(g>. wy act of c my, oi yni at tub yow cthbb ot drbnh. ________3.00 Zm N«w York celo leto.... 7.00 odo loto... 7.00 GLAS NARODA TOME g. T. By orfir of the Prerfdsnt, A. B. gorlstoa. F. ML Chfc) —— slovenskih delavcev v Ameriki. The largest finorabm Daily in the United States, Issued every day except Sundays and legal Holidays. r 75,000 Readers "VI TELEFON: «78 CORTLANDT. Entered as Second Class Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New Ysrk, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 194. — *TXV. 194. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 18, 1920. — SREDA, 18. AVGUSTA, 1920. VOLUME XXVm. — LETNIK XXVTEI. NOVA PRISMODARUA GABRIEL A D'ANNUNZUA IMENOVAL JE NEKEOA NEWYORČANA ZA SVOJEGA ZA STOPNKA V ZDRUZENIH DRŽAVAH. — NEKI WHITNEY WARREN JE BIL DELEŽEN TE VELIKANSKE ČASTI Whitney Warren, «den najbolj odličnih arhitektov v deželi, je pouts 1 ofirijelni rastopmk DAmiunzija in Narodnega sveta reške fa-k i na že. Po kuhlu je bil obveščen o tasti, ki-pa je doletela. Na poti iz Krke v New York nahaja posrbni kurir s primernimi pooblastili, podpisanimi in zapečatenimi. Mr. Warren ne mor« reči, d* je vodil dosedaj mirno življenje. Kavno nasprotno j« rt s. Njegova delavnost ga je povedla na vse štiri dele *veta. To življenje pa je bilo mirno v primeri s tem, kar se bo zgodilo aedaj ko bo nastopil v imenu D'Annunzija in reškega Narodnega sveta. Nekoliko pojma ima ie sedaj, kaj se pravi biti zastopnik prismojenega italjanskega pesnika. Od onega časa naprej ko se je i/vedelo da je bil izbran zastopnikom D'Annunzija v New Yorku. je bil njegov urad Meka vseh italjanskih patriotov in telofon je pel neprestauo svojo pesem. Celo zastopniki lepe kino-umetuosti so ga že polastili s svojim obiskom. Ta pričetek pa ga ni ustrašil. Kekel je, da se je boril za Italijo skoči \sa leta in da pomenja njegovo imenovanje le to ,da se bori ie močnejše — Jaz verujem v D'Annunzija, — je rekel, — ter sem prepričan, da je najpotrumnejai človek na svetu. Ko sem se prvič sestal z i.jim, priznam, da i»e i-isem dosti brigal zanj. Prav nič me ni fascini-ral. Ko pa ^u videl njegovo odlično delo v Franciji, kjer je živel kot izgnanee, sem izprtmenil svojega duha. Videl sem ga tekom zadnjega novembra na K« k t ter spoznal, da se bori za stvar Italije. (Za stvsr italjanskih imperijalistov in čifutov.) Ena stvar mi je znana, — da ne bo namreč nikdar počival, dokler m* bo Krka in Dalmacija italjanska. Že pred davnim časom je skb iiil, da ga ne bodo nikdar ujeli živeli. Kadar je šel v boj (ni bil se nikdar v boju), je imel na svoji uniformi gumb, v katerem je imel spravljen strup. Rekel sem mu: — Nekega dne vas bodo ujeli. On pa se j«- le nasmehnil ter pokazal na oni gumb. Mislim da lahko rečem, da sem edini Amerikanec, ki se je zavzel za Italjane, odkar je stopila Italija v vojno. Moja naloga je sedaj dovesti Amerikance do priznanja, da so zahteve Italije do Reke in Dalmacije upravičene. Veliko važnost pripisujem svojemu imenovanju ter mislim, da bom lahko povedal Am«*rikaneem dosti, česar še ne vedo o Italiji. Tukaj v New Yorku je ha stotine in stotine tisočev Italjanov ter vem, da imajo odličen glas v občini. Mogoče bom potein, ko bo prišel kurir s poverilniml pismi, izvedel, kaj želi D'Anuunzio, da storim. Tudi v drugačnem slučaju vem, kaj moram storiti. Predolgo sem bil prijatelj Italije, da bi tega ne vedel. Ta moj urad bo zelo zaposlen prostor, ko bodo prišle stvari v tek. čtčERINOV ODGOVOR NA WILS0N0Y0 NOTO Sovjeti temelje na ljudskih volitvah. — Volja naroda pride bolj vpoetev kot v parlamenta. (Poroča Karl von WiepanJ^ Berlin, Nemčija, 17. avgusta. — Pred kratkim sem brzojavno vpraša) ruskega ministrskega predsednika Lenina, kaj misli o zadnji Wilsouovi noti. Odgovor mi je poslal ruski minister ('ičerin in se glasi takole: — Wiegand, Berlin. Moskva, 14. avgusta. — Ruska sovjetna vlada temelji na ljudskih volitvah. Volja narodov pride potom sovjetov do popolne veljave. Voliti ne smejo samo oni, ki ne delajo. Na ta način postane volivstvo bolj homogeno in j mogočno. Sovjetni sistem je bolj j popularen ter pride v njein volja 1 i&roda bolj do izraza kot pa v kateremkoli parlamentu. Komunisti so mogočni, ker so najbolj delavni v celi deželi. Naši državniki niso nikdar rekli, da ne bodo držali zadanih obljub Ravno nasprotno, mi smo pokazali, kako resne smatramo naše obvez-osti. C-e vam obljubljamo varstvo proti tretji nacijonali, se bodo vsi naši zastopniki trdno držali te obljube. ODGOVOR MULERANDA N A POSLANICO G0LBY-JA MILLER AND SOGLAŠA S COLBY JEM GLEDE POLITIKE IGNORIRANJA SOVJTEOV, A MOLČI GLEDE INTEGRITETE :RUSKEGA OZEMLJA. — ITALIJA IN ANGLIJA SE fiE NISTA IZRAZILI GLEDE POSLANICE. ODKRITJE SPOMENIKA \BRA HAMTJ LIN ČOLNU V LONDONU. NOVOSTI IZ i STARE PONUDBE j VARŠAVA JE POLITIČNIH KROGOV, ZA IRSI«^ BAJE REŠENA Zunanja politika sen. Hardinga. Ministr. predsednik Lloyd George Zavezniki poročajo, da so se baje Cox in Bake. — Raznovrstnosti je ponudil Irski svoje stare po- pričeli Rusi pred Varšavo nmiv* iz politike. važna izjava ; predsedniških \ goje. — Nadaljevanje razprav. London, ti. — Vesti o protinapadu. Dosedaj najbolj enejra izmed obeh kandidatov je ona. dal v ponedeljek kandidat, senator Harding, tlovo !,|;j1 izraza pripravljenosti vlade, ril je prvikrat o zunanji politiki .^a razpravlja s katerimikoli za-v slučaju, da bi republikanci zma-jslopniki irskega mnenja o pn'dlo- \nglija, 1«. avsnista.; Varšava, Poljska, 10. avgusta, odgovor na n< ko vprašanje v Po mnenju zavezniških častnikov katero je P"-. poslanski zbornici, j«> ministrski bila zlomljena postojanka, ka-republikanski, predsednik Lloyd G^orjre zopet | tero so zavzeli ; boljševiki pred Washington, I). 17. avjrusta. — IVprav je bila francoska poslanica v odpovor na našo izjavo glede Rusije m Poljske sporočena .semkaj ter objavljena tukaj, je državni department še vedno moleeč plede nje. Eno izmed pojasnil glede te molčečnosti je, da je francoska izjava v gotovi n ozirih razočaranje in mogoče je, da skuša dobiti department dodatna pojasnila. sporočilo ministrskega predsednika Milleranda, poslano francoskemu pooblaščencu v Washington, da pa izroči državnemu de-partmentu, soglaša na navdušen način z obsodbo Colby-ja plede sovjetske vlade in z ameriško izjavo, da je Amerika trdna v svojem sklepu, da ne bo iineia nobenih diplomatičnih otinošaev s sistemom, ki vsiljuje narodu tiranstvo manjšine ter se baba, da se ne bo čutil ezan z nobenim dogovorom, a glede največje točke Colby-jeve poslanice je francoska izjava tiha. Nikjer v poslanici ne sprejema Francija predlog Colby-ja. da izdajo zavezniki skupno izjavo, da bodo ohranili teritorijalno integriteto Rusije na temelju starih mej za prihod ljudske reprezentativne vlade. To je resnično jedro Colby-jeve poslanice, — namreč poziv na ruski narod prekod gl*.ve Lenina in Trocki-ja. To je tudi odgovor na izjave sovjetov, da si skušajo kapitalistični narodi razkosati Rusijo. Ta trditev je omogočila mobiliziranje velike armade ki oblega sedaj Poljsko. Italija in Angliju se še nista izrazili glede naše poslanice in isto velja glede Japonske. V številnih ozirih bodo odgovori teh sil bolj zanimivi kot pa je fr.incoski. ('e bo Llovd Georjje odgovoril, bo komaj sprejel naše izjave plede stikov s sovjeti k, mogoče priznal, da se Rusije ne sme razkosati. Japonska bo seveda soglašala /. nami, da so\jeti niso vredni, df bi imeli posla z njimi, a bo komaj soglašala z našim programom integritete mskepa ozemlja vspričo dejstva, da skuša ustvariti buffer-državo v iztočni Sibir'ji. Po mnenju nekaterih diplomatov je pričakovati nadaljue akcije od strani nase vh»de. gali pri volitvah. R^kel je: A pili za uravnavo. — Vsaki dan smatram za bolj Ministrski predsednik je rekel, nepraktično, da bi ena polovica Frank Sakaer, DENARNE POŠIUATVE V ISTRO, NA GORlfiKO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlja, ki je zasedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali za pošilja tve italjanskih lir po sledečih eenah: 504ir .... $ 3.00 100 lir .... $ 5.70 30* lir .... $16.50 600 lir .... $27.50 1000 lir____$54.00 Vrednost denarju sedaj ni stal na, menja se večkrat nepričako vano; is tega razloga nam ni mo eročs podati natančne ct:^ - vna prej. Mi ko roka. pristali v navedene pogoje. TATOVI IZPUŠČENI NA PROSTO. Mexico City, Mehika, 17. avg. — Iz kaznilnice v Federi je bilo izpuščenih tisoč oseb, ki so bile obtožene tatvine. Povelje za pomilostitve je dal governer Clestino Gas-ca. SLAVČEV PIKNIK. vrat mi Varšave. Poljska proti-ofenziva je na raz ličnih točkah v polnem teku in sovjetske čete se baje umikajo v velikem neredu. Varšava, Poljska, 17. avgusta. Puški pritisk na Varšavo je bil zlomljen, kot se glasi v oficijel-liem sporočilu poljske vlade.. London, Anglija, 17. avgusta. Sovjetske čet«' koncentrirajo svoje napade na Varšavo v okolici se-vero-iztočno od Novo-Georgijev-ska, močne poljske trdnjave ob Visi i, severo-zapadno od glavnega mesta. Nadaljni pritisk je opaziti na jiržno-izto pa potihnila svetovna poročevalska agentura v Londonu pravi vzrok, zakaj hrepeni Anglija po miru. Ta motiv je bilo treba napol zamobatoi, da bi se ne ©proza lo šahove poteze, ki jo misli napraviti vlada. Henrvju O. Alslerjru. moskovskemu dopisniku lista "Nation" je bilo dopuščeno jsfcno povedati, zakaj se boji Anglija boljševikov in zakaj hoče skleniti London z Moskvo mir. Da, celo prelom t Francijo ter izdaja svojega bivšega zaveznika bi ne bila previsoka cena, če bi Anglija mogla doseči svoje cilje v Moskvi. Kajti Moskva pomen ja v današnjih razmerah za Anglijo največjo nevarnost. Angliji je presneto malo mar za to, če se zbirajo v Moskvi rsdikaloi vs< h evropskih dežel. Toda sedaj, v zadnjem času so pa pričeli prihajati r»elegati azij-frkih narodov od Bospora, Indije in Tihega oceana. Nespravijivi so- x ia/inki prejAnjih stoletij so si pddali v Moskvi prijateljsko roke. jlenjskem. Tu zapušča soprogo in kajti \ ^i hrtpcne po enem cilju, po edinem cilju, da vržejo s sebe an- več otrok. Ranjki je bil v vseh glebki jarem. krogih jako priljubljen in ga bo- Tam so Turki in Ariuetiui, Perzije i in Indijci, Kitajci in Afga-nistanci. Džemal paSa je odpotoval v Indijo, EnAer paša se nahaja v Kavkazu. Ciniki filozof je rekel; "Vse se giblje". Ta izrek je dobil liov pomen z ozirom na duševno in politično gibanje azijskih narodov Odkar Rusija ni več preteči imperialistični medved, odkar jejs,i,a preselili v svoje novo stano-Moskva obljubila v^rm zatiranim pomoč, se izgubljajo fraze anglevanje na vngalu. Union Ave- iu ik.h pridigarjev svobod,- brez \ sakega odmeva. 78' St ' ko & liriila nesre^a- Sedaj ni Anrlijn več manjše zlo, pač pa edino in največje zlo. I Rojak Fnnk Kr*stin je nesel Anglija ni še nikdar stala nasproti taki nevarnosti kot ji stoji ■edaj. Rusiji ni treba pošiljati armad v Indijo. TamoSnji domačini potrebujejo le aroŽja in municije, in angleško -indijsko prebivalstvo bo padlo v razvaline. V Mezopotamiji sledi vstaja vstaji. Perzija je le začela odmetavati svoje verige. Tako ptše Alsbtrg V manj kot enem letu bomo videti, če je videl Llovd Oeorse nevarnost ob pravem «*-a>u, ali «!e se bo razbila v nič največja država svetovne zgodovine vsled omalovaževanja narodno-gospodarskega vprašanja. troci morajo zaužiti hrano v šolskem poslopju, ker se je dogajalo, da so lačni starši použili hrano, ki so jo dobivali vsled hudega mraza ctroci na dom. Po zimi so zakurjena samo zavetišča. V tečajih za analfabete je vpisanih 24,000 ljudi, med katerimi se nahajajo šest-destletni starci. Boljševiška univerza, ki obsega bivšo univerzo, ženski višji in prihonnevrologični zavod, je zapuščena. Na univerzi je sicer vpisanih 13,200 slušateljev, toda predavanja obiskuje le 400 dijakov: 100 možkih in 300 ženskih. Vsi drugi so raztreseni po Rusiji, kamor so šli s trebuhom za kruhom, ali pa so mobilizirani. Od 400 dijakov, ki obiskujejo univerzo, je en sam komunist. Profesorski zbor šteje 660 profesorjev, od katerih je 300 titularnih. Med profesorji ni nobenega komunista. Slovenske novice. New York, N. Y. Slovensko pevsko in dramatično društvo "Domovina" vljudno vabi vse greaternewyorske Slovence in Slovenke na svoj letni piknik, kateri bo v nedeljo 22. avgusta v dobro znanem Henrv Walter's Emerald parku v Glen-dale na Lon? lslandu. Xa pikniku vozil avtomobil Green Cab družbe 461etnega Louis Krivica na vogalu 1. Ave. in S. Pierce St. Voznik je vstavil, pobral ponesrečenca er ga peljal v bolnišnico, toda ponesrečenec je medpotoma umrl. Nesrečo je voznik prijarvil policiji. katera ga je zaprla, da preišče, čigava je krivda nesreče. bo: izžreban cekin za 10 dolarjev, Krkič je bil rodom z Dolenjskega keglanje za "cash" dobitke ter "Domovina" bo zaipela par krasnih Za ples je preskrbljeno z dobro godibo in tudi za suha grla ne bo manjkalo okrepčil. To-rej, prijatelji petja, keglanja, plesa in pofttene domače zabave: nasvidenje v nedeljo 22. avg.! Pittsburgh, Pa. V bolnišnici je umrl Jožef Novak. star 27 let, rodom iz Kneža-ka. P»»škodoval se je z avtomobilom tako močno, da je podlegel poškodbam. V kratkem bi se imel poročiti. V starem kraju zapušča stariše in sestre. Počivaj v miru! Morgan, Pa. Sta rišem Julij in Margareta Lesjak je umrl 61etni sinček Julij. Cleveland, Ohio. V četrtek 12. avgusta zjutraj je umrl .splošno znani rojak Ignacij Mariučič, ki je stanoval na 1202 E. 60. St. Star je bil 40 let. Doma je bil iz Buhovce, Št. Vid na Do- do močno pogrešali. Naj počiva v miru! Družini Nose na Prince Ave. v Newburghu je umrl novorojenček. Družina se je ravnokar mi- ter zapušča v Milwaukee enega brata. Pogreb se je vršil 12. avgusta dopoldne. Ponesrečenec ni bil pri nobenem druatvu. Port Washington, Wis. V noči 7. avgusta med 12. in 3. uro zjutraj je neznani zlikovec zlezel skozi okno v stanovanje rojaka Mihaela Cvirn na 322 Washington St. ter mu ukradel $115 v gotovini, žepno uro, dve harmoniki Lu asovega izdelka, ena težko okovana z nikeljnom, narejena na tri vrste, druga pa na dve vrsti ter dva žepna noža, v skupni ( vrednosti $450. Rojak Cvirn dat nagrado istemu, kdor bi videl kje j eden ali drugi ukradenih predmetov ter ga o tem obvestil. Peter Zgaga Skaza je hotel zasnubiti neko katoliško Jednoto z mošnjo vred. Toda Šneler je bil hitrejši in skromnejši. Zadovoljil se je zaenkrat z osemnajstimi stotaki. * ♦ * V klerikalnem taboru poka. Slovenska klerikalna stranka v Ameriki se bo razbila na dva dela. Lažje jo bo poraziti. * * * Moj Bog, kako so se izpreme-nili časi. Če ti je pred leti pokazala ženska hrbet, si smatral to za zaničevanje. Danes, ob sedanji modi, je pa drugače. Oe ti ga sedaj pokaže, smatraš to za poki on. • • * Ko se svet že skoraj čisto pomiri, se ponavadi oglase Turki tei pravijo, da je čas strmoglaviti angleški jarem. • * • — Zakaj ste pa danes tako pozni T — Oprostite, gospodar, ostrici sem se dal. — To stori v svojem prostem času, ne pa tedaj, ko je treba deli-ti. — Saj mi tudi tedaj, ko delam, rastejo lasje. # * * — Ta obraz imaš kot da bi bil f [že štirinajst dni poročen. — Poročen sem samo osem dni. — No, potem pa pretiravaš. Itsgoslinmitfitut Ustanovljena L 1898 Katal. irbturta Inkorporirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Mmfi. HOTANftUi ttMOB 7. PO BANT Box M Wk Bok 251. Oooemaufh, Pa. Dlamuod, Wash. Fodpredsed.: LOUIS BALANT, Bos lOt, Pmr Areno«, Lorain, O. Tajnl>: JOSEPH PI8HLBB, Blagajnik: OSO. L BBOZIGH, My, Wipjnft aelzpla&uitli ■nrtntn* LOUIS OOSTBLLO. SaUda. Colo. Of. JO& T. GBAHKK, 848 M. Ohio IV. S- PlttJtrargn, Pa. JOH8 OOUŽB, my, Minnesota. -ANTHONY. MOTZ, 8841 Areno* M. Bo. Chicago, IU. IVAN VABOGA, 612« Natrona Alley, Ptttsburfh, Pa. LBONAHD BLABODltlK, 1 my. mnixmti JOHN BUPNIK, S. *, Bex M. Pa. JOHN PLAUTZ Jr„ tt2-Tttf Aff^ Imnet, Mich. JOHN MOVBBN, |M-2a4 AvA< 'Minnesota. MATT. POGOBHLQL X W. Chicago, HL BUDO LP PEBDAN, 602C Mi Ot| Arena©, Cleveland, Ohio. FRANK flKRABBC, MM WaafclaftWI St., Denver, Cola GREGOR HBEfiCAK, 407 B 8CS Avft* Johnstown, Pa. Jednotlno flssllo? "BLAB NABODl* v Šolstvo v sovjetski Rusiji. Znani italjan^ki Meijiliit Liit iano Ma^rini priobčuje v "Seeo-lu" taniinive elank** o komunističnem režimu v Rusiji. Magrini, ki je kot italjanski deiegut bival več časa v sovjetski Rusiji, kjer je proiK'aval komunistične razmere piše o šolstvu: V šoli »e uči malo, šr manj pa nauči. Boljševiaii režim je sicer razširil javno prou.'-vanjc in razdrli! abecednik med ncomikane ma-»e, toda intenzivnost poučevanja je znatno zmanjšala. Nova oblika boljše viške šole je enotna. Vsi otroci so po možnosti razdeljeni po enakih začetnih sposobnostih in imajo vsi-enako možnost pouka Odpravljajo vse razlike med raznimi vrstami šole. Mesto meščansko urejenih šol. ki *© po mnenju komunistov razdeljevale narod v dva razreda, so dane* v Rusiji samo različne stopnje ene in iste šole. Odpravljene no trnli v.*e tehnične in trgovske šole. Obisk šole je obvezen od šestega do sedemnajst era leta. Za otroke med šestim in osmim letom m posebni otroški vrtci. Od osmega do trinajstega leta traja takoineiovani tečaj prve stopnje. Pouk je brezplačen. Otroci dobivajo zastonj obleko, obutev in enkrat na dan hrano. V Šolah se ne poučuje noben ver »k i nauk. Šolski program zahteva tesno zvezo med produktivnim delom in poukom. Otroci se morajo navaditi potom pouka razumevati vse življenje, ki jih obdaja. Otroci se poučujejo tudi o splošni kulturi, o zemljepisju, naravoslovju itd. Glavni predmet pouka pa je sprijazuitev otrok z delom, da se vzgoji za bodočega državljana socijalistične komune. Zgodovina ne poučuje le v toliko, v kolikor je v zvezi z delom in kulturo. Noben otrok ni pri-moran delati alt učiti se doma. Sola je odprta »*%e dni v tednu. Ob nedeljah se vršijo čitanja in izleti r spremstvu posebnih učitelje*-. Šolske kazni so odpravljene. ];:pitoT ni nobenih. Šolsko upravo vodijo okrajni sovjeti, sestavljeni iz ene četrtine učiteljev, četrtine učencev starejših skupin, ostali člani pa ao okrajni delavski delegati in zastopniki osrednjega ko-miaarijata ta javni pouk. Tak je.iolski program, ki se pa Izvaja v vsakem kraju drugače. Učitelji pravijo: ..Nihče ne ve, kaj pravzaprav hočejo komunisti, pa životarijo otroci ▼ iolah brez pouka in se pečajo z roč-m, ki je največkrat le otroška igrača. Priznati pa je treba, da je sovjetska vlada rešila otroke pred • poeebno otroško aprovizaeijo. Otroci imajo več živeža nego ▼ tovarnah. Fizično stanje otrok t Petro gradu je razmerno otroci ▼ gotovi dobi maatnh živil. Šolaki o- ; težko desetgalonsko steklenico, v nji pa — seveda — ro-zinovca. Pa ga je srečal na vogalu St. Clair Ave. in 40. St. moi pravice, ki mu je dejal: "Kaj nosite!" "Rozi-novca", je bil odgovor. '"Deuite ga na tla!" je ukazal detektiv. "Ne morem, je pretežko", je dodal KreKtin. Dva moška, ki sta bila s KrestinoiiL, sta mu pomagala, da so posadili težko steklenico na tla, kjer so počakali, da so priisli z "usmiljenim" vozom po to težko in sladko breme. Krestin in roainovec sta se peljala. Detektiv pa je poprosil prej omenjena mo^ka, če ga peljeta na^aj v hi^o. »►dkoder sta prinesla rozinovca. Iu res so bi i tja. Ko so iskali /,ga-njarski kotel v drugem nadstropju, je eden izmed njih skočil skozi okno na tla 25 čevljev globoko in pobegnil. Drugi je bil "kmalu nato izpuščen. Krestin pa je bil izročen zveznim oblastim. Marija Miklavčič se je podala v samostan. Predno se je poslovila, je naročila za faro sv, Lovrenca v Newburghu krasen križ za spomin, ki je pravkar dospel. Križ je tri čevlje visok in krasno izdelan. Res krasen spomin! Svoja domovja v Newburghu so si nabavile družine: G. Cesnik, L. Gliha in Andrej Rodela; družini Jeršan in Glivar pa se v kratkem preselita iz Newburgha v Bedford. Joliot, D! Nevarno je zbolela Katarina Mete«, soproga Petra Meteša, bivajoča na vogalu North Hickory in Smith St. Zdravje se ji boljša in bo skoro iz nevarnosti. Vile Rojenice so vasovale v domu Johna Papeža, 107 Clav St., kjer so pustile krepkega sinčka. Benld, m. Požar je uniči] rojaku Štefanu Kuzmuku hišo, katero je sele kupil pred kratkim, vse pohištvo, za $300 Liberty fcondov in tk $100 vojno-varčevalnih znamk. Kako je ogenj nastal, se ne Te. Vihrsukae, Wis. Willard, Wis. Na tifusni vročinski bolezni so oboleli Martin Kokalj in dva njegova sina. Bolezen se jim obrača na bolje. Dne 2. avgusta je bil operiran v bolnišnici v Marshfieldu na vnetju slepiča rojak Fr. Boh in zdravje se mu obrača na bolje. Eveleth, Minn. "Narodni Dom", ki je bil last naših rojakov, je bil te dni prodan. Nizko poslopje je stalo naše rojake več tisočakov. Vzrok neuspešnosti našincev je naš star greh: nesloga. Sedaj že drugi zidajo na istem prostoru. Steve Udenič, Th. Oakman in Christian Larsen, lastniki prodajalne mehkih pijač, s6 toženi od Mrs. Ide K an ga.s iz Iron Junction, češ, da so dali piti munšajn njenemu niocžu Gustu dne 20. junija tega leta in se ga je pri tej priliki mož tako navlekel, da je izgubil $84 denarja ter da je imel potem «est dni mačka. Zato toži Mrs. Kangas sedaj za $134. Virginia, Minn. John Godenovič iz Kitzville, obdolžen, da je munšajner, se nahaja v ječi. S tremi prijatelji je kuhal v bost i blizu Kitzville prepovedano kapljico, pri čem je bil zasačen od dveh zveznih agentov. Muiišajnerji so se jim postavili v bran ter pričeli na agente streljati. Tovariši so ušli, on pa je bil zajet. Radi kuhanja prepovedane pijače je bil tudi aretiran Joe Sikič iz Hibbinga. Sodnik Freeman je odredil, da se zapre pet prostorov, ker so po postavi nadloga, ker se je v njih prodajalo opojno pijačo. Zaprl je sledeče prostore: C. Gobac, 706 12. St., T. Rukavina, 817 — 13. St., Agnes Cop, 109 — 5. St., Fr. Wrobleski, 221 — 4. St., in D. Duiri, 620 — 14. St. Anton Strah je moral plačati $7.50, ker je vozil avtomobil brez licence. Mat. Pečarina je bil obsojen na $102.50, ker je vodil "bindpig". Chisholm, Minn. Poročena sta bila g. Jurij To-mac in gdč. Ana Maskol. Oba sta doma nekje na Hrvatskem. Drugi dan ipo poroki svoje sestre pa je bil že dan smrti njenega brata. Strela je namreč udarila v tovarno za smodnik, v kateri je bil nesrečnež zaposlen. Večja zaloga smodnika je eksplodirala ter je ubila in ranila več delavcev. Qilbert, Minn. Suhaški aigent je so vdrli v John Kernov prostor na 209 Broad-war, kjer so nažli petdeset kvar-tov kanadskega žganja, katerega so zaplenili Pri njem so našli V pondeljek 9. avgusta je po- tudi kotel za kuhanje žganja. — Cene živilom bodo padle. — Da, padle bodo, toda na odjemalce. * * * Neki angleški list piše: — Delavec nima nobene pravice odločevati, kdaj je dežela v nevarnosti in kdaj ne." Angleški delavci bodo pa naj-brže sami odločili, kdaj bodo nesli svojo kožo na trg in kdaj ne. * * * Oni osli, ki so zaupali Ponziju svoj denar, lahko sedaj letajo od Ponzija do Pilatuža. * * * V nekem londonskem sodišču je bilo v enem dnevu 243 razporok. Tisti dan je, bil srečen za 486 oseb. * * * — Tvoja bogata teta boleha na mrzlici in ti jo vsak dan obiskuješ. Ali se ne bojiš, da bi se kaj nalezel? — Saj bi se rad nalezel — njenega denarja. * * # Govori se, da bo Ponzi pred sodiščem hlinil blaznost. Oni, ki so mu zaupali denar, je niso lilinili, ampak so bili v resnici blazni. * ♦ * — Dragica, ravnokar sem se zavaroval za deset tisoč dolarjev. — O, hvala Bogu. Sedaj mi že vsaj ni več potreba svariti te, da bodi previden, ko greš z doma. # ♦ • — Kako to, kako to? — se je pritoževal rojak v družbi. — Vi pravite, da nisem dober poznavalec ljudi? Zakaj bi ne bil? — Zato, ker imaš predobro mnenje o samem sebi — se glasi odgovor. # . # Ena tolažba pa le preostaja Troštu. Dohodninskega davka mu letos ne bo treba plačati. Bovey, Minn. Zvezni a gent je so zaplenili Antonu Gerbecu na Main Street 25 galon vina iz rozin, 60 galon brozge in nekaj steklenic munsajnd. i- i * * Nashwauk, Minn. Tgn. Kranič, S. Vuknurnič in Mike Komar iz Kinney, kateri so bili aretirani v Keewatinu rad: hitre vožnje z avtomobilom m so razbili avtomobil Marka Babica, v katerega so zadeli, so bili oproščeni, pa^pa je bil kaznovan Babic na 15 dolarjev, ker se je priznal krivim, da je oc. vozil prehitro po Keewatinu. Policijski šef Ph. Griffin je napravil i^enaidoma naval na Temperance Buffet, kjer je aretiral sedem mož, ki so igrali za denar. Zadel je sledeče: Mike RoSkoviča, Sam Loliča, Izak Obrsdiča, Steve Rodiča, Mike De v it a, Mike Teži-ca in S. B. WiHianua. Prvi so se Ysb straži tftiloh ss uradnih aader kakor tndl denarna poAUJater saj «s pottltjo na jglamef* tajnika. Vse pritofcbs naj ss poilljajo na prcdssflh sika porotnega odbora. Proflnje m sprejem norih Članov In sploti vsa sdrmf} !»■ jrnrrTili n naj poiUjaJo na vrhovnega adramlka. Jacoftoranaka KstolIBka Jednota se priporoča rsem Jugosloranofli ss obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestrlsL T blagajni Ima okrog »300,000. (tristotlao« dolarjev). Bolnl&Ui podpor, o* fcodnln, in poemrtnln je Izplačata Se nad poldragi mtljon dolarje*. Jednota •teje okrog 8 ttoo« redalb Oanor(lce) ln okrog 8 tisoč otrok r Mladinske« oddelku. DruStva Jednote se nahajajo po rmxnlh slovenskih naselbinah^ Tam, kjer jih Se nt, priporočamo rstanovltev norih. Kdor ieli postati Oatf saj as sglaal pri tajnika bllfaega druStva JSKJ. Za ▼Btanorlter norih druits* se pa obrnite na glarnega tajnika. Noro drnitvo ss lahko raanorl s 8 tli ~ v Trstu Češki očividec o dogodkih jmirala. V tem trenutku so začeli metati skozi okna papirje, pisalne stroje, ameriške stole in končno tudi veliko težko mizo. Občinstvo je plesalo vzpriČo uničenja slovenskega imetja. Na Piazzi dela Borsa so jeli italjanski vojaki razbijati baiiko "Croatia". Iz nje so pometali vse do poslednjega koščka. Ko niso mogli prekrasnega pohištva zmetati skozi okno so iztrgali okenske okvirje in potem je letelo na cesto vse, kar je bilo v prostorih. Seržant z obvezano roko — najbrže je bil ranjen od razbitega stekla — je z bajonetom lazbil-veliko tablo z zlatim napisom: "Croatia". Ko je izginil zadnji žebelj, je neki Italjau razvil italjansko zastavo in mahal žnjo. Pfaška Narodni Politika" priobčuje iz pisma, ki ga je pisal češki rojak v Prago, tele zanimive podrobnosti: "Hotel Balkan je bil v plamenu. Hotel je lastnina slovenske po sojilniee, ki ima svoje uradne prostore v I. in II. nadstropju, v III. do V. nadstropju so hotelske sobe, v katerih so poleg Jugoslovanov stanovali italjanski ofieir 31 m Čehi. Hotel je Narodni tlom Jugoslovanov in to je povzročilo tudi njegovo katastrofo, požar j nastal v I. in II. nadstropju. Gasilci so brizgali vodo samo na sosednje hiše, a za hotel se niso niti Pozdravljali 0 in stroške. \ V i 1 -liamsa pa je našlo sodišče krivim ter ga obsodilo na $f>0. Red Lodge, Mont. V rudniku se je ponesrečil Fr. Stern; vsula se je nanj plast ka- rabinerjev, oborožena do peta, je stala v zadnji vrsti in se smejala. Italjanski kapetan stoječ poleg mene je ploskal in kričal v največjem navdušenju. Ob polnoči je goreči hotel Balkan osvetleval vse mesto. Stropi so se rušili, gasilci pa so brizgali vodo na sosednje h'še. Občinstvo je v entuzijazmu ploskalo ognju, ženske so se naravnost histerično smejale...." To je sodba nepristranskega gledalca o laškem barbarstvu v Trstu. RUMUNSKI PRINC NA POTI V NEW YORK. Spokane, Wash., 1(3. avgusta. -Tukaj skozi je potoval včeraj ru-munski prestolonaslednik Karol. Potuje proti New Vorku, odkoder se bo podal v svojo rodno deželo. Izgovarjam angleških besed. Doctor Kern je pred leti kot dijak vodil večerno šolo za angle-šino in učil rojake v Clevelandu-Izkušnja mu je pokazala, kako naj v besednjaku označi izgovar-javo angleških besed, da jo bodo menja. Bil je na mestu mrtev. Slovenci umeli in z lahkoto rabili. Star je bil 35 let, rodom iz Pod-kraja pri Zagorju ob Savi. Zapušča žalujočo ženo z enim otrokom. Pneblo, Colo. V četrtek 29. julija je bil pokopan Anton Hren, doma iz Dobro-polja, pni član novega društva Presv. Imena Jezusovega. Društven i k i so se dosti dobro vdele-žili pogreba ter skazali ranjkemu dostojno čast. Vsa slovenska fara se pripravlja za vrtno veselico, ki se vrši 22. in 23. avgusta v korisrt cerkve. Ce se zanimate za ameriški jezik, vain bo besednjak velika pomoč. Cena knjigi je pet dolarjev. Ta denar se vam obrestoval tisočkrat, če boste rabili knjigo. Naročite besednjak na sledeči naslov: Dr. F. J. Kern 6202 8t- Clair Ave., Cleveland, O. Istotam lahko naročite Zorma-nove pesmi, ki bodo všeč zlasti mlajšim rojakom in nežnemu spolu. Cena je $1.25. Obe knjigi z enim naročilom dobite za 6 dolarjev. Delo dobi mlad človek r naši tiskarni pri ekspediciji lista, to je zavijanje lista in drugega dela. Plača $20.00 do $24.60. Znanje angleščine ni posebno potrebno. Delo je stalno za pravega moža. TOft"GLAS NARODA", 82 Oorikrit ft, ___________ New Yorit; K. Y, j ■ w olas nao MoJi spomini, Napisal za "Glas N-yoda"; Anton Adamič. (Konec.) Nastopil sem to službo, a le !D mesec, oborožen sem bil ,Taisijo, ki je štela"* 15 let. To je bila plavolaska s sinjimi očkami, za kateri je tekla zibelka daleč, tam , . . . z v mrzli Sibiriji ob kitajski meji. rowmiigum kj« SO « mnog, Nj(.n c-„ jo je ljllt>i, nad Tw ;n .« divji. Od t« sem «1 zopet k vsUJal vsako profajo Prosi, me ...m ujetnikom v p.sarno Seve- je da jo nariieQ> Posre.;lo se mi a Tzel sem zopet .voje*. konj.- jf p0g0(iiti sIiko Vesel je bn 0- a nazaj. Tukaj sem imel sledeče - . . . _., . prevesela je bila Taisija. ko je o- o. I jetnikov je bilo iO Av- „1 i . . , , , . . A _ , .... gledovala svojo podobo. Od ta- trijcev in 90 Turkov. Ti so bih . , - . - T , . * , „ , „ . krat ljubil me ie župnik kot svo- od varstvom ruskih straž. Seka- • . . ... , _ . . _ • sina, skazoval mi je vse do- i so les. Kuski sem že precej do- * i • . ^ . . ... ' _ trote, kjer je mopel. Dal mi je v ■> govoril — in hodil sem s straž , •• .... , . , . , , , , s\oji vih brezplačno sobo na raz- i po lesu pregledovat delo. Ob' . , , , - . j. 1 . . . pola^o, da bon redno prt njem z 1 popo e s0 Pn 1 UJe ni llvao postrežbo. Ostanem naj pri t- domov ter delali od sestih do' . - . . .... , .... .„. . . . njem, da bom ueil njegove male reh. Stražniki so prišli k meni in'___.... ,, . , .... , . . , ., nemškega jezika in risanja. Poleg moje službe zahajal sem rrdno k njemu. Delali smo razne izlete. Posebno po zimi, zima je bila lepa, snega nad meter, nebo jfcsno. Zavili smo se v težke kožuhe in "pojenali" kot reče Rus. A vožnja na saneh, to je vžitek. Prišla je zopet zima in posled-rja zame v Rusiji leta 1917. Lahke bi sel z zadnjim našim transport i m domov, a so me pregovorili Rusi: '*Ne hodi domov, iti boš moral na italjansko fronto, rnjši ostani tu pri nas. ker ti je dobro!" Ubogal sera. Delal sem dalje v pisarni, hodil redno k župniku Ivanu Konstantinoviču, prijatelju. Pred njim nisem smel po voriti, da pojdem kedaj domov. Pozabil sem omeniti, da je bilo to Vflikan^ko podjetje kjer sem bil v službi, prvotno lat»t države. a ta je pozneje proda trem n. a pn at 0111, t. j Rusu. Nemcu .in nekemu poljskemu Židu Grahu. Ti so si kupieilt miljone in miljo-i.e, -katerim jim je pridobivala prosta kmetska dtifta s svojim delom in pičlo plačo. A to je minilo. Dober ruski narod, tlačen tisoč-l 2. uri popoldne, pa ne ob treh. kakor imajo navado nekateri, da. pridejo šele ob treh, samo da plačajo asesnient. pa je dobro. Torej opozarjam vse člane in članice, da vpoštevajo to naznanilo. Kateri se ne vdeleži vsake tri meseoe seje. se bo postopalo ž njim jm pravilih SDPZ. S sobratskim pozdravom Jack Povše. tajnik. KRETANdE URNIKOV Ppr N«W YORKA. IS la lorraine rocham beau st. PAUL. lafayette rotterdam pesaro la savoie philadelphia t france noordam la touraine pres. wilson n. amsterdam la lorraine oelvederb ryndam columbia apgentina PRES. WILSON 20 IVfl. — H avre ai avfl. — Havra 21 avo. — Cherbourg Z7 avo. — Havre 28 avo. — Boulogne 1 tept. — Genoa 3 eept. — H a vra 4 eept. — Cherbourg 8 aept. — Havra 9 eept. — Boulogne 14 eept. — Havra 14 eept. — Tret 14. aept — Boulogne 17. eeat — Havre 21. aept — Tret 22. eept •— Boulogne C8 a«pt — Trat 7 okt. — Trat S novembra — Trat Glede cen za vozne nitk« in vu artioo ' pojasnile, obrnit« m na tvrdfco FRaNK sakser 82 Cortlandt St. New York NAZNANILO. Pittsburgh, Pa. Tem potom se «bvew.r-a vse delničarje Slovenske K< »-operativne Zadruge v Pittsburghu. da se vrši sestanek vseh debr'arjev v soboto 21. avgusta Potniki na platformah in pri.šno, — namreč za zajca. kakih dvajset črevljev. Nato pa'fiflavit to nih so bili deleži čudnega pr-] Zadnje leto, ko je vodil senator prične teči pred vlakom, postoji torn Zajec je popolnoma znorel Capper svojo kampanjo po drža-; včasih ter teče naprej, a nikdar vi ter se vozil v svoji veliki kari!"* pusti, da bi ga vlak prheitel. na dvanajst cilindrov z naglico Take dirke »e vrSe vsaki dan, a petdesetih milj na uro- je skoed razven strojevodje kurjača ali ka Zajec je popolnoma znorel ter letel skozi milje ob vlaku, ne da bi izgubil le en ine. Ko je pri-iel vlak z zajcem vred mimo zad-njegvz na menja, je zajec naenkrat napravil velikanski skok, obsedel nato na zadnjih nogah ter te pri- I a »prednjimi šapami brisati boe. Da, zajee je hiter« a straino nmttan. No, dotični, ki je pisal to, ni nikdar videl zajca v resnici teči. Dotični zajee je iel na tvoj jutranji ftli večerni up reh od. Takore-koč m je le mirno izprehajal. Zajce Iz Kanaaaa ne prične nikdar reanično teči, dokler ne vrle svojih u*e« nazaj ter te iltefae na it trikratno svojo običajno doliino. Potem pa prične teči- da ne vidi ničeaar drhgega kot «lvo j« oni zajee napenjal, če neki zajec pred karo ter jo ubral pred avtomobilom po poti navzdol, John. šofer senatorja, je pritisnil na pedala- a nik nikdar prišel do slišne razdalje od zajca*. Ko je vozila kara z naglieo sedemdesetih milj na uro, se je sklonil senator proti šoferju ter rekel: Nočem se voziti hitreje, John. Preveč prahu dvigujemo za druge kare* ki nam slede in razven-tega bi lahko povozili kakega teleta ali kaj sličnega. Dosti ljudi je najt4 ki imajo hitre kare in ko ao ae lotili posla, da dobite zajca. Uspešni so bili le v slučaju, da so zadeli na zajca oi blizu in da so ga povozili, ko sc *e posrečil obrniti karo. Povozili kojote ŠTORKLJA ZELO LENA. Washington, D. C., 1. avgusta. Se pred objavljenjem svojega poročila glede splošnega trgovskega položaja v celi deželi, je trgovska zbornica Združenih držav objavila poročilo, da je povpraševanje po otroških vozičkih tekom zadnjih šestih mesecev padlo za celih 50 odstotkov. Imenovana oblast skuša najti vzrok tega v pomanjkanju stanovanj ter nezmožnosti "dobiti posle. X resnici pa je treba pripisovati to prikazen splošni lenobi štorklje, ki je posledica neizmerno visokih življenskih stroškov. Pabrikantje otroških vozičkov, ki so šli z drugimi vred v višino s ceno svojega produkta, pravijo, cia je padlo število rojstev v deželi za 35 odstotkov. Statistični urad p? pravi, da je ta številka previsoka, čeprav priznava, da je v resnici padlo število rojstev. Kje se nahaja ANTON ItONE?j Pred tremi leti sva bila skupaj pri Bradtonlu. Pa., zdaj pa ne vem. kje se nahaja. Jako rnd bi __________ bil. « ni ■■. i ■ .....i ■ «. ■ ■■. -g bfc ..m flBNAfl NARODA, 18. AVG. 1920 P|TOV AU 130 (Nadaljevanje.) Staree je poklekril, uprl svoje oči v Pitova ter rekel; — Kar mi agaja f , — Da, — je odvrnil Pitov. —- No, meni ugaja puška. * — No, to je izvrstno. Imam jih štiriintrideset. — Ti imaš štiriintrideset pušk? — In štiri in trideseta, katero Bem vzel za sebe, bo pač priliena za vas. To je lepa oficindca puška, z grbom kralja. — Kje pa si dobil to puško? Upam, da je nisi ukradel T Pitov je nato povedal svojo povest, odkritosrčno in pošteno. ■— Razumem, — je rekel stari lovski paznik. — Hočem te naučiti eksert-iranja, a s»m si pokvaril prste. Nato je povedal Pitovu nezgodo, ki ga je zadela. — Dobro, — je rekel Pitov. — Ne brigajte se več za svojo puško, kajti imate že drugo. Gre le za vaše prste, kajti teh ni mogoče nadomestiti. — Kar se tiče prstov, ni to nič. Če mi obljubiš, da bo puška jutri tukaj, potem pridi. Pri tem je starec vstal. Luna je zlivala avoje žarke na loko, ki se je stezala pred kočo. Kdor bi videl v *amoti ti dve temni postavi, tega bi se brez dvoma lotila velika groza Oče Clouis je v^el konec svoje puške ter ga pokazal Pitovu. Najprvo ga*je naučil, kako mora vojak stati. Bilo je nekaj čudnega, kako se je naenkrat vzravnal kot sveča ta veliki starec, ki je bil drugače vedno sklenjen, ko je hodil po gozdu. Spomnil se je svojega življenja pri vojakih ter dvignil glavo ponosno pokonci — Le glej in dubro pazi, kajti le na ta način se je mogoče naučiti. Ko boš videl, boš poskusil sam in jaz te bom gledal. Pitov je poskusil. Potegni svoja kolena skupaj, prsa vep, rame nazaj. Tako. Pitov si je prizadeval po svojih najboljših močeh. — Dobro, — je rekel staree, — precej čedno ilgledaš. Pitov se je čutil laskanim, da je bil tako hitro deležen pohvale. Če je že po eni uri ekserciranja čedno izgledal, kaj bo šele v enem mesecu! Hotel je nadaljevati, a to je bilo dosti za eno lekcijo. Sploh pa ni hotel oče Clouis nadalje poučevati, dokler ni imel puške. — Ne, to je dosti za enkrat. Kot prvo lekcijo jim isnaa pokazati It to in naučili se bo« i g komaj v štirih dneh. Tekom tega časa pa boš it dvakrat tukaj. — Štirikrat, — jo vzkliknil Pitov. — A, — je odvrnil hladuo oče Clouis. — Naj bo, štirikrat, a re tem ti, da jutri ne bo več svetlo. — Potem eksercirava v duplini. — V takem Blučaju bi moral prinesti luč. — Funt ali dva, če je treba. V 4 f — Dobro. In moje. puška? \ * — Jutri jo boste imeli. — Računam na to. Sedaj pa še enkrat pokaži, če si obdržal vse v spominu. Pitov je zopet pričel eksercirati ter bil deležen čestitk. V svojem veselju bi obljubil očetu Clois celo kanon. Po tej drugi vaji, ki se je vršila nekako ob eni ponoči, se je po slovil Pitov od svojega inštruktorja ter se vrnil počasnih korakov nazaj v Haramont, kjer je vse trdno spalo. Že naslednjega dne j»» predočil svojim vojakom lekcijo in sicer s odločnostjo in gotovostjo nastopa, ki je še povečala priljubljenost, katero je že užival. PHova so občudovali možki, otroci in starčki. Celo ženske so ©»tale resne, ko je vpil na svojih trideset vojakov, ki so stati v ravni črti: — Sto hudičev! Stojte vejidar pravilno. Poglejte mene! In res, postavil se je. V \ v KATARINA KOT DIPLOMATKA. * x * * Oče Clouis je im^l svojo puško. Pitov je bil v resnici pošten dečko. Obljubljena stvar j* bila za njega dolžna stvar. Nadaljna dva poskusa sta napravila iz Pitova pravcatega gre-nadirja. Žalibog pa ni bil oče Clouis tako trden v manevriranju kot ek-serciranju. Ko je pojasnil vse kretnje in izpremembe, je prišel konec Dj^gove znanosti. * Pitov se je vsled lega zatekel k "Ročni knjigi za narodne gar-de", ki je ravno kar izšla. Za to knjigo je moral plačati tolar. Vsled velikodušna požrtvovalnosti svojega poveljnika se je naučil bataljon v Haramont v kratkem kretati se povsem primerno na odprtem terenu. Ko je Pitov čutil, da je treba vedeti ae več, se je napotil v Sois-sons, garnizijsko menlo, kjer je videl manevrirati prave bataljone pod vodstvom pravih častnikov. Tam sie je naučil v enem dnevu več kot s pomočjo teorij v dveh mesecih. Tsko sta potekla dva meseca, dva meseca dela, napora in velikega razburjenja. Pitov je bil častihlepen, zaljubljen in nesrečen v ljubezni, a je kljyb svoji veliki zaposlenosti še vedno mislil.na potrebe svojega srca. Po savršenem ekserciranju se je najrajše potikal po gozdovili ter iskal prilike, kjer bi videl od daleč Katarino. r Katarina, ki se je vsaki dan iztrgala za nekaj ur domačim po-alom, se je sestajala t ljubljenim Izidorjem v majhnem paviljonu sredi gozda, tem srečnim smrtnikom, ki ae je vedno bolj ponosno dvigal, dočim je krog njega vse trpelo^ Kaka bridkost j- polnila srce ubogega Pitova! Kakim žalostnim razmišljanjem se je moral udajati glede neenakosti ljudi z ozirom na arečo! On katerega so obolevale deklice iz vseh sosednjih vasi, on, Tci bi tudi Uhlu) imel svoje sestanke v gozdu kot ponosen ljubimec, je rajše kot tepeno dete jokal pred zaprtimi vratmi pavilona gospoda laidorj*. i To je bilo raditega, ker je PStov ljubil Katarino, ker jo je strast-nol jubil in tem bolj ljubil, kei; jo je smatral za vzvišeno nad seboj. Tudi ni več misli* na to, da ljub) ona nekega drugega. Ne, za j« Izidor pretahal biti predmet ljubosumnosti. Izidor je bil ▼reden, da s« ga l^ubi. Katarina, deklica iz naroda, pa bi ne smela, o-ne4rs*'ui tvoj« družine ali vsaj ne Spraviti Pitova ▼ obup. ljal o tem, je čutil, kako ga nekaj zbada krog srca. gova hčerka, mesto da bi nadzorovala delavce pri njih delu, ljubim- j kuje z aristokratom ? Oče Billot bi ničesar ne rekel. On bi enostavno zadavil Katarino. — Nekaj je pač, — si je mislil Pitov, — če ima čtovek v rokah tako sredstvo za osveto. Da, a bilo je lepo, da se teh sredstev ni poslužil. Pitov pa je med t« m tudi že izvedel, da taka lepa dejanja prav nič ne koristijo onemi., ki jih je izvršil. Ali bi ne bilo mogoče prepričati Katarino, da v resnici izvršuje taka lepa dejanja? Moj Bog, nobena stvar ni bila lažja. Treba je bilo le neke nedelje pri plesu nagovoriti Katarino ter ji slučajno povedati eno onih besed, ki razodevajo krivcem, da ve tretji za njih skrivnost. Ali bi ne bilo to primerno in še bolj, da bi ta ošabnica nekoliko trpela? , Če bi pa šel na ples, bi se zopet izpostavil primeri z onim lepim gospodom. Taka primera pa je bila za tekmeca kot Pitov le malo za-željiva. Ker je bil iznajdljiv kot so vsi oni, ki znajo koncentrirati svojo tugo. je našel Pito\ nekaj boljšega kot pa pogovor na plesu. Pavilon, v katerem so se vršili sestanki Katarine z gospodom Charnv. je bil obdan od gostega lesa, ki je mejil na gozd pri Villers-Cotterets. Majhen jarek je enačil mejo med lastnino grofa ter ono navadnega moža. Katarini, ki se je dostikrat mudila v gozdu po opravkih, je bilo treba le skočiti preko tega jarka in nahajala se je v gozdu svojega ljubimca. flUli* nrihAtlnji*.! Koroške novice Kako se na svetu vse izpreminjA. I plebiscita. Pri nas ga