1
5
Nfaibhed and disttttllted under permit No, 728 author, by the Act of October 5. 1917, and file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Bm-kwrn, P ostnia.ter
v-jcn.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY ^EEN NEW YORK AND CHICAGO BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA.
^UME V.
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGL\NCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBUC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL".
LETO V,
opy 3c.
CI.EVELANI), 0., PONDELIEK (MONDAY) NOV. 27lh, 1922
ST. (NO.) 274.
Entered as Second Ciast, Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Posamezna številka 3c.
E y. DEBS V SVO^
PRVEM JAVNEM GOVORU.
žrtve fanatizma.
MR«, HENDERSON JE PISA-RILA CUDNA PISMA "NADNARAVNEMU ZDRA V 1 L-L	. --. CU".
' •'AUSTICNI vodja pravi pred 4,00 poslu-	-
JALCI, da je vesel, ker je izgubil dr2a-	O., 25. nov. — Sum-
VUANSTVO, ker je obdržal svojo vest j® bila.mrt družine Hen
■>- ntJAtrr 4 ^	oYVfjvf	derson, zakonskih dveh in :!tirih
^ ^ ^ ^ skoro sram prosto-j otrok, ki so bili najdeni mrtvi v ' ko so drugi jetniki še v zaporu. | stanovanju zadnjo sredo mrtvi
za posledicami za.strupljenja, povzročena od Mrs. Henderson same. To sumnja je postalo se moA
VSA MEHIKA 2A lE OB SMRTI
Anglija upravičuje umor Childersa.
^cago. Ž6. nov. — Eugene V. Debs, vodja ameriš-J^^jalistične stranke, je imel dane« tu svoj prvi jav-^dkar je zapustil Atlanta zvezno jelinišnico, ^ J® bil poslan radi izražanja svojega mnenja te-^ojne 4.000 glav broječa množica je staremu delav-' Veteranu priredila tako velikanske ovaeije, da je govor zakaSnjen za celo uro. Na stotine oseb



v
čakalo pred dvorano, ko je požarna bramba _ ^' da v dvorano ne more več kot 4,000 oseb. ^^kctro sram me je", je dejal Debs v svojem govo-^ ^ Sem izven ječe, ko se še 68 vojnih jetnikov še Nahaja za jetniškim ozidjem. Njih nadaljtno draa-^ zaporu je velik poklon od vlade Zedinjenih držav,
strahopetna, da se boji 68 mož.
, bi bil veliko raje v jeČi ter si ohranil spošto-r> kot pa da bi hodil po cestah s ključavnico na us-^2 preziram njih zakone.
Jaz nisem državljan Zedinjenih držav, akoravno rojen in vzgojen v Indioni. Ker sem poslušal-^Vest, «em zgubil državljanstvo, toda veliko Ijub-
K da serti ohranil svojo vest ter zgubil držav-
., '0."
je bilo tolikšno-, da je frnncosr ^jalistični vodja, Jean Longuet, ki je bil glavni go-g shoda ,skoraj stopil v ozadje. Demonstracija Iju-spoštovanje od ljudstva napram Debsu je bila Njegovi Častilci so ga o^bkolili z veliki-^ki živordečih vrtnic, ki so bili povezani s pravta-trakovi. Po zaključku zborovanja so bili čla-^'Jaliističiiega odbora prisiljeni skriti Debsa v ne-^ Sobi za odrom za eno uro, da ga čakajoča mno-^6sla s seboj.
y je s solzami v očeh prosil odbornike, da ga pu-^ da seže v roke svojim častilcem, in se mu je en-posrečilo priti na oder navzlic prdtestom, da fizično stanje ne dopušča tolikega razburjenja.
j PRAVIJO, DA JE BILA SMRT-I NA KAZEN POTREBNA.
BINIENE mVE ZAHTEVAIO
V TURCUL
London, 25. pravi danes v
ncv. — "Times" uredniškem član-
MEHINKANSKI KONGRES JE kti, da je smrtna kazen Erskine ODREDIL URADNO ŽALO- Childersa ibila opravičljiva, ker VANJE ZA UREDNIKOM, KI »i nikake razlike med njegovim
ameriški poslanik je na konferenci dal jasno razumeti, da hoce imeti tudi a-merika delež vojnega plena.
JE UMRL V AMERIŠKI JE-Cl KOT POLITIČNI JETNIK.
r.ejša, kg ge je danes v stanova-^ Mexico City, 22, nov. — Za Ri-nju našle več kart in pisem, ki cardom Flore« Magonom, ki je u-dokazujejo, da je'Mrs. Render- j mrl v Leavenworth jetnišnici v son imela zveze z nekim skriv-1 Zedinjenih drjaviah, kamor je bil noMft'm "čudodelnim zdravil-1 obsojen na 21 1^ zapora radi cem" iz Circeville. rtlicija je -«o. | izralžanja svojega mnenja kot u-bila neko kait) v kater; iTrtr:-1 rednik lista "Regeneracion" se nje '"čudodelnik" pereča, da je'tukaj žaluje kot <za muCenikom
prejel $1 in en kod^r zlatih las,
ter da bo njegova "nova sestra"
ozdravljena po "indijski nadnaravni metodi."
Nato je 9. sept. Mrs. Henderson odpisala pismo, ki pa ga ni cdposlala, v katerem izraža svoje veselje, da bo ozdravila. V svojem pismu tudi pravi, da jo skrflbi njeno stanje, vsled česar ne more dosti iz hiše, in da bo vesela, kadar bo lahko zopet zvečer ven hodila. Na dnu kovčeka,
kjer so bila najdena pisma, je izvleček iz biblije, glaseč se:
"In ko sem šel mimo Tebe^in jivoji lastni.^,krvi.,.
sem Ti rekel, da moraš živeti v svoji krvi. Da, v svoji krVi moraš živeti."	,>
--o--,—
— Izginil. Policija Clevelanda'
in drugih južnih ohijskih mestec išče Kapitana Hector W. Maclh-tcsa od Salvation army dobrcde!-
ne organizacije, ki je neznano-	go bile gluhe za vse proS-
am izginil. Bil je v oskrbi Nor- ter zanikavale trditev, da je vmAdkegii urada. ptogreSa ae ,ga	pri shbem zdravjO.
department zadovoljen.
Washington, D. C. — (Fed.
Smrt Ricarda F. Ma-gona, ki je postal.žrtev vojne pro
slučajem in slučaji štirih drugih [ republikancev, ki so bili pred
Lausanne, 25. nov. —Richard Child, ameriški poslanik v Rimu, ki zastopa ameriško vlado ina tukajšni kratkim umorjeni.	! konferenci, .je presenetil vse delegate, ko je odločno iz-
"Dejstvo, da je bil Childcrs'	Zedinjene države vztrajale, da se v Tur,-
AngM," pravi list dalje, "ne na-l%i upostavi politika 'Wprtih vrat':
'pravlja nikake razlike. Postavil se je v boj proti edini ustavni oblasti v deželi in zadela ga je usoda. Oblast ni imela nikake druge izbere, kot sprejeti njegovo izivanje ali pa se odpovedati
Na konferenci je prečital noto, katero je pWala ameriška vlada glede oljnih vrelcev v Mesoptamiji 30. oktoibra Angliji, Franciji in Italiji ter je izjavil, da ameriško ljudstvo' podpira to postopanja.
Del izjave ameriškega posla,nika se glasi:
SULTANOV HAREM SE PRESELI V PARIZ.
svcjih principov. Maijon je umrl pravici ^konitega zaupstva v ko l "Ameriška vlada je mnenja, da dklepi, storjeni vnaprej z ozirom na turško ozemlje, ki določajo upostavitev zon posebnih trgovskih in ekonomskih interesov, niso v .soglasju s principom gospcdars:ke enakopravnosti. Domneva se, da zavezjniške sile ne bodo sedaj želele in da ne nameravajo izvesti prejšnje pogddbe takega značajo.
"Zedinjene države ne želijo podvzeti nikake akcije, ki bi mogla spraviti zavezniške sile v zadrego pri prizadevanju za dosego miru. One ne želijo ničesar, kar
se princip e.
Pariz, 25. ncv. — Tukajšni gledališki lastnik Paul Frank .le pnčel s pogajanji za prevoz sul-
za srčno boleznijo potem, ko soloist ljudstva države." številni njegovi prijatelji apelirali pri justičnem tajnik«, da ga pomilosti radi slabega zdravja.
Mehikanska 'poslanska zborni-ca je danes sprejela resolucijo,
glasom katere se bo govorniškši oder v zibornici o vilo z žalno zastavo in podvzelo se je korake za prevoz pokojnikovega trupla v rojstno deželo. Vest o njegovi smrti je došlA semkaj od njegovega tovariša v zaporu, Lib rado Rivere.
Mehikanska;ji^lavska federacija, ki. šteje	js;
je nadvse prizadevala, da Izpo-sluje pomilostitev za Magona. V ta namen je bilo poslanih na jus tičnega tajnika Daughertyja in predsednika Hardinga veČ peticij, v katerih se je povdarjalc,-da Magon ne bo dolgo živel, ako se ga ne spusti na prosto, toda
^ ^^avkar zopet prihajam posledicami govora, ki ' je pred akoro štirimi Debs med drugim ^ govoru. "To je bil go-

je teško najti para.
?a v Canton, O., ter M ^ Atlanta jetnišnica. "as	mi ni žal. Bil
\ j^^oten vojni in sem še v vojno na kapitalistične vlade bi bil rešil življe-'^^Griških fantov, ki' bojnih poljanah *1ih' ft j® moglo v Ze-^ ''fžavah zrediti 30,000
cirž
* Wli
V ^-Jonarjev. Jaz sem go-iz mojega naj-prepričanja, in na-desetletni zapor še Sto- kazen za imetje
•k " la
- 'Rjavil, da je sedaj
**Gta ter da je iz sve-^ ,v prišla ena dobra
ij	razred ni niti
u ^^koval, namreč, so-1
Rusija
pohvamo o trdno-
prepričanja v Ze-
^'^avah.
CR Še vedno nahajajo v zveznih ^etnišnicah.
Spominil se je tudi zadnjega železničarskega štrajka, ter iz-iavil, da ako bi bil v Ohicagi, ko ie bila izdana injunxcija proti* staVkarjem, tedaj bi bil poka zal svoje moštvo ter nastopil proti korporacijskemu sodniku, ki jo je izdal.
Jean Longuet je večji del svojega govora posvetil odgovotu na govore Georges Clemenceau-a ter versailleski pogodbi. Cle-mencetau v nič večjt meri ne predstavlja Francije, kot prefd-gtavljata Mr. Schwaib in Mr. Pier pont Morgan duh Amerike, je dejal Longuet.
-O—
— Umrl je Louis Tekavčič, star 45 let, iz 1434 E. 41 St. Zapušča ženo in 4 otroke, eno hčer in tri sinove, enega brata, mater in veliko sorodnikov. Doma
1-%, --""J« razred n. nm jf
\'J'«««koval, namr«. »o-lj" ^ '"™! ^"1" G- -	dr. Sv. Vida S. K. K. J. m dr.
Naprej št. 5 S. N. P. J. Pogreb
% ' .	se vrši v sredo zjutraj.
In"'	vtevši Willi- _ Duhoven za "Jazz". Po mne-
' ^ilionarju, ki ae je nju župnika Hough Ave. Qongre-
'^evi IZ drugimi komu- gational cerkve je "jaz" godba
je h'^	vsled ob- povsem primernp sedanjim ča-
izrečena na pod- Igom. PraVi, da je to rezultat voj-
njegov pomočnik Louis Couit Wright iz Noi*walka, se je mislil Macintosh cdipeljati z rudeco ka-' ro v Cleveland okrog tretje ure popoldne z namenom, da s? vrne prihodnje jutro. Ravno, ko se je naipotil proti čakališču za fcaro pa pravi, da se je pripeljal mimo velik roadster, katerega voznik
sekucije, ne vzbuja v justičnem departme^itu niti obžalovanja niti kesianja. Na predvečer zasliševanja v kongresu, pri katerem se ima naperiti proti Daugher-tyju obtožbe nepoštenosti in fa-
tajicvega harema v Pariz, kjer	...	j -i i - i u
bi nastopale pred senzacije želj- j nai^protujo iinteresom drugi ^ eze a, a o
no pariško publiko kot orijental- j koJiomskc %)rilike prizna takoj od pocetka.
"Zedinjene države nimajo ni
ske plesalke. Poznano je, da ha-1 rem bivšega sultana cbsega fiv-kaj čudovitih krasotic, kajti Mo-
kakega namena iskati za sebe ali za svoje državljane pozicije po-hamg(L V T. je imel izbiranju, Xebne^a privilegija, t'^da želijo
žen j ako dober okus. Paul Frank pravi, da bo napel vse sile, da dobi sultanov harem v Pariz in da je pričel že tudi pogajanja z vlado v Angori.
pa varovati svoje pravice in za-
sigurati "odpita vrata"."
\
En teden konference.
Lausanne, 26. nov. — Pregled dela, ki ga je izvršila lausanne-ska konferenca v prvem tednu, kaže pi'edvsem, da je Turčija doživela poraz pri svoji zahtevi, da se v zapadni Traciji odredi ljudsko glasovanje. Na Jrugi strani pa so Turki spravili na diplomat sko tablo en predlog, ki povzroča velesilam dosti vznemirjenja
je ustavil in vprašal Maclntosha, [^oritizma napram graftarjem, se če pozna pot v Cleveland. Nje
govo narečje je bilo podobno tu-jezemskemu. Mcintosh mu je odvrnil, da gre sam v Cleveland, na kar gaje tujec povabil, naj prisede. Kolikor se mere spominjla-ti Courtwright je bila avtomobil ska licenčna številka zelena ter iz države New York. Od časa, ko se je kapitan odipeljal s tujcem, ga ni ae nikdo videl. Dospel ni niti na clevehndski urad, niti se ni vrnil v Noi*walk. Macintosh je še samec, star 28 let ter %e bil j ako delaven pri organizaciji.
— Opozarjamo vse slovenske star'se v Collinwoodn na Miklavžev večer, katerega priredi dram. dr. Lilija dne 5. decembra zvečer v Slovenskem Domu. Napravite veselje svojim otrokom. Pripravite darove. Prinesite jih v nedeljo, 3. decemlbra od 2. do 5. ure pCpoldne in 4. decembra od 7. do- 9. ure zvečer v golbo "Soče"* v Slovenski Dom, kjer bo odbor ukrenil vse potrebno. Ta nenavadna prireditev bo nudila otro-
g--* 2., anti-sindikalis-! ne in ita go se celo številne cer-0'	kjavil je tudi,
komunMti, ki ima-
%' Za 2(f^"	je tudi, kvene pesmi preuredile po "jaz
Hl ^ ki> +1 ^^'^U'ni^ti, ki ima-^ sojeni v St. Jo-
V uradu justičnega departmcnta izraža popolno zadovoljstvo, da je en nadaljen borec za človeško svobodo'i2dihnil v ameriški ječi.
Poročevalcem se ne dovoljuje, da bi navajiali izjave uradnikov justičnega departmenta. Toda možno je navesti bVez navajanja imen sledeči značilen razgovor med nekim poročevalcem in nekim uradnikom departmenta;
Ali ste dobili ka?co poročilo o smrti M$gona ?
Ne, toda povedati vam morem da je bil nevaren anarhist.
Zakaj se ga je zaprlo?
Ker je koval zarote, da zavira viojno.
Ali mislite za izražanje svojega mišljenja?
Bil ni poslan v zapor radi svo-Tega mnenja, "temveč radi reči, ki jih je pi'sal v svojem listu.
Toda potemtakem ni bil kriv nikakega kaznjiveya dejanja. O, bil je anarhist, sam je pri-kcm kot tudi oJra£.im mnogo z naval, dia je anaiW^t. ,
zabave, zakui bosta j-osebno skr-1 Ali je bil radi tega poslan v bela Uletova brata.	' zapor ? Emma Goldman in Ale-
— V pogonih na razne lokale,* ksander sta bila tudi anarhista, kjer se zibirajo gamlblarji in i-.Za koliko časa sta bila ona dva
—	Škrlatica se iirl. V soboto so bili naznanjeni zopet trije na-daljni slučaji škrlatice. Zdravstveni komisar Rockwood pravi,
da je zahtevala ta otroška bolezen v petek zopet eno žrtev.
—Koncem zadnjega tedna sta bili zadeti in poškodovani od av j Qni zahtevajo, da ae od Ornega tpmobiia, "katerega je vozila neka do Egej'skega morja uiposta-ionska, dve dciklici, Elizabeta nevtralno zono, za katere ne-Har. 9, iz 15808 Euclid ave. in jvtralnost zahtevajo garancijo ve in Holen Howe, iz 1850 Noble iJesil.
.rd Prva deklica je zadobila to-1	premog ima gotovo za SVOJ
like Ipoškodbe. da zna za posle-upcstavit4v miru na Bal-dicami umreti. Oblasti držijo ^'oz ^anu, toda evropski diplomatje nico avtomobila.	j se Ijoje prevzeti direktno odgo-
—	Jirtfi se vrši v S. N. Domu, vornost za ozemlje, kjer se je '<!eja zadnjega okr. odbora JRZ. j odigralo že toliko bojnih iger in —Tajnik.	I kjer se narodne asp:raclje tako
---------I močno križajo in sekajo.
Turčija tudi zahteva, da ae de-
zal,a da je bil pri dobrem zdravju.
Ali mislite reči, da sploh ni bil bolan pred smrtjo?
^e, katere poroko z najmlajšo hčerjo sultana je sultan pred kratkim razveljavil, se je obrnil na turško vJadft v AngoH a prq8-. njo, da se prepreči njegovi ženi oot na Malto k njenemu očetu, ker pravi, da jo Se vedno ljubi, in da je 'bil zakon razveljavljen orotizakonito in proti želji njene žene. Sultanova hčer, ki je stara 23 let, se nahaja pod protekcilo angleškega poveljnika, generalai Harringtona.
Drinopolje v turških rokah.
Drinopolje, 26. nov. — V torek go odšli cd tukaj poslednji grški orožniki. Mesto je bilo puS-čeno v rokah francoskih čet. Takoj po odhodu grških orožnikom je postalo mesto ena sama velika masa rdečih glav. Celotno pre bivalstvo'je pometalo proč svoje pokrivala in jih nadomestilo ^ rdečimi fezi. Vse grške napise ae je ali izbrisalo ali pa razbilo. N6. vi govern er, gen. Tanir be j, ki ga je poslala angorska vlada, je stopil v mesto v petek na čelu 200 turških dostojanstvenikov, treh bataljonov orožnikov ter %-nega eskadrona konjenice. Cestte so bile prenaipblnjene pozdrav-militariza egejske otoke, ki leže jljajočega prebivalstva. Za to prir blizu anatolske obale in da se jih se je postavilo številne sla-proglasi za avtonomne. Ko pride voloke, pod katerimi so korakali
Ne da je bilo meni gnano. To-ido dardanelskega vprašanja, bo. zmagoviti Turki.
da je pripravljen ini^- političnih jetni-
gralci za denar je zajela pclici-
zu", da so polnejše življenja. Ke-j ja tekom nedelje in sobote 81 kel je, da bo počasi navdušenje moških. Trije so bili aretirani, za te vrste godbe sicer zjginilo, ker so trpeli v svojih lokalih gam toda da, se ne more trditi, da ni-blanje, 27 ker so kršili prohibici-<^'anov I. W. W., ki Ima nič dobrega v sebi,	jo, 19 pa vsled pijanosti^
obsojena ?
Se nTaporalnjam.
Ali si prijatelji Magona prizadevali rešiti ga na podlagi trditve, da hira?
da poročil nimam tukaj rem trditi.
Ali boste izdali kako poročilo o slučaju?
Zalčaj? On je mrtev in s tem je vse končano. Veliko ljudi pa-
Ne mo-1 Turčija brezdvomno tzahtevaia nadaljne mogočne garancije proti agresiji krščanske Evrope. Vse kaže, da je Ismet paša, ki načeljuje turški delegaciji, ja-ko zmožen in spreten državnik.
j^h.	Bolgari ne dobe Dedeagača.
Toda ta uradnik je pozabil povedati, da milijonar Chas. W. j Bolgari so zelo nejevoljni, ker Morse, ki "je bil s'poznal krivimi se je sprejelo, da postane Dede-
Prohibicija povzroča Hardingu skrbi.
KABINET BO PODAL APEL NA NAROD O VPRAŠANJU V NAJKRAJŠEM CASU.
Waehimgton, 25., nov.
goljufije napram vladi, ni umri agač samo prosto pristanišče, i hibicijsko vprašanje
v ječi. Najel je Daugertyja za svojega advokata, in ta je v Beli hiši njegovo bolezen tako izvrstno opisal, dia je dobil hitro pomilostitev za gvoje švindlerije.
Tu se čuti, da-je prijateljstvo med pokojnim in mehikanskim predsednikom Obregoncm, ki je želel, da se Magon povrne v Mehiko, čim pride na svobodo, bilo uscdepolno za Magona. Veleka-pitaliisti sS zahtevali uničenje Ma gona radi njegovega nastopa prilog delavstva, medtem ko je naše razmerje napram Mehiki na-pfavljalo Magoijia dvojnega po-
— yro-pos tajat
mesto da bi se jim bilo dalo me-j bolj zapleteno kct kdaj prej, sto v popolno posest. Bolgarska j Niče ni zadovoljen z obstoječim delegacija je podala protest na položajem — niti mokrači niti vso javnost proti temu sklepu ,su'hači.
ter z vrača vso kriv<*o na Venize- (Predsednik Harding je nazna-
Da, toda naža poroČtla so ka-litičnega jetnika.
losa.
Izseljevanja iz Carigrada. Carigrad, 26. nov. — 170,000
nil, da se že b zadevi govorilo v kalbinefcu in da bo v najkrajšem času podal na narod apel, da spoštuje proihifbicijsko postavo, do-
osdb se je izselilo iz Carigrada v, kler kongres ne pod vzame kakih teku zadnjih dveh mesecev, kot jnadaVjndh korakov.
izkazujejo zanesljivi podajtki. Od j Ta apel je dokaz, da vWa teh ji je odpotovalo 15,oob v Ze-'zaveda, da prohibicije ni raogo-dinjene države. Ameriška ko- če zakonitim potom ■uveljavili lohija se je skrčila od 800 na 350. brez sodelovanja prelbivalatva s« Polkovnik Ismail H^i be j, sin mega, oziroma da je pl|phlbldj» bivšega velika vezirja Tevfik pa- skiNeakon popoln fiaako.
' va i ^i'.^ ^


STRAN
"ENAKOPRAVNOST
NOVEMBER 27th,
**E]na.k:opravnost^^
ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND H0LIPAT8
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV.
f ------- -
Owned mmd Pnbliahed W:
mi AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Plme# of th« Corporatioa	— 6418 ST. CLAIM AVS.
SUBSCRIPTION RATES:
Et Curriu .......................1 year SS.50. 8. mu. <3.00. S mo. 12.00
ClcTeland, Colliawood. Newburcrh by mail.......1 year S6.00. 6 mo. *3.50
S mo. 12.00.	' ^ .*»%»,iWWW*
Caited States.............:........1 year $4.50. 8 mo. 2.75, 3 mo. S2.0U
Svrosie and Cammda ......v..................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.__SINGLE COPY Sc._
LaatnJe Sn izdaU ra Amoriiko-Jugoslovanska Tiikovna Družb«.
HU ST. CLAIR AVE. Prlmcetom SSL 6418 ST. CLAIR AVE.
Za yaebiao oglaaoy mi odsovorao me nredniitTO. me gprayniitTO.
CLEVELAND, 0., PONDEUEK (MONDAY) NOV. 27th, 1922
MUSSOLINI V LAUSANNE.
24 ur z vlakom.
(KONEC)
Cas in razmere ustvarjajo najbolj čudne in najmanj pričakovane tovarišije.
Vzemimo na primer slučaj Muissolinija, novega dtallijanskeg'a ministrsikega predbed'riika.
K moči je pri jahal na fašistovskem šimelnu, to se pravi, na podlagi ekstremnega ^šoiviinizma 'an skrajnega sovraštva proti sodjalistom in drugim radikalnim delavskim elementdm.
. Na koinferenci v Lausanne pa bo glasom najnovejših poročil podpiral zahtevo ruskih sovjetskih delega tov, da se jih pripusti na vse seje tekoče konference.
Zavezniki, oziroma Angleži in Francozi so glasom Svojega naprej izdelanega programa določili, da se bo ruske delegate spustilo le na tiste seje, na katerih se bo govorilo in odločalo izključno o vprašanju dardanel-Ske morske ožine.
To dozdevno paradoksno stališče fašista Mussolini-ja pa v resnici iii tako nepojmljivo kot bi se zdelo človeku na prvi pogled. '
Vsa življenska zgodba nam dokazuje, da je Mussolini, oportunist in da se je pridno učiLpri Lloyd Geor-geu.	•• -	f^
Bil je radikalec in revolucijonar v svojih mladih letih, toda videč, da borba za delavske pravice ne prinaša slave, časti in materijalnega dobička, temveč ravno nasprotno, se je prelevil iz najbolj ,napetega radikalca — kot napravi večina takih "radikalcev" — ter skočil v tabor ekstremnih nadijonaiistov. banašnja teroristična org^lnizacija fašistov je v prvi v^t^^gjo^
Toda Mussolini ni slep šoviniA. To je povedal v svojem govoru pred parlamentom, ter njegovo pošto panje od tedaj to dokazuje. \
Mussolini je človek brez prepričanja ali značaja. Njemu je le za to, da vlada in diktira. Koit bistroumen človek je v])ričo splošne zmešnjave, ki je :nastala v Italiji, in kosanja v delavskih in meščanskih vrstaji, takoj videl svojo priliko, da potegne bedno ljudsko maso za eeboj.
In kje najdete za bombastične fraze bdj plodonos-no pdje 'kpt ravno v Italiji, v deželi napetega pdnosa in
Ob osmi uri cwJstejes zahtevane tisočake mai*k za vozni listek do Trsta in ob poldevetih se odpelješ dalje. Zbogom, Monako-vo. Pa nas vid en je enkrat v prihodnje! Hlapon reže urno svojo pot po sredi rodovitnih polj s prijaznimi hišicami, se ustavlja poredkoma in beži dalje kot mu je vrag za petami. Ni čudno! Ob poldvanajstih moramo 'biti v av-strijskein Salzburgu. Preden smo tam, se nam v daljavi odpirajo krasni pogledi na pogorja, katerih se naši sopotniki - turisti z bliskajočimi očmi veselijo, Lepota narave v teh krajih človeka resnično zadivlja.
Četrt na eno — v Salzburgu smo zopet zamudni. Toda kar je najhujše — tu mora vse izstopiti, vleči prtljago s seboj na carino in dati V pregled potna izkazila. S tira, na katerem stoji vlak z lepo, vabljivo veliko rdečo črko D moraš več sto korakov daleč, kjer čakajo nate obotavljajoči se cariniki in obmejni komisarji. Kakor povsod, so ti tudi takaj prostaiki in oblastni. Mudi se jim nikamor — oni niso tu radi vla'kov in potnikov, vlaki in potniki se jim morajo podrejati kot jih je volja. Pred vhodom v nemško carinarno je silen drenj — vsakdo pazi nase in na o.no, kar nosi s sabo. In kako lahko bi se vsemu temu od-pomoglo s kontrolo v vlaku! Pa birokracija je povso^J enako strašno; nikjer je ne prepričaš, da nima prav, da je včasih prometu in svetu v oviro. Birokracija uživa v tem, da te zadržuje, kjer in kadarkoli more. To je njena najbolj Zinačilma poteza.
Najprej moraš v Salzburgu skoii kkiče nemškega carinika. Po kratki deklaraciji, koltko kakšnega denarja nosiš s sabo, te prvi možic spusti dalje. Potem pridejo one dolge klopi, k5 so
nih. "Kje imat^ izvoznico?" je nahrulil carink. Profesor
odkar si to kupil. Jaz sem si to prihranil, ker sem se na mejo pripeljal že « carinskimi plombami nekega severnega nemilkega mesta. Videl sem jih pa mnogo, ki so se mi pri carinskem pregledovanju smilili. Poleg mene je stal neikf avstrijski profesor. Bil je neka; časa v Nemčiji in vse, kar je nosil s sabo, je bilo par knjig, seveda pobeleženih in počečka-
ga je
molčal, jel se je zgovarjati, da so knjige že rabljene, toda vse to ni izdalo nič. ''Die Busher sind Eigentum des deutschen Vol-kes", mu je vrgel v obraz uradni mož — in knjige so zletele v tiste carinske shrambe, o katerih nikoli ne veš, kje imajo dno in kakšni so njihovi nameni. Da bi Nemci potnike v Salzburgu na me ji slačili, nisem videl, čul pa sem o tem avtentična poročila s severne meje. Skandinavcem je v tem oziru pretrpeti nepopisne te-
— vsaj veliki holadski, angles-1 poslavijo o kateri so pravili na ki in švedski tisk jim radi tega Jesenicah vstopivši potniki sa-
ne dela zavidanja vrednih poklo-nov.	.
Z lepo zamudo smo naposled oslavili SalzLurg ter se vozili navkreber skozi gorate pokrajine proti Beljaku. Avstrija nudi žalostno sliko propalosti. V nas protju z Nemčijo vlada med avstrijskim prebivalstvom resnično pomanjkanje in beda. Ze števil, ke, ki jih tu čuješ imenovati, so žalostne. Desetstotisoči in milijoni kron so v Avstriji vsote, katere nekaj valjajo. Stotaki in tisočaki so le še na mestu nekdanjih vinarjev. In vendar s kakšno previdnostjo smo pred enim samim desetletjem spravljali tak denar! Tempora mutaritur, krivci človečanske nesreče ne ubežijo kazni zgodovine. Z/.-le^niiSki promet se zdi v Avstriji dober, le postaje izgledajo sila siromašno in pa obleka uradništva se nic kaj ne sklada z dostojainst-
me razveseljive novice. Ljubljanski sejem jim je še sedaj v sve žem spominu .mariborska obrtna razstava tudi.' Toda za to temo, ki nas je spremljala za časa vožnje po jugoslovanskem ozemlju, se vendar skriva dan. Kako je pa tam, kamor se peljemo zdaj ?
Polnoč. Z zamudo blisne mimo nas Kanal, nato se ustavimo v Gorici, Prvačini, na Opčinah, v Trstu. Vse naša zemljo, preko katere, lega tujstvo, poturinstvo, morda že tudi janičarstvo. Med Jesenicami in Trstom bi pravza-^rav ne smelo biti meje. ker to je kompakten kos naše z<:nilje, danes šiloma odtrgane od trupla, h kateremu spadp..
Ali misli vanjo mati s svc.jimi sinovi?	Viator.
duševnfl
tam kradejo Neomci	poklica, kateremu živi.
rabi so menda vse stare oficirske. pa tudi infanterijske uniforme izza vojnega časa. Raztrgani ali slabo zakrpani vojaški čevlji so reden pojav, ki ga srečeš na vsaki postaji v mnogih prime-'rih.
zave
zemceixi vrhnjo obleko pravtako kot perilo in prtljago, brez ozira na to, da je potnik svoje predmete prinesel v Nemčijo z doma.
Sitnarije sem v Salzburgu i-mel z nemškim obmeljnim komisarjem. Zg nobeno ceno mu ni slo v glavo, da bi mogel z vizumom, ki ga nisem dobil od Bavarcev, preko Nemčije dalje. In me je odri za tisoč in nekaj sto mark, da bodo vtisi iz njegove dežele lepši in še nekoliko bolj priporočljivi.
Ko smo odšteli potni tribut še Avstrijcem, smo si poiskali v vlaku novih prostorov. Slučaj me je topot zanesel v sosedstvo neke Anglezije, ki je prelko Nemčije potovala v Italijo. Tudi njo je nemški obmejni komisar oleh-čal za deset lir šterlin, da ne pozabi, kdaj se je vozila čez mejo Bavarske. Podobno usodo so doživeli vsi inozemci ki so se vozili s tem vlakom. Odrti j a tujcev je v Nemčiji sploh na dnevnem
Kljub temu pa ne smeš misliti.
- ani biti tako produktivni, '' f| r.asi intelektualci, ki žhe tokoč iz peresa v usta. Soi i:o sf namreč v Nemčiji delo bolj p. odškidajp; - ■ vsa ta odškodnina, ko pa J® rar tako malo vreden, da ® !e Še komaj kaj kupiš! ^
Največji gmotni pritisk .1^ nemške intelektualk "a časopisja, ki postaja- a ' denm ostrejša. Radi ^inje papirja usihajo 2 jodično publikacije ( ti ne. Založništva ne I riti stroškov %a • ikcv, tednikov in mestJ " a ta način prihaja o ; evila duševnih delavcev- ^ :očnej'&a p(|'ljetja '.•aiginje papirja posamezne ke, zlasti referate o umet egledne priloige itd
Vse to vodi nemške
Gmotna kriza nemških intelektualcev.
Valovi sodobne.ža gospcdarstva strašno udarjaj^ proti vsem plastem socialnega življenja. Draginja tlači Evropo v splošnem in se uveljavlja v vsaki posamezni državi še na posebne načine; milijone in tisoče spravlja v nepc-
ob kruhb
m
da je v tej obubožani državici P'®"® stiske, ki so bile pred voj-
Vsalkemu potniku iz ene države ' redu — z njo hočejo Nemci svo-
V drugo dobro znane in od vseh enako obsovražene: tam moraš odpreti svoje kovčege in razla. gati nadrobno, kaj vse nosiš s sabo in koliko čaSg je že prešlo
jo državo izčistiti od "zajedovs-kih elementov". Kakšno reputa-ciijo jim to prinaša v inozemskem tisku, je njihova stvar. Mislim pe,: potrebnega carinskeg?. preisko.
vse na robu propada. Ne. Tudi tu je obilo prostora za parasite in izmozgovalce. Poglej le skozi okno na postaji Badgast-iin — pa bos videl .da se da z denarjem, čeprav ničvrednim in slabim, vse kupiti in nabaviti. Nameščenec rabi aa svoje žiVljenje mesečno okrog milijon in par sto-tijnč kron, kar tudi prejema od države ali podjetja, kjer je us-lužben. Tako živijo Avstrijci v stiski, toda preživljajo se vendarle.
Preden ostane avstrijska meja za nami, nas še enkrat osreči carinik, ki ti premeče vso prtlja-f.o, bolj radi nadlege nego potrebe. Ko se to izvrši se lahko oddahneš, kajti prihodn"^ postaja so Jesenice. Prijetno te iznenadi tukaj dejstvo, da v Jugoslaviji ni ne prehodnih vizumov, ne ne-
no malo ali sploh neznane. Mca prvimi žrtvami današnje labilne ekonomije so srednji sloji. Ti .so navezani na stalne mesečne ali letne dohodke, ki se ne regulirajo raizmeram in času primerno, niti dovolj naglo. Plače in mezde so v polipreteiklosti ščitile srednje sloje vsaj pred materijalni-mi skrbmi. Vsaj dostojno cble-J,'"
k®
ice polagoma v rofo. Kd6 je to zakriy • ■ vomno isti, ki je hote ^ .. lodni domišljiji Deutschhnds Grenzeii-:e ganze Welt."
ue
Mučeniki«
Ekspedicija na	'
višji vrh Himalaje, '.se ■.:opolnom'a posrečila, a 2 zanimanje za Laii: -s' vo. Dr. p. Boeek pripo:% ^.•oji knjigi "Im V2re:5t", ki je i;'.žla_P IT. Haeselu v Laipzi'^"^' (izživljaje v Nepalu v r~ I-imalaji. Prišel je ^ ^ ' ktiov, ki so bili	'
/n^ni. Videl je rov s peleroglavim	-
Icgom modrcati,

čen in (^but je bil vsakdo. A
nes Pomishrnc le na državnega j, .,	. , nvosw
,	,	, , j'^;iih romarjev i» K ,
I nameščenca, zasebnegia uradni- v ., s.immiko'^ ' , , . .• , , v ,.	Iri.ucenikov sirekoiTi'"-
ka, ki ima od države ali podjetia	ncrt"^
... . , , v	. I , XT ?:ih sc'taki versKi •'
fiksno določene prejemke!
jim to postopanje ni v korist
sanj O minuli slavi, ki se nikdar ne vrne? Ni čuda, da je ta izstradana in vstarih tradicijah otopela italijanska masa sprejela Mussolinija kot svojega boga .
Sicer pa je treba priznati, da je ravnasnje Mussolinija v Lausanne prav pametno. V interesu Italije je, da se načrte angleškega imperijalizma na bližnjem vzhodu čim bolj prikrajša. V tem oziru so koristi sovjetske Rusije in Italije povsem identični.
vanja ki nima itak nobenega smisla za onega, ki potuje tranzitno. Cez dobro poldrugo tiro smo v Podhrdu ali popačenem Piedi-colle. Tam začne revizija iznova in ko je končaina, p-rešteješ v mislih še enkrat vse neštete nadlege, ki si jih imel od prve me. ie do zadnje.
Noe...... Druga noč na vlaku.
V mraku smo se peljali skozi Ju-
Ne-!",
prenehonia mora tavati %a draginjo, ki ga duši -z izdatki, ki se več ne krijejo z zaslužkom. Srednji sloj je največja nedolžna žrtev, jagnje, ki mora dajati svoje mes:' in kri za one, ki >po krivici! bogatijo.
ei
ker iih britska '
rreganja in sb ggtek^ ^j
■smejejo. Zat;> so tranjost dežele ,,,\ l(i l'u je videl Jude	t
noč in dan
.13
rst.'
•-•-•nVP*'
7. rokami se zapiciJ"
' j'm vi.se čez obra''^-Tudi v Nemčiji, ne samo pri,pitajo. Drug bpckon ^ _ nas, vlada, med srednjimi sloji''.v-ii nczi; drugo
pravo siromaštvo. Uradnik pro-i kolen, stoječe	i«
deskah, iz
daja pohištvo, boljo oblelvo, na-j leže na
daj"
kit, če in kolikcr ga ima. Dragi-jžeiblji, nekateri	"Z^i
nja vsakdanjega- kruha pritiska | .a nogo nihati,
naui tako silovito, da se mora žerjavici itd.	' •
I.	vrO-"-"*!
hiši. In me^ tem med peterimi	■


pred njim umakniti vsaka' naa-jipti v najhujši potrebnost v
srednjim slojem zavzemajo najtemnejše mesto nemški duŠeviji del.ivici. Kakor povsod, .so tudi ti|l2 let n0premK"°
v Nemčiji zelo slabo in nezadosi- jstu, 12 let je	' no plačani. Seveda nisO primo-(Dalje na: ® ____________________L.
Stala do ki Jbgi
na
r......
Jv
SKOZI PUSTiNlE IN PUŠČAVO.
Spisal Henrik Sienkiewicz.
"Kali no ve, kde prebivati Va'hima," odvrnil je mladi zamorec in žaJostnb zmajal z glavo.
'Toda iaz vem; oni prebivajo na tej gtrani, kjer zjutraj vzhaja solnce, nad neko veliko vodo."
"Da, da!" zaklical je deček z začudenjem in z radostjo. "Basso-Narok, to je po naSe velika in črna voda. Veliki gcspcd znati vse!"
"Ne, ker ne vem, kgko bi nas Vahima sprejeli, ako bi prišli k njinl."
''Kali jim zapovedati pasti na obraz pred velikim gospodom in pred dobrim Mzimu."
"Ali bi pft u'b'oigali?"
"Kalijev tče nositi leopardovo kožo in Kali tudi."
Stanko je razumel, da tb pomeni, da je Kalijev oče kralj, Kali sam pa njegov najstarejši gin in prestolonaslednik Vahimov.
\ Vprašal je torej dalje:
"Rekel si, da s'o bili pri vas beli potnrki in da jih stari ljudje še pomnijc?"
"Da, in Kali je slišal, da so imeli na glavah mnogo perkala."
"Ah," pomižlil je Stanko, "torej to niso bili Evropejci, ampak Araibci, katere 4tamorci vsled njihove bolj jasne kože in bele obleke imenujej'o bele ljudi..."
Ker jih pa Kali ni videl in ni mogel dati o njih nobenih natančnejših pojasnil, stavil mu jo Stanko drugo ypra«anjc:
"Ali Vahima niso ubili iio>benega izmed belo oblečenih ljudi?"
''Ne. Vahima ali Samburu ne morejo tega storiti."
"Zakaj?
"Ker so oni rekli, da ako bi njihova kri padla na zemljo, bi nehal padati dež."
"Veseli me, da to verjamejo," pomislil je spet Stanko.
' Potem je pa spet vprašal:
"Ali bi Vahima šli z nami do morja, ako bi jim obljulbil mnogo perkala, koral in pušk?"
"Kali iti in Vahima tudi, toda Veliki gospod premagati poprej Samburu, ki prebivajo na drugi strani vode."
"Kdo prebiva pa za Samburu ?"
"Za Samburu ni gor in je džungla, a v nji levi."
S tem je končal pogovor. Stanko je vedno bolj mislil na velikb potovanje proti vzhodu, pomneč kar je govoril Linde, da je tam mogoče zadeti na Arabce s pobrdžja, ki trgujejo s slonovo kostjo, morebiti ipa tudi na misijonske karavane. Vedel je, da bi pomenilo tako potovanje za Nelko strašne težave in nove nevarnosti, jasno'mu je .pa tudi bilo, da ne morejo celo življenje ostati na Linde je vi gori in da bodo morali kmalu odriniti na pot. Cas po sipomladartskem deževju, ko še voda poskriva okužljiva močvirja in je povsod dovolj pitne vode, je zato najlbolj pripraven. Na visokem vrhuncu še niso občutili vročine; noči so bile tako hladne, da se je bilo treba dobro odeti.'Toda v dolini, v džun gli je bilo znatno bolj vroče in znano je bilo, da pride, kmalu silna vročina. Dež je sedaj samo še poredkoma 'škr^opil zemljo, gladina vode v reki 'je pa padala od dne do dne. Stanko je mislil, da se bo poleti morebiti tudi ona spremenila v enega onih "khcrov", katerih je videl veliko v libijski puščavi, kjer samo Po sredini struge teče ozek trak vode.
Vendar je odlagal odh'od od dne do dne. Na Linde-jevi gori je bilo vsem tako prijetno, ljudem, kakor tudi živalim! Nelka se je iznebila tukaj ne "samo mrzlice, ampak tudi anemije, Stanka nikdar ni bolela glava; kola na KaHju in Mei se je pričela svetiti, kot temen a-
tlas, Nasibu je izigledal kot melona, hodeča na tankih nogah. King se je pa zredil ne manj kot konji in csel. Stanko je dobro vedel, da drugega takega otoka na morju džungle ne najdejo več do konca potovanja. In z bojaznijo je gledal v 'prihodnj'oat, dasiravno so imeli sedaj/veliko poinoy a v danem slučaju tudi obrambo v Kingu.
Tako je pretekel še teden, "preden so se pričeli pripravljati na /pot. Kadar niso delali zavojev, so izpuš-čali letajoče zmaje z obvestilom, da gredo proti vzhodu k nekjemu jezeru in proti oceanu, izipuščali so jih ne-'prenehoma ker je prišel silen, včasih celo huragp.nu podol^n'zahodni veter, ki jih je dvigal in nesel deleč proti goram in čez gore. Da bi Nelko zavaroval pred vročino, je narecTil Stanko iz ostankov šotora neke vrs-fe nebo, pod katerim bi imela deklica potovati na slonu. King se je po nekolikih poskušnjah privadil do neve-likega bremena, kakor tudi do tega, da so mu privezali na hrbtu g pomočjo m'očnih palminih vr\i. Sicer je pa bil ta tovor peresce v primeri z drugimi, s katerimi so Iga nameravali obložiti in katere sta Kali in Mea spravljala in povezavala.
Malemu nasibu so naročili, naj nasuši banan in jih med dvema ploščatima kamnoma zmelje v moko. Pri trganju težkega sadja mu je pomagal tudi King, zraven sta pa oba tako neu^smiljeno veliko jedla, da je v bližini koč banan kmalu popolnoma zmanjkalo in sta morala hoditi k drugemu nasadu, ležečemu na nasprotnem koncu planjavice. Saba, ki ni imel nobenega deljv, jima je rad delal družbo pri teh izletih.
Toda Nasibu malo da ni z življenjem ali vsaj z jet-ništvom čišto posebne vrste poplačal svoje gorečnosti. Ko je namreč nekoč na'biral ,%nane nad bregom strme višine, §e je zgodilo, da je naenkrat zagledal v skalni razpoklini strašen obraz pokrit s črno naježeno dlako, ki je mrugal proti njemu z očmi in klazal bele okle, kakor da bi ,se posmehaval. Deček je v prvem trfenotku okamenel od strahu, potem je pa začel bežati, kar so Iga nesle noge. Komaj je pa stekel nekaj kora-
kov, objele so ga kosmatq roke, dvigrt"^ pf noč črna pošast je začela ž njim bezati P d®
K sreči je ,pa velika opic^, ki je	Ijo
zamogla teči samo na dveh nogah, vslei c ba, ki se je nahajal v bližini, lahk "
greznil svoje čekane v pleča. Začela na, v kateri bi moral pes vkljub sVoji in sili' brez dvoma podleči, kajti gorila '^^jgga leva. Opice pa sploh nikdar ne i tudi ako bi se šlo za njen? svobodo i" ggjajf' tega ni mogel gorila, ki je bil napaden <>• ti prijeti Ssbe, vendar ga je zagrabil %
in dvignil kvišku, v tem je pa za grmela liimi koraki — in, pritekel je King. ^ g t
Dovolj je bilo, da je ^.krat lahka pa je strašni "gozdni vrag", kakor	t'
gorile, z zdrobljeno frepinjo in 7.1om
ležal na tlcii. Radi večje gotovosti aU ' srditosti ga je King še pribil s svojih potem se je pa začel nad njim znašati- (^ ti''® kel Stanko, ki ga jc vznemirilo rjovcn.'^ . puško od koče in mu ni zapovedal, hla^t^ je ležal sedaj v kaluži svoje krvi, Lgk, ^ . ih ki se je rdečila na oklih Kinja, veh "
no belino v očeh in široko odprtimi sen, dasij-avnci že mrtev. Slon je si'ou je" pa šp ves pepolnat cd strahu pi „aj Ku, kaj se je zgodilo. Deček je	je P® i
JTelko in ji pok:-.že pošastno opico, stVs^-' men. ker se ga je naenkrat polotil vc	-
Nelka je velikokrat sama hodila P^ ^ . la^ko bi bilo tudi njo kaj takega ■ gbr^ " Pokazalo se je torej, da Linde.ic	^
varno bivališče, kakor je izgledal« C'_ , xreHi*'"'
r-vcd?-!
Stanko se je vrnil v kcčo in .
ku, ona je pa poslušala z radove^dnoi JO prla široko in ponavljala zaporedoma- ^
"Vidiš, kaj bi bilo brez Kinga^-
(Dalje prih )
1
str
H'H
"''i'


felBBIi 27th, 1922.
"BNAKOPRAVNOST*
BTRAN
Finžgar:
ftri
D
rUDENT NAJ BO.
J dvignjenim prstom mu je ' ^pretila: tna culpa — tua "na...	C
dne se je vrnil Fran-!'z šole čudovito resen. Nako-• celo rešto trdnih in dobrih Le pankrat mu je še ■pomin —: kakor se za-v temni noči — spomin na, dom in zelene pa-j Ali to so bili bliski. Njiho-k^k'%a%r'.re]a — in ugasnila, ita roka življenja — dela-ga je že objela krog m CuJl je, da je naprežen in
pcpiijol tam, kjer je bilo potreba, ieda ni razumel.
'}: ) sta dovršila '^pensum" iz latinščine, je čas skoro^ pretekel.
(v,\elc je namreč vestno gledal na uro in se igral z njo. 2e to je France!jni vo potrpežlji-vok ^>r(;mljalo s hudo izkui5nja-vo. Da bi meril vse takp na mini .k'^a vendar ni potreba. Neki I K i. ga je pa grizla za\ist. Kaj ■A ' ■ /.h] neiprenolioiiv? to uro!
vsr y: mi, da jo imaš, je pomislil mimogrede Francelj. Tudi jaz ne bom brez nje', ko bom pe-
iz ^arkai. .. INŠTRUKTOR.
na vos življenja z jer-itošol ^c. In če jo pristradam ob katero s6 ne da pretr-j mha-n kruhu, imel jo bom! se uipre, zapoje bič. I " i-" je prva ura, naj bb. Po-naipni vse sile in pote- ka:ž% kaj je z remščino."
ako je milostno razsouil Ma-ievf r k, a Frani-ijnu se je kr-žiia : roka, da ni zlahka, cdprl knjige, dofnenka meu očetom in'GrczoVilo se^mu je zdela za ma-''"oi bi moral pričeti po prvijlo t:i moSkost. V obeh»taborih je
Matt^vžek Francolj-Ibila :orej napetost'velil^a. ^""■čevati. Po tehtnem prev-' "Poslušaj! Jaz ti bom !iare-^ tistega večera po konfe-i Icov.il stavke, slovensko, ti jih pa I'Se je škleJiiiO, da ga bo ii-;pre'f jaj v nemščino,, najprej latinščine in nemščine. Ce: ustiii.. potem zapišeš, da se pri-"^ozi v :(h predmetih — d'o- /ad š izgovora in pravopisa." ^--3od si bo Francelj že: " n;ko,' tako," je zamrmi-.il
®oinaigal.
sta takoj.
paijcelj je prišel v gr»sposko kjer je jjcorela lepša svetil-
; Tak • kaj ■
I ličin"
in pomeknil gtol bliže. Z'i-:'Ji njega je žejalb po riem-
riei
la šumi. l^reve-Ji!" D C Wasser rauscht. '"<;ko rekel?.fie eiikn'.t!' D v Vv'asser rauscht!
''Kr.terega spola pa. je voJa ?"' Zi;i:skega. /
"tjumpec! Voda »e srednjega •ipC'la'"
'akaj? Pri na^, je voda Ti-.e'i.j 'or.a' ne 'ono'."
?■' '"•■v.'k se je ujezil h) ga po-;rr;' i' za. -uho. ',
" mško vodo, nem-ško," .j?: nir n Maievžek, "ardičink", ic v .T cM V vodeni boj Jalta Tor'a je že "bilo	•' '
"IJhlial me ne bw! Oifeti.bo-je bilo kakoT r ta. t ol-! rli/all zato, da mc bos učil, ^j. Trcba^e bilo'pr-navlja- 'i? "t\ tep?l!"
Frž-Jicrlj je planil kvišku in i-jdi!.o glodal Matcv&a.
T.", pa je zalop utnil kiijigo in .'o v -yd pO mizi, tudi vstal — w-' ajckil.
Tl.if i ni ie zastalo pletenje v ro : ,)( '.r.iril; "ne tak, . u<:.' ' -- r un inštruktor je jokal " ■ '•''v. ncoljna obdelava! '/ ;-r . kmetom, ucenec jc inštniklorskega! v a p zbasal knjige in z odločnim: . bil novinec in sc ni nio-1'm za tako cmeravega in-i do (globokega jaTk^,| strr ':t )rja" izginil i/r frcsposke
er je
p»-e ure pouka sta bila 'ki je sedela pri peči v in Jaka, ki je žvečil klobaso in drobil staro'
*^vŽkov obraz je bil kai< iz-ijc.n. Moško je gledal sko-in govoril kratko in j no.	_ i
likoj. profesor," ie pbšepe-1 g''Jsv;oclinji, ki je zado- i li»/kim?la.^	j
1:1 z latinšitivi. Dolgo I Dletia pr&paraciji za ' ^ji dan. Zakaj Franceljnc^- { fla.
. ITrcbaV bilo .po
^ti be.ied, misliti sklanj--*orekoč podirati vso siuv-®s<?clanje l^iinske \^de in ' isni va pri temelju. De ' -kt(.\ ;,(;V norvozno z£\Jir- ■ on učenjak pet'osolcc —{ .ularto trrol. Dob?' so bili virion], foi
zavoženi cesti,- se je odtrgala—, in je bil zopet sam s svojo ne-, srečno konferenco na, dnu jarka.
Jaka je našel Franceljna v sobi brez luči. Na skrinjici je sedel, glavo stisnjeno v dlani in ^e tuhtal.	i
Jaka je prižgal svetiljko in sedel k^njemu.'
"Ne tuhtaj, Francelj!"
"Kaj bi ne?"
"Zato, ker ni tretba. Takole bova naredila: Jaz se bom učil nem ščine s teboj. Vsak večer, mai^a-ri do polnoči. Tudi latinskih besedi te izprašam. V knjigo bom, gledal, ti pa iz glave."
Francelj ga je začudeno pogledal z velikimi očmi.
"I, saj res, Jaka! Sama bova opravila!"
"Sama, tako je. Vidiš, drugim študentom j'e laglje, nego tebi. Kao: ne zna ta, zna oni, ipa dru^ dnigega uče, in nazadnje znajo vsi. Ti ai pa^^sam, zato je težavna ta reč." /
Francelj je pil gorko tola/lbo Iz teh besedi. Vsi dobri s^tlepi so se vnovič učvrstili in take j sta sedla k mizi ter se lotila*'nemšči-ne.
Ko je prišel domov Pepe in nazadnje Je Lah Julio, je vse o-itimelo nad nenavacno gcreč-lostjc novega učenc^. Spoietkri i'o se jaku muxali in ga zbadali. rod j. njegofa v:lja je bila kakor ;.ekk>'. Danifadan sta se mbijala v loznc! večcc, -da sta nazadnje-lalczla či:dno vešcije do uka Pepe — šouijalist in Julio — večn' .enin, ki je venomer trdil, da bo iobil bog/to nevesto, i^otili 'So se začno kar vseh pred mete v.
s FranceljnOm,
in držali. Matev-r,i r.voj nikdar j
bil začetek tudi konec
^ ■^fičal revni vez Francelj-j s obe.
^ latinščine. Govoril je mno-j Tfk'> jr-
Olimpa, priganjal,')rseh l-^kcij. Priprega, katert Je da bi pa pristopil in d ibil Franccl;, da hi ckrenil nn
\
"i KJovenski pogrebni zcvod v -ColJinwoodu.
. saw
i
priporočani ccnjenemii oV)č;ii3tV(/ v r.lučaju nesreče smrti,' cia me polcličetc ker Lc:.\ ^Ujdnl, da bom vsal^o-do!no postiegel.
Ambulanca in avtorubili vse slučaje. \
garapac IW. 0. S. Wood 44
Podpirajte domače podjetje.	Eddj*" 4^31.
^krmkani Irlabsburšani
-----------^
I W
Sešite pokiifigi

A*!
Znane slovenske narodne jedi in kako se jih najboliše pripravi z a-meriškimi jestvinami.
^iSTO naravno je, da ljubijo Slovenci, živeči v Ameriki, svojo domačo hrano kar je popolnoma prav in tudi lepo. Ic tudi lepo, da se ohranijo tradicije stare domovine kar se tiče hrane, kajti mnogo pristnih kvalitet tu rojenih Slovencev lahko pripisuje tem dobrim, priprostim in zdravim jedem, ki imajo še vedno prvo mesto v domovini kjer so bile prvič pripravljene.
• *■
IP ODA tukaj v tej deželi se mora pripraviti mnogo teh jedi z jestvinskimi produkti, katere se najlažje dobi in mnogokrat ima gospodinja skrt)i ravno katere stvari naj rabi.
IDEC, da je temu tako, si je dobila The Borden Company več izvrstnih slovenskih kuharic, ki so proučile, kako se liripravi razne slovenske jedi najboljše z ameriškimi jestvinskimi produkti ter napravile recepte.	v
je zopet eden izmed receptov, ki upamo, da bodo zanimali miše ameriške Slovenke ter jim bodo koristili pri njih , kuhanju. Prihodnji četrtek bo prišel v temu listu zopet na-daljni recept. Izrežite vsak recept,- prilepite ga v knjigo in ga poskusite izvesti sami
.<uli zalivov ih otokov po atlan-u. zanin::;!! :a živalstvo, uči-i so nr>rJ,i'in," in' znali-celo kope lalinfikih stuvkcv na pamet.
Sadovi te mešane'zadi'U'ie s<; 36 iJtliiiLC pokazali. Francclj jc •tiiin • odgovarjal zadostno — \
■.tflvk'e iiap.-ikc, F'k!anjaKtr. ^anio?tplniV;e ^rez izpodtil-"«, dL %a jo zayidala vsa gospoda — krnetjc- ko mu p: nosno kimali
Ali k' i /goji* Vsak bi sodil, d:- .iC :'fif^iužll izvrstno. Tak retl pa korenito podere človeka. Tona nroLcrcr Valentin je drugače scdil. sjtefan, ki jc imel sokolje oko »in prepisal če-.', ssdon^ klop!, "e je bilo treba, je iiata^kc viile!, da jo profe^ur v katalog 'Lcishl f rcno 5 — te js: z ados t
Recept št. 3.

JUHA S SMETANO IN MLEKOM.
Unsweetened
evaporate" Milk
2 skodelici Bor-, ....den's evaporira-. nega mleka surovo maslo sol
sladkor 2 jajca 4 kose kruha
Kako se naredi.
Za vri j te <lve skodelici Borden's Eva-poriranega mleka in eno skodelico vode; namažite štiri kose kruha na obeh straneh s surovim maslom. Pecite v ponvi, in ko je to igotovo, razrežite kruh na drobne kose. Potem stolcite dvoje jajc, pridenite temu vroče mleko, ko neprestano počasi mešate. Pridenite malo shdkorja in soli. Sen'irajte juho, ko ste jo zlili nad kjvh.
Borden's Evaporated mleko je dvakrat tako bogato kot navadno mleko. Rabite polovico vodo in polovico Borden's Evaporated mesto navadnega mleka. Ako zahteva kak vaš recept, ki ga imate smetano, rabite isto količino Borden's Evaporated mleka.->
Franceljna, jc i i £ro:,oue.V.k rax,kačiio. Ali repecent za hrb tem — Vihar So mu rekli — ga je pot<olažilj. jalovo tolažbo iz-ku^eno^a študenta:
"Fant, k: j bi se jezil! Ali ne ) vu:, da	kvpflita? Kdor te-
nima, je zapečaten. Ce tisti-( d:	s 'IT. !ai s irno za
je: ija — ima že hvalevredno, ne ker je znal, ampak ker ima kredit. Ti pa govori kakor živa knjiga, pa boš že zad> itno Komaj za-slLTzTi. Kredit, ta je v >šoU več vreden' nego vse .znanje. I Ampak to ?i tudi wpbmni, da j ga med repetenti v zainji klopi ine bo.< užival vekomaj ne."
Ob tej razlagi )se je Francelj-nu ukresal žarek nove luči. ■ Zvečer je z ihto in j<?z.o obrazložil to feS Jaki in -pritrdil nje-gc\emu refrenu; "Pravice ni!"-
CSMUJ^ISE :*OVA ZADRUGA.
THE BORDEN COMPANY BORDEN BUILDING, NEW YORK
CENJENEMU občinstvu naznanjam, da sfem olvoril na novo
na 1391E. 55th St.
Postregli vam bomo.z najboljšim mesom po nizkih cemah — za gotov denar.
Se priporočam cenjenim gospodinjam za \oibilen obisk in vsestransko naklonjenost. JOHN ERBEŽNIK

ifaxcrn jc isduis /
;hi..a Ti.il-ovi.a Bruiba.

Knjigo jc f .'Uuili; ;;.v<:lkT> Jjai'ich. tl'. erna d?.rry.i nx Dun",ju.
V kiijigi o^iruj:' t se ;-vd.i c;.-;iosti
vb.'la,i.'či>	t klike, ka-
kor t'ldi SEut ce».-rje"iča Ruil'ti-ta.	•
knji&a i (ž i-'»ko ■jterejuriTia ic pripor 'iiTiio rojaLorc. da ai jo Ukoj baročijr.,	y
rer \ imjigfi -jc- i'dm-i
te.

Kiv.nar Pcpe jo ou.iil hrupno gkozi vrate/v s 'bo. Umazano in pc.svaljkano čepico je vrgel ob th>, da je glasno plesknilo.
"Ja;c sem aocitjalist! Tristo de. hor.iev-" jc kvii-al jezno, pobral itepico in. udaril z njo po mizi, da ,iy svetilka pomolila dolg jezik i;;za celipdra in si kgmaj otela življenje.
"Jaka, ni jo pravice!"
"Ni je - in je ne bo!" jo pritegnil nenavadno hitr^. Jaka in udaril r.^ pestjo po mizi. Francelj ■pa je planil^ a stola in stopil h Pept'ju:
J ' Pcpe^jaz bom tudi socijalist! Nauči me! "
(Dali« "nrlh.",
OtiLASA.lTE V "£NAKOPKAV„NOSTr
OKUSEN!
IKCEN
i
1
NAZNANILO.
Rojaki, opozarjam va« na
SPLOŠNO RAZPRODAJO
čevljev, šolnev, tennis čevljev in robarjev; blaga na jarde, spodnje obleke /a moške, ženske in otroke.
Prodajali bomo po tovarniški ceni in ie ceneje, na drobno in na debelo.
Moški čevlji od ..............................................$1.75 naprej
Ženski in otročji čevlji od ................................25c naprej
Suknje in obleke od ......................................$2.00 naprej
Velika zaloga rokavic, «vcdrov in volne po tovarniški ceni. Mi gremo iz trgovine. Razprodaja vsak daln do Novega leta 1923. Na razprodaji vse blago kar se ga nahaja v trgovini. Samo za gotov denar. Pridite, da se prepričate o nizkih cenah: Se priporočam	.	,
JOS. KOS 15307 WATERLOO RD., COLLINWOOD.



###########«#*##*#»#*#%(
IBZ

- . u
v kositrastih posodah
VPRAŠAJTE VAŠEGA
V itrucah GROCERISTA!

DR. L.^. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni jc naia tpecijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure flo 8. zvečer. Ob nedeljah od 11). do 12. opoldne.
*53=
Don't Fviss With Mustard Plasters
Musterolc, made of pure oil of mustard and other helpful ingredients, will do all the work of the old-fashioned mustard plaster — without the blister. . Mufiterole usually gives prompt relief from lironchitis, sore throat, coughs, colds, croup, neuralgia, headache, congestion, rheumatism, 4prains, sore muscles, bruifcs, and alt aches and pains. It may prevent pneumonia. AU druggists—35c and 65c jars and Cibee— hospital size $3.
Better thcai a muttard platter
VELIKA RAZPRODAJA





ZA GRETJE IN KUHO JE SEDAJ V TEKU
Star Furniture Co.
5824 ST. CLAIR AVE.
ZA GOTOV DENAR ALI NA KREDIT!


"ENAKOPRAVNOST'
NOVEMBER 27th,
Clevelandske novice.
—	V^rajinj* prcd'tav* dram. dr. Ivan Cankar,'Domen ' je bi-U od strani naSega oDčinstva ja-kp poVolyno obiskana. Zelo raz-ireseljivo je videti, kako ae na-##lbina zanima za haso dramatiko. Prftodja '"Cankarjeva" fd^dstava bo pa ialoigra "Ciga-Ki''. ki sfe vprizori I 7. decembra.
—	Poaettna železnica je sedaj Iffipravljesia kuriti na karah. Edi-$0 zvečer, ko se vozi največ Iju-dK, in ko sp poslane na progo posebne kar«, ki vozijo samo tedaj,'
# bodo n^iorali potiki ie nadalje tožiti v "ledenicah".
—	Da He re»i vsaij del pereče-propieti^el^a /vprašanja, j« pri-
Izročal v a^boto sodnik Sawidki, 4> bi ae n*j primoralo vsakega t#znika, d» ustavi »voj avtpmo-W. prečšno zavt>zi liz Scalke po. jpiansVe ce#te na glavno idico.
nesr^ se namreč pripeti,
^ privou aivtomobilist s preve-tko naglico 3ia glavno cesto.
Detektiv Charlee Cavola se zanirr^a za svoje delo, da # Rg privoi^ počitka niti ob po-, Atnicah. Dobi] je namreč kratek dUpust, todajmesto tega je šel na 4^1o, da razvozlja skrivnostni u-inor Mrs. Helene Silberbearg, k^i k bila umorjena na njenem domu 12. maja. Kapitan Matowitz ■e je izrazil, ko je zvedel o njegovem delovanju, da če se mu po«reči priti umoru do dna, bo dobil ia en dopust	j
— Radi neprilik v ti A ami je ^ Wa &iakopravnort zadnji petik" m soboto nekoliko zakasnelo in T slučaju, da je niste dobili, ste proieni, da pridete v urad, Ikjer jo dobite.
RAZNO,
Reke v Sibiriji se jako razločujejo od onih po drugih delih sveta. Zanimivost pred vsem je ta, da je njih tek povečini nad ledenim vznažnjem. Samo reka Lena ima na dnu od devet do deset čevljev de/bel led, po katerem se voda pretaka že stoletja, ■i, Amerika pro^ucira trikrat to-lrkc[ o)ja, kot ostali svet. Porabi ga pa tudi enako množino v .^eriki sami.
■ y ledeni deželi so poskusili metoido, glasom katere rflbe po-i»u6ijo in zmeljejo ter nato iz m o-ke. natpravljajd kruh.
(Najvišji dimnik na svetu je y. neki tovarni v Anaconda, Mon. tana. Njegova visokost je 585 čevljev in 1% inč.
i l23driavniški strokovnjsiikl «o ^ponaili, da plešasti ljudle niso toliko* podviženi jetiki kot oni, W imajo ,goste lase. Smrtni slučaji p9 pleščih so jako redki. ; Solnce da v primeri 800,000 krat več svetlobe kot pa mesec.
SteMenica mleka se najbolje 3Čisti z žaganjem (lesnim prahom).
V vladnem oddelku za živinorejo so učenjaki pronašli sredstvo, s katerim se prepreči živinsko kuigo s tem, da se živino cepi. Poiskusi so ie dosedaj obnesli jako uspešno.
Voda je najbolj čista in prozorna tedaj, če se jo prekuha trikrat.
Moški glas bi se slišal 800 milj v razdalji, če bi imel isto odme-vajočo moč kot kanarčekov, to je, kar ge tiče teže človeka v pri-' meri s kanarčkom.
Olje se najprej pogasi z navadno moko.
POZOR!
Vse pevce in pevke zibora "Zarja" se tem potom opozarja, da se vdelflže prihodnje .pevske vaje, ki se vrši jutri zvečer, 28. novembra. Vaja je prestavljena vsled zahvalnega dneva. Pripraviti se ie treiba tudi iza nastop pri koncertu "Jadrana" in je torej potrebno, da ste vsi gotovo navzoči !
(Dalje iz 2. strani.)
prestano kvišku, končno se jc dal nad dve uri obesiti za noge in nihati nad ognjem ter \ončno nad dve uri zakopati v pesek. Potem ao ga oilkopali in je, zopet čisto zdrav. Dr. Boeck smatra te čudake deloma za verske tana tike, deloma za profesijonalne berače. S trenažo se utrdijo do neverjetnosti ter se navadijo, da ne dihajo in ne jedo in ne pijo dolgo časa. Ljudstvo pa jih ima za svetnike.
MI KUFIMO, PRODAJAMO. ZAMENJAMO VASE POSESTVO.
Sladščičarna naprodaj
lYgovina je v najlepši okolici slovenske naselbine v Collinwoo du. Poleg je tudi moderno stanovanje 8 5. sobami. Najemnin« zelo poceni. Vprašajte pri
CoUinwood Realty Co
18813 WATERLOO RD. J. KRALL & D. 8TAKICH. Imamo tudi vel drugih poMMt«' naprodaj.
■■■■■■■■■■■■■■■SI
- Upoštevajte trgovce, ki oglašajo t "Enakopravnosti."

Frank 1 Uusche slovenski odvetnik
. Pntduje po dnevi T iToJI odvstnllkl pliarnl
, i0 3,0 aUARDIAN B L. D G.
Zvečer od 4:90 do 8. ure pa na domu.
O—t. ^10.''	«121 ST. OLA'R AVa	Main 2SIT
mm
CENJENEMU OBČINSTVU se pripoi^am za olilen obisk mojih
_ GOSTILNIŠKIH PROSTOROV na 15525 Saranac Rd.
Poatragli vam bomo z dobro pijačo in smotkami in
domačimi klobasami.
Gostilni je bila preje pod upravo Grmovšek, sedaj
' lOE BOLDIN
po domaČe pri "Platnarju."


JOHN L. MIHEIJCH, odvetnik
902 Engineers Building. Cleveland, Ohio. ^ Podružnica nS127 St. Clair Ave.
Urtdne ure: v m«8tu cel dan, na podružnici pa od 7. do 8. ure zvečer razun ob sredah.
Stuovuje: 1200 ADDISON RD. Tel. Princeton 1938-R



'S
MALI OGLASI
i■■■■■■■■■■■■■■■■■■!■■■■■■
lB|	SLOVENSKA POPRAVLJAL I
■ I	NICA AVTOMOBIL 31 i
JU 3	Hi varimo in ravuAiio vnfth 5
0 ^	Trol Železne in kDvlnnate pred- C
HI	mete. ZalotfH oIJa. gaKol^ng, px- g Ji mljevih cbrocev 'ri drugih po* | g g trehAčIn. AKo rabite pc.JiovM, po- | »Bi kllClie nas po teielonu. PftIN- I
HISA sama zase, 4 sobe, ae odda v najem; elektrina in plin. Vprašajte na 659 E. 160 St.
(175)
DOBER CUVA.r!
"Mlad pes, dobre pasme ter dober čuvaj se proda takoj. Za naslov ae zglasite v "uradu Enakopravnosti. '	innA\
(274)
FRONT SOBA se odda za 1 ali 2 fanta. Gorkota, elektrika in kopališče na razpolago. Izve se v uredništvu Enakopravnosti.
Slovenska/Banka
Zakgek Cesark
70 — 9th Ave., New York City
pošilja denar v stari kraj hitro j zanesljivo in po nizkih cenah
proda ia vozne listke za vse važ ne prekmorsl^e liniie, in
opravlja vse druge posle, ki so v zvezi s starim krajem.
Postrežba točna in solidna.
gs • I
OErrON 1372.
Oglašujte v "Enakopravnosti !|'
i Odprto tudi ob nedeljah. |
»I ELYi?IAAUTO REPAIR & WELDING T
0 « (»!))2 St. (;iair .Vve. r ■■■■■KiBiiiaBafliiianBiaBuuFiii
IŠČEM IVANA BIZJAKA iz iBucIanj pri Vipavi. Imam mu za i sporočiti važnosti iz .starega kralja. Ako bi sam čital n^j se mi jzglasi, ako pa ve kdo izmed nje-jjfovih prijatelj zanj, naj mi javi i njegov naslov. Iste ga njegova j hči, Marij/l Bizjak, prej Bačer, j oniožena Kobal, 6434 Spilker Av. i	(175)
ill*
NAZNANILO.
Dr. GABBER
želi naznaniti, da je preme- j stil svoj urad na
10539 HT. CLAIR AVE.
Uradne ure kot dosedaj.

AVTOMOBILISTI!
Mi delamo strehe, zagrinja-la in barvamo avtomobile. Najboljše delo, najnižje cene. Cene za strehe od $8.00 naprej.
G. & G. AUTO PAINTING & TRIMMING 1974 E. 66 St. JOS. GREGORIC, lastnik.
Randolph 2529-J. Central

IVttllUUipil	--------{
GRAMOFONSKE]
plošče
2ahlcv*jto novi cenik
Slovenske
piiŽCB
preje $1-^ sedaj 75« VELIKA Z A LOG
UR D*' ZLATNJf?:
Wm.
' Sittef.
5 805 S-ClevcUnA
h

U#l#vAa ««
on l«j uri !■ ■te om prš" vrm proiloru
SI
Tu je vaša velika prilika
I
iVr Si
OE
%
kt k
Naša radodarna ponudba.
Potem, ko stg si izbrali niodel ki vam % je po volji, nam plačajte le en dolar. Ni vam trita plačevati vse cene takoj. Imejte vas denar na banki.	,
Plačujte vašo grafooiolo, kot jo plaču: je na stotine ljudi, na male mesečne obroke, katerih niti občutili ne boste.
VAM PRIPELJE GROFO-
LO NA VAŠ DOM.
I
Preje $150 Sedaj $12/>
Prihranek $25

Preje $140 Sedaj $100
Prihranek $40


le Soi<.
V
d
%\
V;
"at %
ija
" uvo Cl» Sedaj lastujete la" g,, novo ter najkrajsi^^.^^^«:
dela grafonolo -- |
slaven vsled krasote in trpežno®
Za kratek čas popolnoma novo vnokar vzeto iz ^
ro vam postavimo ^
plačate 'le en dolar vplačilo!
Pridite takoj! pt«' i vilne modele.	pO
najibolj pristoja kJ pl' hiStvu. Slišali boste lepo igra.
t k
H
\
5l
V
'kv k
k
'Ill
Prihrane

TU S<3 NJENE POSEBNOSTI
y aiobemem drugem inštrumentu ne dobite teh čudovitih patentiranih izrednosti, ki delajo Columbia grafonolo slavno sirom sveta.
Krasni Columbia kabinet —
ki fle ujema z vašim pohišt-
Znižane cene vam prihranijo denar.
1 2
vom.	•
Poseben Columbia proizvajalec ki je pravzaprav srce gra-fonole in dela glas človeški.
2 Patentirana naprava, ki kontrolira glasove, ako hočete vam igra glasno in ako ne tiho ^ Nalašč isa grafonolo izdelan povečevalec, ki dela glas bogat, ljubek in mehaTt t
L-2 5276 znižani
K-2 225 "
H-2 165 "
G-2 150 "
A-2
na
$175 150 140 125
32.50
j;-2 E-2 D-z C-2
140
125 75 50
Pridite, zberite si vašo Grafonolo danes!
^rank Cerne.
JEWELER ano MUSIC STORE
PRINCETON 299?, JI	RANDOLPH 465
POŠLJITE TA KUPON ČE NE
Ce ne morete priti na naše razpr
Prci! 5^0
Sedaj 'i prihranek W
Vpoštevajte te	| mislite; kaj pomeni jFve'T^i vas s tem da dela
lejši in zadovolnej^'-	*
k
\ h I
((
(<
((
ti
30
I
morE"^
t g
pgi^
,0'
•odajo
,d m P
V '^l
li' * d
polnite in pošljite Igipon z $ I 00 vred f j . lie I i vF.m bo:no katerokoli inštrum^ '	|
Prosim pošljite mi grafonolo model ........
znižani ceni $.	' ■" "O oSf *
broliih. Ime ... Naslov
po

gjggaaiafbagibbaitggibibgiafbieas	. m,«o ■