte nedeljske karte na že-lznici!
Gluh starček zašel pod lokomotivo
Maribor, 6. septembra.
V	bližini Dravograda se je na prehodu čez železniški tir, ki tamkaj ni zavarovan z zapornicami, dogodila smrtna nesreča, katere žrtev Je postal 82 letni starček Janez Jakob iz Bukovske vaai.
Starček je v četrtek popoldne stopical po cesti proti železniškemu tiru, Ker je starček bil gluh, je preslišal ropot osebnega vlaka in stopil na železniški tir v trenutku, ko je la prisopihal. Stroj ga je zadel, ga vrgel pod svoja kolesa in ga kakih 20 m vlekel za seboj, potem ga pa mrtvega z razbito glavo odvrgel.
Sprva niso vedeli, kdo je stnrček. Slučajno pa sta mimo kraja nesreče prišla dva moška, ki sta starčka poznala in njegovo Ime povedala orožniku, lfi je kmalu po nesreči prišel na kraj nesreče.
Škofja Loka
Prepodcni t»t. Poizku« ropa oziroma večie tatvine je bil izvršen v gostilno Frančiške Ahčin, vulgo »Ralantove« pri Sv. Duhu pri Škofji Loki. 2e prejšnji dan ji je zmanjkalo 250 din. Zato je odnesla zvečer svoj dfnar v svojo spalnico. Ponoči pa jo je zbud'l nenavaden šum. Pogledala je okoli sebe in zapazila v velikem strahu nekega neznanega moškega pri vratih. — Ko se je otresla prvega strahu, je začela klicati hlapca, ki leži Izven gostilniškega poslopja v gospodarskem poslopju. Tat se je klicev U6tra*ll in je zbežal po stopnicah navzdol. Na vežnih vratih je srečal že hlapca, ki ga je skušal obdržati, a tat je hlapca odrinil in zbežal v noč.
Občina j« začela graditi velike monumentalne stopnice na klancu med nuntko cerkvijo in Thalerjevo hišo, StopoKče bo res olepSano in praktično uredilo vhod v Klobovsovo ulico s te strani. Isto-tako bo regulirana ta ulica, ki je fcila dosedaj v silno slahrm stanju
Luč t gora «e Imenuje krasna drama, katero bo vprir-orii gledališki oder našega Prosvetnega društva v soboto ob 8 uri zvečer in v nedeljo ob 4. uri popoldne. Drama prikazuje dijaško pokvarjenost v velikem mestu, na drugi strani pa z vso žarkostjo pokaže na vernost in plemenito dušo dijaka e gora, ki sčasoma z ljubeznijo in vero prekvasi vse svoje tovariše. »Luč * dora« je vredna drama, da 6i io ogleda prav vsak.
Krat	Barometer sko stanje	,i e m peni tur h v C'		„ s= ~ > > — z ■Z tl		Veter (smer. lakoRt!	Pada- vine	
		s »o “ >>	'« c				m/m	ca M &
Ltubljana		240	14 2	Ji	10	0	—		
M ari boi	765-t	20-0	io-o	80	0	0	—	—
Zagreb	763-4	23-0	10-1,	yo	0	E,	—	—
Belgrad	/68-1	26-0	9-	;o	0	0	—	—
Sarajevo	7 7	2i'0	8-0	7u	tc	0	—	—
Vis	769-6	25*0	15-0	H,	4	NW:,	—	—
Split	765 4	3J-0	17-0	40	2	SVV s	—	—
Kuni bor	765'4	23-0	17-U	50	3	W,	—	—
Rab	766t	2 HI	I5"J	50	3	sw2	—	—
Ju ipounil)	767M	2r0	17-C	30	4	SW,	—	—
Vreimerska napoved: Delno oblačno, sicer nobenih bistvenih sprememb sedanjega vremena.
£o!sdar
Danes, sobota, 7. septembra: Marko in tovariši.
Nedelja, 8. septembra: Mali Šmaren.
Obvestila
Nočno službo imaio lekarne: mr. Sušn;k, rijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec d en., Rimska cesta 31.
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8. ure zvečer in do ponedeljka do 8, ure zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tyr-ševa cesta 62.1., teelfan št. 27-29.
Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno od 8—12 in 15—18.30. Podrobne informacije in prospekte daje vodstvo tečaja med običajnimi uradnimi urami.
100 dinarske bankovec z napisom >Narodna banka Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« z datumom od 30. novembra 1920 nekateri odklanjajo, ker se v zadnjem času razširjajo vesti, da so ti’ bankovci zastareli in vzeti iz prometa- Da se onemogoči izkoriščanje nepoučenega ljudstva opozarja Narodna banka vso javnost, da omenjeni bankovci niso vzeti iz prometa in so enako kakor 100 dinarski bankovci z napisom »Narodna banka Kraljevine Jugoslavije«, izdani 1. decembra 1920, še vedno zakonito plačilno sredstvo.
Razpis gledališkega abonmnna za sezono 1940-1941. Kakor bodo razvide!« prijatelji gledališke umetnosti iz sooreda, ki ga je pripravila uprava Narod-**etaa gledališča v Ljubljeni za bodočo sezono, bod iemli priložnost videti izbrana dela iz domače in tuje svetovne ilterature in glasbe. Opozarjamo na izredne ugodnosti, ki jih nudi abonma in na to, naj se interesenti čim preje priglasijo, ker imajo v tem slučaju možnost večje izbere. Letošnja sezona obeta poitati posgbno zanimiva, tako glede sporeda, kakor tudi z ozirom na nekaj novo angažiranih moči. Prirase za abonma sprejemajo do 18, septembra v veži dramskega gledališča, vsak dan od 10. do 12. In od 15 do 17. ure.
—	Sprememba delovnega časa pošt, telegrafov in telefonov. Po novem pravilniku .o delovnem času pošt, telegrafov in telefonov, ki je bil objavljen v Službenih novinah št, lo od 26 avgusta 1940 in istega dne tudi stopil v veljavo, opozarja ravnateljstvo pošte, telegrafa in telefona občinstvo na sledeče spremembe: Ob’ nedeljah in praznikih, ki so kot taki priznani % zakonom, vrže pošte v prometu s strankami samo te službe; 1. sprejem pisemskih pošiljk, 2. izročanje časopisov,
3.	izročanje pisemskih pošiljk naročnikom poštnih predalov, 4 telegrafsko in telefonsko službo v dosedanjem obsegu. Odpade torej blagajniška In paketna služba. Občinstvo v Ljubljani »e Še posebej opozarja na to, da poštne podružnice v Ljubljani štev. 3, 4, 5, 6, S in 9 ob nedeljah in priznanih praznikih sploh ne jioslujejo. V teh dnevih naj se občinstvo poslužuje glavne pošte, kolodvorske pošte in pošte 7 v Šiški.
Trnovski Jantje in dekleta priredijo v nedeljo, dne 8. septembra ob treh popoldne telovadni nastop, pri katerem nastopijo vsi oddelki F. O. in D, K. Po telovadbi bo prosta zabava s petrim epore-dcm. Pri prireditvi sodeluje godba dravske divizije. Vabimo vse Ljubljančane in okoličane, da pohite v nedelio v Trnovo
Konjske dirke na Cvenu pri Ljutomer«, Jesenske konjske dirke se bodo vršile v nedeljo dne 8. septembra t. 1. ob pol 15 uri na cvenskem dima-lišču, — Prijavljenih je 23 konj za kasaške in 6 konj za galopske dirke, med temi tudi 2 iz Zagreba i>n eden iz Sv. Lenarta. — Nekatere dirke bodo gledalcem nudile obilo športnega užitka. — Ljubitelji konj, napravite prvi jesenski izlet na Murskp polje. Tudi Putnikoiv avtokar iz Maribora bo vozil izletnike k dirkam. Iz Ljutomera bo vo.iil po potrebi od hotela »Zavratnik« avtobus med 13. in pol 15. uro na dirkališče.
Novi album plsnieAih s!ck je pravkar izdalo Slovensko planiško društvo, osrednje društvo v Ljublipni. Vsebuje 50 prvovrstnih posnetkov naših najboljših foto-omaterjev. Naročite album nemudoma v društveni pisanni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1.
Obletnfca posvetitve rakovmške cerkve
se bo lotos obhajala v znamenju velike prošnje pobožnosti za mir. Že drevi ob pol 7 bo kratka akademija pri lurški votlini, nakar se bo od votline mimo cerkve razvila običajna rimska procesija, ki je leto ?.a letom tako ganljivo lena,' Po procesiji bo v cerkvi nagovor na romarje in slovesni blagoslov.
V	nedeljo dopoldne se bodo sv, maše vrstile nepretrgoma od 1 do 11 vključno, Slovesno sveto mašo daruje ob 10 inšpektor jugoslovansko salezijanske province g. Ivan Simn. nakar bo na prostem pri lurški votlini shod salezijanskega so-trudnišlva. Ob pol 4 se 1» začela pomikati po ulicah v rakovniški soseščini izključno mladinska procesija deklic in dečkov od 6. do lf>. leta ki jo i)o vodil sam prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožman. Po procesiji bo itn el prevzvišeni vladika na dvorišču nagovor na zbrano mladino, nakar h oislotam kratka vorska prireditev v vzpodbudo udeležencem procesije. K procesiji toplo vabimo vse. zlasti mladino! Pri tej priliki opozarjamo starše in mladino, da je tramvajsko ravnateljstvo za prihodnjo nedeljo dovolilo mladini od o. no 15 leta povratno karto za 2 din od katerekoli postaje do Kakovnlka, če vstopi v skupinah najmanj po 10; vendar se ji v skupinah m treba vračati.
Pozor! Kupujem in proda jam rabljene čevlje, ninške obleke, perilo in stare cunje. Klav-žer, Vošnjakova 4.
Dartmouth - angleška mornariška šola
Odhod kolon fantov, članov ZFO, po odkritju spomenika * Kongresnega trga
Ozka pokrajina med obalo in gozdnatim zaledjem. Avtocesta, nekaj vil, kmečkih hiš in velika svetla stavba z visokimi okni ter prostranimi dvorišči. To je »Royal Naval Col-legec v Darthouthu, To je mornariška šola britanske vojne mornarice.
»Royal Navy«, vojna mornarica Nj. Veličanstva, je spet enkrat postala silno važna. In bili so že taki časi, ko je imela britanska mornarica velike dolžnosti. Bili so slavni časi angleške mornarice tedaj, ko je pod vodstvom slavnega Nelsona potolkla špansko - francosko ladjevje. In iz onih časov poteka bojni vzklik angleškega brodovja, ki slove: »Anglija čaka. da proti slehernemu izvrši mornarico svojo dolžnost.. .<
In ne majhne zasluge pritičejo angleški mornarici, ko so Angleži zasedali Gibraltar, ko so osvajali Indijo, ko so zmagali v Skager-raku. In tudi zdaj so oči vseh Angležev uprte v njihov ponos — v njihovo mornarico.
Tri četrtine' britanskih pomorskih častnikov, od kapitanov fregat pa navzgor, izhaja iz omenjene šole. Samo tehnični častniki: signalisti, radiotelegrafisti, inženirji itd., so učenci drugih specialnih kolegijev, koder se do vseh potankosti izobrazijo.
Šolska doba v Dartmouthu traja najmanj tri leta in pol. Od tega časa so gojenci dve in pol leti v praksi na šolskih ladjah, koder se pripravljajo za »velike vožnje«. Po tem času so »dartmouthlx>>Tsi« že pravi mojstri z vsemi odlikami mornarjev. Po končani šoli
jih porazdele na vse mogoče vojne ladje.
Seveda »College« v Dartmouthu nima samo one bele velike zgradbe na obali, ampak še mnoge hiše, ki dajejo streho mladim učencem. Dartmouth mora kot prestolnica mornarjev skrbeti in upravljati številnim šolskim bro-dovom. Leta 1937 jih je bilo čez sto, na katerih se vadijo 17 letni mladeniči za svoj poznejši poklic. Bela hiša na obali pa z največjo ljubeznijo sprejme pod svojo streho še mlajše kandidate. Starim »morskim medvedom«, ki poučujejo v Dartmouthu, je najdražje, da se jim zaupajo v uk dečki v starosti 13 do 14 let, katerim že v rani mladosti vcepijo ljubezen do širnega morja in kraljevske mornarice. Ti dečki se vzgajajo s prav posebno ljubeznijo in pozornostjo.
Disciplina v tej šoli je stroga, kakor je to v navadi po vseh vojaških šolah. Zahteve so velike in učenci se prav radi uče vseh predmetov. še kot častniki se prav radi spominjajo godrnjavih učiteljev im tovariške druščine, v kateri so preživeli svoja mlada leta. Spominjajo se majhnih miniaturnih ladij, na katerih so se poučevali na prostranem dvorišču, ladij, po katerih so morali plezati. Še jim je dobro v spominu veliki svetilnik na pesku dvorišča, s katerim so si morali tudi beliti glave. Najlepši spomini pa veljajo vožnjam, ko so prvikrat kot kadeti razpeli jadra in odpluli v svet. Ves njihov trud pa je poplačan s tem, da jih je kraljevska mornarica uvrstila med svoj častniški zbor.
Nj. Vel. kralj Peter II., knez-namestnik Pavle, princ Nikola, princ Aleksander ter Nj. kr. Vis. kneginja Olga pred spomenikom, medtem ko godba igra državno himno
Dednost barve oči
Francoski raziskovalec de Candolle je objavil uspeh mnogoletnih raziskav o barvi človeških oči. Izkoristil je pri tem statistike, ki se bavijo s tem vprašanjem. Po njegovih raziskavah sta dve temeljni barvi, iz katerih se sestavljajo vse druge, to le modra in rjava. Kakor kažejo statistike, imajo ženske v pretežni večini rjave oči, pri moških pa so češče vse barve, ki so v svojih odtenkih različne ob obeh temeljnih barv Najbolj redke pa so tako pri ženskah kakor pri moških modre oči.
Po de Candollu je barva oči dedna. Osemdeset odstotkov vseh ljudi ima isto barvo kakor starši, 6eveda če sta barvi oči pri starših enaki. Če temu ni tako, tedaj se očesna barva ravna po starih starših. Če imajo starši raznobarvne oči, to je, če sta temeljni barvi rjava in modra, tedaj se podeduje pred vsem rjava barva. Iz tega razloga je čedalje manj ljudi, ki imajo modre oči, čedalje več pa je oseb z rjavimi očmi.
Najtrša kovina
Zveza ameriških kemikov je javila v svojem glasilu, da se je nekemu njihovemu članu posrečilo iznajti nov način spajanja kovin, ki da najtrdnejšo kovino na svetu, če ima v lestvici trdote diamant št. 10, se ta spojina označuje z 9.8. Ta umetno pridobljena spojina se po trdnosti torej najbolj približuje diamantu in je z diamantom ni mogoče režati ali deliti. O postopku, ki je že patentiran, povedo samo to, da sta glavna dela spojine premog in element titan Strokovnjaki v Ameriki pravijo, da bo iznajdba postavila na glavo vse dosedanje pridobivanje jekla in vse industrije s tem v zvezi, zlasti izdelovanje modernega orožja.
Umetno srce
Francoski zdravnik dr. Becart, specialist za prenos krvi, je izumil majhen stroj, ki obstoji iz neznatne črpalke, dveh cevi, dveh kanalov ter stojala s števcem in regulatorjem. Ta stroj je baje sposoben nadomestovati človeško srce.
Priprava poganja kri v srce, in sicer z rednim ritmom 60 do 100 utripov na minuto. Prehudega navala krvi se ni bati. a tri vključila modro, belo in rdeče, omogočajo točno odmerjanje števila utripov, ki se po potrebi zviša ali zniža.
Znano je, da se se prof. Carrel v New Yorku s polkovnikom Lindbergom dolgo trudil, da bi zgrudil umetno srce, dr. Becartu pa je to sedaj uspelo. Njegov izum bo imel gotovo velik pomen za obravnavanje srčnih lx>-lezni ter bo oinogočiio nove raziskave o vprašanju življenja in smrti,
Merilo kulture
Nedavno so sestavili statistiko kopalnic za ves svet. Izračunali so. koliko kopalnic odpade na vsakih 1000 prebivalcev. Rekord imajo Američani, ko odpade namreč 33 kopalnic na tisoč prebivalcev.
Pri tem je treba seveda upoštevati, da je stanovanjska kultura v Ameriki mlada in so razmere v toliko ugodnejše. Na Angleškem ima tisoč prebivalcev 31 kopalnic, v Nemčiji 26, na Danskem, Holandskem in v Švici po 20. v Belgiji 18, v Franciji 14, Japonski 12, v Češkoslovaški 10. Norveški 8, v Italiji in Madžarski po 4, v Romuniji in Jugoslaviji po 1.
0 lepem vedenju
V	različnih delih sveta imajo ljudje različne navade in različne »zakonike« lepega vedenja, mode, lepote itd. Kar se nam zdi lepo in olikano, bo v Indiji ali v Afriki ali na Japonskem povzročilo smeh in zaničevanje in narobe. Posebno se razlikujejo od ostalih naše navade olikanega vedenja pri jedi.
Če si povabljen na kosilo v Indiji, moraš krožnik po jedi lepo polizati, drugače gostitelje strahovito užališ, ker mislijo, da ti ni dosti za njihovo hrano. Vsako jed moraš zahtevati vsaj dvakrat ali trikrat, in sicer z močnim glasom, jo hvaliti na vse pretege in se zadovoljno trepljati po trebuhu. Jesti moraš toliko časa, da omagaš. »Bania«, _ razred prodajalcev in manjših trgovcev, imajo stalno navado, da si pred kosilom	privežejo	čez pas
droben trak iz pavole in jedo toliko časa, da trak poči, znamenje, da je sedaj dosti. Nato takoj nehajo jesti.
Najstarejši rudniki
Najstarejši rudniki na svetu so rudniki bakra in turkizov na Sinajskem polotoku.	Te rudnike	so
izkoriščali že Egipčani pred	3700	leii,	kakor	je
razvidno iz 6tarih napisov. Za	noben	drug	rudnik	ne
vemo, da bi bil starejši, čeprav je znano, da so pridobivali rude že prazgodovinski ljudje.
Tudi sloviti rudniki srebra in svinca na gori La-vrioni na Giškem so prastari. O njih grška zgodovina mnogo govori in Ksenofon je zapisal 1. 355. pred našim štetjem, da 60 jih izkoriščali že v pradavnih časih. Tudi Feničani so bržkone že 1500 let pred našim štetjem pridobivali v Španiji kositer,
Kuharji in njihovo plačilo
Atenska vlada je sinu nekega kuharja tujca podelila državljanstvo kot priznanje za zasluge njegovega očeta, ki je med drugim izumil izvrstno pašteto z gomolkami.
Neki pariški plemenitaš je bil nekoč nad jedjo, ki mu jo je predložil njegov kuhar, tako navdušen, da je možu podaril lepo vilo.
Pariški sodni predsednik Henault pa je bil tem manj navdušen nad kulinarčnimi sposobnostmi kuharice v neki prijateljski družini. Primerjal jo je z zloglasno zastrupljevalko Brinvilliersovo, od katere se je razlikovala baje samo po svojih namenih.
Potovanje bankovca
Neka ameriška trgovska zbornica je naredila poseben poskus, da bi zasledovala potovanje nekega bankovca. Na ta bankovec, ki ga je dala v promet, je pritrdila listek z opozorilom, naj bi V6ak, ki bo bankovec dobil v roke, nanj zapisal, kaj je z njim plačal.
Čez dva tedna je bankovec prejel neki brivec. Iz zapiskov je bilo razvidno, da je bankovec v tem času 6edem in dvajsetkrat menjal lastnika. Petkrat so ga uporabili za plačilo mezde, tobaka in cigaret, razen tega so z njim večkrat kupili slanino, pralni prašek, naramnice, zobno kremo in potrebščine za avto.
Poročna posojila v Italiji
Kakor je že znano, pospešujejo v Italiji poroke ne le s samskim davkom, temveč tudi s posebnimi ugodnostmi, ki jih italijanska zakonodaja nudi po-ročencem. Med take ugodnosti spadajo med drugim tudi poročna posojila, ki se jih novoporočenci kakor kaže statistika, pridno poslužujejo. Tako je bilo po uradnem sporočilu notranjega ministrstva dovoljenih samo v lanskem oktobru 4093 poročnih posojil v skupnem znesku 7 milijonov 248.495 lir. Skupno je bilo doslej uslišanih 49.651 prošenj, na katere je odpadlo 82 milijonov 810.445 lir poročnih posojil.
Križanka
Besede pomenijo:
Vodoravno:	1.	Zaveznik,	podložnik.	5.
Oblika stropa. 10. Star rimski dostojanstvenik, ll. Rastlina ovijalka. 12. Oblika vode. 13 Dan v tednu. 14. Predlog. 15. Veznik. 16. Deška igrača, tudi staro orožje. 17. Mednarodno pisateljsko udruženje (kratica). 18. Sled potu. 19. Žlahtna kapljica. 20. Napad 21. Nekdanja avstrijska državna radijska družba. 22 Del telesa. 23. Rusko žensko krstno ime.
Navpično:	1. Velik človek. 2. Angleška
trdnjava v Arabiji. 3. Vrsta stene. 4. Stara oblika vprašalnice. 5. Je opoteča. 6. Znanost. 7. Števnii-8. Predlog. 9. Vrsta živalice. 11. Kot pri 18. vodor, 13. Tatinska ptica. 14. Je sveta vladar. 16. Del vhoda. 17. Srska reka. 18. Število. 19. Komu? — Odgovori na osebo! 21. Egiptovsko božanstvo.
Rešitev sobotne križanke:
Vodoravno: 1. Kalorija. 9. Vrč. 12. Anima. 13. Talija. 14. Bipi. 15. K. D. K. 16. En. 18. Ab. 19 Eta. 20. Šubašič. 24. Lan. 25. Imitator. 28. Tine. 29. Kolik.
Navpično: 1. Kabel. 2. Anita. 3. Lipan. 4. Omiš. 5. Rek. 6. I. t d. 7. Jaka. 8. Aleš. 9. Vi. 11. Čabar. 17. Niti. 21. Ume, 22. Bik. 23. Čok. 25. In. 26. To. 27. Al.
Radio
Program radio Llubljana
Sobofn, 7. sept.: 7 Jutranji pozdrav — 7.0* Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Plošča za ploščo, pisana zmes — petje, solisti in godba za ples 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Plošča za ploščo, pisana zmes — petje, solisti in godba za ples — 14 Poročila — 17 Otroška ura: Čarobni klobuk, lutkovna igra. (Člani radijske igralne družine, prenos iz velikega studia) — 17.50 Pregled sporeda — 19 Za delopust igra Radij, orkester — 18.40 Pogovir s poslušalci — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 Zunanjepolitični pregled (dr Al. Kuhar) — 20.30 »Ifalo! Berite naš novi podlistek!« Življenjska pot časopisnega romana in njegove avtorja. Izvajajo člani Radijske igralne družine, napisal in vodi Jo/ek 22 Napovedi in poročila — 22 15 Za vesel konec tedna igra Radij, orkester.
Drugi programi
Sobota, 7. septembra:	Belgrad:	20	40	Narodne
pe6mi. — 20 Klavirski koncert. — Bratislava: 20.30 Vesel sobotni večer. — Praga-Brno: 19 40 Zab. gl
—	Sofija: 19 Mandolne. — Beromfinster: 20.15 Švicarske pesm. — Budimpešta: 20.10 Operetna gl — Stockhoim-Hoerby: 21.30 Zab koncert. — Rim-Flo-renca: 20.30 Simf konc. — Trst-Milan: 22.30 Pisana glasba. — Kodanj: 21 Jazz. — Sottens- 20.30 Kabaret.
107
Prišel soin do spoznanja, da beleži sedanja generacija največji razvoj in razmah na polju znanosti in tehnike, ki je vse tako na hitro prišlo. Ta razvoj je sedanjemu svelu prinesel posamezniku kakor tudi v mednarodnem pogledu ogromno, ki ho s tem človeštvu mnogo koristil ali pa ga ho pahnil v uničenje. V tem trenutku ni mogoče izreči še jasne besede. Prepričan sem, da morejo nedosegljive gospodarske, finančne in politične sile, ki sta jih znanost in tehnika sprožili vplivati na svobodo, življenje in na medsebojne odnose med narodi in državami bolj, kakor karkoli na tem svetu v tem stoletju. Prepričan sem tudi, da je najvažnejša naloga sveta v tem, da usmeri vse te sile v to, da bi bile v korist in blagostanje človeštva, ne pa v njegovo pogubo.
Mislim, da je cena, ki jo svet plačuje in jo bo še plačeval za gmotne dobrine moderne tehnike, velika rastoča ovira osebne svobode. Videl sem, kako tehnika vpliva marsikako na osebno svobodo. Zaradi iznajdbe avtomobilu moraš ob gotovem času in na
gotovem mestu počakati, preden smeš čez cesto. Tudi svoj avtomobil ne smeš pognati, dokler ti tega ne dovolijo svetlobni znaki.
Zdi se mi, da sc jo treba ravnati po tem načelu tudi v še večji meri pri mnogih stvareh v človeškem življenju in vladanju. Zdi sc mi, da so to sile potrebne pri nastajanju diktatorskih in avtoritativnih vladnih oblikah. Imenujte to načelo kakor hočete, povsod ga lahko čutite: kakor neko splošno gibanje je, ki se mu trajno no moreš odtegniti, knkor uspeli čudovitega napredka znanosti in tehnike je. Različne dežele jo hitreje ali počasneje zajelo, pač po krajevnih razmerah, po gospodarskem napredku ali zaostalosti, po na-stroju in omiki ljudstva, po zemljepisni legi in naravnih življenjskih prilikah.
Zdi sc mi, da pod vplivom sil, ki jih jo sprožila tchnikn, ne moreta dve ladji — gospodarska in politična — več obstojati v njunih demokratskih oblikah druga poleg druge. Prepričan sem, da sc bo moralo »ekonomsko vladanje«, ki posredno odreja, koliko naj človek je, kako naj živi in sc oblači, kakšno delo in kolikšno naj opravlja ali opusti — to je torej kapital, trgovina, ali podjetnik — podrediti se čedalje bolj nadzoru politične vlade. Ta namreč določa, koliko davkov mora Človek plačati, zakaj naj se ti davki uporabljajo. pa še druge politične posle, ki so z blaginjo in bedo ljudstva trdno povezani.
Do tega nuzirnnjn nisem prišel po kaki pristrnni ljubezni do takih vladnih oblik. Kot v demokratičnem izročilu vzgojenemu Ame-rikanru so mi avtoritativne in vsedržavne vladne obliko odvratne; pod njimi no bi hotel živeti. Odvratno mi je, da bi mi kdo ukazoval, kdaj in kje moram cesto prekoračiti. A še dobro mi je v spominu. da so Združene države pod pritiskom kriz dvakrat prešle na omiljene, svobodne oblike avtoritativnega vladanja: med svetovno vojno in nekaj časa med bančno krizo pred polomom. V tem stoletju stroja se mi zdi, da je staroveška, čista demokracija dospela do kritične točke, lipam, da bodo Združene države z njihovo podedovano svobodo in njihovimi velikimi naravnimi prednostmi, ki jih
imajo v nasprotju s starim svetom, polagoma in brez trenja izvedle neogibno, gospodarsko in politično prilikoranjc. Toda no živim v gotovosti, da se bo to tudi res zgodilo.
Ko sem tako potoval po svetu, sem uvidel tla so gospodarski in politični ustroji odpovedali in da je treba glede tega temeljite spremembe. Res je, da si s pomočjo tehnike lahko napravimo udobno stanovanje, se lepo oblečemo in dobro živimo, toda po drugi strani pa sem videl, da mnogo dežel, kjer živijo milijoni in milijoni, skrbi samo za to, da sc preživi, kakor muha enodnevnica, in da stanujejo v prostorih, ki človeku niso primerni. Videl sem dežele,
v katerih živijo kakor v srednjem veku ali pa morda malo bolje.
Prepotoval ali preletel sem dežele, ki so bile. zadosti rodovitne, da hi se njih ljudstvo prehranilo, kakor se to človeku spodobi.
V	mestih sem jih videl brez števila, ki so živeli v revščini, pomanjkanju in bedi. Drugod pa sem zopet videl, kako je gnilo na polju žito in sadje po vrtovih. To pa zato, ker ni bilo ljudi, da bi vse to, kur je zemlja obrodila in nudila, pospravili.
Mislim, da se mora najti nnčin, ki bo sprnvil v sklad to, da kar se pridela ali pridobi, tudi uporabi in sicer tako, da Imsta zadovoljna oba: proizvajalec in odjemalec. Mislim, da se mora najti oblika, po kateri se bo uporabilo, kar nam tehniku nudi. Znanost in tehnika sta rešila že težja vprašanja.
Spoznal sem, da so narodi, kakor tudi posamezniki med seboj enaki. Vsi so podvrženi v glavnem isti sili po samoohranitvi. Časti in medsebojni nezaupljivosti. Iz vsega, kolikor sem prebral in prišel po svojem spoznanju do zaključka, sem uvidel, dn jo bilo Človeštvo v bistvu v vseh časih enako. Tehnika naj hj odnose med narodi spremenila in jih zbliževala tako. da bi bilo to za mir koristneje. Drugače je pri narodih, kjer drži en sam mož vso ohlnst v rokah, pri narodih, kjer Imajo avtoritativno obliko vladavine. Ti bodo v vsem svojem nehanju in stremljenju ter pri vsem svojem delu prej ali slej nekaj ukrenili knkor eno.
Za Jugoslovanske tiskarne * LJuhlJonti Jože Kramarič. — Izdajatelji Inž. Jože Sodja — Uredniki Mirke Javornik. — Rokopisov ne vračamo.
»Slovenski dom« Izhaja rsak delavnik ob 12. Mesečna naročnino U din, ca inozemstvo ti din. Uredniitvoi Kopitarjeva ulica k-UL felclun it 4001 do 400), Upravni Kopitarjeva ollca K