Poštnina plačana v gotovini Abb. postale J gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 176 (9481)
TRST, nedelja, 1. avgusta 1976
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Prelom mora pomeniti tudi za Slovence novo obdobje
Vlada je torej sestavljena in v Vedo se bo njen predsednik Andreotti predstavil parlamentu in nu predložil program. Velika no-vost pri sestavi te vlade predstavite dejstvo, da formalno vlada ni-ma ~ v nasprotju z vso povojno Prakso vnaprej zagotovljene veči-oziroma vzdržanja in da gre — £ar je treba ponovno poudariti — °rez formalnega dogovora strank Pred parlament.
Kljub temu obstaja danes trdno Prepričanje, da bo vlada v parla-, rPentu prejela zaupnico. Ne bo si-Cer take vrste zaupnica, kakršne smo navajeni, ampak bo večina Blasov vzdržanih. Bo to posebnost, *1 odraža posebnost položaja, mordo izjemnost, po splošnem mnenju Po točneje prehodnost političnega Položaja v državi.
Vlada ima namreč zagotovljene e glasove krščanske demokracije, dočim so republikanci in socialni demokrati že pred dnevi izjavili, do se bodo vzdržali. Socialisti so !s‘o napravili predvčerajšnjim. 0-st°jajo še komunistični glasovi, ki So odločujoči. Njihovi nasprotni Blasovi bi namreč spravili vlado v Manjšino, zato je potrebno, da se hdi komunisti vzdržijo. Če to storijo — in nihče več v to ne dvomi Pomeni prehod komunistične partije v območje večine.
Kako je do tega prišlo spričo za-P°re do komunistov, ki so jo krščanski demokrati sklenili na kongresu in ponavljali v predvolilni dobi in še pred nekaj dnevi?
Neposredno po volitvah je vlada- ' i° utemeljeno mnenje, da bo zelo težko sestaviti vlado, ker niso niti krščanski demokrati z manjšimi strankami niti levica, razpolagali z zadostnim številom glasov, Znano je namreč tudi, da so socialisti Pogojevali svoj odnos do nove vlade z zadržanjem KD do KPI, oziroma so svoje zadržanje vezali z
zadržanjem KPI.
Krščanska demokracija je z vse-nii močmi skušala pridobiti socialistično stranko za sodelovanje v vladi, ponujala ji je celo preferen-eialni odnos, ki ga je še pred dve-na letoma odločno odklanjala. Socialisti so se že prej odločno izrekli proti kakršnikoli levosredinski 0 alici ji, ker ni prinesla deželi, po-sebno pa ne delovnemu ljudstvu sadov, ki so si jih ob samem za-cetku tega poskusa obetali in je *ato njena neučinkovitost škodova-® njihovi stranki. Iti ponovno v V-ado, brez sodelovanja komuni-Vou, po volitvah, ki so za socia-lste pomenile nepričakovan neuspeh, bi pomenilo podaljšanje hegemonije krščanske demokracije in ff dokončno vdati v vlogo satelita.
0	bi tudi pomenilo politični samomor, zato so socialisti pritisk tudi Zdržali.
so vsi poskusi KD, da bi n s avila novo vlado brez sleher-3a vpliva komunistov, propadli, so morali krščansKi demokrati spre-meniti svoj odnos do KPI. Zave-
1	so se namreč odgovornosti, ki i padla nanje, če bi še trmasto
tnjra^a^ na odklonilnih stališčih do
■	0 močne in učinkovite sile, ki Predstavlja KPI spričo težkega
raTdarskeBa stania države• m~
■	atočega kriminala vseh vrst . rfz Perspektivnosti, kako se iz-
po« težav, kako zagotoviti .., 0 Vsem in uresničiti reforme, ki A1 terjajo vse komponente italijanske družbe.
7afco je prišlo do novega stali-sca tajnika KD /.accaglimija. ki ga
Na svoji prvi seji je nova ndreottijeva vlada imenovala podtajnikov. Tudi pri imeno-^nju podtajnikov je bilo mnogo renja med voditelji raznih struj, 1 hočejo zagotoviti čim vpliv-^eiše položaje. V sredo bo Annotti v senatu dal svoje pro-Sramske izjave, nakar bodo gla-s°vali o zaupnici. Vse bo odvis-n° od zadržanja komunistov. Če bedo vzdržali, in o tem bo-° sklepali komaj po program-V"h izjavah predsednika vlade, °° Andreotti prejel zaupnico, če ne' je usoda njegovega kabine-*a že določena. Kaže vsekakor, d* se bo KPI, čeprav nikakor ni navdušena nad enobarvno de-jnokristjansko vlado, le vzdržala, "ar naj bi bil prvi korak k se-s,av' naprednejše vladne koali-
je osvetlil pretekli teden. Njegov izraz, da KD zaupa avtonomni odločitvi strank ustavnega loka, katerim ■ je - bil obrazložen osnutek programa nove vlade, da se vzdr-že pri glasovanju, razlaga Unità da s tem izrazom KD ne poziva KPI k vzdržanju pri glasovanju, ampak računa, da se bodo njeni predstavniki vzdržali. Zopet nova finesa v označevanju pojavov, ki so tako značilne za povojno italijansko politično terminologijo in ki stremijo za tem, da se spremi-njena stališča ne bi razlagala kot nekaj nasprotnega dotedanjim stališčem, temveč kot nekaj povsem novega. Tako KD vsaj navidezno spoštuje stare sklepe in stališča.
KPI se bo vzdržala pri glasovanju zato, ker ji je znan program, na katerega je nrav gotovo imela pripombe in priliko, da je nanje opomnila. Znak, da se bo vzdržala je tudi v tem, da ni dotlej jamo izrekla nobene kritike .glede sestave nove vlade. Končno ocenjuje KPI, da pomeni najnovejše stališče KD, mimo vseh nians v izražanju, prelom z njeno dosedanjo prakso.
Tudi za socialiste pomeni najnovejša odločitev KD prelom. Oni o-cenjujejo nastop nove vlade brez vnaprej zagotovljene večine kot o-vrednotenje parlamenta, katerega vloga se je iz leta v leto manjšala, ker so njegovo vlogo prevzeli dogovori med strankami in je poslancem ter senatorjem dogovorjenih strank preostajala samo formalna potrditev dogovorov.
Novo obdobje za parlament pomeni tudi kvalificirana prisotnost komunistov v predsedstvu poslanske zbornice in sedmih parlamentarnih komisijah. Verjetno bi o-stalo glede parlamenta vse po starem, če bi se ustvarila vnaprej-, šnja trdna večina med strankami | ustavnega loka. Toda posebni po-j ložaj KPI in PSI. ki kljub vsemu ! ne bosta imeli vpliva na vse vladne odločitve, bo spremenil parlamentarne komisije, predvsem pa sam parlament za marsikateri u-krep, v odločujoči forum.
Smo torej na pragu novega obdobja. Vse, kar se dogaja v zadnjih dneh, je začetek odražanja razmerij političnih sil v državi. Proces obnavljanja v italijanski družbi, ki se je vidno prvič manifestiral pred dvema letoma ob referendumu za razvezo zakona, na lanskih in letošnjih volitvah pa potrdil, dobiva materialne obiike. Ni razlogov, da bi dvomili v nadaljevanje procesa samega in v nove oblike njegovega uresničevanja.
Ali vsebuje program nove vlade obveznosti do slovenske narodnostne skupnosti, ne vemo. Ker pa so nerešena vprašanja Slovencev, naša neenakopravnost in naša podrejena vloga v družbi objektivna resnica, ker ustava izrecno določa enakopravnost državljanov in zaščito jezikovnih skupin in ker nalaga osimski sporazum med Jugoslavijo in Italijo obema državama, da zaščitita manjšim do največje možne mere, trdno zastopamo stališče, da mora vladni program vsebovati točne obveznosti do nas Slovencev v jFurlaiiiji - Julijski kia-jini. Brez te obveznosti ne bo mogoče izvajati osimskega sporazuma, za katerega ratifikacijo se bo vlada gotovo obvezala. Brez obveznosti do Slovencev, bi bil že v začetku načet novi duh. ki se z novo politično stvarnostjo uveljavlja.
Vključevanje ljudskih sil v soodločanje o temeljnih družbenih vprašanjih italijanske republike pomeni poglobitev in uveljavljanje demokracije. Položaj in pravice, ki jih uživa narodnostna skupnost v državi, je merilo demokratičnosti družbe, zato je vključitev obveznosti do slovenske skupnosti v vladni program eno prvih pozitivnih znakov, da bo do poglobitve in uveljavitve demokracije res prišlo.
Vladna obveznost do naše neenakopravne skupnosti bi morala torej biti med prvimi znaki novega obdobja.
Glavno odgovornost za vladni program nosi krščanska demokracija, zato je treba poziv nasloviti najprej nanjo. Deželni dejavniki KD v Furlaniji - Julijski krajini, tako na strankarski, kakor na ravni deželnega sveta in odbora, so večkrat poudarili svojo pripravljenost, da posredujejo pri rimski vladi, naj predloži parlamentu osnutke zakonov za globalno zaščito Slovencev. Ne vemo, ali je deželna KD kaj storila v tej smeri, če ni, so-
dimo, da je sedaj pravi trenutek, da to stori.
KPI je močno zasidrana med Slovenci in ni treba ponovno poudariti njenega pozitivnega in v mnogih priložnostih tudi borbenega stališča v prid slovenske narodnostne skupnosti. Skoro ne bi mogli dvomiti, da tega vprašanja ni zastavila ob tem, ko je ocenjevala osnutek vladnega programa, saj je Berlinguer preteklim vladam očital, da niso v svoj program vključile obveznosti do Slovencev.
Tržaško pokrajinsko tajništvo socialistične stranke je pred dnevi objavilo, da je opozorilo vsedržavno tajništvo stranke na potrebo, da se nova vlada loti problemov ratifikacije osimskih sporazumov in zaščite slovenske narodnostne skupnosti. To pobudo si razlagamo kot opozorilo, naj vlada vključi te obveznosti v svoj program. Upati je, da bo vsedržavno tajništvo j vztrajno tudi zagovarjalo.
Če smo na pragu novega obdobja v družbenem življenju italijanske republike, potem mora ta novost segati na vsa področja in se dotikati vseh državljanov in skupnosti. Če ne bo novo obdobje pomenilo tudi za Slovence nekaj novega, kako naj bi verjeli, da se je kaj spremenilo in da smo res na prelomu?
BORIS RACE
ANDREOTTIJEV! VLADI NUJNO POTREBNO VZDRZANJE KOMUNISTOV
MINISTRSKI SVET IMENOVAL 47 PODTAJNIKOV V SREDO V SENATU GLASOVANJE 0 ZAUPNICI
Spori v KD glede izbire podtajnikov
Z včerajšnje vladne seje
(Telefoto ANSA)
JUGOSLOVANSKI PREDSEDNIK TITO O KONFERENCI V COLOMBU
Za sodobnega človeka neuvrščenost ni prostorsko omejen in začasen pojav, pač pa trajna potreba
t • • -	T-*r
V 15 letih obstoja je gibanje neuvrščenih doseglo pomembne rezultate - Pred konferenco na vrhu se stopnjujejo zunanji pritiski-Nujnost vse bolj organiziranega nastopa
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 31. - «Politika neuvrščenosti nima alternative, če dolgoročno želimo mir in sodelovanje v svetu,» je poudaril jugoslovanski predsednik Tito v pogovoru z direktorjem Tanjuga Pe-rom Ivačičem in glavnim ter odgovornim urednikom agencije Jakom Koprivcem. Tito je v intervjuju odgovarjal na vprašanja o prvih korakih politike neuvrščenosti, o njeni privlačnosti za velikanski del sveta in o boju za nove mednarodne politične in ekonomske odnose Spregovoril je o svojih pogledih na prihodnost neuvrščenosti, opozoril pa je tudi na izsiljevanja in pritiske na neuvrščene pred njihovo bližnjo konferenco na vrhu v Colombu.
Iz dosedanje depavnosti neuvrščenih je Tito takole orisal najpomembnejše dosežke: «Mislim, da se lahko s ponosom ozremo na prehojeno pot in dosežene rezultate od beograjske konference leta 1961 do danes. Težko, da je primer v
zgodovini, da sta se kako gibanje držav in kaka nova politika tako hitro uveljavila in spremenila v mednarodno silo, brez katere ni mogoče uspešno reševati svetovnih problemov. V samo petnajstih letih se je število neuvrščenih držav povečalo od 25, kolikor jih je bilo na prvi konferenci v Beogradu, na 83 na ministrskem sestanku lani v Limi, medtem kc jih bo v Colombu prav gotovo še več.»
«Neuvrščene države so — je nadaljeval Tito — zelo veliko prispevale k uveljavitvi načel aktivne in miroljubne koeksistence ter spodbudile popuščanje napetosti na podlagi enake varnosti za vse narode in enakopravnega sodelovanja vseh držav v reševanju mednarodnih problemov. V posameznih trenutkih najtežjih preizkušenj za svetovni mir so bistveno prispevale, da smo.se izognili najhujšemu. Neuvrščenim državam gre velika zasluga, da ni prišlo do globalne razdelitve sveta na
bloke in da so se posamezne dr-
. ................................
ZARADI MOŽNOSTI, DA Sf RODIJO POHABLJENCI
Splav za noseče ženske z okuženega območja?
Jutri bodo izselili iz Scvcsa in Mede šc 120 družin
SEVESO (Milan), 31. - Vse kaže, da je marsejsko belo milo edino učinkovito razkužilo proti strupeni spojini TCDD, ki je zastrupila območje med Sevesom in Me-do. Tako trdi vietnamski zdravnik Ton Tat Tut, ki je zdravil na tisoče ljudi zastrupljenih s tri-klorfenolom, spojino, ki so jo A-meričani uporabljali v Vietnamu za uničevanje rastlinstva. Kot je znano je tovarna Icmesa proizvajala v glavnem prav to spojino, v kateri je tudi večja količina nadvse strupene TCDD. V zvezi z izjavami vietnamskega znanstvenika, so poslanci radikalne stranke Marco Pannella, Emma Bonino in Mauro Mellini naslovili vladi pismeno vprašanje, v katerem vprašujejo ali ne bi bilo umestno povabiti v Italijo prof. Ton Tat Tuta. Za to se je v telegramu ministrskemu predsedniku Andreottiju zavzel tudi predsednik dežele Lombardija Golfari.
V krogih višjega zdravstvenega zavoda potrjujejo, da maščobe, ki jih vsebuje omenjeno milo dejansko pripomorejo k razpadu molekul TCDD, poudarjajo pa vsekakor, da je bila koncentracija te
spojine v triklorfenolu, ki so ga Američani uporabljali v Vietnamu znatno manjša od koncentracije, ki je zastrupila območje med Sevesom in Medo.
Medtem pa se vse bolj dramatično postavlja vprašanje nosečih žensk, k; so se zastrupile s tetra-klordibenzparadioksinom. Kaže, da spojina povzroča v zarodku kromosomske mutacije, zaradi česar naj bi obstajala velika možnost, da se otrok rodi pohabljen. S tem v zvezi gre poudariti, da je odbornik za zdravstvo Golfari že namignil na, možnost prekinitve nosečnosti, radikalni poslanci pa so danes predložili v zbornici zakonski osnutek, po katerem naj bi vse ženske z zastrupljenega območja lahko brezplačno splavile.
Danes so karabinjerji obdali z bodečo žico novo območje, ki ga je TCDD nevarno zastrupil in od koder bodo v ponedeljek izselili okrog 200 družin. Vse kaže pa, da s tem prisilnega izseljevanja se ni konec, ker je, kot je med drugim poudarila delegacija KPI, ki je obiskala območje, ugotavljanje stopnje zastrupljenosti nenačrtno in skrajno pomanjkljivo.
zave in območja osvobodili tuje nadvlade ter ostali zunaj blokovskega tekmovanja. Neuvrščene države so odločilno vplivale na pospešitev procesa osamosvajanja narodov in držav. S svojo celotno dejavnostjo so neuvrščene države ogromno prispevale k spoznanju o tem, kakšni morajo biti mednarodni politični in gospodarski odnosi v svetu resnične neodvisnosti in kako se je zanje treba bojevati. Brez tega prispevka neuvrščenih držav, ki so ne samo moralna - politična, temveč tudi rastoča gospodarska sila, bi bil svet danes videti drugačen in bi bil v vsakem pogledu revnejši. Zato neuvrščenost ni začasen in prostorsko omejen pojav, temveč trajna potreba sodobnega človeštva.»
Univerzalnost in vitalnost neuvrščene politike se po Titovih besedah kažeta tudi v tem. da so celo nekatere države, ki so v blokih, pokazale željo, da bi se tesneje povezale in sodelovanje z neuvrščenimi državami. To objektivno vpliva na uveljavitev politike neuvrščenosti na novih območjih in vodi k postopnemu odpravljanju blokovske razdelitve.
Predsednik Tito se je dotaknil tudi odporov neuvrščeni politiki in zanikanja njene vloge, nato pa pripomnil, da neuvrščena politika in konstruktivna vloga neuvrščenih držav danes dobivata priznanja z mnogih strani, celo od nekaterih, ki so jo včasih pogosto napadali. «Vendar pritiski in izsiljevanja niso jenjali. Povečujejo se s približevanjem konference v Colombu. Nekatere velike sile so uspele vreči kamen spotike med nekatere neuvrščene. Toda neuvrščenih držav nihče ne more odvrniti s poti, ki so jo same začrtale. To se bo pokazalo tudi na konferenci v Colombu.»
«Kaj je vas osebno, tovariš predsednik, navdahnjevalo in prepričevalo o življenjski moči in prihodnosti neuvrščenih? Kakšna je vaša vizija te politike v letih, ki so pred nami?» Sta bili naslednji Tanjugovi vprašanji jugoslovanskemu predsedniku. Tito je odgovoril: «Politika neuvrščenosti nima alternative, če dolgoročno želimo mir in sodelovanje v svetu. Vedno sem se bal, da bo razvoj, kakršen se je začel po drugi svetovni vojni, pri peljal do nove katastrofe. Sam sem izkusil dve svetovni vojni Vem, koliko sta ti vojni stali člo veštvo. Požrli sta milijone ljudi. U ničili sta tisto, kar so desetletja u stvarjali. Zato je to razpoloženje proti vojni v meni tako globoko zakoreninjeno.»
\ «Kakor sem se kot komunist o-predelil za tisto, za kar se bojujem vse življenje, tako sem bil tudi tu odločen, da se bojujem za to, da
bi se človeštvo nekako drugače organiziralo. Bil sem trdno prepričan, da se svet mora spremeniti, da se ne moremo sprijazniti s tako nepravičnimi odnosi. To je bila ena mojih osnovnih pr .“okupacij. Seveda nikoli nisem imel iluzij, da bo vse to šlo gladko, da nebo prihajalo do spopadov. Zato smo morali u-stvariti gibanje, ki bi se bojevalo za odpravljanje takšnega stanja. Takšna usmeritev razumljivo moti tiste, ki imajo interes, da se nič ne bi spreminjalo. Toda boriti se moramo. dosledno moramc uveljavljati skupno sprejeta načela. Seveda moramo ohraniti našo enotnost kot pogoj za uspeh našsga boja. Vem, da jo bomo ohranili, in to bo velikega pomena. Prepričan sem tudi. da bo v prihodnje še več naše organizirane dejavnosti. Kajti vse neuvrščene države niso bile vedno dovolj aktivne. Verjetno bomo morali reči o tem tudi kaj samokritičnega.»
VLADO BARABAŠ
RIM, 31. — Andreottijeva vlada ima od danes tudi 47 podtajnikov, se pravi 9 več kot prejšnja vlada, ki jo je vodil Moro. V seznamu podtajnikov so prisotna imena pripadnikov najrazličnejših demokristjanskih struj, nekateri pa so zasloveli kot izredno slabi javni upravitelji, kot n.pr. Amerigo Petrucci, bivši rimski župan in sedaj podtajnik za obrambo. Drugi so svojo politično kariero zgradili na bolj ali manj uspešnih notranjih bojih v sami KD, kot n.pr. Baldassarre Armato, ki se je v veliki meri posvetil borbi proti svojemu someščanu Antoniu Gavi, voditelju neapeljske krščanske demokracije. Vključitev Armata v seznam podtajnikov je bila dokaj sporna, saj so dorotejci (Bisa-glia, Ruffini, Dei Falco in Pedini) hoteli celo izstopiti iz vlade.
S tem še ni konec: med podtajniki zasledimo tudi Angela Castellila, ki je v prejšnji zakonodajni dobi predsedoval parlamentarni preiskovalni komisij, in kateremu gre velika zasluga, da je zavrl vse preiskave v zvezi s škandali, ki so zadnje čase pretresli italijansko javnost.
Vlada se bo v sredo predstavila v senatu in takrat bo odločilno zadržanje KPI. Če se bo komunistična partija vzdržala, bo Andreotti dobil zaupnico, če pa bodo komunisti glasovali proti, je usoda komaj sestavljene vlade zapečatena. Komunisti, kot smo že po-ročab, bodo sklepali o svojem zadržanju pri glasovanju, potem ko bodo slišali, kaj bo Andreotti povedal v senatu, se pravi potem ko >.bw- ipadaLraejo programsko izjavo. Do takrat bodo pustili demokristjane v negotovosti, čeprav v Rimu prevladuje mnenje, da se bodo le vzdržali, čeprav jim je Andreotti ponudil zelo malo. Komunisti pričakujejo, da bo iz njegovih programskih izjav izšlo kaj bolj konkretnega, saj bo Andreotti v teh zadnjih dneh svoj program nekoliko spremenil v primerjavi s tistim, ki ga je predložil pred časom svojim sobesednikom.
«Unità» piše, da Italija že vrsto let. nima vlade, ki bi bila vredna tega imena. To pa še ne pomeni, da se komunisti morajo zadovoljiti s kakršno koli vlado. Zato bo KPI s pozornostjo proučila obveze, ki jih bo sprejel Andreotti, še posebno o prednosti posegom na Jugu v gospodarski politiki ter o demokratičnem redu. Sedanji izhod iz krize je enobarvna vlada, trdi senator Chiaramonte na glasilu KPI. ta rešitev pa ima svoje namene, tudi kar zadeva sestavo vlade. Mnogo boljša bi bila enotna vlada vseh demokratičnih sil. «komunisti pa niso nikoli bili tako naivni, da bi si delali utvar, da bi ta cilj lahko dosegli brez vmesnih postaj».
CANDIDA CURZI
liiiiiiniiiuiifmiiimiiHiiiiimmiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiimiimuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiHniiiiinmt'iMiu,,,
ZAKLJUČENA PREISKAVA 0 POKOLU NA TRGU FONTANA
Obveščevalna služba na zatožni klopi
Giannettini obtožen sodelovanja pri pokolu, Rauti pa oproščen
CATANZARO, 31. — Po dobrem letu dela je catanzarski sodnik dr. Gianfranco Migliaccio zaključil dodatno preiskavo o pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana ter formalno obtožil Guila Giannettinija, fašističnega časnikarja in bivšega agenta obveščevalne službe SID sodelovanja pri pokolu. Z Giannettinijem je sodnik postavil na zatožno klop častnika obveščevalne službe gen. Gianadelia Malett i ja in stotnika Antonia La Bruno, medtem ko je popolnoma oprostil misovskega poslanca in ustanovitelja gibanja «ordine nuovo» Pina Rautija vsakršne obtožbe. V obtožnici je dr. Migliaccio v bistvu sprejel vse zahteve javnega tožilca dr. Mariana Lombardija, ki mu je izročil svoje zaključke pred dobrim mesecem.
V 350 tipkanih strani dolgi utemeljitvi obtožnice dr. Migliaccio obnavlja dogodke, obenem pa postavlja skupno s častnikoma Gianade-liom Malettijem ir, Antoniom La Bruno na zatožno klop celotno italijansko obveščevalno službe, ki ni olajšala sodnikom težavnega iskanja resnice.
Dr. Migliaccio je skupno postavil na zatožno klop 8 ljudi, drugih e-uajst pa je oprostil. Najbolj znani
in najpomembnejši med obtoženci so vsekakor Giannettini, ter že omenjena častnika obveščevalne službe. Fašistični časnikar .je obtožen, da je z Giovannijem Venturo. Francom Fredo, Marcom Pozzanom in drugimi vodil prevratniško organizacijo, katere cilj je bil sprevreči ustavno ureditev države s terorističnimi izpadi. Poleg tega je bivši agent obveščevalne službe obtožen sodelovanja pri pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana, kjer je bilo ubitih 16 ljudi, ter sodelovanja pri dolgi vrsti drugih terorističnih atentatov. Maletti in La Bruna pa sta obtožena. da sta skupno z Giannettinijem skušala organizirati beg Giovannija Venture iz zapora, da sta finančno podprla Giannettinija, ko se je ta skrival v tujini, da bi ušel roki pravice in da sta pomagala Marcu Pozzanu, da je pobegnil v Španijo s ponarejenim potnim listom.
Po govoricah, ki se širijo v ca-tanzarskih sodnih krogih, naj Qi se proces proti Fredi, Venturi. Gian-nettiniju, Pozzanu in drugim obtožencem začel verjetno januarja. Govori se tudi, da bosta Freda in Ventura do tedaj v zaporu, čeprav bi moral rok preventivnega zapora zapasti že čez nekaj dni.
OB L OBLETNICI
HELSINŠKE
KONFERENCE
«Ko se bodo prihodnji zgodovinarji sklicevali na to konferenco, jo bodo gotovo ocenili kot prelomnico, kot premik Evrope k sožitju in miru. To, kar smo dosegli, je pomembno in spodbudno, vendar nam ne daje pravice, da bi bili že zadovoljni sami s seboj. Nasprotno, zdaj si je treba vztrajno prizadevati, da bi rešili največje probleme, zakaj brez tega ni mogoča resnična in trajna varnost.»
Te besede jugoslovanskega predsednika Tita na lanski konferenci o evropski varnosti in sodelovanju v Helsinkih, so najbolj ustrezna u-gotovitev, ki jo lahko postavimo prav danes, točno ob obletnici podpisa sklepnega dokumenta konference. Prav ta obletnica pa je priložnost, da evropski narodi in njihove vlade pregledajo in ocenijo, kaj so od teh sklepov uresničili, da ugotove, koliko je helsinški duh navzoč pri dejanjih in nehanjih vseh 35 držav, katerih najvišji predstavniki so se s svojimi podpisi obvezali, «da popolnoma uresničijo rezultate konference ter v svojih državah in v vsej Evropi zagotovijo blaginjo, ki izvira iz teh rezultatov, s tem pa razširijo, poglobijo te nenehne in trajno omogočijo proces popuščanja napetosti.»
Tak pregled uresničevanja sklepov je toliko bolj potreben, ker nas loči samo sto dni od predvidene nove konference na ravni ministrov, kj bo v Beogradu in ki naj prinese nove spodbude za krepitev helsin škega duha v odnosih med evrop skirni narodi, kajti, po besedah ju goslovanskega predsednika, «ta kon ferenca ni konec, temveč samo začetek nekega procesa.»
Žal, leto dni ni prineslo pričakovanih sadov, kar dokazuje, kako težavna in z ovirami prepletena je pot k dejanski varnosti in k dejansko enakopravnemu sodelovanju med evropskimi narodi. Skorajda bi lahko rekli, da se je tehtnica negativnih pojavov po helsinški kon--ferepci v tem letu nagnila v škodo pozitivnih. Priče smo bili mnogoterih teženj, ki bi sklepe konference vpregli v ojesa blokovskih interesov. Prav v tem letu je bila očitna prizadevnost znotraj blokov, da bi čimbolj zategnili vajeti blokovske podrejenosti.
Brezuspešna so bila prizadevanja — prav zaradi prevlade blokovskih koristi — za začetne korake na področju razorožitve. Edina noiiost v tem letu je bila ta. da so nekatere države — skladno s helsinškimi sklepi — naznanjale med letom vojaške manevre in vabile nanje tuje opazovalce.
Povsem v nasprotju s črko in duhom helsinške konference pa so bili postopki nekaterih evropskih držav. Naj tu omenimo ravnanje avstrijske vlade pri urejanju manjšin, skih pravic. V helsinški listini je zapisano: «Države udeleženke, ra katerih ozemlju obstajajo nacionalne manjšine bodo spoštovale pravico oseb, ki pripadajo tem manjšinam do enakosti pred zakonom, dale jim bodo vso možnost za dejansko uživanje človeških pravic in osnovnih svoboščin ter tako varovale njihove zakonite koristi na tem področju.»
In še dalje pravi helsinška listina: «Na področju človeških pravic in osnovnih svoboščin bodo države udeleženke delovale v sklodu s cilji in načeli, ždruženih narodov in s splošno deklaracijo o človeških pravicah. Prav tako bodo izpolnjevale svoje obveznosti, vsebovane v mednarodnih deklaracijah in sporazumih s tega področja, vključujoč med drugim tudi mednarodne sporazume o človeških pravicah, če so vezane z njimi » Pa tudi to stoji zapisano v helsinški listini: «Države udeležence bodo vestno izpolnjevale svoje obveznosti po mednarodnem pravu, tako tiste, ki izhajajo iz splošno pr .znanih načel in pravil mednarodnega prava, kot tudi obveznosli. ki izhajajo iz pogodb in dragih sporazumov, v skladu z mednarodnim pravom, katerih podpisnice so.
Pri opravljanju svojih suverenih pravic, vključujoč pravico, da določajo svoje zakone in predpise, bodo ravnale v skladu s svoiimi pravnimi obveznostmi po mednarodnem pravu, poleg tega bodo posvetile dolžno pozornost določbam sklepnega dokum-nta konference o varnosti in sodelovanju v Evropi in jih uresničevale.'-
DRAGO KOŠMRLJ
(Nadaljevanje na 8. strani)
Saccucci odpotoval iz Španije?
MADRID. -5l. — Misovskj posl nec Sandro Saccucci. ki je obt žen. da je ubil komunističi.ef študenta De Roso v mestecu Se zeju Romano, naj bi zapustil šp nijo. Tako vsaj trdi časnik «] Pa is», ki se sklicuje na inforni cije iz poluradnih krogov.
TRŽAŠKI DNEVNIK
MED TORKOVIM OBISKOM V NAŠI DEŽELI
Predsednik zbornice Pietro Ingrao bo sprejel predstavnike Slovencev
Ogled potresnih področij in srečanja z upravitelji naše dežele
Napovedan obisk predsednika poslanske zbornice Pietra Ingraa se bo začel v torek ob 9. uri na sedežu deželnega sveta, kjer bo uglednega gosta pozdravil v imenu dežele Furlanije-Julijske krajine predsednik deželnega sveta Pittoni. Srečanju bodo prisostvovali poleg predsednika in podpredsednika deželnega odbora Comellija in Stopperja, tudi člani predsedstva ter načelniki svetovalskih skupin. Ob 10 ur; bo poslanec Ingrao sprejel na sedežu dežele predsednika pokrajine Za-nettija, tržaškega župana Spaccini-ja in vladnega komisarja Molina-rija. Kasneje bo poslanec Ingrao v spremstvu predsednika deželnega sveta Pittonija odpotoval v Videm, kjer se bo ob 11. uri sestal s parlamentarci naše dežele, prisotni bo-
SPOROČILO
Cenjene naročnike obveščamo, da smo razširili raznašalsko mrežo v mestu.
Pred kratkim smo javili, da smo našli raznašalca za Rocol in okolico. Pretekli teden je raz-našalec prevzel tudi Ul. Commerciale in stranske oziroma sosednje uličice in klance. V prihodnjem tednu bo začel raznašati dnevnik tudi po Rojanu in po bližnjem delu Videmske ulice.
Naročniki bodo o spremembi pravočasno obveščeni.
Bralce, ki živijo na teh področjih in bi želeli prejemati dnevnik na dom, prosimo, da bi se nam telefonsko javili (na št. 795-823 int. 18) od 8. do 13.
Uprava in uredništvo PRIMORSKEGA DNEVNIKA
do tudi predsednik videmske pokrajine Turello, župan Candolini in prefekt Spaziante.
Na sedežu prefekture se bo poslanec Ingrao sestal, na pobudo tajništev deželne federacije CGIL, CI SL in UIL, s predstavniki delavskih organizacij, ki mu bodo orisali sindikalno osnovo za obnovo Furlanije. Predvideno je tudi srečanje s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti.
V prvih popoldanskih urah si bo poslanec Ingrao v spremstvu Pittonija in Comellija ogledal področja, ki jih je prizadel potres in bo imel vrsto srečanj z župani prizadetih občin.
To srečanje bo ob 15.50 na začasnem sedežu občinske uprave v Huminu, še prej bo ogled Pušje vasi in huminskega šotorišča. Kasneje bo predsednik poslanske zbornice obiskal še šotorišče v Osoppu. Podobno srečanje bo ob 18. uri v Spilimbergu z župani občin desnega brega Tilmenta.
Poslanec Ingrao se bo zvečer sestal s časnikarji na sedežu videmske pokrajine, kjer bo kasneje seja, ki se je bodo poleg drugih udeležili predsedniki deželnega sveta Pittoni, deželnega odbora Comelli in videmske pokrajine Turello ter župan Candolini.
Danes več praznikov komunističnega tiska
Danes se bodo v tržaški okolici nadaljevali prazniki komunističnega tiska, ki jih prirejajo krajevne sekcije KPI in na katerih bodo . popoldanskih urah politični shodi, na
katerih bodo spregovorili komunistični predstavnik: v parlamentu in v ostalih izvoljenih svetih. V Zgoniku bosta ob 19. uri spregovorila senatorka Jelka Grbec in pokrajinski svetovalec Stelio Spadaro, v Trebčah bosta uro kasneje govorila Bccis Iskra in Giorgio Tamburiini, medtem ko bo na prazniku na Elizejskih poljanah spregovoril senator Paolo Sema. Praznik komunističnega tiska prireja tudi miljska sekcija KPI, na katerem bo danes ob 20. uri spregovoril deželni svetovalec Claudio Tonel, medtem ko bo jutri javna debata na temo «Kultura, šport in prosti čas v Miljah».
V Zgoniku se bo praznik nadaljeval tudi jutri.
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiu ,
ZAČELA SE JE POLETNA POČITNIŠKA SEZONA
Nad 150.000 oseb je včeraj prekoračilo mejne prehode med Italijo in Jugoslavijo
Zelo veliko število zdomcev, ki se vračajo v domovino
Včeraj je v dvanajstih urah prekoračilo mejne prehode med Italijo in Jugoslavijo nad 150.000 ljudi! Tak velik preliv turistov iz ene države v drugo nas lahko še najbolje o-pozarja na začetek poletne počitniške sezone.
Kot v prejšnjih letih, se je torej tudi letos večina prebivalcev odločila, da prične svoje poletne počitnice kar prvo nedeljo avgusta. Od danes, pa vse do velikega šmarna, se bo tako tudi naše mesto začelo
POJUTRIŠNJEM NOVO SREČANJE V OBČINSKI PALAČI
Preverjanje na občini in pokrajini v ozračju polemik med KD in KPI
Demokristjani še vedno odklanjajo vsakršno obliko zavezništva s komunisti
Preverjanje krajevnega političnega položaja med pokrajinskimi tajništvi • strank ustavnega loka se bo nadaljevalo pojutrišnjem zvečer na sedežu tržaške občine. Prvo poglavje preverjanja, katerega namen naj bi bil vliti vsaj nekaj vitalnosti enobarvnim odborom na občini in na pokrajini, je bilo na vrsti prejšnji teden, ko so se predstavniki posameznih strank v bistvu omejili na orisanje lastnih stališč in se načelno dogovorili o temah, ki naj bi bile v ospredju pogovorov.
Vsekakor pa je že na prvem sestanku med predstavniki tajništev strank ustavnega loka jasno prišlo do izraza, da so upravni problemi bolj postranskega značaja in da je o-srednji problem na dnevnem redu problem novih odnosov med krščansko demokracijo in komunistično partijo. Po drugi strani pa se je prav tako jasno pokazalo, da krajevne voditelje KD — pa tudi drugih strank — v tem trenutku najbolj zanima, kako se bodo stvari razvile v Rimu, m da orav zaradi tega nočejo sprožiti nobenih pobud, ki bi se u-tegnila znajti v nasprotju z uradnimi linijami strank, kakršne se bodo dokončno pokazale šele med parlamentarno razpravo o Andreottijevi enobarvni vladi
Za sedaj vse stranke vztrajajo na že znanih stališčih. KPI pritiska, še posebno po veliki afirmaciji — tudi v krajevnem merilu — na- volitvah 20. junija — da bi od programskih dogovorov, kakršne so dosegli na občini in na pokrajini in na katerih slonita obe tržaški krajevni upravi, prešli k političnim dogovorom oziroma k pravim zavezništvom. Pri tem obtožujejo demokristjane — kot je pred nekaj dnevi objavilo strankino glasilo «Unità» — da se še niso otresli preživelega antikomunizma, medtem ko so tudi vmesne laične stranke sprevidele, da brez KPI ni mogoče upravljati občine in pokrajine.
Na te obtožbe so včeraj odgovorili demokristjani z noto. v kateri še enkrat zagotavljajo pripravljenost na «soočanje» tudi s komunisti, vendar
odklanjajo vsakršno obliko sodelovanja ali zavezništva z njimi. Prav zato KD skuša omejevati pomen sedanjega preverjanja, češ da lahko pomeni samo «izmenjavo ocen in poglobitev mnogih aspektov krajevnega položaja», vendar nikakor ne more privesti do «splošnega političnega zavezništva». KD ponavlja, da nasprotu- vili jjf, bodo na tiskovni konferenci
domu na Opčinah, vendar še pod i-menom «Draga 76».
Prireditelji so se odločiti za naslednje teme: «Marksizem in svoboda», «Dileme svobodnega tiska» in «Troje velikih sporočil (Kette-Cankar-Kosovel)». Imen predavateljev še niso dali v javnost. Predsta-
je zahtevi KPI, da bi spremenili u-stavni lok v politično večino, po drugi strani pa ugotavlja, da je obnovitev «demokratičnega sodelovanja» med strankami, med katerimi obstajajo «afinitete» (s to formulacijo očitno mislijo na stranke od PSI do PLI), v sedanjem trenutku nemogoča zaradi nasprotovanja socialistov.
V takem položaju dejanskega zastoja. se nadaljuje nota, KD negativno ocenjuje vse pobude in polemike, katerih namen je premostiti v Trstu tista politična ravnovesja, ki se s težavo utrjujejo na vsedržavni ravni, kar pa bi utegnilo povzročiti na krajevni ravni hudo politično krizo. KD polemično ugotavlja, da je KPI odločna, da povzroči krizo na občini in na pokrajini, pri tem pa demo-krščanska nota ne daje nobenih alternativnih predlogov, pač pa le zagotavlja svojo pripravljenost, da prispeva k sestavi drugačnih odborov, v katerih pa bi lahko bile zastopane samo tiste «demokratične sile, ki so že sodelovale s KD na izvršni ravni v obeh upravah».
Glede na tako različna stališča KD in KPI res ni pričakovati, da bi preverjanje na ravni pokrajinskih tajništev lahko privedlo do konkretnih rezultatov. Vsekakor pa bodo pojutrišnjem predstavniki strank ustavnega loka spet skupaj sedli za po-ga.ialno mizo. kar pa je že samo po sebi precejšnja novost v tržaškem političnem življenju.
«Draga 7G» na Opčinah
Študijski dnevi Društva slovenskih izobražencev iz Donizettijeve ulice, ki so se doslej vršili v Dragi in po njej tudi povzeli ime. bodo letos v katoliškem Finžgarjevem
INFORMACIJE SIP
SIP — II. cona obvešča, da bodo z 2. avgustom 1976 trgovski uradi poslovali za občinstvo ob delavnikih, razen ob sobotah, s sledečim urnikom:
8.15 - 12.00
ter ostane brezplačno na razpolago številka 187 s sledečim urnikom:
8.00 - 12.30 in 14.30 - 18.00
Na številko 187 lahko vprašate za informacije, spremembe naprav, premestitve, premične telefone, dodatne barvne aparate, razne pritikline itd.
SIP
SOCIETÀ ITALIANA PER L’ESERCIZIO TELEFONICO
z zakusko na predvečer «Drage» v petek, 3. septembra ob 18. uri v Donizettijevi ulici 3. Sporočili pa so, da bo maševal škof Cocolin.
spraznjevati, Tržačani bodo odhajali v vedno večjem številu v razne počitniške kraje, ulice bodo vedno bolj puste in prazne, vzporedno s tem pa se bo, predvsem ob koncu tedna, okrepil promet po cestah
Prvi tak primer izrednega prometa smo zabeležili včeraj, že od prvih jutranjih ur je «navalilo» na pokrajinske in državne ceste našega področja veliko število avtomobilov in avtobusov, ki so bili skoraj vsi namenjeni v Jugoslavijo. Zaradi tega so se kaj kmalu ustvarile ob obmejnih prehodih dolge vrste vozil in avtomobilisti so morali zaradi tega čakati na prehod tudi po nekaj ur.
Na mejnih prehodih je bilo največ prometa v smeri iz Italije v Jugoslavijo. Med avtomobilisti je bilo največ jugoslovanskih, turških in grških zdomcev, ki delajo v Franciji, Belgiji, Švici ali na Nizozemskem, in ki se za počitnice vračajo v domovino. Mnogo je bilo tudi italijanskih turistov iz drugih dežel, ti pa so v večini primerov namenjeni na istrsko in dalmatinsko obalo.
Na obmejnem prehodu pri Fernetičih se je ustvarila kolona avtomobilov že v noči med petkom in soboto, ki se je nato ohranila cel včerajšnji dan. Ko je bil promet najbolj gosi), bila vrsta' avtomobilov dolgà vse do openskega strelišča.
Podobno je bilo tudi na obmejnem prehodu pri Pesku. Kolona avtomobilov je bila vseskozi dolga približno pet do šest kilometrov, zaradi česar so morali potrpežljivi turisti čakati na prehod kar tri ure. Ker še vedno prihaja na ta obmejni prehod veliko število avtomobilov, predvidevajo, da
GOSPODARSKA ZADRUGA V BAZOVICI priredi
DANES, 1. AVGUSTA
LJUDSKO ZABAVO S PLESOM
Prireditev bo na zadružnem vrtu v središču Bazovice. Ples bo na novi plošči. Igral bo orkester SUPERGROUP.
Bogata izbira jedi na žaru.
tudi ponoči ne bo promet stekel.
Dolga vrsta vozil se je vila tudi od obmejnega prehoda pri škofijah in je nekajkrat segala vse do 2a-velj, in to čeprav so delali obmejni stražniki s polno paro in so med italijanskim in jugoslovanskim obmejnim prehodom razvrstili avtomobile v pet vrst.
Zaradi tako gostega prometa so imeli mnogo dela tudi agenti cestne policije, karabinjerji in mestni redarji. Izvidnice cestne policije in karabinjerjev so nadzorovale promet po vseh pokrajinskih in državnih cestah na Tržaškem, tako da ni prišlo do hujših prometnih nesreč. Mestni redarji pa so imeli največ dela v poznih popoldanskih urah, ko so morali paziti predvsem na številne kopalce, ki so se vračali v mesto potem ko jih je na barkovljanski obali presenetil popoldanski dež.
Iz podatkov obmejne policije je razvidno, da ni še odpotovalo na dopust veliko število Tržačanov, to pa se bo prav gotovo zgodilo, ko se bo nekoliko zmanjšal promet na naših cestah. Vsekakor velja omeniti, da so v teh dneh zaprli nekaj tovarn in obratov v industrijski conf, in zato imajo delavci teh podjetij kar skupinski dopust. Poleg tega predvidevajo. da bo v avgustu zaprtih zaradi počitnic tudi mnogo trgovin in prodajaln. To se je pripetilo že v prejšnjih letih, vendar upamo, da bodo letos zaporo izvedli bolj načrtno, da ne bo prišlo do nepotrebne zmede.
Psihopedagoška služba na obveznih šolah
Na razpolago je več službenih mest psihopedagoške službe na vseh obveznih šolah. Za ta mesta lahko zaprosijo absolventi pedagogike in psihologije ali tudi študentje, ki so vpisani na omenjenih fakultetah.
V galeriji Kraške hiše v Repnu razstavlja od četrtka, z vrsto grafičnih listov, Klavdij Palčič, ki je na otvoritvi osebno obrazložil številnim ljubiteljem umetnosti pomen razstavljenih del in tehnik, ki jih u-porablja pri realizaciji svojih grafik. Razstava spada, kot je poudaril na otvoritvi podpredsednik zadruge «Naš Kras» Dušan Kodrič, v širšo akcijo za boljše in globlje spoznanje naših slikarjev in njihovih del med širšo množico ljudi, ki ima s tem, da obišče Kraško hišo, tudi možnost, da si ogleda slikarske raz stave. Palčičeva razstava bo odprta do 12. septembra,
• Pokrajinska sindikalna federacija uslužbencev javnih lokalov CGIL, CI SL, UIL sporoča, da so na državni ravni dokončno izdelali delovne pogodbe za hotelske uslužbence, ki so stopile v veljavo 1.7.1975 in pa za uslužbence javnih lokalov, ki so stopile v veljavo 1.1.1975. Sindikati sporočajo še, da bodo v septembru zborovanja, na katerih bodo orisali vsebino novih delovnih pogodb.
Molotovka proti sedežu Avanguardie operaie
V poznih nočnih urah smo beležili nov primer grobega in nezaslišanega nasilja ter izzivanja. Fašistični skrajneži so se spet oglasili s svojo preizkušeno taktiko ustvarjanja napetosti. Nekaj pred eno u-ro so namreč neznanci odvrgli za-žigalno bombo proti sedežu levičarske izvenparlamentame organizacije Avanguardia operaia v Ul. Luciani 17, to je v neposredni bližini stranskega vhoda našega Kulturnega doma. Plameni so se hitro razširili, uničili vrata ter se raztegnili tudi v notranjost. Le hiter poseg gasilcev, ki so jih iz bližnjega stanovanja takoj poklicali na kraj požara, je preprečil hujše razdejanje. Nekateri očividci trdijo, da so videli bežati v smeri Ul. Matte-otti tri mladeniče. Preiskava je v teku.
Smrtne posledice prometne nesreče
Na oddelku za oživljanje je včeraj zjutraj umrl 19-letni Renzo Mar-setic iz Ul. della Vitalba II, ki se je v nedeljo, 25. julija, ponesrečil pri trčenju z mopedom ciao v avtomobil. Nesreča se je pripetila okrog 22.30 v Ul. Battisti, na križišču z Ul. Polonio. Moped je upravljal njegov 21-letni prijatelj Mario Martino. Cestišče je bilo mokro in spolzko. Ko je Martino zapazil, da prihaja z desne fiat 500, je naglo zavrl, toda malo vozilo ni ubogalo. Zdrsnilo je po cestišču ter treščilo v avtomobil, ki ga je upravljala 23-letna Antonella Zocconi iz Ul. Scorcola 1/2. Mladeniča je vrglo s sedežev na tla. Medtem ko je Martino vstal, je Marsetic obležal z globoko rano na čelu.
Po prevozu v bolnišnico so ga takoj sprejeli na oddelek za oživlja nje, saj je bilo očitno, da gre za resne poškodbe, ki so mu bile žal, usodne. Po dolgem boju s smrtjo je včeraj podlegel poškodbam.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
iiiiiiiiuiiiuiiiiiii iiiiniii n m umi iiiiiiinmiiiiiiniiiriimiiiiuiiiiii mn iiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiimmiiiiuiiuii
VČERAJ V DOPOLDANSKIH URAH
ŠTIRJE RANJENI PRI TRČENJU NA RAZOVSKEM KRIŽPOTJU
Nemški avtomobil treščil v italijanskega, ki je zavijal proti vasi
V Bazovici, na odcepu cest, od katerih vodi ena k mejnemu prehodu na Pesku, druga pa v vas, se je pripetila včeraj- predpoldne huda prometna nesreča: trčila sta nemški in italijanski avtomobil. Obračun nesreče: štirje ranjeni. .Vsi se bodo morali bolj ali manj dolgo zdraviti, v tržaški bolnišnici, kamor so jih nemudoma prepeljali z reševalci Rdečega križa.
Do silovitega trčenja, ki je povzročilo pravo razdejanje na bazovskem križišču, je prišlo nekaj čez 10. uro. Težko je ugotoviti odgovornosti za nesrečo, vendar kaže, da je večji del krivde pri vozniku italijanskega avtomobila. Le-ta, 55-letni Paris Piastra iz Masse Carrare, poleg katerega sta sedela še 51-letna žena Natalina Nisich in 14-letni sin Paolo, se je peljal proti Bazovici. Pri odcepu je zavozil proti središču cestišča, da bi lahko obrnil nroti vasi. Najbrž je bil pri tem zavijanju nekoliko neodločen in neprevi-
Kdor namerava zaprositi za to službo, naj pošlje svojo prošnjo nr. taj- ^en, kajti v istem trenutku je po ništvo Sindikata slovenske šole v f,iavnj cesti 0[i peska pridirjal av-Ul. Fabio Filzi 8.	tomobil volvo z nemško registraci-
Tajništvo Sindikata jo, ki ga je upravljal 31-letni Hans slovenske šole I Peter Merker iz Hohensteina, in
miiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiMiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiniiiiiiiiJiiiiiMniHimmiiiiiiiiiiHiiiiminiiniifiiiimiimiiiiiiiiitiiitiiiifiiiiiiiiiiMiiimiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiMiMiiiiiiiiiiiii
Danes, NEDELJA, 1. avgusta PETER
Sonce vzide ob 5.48 in zatone ob 20.34. — Dolžina dneva 14.46. — Luna vzide ob 12.12 in zatone ob 14.46.
Jutri, PONEDELJEK, 2. avgusta BOJAN
....	I Boris Sossi in uradnica Miriana
treme vc®5^: naJvlsJa dnevna tem‘j Sodnik, strojnik Ferruccio Derman peratura 2o,8 stopinje, najnižja 18,2, ;n {rg pomočnica Marjeta Knafelj, ob 19 uri 21, zracm pritisk	1011,3	pristaniščnik Filippo	Toscano in
mb ^ pada, vlaga 92-odstotna,	nebo |	j,rg, pomočnica Edda	Mastrocinque,
oblačno, padlo je 1 mm dežja,	veter j	smetar Fabio Liuzzi	in knjigovez-
severovzhodnik 4 km na uro,	morje J	ka Mirella Barzilai,	težak Ennio
Včeraj-danes
niča Giulana Del Ben, inženir Alessio Perin in trg. pomočnica Almira Celin, uradnik Franco Codan in uradnica Ornella Fischer.
malo razgibano, temperatura morja 22 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 31. julija 1976 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrli pa so 4 osebe.
UMRLI SO: 54-letni Livio Fer-foglia, 78-letni Francesco Bellussi, 61-letni Ivan Turco, 75-letni Renato Campanini.
OKLICI: delavec Roberto Scire in bolničarka Delia Pastore, agent javne varnosti Francesco Troiano in
ODPRTO Z AR AD J f
Mliil
fOTO KINO
m
SEGULIN
na vašo razpolago
gospodinja Angela Fiore, bolničar Luciano Pagotto in študentka Eve-"	ijna Nadalin, trgovec Antonio Bo-
scetti in gospodinja Teresa Scala, trgovec Andrea Scala in učiteljica Elvira Folla, geometer Aldo Gie-rardini in uradnica Ornella Corda-ni, uradnik Piero Marzotti in učiteljica Elena Staraz, finančni stražnik Francesco Bitti in trg. pomočnica Marina Stopper, delavec Sergio Millich in delavka Gigliola Broto-lin. uradnik Mario Fragiacomo in uradnica Anna Maria Secchi, finančni stražnik Raffaele Pepe in gospodinja Silvana Morello, uradnik Ubaldo Urbancich in trgovka Oret-
Martini in blagajničarka Luana Cat-taruzza, pristaniščnik Raffaele Cali in trg. pomočnica Adriana Doc, agent javne varnosti Nazareno Rosi in knjigovezka Urna Silvagni, u-radnik Roberto Gaeta in uradnica Eleonora Mendizza krojač Vladimiro Gorup in gospodinja Iolanda Ci-belli, mehanik Eduino Dambrosi in gospodinja Zmagoslava Semenič, u-čitelj Aldo Famà in uradnica Giuliana Gressani, finančni stražnik Remigio Lentis in trg. pomočnica Paolina Manca, podčastnik Antonio Mucaria in gospodinja Liliana Cimmino, brigadir Arturo Giozzet in študentka Marisa Viezzoli, uradnik Walter Chendi in študentka E-gidia Kos. Andrea Cupelli in Rosanna Carli, bolničar Oscar Rustia in univ. študentka Nelida Ucmar, delavec Dario Marghesan in uradnica Maria Graziella Kozlovič, delavec Vito Basile in frizerka Daniela Turco, uradnik Claudio Viola in uradnica Laura Kermac, brivec Mario Vinci in soc. asistentka Maria Zubin, designer Roberto Pu-lini in gospodinja Nidia Tomini, zdravnik Tullio Morgera in gospodinja Eva Delami, zdravnik Giovanni Simunich in fisioterapistka Nada Jenko, trgovec Celeste Tassini in trgovka Pia Zarattini, uradnik Lucio Potočnik in gospodinja Kristina Masojevic. težak Danilo Martini in bolničarka Livia Sulini, šofer Luigi Campanile in gospodinja Annuziata Campanile, glasbenik Fulvio Hrvatic in študentka Jasna Petaros, bolničar Mario Calzi in bolničarka Livia Kuzmič, uradnik
ta Menzello, uradnik Antonio Pe-trinco in univ. študentka Elisabetta Fasiolo. mehanik Matteo Pissacco in uradnica Patrizia Paoletti, delavec Nunzio D’Aniello in delavka Manuela Levicci, litograf Luciano Biagi in uradnica Franca Soncini, uradnik Roberto Carletti in učiteljica Daniela Lupieri, uradnik Lucio Copuletti in uradnica Manuela Perma, univ. profesor Christian Giordano in študentka Margit Ra-ders, uradnik Alessandro Vetere in uradnica Italia Vascotto, arhitekt Franco Deboni in uradnica Ileana Jop, senzal Pietro Spetič in gospodinja Frieda Gisela Grios, podčastnik javne varnosti Felice Masini in učiteljica Mariagiulia Ras-mi, uradnik Sergio Millovaz in urad-
DARILA
Presenetljivo velika izbira UR m ZLATNINE - Z1ATO 18/750%. - Velika izbira ur «SEIKO» — Posebni popusti.
Urarna In zlatarna
LAURENTI
Trst Trieste ■ Largo Santorio «
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. dell’Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Orianj 2; Ali’Annunziata, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA	LEKARN
(Od 19.30	do	8.30)
Alla	Basilica, Ul.	S.	Giusto 1; Alla
Croce	Verde, Ul.	Settefontane	39;
Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance 1NAM in EN PAS od 22. do 7. ure. tel. žt 732-627
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna id nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predpraznič nega dne do 7. ure dneva po prazni ku. To velja za zavarovance I.NAM INADEL ENPAS Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LEKARNE V OKOLIUJ
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine-' tel. 211001: Prosek: tel 225 14! : Božje polje. Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121: Se sl jan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137. Milje: tel. 271-124
silovito treščil z levim prednjim delom v desni prednji del italijanskega fiata 127. Obe vozili, predvsem pa fiat, sta zelo poškodovani, žal pa so jo pri trčenju precej skupili tudi potniki. Edini nepoškodovan je bil ravno Nemec Merker, medtem ko se je njegova žena Brigitte Renata Ruffer, stara 30 let, potolkla po hrbtu in se bo morala zdraviti na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice, kjer so jo sprejeli, deset dni. Hujše poškodbe so zadobili potniki italijanskega avtomobila. Voznik se je udaril v glavo ter se porezal po obrazu in udih. Verjetno si je polomil tudi nekaj reber ter desno stegnenico. Prognoza okrevanja zanj je od 10 do 60 dni. Na istem oddelku, to je nevrokirurškem, so sprejeli tudi njegovo ženo in sina, ki sta se tudi precej porezala in potolkla po glavi, obrazu in udih. Zdraviti se bosta morala približno dva tedna. Zadevne formalnosti na kraju nesreče so izvedli karabinjerji i nabrežinske postaje.
B Na pobudo pokrajinske uprave je bilo v preteklih dneh pod predsedstvom' odbornika za zdravstvo in higieno Perinija novo srečanje z zainteresiranimi ustanovami in kategorijami o izvajanju novega vsedržavnega zakona za preprečevanje o-nesnaženja vode.
Izleti
Turistična sekcija združenja Union obvešča, da je še nekaj prostorov za naslednja nedeljska izleta: 8.8. na otok Cres (cena 7.500 lir) in 15.8. v Rovinj z motorno ladjo «Edra» (cena 8.000 lir). V ceno je vključeno tudi kosilo. Informacije in vpisovanje sprejemamo na sedežu združenja Union v Ul. Valdirivo 30, II. nadst. (tel. 64459) vsak dan od 15.30 do 19.30, ob sobotah od 11. do 12.30. Vljudno vabljeni.
Gledališča
Festival operete 1976 v gledališču Rossetti
Danes ob 18. uri četrta ponovitev Leharjeve operete «Grof Luksemburški». Od jutri dalje bodo pri o-siednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 36372) na razpolago vstopnice za sobotno in nedeljsko predstavo.
«LA CAMERIERA BRILLANTE» Carla Goldonija
Režija: Fulvio Tolusso - Alberto Cagnarli
Igralca: CARLO BAGNO in MARINA DOLFIN
Jutri, 2. t.m., in v torek. 3. t.m., na trgu pred cerkvijo sv. Justa.
VSTOP PROST
Kino
MIRAMARSKI PARK - «Luči in zvoki» - Predstavi:	ob 21.00 «Der
Kaisertraum von Miramar» (v nemščini); ob 22.15 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini). Jutri tedenski počitek.
Ariston 21.30 «La orca». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 15.00 «La banca di Monate». Igrajo Walter Chiari, Vincent Gardenia in Magali Noel. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.30 «Stangata in famiglia». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.00 «La portiera nuda». Barvni film. Igrata Irene Miracle in Erika Blanc. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice Zaprto zaradi počitnic do 14. avgusta.
Excelsior 16.30 «Anno 2000, la corsa della morte». Igra David Carradine. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 «La polizia indaga: siamo tutti sospettati». Barvni film. I-grata Mimsy Farmer in Michel Bouquet,
Ritz 16.00 — 22.15 «Kosmos: anno 2000». Barvni znanstvenofantastični film.
Aurora 16.00 «Frankenstein junior». Zabavni film, v katerem igra Mei Brooks.
Cristallo 16.00 «Le quattro piume». Barvni film. Igra R. Richardson.
Capitol 16.30 «Scandalo in famiglia». Igra Gloria Guida. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Uomini e squali». Barvni film. Zadnji dan.
Impero Zaprto zaradi počitnic.
Vittorio Veneto 14.45 «Chi sei?» Igrajo Juliet Mills, Richard Jonson in Gabriele Lavia. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 15.00 «L’ultimo treno dalla col-bna dell’inferno». Igrata Kirk Douglas in Antony Queen. Barvni film.
Astra 16.00 «Dai papà sei una forza». Barvni film Walta Disneya. I-grata Bob Crane in Barbara Rush.
Abbazia 15.00 «Cipolla colt». Barvni film. Igra Franco Nero.
Radio Zaprto zaradi počitnic.
Giardino-fiubblico 21.00 «Quo vadis». Igrajo Robert Taylor, Peter Ustinov in Deborah Kerr. Barvni film. Jutri: «Gli eroi». Barvni film. Igra Arthur Kennedy.
Razna obvestila
Uprava Narodne in študijske knjižnice obvešča, da bo knjižnica zaprta za občinstvo od 1. do 31. avgusta.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza obvešča, da bodo njeni uradi poslovali vse do 31. avgusta od 8. do 13. ure.
Glasbena matica — Trst obvešča, da bodo uradi zaprti od 1. do 15. avgusta.
Slovenski raziskovalni inštitut — Sieri bo zaprt od 1. do 31. avgusta.
ŠD Polet vabi vse svoje člane in prijatelje mladine na piknik, ki bo danes, od 9. ure dalje na Erzelju.
Zveza partizanov z Opčin priredi v nedeljo, 8. avgusta, izlet na Čaven. Potuje se z avtobusi in z osebnimi avtomobili. Vpisovanje je obvezno za vse pri trgovini pohištva Rener, Pro-seška 3.
Slovenski tržaški skavti obveščajo, da bo danes, ob 17. uri svečani taborni ogenj ob priliki 25-letnice obstoja. Ogenj bo na skavtskem «jam-boreeju» pri Pinedu v občini Claut v pordenonski pokrajini. Vsi prisrčno vabljeni!
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča, da bo odhod deklic v kolonijo v Nabrežini v torek. 3. avgusta. Deklice naj bodo na sedežu društva v Ul. Machiavelli 22 za 16. uro, od kuder bo po zdravniškem pregledu odhod. Iz okoliških vasi Sv. Križ, Zgonik itd. naj jih pripeljejo starši direktno v Nabrežino za 18. uro.
+
Dne 31. julija je preminil naš dragi
VIKTOR VEKJET
LOTERIJA
BARI	43	49	50	78	36
CAGLIARI	55	8	78	53	37
FIRENCE	2	3	49	82	12
GENOVA	30	6	53	2	63
MILAN	54	21	51	81	48
NEAPELJ	20	47	69	77	28
PALERMO	19	69	41	63	3
RIM	20	50	4	9	27
TURIN	27	61	38	76	68
BENETKE	15	62	2	79	14
ENALOTTO					
XXI 1X1	1	1 1		1 X X	
KVOTE: 12 točk — 17.156.000; 11 točk — 271.400; 10 točk — 27.800 lir.
Pogreb bo v torek, 3. t.m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Iskrena zahvala dr. Martelancu za skrbno nego.
Potrti sporočajo žalostno vest: žena Romana, sestra Pavla, nečaki in vsi sorodniki
Trst, 1. avgusta 1976 Pogrebno podjetje Zimolo
Sporočamo žalostno vest, da je preminil naš dragi mož, oče in nono
IVAN TURCO
Pogreb bo jutri, 2. t.m., ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na Katinaro.
Žalujoči: žena Miranda, hčerke, sestra, vnuki in nečaki
Melara, 1. avgusta 1976
nega hleva, nato nadaljevanje poti, proti Trstu. Med povratkom večerja.
Vpisovanje sprejemajo uradi Kmečke zveze do 14. avgusta vsak dan od 8. do 14. ure, ob četrtkih pa od 8. do 12 in od 15. do 18.
Nalezljive bolezni
PO SKLEPU MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA
PRI ČAMPORAH BODO ODPRLI SLOVENSKI OTROŠKI VRTEC
Otroški vrtec bo začel delovati že oktobra letos
Pod predsedstvom župana Milla ogled mesta ali po možnosti zadruž-^ je v sredo sestal miljski občinski svet, ki je sprejel nekaj važnih skle-P°v glede začetka ali nadaljevanja nekaterih javnih del v občini, navrta za ljudske gradnje in dokončne odobritve delovne pogodbe občinskih uslužbencev.
Občinski svet je tako soglasno sklenil, da bodo odprli pri čam-Porah slovenski otroški vrtec, kar je po mnenju občinske uprave ena iztiied poglavitnih pravic slovenske narodnostne skupnosti. Slovenski 'Ttec pri Čamporah bo začel deiovato že oktobra letos.
Na seji so tudi določili, da bodo nadaljevali dela na novem miljskem Vodovodu, ki so sklopu splošnega Vodovodnega načrta. Soglasno so tudi sklenili odobritev delovne pogod-oe občinskih uslužbencev. Spor o-krog te pogodbe se vleče že' tri leta ln odobritev bo gotovo prispevala, da se uslužbencem čimprej izplačajo Postanki.
Ob koncu seje je župan Millo prenočil občinskemu svetu težaven po-l°žaj, v katerem se nahaja tekstilna tovarna Calza Bloch. Millo je dejal, da je dolžnost demokratičnih političnih sil, da izrazijo svojo solidarnost zaposlenim v industrijskem obratu v Žavljah in predlagal, da bi občinska uprava namenila tovarniškemu svetu 300.000 lir za kritje najnujnejših stroškov. Občinski svet j® soglasno sprejel tudi ta predlog.
{zlet KZ v Rimini in republiko S. Marino
Kmečka zveza prireja tudi letos tradicionalni poučno-turistični izlet 2a svoje člane. V soboto, 11., in nedeljo, 12. septembra, se bodo odpravili kmetje s Tržaškega v San Marino.
Prvi dan bo kosilo v Riminiju, nato ogled zadružne kleti v okolici niesta, povratek v hotel, večerja in Prenočitev.
Drugi dan odhod izletnikov z avtobusi v San Marino, ogled mesta in zgodovinskih zanimivosti, nato Povratek v Rimini. Po kosilu odkod avtobusov v Raveno, kjer bo
Poceni osvežitev s sočno lubenico
Pri vasi Pinedo v pordenonski pokrajini se nadaljuje slovenski zamejski «jamboree», veliki skupni tabor koroških, goriških in tržaških skavtov in skavtinj ob 25-letnici za četka skavtizma med Slovenci, v zamejstvu. Tabor je razdeljen v pet podtaborov, v katerih šotori o-koli 200 članov in članic.
Po slovesni otvoritvi in prvih točkah programa prejšnji teden, je bila v nedeljo doživeta skupna liturgija. Naslednji dan je bil posvečen izletom. Kljub dežju jih je vsak pod tabor izvedel po predvidenem sporedu. Dež je motil še nekatere dejavnosti po podtaborih, ni jih pa ustavil, saj so se nadaljevale v večjih šotorih ali pa so jih prenesli. Tako je bil v torek, 27. julija, ex tempore za vse skavte in skavtinje. Ob otvoritvi razstave nagrajenih izdelkov so naslednji dan razglasili zmagovalce. Za risbe je v kategoriji od 10 do 12 let zmagala Egle Ran-dolič (Gorica),, v kategoriji od 12 do 14 let so se uvrstili na prvo ____________________________ mesto Valentin Smrečnik (Koroška),
ZANIMIVO ZASEDANJE V VIDMU
Pripravljalni odbor za proslavo 30-letnice odkritja spomenika Padlim v NOB v Trebčah se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu praznika.
Zdravstveni urad tržaške občine je objavil število nalezljivih bolezni v obdobju od 19. do 27. julija. Najavili so en primer salmonele, izven ! občine, šest primerov noric, od kate-rih eden izven občine, dva primera oslovskega kašlja, dva nalezljivega vnetja obušesne slinavke, en primer rdečk izven občine, štiri primere srbečice in en primer nalezljivega vnetja jeter.
liillliiiiilliimiiiiiililiiHitiHiiiiiiiiliiiiiiliiiiiimiiiiiuimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii munì m iiiiiiiiiiirfiniii mm,|||im,ii|||||||lii„ti||UI|,|||i||||,,||||||lul,m,,||||,„|„|„,|
V VASI PINEDO V PORDENONSKI POKRAJINE
Številni Korošci, Tržačani in Goričani na slovenskem zamejskem «jamboreeju»
Pester kulturni, športni in rekreacijski spored
Vloga zadružniškega gibanja pri rekonstrukciji Furlanije
Zahteve in konkretne predloge bodo predstavniki zadrug arisali predsedniku Comelliju in strankam ustavnega loka
Zasedanje, ki ga je priredil deželni odbor zveze zadrug Furlanije -Julijske krajine, je pravilno ovred-notTo važno delovanje zadružnega gibanja v korist pribivalstva, ki ga •je Prizadel potres 6. maja. V prvem delu zasedanja, ki mu je predsedo-val podpredsednik deželne zveze Lino Crevatin, je poročevalec dr. Gio Batta Angeli omenil stike vsedržavnih voditeljev Gallettija, Badioli-Ja in Cintola z vladnim komisarjem Zamberlettijem in s predsednikom deželnega odbora Comellijem, katerima so ponudili sodelovanje zadružniškega gibanja pri rekonsriuk-c ji Furlanije, pa tudi poudarili nujnost, da bi bila rekonstrukcija iz-Vedena brez profita za kogarkoli.
. Deželni predsednik zveze Angeli le tudi potrdil zahteve zadružniške-Sa gibanja v zvezi s potrebnimi zagonskimi ukrepi. Predvsem so po-1 eonji državni zakon za finančno Kritje rekonstrukcije, ustanovitev o-Penativnega centra za prizadeta Področja, ki naj bo izraz družbeno-Pobtičnih in gospodarskili sil, spo-ifumno s krajevnimi upravami, končno odobritev deželnega okrega za^ona^ j naj napravi ko-ni)C sektor:alnim pobudam posamez-_ j odborništev. V prvi vrsti pa t„ .fnžniško gibanje poudarja, da je oa rekonstrukcijo Furlanije uok-
ritj v politiko programiranega azvoja, ki naj omogoči drugačen C^dddarski in družbeni razvoj pri-detih področij in celotne dežele, •zaključku svojega poročila je dr. ugeli dal specifične predloge gle-• Popravil poškodovanih poslopij ‘ . nabave montažnih hiš. s kateri-_ , n.kJ bi v najkrajšem času nudili atocisce prebival tvu, ki živi pod ori’ Istočasno pa tudi ustavili ma-lj,n° izseljevanje, ki je na priza-'y področjih žal že v teku. Nasedanja, ki je bilo na sedežu 'dernske trgovinske zbornice, so j® odeležili tudi predstavniki sindikatov, Psi, KPI in PRI, drugih za-ružniških central ter deželnega od-orništva za zadružništvo. V razpravo so posegli številni govorniki, med njimi predstavnik potrošniških
Včeraj sta se poročila STOJAN BOLČINA in
DANA SOSIČ
Iskreno jima čestitajo prija-telji, ki jima tudi želijo veliko sreče v skupnem življenju.
PD VESNA iz Križa čestita ELDER ŠVABOVI in
KATI KOSTNAPFLOVI »b uspešno opravljeni maturi.
zadrug Giacchetti, ki se je lotil tudi problema tržaških delavskih zadrug. Po zaključnem posegu člana vsedržavnega predsedstva Bonistallija so sklenili seznaniti še druge za-družnišk" centrale s programskim načrtom, ki ga je pripravila zveza, nato pa zahtevati srečanje s predsednikom deželnega odbora Comellijem ter z načelniki svetovalskih skupin ustavnega loka, da bi jim orisali predloge, ki so izšli z videmskega zasedanja.
S. G.
na drugo Vesna Bajc (Trst) na tretje pa Gianna Battisti (Gorica), v kategoriji od 14 let dalje so zmagali ex aequo Maks Domej (Koroška), Vinko Škerlavaj (Trst) in Si-larij Lavrenčič (Gorica). Za druge izdelke sta zmagala Goričana Peter Klanjšček za ekipe «cismila» z naslovom «bratstvo» in Valter Mi-kluž za «leseni jambor».
Istega dne je bilo tudi literarno in literarno - glasbeno tekmovanje. Priznanje za spis je dobila Irene Ferlat, za «Taborno himno tržaških skavtinj» Sara Košuta in Damijana Kralj, za muzicirano poezijo «Zakaj» pa Tržačan Fulvij Dolgan in Goričan Aleš Doktorič.
Lepo vreme je v sredo omogočilo tudi zelo uspelo taborno olimpiado s temi panogami: tek v vreči, met uteži, skok v višino, štafeta itd. Po podtabornih kvalifikacijah so bili skupni finali, olimpiada pa se je končala s krosom tekmovalcev in gledalcev.
K športnemu delovanju lahko prištejemo tudi nogometno tekmo med-taborne ekipe proti domačemu moštvu iz Clauta, ki je, kljub požrtvovalnosti skavtskih igralcev, nadkri-lilo nasprotnike.
V tem tednu so se vrstila tudi predavanja ;š pogovori, z njimi sb predstavniki posameznih podtaborov predstavili članom iz drugih pokrajin položaj slovenske manjšine v svojih krajih na političnem, socialnem in kulturnem področju. Na sporedu pa sta bila po tržaškem tudi goriški in koroški večer, ki sta z izredno izdelanimi sporedi predstavila pokrajini s prizori in pesmijo, šaljivimi skeči in resno besedo. V petek, 30. julija zjutraj je bil slovesni sklep «jamboreeja» saj so takrat odšli koroški skavti, od katerih so se poslovili s prisrčno slovesnostjo. Za Tržačane in Goričane se ta-
4~
PD KRAŠKI DOM z Repen-tabra čestita tajniku
BORISU ČOKU ob uspešno opravljeni maturi.
bor nadaljuje, saj bo danes, 1. avgusta, taborni ogenj za starše, prijatelje in povabljene goste. Začel se bo ob 17. uri. To bo tudi zadnja pomembnejša točka te izredne mladinske manifestacije.
Naj pri tem omenimo, da bodo skavti, skavtinje in drugi mladi delali v tedenskih izmenah od začetka avgusta do začetka septembra med Slovenci na potresnem področju. Kazalo je, da bodo delovni tabori v Reziji prav te dni, a je prišlo do spremembe, ki so jo narekovale tehnične zadeve. Tabori bodo v Ti-pani v Beneški Sloveniji, kjer bodo udeleženci na razpolago občinski u-pravi za obnovitvena dela.
Ivo Jevnikar
© Tržaška sekcija organizacije World Wildlife fund (svetovni sklad za naravo) obvešča, da bo društveni . sedež v Ul. Trento 1 zaprt ves avgust. Sedež bodo spet odprli meseca septembra .urnik pa je vsak torek in petek od 17.30 do 19.30.
V poletnih mesecih, ko pripeka huda vročina, si človek najraje želi sence in pa kozarec hladne pijače. V našem mestu pa v zadnjih časih vidimo vse več stojnic z lubenicami, okoli katerih se vedno gnete veliko ljudi, za katere je dobra rezina lubenice bolj priljubljena- kot katerakoli, sicer tako osvežujoča, pijača. Takih stojnic je v Trstu veliko in so večinoma v pravih «strateških» točkah, kot' so na primer najvažnejše ceste, kjer lubenice privabljajo številne turiste, ki odhajajo ali prihajajo v naše mesto, mejni prehodi ali pa manjši rajonski trgi, kjer so najboljši gostje trgovcev predvsem otroci; Cene lubenic so največkrat odvisne od kraja, kjer jih trgovec prodaja, kajti na mejnih prehodih, kjer je povpraševanje veliko in kjer so odjemalci predvsem tuji državljani, za katere so lubenice prava redkost, je njihova cena na kilogram pretirana, medtem ko je v ostalih krajih, kjer si mora trgovec šele pridobiti simpatije ljudi, cena lubenic na kilogram samo nekaj več kot 100 lir. Zato se v pomladnih mesecih odvija prava borba za boljša prodajna mesta in pri kateri so soudeleženi večinoma trgovci iz južne Italije, ki se v največjem številu bavijo s tem poslom. Kdor prvi zasede boljše mesto in to že v pomladnih mesecih, bo v teku poletne sezone največ delal, a tud; največ zaslužil. Lubenice, ki jih jemo tukaj pri nas prihajajo iz Emilije, predvsem pa iz okolice Ferrare, ker bi bile tiste z Juga dražje zaradi prevoznih stroškov, a kot trdijo mnogi, mnogo boljše in okusnejše.
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|||,ii,|l,IIIllIllllliiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiil||iiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimim|||,l
V PREBENEGU
« 50 let skupnega življenja Emilije in Josipa Kocjančiča
iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiimi>iiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii!iiiiiiiiiiiiiiiii
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob prerano minulega Slavka Bisianija darujeta Laura in Gigko Sedmak 10.000 lir za žrtve potresa v Beneški Slove-
H'zoia Kariž se spominja sestre Pine Kolarič in sestrične Marije Cer-kvemč, daruje 5.000 lir za spomenik padlim s. Kolonkovca, od Sv. A-ne in iz Skednja.
V	spomin Slavka Bizjaka (Bisia-ni) darujejo prijatelji S. B. 55.000 lir za dom handikapiranih na Op-
V	spomin na Rudija Hrovatina
daruje Ivanka Hrovatin 5.000 za SPD'Tabor.	.
Žalujočo žena pok. Cvetka Vergi-neiie daruje 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim Križanom v NOB.
V	spomin pok. Karla Pegana da-ruje Danila z družino Košuta 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim
v NOB	T , u	„
V	spomin pok. Jakoba Piscanca darujeta žena in hčerka Anica 3.000 lir za Prosvetni dom na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Franca Žerjala daruje Olga Pečenik 2.000 lir za opremo dvorane v Borštu.
V	spomin očeta Franca (Rošo) Neva Carli daruje 5000 lir za sekcijo KPI v Trebčah ob priliki 30-letnice odkritja spomenika.
Zoran Škabar daruje 2.000 lir za proslavi. 30-letnice odkritja spomenika v Trebčah.
Namesto cvetja na grob Petru Pe-tarosi' daruje družina Bernetič (Gro-čana 33) 5.000 lir za spomenik padlim v Gročani. V isti namen daruje družina Racman (Gročana 27) 5.000 lir.
Za Tržaški partizanski pevski zbor daruje N. N. 50.000 lir.
Mario Magajna daruje 10.000 lir za kctflkarsko igrišče ŠD Polet.
V	počastitev spomina Karla Pegana in Silvestra Doljaka darujeta Bena in Milan Kante 5.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB v Samatorci.
Namesto cvetja na grob Marije Žagar vd. Dolenc daruje Štefanija Gornik iz Bazovice 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Antona Grgiča ir, v spomin Stane Abelaf darujeta Marija in Karlo Kalc iz Gropaae 105 5.000 lir za dom handi-kapiranili na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Antona Grgiča darujeta Marta in Karlo Guštin iz Padrič 7 5.000 za dom handikapiranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Slavku Bizjaku in Karlu Puntarju daruje M. D. 5.C00 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Ob 2. obletnici smrti očeta Ivana
DARUJTE
ZA ŽRTVE POTRESA
V okviru naše nabiralne akcije za žrtve potresa smo prejeli:
V	UREDNIŠTVU:
Karlo Rogelja 10.000 lir.
NA NAŠ TEKOČI RAČUN PRI TRŽAŠKI KREDITNI BANKI: Društvena gostilna Prosek	20
tisoč lir.
POVZETEK
V	uredništvu	10.000	lir
Na tekočem računu
št. 1840 pri Tržaški kreditni banki	20.000	»
Prejšnja vsota 31.72fi.665	»
SKUPAJ
31.756.665 lir
+ 5.145 N-din
* IS *
Prispevke sprejemamo v tajništvu uredništva v Trstu - Ul. Monterei» 6 od 8. do 19. ure, v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. v Gorici - UT. 24. maja 1 in na tekoči račun Primorskega dnevnika št. 1810 pri Tržaški kreditni banki.
daruje Nerina Fontanot 5000 lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Karla Pegana darujejo Josip in Bruna Milič 5.000 lir Stanko Škrk 5.000 lir, Stojan in Anica Stubelj 5.000 lir za ŠK Kras.
Ob 3. obletnici smrti Alojzija Kal-ca daruje družina Kalc 5.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Karla Puntarja darujeta Anica in Drago Štoka 5.00C lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Lojzeta Danielija daruje Marija Nussdorfer 10.000 lir za PD Tabor in 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob strine Manje Dolenc darujeta Lilijana in Štefanija Gornik 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Antona Grgiča daruje družina Grgič - Bazovica (ZeJ ceto vi) 4.000 lir za ŠZ Sloga
V	počastitev spomina pok. Karla Puntarja daruje | družina Ivan Ban (Batiča) 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Konto vel.
V	počastitev padlih borcev s Proserà daruje Pepi čuk (Prosek 170)
10.000	lir za Kulturni dom Prosek -Kontov el.
Marija in Albin Križman z Opčin darujeta 2.000 lir za PD Tabor in
3.000	lir za dom handikapiranih na Opčinah.
V	spemi:’, na brata Antona daruje družina žagar 3.000 lir za ŠD Gaja, 3.000 lir za PD Slovan in 4.000 lir za TPPZ.
V	spomin na Franca in Antona Grgiča daruje Stanko Grgič (Tagur-njev) 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
_ V počastitev spomina pok. Franca Žerjala daruje družina Petaros (Boršt 70) 5.000 lir za opremo dvorane v Borštu. V isti namen daruje Tončka Žerjal stanujoča v Kopru, 201, NDin za opremo dvorane v Borštu.
• V soboto, 24. julija 1926, sta si v Dolini pred tedanjim župnikom Piščancem obljubila večno zvestobo Emilija Foraus in Josip Kocjančič iz Prebenega. Slavljenca si že dobrih 50 let delita vse težave in dobrote skupnega življenja.
Josip Kocjančič ali Jože Jalovec kot mu pravijo vsi Brežani, je pravi Prebenežan, saj se je rodil v tej lepi vasici 15. junija 1904. Ljudsko šolo je obiskoval in dokončal v Dolini. Že od otroških let je Jože vedno delal, najprej doma, nato pa pri raznih tvrdkah v mestu. Ko se je proti večeru truden vračal domov pa ga je čakalo tudi delo na kmetiji. Ko je bil star 22 let se je oženil z domačinko Emilijo Foraus. Milka, kot ji pravijo domačini, se je rodila 14. septembra 1906. Tudi ona je v mladih letih tako v lepem kot v slabem vremenu pešačila vsak dan v Dolino, kjer je obiskovala šolo. Po končani šoli se je morala spoprijeti z delom, da je pomagala revni in številni družini. Mnogo let je prala perilo Tržačanom in seveda pešačila v mesto večkrat na teden z velikimi zavoji na glavi. Tudi po poroki je vedno delala, kot pridna gospodinja in dobra mati, da je prinesla svoj delež pri vzdrževanju svoje družine. V zakonu je namreč povila pet otrok, od katerih so še trije živi.
Za časa narodnoosvobodilne borbe sta tudi Milka in Jože doprinesla svoj delež za zmago pravice. Oče Jože se je vključil, čeprav za malo časa v partizanske enote v Istri, nato se je vrnil domov in kot aktivist deloval na terenu. Mati Milka pa je imela vedno polne roke dela za naše borce. Hčerko Elviro so Nemci ustrelili skupaj z drugimi štirimi va-ščankami na Opčinah, sin Danilo se je boril v partizanih v Jugoslaviji in se po končani vojni srečno vrnil domov.
Čeprav nista več tako mlada, še vedno delata, tako oče Jože na kmetiji, kot mati Milka doma. Po tolikem trudu in delu sta slavljenca še kar zdrava in čila. Ob tako pomembnem in visokem jubileju se čestitkam otrok, sorodnikov ter prijateljev, pridružuje tudi Primorski dnevnik, katerega sta slavljenca zvesta čitatelja od vsega začetka, z že I fio, da bi v zdravju dočakala dia j mantno poroko.	j
Če greste na dopust v , Jugoslavijo, lahko dobite
PRIMORSKI
DNEVNIK
v skoraj vse letoviške kraje.
Za 14 dni stane Primorski dnevnik 1.300 lir.
Prosimo Vas samo, da nas pravočasno obvestite, kdaj odpo-tujete in istočasno, kdaj se vrnete.
O vsaki spremembi bi želeli biti obveščeni vsaj en teden prej.
Uprava in uredništvo PRIMORSKEGA DNEVNIKA
24.
MEDNARODNE
POLETNE
KULTURNE
PRIREDITVE
L, 2., 3. AVGUSTA
Afriški plesi
Narodni folklorni ansambel «Gana».
4.	AVGUSTA
Koncerti
Ciril Škerjanec, Violončelo/vio-loncello, Ljubljana J. S. Bach
5.	AVGUSTA
Christopher Norton — Welsh, bariton/barytone, Scotland — Stephen Hess, klavir/piano, Purcell, Schubert, Rahmaninov, Brahms, Britten
6.	AVGUSTA
Gledališče
Shakespeare: «Ukročena trmoglavka»
(The Taming of the' Shrevv) Théàtre du Versau, Francija F rance
7.	AVGUSTA
Folklora
Hrvatski in jugoslovanski plesi (Croat and yugoslav dances) Profesionalni folklorni ansambel Hrvatske «Lado» 7.8.
* * *
Vse prireditve bodo v Križankah v poletnem gledališču, cerkvi, malem dvorišču, preddverju ali viteški dvorani.
Informacije in prodaja vstopnic FESTIVAL LJUBLJANA Trg francoske revolucije 1' 61000 Ljubljana, Jugoslavija Tel.: 21-838, 24-575
Mali oglasi
KOKOŠEREJA
KRALJIČ
Prebeneg 73
prodaja kokoši za jajca in meso po ugodni ceni.
Odprto vsak dan od 15. do 19. ure.
PRIZNANO podjetje v Trstu išče vajenko za prodajalno pohištva in va jenca za mizarsko delavnico. Telefonirati na štev. 54-390 ob urniku odprtja trgovin.
«CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a.
ŽELITE se poročiti? Informacije a gencija «Conoscersi», Ul. Pellicce rie 6 — Videm: odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel 65-923.
MENJAM trisobno stanovanje v Puli z enosobnim v slovenskem Primorju. Ponudbe na: Jakil, Pula, Prvomajska 33.
INFORMACIJE ZA MALE OGLASE PO TELEFONU 76 14 70
Papirnica • knjigarna - igrače - bonboniere
Ulica Nazionale 48, OPČINE
Bogata izbira:
■	nahrbtne torbe
■	vrečaste torbe najboljših znamk.
■	pisarniške potrebščine za študente
BONBONIERE IN ARTIKLI ZA POROKO IN KRST
TRST
Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi inozemstvo
sveže pražena kam = prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave.
C REM C AFFÉ praži kavo vsak dan
in jo sproti vsak dan dostavlja
CREMCAI FÈ Vam daje vedno vse najboljše

PRIMO ROVIS
PRAŽARNA i UL PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 • Industrijske cone PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29.210
DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 . Telefoni 793.735 . 750.575
AUTORALLY
•	Nadomestni deli za: fiat austin - renault - peugeot ford • woikswagen • nsu opel
•	Oprema za rally
•	Gume: Michelin • Uniroya) - Klcber • Dunlop.
•	Originalu! nadomestni deli: Lucas - Marelli • Ferodo Abarth • VDO.
PAHOR GIORGIO Ulica Zonta 3/a, tel. 69-250
SPLOŠNA OPREMA
3(oVbtČ
od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE
— POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE
TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390
III
HOTELSKO PODJETJE TRIGLAV KOPER
HOTEL ŽUSTERNA - tel. 21-640
—	bazen — savna — masaže
—	mini golf
HOTEL TRIGLAV • tel. 21-650
—	nočni bar PENZION RIŽANA
—	postrvi na žaru
g N
Č 25 t
VEV
OBIŠČITE HOTELSKO - REKREACIJSKI IN ZABAVIŠČNI CENTER
ARGONAVTI
V
NOVI
GORICI
U
L
Cene za vsak žep!
Objekt, ki se razteza na površini preko 20.000 kv. metrov, je vreden ogleda že zaradi svojevrstne lege in drzne arhitekture.
Obiščite hotel «ARGONAVTI» in prepričajte se!
Pnmorski'dnevnlfc
GORIŠKI DNEVNIK
r
1. avgusta 1976
NA SINOČNJI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA V GORICI
V prvih treh glasovanjih za predsednika komunist Silvino Poletto dobil 11 glasov
Svetovalci so sprejeli ostavko predsednika Apatija in šestih demokristjanskih odbornikov - Dokončno glasovanje za predsednika najbrž prihodnjo soboto
Na sinočnjih treh glasovanjih za predsednika pokrajine je komunist Poletto dobil vsakikrat po 11 glasov komunističnih in socialističnih svetovalcev. Td število pa ni zadostovalo, da bi bil izvoljen, zaradi česar je predsedujoči najstarejši svetovalec, socialdemokrat Gennaro Compagnone, prekinil sejo. Sklical jo bo v roku osmih dni. Na ponovni seji bo moral dobiti kandidat za predsednika absolutno število glasov. Če tega ne bo pri prvem, pa bo pri nadaljnjem glasovanju zadostovala samo relativna večina.
Smo torej na pragu korenite spremembe v vodstvu goriške pokrajinske uprave. Čez sedem dni utegne priti do dejanske izvolitve komunističnega predsednika in zatem tudi do izvolitve levičarskega odbora. Čeprav še nimamo točnih podatkov, u-tegneta biti izvoljena v odbor oba slovenska svetovalca, komunist Bratina in socialist Bu' 'vec. Do izvolitve bo seveda prišlo, če ne pride medtem do obnovitve koalicije med demokristjani, socialdemokrati in republikanci.
V	socialdemokratski stranki v teh dneh precej vre. Svetovalec Tacchi-nardi, ki je na četrtkovi seji vodstva stranke dejal, da ne bo niti z vzdržanim glasom, ali belo glasovnico podprl izvolitve komunističnega predsednika, ni bil prisoten na sinočnji seji. Sicer pravijo, da je bolan, vendar pa kaže, da je njegova odsotnost političnega značaja. So pa nekateri v PSDI, ki si želijo zavezništvo z levico. Tudi ostavka tajnika Bianconija, ki nam jo je včeraj potrdil, čeprav je dejal, da gre za izključno notranji akt v pričakovanju razčiščenja odnosov, spada v to akcijo.
V	sinočnji diskusiji so predstavniki strank ponovili že znana stališča. Komunist Paiza in socialist Cumpeta sta obtožila krščansko demokracijo imobilizma in dejala, da njuni stranki zahtevata odkrito soočenje in skupno vodenje pokrajinske uprave. Nekje na sredini sta se držala socialdemokrat Compagnone in republikanec Marin, demokristjan Reverdito pa je dejal, da krščanska demokracija ne more sprejemati skupnega upravljanja in da ostaja pri prvotni logiki večine in opozicije.
Prišlo je do predlogov o glasovanju za predsednika. Socialdemokrati so ponovili svojo tezo o začasnem predsedniku, ki bi imel namen u-gotoviti ali obstaja kaka nadaljnja možnost za širši sporazum, socialist Bukovec pa je za predsednika predlagal komunista Silvina Poleta.
Prišlo je nato tudi do predloga demokristjana Reverdita o odložitvi seje. Njegov predlog je bil zavrnjen,
zaradi česar so prešli na glasovanje. Pri prvem glasovanju je Po-leto dobil 11 glasov, prav toliko glasovnic je bilo belih. Pri drugem pa je imel Poleto spet 11 glasov, Reverdito jih je dobil 9, dve glasovnici sta bili beli. Tretje glasovanje je dalo enak rezultat.
V začetku seje se je predsednik Agati spomnil umrlega socialističnega svetovalca Sergia Dossa in generalnega tajnika pokrajine Giovan-nija Bauma. Namesto Dossa je bil v pokrajinski svet izvoljen učitelj Giorgio Zar iz Krmina, brat tamkajšnjega župana.
Ponovna seja pokrajinskega sveta bo torej najbrž prihodnjo soboto.
Zelena bratovščina na Oslavju
V petek zvečer je mlado slovensko, lovsko društvo «Doberdob» sklicalo v gostilni Pri Pepetu na Oslavju sestanek, ki se ga je udeležilo lepo 1 mistra 1976.
število slovenskih lovcev. Pobudniki društva so pojasnili cilje nove organizacije ter orisali ustanovni akt in društveni pravilnik. K stanovski organizaciji je do sedaj pristopilo že nad 50 članov, v kratkem pa se Do njihovo število prav gotovo povečalo, saj se lahko včlanijo vsi slovenski lovci od Trsta do Trbiža.
Sedež novega društva bo v Doberdobu.
Velika tombola danes v Štandrežu
V okviru tradicionalnega poletnega praznika športnega društva Ju-ventina bo danes zvečer v štandrežu velika tombola. Dobitki so naslednji: četverka 15.000 lir; peterka 45.000 lir; 1. tombola 140.000 lir; 2. tombola 50.000 lir.
Jutri zvečer pa bodo na prireditvenem prostoru izvolili lepotico ter
SESTANEK MED ZASTOPNIKI SLOVENSKIH ŠOL IN PODŽUPANOM
Občina noče ugoditi zahtevam staršev da bi osnovna šola ostala v Ul. Croce
Šolski zastopniki so protestirali zaradi zadržanja podžupana Zucallija Potrebno je najti lokacijo za šolsko središče v južnem delu mesta
Goriški podžupan Zucalli je v o-spredju vsakokrat, ko gre za obravnavanje vprašanj, ki zanimajo slovenske prebivalce našega mesta. Kot odbornik za javna dela je prišel v spor s Štadrežci zaradi lokacije nekaterih infrastruktur kot so avtoport, industrijska cona itd. in ni hotel poslušati njihovih spremi-njevalnih predlogov, zaradi česar je štandreška rajonska konzulta v znak protesta pred nekaj dnevi odstopila. V isti svoji funkciji se je spoprijel tudi z zastopniki slovenskih šol in je na petkovem sestanku na županstvu, ki sp se ga udeležili ravnatelji naših šol in zastopniki vseh zavodmh ter nekaterih razrednih svetov, pričel med normalnim pogovorom kričati, tako da so mu predstavniki slovenskega šolstva jasno povedali, da je tako njegovo obnašanje zanje žaljivo in nesprejemljivo.
Pri tem velja seveda omeniti, da je goriški župan De Simone, s katerim so zastopniki naših šol zahtevali razgovor, prišel na sesta-
..................................................................liniiiiiilliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiuiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii......nlliiiiiiimiiiimm
S PETKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA
Občinski svetovalci izvolili 190 članov rajonskih konzult
V glavnem potrjeni dosedanji člani konzuli
Na petkovi seji so izvolili nove [ mokrati in republikanci ostali praz-člane devetih rajonskih konzult. Do‘nih rok.
nove porazdelitve je prišlo na podlagi rezultatov lanskih občinskih volitev. Zaradi tega je prišlo do spremembe v vrstah tistih članov rajonskih konzult, ki zastopajo v njih politične stranke. Do precejšnjih sprememb je prišlo tudi v sestavi tistega dela konzult, ki so jih predlagale sindikalne organizacije, prosvetna in športna društva, šole in strokovna združenja. Medtem ko je bilo na volitvah članov teh konzult pred letom dni zastopstvo teh društev stvar domene med vsemi strankami ustavnega loka, večine in opozicije, je tokrat krščanska demokracija uporabila trdo roko in njeni svetovalci so glasovali za svoje predstavnike in za somišljenike Slovenske skupnosti, ki je s KD tudi blokirala svoje glasove v izvolitvi zastopnikov raznih društev. Kjer je bilo več kandidatov, so somišljeniki levice pa tudi socialde-
OB 25-LETNICI MARGOTTIJEVE SMRTI
«IL VESCOVO BUONO»
Včeraj je minilo 25 let, odkar je v goriškem nadškofijskem dvorcu umrl takratni goriški knezonadškof mons. Carlo Margotti. Včeraj so goriške cerkvene oblasti priredile v stolnici primerno svečanost, tukajšnje glasilo goriške nadškofije Voce isontina je objavilo dolg članek o njegovem delu v goriški nadškofiji in glej čudo, največ pozornosti je čiaukar posvetil delovanju Margotti-ja med slovenskimi verniki in odločbi jugoslovanske partizanske vojske, ki je Margottija, v maju 1945, izgnala iz Gorice na takratno italijansko ozemlje videmske pokrajine.
Vnet isontina pravi, da je bil Margotti «il vescovo buono». Verjetno je bil «dober» za tiste italijanske vernik?. Ki so bili prežeti z nacionalizmom. in ki so hoteli na vsak način iztrebiti slovensko besedo in slovensko prisotnost v goriških katoliških krogih. Danes skušajo nekateri dokazati, da ni Margotti soglašal z raznarodovalno politiko fašistične vlade. Da pa je bil Margotti prijatelj in ceio pobornik fašistične vlade, nam je še danes v aoka? spominska plošča na pročelju n; ilške stolnice, kjer je z velikimi črkami napisano, da je bila največja gonška cerkev obnovljena po prvi svetovni vojni z velikodušnim darom italijanske nacionalne fašistične vlade in njenega duceja Mussolinija. Drugod so take spominske plošče odstranili, na goriški stolnici pa sto n še vedno, Slovencem in I-talijanom v opomin in vednost.
BV je prvi italijanski nadškof v Gorici. Kot tak je tudi ravnal. Slovenski duhovniki v mestu in na podeželju vedo o njegovem protislovenskem delovanju marsikaj povedati. Člankar v Voce isontina trdi, da ie moral dela'.i v težkih časih in da ga niso vsi razumeli. Razumeli ga niso slovenski verniki, ki jim je hote! tud’ v njihovih verskih prepričanjih vsiliti nekaj novega. Res ni ravnal tako ostro kot njegov tržaški kolega Santin, vendarle ni bil med najbolj blagimi sodržavljani italijanski/ narodnosti. V zadnjih dneh nemške okupacije pa je skušal vnašati razdor med slovenskim prebivalstvom Zaradi tega so ga tudi jugoslovanske partizanske oblasti, ki so takrat osvobodile Gorico, v maju leta 1945, izgnale na takratno italijansko ozemlje. Od tam se je v Gorico vrnil no odhodu slovenskih
slovenske maše in v tem so mu pomagali nekateri prenapeti duhovniki, ki so bili, tudi v svojih spisih, sovražni do Slovencev.
V tistem času je prišlo tudi do znane afere s podobo svetogorske Matere božje, ki so jo hranili v Gorici, in ki so jo morali, po mednarodni pogodbi, italijanske oblasti izročiti jugoslovanskim. Pa poglejmo kaj je o tem napisala goriška Soča 12. junija 1948.
«Po vsej Goriški in še daleč naokrog se je ljudstvo ogorčeno zgražalo lanskega junija, ko je zvedelo, da je iz goriške stolnice zginila podoba svetogorske Matere božje, kamor so jo prepeljali 9. februarja 1947 s Kostanjevice.
«Sve’o podobo bi bili morali namreč svečano prenesti 7. junija iz Gorice nazaj v svetišče na Sveto goro, kamor v resnici spada. Pa je ponoči pred samim svečanim prenosom izginila, kakor smo preje o-menili. Ostal je le okvir in krona.
«Cerkvene oblasti so pohitele z izjavo. da je bila sveta podoba ukradena. pa tega m nihče verjel. Da bi tal dob’la vsn nekaj daljše noge, ie goriški nadškof Margotti kar izobčil iz cerkve tako zvane tatove in jim ie pustil priliko, da bodo zopet sprejeti v cerkev, če v določenem času povrnejo sveto podobo v goričko stolnico ali škofijo. Nič ni znano, če so se tudi mednarodne policije zanimale za dragoceno u-metnino kakor je to v navadi in za tatove posebno, pač pa so vsi Goričam pripovedovali, da so roparji blizu, slika pa daleč.
«V soboto, 5. junija, je pa nenadoma nadškof Margotti zbranim karabinjerjem in oblastem službeno javil, da je svetogorska Mati božja odromala v Rim in se nahaja na varnem v Vatikanu. Nič ni omenil izobcencei in tajinstvene poti Matere božje do Vatikana.
«To ni niti potrebno, ker tudi temu ne bi nihče verjel, saj so ljudje od vsega začel-a spoznali, da ne gre za tatvino, temveč za umazano politično špekulacijo, naperjeno proti Slovencem, katero združeno vodijo šovinisrične italijanske stranke in del katoliškega klera, med katerim. ie tudi nekaj slovenske duhovščine. šovinistični listi so seveda dodali, d” se podoba Matere božje ne more vrniti na Sveto goro. ker je vmes državna meja. misleč pri
partizanov iz Gorice in ustanovitvi i tem. da bo prišla na svoje staro me-zavezniške oblasti in v letih svojega nadaljnjega «pastirovanja» se
Pred glasovanjem je odbornik za programacijo inž. Marjan Cefarin dejal, da bodo odslej dajali več poudarka rajonskim konzultam. Dejal je tudi, da bodo še vedno uporabljali stari pravilnik, ki daje konzultam le posvetovalno pravico, čeprav je bil letos spomladi izglasovan nov zakon, ki daje konzultam tudi odločujoč vpliv. Nov pravilnik pa bodo preučili v tej zimi in ugotovili kdaj je moč prirediti neposredne volitve članov konzult.
K debati sta se oglasila socialista Waltritsch in Nanut. Dejala sta, da sprejemata tako izvolitev novih čla nov konzult, vendarle pa bi morale te, kljub zastarelemu pravilniku, dobiti nekatera opolnomočja. Novi zakon namreč določa, da morajo konzulte sodelovati pri revizijah regulacijskih načrtov in sedaj se nahajamo prav v tej fazi. Zakon določa tudi, da imajo konzulte odločujoč glas o javnih delih, popravilu šolskih zgradb, itd. Zato je treba nov pravilnik, ki upošteva zakonska določila, sestaviti čimprej. Konzultam je treba dati več pristojnosti, kajti doslej je občinska uprava njihovo delo onemogočala. Nasprotno, občina jim je nasprotovala in primer odstopa šta.idreške konzulte je v tem zelo zgovoren.
V debato so posegli še komunist Coceani, Paulin od SSk, demokristjan Tuzzi, ki je zagovarjal dosedanje ravnanje občine in socialdemokrat Bianconi, ki je polemiziral s Štandrežci.
Sledile so volitve, ki so dale naslednje rezultate:
Konzulta za mestno središče: Bruna Arbo por. Furlan (KD), Giovanni Bertossin (KD), Dario Dean (KD), Maria Grazia De Chirico por. Lodi (KD), Giordano Della Picca (KD), Cecilia de Gironcoli (KD), Gianna Grinover (KD), Gastone Mu-sulin (KD), Gian Luigi Pannozzo (KD), Gabriele Bertos (KPI), Marzio Lamberti (KPI), Giuseppe De-vetag (PSI), Livio Oppieri (PSI), Liliana Linda por. Steffe (PSDI), Tullio Marza-no (PSDI), Marko Brajnik (SSk), Giorgio Noselli (MSI), Livio Toros (MSI), Gianni Colautti (PRI), Franca Genero (PLI), Bian-camaria Del Neri por. De Marco (sindikat), Arnaldo Fantini (sindikat), Ezio Gandim (sindikat), Silvio Fabbrissin (Stella matutina), Edoardo Silvera (center Rizzatti), Maurizio Tavagnutti (CAI), Antonio Bi-siach (ital. trgovska šola), Guido Licinio (osnovna šola Leopardi), E-gidio Zottar (zveza trgovcev), Romano Burelli (zveza zadrug).
Konzulta Štandrež: Emilio Gondolo (KD), Severin Hoban (KD), Giordano Riaviz (KD), Franco Stacchi (KD), Klavdij Ožbat (KPI), Marino Peteani (KPI), Rihard Rejc (KPI), Danilo Nanut-Blazonov (PSI), Walter Reščič (PSI), Marjan Roner (PSI), Sergio' Urbanizza (PSDI), Dušan Brajnik (SSk), Marij Mučič (SSk), Paolo Nutrizio (PRI), Giorgio Antena (sindikat), Majda Zavadlav por. Pavlin (sindikat), Božidar Tabaj (prosv. društvo Štandrež), Aldo Tabaj (športno društvo Juventina), Rozina Zorn por. Srebotnjak (osnovna šola), Rudolf Zavadlav (obrtniško združenje).
Konzulta Pevma-Osvalje-Štmaver: Francesco Brumat (KD). Graziano Robazza (KD), Cvetka Dornik por Bensa (KPI), Srečko Musig (KPI), Evgen Primožič (KPI), David So-šol (KPI), Ivan Figelj (PSI), Emil Klanjšček (PSI). Mario Saher (PSI), Marjan Sošol (PSI), Giordano Figelj (PSDI). Danilo Pintar (SSk), Jožef Sfiligoj (SSk), Emil
je spet zaganjal v Slovence, ki so ostali na ozemlju italijanske republike. Marsikje v mestu so odpravili
nic por. Brešan (osnovna šola), Martin Furlan (združenje trgovcev).
Konzulta Podgora: Arturo Cumar (KD), Giuseppe Hlede (KD), Riccardo Nanut (KD), Sergio Sfiligoj (KD), Giordano Bizjak (KPI), Luciano Gratton (KPI), Bruno Klinec (KPI), Edvard Maligoj (KPI), Stanislav Maligoj (KPI), Elso Milocco (PSI), Lucijan Pelizzo (PSI), Franco Contino (PSDI), Jožef Perkon (SSk), Alfredo Stanta (MSI), Mario Galasso (sindikat), Franco Speco-gna (sindikat), Ivan Bregant (prosvetno društvo «A. Paglavec»), Guerrino Seno (športno društvo), Gerardo Ziani (slov. osnovna šola) Giovanni Gregorig (združenje trgovcev) .
Kcnzulta Ločnik: Bruno Martina (KD), Rodolfo Medeot (KD), Enzo Pecorari (KD), Mario Perco (KD), Giovanni Petterin (KD), Santo Rizzo (KD), Luigi Krainer (KD). Nadia Vidoz (KD), Enzo Bucovini (KPI), Giorgetta Ferelli por. Balbinot (KPI), Luciano Cargnel (PSI), E-doardo Bressan (PSDI), Giorgio Erzetti (PSDI), Giuliano Tuntar (MSI), Silvano Bregant (sindikat) Luigi Franco (sindikat), Livio Vidoz (folklorni krožek), Tullio Cargnel (športno društvo), Tarcisio Chiopris (šola), Paolo Tuzzi (združenje trgovcev).
Konzulta Rojce: Giovanni Barban-gelo (KD), Giuseppe Cicuta (KD), Elio De Marchi (KD), Elio Gori (KD), Davide Spangher (KD), Pietro Visintini (KD). Ernesto Fuma-sari (KPI), Tarcisio Michelin (KPI), Luciano Pistrin (PSI), Augusto Za ra (PSI), Umberto Boccadoro (PS DI), Aurelio De Carli (PSDI), David Marušič (SSk), Elvito Pompeo (MSI), Mario Petri (sindikat), Lui gì Zuliani (sinnikat), Antonietta Candiago por. Marchi (socialni center), Vincenzo Percoco (katoliško športno društvo), Ema Mercusa por. De Vetta (šola), Giovanni Pecorari (združenje obrtnikov).
Konzulta Podturn-Sv. Ana: Roberto Cisotto (KD), Giovanni Concetti (KD), Nicolò Fornasir (KD), Vale-rio Grusovin (KD), Aldo Pierattoni (KD), Albino Turel (KD). Giuseppe Badin (KD), Teresa Perissutti por. Martinuc (KPI), Luciana Lassig (PSI), Mario Žiberna (PSDI), Niko Klanjšček (SSk), Marcello Della Ricca (MSI), Federica Zanello por. Tavagnutti (PRI), Antonino Costanzo (PLI), Domenico Cernigoi (sindikat), Silvana Sinibaldi por. Susmel (sindikat), Sergio Lutman (šola), Enzo Cividin (športno društvo Podturn), Claudia Bernardis (šola). Damiano Culot (združenje trgovcev).
Konzulta za svetogorsko četrt-Pla-cuto: Antonietta Bellotto (KD), Vittorio Brancati (KD), Maria Cossi (KD), Claudio Di Camillo (KD), Alfredo Iosini (KD), Giorgio Massi (KD), Roberto Busolini (KPI), Gregorio Comelli (KPI), Teresa Mis-sero por. Dellago (PSI), Giuseppe Mcngado (PSDI), Danijel òotar (SSk), Mario Visintin (MSI), Dante Bertola (PRI), Prandino Prandi (PLI), Livio Mazzoni (sindikat), Vinicio Zollia (sindikat), Edoardo Boschin (zbor madrigalistov), Salvatore Capri (mladinski center), Bruno Bonita (srednja šola Ascoli), Renato Boegan (združenje obrtnikov).
Konzulta Stražice: Licinio De Colle (KD), Silvio Petroni (KD), Stefano Quero (KD). Luigi Rissdorfer (KD), Luigi Roldo (KD), Battista Spano (KD), Liliana Ardit por. Ulian (KPI), Maurizio Salomoni (KPI), Angelo Iurlaro vPSI), Angelo Barresi (PSDI), Mario Marzillo (PSDI), Franc Podveršič (SSk), Camillio Fabbroni (MSI), Vittorio Oliva (PRI), Mario Dozzo (sindikat);, Rino Terrida (sindikat), Giovanni
sto. ko bodo šovinisti zopet zavzeli .Valentinčič (SSk), Eugenio Crobu
Sveto goro.»	j (sindikat), Avguštin Lenardič (sin-1 Pavšič (biblioteka), Francesco Cor-
Zo nadškofom Margottijem slo- dikat), Silvan Bensa (katoliško dru- chia (športno društvo Azzurra), vensk' verniki in Slovenci na sploš-, štvo «Abram»), Damjan Klanjšček Giuliano Perco (šola), Radislao no ne bodo žalovali.	i (športni krožek Oslavje), Petra Čer- Leopoli (združenje obrtnikov).
nek, ki je trajal dve uri, samo za četrt ure, in da je občinski odbornik za šolstvo Fantini bil sicer prisoten na sestanku, pustil pa je Zucalliju, da je uradno zagovarjal stališča goriške občinske uprave.
O vprašanju premestitve slovenskih šol iz sedanjih poslopij v druga poslopja, je bilo v zadnjih tednih v našem listu precej napisanega. Ob činski predstavnik je na tem sestanku in tudi na prejšnjih povedal. da je občina v sporu z zasebniki, lastniki šolskih stavb, družinami Lutman in da ni moč doseči sporazuma. Zaradi tega se občina umika, tudi upoštevajoč zahteve go-riškega sodnika na podlagi sodne prijave, iz omenjenih poslopij, kajti v sedanjih okoliščinah jih ni moč popraviti. Možno pa je popravilo stavbe v Ulici Favetti nad tiskarno, kajti lastnik stavbe Lukežič, je pristal v popravilo stavbe. Občina bo porabila v ta namen osem milijonov lir, ki jih bodo odtrgali na najemnini.
Zaradi tega občinska uprava vztraja na premestitvi slovenske o-snovne šole iz stavbe v Ul. Croce v ono v Ul. Favetti. če bi starši v to ne privolili, bi otroke vozili s šolskim avtobusom v oddaljeno šolsko poslopje v Ul. Vittorio Veneto, kjer je slovenska trgovska šo; la, ali pa bi bilo morda moč dobiti prostore v zavodu San Luigi,
Za druge šole je bila sprejeta začasna rešitev. Osnovna šola in vrtec se iz Ul. Randaccio preselita v zavod Lenassi v Ul. Vittorio Veneto, nižja srednja šola Ivan Trin-ko», klasični licej «Primož Trubar» in učiteljišče «Simon Gregorčič» pa gredo v poslopje malega semenišča v Ul. Alviano. Najbrž bodo vrtec iz Ul. Croce premestili v Sirotišče.
Spor med predstavniki šol in občine je bil predvsem o prostorih v Ul. Favetti. Tu ni dvorišča, v pritličju je tiskarna, stavba ni primerna za osnovno šolo in vrtec. Zastopniki razredov in tudi učitelji so to jasno povedali podžupanu, vendarle jih ni ta notei poslušati. Za-
stopniki slovenskih šol so zahtevali tudi čimprejšnji sestanek, na katerem bi preučili možnost lokacije za slovensko šolsko središče v južnem delu mesta. Podžupan pa je tudi povedal, da bodo najbrž že na jesen pričeli graditi stavbo slovenske osnovne šole v Ul. Campi. Dela naj bi trajala leto in pol.
Celica KPI v svetogorski četrti priredi danes v Ul. Catterini (pred svetogorsko postajo)
FESTIVAL UNITÀ
Danes ob 17. uri slikarski’ ex tempore za otroke; ob 18.30 nastop domačega orkestra.
—	Zvečer ples
—	Delovale bodo stojnice z domačo jedačo in pijačo.
Poravnati drugi obrok televizijske naročnine
Finančna uprava sporoča, da je zdaj čas da vplačilo drugega šestmesečnega obroka za radijsko in televizijsko naročnino.
— šestmesečna naročnina za radio znaša 1.320 lir.
Televizijski naročniki pa so razvrščeni v dve skupini. V prvi so tisti, ki plačujejo naročnino šele prvo ali drugo leto, v drugi pa stari naročniki. Za prve je naročnina 10.715 lir, stari pa plačajo samo 9.640 lir.
V OKVIRU POBUD FILMSKE DRUŽBE ITALNOLEGGIO
V kinodvorani Modernissimo ciklus inenstvenofaitastiiaega filme
Ogledali si bomo lahko filme povojnega obdobja
Pobude filmske družbe Italnoleggio Cinematografico, ki ima v najemu goriško kinodvorano Modernissimo, postajajo vedno bolj zanimive. Družba je namreč v zadnjih dveh letih pripravila številne filmske cikluse, ki so nam nudili podobo povojnega filmskega ustvarjanja. Tako smo lanskega leta lahko prisostvovali ciklusu jugoslovanskega filma, ki ga je filmska družba pripravila ob sodelovanju Slovenske prosvetne zveze, letos pa nam je Italnoleggio nudil zanimiv filmski ciklus, ki je obravnaval tematiko fašizma.
Tokratna pobuda filmske družbe hoče goriškim gledalcem nuditi prerez znanstvenofantastičnega filma od leta 1945 dalje. V tem ciklusu, ki obsega 27 filmskih del, bomo lahko videli nekatere filme, ki so jih svetovni filmski kritiki smatrali za klasike te zvrsti. Med temi naj o-menimo «La jena» Howarda Hawk-sa, «L’invasione degli ultracorpi», «I misteriani» ter sodobno filmsko delo «Duel». Znanstvenofantastičen film je v zadnjih tridesetih letih doživel precejšnjo preobrazbo, tako da so današnja filmska ustvarjanja precej različna od onih v času hladne vojne v Evropi, ko so se takih
uuiiiiimiiiMiiniiiiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiiniiuuiiuiHiiHmmmiinmiHiumimiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiii
S SKUPŠČINE SOCIALISTIČNE STRANKE
OMEJITI PODRAŽITVE ZA DIJAŠKE ABONMAJE
Avtobusno podjetje namerava podražiti vozovnice za 100 odstotkov - Upokojencem brezplačne vozovnice
Vprašanje avtobusnih tarif je v teh dneh v ospredju zanimanja. Vozovnice mestnih avtobusov v Vidmu so se podražile od 50 na 100 lir v sredo, od L avgusta dalje bodo dražje tudi vozovnice za avtobusni promet v vsem tržiškem okrožju. Na vseh medkrajevnih avtobusnih progah so vozovnice podražili. Vse to na podlagi okrožnice deželne vlade, ki je od vseh podjetij zahtevala tako občutno, stoodstotno podražitev. Deželna vlada je na podjetja, ki vzdržujejo medkrajevne proge, lahko pritisnila, ker jim daje regrese za prevožene potnike.
Deželna sindikalna federacija je proti samovoljnemu odločanju deželne vlade protestirala, vendarle u-speha ni bilo, kajti predstavnika deželnega odbora Comelli in Co-cianni nista hotela ugoditi zahtevam sindikalistov.
Do podražitev prihaja v počitniškem času, ko ni šole in ko se delavci pripravljajo na počitnice in ne gredo torej na ulice protestirat.
■liiiiiiiiiianiiiiiiiiihiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiHHliiiiill
IZ ZGODOVINE NAŠIH KRAJEV
Pred 150 leti v Sovodnjah 68 hiš in 462 prebivalcev
Vsi vaščani so delali na njivah . V vasi 184 o-vac - Na polju pod cerkvijo so gojili lan, danes pa je ostalo samo ledinsko ime «Pot na lanišče»
Marsikoga bo zanimalo, kako so izgledale Sovodnje pred dobrimi 150 leti. V cenitvenih zapisnikih iz leta 1826, ki jim je priložena posebna mapa, je veliko zanimivih podatkov. 14. aprila 1826 so se zbrali najuglednejši prebivalci iz Sovodenj in mejnih občin, da bi složno in do podrobnosti zapisali, kje potekajo občinske meje. Sovodnje mejijo na severu z občino Štandrež, na vzhodu s Pečjo, na jugu z reko Vipavo in preko nje z Rubijami, na zahodu pa na reko Sočo, piše v'protokolu. Pri Skal-cah je tik ob Soči mejnik, kjer ce neha štar.dreško ozemlje. Zapisnik so med drugimi podpisali tudi Andrej Zavadlau, štandreški župnik, Tomaž Mreule, rubijski župnik, Matej Oz-bat, pečanski župnik, Ivan Stanta, mirenski dekan ter Anton Pellizon, sovodenjski župnik. Ogled in zapis so končali šele naslednjega dne, to je 15. aprila. Iz leta 1826 je tudi prva katastrska cenitev, opis nepremičnin in opis prebivalstva.
Vas Sovodnje šteje 31 hiš in eno cerkev, poleg tega je v sovodenjski občini se nekaj zaselkov, ki so postavljeni med njivami, med njimi Dolnja vas, ki loži na desni strani Vipave in šteje 17 hiš. Druga skupina hiš, po imenu Na legeri, stoji malo više od Sovodenj, ob cesti za Gorico in šteje 8 hiš. In končno kraj imenovan Škerlje, ki ima 12 hiš. Največja oddaljenost med posameznimi kraji je 1/4 milje.
V nadaljevanju opisa beremo, da je večina zemljiških površin zasejana s piantami vinske trte pri straneh, medtem, ko je samo ornih površin bolj malo. Pašniki, ki so v veliki meri last občine, se nahajajo na severni strani in levo od glavne ceste za Gorico proti Soči (na gmajni!). Politično spadajo Sovodnje pod renčanski okraj, cerkev pa je odvisna od mirenske dekanije. V kraju je pred šestimi leti (1820) delovala eno leto tudi osnovna šola, toda zaradi slabega zanimanja dečkov je moral učitelj vas zapustiti. Skupna ravna površina po meritvenem protokolu znaša 632 oralov in 1329 klafter (1 oral — 5754,64 k v, m).
Skupaj je torej v občin; 68 hiš, v katerih prebiva 92 družin. Vsi prebivalci (po podatkih iz leta 1827) 462 ljudi, 236 moških in 226 žensk,
i ije, podobno kakor prebivalci okoli-' ških krajev. Drugi poklici so zelo redki. Le pri nekaterih gospodarstvih imajo po enega hlapca ali deklo ter enega pastirja.
Živina je v občini tako porazdeljena 55 volov, 22 krav, 1 tele, 15 konj, 184 ovac, 62 svinj. Perutnine ne redi nihče. Boij premožne hiše i-majo po par volov, dve kravi in dva konja, pri revnih pa samo po eno kravo. Za ceste skrbi občina. Njihovo stanje je zelo slabo.
Industrija: V občini je manjša strejarna, ki dobiva surovine iz Trsta in iz drugih krajev goriške grofije. Navadno itila po 20 zaposlenih delavcev, od tega 7 iz občine. Tudi ti se ukvarjajo doma z obdelovanjem zemlje.
Zemljišča. Zaradi najrazličnejših težav, povodnji, megle, severnih vetrov itd., je precej površine neobdelane. Razmerje med obdelanimi in neobdelanimi površinami bi lahko bilo 1:2.
30.11.1826 so izvedli popis nepremičnin. Iz dokumentov izhaja, da je bila večina zemljišč last plemiških družin (Boschetti, Stassoldo, Vogel) in bogatih goriških trgovcev (Sini-gaglia). Med manjšimi lastniki pa so Bertolini, Boškini, Devetaki, Pel-iizoni, Petteani, Tomšiči (kar 7 lastnikov z istim priimkom), Cotiči itd.
Iz leta 1822 se je ohranila tudi mapa, imenovana napoleonska mapa, ki jo je narisal geometer Giuseppe Morani. pod vodstvom civilnega inženirja Pietra Panciera. Ta dokument je še posebno zanimiv, ker so na njem izpisana originalna ledinska i-mena. ki so današnjim Sovodenjcem že sla iz spomina. Naj navedem le nekaj posebno zanimivih: Pot na lanišče, Police, Orešenca, Na rešeli-ki, Grabeljce, Gmajna, otoka Trnje in Vrbje,^ Cirje, Dušca. Posebnega pomena je Pot na lanišče, ker po-triuje, da so tudi v naši občini gojili lan.
Tudi v Gorici nameravajo podražiti vozovnice in mestno podjetje je v zvezi s tem ,že izdelalo podrobni načrt, istočasno pa je to podjetje pripravilo tudi načrt za reorganizacijo nekaterih prog. Občinski odbornik za javne službe Moise je o tem vprašanju govoril z načelniki skupin. Mestni odbor socialistične stranke je prejšnji večer priredil odprto skupščino za preučevanje tega vprašanja, saj bi in bo podražitev prizadela predvsem delavce, dijake, gospodinje in najrevnejše sloje prebivalstva, ki se v mestu premikajo iz enega v drug kraj ■ z avtobusom in ne z osebnim avtomobilom.
Na skupščini je prišla predvsem do izraza zahteva po minimalni podražitvi za dijaške vozovnice. Doslej so dijaki plačevali mesečni abonma 1.300 lir, po novem pa naj bi ta veljal 2.500 lir za vožnje na eni progi. Tisti dijaki ki se morajo voziti na avtobusih dveh prog, pa naj bi plačali 3.000 lir. Pristaši socialistične stranke in tudi drugi, ki so bili prisotni na tej skupščini, pa so zahtevali, da bi se dijaške vozovnice podražile na največ 2.000 lir, kot so napravili v bližnjem Vidmu. Enako naj bi bilo tudi za invalide, za določeno skupino upokojencev, ki prejemajo minimalne pokojnine ali socialne pokojnine, pa bi morale biti brezplačne.
Istočasno pa bi morala občinska uprava sprejeti take ukrepe v mestnem prometu, da bi povabila in i-stočasno tudi prisilila meščane, da bi v čimvečji meri uporabljali avtobuse. Danes prebivalstvo v Gorici uporablja v majhni meri avtobuse, ljudje se raje vozijo z osebnimi vozili.
Na socialistični skupščini so bili tudi dani predlogi, da bi občina sprejela v svoje breme vožnje o-snovnošolcev in dijakov, ki obiskujejo obvezno šolo, ter da bi uvedla nekatere jutranje in večerne proge v smeri bolnišnic.
Poročili sta imela tajnik sekcije Dellago in načelnik PSI v občinskem svetu Waltritsch, precej podatkov pa sta prisotnim obrazložila prisotna predsednik upravnega sveta mestnega podjetja Marin in ravnatelj istega podjetja inž. Rigo-nat.
Razna obvestila
SPD Gorica vabi člane m prijatelje na srečanje s planinci iz Slovenije, ki bo v nedeljo, 8. avgusta, pri Erjavčevi koči na Vršiču. Pričetek kulturnega programa ob 11. uri.
filmov posluževali za ustvarjanje ozračja strahu in negotovosti. Današnji znanstvenofantastični filmi pa so postali bolj razvedrilnega značaja. To še ne pomeni, da so samo površna filmska dela, saj večkrat prav v viziji prihodnosti lahko zasledimo slabe točke današnje družbe.
Prvi film na sporedu bo «Doppia immagine nello spazio», ki ga bodo predvajali danes. Drugi filmi tega znanstvenofantastičnega ciklusa so: «Cittadino dello spazio», «La vendetta del mostro della laguna nera», «Radiazione BX distruzione uomo», «Il mostro dei cieli», «Cervello mostro», «La cosa da un altro mondo», «Kronos conquistatore dell’universo», «1975: occhi bianchi sul pianeta Terra», «Lo guerra dei mondi», «Gli uccelli», «La jena», «Tabor il re dei robot», «L’astronave a-tomica del dottor Quatermass», «Il giorno dei trifidi», «Sul sentiero dei mostri», «Il continente scomparso», «Il mostro che sfidò il mondo», «l misteriani», «Gli invasori spaziali», «L’invasione degli ultracorpi», «Il pianeta delle scimmie», «L’altra faccia del pianeta delle scimmie», «Fuga dal pianeta delle scimmie», «1999 conquista della Terra», «Duel» ter «Sugarland express».
Pri blagajni kinodvorane si lahko vsakdo za 5.000 lir nabavi abonma za 15 filmskih predstav.
Kino
Gorica
VERDI 15.00—22.00 «Una volta non basta», K. Douglas, A. Snith. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 15.15-22.00 «Marlowe il poliziotto privato». R. Mitchum in C. Rampling. Barvni film.
MODERNISSIMO 14.30—22.00 «Doppia immagine nello spazio». C. Thimes in P. Wimark. Barvni film.
CENTRALE Zaprto.
VITTORIA 15.30-22.00 «Oh, mia bella matrigna». S. Ciuffini, G. De An-gelis. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 14.00—22.00 «Agente 007 — l’uomo dalla pistola d’oro». Barvni film.
PRINCIPE 16.00—22.00 «Colpito da ux improvviso benessere». Barvni film
Nova Gorica in okolica
SOČA «Afriška zveza», italijanski barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Izsiljevanje — razpisana nagrada», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Maščevalec iz Belfasta», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
Včeraj-danes
lz goriškega matičnega urada
ROJSTVA:	Michela Tomasin,
Francesca Benfatto, Chiara Ascari, Karim Lucarelli.
SMRTI: 71-letni invalid Antonio Mauri, 93-letni upokojenec Domenico Benedos, 38-letnega gospodinja Cesarina Pantanali por. Rosin, 63-letni Bruno Miani, 47-letna gospodinja Maria Benvenuto por. Dose, 76-letna upokojenka Maria Gregori 88-letna upokojenka Italia della Schiava.
OKLICI gospodinja Orietta Badin in šofer Ermanno Santin, Luisa Maligni in mehanik Flavio Cervi, delavka Gigliola Colausig in varilec Silvano Giuseppe. Cuzzit, uradnica Maria Bombi in geometer Roberto Fermo, delavka Ariella Sedran in uradnik Giancarlo Visintin, zdravstvena pomočnica Marialuisa Buso in uradnik Franco Vezzani, uradnica Augusta Piaia in karabinjer Antonio Ortolano, gospodinja Rosanna Di Lazzaro in karabinjer Angelo, Felice Pomello, delavka Gianna Baggio in karabinjer Giorgio Ga-sparotto, frizerka Lidija Pahor in financar Antonio Sanna.
POROKE: uradnica Kristina Bajec in Gabriele Šuligoj, vrtnarica Assunta Capito in delavec Antonio Principito.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija, tel. 25-76.
Prispevki
Ob prvi obletnici smrti dragega moža in očeta Ivana Marinčiča darujejo Lina, Marko in Nadja 10.000 lir za moški zbor Oton Župančič iz Štandreža.
V počastitev spomina tete Ane žežlin daruje Viijem Žežlin 10.000 lir
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA • Ulica Morelli 14 Tel. 2206 - 2207
VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA
bavijo pretežno z obdelovanjem zem-1 za Dom Andreja Budala.
PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO POOffTJE
LA GORIZIANA
GORICA — Ul. Duca d'Aosta 180 — Tel. 28-45 — GORICA PRIVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
KULTURA

MEDNARODNI SIMPOZIJ 0 CANKARJU
Pisatelj o pisatelju
, Na nedavnem simpoziju o Can-lariu se je med prvimi oglasil k esedi tudi pisatelj Ivan Potrč, ki 5e svoj prispevek poimenoval tudi j?° Pisateljsko «Lepota in moč Can-Karjeve besede je bila za pisateljevi0 misel in čustvo pričarana». otrč ni govoril o Cankarju kot strokovnjak, znanstvenik, kritik ali P.reučevalec, temveč kot pisatelj in p se je osredotočil na eno samo ,ankarjevo delo, na Martina Ka-c,Uria, ki ga je bilo prevzelo, ko je se drsal hlače v šolskih klopeh.
Ta navadna zgodba me je zajela, jtejeia veliko bolj kot drugo Canapiero pisanje; vznemirila pa me 3e zaradi nekih trpkih spoznanj o naši takratni življenjski stvarnosti, Ze razodevala in me bržčas tudi že Prizadevala, mislim, človeško pričevala, bolj malo ali prav nič Po še pisateljsko. Življenja, ki so Se mi razodevela v tej zgodnji pakdanjosti, so bila v Cankarjevi ,niigi zapovrstjo in s krepkimi ali lasnimi črtami označena, da mi je ?!J° med branjem, kakor da bi sam *daj tudi. živel med temi učitelji in vjadučitelji, med temi župani in ztlPniki: in celo svojski zdravnik v Kačurju je bil takšen, ko da bi ?o že od nekdaj poznal — komaj
l.e zrasla iz knjige njegova podoba V zatem, ko sem prebral, kako le sodil o svetu in zakaj je stre-sal nejevoljo o Kačurju, že je za-živel pred mano z vso svojo živ-ll?njsko patino, prav nič literature p bilo na njej. Kot nedojemljiva življenjska krutost pa se mi je lazadevalo ponašanje Kačurjeve Zenske — ves njen življenjski ali z°konski odnos mi je odpiral nezna-n° brezno življenja, ki ga še ni-Sem poznal, ali vse premalo, a kar vfe je prihajalo iz knjige tako resino, saj je vse to Cankar napi-*0! in mi razodeval, samo to sem lahko vedel, kako podoba te Ka-c,Urjeve ženske ni podoba Cankarje matere, ki mi je bila toliko b°lj pri srcu, kolikor bolj me je zabolela.
Ne bi torej začeli brati Cankarja n Ba doživljati, kakor se je sam Pavi sal?
Tako si mislim, kako bi naj bilo Paše delo, delo napredne sociali-sl\čne dežele, da v tej naši sociali-stični stvarnosti, ko si prizadevala, da bi odločal tisti, ki dela ali u-stvarja, ali da bi bila postava stvar tistega, ki dela ali ustvarja, da bi in takšni naši domovini prebirali Cankarja, kakor se je napisal — načine pisateljskega izražanja pa prepustimo času ali teoretikom, ko že ne gre brez njih; saj, Cankar sam ni nikoli pisal za nje, bralcu, človeku, sočloveku svojega časa je hotel povedati, kar je nosil v glavi in kar ga je čustveno prizadevalo. Le tako ta Martin Kačur, da povem po Izidorju Cankarju, *oznanja modrost, ki ne mine».
Ne morem si pomagati, ali ko danes ali v tem našem času prebiram Cankarjevo knjigo znova, jo prebiram tudi s pisateljskimi očmi; četudi me branje potegne za sabo, rPe osvoji, vselej mi začne oko odkrivati tisti skelet, ki nosi tudi vso tepoto ustvarjenega — tako je, vse je tako kot pri slikarju, kadar kot umetnik pričara akt na platno. Vselej pa pri tem prebiranju Cankarjeve knjige čutim in vem, kako je prvo pri tem pisanju bil u-stvarjalec ali umetnik, tista svojska osebnost, ki je bila prizadeta v življenju in ki je hotela izpovedati_ ali pričarati doživeto lepoto, a očrtati tudi grdobijo, žalost ali radost v sočloveku ali bralcu te Papisane zgodbe; kajti koder ni te človeške in pisateljske prizadetosti, In prav tako, koder ni tega pisateljskega čarovnika ali ustvarjalca, tam ostaja vselej osiromašena ali Jalova njiva.
Ali Cankar je bil skozi, in skozi ziv ustvarjalec, čim bolj je nje-Qovo pisanje dozorevalo, tem bolj začutite, kako domala ni več stra-ni’ a tudi stavka ali celo besede ne• ki se ne bi v nasprotjih poroje-Pala ali nastajala, to je v tistih Pasprotjih, ki jim pravimo tudi živ-alt življenje samo. To je krati tudi tisti način pisateljskega zazanya, ki ustvarja pisanje ži-~~ človek prebira knjigo in knji-sah°l v°tegne ko življenje samo za bov ’-PtaoU bi spregovoriti o naj-n0l.c,lsti dialektiki, o živi ali živ-u, Jskl dialektiki, o tisti in takšni, ■ zmore, da tako povem, sama iz yp' zaživeti in živeti.
-acuao _ pa vse te pisateljeve raue, o katerih ena govori celo, a fomnn «opisuje boj idealista z vsakdanjim nizkim življenjem in !egnv končni propad», no povedo ““ ne odkrijejo nikoli do kraja, r Cankar s tem delom hotel ‘ vedati. In tega tudi takratne re-:,s,zi:e ali prve oznake dela, ki je . ?.’ nznale povedati. Tako » . Finžgar, da je pisatelj s acurjem «udaril znova po sredi», o je «satirična plastika že tako odeta-» _ ge največ pa je o delu Kasneje znal povedati Izidor Can-ar, ko je o Kačurju zapisal, da je <<najbolj zgrajena, naibolj plastič-??.• stilno popolna, smiselno in o-hkovno najsmotrneje zasnovana, najboljša povest». Izidor Cankar je V. predvojnih Zbranih svisih v u-vadnih besedah za Kačurja sicer tudi povedal, kako se v tem Cankarjevem pripovedovanju odkriva nekaj Cankarjevega takratnega življenja in napisal je besedo ali ane o pisateljevem prebijanju iz kritčne^a stanja, pri čemer «junak pade, njegova misel ne.»
No, mi moremo danes nekatere stvari, se pravi, Cankarjeve pisateljske težnje, jasneje videti — in to ne samo zaradi tega, ko je več kot sedem desetletij prešlo medtem, ampak predvsem zato, ko se je življenje pri nas prebilo iz neke takratne postanosti in zagatnosti ter se je družbeno daleč vnaprej premaknilo. Mislim, da bi mo-
gel biti tudi smisel naše Cankarjeve obletnice, ob kateri se ustavljamo, prav v tem, da bi na njegovo pripovedno delo znali pogledati tudi iz vseh tistih kotov, naj bodo še tako zakriti, a ki so Cankarja vrgli v sam boj za drugačnejši, za bolj pravičen in za naprednejši svet, v boj za socialistične odnose med ljudmi samimi in med ljudstvi tega sveta,v boj za socializem.
Ta navadna Cankarjeva zgodba je na zunaj sicer sila preprosto napisana — ali samo naj mi nihče ne reče, da je bila preprosto zaradi ljudstva napisana, ali zato, da bi ljudstvo Cankarja bol.j razumelo; tega si ne bi upal trditi o nobenem njegovem pisanju, tudi o Jernejevi knjigi ne! — da, naj povem, da je preprosto napisana, vendar v tej preprostosti vidim samo moč in nadvse pristno izražanje, občutim to preprostost v Kosovelovem smislu: «eno je sveto: preprosto in pristno».
Pisatelj se je od prve do zadnje napisane besede zavedal, kaj bo povedal ali prikazal in izpovedoval a ker je bil pripovednik — dovolite, da to izrečem malce bogokletno — a ker je bil pripovednik po milosti božji, je kot tak to svojo misel, ki je v njegovi prizadeti in veliki pisateljski osebnosti nastala, tudi pisateljsko, se pravi, ustvarjalno umetniško izpovedoval. Cankar je bd enovita osebnost: misel in čustvo sta bili, ko je pisal a-l[ ustvarjal, eno in samo, eno; le zato začutimo tudi takšno skladnost misli in čustev, posebej pa še to v njegovih najbolj zrelih letih.
Ko se pri nas ne bi šli tako radi literarnih bitk — zaradi katerih pa ljudstva, bogu bodi hvala, nikoli še glava ni zabolela! — in ko bi tako naša kritika, a tudi literarna zgodovina, veliko bolj znala zaživeti s celovitostjo pisateljeve osebnosti, predvsem pa tako celovite, kakor je bila Cankarjeva, potem bi pri nas tudi manj govorili o najrazličnejših izmih ali o pisateljskih subjektivizmih, veliko bolj pa bi se nam zato razodeli iz pisanja samega izrazna vrednost napisanega in miselna vsebina; dà, manj bi govorili o tem, koliko je šel pisatelj z bogom spravljen na oni svet, nikoli ali nikdar pa ne bi mogli napisati razpravljanja o proletarski ali kulaški miselnosti Cankarjevega Hlapca Jerneja (beri Dialoge, v anno domini 1976, ali v letu Cankarjeve stoletnice).
Ob Cankarjevem Martinu Kačurju bi mogli zapisati, kako je to kristalno čisto napisana analiza neke družbene resničnosti, da je to analiza, za katero bi moral biti a-nalitiku hvaležen vsak napredni politik, saj je ta analitik Čelo tudi napisal, kako so «nasorotstva zmerom rodovita», Pisatelj Dickensovega kova bi ob Kačurjevem življenju zmogel napisati debele follante, ali pri Cankarju steče beseda le o tistem, kar neposredno gnete ali lomi Kačurjevo podobo, kar kasneje duši ali kar vedno znova terja njegovo človeško ali če hočete tudi u-čiteljsko poslanstvo.
Cankarjev boj ni bil boj za literaturo, bil je boj za človeka; a v kolikor pa je kdaj bil boj za literaturo, je bil samo toliko, v kolikor je bil vedno in vselej tudi boj za človeka, za človeške odnose med ljudmi. Tudi ta navadna zgodba o idealistu Martinu Kačurju je bila zato z vso človeško ljubeznijo in s pisateljsko močjo napisana.
D. Ž.
Detajl Šubičevega mozaika na spo meniku, posvečenem spominu na žrtve prve velike bitke slovenskih partizanov v januarju 1942 proti
Nemcem v Dražgošah
liuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiii
IZ LETNEGA POROČILA ŠOLE GLASBENE MATICE ZA LETO 1975/76
Se eno uspešno vzgojno in koncertno leto v delovanju Glasbene matice
V'
Število gojencev se je v dveh letih podvojilo, število profesorskega zbora pa le za malo povečalo - Velik pomen koncertnih prireditev za šolsko mladino - Imenitna abonmajska sezona
Te dni je Glasbena matica izdala običajno poročilo o svojem delovanju v šolskem letu 1975/76. Iz poročila povzemamo nekaj podatkov, ki nazorno prikazujejo stalno rast te naše glasbene ustanove. Še prej pa se moramo spomniti hudega udarca, ki je doletel ustanovo s tragično smrtjo dveh njenih odličnih pedagogov, Erminija Ambrozeta iz Trsta in Jožice La-sič-čefarinove iz Gorice. Letno poročila jima posveča nekrolog, v katerem je poudarjen izredno velik in kvaliteten prispevek prof. Ambrozeta pri vzgoji našega mladega glasbenega naraščaja, ter mladostno zanosen pristop njegove u-čenke Lasičeve k pedagoškemu delu pri ustanovi, iz katere je izšla. Glasbena matica bo njuno izgubo močno občutila in njeni gojenci bodo težko pogrešali dve tako kvalitetni moči. Rana bo skelela še dolgo, toda prepričani smo, da bo Glasbena matica prav v njunem imenu pedeseterila napore pri svojem nadaljnjem delu.
Iz globalnega pregleda o številu gojencev šole GM je razvidno, da se iz leta v leto veča. Medtem ko je v šolskem letu 1973/74 dokončalo pouk v raznih letnikih 283 gojencev (142 dečkov in 141 deklet) in v šolskem letu 1974/75 495 (252 dečkov in 243 deklet), jih je v šolskem letu 1975-76 obiskovalo šolo kar 542 (262 dečkov in 280 deklet), kar pomeni, da se je v treh šolskih letih število gojencev skoraj podvojilo. V istem razdobju
se je število rednih in izrednih učnih moči povečalo le -za 8 od 33 v letu 1973/74 na 41 v letu 1975/76, pri čemer pa sta všteta še tragično preminula profesorja Ambrozet in Lasičeva. že samo ta podatek dovolj zgovorno govori o povečani obremenitvi profesorskega zbora.
Pretežno število gojencev je o-biskovalo osrednjo šolo v Trstu in njene podružmee na Tržaškem (Bazovica, Devin, Dolina, Nabrežina, Prosek-Kontovel), ostali so iz osrednje šole v Gorici in podružnice v Sovodnjah. V primerjavi s prejšnjim šolskim letom je začela na novo delovati podružnica v Bazovici, prenehala pa je delovati podružnica v Trebčah.
V šolskem letu 1975/76 so zaključni izpit na srednji šoli uspešno opravili trije gojenci (Kante Dorina iz harmonike, Iztok Kodrič iz violončela in Vihra Kodrič iz klavirja), diplomski izpit pa je uspešno opravil violinist Črtomir šiškovič.
Največ gojencev je tudi v tem letu obiskovalo pouk klavirja (162), harmonike (111) in violine (40), medtem ko se zanimanje za uk orkestralnih inštrumentov še vedno ni povečalo v zadovoljivi meri. Še največ zanimanja je za violončelo (14), klarinet (11) in flavto (9).
Orkestralne vaje je obiskovalo 16 gojencev, v harmonikarskih ansamblih je nastopalo 74 gojencev, izredno pa se je povečalo število
tiiiimmiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiMiiiimimiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii (■ „11(11111,(11 hi iiii, ,1111,,,1111,111111, iii, liliji, 11,1111111,1,1,^
K NAJNOVEJŠI KNJIGI FAUSTE CIALENTE
«Štiri dekleta Wiesenberger»
Dramatično soočenje avstrijske miselnosti z italijansko v stvarnosti tržaškega meščanskega iredentizma, naperjenega proti slovenskemu proletariatu
Najnovejša knjiga Fauste Cia-lente, ki je izšla pri založbi Mondadori z naslovom «Le quattro ragazze Wiesenberger» («Štiri dekleta Wiesenberger»), je najprej zgodovinski dokument in šele potem pripovedno delo.
Menimo, da je to treba poudariti že od vsega početka, kajti prav iz tega dokumentarnega prijema zna pisateljica izvabiti poezijo, popolnoma enako tisti, ki jo tradicionalna romanska tehnika izvablja s pripovedovanjem v ka-terem sg resničnost prepleta z domišljijskimi elementi, pa naj se to zgodi v romantičnem, reali-stičnem, naturalističnem ali simbolističnem ustvarjalnem vzdušju. Vsaj po našem je največja prednost te knjige Cialentejeve prav v tej posebnosti, ki odpira dokumentarnemu romanu popolnoma nove in še neraziskane razvojne možnosti.
«Štiri dekleta Wiesenberger» so namreč, vsaj na prvi pogled, neprizadeto poročanje v prvi osebi o zgodovini tržaške buržoazne dni-žine od konca prejšnjega stoletja do danes. Ne gre torej za izpoved, pa čeprav govori avtorica ves čas o sebi, o svoji materi, ki je bila ena izmed deklet Wiesenberger, o ljudeh, s katerimi je živala v najintimnejših stikih, in o dogodkih, katerih je bila priča. Toda njeno poročanje se nikjer in nikoli ne obarva s čustvenimi odtenki. Cialentejeva se omejuje na dejstva in zaupa svojemu spominu samo tam, kjer ga lahko podpre in preveri s točnimi podatki. In vendar je med vrsticami knjige slutiti napete dramatične konflikte in bolečo otožnost. Nizanje in kopičenje zgodovinskih in drugih podatkov se namreč stopnjuje in
razširja po tako popolni notranji poetični logiki, da bralec ne občuti pomanjkanja tradicionalne pripovedne niti, saj jo z velikim uspehom nadomešča «vzdušje», v katerem se vsi prepoznamo.
Pripovedna umétnost Gialenteje-ve je torej, na kratko povedano, v njeni sposobnosti, da pretvori zgodovinski podatek v poetično dejstvo. In to ni kar tako, zakaj racionalnost se že po svoji defi niciji hudo bije z iracionalnostjo, ki je vir vsakršne poezije. Zato mislimo, da je priznanje, ki ga je deležna ta knjiga Cialentejeve, ne samo popolnoma zasluženo, marveč še premalo poudarjeno.
Toda najnovejše delo Cialentejeve ni zanimivo in privlačno zgolj v estetskem pogledu. Njegova zgodovinska vsebina je bržkone prav tako vredna največje pozornosti. V njej pride namreč do izraza dramatično soočenje avstrijske miselnosti z italijansko, mediteransko in prav v okviru tega soočenja je v knjigi govor o iredentizmu, ki ga pisateljica pravilno tolmači kot meščansko gibanje, naperjeno proti slovenskemu proletariatu. Ni pa v tem tolmačenju nobene socialne shemati-zacije in nobenega političnega predsodka. Cialentejeva govori predvsem o ljudeh, to je o človeku v določeni zgodovinski situaciji, kar jo naravno dovede do analize propadanja, meščanske miselnosti in njenega neizogibnega zatona In še posebej bi poudarili prislov «naravno», ker je prav v njem globlji smisel poetičnosti, ki preveva vso knjigo. Tudi v propadanju in zatonu meščanstva so namreč prave človeške bolečine, vredne. da človek o njih spregovori, saj je bolečina univerzalna, pa
čeprav izhaja iz subjektivnih duševnih okoliščin.
V podrobnejše podajanje tematike «štirih deklet Wiesenberger» se tu ne bomo spuščali. In ne samo zaradi pomanjkanja prostora. Liki in značaji so namreč v knjigi le kamenčki mozaika, ki nimajo pravega pomena, če jih ne gledamo v luči celotne podobe, ki jo lahko pravilno doumeno le ob branju knjige. Vendar si ne moremo kaj, da bi ne omenili vsaj lik očeta Cialentejeve, ki je bil italijanski častnik, a je kljub temu sovražil iredentizem in je ob vsaki, priložnosti demitiziral ideale tržaške buržoazije. V njegovem razdiralnem duhu, pravi Cialentejeva, je bila prisotna močna patetična nota, ki osvetljuje doslej še zelo malo znane temne kotičke v miselnosti italijanskega meščanstva v prvih dveh desetletjih našega stoletja. In tudi v tem primeru gre za zgodovinski podatek, ki po eni strani izpopolnjuje dokumentarno vrednost knjige, a ji po drugi daje, kot sicer povsod v podobnih pripovednih okoliščinah, posebno človeško vsebino.
«štiri dekleta Wiesenberger» so torej v vsakem pogledu izredno zanimiva knjiga. In še posebno zanimiva je za nas Slovence v Trstu, saj nam lahko mnogo pomaga, da laže razumemo našo polpreteklost in pravilneje cenimo naše napore v dolgih in tragičnih bojih za naš obstoj na tej zemlji. Zato bi to najnovejšo knjigo Fauste Cialente še posebno toplo priporočili slovenskim založnikom, ki so včasih v .veliki zadregi, kadar sestavljajo svoje načrte za prevode iz sodobnega italijanskega pripovedništva.
Josip Tavčar
mladih pevcev in sicer od lanskih 127 na letošnjih 191. Od teh jih je bilo v otroškem pevskem zboru v Trstu 50, v mladinskem pevskem zboru v Trstu 11, v otroškem pevskem zboru «Kraški slavček» v Devinu-Nabrežim pa kar 103. V Komornem zboru Glasbene matice je pelo 27 pevcev in pevk.
V	šolsko dejavnost spadajo tudi nastopi gojencev Teh je bilo v šolskem letu 1975/76 18. Gostovanj orkestra, gojencev in ansamblov šole je bilo 20, sodelovanj gojencev in ansamblov pri prireditvah drugih ustanov 25, koncertnih prireditev, vključno z abonmajskimi, pa je bilo 23.
šola Glasbene matice je tudi v tem letu izmenjavala nastope svojih. gojencev in ansamblov s sorodnimi šolami m ustanovami v matični domovini in iz naše dežele. Tako so pri nas nastopili dijaki glasbenega liceja «Jacopo Tommadini» iz Vidma, violinistka Monika Skalar iz srednje glasbene šole Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane, ter dijaki glasbenih šol iz Novega mesta, Črnomlja in Metlike, gojenci in ansambli naše GM pa so nastopili na mednarodnem srečanju glasbenih akademij v Rovinju, na glasbeni šoli v Kranju, v Ovčji vasi v Kanalski dolini, v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, v avli Narodne biblioteke Srbije v Beogradu, v Bardu v Beneški Sloveniji, na srečanju mladih pianistov Jugoslavije v Osijeku, na produkciji gojencev glasbene šole v Novi Gorici, v Ukvah v Kanalski dolini in v Špetru v Beneški Sloveniji.
Gojenci in ansambli šole GM so se uspešno uveljavili na raznih tekmovanjih v Italiji in Jugoslaviji. Na tekmovanju glasbenih šol Slovenije v Ljubljani sta nastopila harmonikarja Aleksander Beltrami in Ivan Milič, prve, druge in tretje nagrade so pobrali harmonikarji na mednarodni reviji harmonikarjev, kitaristov in organistov v Recanatiju ter na podobnem tekmovanju, ki ga je priredil ansambel Miramar iz Trsta. Prav tako pomemben uspeh so dosegli dijaki šole GM v Beogradu, kjer so bili gost glasbene šole «Josip Slavenski».
Posebej je treba omeniti 18 nastopov za radijska in televizijska snemanja v Trstu, Kopru in Ljubljani.
V	okviru abonmajske koncertne sezone je bilo v Trstu 9 in v Gorici 4 koncerti. Sezona je bila na visoki umetniški ravni in je pred-
stavljala kvaliteten delež v celotnem tržaškem kulturnem življenju. Poleg domačega orkestra in domačih solistov (Nora Jankovič, Ivan Sancin) so nastopili še ugledni umetniki iz matične države (A-kademski pevski zbor «Branko Krsmanovič» iz Beograda, Trio Lorenz, orkester Slovenske filharmonije, Zagrebški solisti, čelist Dešpalj in pianisi Maček, pianist Aci Bertoncelj ter še Mladinski pevski zbor iz Maribora ter okteta Slovenski oktet in Gallus).
Pomembni v kulturnem in pedagoškem oziru so bili koncertni nastopi za mladino na slovenskih šolah, kakor tudi cela vrsta drueih koncertov v Trstu in Gorici, med katerimi naj omenimo samo diplomski koncert Svetka Grgiča (rog), orgeljski koncert Huberta Berganta, jubilejni koncert Slovenskega okteta v Kulturnem domu, zborovski večer v dvorani «Gallus» v Trstu ter nastope Komornega zbora GM.
Sezona 1975/76 je bila v vseh ozirih, tako v šolsko-pedagoškem kot v koncertnem, nedvomno zelo pozitivna, pestra in bogata, za kar gre vse priznanje ravnateljstvu ustanove, njenemu profesorskemu zboru in tudi gojencem.
j. k.
iiiimmiiiiiiiiiiiHiimimiiiiiiiiiiiiiiTiiimiimiiiiiiiii
Klavdij Palčič v Kraški galeriji
BRANKO MARUŠIČ
Goriški protomedik Anton Muznik
V galeriji Kraške hiše v hepnu razstavlja svoje grafične liste naš u-metnik Klavdij Palčič. Razstava bo odprta do 12. septembra in ljubitelji likovne umetnosti bodo imeli dovolj priložnosti, da si jo ogledajo.
(Ob 250-letnici rojstva)
V uvodu svoje «Olirne» je ugotavljal, da mora po izkušnjah več kot dvajsetih let zdravniške prakse tudi na Goriškem sprejemati metodo zdravljenja, ki so jo postavili Hipokrat. Boerhaave in Sydenham. Njihove pobude, nasveti in metodologija prevevajo vse tisto kar je Muznik napisanega o svojem delu zapustil: natančna opazovanja bolezni, upoštevanje različnih prirodnih svojstev, vremenskih pojavov in letnih časov za zdravljenje in ugotavljanje bolezni ter za preventivno ukrepanje.
27. julija 1763 je prišel Muznik v Gorico in tu ostal do smrti 22. maja 1803. V Gorico ga je poslala cesarica Marija Terezija, da prevzame nalogo vodenja zdravstvene službe v deželi. Podobo tega skoraj dvajsetletnega dela je Muznik podal v svoji že nekajkrat omenjeni knjigi «Clima Goritiense» (152 strani), ki je bila natiskana leta 1781 v Gorici v okviru zbornika spisov raznih avtorjev goriške kmetijske družbe «Memorie per servire al progresso dell’agricoltura» (Gorica 1782). Knjiga (posvečena je kmetijski družbi) bi zahtevala podrobnejšo medikohistorično oceno, vendar se moremo zaenkrat zadovoljiti le z zapisom o nekaterih njenih poglavitnih značilnostih. Ni izrazito medic n-ska, bolj prirodoslovna, saj se avtor v 12 poglavjih, kolikor jih knjiga v celoti šteje, pomudi pri različnih prirodnih pojavih in razmerah, ter v okviru takih konstatacij in dejstev razglablja sledeč naukom svojih vzornikov o boleznih, ki se v okviru različnih klimatskih in ekoloških pogojev pojavljajo. Opisi nekaterih prirodnih pojavov (na primer vetrov in astronomije) so prav šolsko natančni. Dvanajst poglavij nam izdaja naslednjo vsebino: prvo poglavje govori o mestu Gorica in opisuje deželo («De nomine, et Geographico situ urbis Goritiae, et totius Provinciae»), drugo poglavje o letnih časih («De Anni temporibus), tretje poglavje o vetrovih («De Ventis»), četrto o vodah («De Aquis»), peto zopet opisuje deželo («De Terra»), šesto poglavje govori o običajih in navadah prebivalcev Goriške («De Incolarum rivendi modo, temperamento, et indole»), sedmo je posvečeno astronomiji («De Astronomia»), osmo govori o klimi in endemičnih boleznih («De Chinate Goritiensi, morbisque Endemiis»), deveto o zdravljenju endemičnih in drugih bolezni («An hi morbi Endemii, aliique omnes tam epidemici, quam sporadici, et chronici, vario anni tempore, varii, singulisque annis fere alii diversam, distinctamque ab aliis climatibus in hoc chinate requirant medenci methodum»), deseto poglavje govori o vinu («De vino»), enajsto o različnih boleznih iin njih zdravljenju («De rebus variis») in dvanajsto o nalezljivih boleznih živine («De morbis Epidemicis Boum»),
Knjigo «Clima Goritiense» je Muznik podpisal kot cesarskokraljeri svetovalec v zdravstvenih zadevah («Sacr. Caes. Reg. et Apost. Maje-statis in rebus sanotatis consiliario») ter protomedikus pokneženih grofij Goriško-Gradiščanske. Tema naslovoma je dodal podatek, da je član kmetijske družbe (ustanovljena leta 1765: Muznik je postal njen član februarja 1766 z motivacijo, da more imeti družba tudi «fizika»), član znanstvene akademije iz Rovereta («Academiae Scien-tlarum Roboretanae Socio») in član goriške arkadijske družbe («et Coloniae Arcadicae Goritiensis membro; družba ustanovljena 1780, Muzik je imel člansko ime Lepildo Ireneo). V zvezi s članstvom pri goriški arkadijski družbi je nastal ob izidu «Clime» spor. Družba je Muzniku zamerila, ker ni upošteval članskih navodil ter je svojo knjigo izdal pri goriški kmetijski družbi, ne da bi jo dal arkadijem P"ed izidom v pregled. Arkadijci so Muznikovi knjigi očitali, da «oltre un basso stile, conteneva ancora diverse erroneità e incongrunze». Prvi Muznikov biograf Codelli se tega spora spominja, da je knjiga «al primo uscir il luce ebbe a sostenere le più ridicole censure di certe vespette che senza aver fatto per anco in pungiglione tentarono di punzecchiarla. Trovò egli nell’accademia agraria di cui è degnissimo membro, un appoggio molto valevole a rintuzzare l’orgoglio dé mordaci ed ignoranti Zoili di Arcadia sonziaca.» Zadeva je prinesla tudi spor med obema goriškima družbama (kmetijsko in arkadijsko). Muznik se je z arkadijci pomiril saj je še leta 1796 dal privoljenje kot član arkadijske družbe «in Physicalibus deputatio» za knjigo M. Cerutijà «Apologia del Magnestismo animale» (Trst 1796).
Povrnimo se zopet v čas, ko je Muznik pričel s svojo zdravniško in upravno prakso na Goriško-Gradiščanskem. Kot smo že omenili nam je nekaj svojih izkušenj ohranil v «Climi». Med temi je zagotovo najpomembnejše cepljenje proti črnim kozam in sicer tako, da je cepil pravo cepivo (variolacija) za razliko od mnogo manj škodljive vakcinacije, ki se jo je oprijel šele ob koncu svojega življenja. Zanimiv podatek o uvajanju variolacije na Goriškem imamo v časniku «Gazzetta Goriziana», ki nam sporoča, da je bil leta 1769 v Gorici slavni holandsko angleški zdravnik in dvorni svetovalec Jan Ingen Ilonsz (variolacijo je opravil tudi na cesarski družini), ki se je ob tisti priliki sestal z Muznikom ter drugimi lokalnimi zdravniki in kirurgi in jim razložil način cepljenja.
Obisk dunajskega zdravnika v Gorici je bil v zvezi z nameni cesarice, da se v državi uvede splošno cepljenje. Seveda so bili mnogo ugovori zoper tak poseg. Ko so bile avgusta 1775 črne koze v šem pasu je Muznik cepil tri otroke grofa Strassoldo. To časopisno vest potrjuje tudi Muzrik v svoji «Climi», ko opisuje svoje, verjetno prvo cepljenje z natančnim opisom poteka reakcije. O izkušnjali pri vario-laciji je govoril še v knjigi «Dissertazione sopra le osservaz oni rapporto alle malattie del popolo di queste unite contee di Gorizia e Gradisca» (Gorica 1795, 58 strani; posvečena je grofu Raimondo de Thurn, Offe e Valvassino), med drugim je tudi zapisal. «Io intanto con questo mio raggionamento non pretendo già né di disuadere, né di persuadere alcuno, mà di consigliare solamente l’inoculazione a tutti quei teneri genitori, li quali già hanno esperimentato con grandissimo cordoglio le cattive e funeste conseguenze del vajuolo naturale nella sua famiglia, ò colla perdita dei cari figlioli, ò vedendoli presentemente disformati.» Uvajanje cepljenja proti črnim kozam z «naravnimi kozami» je gotovo ena poglavitnih Muznikovih zaslug pri urejevanju zdravstvenih razmer na Goriškem.
Cepljenje je bilo v mnogih primerih smrtno nevarno, potem pa ko je angleški zdravnik Jenner pričel cepiti s kravjimi kozami in uvedel vakcinacijo, ki ni bila škodljiva je tako preventivno zdravljenje črnih koz postalo splošno. Morda bo zanimiv podatek, ct- je-Muznik cepljenje opravil tako, da je kužilo (kozavi gnoj) nanesel na lanceto in ga z vbodljajem nesel v telo.
Leta 1774 srečamo Muznika kot člana «I. P. Consensso di Sanità» pri katerem so opravljali usposobljenostne izpite kirurgi ali ranocelniki, nižja oblika tedanjih zdravstvenih delavcev. Cesarska oblast si je prizadevala, da >i tudi kirurgi, ki se zaradi skromnejše izobrazbe niso mogli šteti med zdravnike, potrdili svoje znanje pred določenimi strokovnimi komisijami. Istega leta je bil v Gorici ustanovljen kirurški študij, ki ga je vodil zdravnik Scati. V prvih dveh let:h delovanja se je na šoli izšolalo pet kirurgov in dve babici. Tudi Muznik je na šoli deloval, spočetka kot učitelj kasneje kot ravnatelj, šola se je še leta 1782 po besedah svojega vodja Scatija označevala «juxta faciltatis Medicae Vindobonensis», sicer je šola izdajala spričevala na podlagi katerih je bilo mogoče kirurško delo opravljati na ozemlju celotne države. Kasneje je zgubljala učence. Leta 1798 so bili le trije, naslednje leto pa le eden. Širil se je tudi glas, da šola ni kvalitetna.
(Nadaljevanje prihodnjo nedeljo)
.........................................................................................Hlinili........................................
Marko Kravos posveča svoj prispevek Srečku Kosovelu, oslanja-joč se na Gspanovo zbirko njegovih pesmi iz leta 1927. Zelo prikupno nadaljuje Lado Premru
re vi je
DAN št. 55
Poletna suša se prav nič ne pozna julijski številki mesečnika «Dan», kar je seveda tudi odraz pestrosti problemov, katerih aktualnost se ne ozira na letne čase. Revija tako ni mogla in smela mimo junijskih volitev. O njih piše dr. Karel Šiškovič s specifičnega zornega kota: kam so šli slovenski glasovi Sam označuje svoj pregled sicer za «poskus pregleda usmeritve slovenskih volivcev na Tržaškem. Goriškem in v Beneški Sloveniji», vendar gre za kar dovolj zanesljivo statistiko, ki ji je težko oporekati, pa čeprav tudi le s političnimi argumenti. Avtor prihaja do zaključka, da je velika večina Slovencev tudi tokrat dala svoj glas komunističnim kandidatom, da glasovi za PSI stagnirajo, za Slovensko skupnost pa rahlo nazadujejo Bel glasov še vedno pobira med
Slovenci tudi KD, zlasti na Goriškem.
V volilni kampanji so bila tudi tokrat živahno prisotna sredstva javnega obveščanja, posebno vlogo pa je igrala nova agencija «Alpe-Adria». O tem piše njen glavni urednik Bogo Samsa pod naslovom «Novo orožje», snemalec Sergio Ferrari pa opisuje, kako je bilo pri snemanju intervjujev s «tremi velikimi» Berlingue-rjem, De Martinom (sedaj ni več «veliki») in Zaceagninijem. K volilni temi se vrača tudi «naivnež» s svojo običajno gloso. Branko Šalamun poroča na zanimiv način o akademiji na slovenski gimnaziji v Celovcu pod naslovom «Lipa na otoku».
Tudi olimpiada je našla svoj kotiček v reviji. Oskrbel ga je Bruno Križman s članom «Vstop prost», v katerem piše o novih olimpijki!) igrah s spomini na prejšnje.
svoj «sprehod skozi zgodovino tržaškega mesta», potem je tu še slikovni zapis o «kriških vinskih desetih letih», pa nekaj mode, reklama za «Luči in zvoke» v slovenščini in po presledku spet Pi-kadan s svojimi bodicami.
MLADIKA 7
Tudi zadnja številka Mladike se v uredniškem uvodnem sestavku dotika junijskih parlamentarnih volitev s posebnim ozirom na izvolitev slovenske komunistke Jelke Gherbez v senat in s polemičnim očitkom, da komunisti niso omogočili izvolitve Slovenca Stojana Spetiča v poslansko zbornico. Na enako tendenčen način je v članku prikazan tudi volilni nastop Slovenske skupnosti, zlasti kar zadeva njen nastop v videmski pokrajini, kjer je najmanj težko dokazati, da gre v celoti ali vsaj v večini za sloven-1 ske glasove. Tudi trditev, da pred-
stavlja 10.000 glasov za SSk «dobro četrtino zavednih Slovencev» je nekam čudno preštevanje Slovencev v Italiji.
Alojz Rebula posveča svoj priložnostni sestavek Srečku Kosovelu ob 50-letnici njegove smrti. Zanimiv je statistični prikaz slovenskih duhovnikov na Tržaškem v letu 1975. Boris Artač piše o Nikoli Tesli ob 120-letnici njegovega rojstva, potem pa je v reviji še mnogo bolj ali manj zanimivega drobnega praktičnega in poučnega gradiva. Martin' Jevnikar piše tokrat v svojem pregledu zamejske in zdomske literature o treh slovenskih piscih iz povojne emigracije v Venezueli in Argentini (Lojze Ilija, Vojko Arko in Marijan Marolt).
Zorko Harej piše o Cerkvenem glasbeniku, ki je začel spet izhajati, Martin Jevnikar pa še o knjigah Doma prosvete v Tinjah na Koroškem. Čuk na obelisku je svoje bodice tokrat ovil v rime.
Na platnicah je objavljen program letošnje «Drage» na Opčinah in pa razpis V. literarnega natečaja Mladike.
'rimorsici dnevnik
SPORT SPORT SPORT
f, avgusta 1WA

Montreal
Montreal
Montreal
Druga (presenetljiva) zlata kolajna za Jugoslavijo ® ww "r “p,sm L0RDU KIUANINU Mate Ljubek zmagal v finalu veslanja s kanujem C-l
Italijan Perri razočaral z enosedežnim kajakom - V vseh regatah premoč vzhodnoevropskih držav
Druga, zlata, za Jugoslavijo! Kanuist Mate Ljubek je nadvse presenetljivo osvojil prvo mesto v finalu kanuja enoseda na 1000 m. Ljubek je bil že tretji na razdalji 500 m, v finale na dvojni razdalji pa se je uvrsti], samo s sedmim časom in ga zato nihče ni prišteval med favorite.
Finalna regata se je začela s silovitim napadom Sovjeta Urččnka, Ljubek . pa je hitro odgovoril in pc prvih 250 m proge Sovjeta dohitel. Určenko je vztrajal pri hitrem ritmu, Ljubek pa nikakor ni popustil. Hiter začetek je oba oddaljil od ostale konkurence, po polovici proge, pa je Jugoslovan začel svoj na-pad.
Určenko je le nekaj desetin metrov kljuboval Ljubeku. 200 metrov pred ciljem je znašala njegova prednost že dobro dolžino. čolna, in se še večala. Na cilju je dosegla kake tri dolžine'čolna. V ostri borbi za drugo mesto je. Určenka nevarno napadel Madžar Wiehmann. Kazalo je, , da bo Sovjet popolnoma propadel, našel pa je še dovolj moči za srebrno kolajno.
Zmaga Ljubeka je p-iriesla nepopisno vešel.je v jugoslovanski tabor, ki je trenutno že zelo maloštevilen, saj so skoraj vsi športniki že odpotovali domov.
Zanimivo je, da je Ljubek pripotoval v Montreal brez svojega trenerja. Bil je edini v celi delegaciji, ki ni imel nikogar, ki bi mu dal tehten nasvet. Prepuščen je bil sam svojim močem in prav njegovi zbranosti in trdmrn živcem gre pripisati izredno zmago v olimpijskem finalu,
Z. velikimi upi je v 'kajakaškem finalu na isti razdalji startal tudi Italijan Perri, Spadal je v ožji krog favoritov, ker je lani v tej panogi osvojil tudi svetovni naslov.
Perri je ponovil slab vtis iz finala na krajši razdalji. Dejansko je bil v borbi za kolajne samo v prvi polovici regate. Na tretjem mestu se .je komaj upiral Romunu Dihi in MtrtlžSru Csapoju. medtem ko je vzhočfni Nemec Helm vodil od samega začetka. V ostrerpjfjpišu je Perri.ju zmanjkalo moči in iz Montreala se bo vrnil brez kolajne, Kot opravičilo je navedel slabe pogoje za. trening. Vadil je na jezeru kot vsi. .drugi kanuisti in kajakaši letošnjih iger,
Izidi finalnih regat: ,
< C-l
1.	Ljubek (Jugoslavija)
2.1 Určenko (Sov. zveza)
3. Wiehmann (Madžarska) K-l
1.	Helm (NDR)
2.	Csapo (Madžarska)
,3. Diba (Romunija)
KAJAK IN KANU
Tekmovanja dvojic, ki so bila pozno ponoči, so potrdila premoč NDR in SZ. Pravzaprav pa je zmaga NDR v tekmovanju kajakov prišla nepričakovana, ker sta drugouvrščena Sovjeta Nagornji in Romanovski beležila boljše čase. Zmaga Metterna in Olbrichta je bila scen zelo jasna, naskok pa je znašal skoraj celo sekundo.
VRSTNI RED: 1. NDR, 2. SZ, 3. Romunija, 4. Španija, 5. Madžarska, 6. Finska.
Med ženskami so se Sovjetinje takoj maščevale. Zanimivo je, da sta tekmovali tudi prvi dve uvrščeni med posameznicami: Gapova je tokrat s Kreftovo osvojila zlato, Zirzowa pa se je zadovoljila z bronom v korist madžadskega para Pfeffer - Rajnai.
VRSTNI RED: 1. SZ, 2. Madžarska. 4. NDR, 4. Romunija, 5. ZRN, 6. Poljska.
Še najbolj pa sta navdušila sovjetska kanuista Petrenko in Vinogradov,' ki sta pustila daleč za seboj vse ostale. NDR tu ni bila v finalu, za ostale kolajne pa so se borili Po-Ijaki (zanesljivi drugi) in Madžari, i tretji pred Romuni, ki so bili za dve-i ma velesilama najbolj uspešna država.
VRSTNI RED: 1. SZ, 2. Poljska, 3. Madžarska, 4. Romunija, 5. Francija, 6. Bolgarija.
Pozabljivost
Kot kaže so gledalci na letošnjih olimpijskih igrah veliki pozabljivci V uradu za pozabljene predmete i majo trenutno «na zalogi» 24 film skih snemalnih kamer, 50 parov o čal. več dežnikov in na desetine drugih predmetov. . Neka ženska je pozabila celo svoje — krilo.
Oglasi
Mnogi kanadski dnevniki priobčujejo v teh dneh nekoliko nenavadne oglase : številne židovske organizacije namreč v obliki oglasov priobčujejo pozive v korist sovjetskih Židov, v istih časopisih pa tudi sovjetska turistična agencija In-iurist vabi Kanadčane, naj leta 1980, za časa prihodnjih olimpijskih iger, obiščejo Moskvo.
Karamanlis: «Olimpijske igre naj bodo odslej le v Grčiji»
Atene naj bi priredile «igre» šele leta 1996, ko bo stoletnica moderne olimpiad»
Lasse Viren in Viktor Sanjejev sta z montrealskimi igrami prišla v ožji
«dvojko» iz Mondina. Sanjejev je v Kanadi
krog izbrancev. Viren je letos zmagal na dosegel svojo tretjo olimpijsko zrna go
5.000 in 10.000 m in ponovil
(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii!iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiuiii«>iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiii....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiim!iiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiI|||| iiiiuiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHR
ZADNJI DAN ATLETSKEGA TEKMOVANJA
NOVA AFERA V MONTREALU
John Walker zanesi ivo zmagal na 1500 mP0L™ v ZVEZI1 nericano™
vnn ... J	. -t aa š ZAKLJUČNA SVEČANOST BREZ SZ?
NDR nepričakovano prva v štafeti 4x100 m
V teku na 1500 m se je občutila odsotnost Afričanov
Najbolj pričakovana atletska panoga letošnjih olimpijskih iger, tek na 1500 m, je končala ob logični zmagi superfavorita Johna Walker-ja iz Nove Zelandije, slab tehnični rezultat pa je krvavo potegnil na dan odsotnost Afričanov. Konkretno je manjkal svetovni rekorder Bayi iz Tanzanije, ki navadno teče samo na čas brez vsakega taktiziranja.
Finalni tek je bil v prvih 800 m izredno počasen. To razdaljo so tekači pretekli v nekaj več kot dveh minutah, kar je obetalo dobro zaseden in izredno hiter finis.
V napad je krog pred koncem odločno prešel Walker, za katerega je postajala gneča nevarna. Walkerja je skušal doceči najprej Wohlhuter, nato pa Van Damme in Irec Cough-
Italijan Mariani (desno)
jndu presenetljivo osvo iii irrite mesto
lan. To ni nikomur uspelo in Walker je dokaj varno zmagovito zaključil tek. Van Damme je bil drugi kot na razdalji 800 m. Popolnoma je na cilj ni ravnini propadel Američan Wohlhuter, pešati pa je začel tudi Cough-lan. Pred ciljno črto se je skušal dobesedno vreči naprej, ni pa imel dovolj moči in v zadnjem trenutku mu je bronasto kolajno odnesel zahodni Nemec Wellmann.
Tehnični rezultat je bil skrajno slab. Le malo pod 3’40”. Tek je bil torej skrajno taktičen kot že pri dekletih na enaki razdalji.
Zanimivo je, da je pri dekletih tekla tudi žena tretjeuvrščenega Well-manna, ki pa ni imela take sreče kot mož.
vrstni red:
1.	Walker (Nova Zelandija)
2.	Van Damme (Belgija)
3.	Wellmann (ZRN)
4.	Coughlan (Irska)
Z izrednim tekom Barbel Eckerto-ve v zadnjem odseku je NDR presenetljivo premagala ZRN v štafeti 4x100 m. Po zaslugi Richterjeve in Heltenove so zahodne Nemke po 300 m krepko vodile, zmagovalka n'1 200 m pa je imela na koncu več moči in za malenkost prehitela rojakinje.
VRSTNI RED: 1. NDR, 2. ZRN,
3.	Sovjetska zveza.
V isti panogi za moške so prepričljivo zmagali Američani. Zaradi odličnih predaj je bila druga NDR, 3. pa je bila Sovjetska zveza. Italijani so bili šesti.
ATLETIKA
Jenner:
«električni» rekord
Ob koncu predvčerajšnjega programa se je zaključilo tudi težavno tekmovanje v deseteroboju. Zaključek je bil precej presenetljiv pri odločitvi za drugo mesto. Zlato je osvojil namreč svetovni prvak, A-meričan Jenner, ki je bil tudi glavni favorit in ki je z 8618 točkami postavil tudi novi svetovni rekord (prej 8538), drugi pa je bil predstavnik ZRN' Kratschmer z 8411 točkami. Glavni poraženec je tako postal Sovjet Avilov, ki je bil dalj časa najhujši Jennérov tekmec in ki je drago plačal slabost v nekaterih disciplinah, predvsem pa v skoku s palico, kjer si je Američan s 4,80 m zagotovil zanesljivo zmago, Sovjet pa je izgubil srebro, čeprav je še sam dosegel nekaj izrednih rezultatov (7,62 v daljino in 2,14 v višino). Končni vrstni red:
1.	Jenner (ZDA) 3618 točk
2.	Kratschmer (ZRN) 8411
3.	Avilov (SZ) 3369
4.	Pihl (Šve.) 8218
Jadralci so svoja tekmovanja opravili na Ontarskein jezeru v mestecu Kingston
Današnji spored
JAHANJE: Grand prix zapreke — ekipno.
ZAKLJUČNA SVEČANOST.
Neznanci naj bi vzhodnoevropske športnike vzpodbujali, naj prosijo za politično zatočišče
Polemika v zvezi s sovjetskim a-tletom Sergejem Nemcanovim, članom ekipe skakalcev v vodo, bi kmalu privedla do novega incidenta, ki bi popolnoma uničil že tako močno zrahljan prestiž olimpijskih iger. Vodstvo sovjetske reprezentance je namreč zahtevalo od kanadskih o-blasti, naj takoj vrnejo atleta in zagrozilo v nasprotnem primeru z odstopom, ki bi se uresničil že v včerajšnjem dnevu. V jutranjih urah je sicer prišlo do spremembe in Sovjeti so razglasili, da ne bodo odstopili, da pa bodo še odločili o svojem sodelovanju pri zaključni prireditvi, ki bo v nedeljo.
Afera je verjetno že znana. Nem-canov je v četrtek zaprosil za politično zatočišče, sovjetsko zastopništvo pa je takoj poudarilo, da gre za mladoletnika in da zato njegova prošnja nima nobene juridične veljave. V resnici pa je prišlo še do druge polemike. Mnogi sovjetski a-tleti so namreč povedali, da so jih neznanci večkrat skušali prepričevati, naj prosijo za zatočišče in jim tudi delali ponudbe. Zelo zapleten in nejasen je tudi dogodek z Borzovom, ki je dobil pred tekmovanjem na 100 metrov in tudi v naslednjih dneh vrsto telefonskih groženj.
Sovjetsko vodstvo trdi, da je vse to delo protisovjetske kampanje, ki je bila na teh igrah zelo očitna. Poleg tolike nepriljubljene pozornosti so bili atleti tudi deležni zelo nesramnega sprejema med gledalci, ki so jih skoraj sistematično izžvižgali.
Kanadske oblasti so na vsak način odbile zahtevo po izročitvi Nemca-nova in sploh zatrdile, da ne vedo, kje naj bi bil skakalec. Edino, kar so lahko obljubile Sovjetom je. svojo pomoč, v smislu, da bodo skušale zaslediti Nemcanova in ga povabile na razgovor s sovjetskimi delegati. Slednji s tem odgovorom niso bili zadovoljni, so pa opustili grožnjo o odstopu, potem ko jih je to pismeno prosila olimpijska zveza.
olimpijskega naslova, ki so prav tako izpadli v izločilnem delu tekmo vanja. Vse to dokazuje, da je Lil turnir res izjemno zanimiv, preseneča pa tudi izredno število zadetkov kar je za ta šport precej čudno. Rezultati odločilnih srečanj: za 1. mesto:
Nova Zelandija - Avstralija	1:0
za 3. mesto:
Pakistan - Nizozemska	3:2
za 5. mesto:
ZRN - Španija	9:1
za 7. mesto:
Indija - Malaizija	2:0
za 9. mesto:
Belgija - Kanada	3:2
Nova Zelandija prva v hokeju
HOKEJ NA TRAVI
Poprečni finalni dvoboj je neslavno končal sicer zelo dramatičen turnir v hokeju na travi. Nova Zelandija je v odločilni tekmi premagala Avstralijo z 1:0 in si priborila zlato, zmagoviti zadetek pa je dosegla v začetku tekme in se nato le krčevito branila.
Sicer pa je zmaga Zelandčano zaslužena, saj je to moštvo v izločilni skupini zmagalo vse tekme, premagalo pa v polfinalu zelo močno Nizozemsko. Glavni poraženci niso Avstralci. ki so nasprotno zelo presenetili s kvalitetno igro, ampak Indijci in Pakistanci, ki se niso znali maščevati za neuspeh v Munchnu in so torej potrdili, da jim prednost v tem športu uhaja iz rok. Razočarali pa so tudi zah. Nemci, nosilci
Premoč Sovjetov
ROKOBORBA
Premoč Sovjetov v sklepnih srečanjih rokoborcev prostega sloga. V prvih treh kategorijah, kjer so podelili kolajne so bili izidi naslednji: Peresna kategorija:
1. Umin (SZ)
Težka kategorija:
1. Jarjigin (SZ)
Super - težka kategorija:
1. Andijev (SZ)

KONJSKI
ŠPORTI
V nevarnosti je bila izvedba «Velike nagrade narodov» na olimpijskem stadionu. Travnata površina stadiona je zaradi obilnega dežja v zelo slabem stanju in ponoči (po našem času) so odigrali tudi finalno nogometno tekmo med NDR in Poljsko.
Sprva so nameravali izvesti tekmovanje v Bromontu, kjer je olimpijski konjski center, organizatorji pa so se znašli pred hudo dilemo gospodarskega značaja. Vrniti bi morali denar za 72 tisoč že prodanih vstopnic. Kljub slabemu terenu bodo tako konji skakali na olimpijskem stadionu v zadovoljstvo vsej visoki 'gospodi iz Kanade in drugih držav. Iz varnostnih razlogov bodo nekoliko poenostavili tehnične zahteve proge.
Medtem se je končalo tekmovanje v dresuri za posameznike. Vrstni red je naslednji (v oklepaju ime konja):
1.	Stiickelberger (Granat). Švi. 1435
2.	Boldt (Woycek), ZRN 1435
3.	Klimke (Mehmed), ZRN 1395
Danes na TV posebna oddaja
Danes ob 17. uri bo italijanska televizija na 2. sporedu podala prvi obračun letošnjih 21. olimpijskih i-ger v Montrealu. Oddajo bodo uvrstili v spored po zaključku prenosa iz Kanade. Poleg reporterjev bodo v okviru oddaje sodelovali tudi številni gostje, izvedenci ter bivši in sedanji vidnejši tekmovalci v po sameznih športih. Oddaja bo s posebnim poudarkom, seveda, obrav navala zlasti dosežke italijanskih
JUDO
V lahki kategoriji je Kubanec Hec tor Rodriguez v finalnem spopadu premagal Korejca Eunkyunga Chan-ga in tako osvojil zlato kolajno, to-driguez, ki je na olimpijskih igrah v Munchnu bii tretji je zmaga) minimalno' prednostjo enega yuka (Z točke). Omeniti moramo, da si je med srečanjem Kubanec poškodoval rebro, vseeno pa je borbo nadaljeval in tudi zmagal. Presenetljivo dober rezultat je dosegel Italijan Felice Mariani, ki je osvojil bronasto kolajno. Premagal je namreč Avstrijca Pointnera. Tretje mesto Italijana je popolnoma zasluženo, kajti Mariani je v izločilnem srečanju premagal celo Sovjeta Zurabiana ter zelo tesno izgubil s kasnejšim finalistom Changom. Jugoslovanski predstavnik Vidmai je kljub zmagi v prvem kolu izpadel v repesažih.
Izidi lahke kategorije:
1.	Rodriguez (Kuba)
2.	Chang (Južna Koreja)
3.	Mariam (Italija) in Tuncsik (Madžarska)
Priljubljenost
Kanadski kajakaš Edvvards je pred svojim nastopom dobil kaj nenavadno brzojavko: njegovi navijači so mu želeli čim boljši uspeh, nato pa se jih je na brzojavko podpisalo kar tisoč.
tekmovalcev na teh igrah.			
			
	■	■	1
1. ovjetska zveza	40	36	26
2. NDR	34	21	24
3. ZDA	26	29	21
4. ZRN	10	10	13
5. Japonska	6	6	7
6. Bolgarija	5	8	7
7. Poljska	5	5	7
8. Romunija	4	6	8
9. Madžarska	4	3	9
10. Finska	4	2	0
11. Švedska	4	1	0
12. Vel. Britanija	3	4	4
13. Kuba	3	1	1
14. Italija	2	7	4
15. Češkoslovaška	2	2	3
16. Jugoslavija	2	2	2
17. Francija	1	2	5
18. Švica	1	1	2
19. Nova Zelandija	1	1	1
20. Jamajka	1	1	0
Norveška	1	1	0
22. Danska	1	0	2
23. Mehika	1	0	0
Trinidad	1	0	0
25. Kanada	0	3	7
26. Belgija	0	3	0
27. Nizozemska	0	2	3
28. Portugalska	0	2	0
29. Avstralija	0	1	4
30. Južna Koreja	0	1	2
31. Španija	0	1	0
32. Brazilija	0	0	2
33. Avstrija	0	0	1
Iran	0	0	1
Pakistan	0	0	1
Grški prvi minister Kostantino* Karamanlis je v posebnem pismu, ki ga je poslal predsedniku Mednarodnega olimpijskega odbora lordu Killaninu, predstavil možnost, da bi bile olimpijske igre vedno v Grčiji.
S tem bi se izognili vsem težavam in nešportnim političnim igram, ki so doslej stalno spravljale v težav« reden potek tekmovanj.
V svojem pismu Karamanlis nadaljuje: «Politična in rasistična nasprotja so povsem izkrivila tiste športne ideale, ki so bili glavni temelj olimpijskih iger. Vse kaže tudi. da se bo stanje v naslednjih letih še poslabšalo in da je pričakovati, da bodo olimpijske igre prav kmalu dobile zadnji, usodni udarec.»
Karamanlis tudi ugotavlja, da so postale olimpijske igre predvsem igre raznih velikih industrij, ki izkoriščajo ta nekoč «pristna tekmovanja» v reklamne namene. Križajo se na «igrah» ogromni ekonomski in politični interesi. Dodaja tudi, da prav zaradi teh velikih interesov in da zaradi ogromnih stroškov pri organizaciji predvsem manjše države ne morejo več prirediti o-limpijskih iger, kar je tudi v nasprotju s pravim «olimpijskim duhom».
Zaradi vseh teh razlogov, dodaja Karamanlis v svojem posebnem pismu, bi bilo najbolj primerno, da bi Grčija zopet postala edini in večni prireditelj olimpijskih iger. Karamanlis je tudi prepričan, da bi tako odpravili vse dosedanje «športne krivice» in da bi tako zopet dali «igram» pravega «olimpijskega duha», ki naj bi vezal vse države in narode na svetu.

E di Košuta, Borov košarkarsk• trener in igralec. Ko ne pomaga očetu pri delu seveda sedi pred televizorjem (tudi po 5-6 ar dnevno).
«Igre so praktično končane. Vaš vtis?»
«Od olimpijskih iger sem si pričakoval več. Kakovostno so bile seveda na visoki ravni, glede prijateljskega vzdušja pa so me razočarale. Največ sem užival ob tekmovanjih v atletiki, boksu, odbojki in seveda košarki.»
«Ste bili s košarkarskim turnirjem zadovoljni?»
«Navijal sem za Jugoslavijo, ki me je s prikazano igro navdušila. Žal. pa je Jugoslavija igrala zelo slabo v finalu z ZDÀ. Tekma med Jugoslavijo in Italijo me je izmučila. Do zadnje sekunde sem trepetal. nakar je jugoslovanska tepre-zentdnca le zmagala. Američani so bili povsem zasluženo prvi. Med posamezniki pa me je navdušil Dali-pagič. Zadovoljen sem bil tudi zato, racija poslovila od iger z velikim z italijansko tekmovalko v sablja-uspehom.»
«Kdo je bil, po Vašem, glavni junak teh iger?»
«Presenetila me je poljska moška odbojkarska reprezentanca. Sicer pa sem bil nad Mosesom■ in Vireaom izredno navdušen. Po mojem, je bil najnesrečnejši atlet na igrah Sovjet Marketov. Žal. pa prve dneve sem bolj malo sledil igram, ker sem delal. Omenimo naj še Enderjevo, Kazankino in Juantoreno.»
«Slišali ste o polemikah v zvezi z ita’ijansko tekmovalko s sabljanju Consolato Collino, ki je tako nesramno užalila madžarsko atletinjo...»
«Tudi njeno obnašanje med samim dvobojem z Madžarsko je bilo skrajno nešportno. Zaradi tega, kar je nato še izjavila novinarjem, ne bi smela sploh sodelovati na olimpijskih igrali.»
«Kaj mislite o konjskih športih in še posebno o dresuri?»
«Taki športi me ne navaušujejo in pristaviti moram, da sploh ne razumem, zakaj ne dajo tudi konju zlato kolajno ali bolje zlati o-ves.»
«Se Vam kanadska publika zdi športna?
«Nikakor ne. Sploh sem bil z občinstvom razočaran, saj je večkrat izžvižgalo, in to brez vsakega razloga, sovjetske in tudi kubanske športnike.»
Tri diskvalifikacije
Izvršni odbor MOO je na predlog zdravniške komisije diskvalificiral tri športnike zaradi uživanja anabolikov. Gre za dvigalca uteži Pavlaseka (ČSSR) in Camerona (ZDA) ter za poljsko metalko diska Rosanijevo.
zi dnevi
5H
SPORT SPORT SPORT
Y. avgusta 1971
KOŠARKA
V TOREK (20.30) V GORICI
NA MOŠKEM ODBOJKARSKEM TURNIRJU V MONTREALU
Presenetljiva zmaga Poljakov v finalu nad Sovjetsko zvezo
Ikliko presenečenje so pripravili tudi Kubanci z zmago v malem finalu nad Japonci
Ekipa N. Release iz Los Mgeiesa zopet proti reprezentanci ZSŠDI
Tdma Ro v Dijaškem domu - Trener Edmomls navdušen nad sprejemom na Kontovelu
Olimpijska odbojka je letos navdušila Kanadčane, zlasti pa jim je bila všeč japonska ženska ekipa
. ^mnogih športnih panogah je na ®tošnjih olimpijskih igrah prišlo do Pfemikov. Ena od teh je tudi odboj-Ka- Zlasti velja to za moški turnir.
. Že v polfinalnem delu tekmovanja ■!e. Prišlo do presenečenja. Potem ko bila zmaga Sovjetov nad Kubanci Pričakovana, pa so Poljaki pripravili Prvovrstno senzacijo: premagali so manj kot Japonsko, ki je bila eden glavnih kandidatov za olimpijko zlato. Poljak; so za svojo zmago Potrebovali sicer vseh pet možnih setov, toda to jim leska njihovega UsPeha ni prav nič zmanjšalo.
Finale je prinesel spet nepričakovan izid. Vse je kazalo, da bodo Poljaki, ki so se sicer ves čas zagrizeno upirali, vendarle postali plen Sovjetov, ki so po treh setih že vodili 2 2:1, v četrtem pa so prišli celo do zadnje žoge. Toda Poljaki so s silo-'otim tolčenjem na mreži dobesedno zrušili sovjetski «zid», izenačili in si p? skoraj tričetrturni borbi zagotovili mz. Tako je v vsem odločal zadnji
set, v katerem so Sovjeti sijajno začeli, nato pa povsem odpovedali, o-bratno pa so Poljaki s svojimi pravimi «bombami» ter vzorno obrambo prvi prišli do petnajstice in tudi do svojega prvega zlata v tej panogi. Sovjeti so bili v preteklosti olimpijski prvaki v letih 1964 ter 1968.
Izid: Poljska - SZ 3:2 (11:15, 15:13, 12:15, 19:17 in 15:7).
Novo presenečenje so pripravili v boju za bronasto kolajno Kubanci, ki so pravo odkritje tega turnirja. Že v polfinalu je le malo manjkalo, da niso povzročili senzacije v tekmi s Sovjeti, vendar jih je izdalo pomanjkanje izkušenj.' Prikazali pa so tako kakovost svoje odbojke, da jim z njo ni treba imeti v družbi najboljših ekip sveta prav nobenega občutka manjvrednosti.
Da stvari res stoje tako, so potrdili v malem finalu. Bivšega olimpijskega in svetovnega prvaka Japonsko so premagali tako gladko, da njihova zmaga ne potrebuje nobenega ko-
Ul,iiii,||llik||||||m||||||'i|||||||||i||||||||||||I|||IIIIIItllt|tllt|,t||tl|||im|,|ll|„||ml||llllltl|l||IIII||lm|||m||1||
PO IZREDNEM USPEHU V MONTREALU
Deset vprašanj Mirku Novoselu
Mirko Novosel, trener jugoslovan-• e košarkarske reprezentance, ki je osvojila srebrno kolajno v Mont-Je v četrtek dopotoval v Za-V Petek zvečer smo ga telefonerò? ^zvab in Novosel je tako od-a m -na na®ih deset vprašanj. z 1„aPrei čestitamo za uspeh. Ste NOvnc mest°m zadovoljni?» lipn \PSEL: «Izredno sem zadovo-pr> ■ Urugo mesto v Montrealu je fiat-0 naivečjih uspehov v že itak boke 1 *Zgodovini jugoslovanske košdr-ren 26 uvrstitev med prvimi štirimi
bro, ntancami bi bil usPeh' sre‘ ® p^>ai,0.rneni mnogo mnogo več.» rie; ?, jdimburghu je le malokdo ve-NnvÀefc Podvig...» ie n-J	«Kot sem že dejal, nam
az z Italijo v Edimburghu... ko-ljarn;unat-° še spodrsljaj s ČSSR v na 7 °n,u in Akcija je bila popol-soph Dra * sm° se in začeli vrsto u-nain°V: Pomagali smo vse tradicio-io p nasPr°tnike: Brazilijo, Špani-
zadnjelrsz'»ČSSR’ ItaUj° *
ita^/® počutili tak0i 90
i7Sy0SFL: «Bil sem izčrpan. Po z no. slabem prvem polčasu smo Slv5? igro in s presingom pov-til |Zrned l Italijane. V sebi sem ču-’ aa J® podvig možen. «Sestavili» di _ zadnjo akcijo, ko smo si kima3 1 ž°g° vse do poslednjih se-koš -nabar je Slavnič dal zmagoviti • Se sam nisem mogel verjeti v
® uspeh.»
žka?^ekrna s SZ ni bila izredno te-
NOVOSEL: «Bil je to za nas zad-Jl napor. Startali smo sijajno. Ta-j IP0 si nabrali prednost 15 točk j,- ■ aa?. je tudi pokopalo v nada-g 1Va.niu igre. Fantje so namreč za-vi 1'.1?r'ati nezbrano, tako da so So-nir t 6 oj, koncu prvega polčasa ize-st Clb- V drugem polčasu smo v bi-. u začeli novo tekmo in dokazali a °’-da smo trenutno boljši od SZ.» ~ «Ce bi ponovno igrali z ZDA, ka-
0 bi na novo vodili svoje varovance?»
NOVOSEL: «Tekma z ZDA je bila Poglavje zase. Vse je bilo priprav-jeno, da bodo ZDA osvojile zlato. Občinstvo, sodniki, sam razplet turnirja so jasno pokazali, da mora ZDA zmagati. Bili smo izčrpani od prej-
šnjih tekem, poleg tega se je še Slavnič poškodoval. Kako bi sedaj vodil tekmo? Američani so boljši od nas. Izgubili bi z manjšo razliko, več ne bi mogli.»
•	«Zakaj zapuščate reprezentanco?»
NOVOSEL: «Zaključil sem svoj štiriletni ciklus. Vračam se k zagrebškemu prvoligašu. Preutrujen sem, da bi lahko nadaljeval z reprezentanco.»
O «Kdo bo Vaš naslednik?»
NOVOSEL: «To bo eno najbolj perečih vprašanj na bližnjem zasedanju naše zveze.»
Ò «Kaj menite o nastopu Italije na
01?» . ,
NOVOSEL: «Italija je imela v Montrealu nedvomno^ svojo najboljšo reprezentanco vseh časov. Imela je dobre centre, igralce z odličnim metom in z izpiljeno osebno tehniko. Žreb ni bil naklonjen Italijanom, ki so bili v naši skupini.»
•	«Bo Dalipagič igral kot profesionalec v ZDA?»
NOVOSEL: «Pisali so o tem, da bo «Praja» igral v ameriški profesionalni ligi. Mislim pa, da so bile to le govorice. Vseeno pa sem prepričan, da bi lahko Dalipagič, zaradi svojih izrednih kvalitet, brez vežav igral v kakem ameriškem profesionalnem klubu.»
O «Kaj bo z jugoslovansko reprezentanco v naslednjem «ciklusu?»
NOVOSEL: «Prepričan sem, da bo Jugoslavija tudi v naslednjih štirih letih izredno močna in celo na boljšem od Italijanov in Sovjetov. Tako Italija kot SZ bosta morali temeljito obnoviti svoji reprezentanci. Jugoslavija pa bo lahko računala na izredno generacijo: Kičanovič, Deli-bašič, Jerkov, žižic, Dalipagič, Va-rajič, Radovanovič. Na 01 v Moskvi bi morala ta generacija dati Jugoslaviji še eno kolajno.»
KONJENIŠKI ŠPORTI
Končalo se je tudi dolgo in za nepoznavalce dolgočasno tekmovanje v dresuri. Zmagala je ZRN pred šrico in ZDA, z dolgim nosom pa so ostali Italijani, ki so letos imeli v konjskih panogah zelo slabo bilanco. Tudi tokrat se jih je držala smola, ker so izpadli zaradi obolenja konj.
mentarja. Kuba je namreč odpravila Japonsko s 3:0 (15:8, 15:9, 15:8). U-speh temnopoltih Kubancev je tem večji, če pomislimo, da so bili v Miinchnu komaj deseti, Japonci pa so bili pred štirimi leti olimpijski prvaki, leta 1988 so osvojili srebrno in leta 1964 bronasto kolajno ter so bili torej stalni član «kluba» nosilcev kolajn.	;
Končna lestvica olimpijskega moškega odbojkarskega turnirja je torej taka:
1.	Poljska
2.	Sovjetska zveza
3.	Kuba
4.	Japonska
5.	Češkoslovaška
6.	Južna Koreja
7.	Brazilija
8.	Italija
9.	Kanada
Če ocenjujemo letošnji turnir po kakovosti, potem moramo priznati, da senzacionalnih novosti nismo videli. Igra pa je v celoti postala popolnejša, udarec močnejši, zlasti pa je prišel do izraza blok. Kjer ni bilo bloka, ni bilo nobene možnosti za zmago. Današnjo odbojko ne igrajo več le visoki, ampak tudi močni i-gralci, katerih udarec je v polju skoraj nemogoče koristno prestreči.
Prav dejstvo, da je olimpijska odbojka pokazala sicer določen napredek v «storilnosti» igralcev, manj pa v taktiki ter novih zamislih ter domislicah, že polagoma navaja strokovnjake k mnenju, da bi treba vnesti v ta šport določene spremembe pravil. Nekateri menijo, da bi bilo treba povečati število možnih podaj od tri na štiri, drugi zagovarjajo stalno svobodo premikanja igralcev po vsem igrišču itd. Morda bo čas res prinesel v odbojko določene spremembe, toda tudi taka, kakršna je bila letos v Montrealu, je Kanadčane tako navdušila, da so za moški in ženski turnir pokupili (že po prvem dnevu) vse razpoložljive vstopnice, čeprav je med predprodajo kazalo, da bodo odbojkarske tribune ostale med igrami skoraj prazne. Odbojka je torej Kanado osvojila.
Močna ameriška košarkarska e-kipa News Release iz Los Angelesa bo zopet igrala proti izbrani reprezentanci Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Srečanje pa bo tokrat v Gorici, v Dijaškem domu, v torek, 3. avgusta, ob 20.30.
Ekipi sta se že spoprijeli v četrtek na Kontovelu, ko so zanesljivo zmagali košarkarji iz ZDA, naši i-gralci pa so proti tako močnim nasprotnikom vseeno zadovoljili zaradi velike požrtvovalnosti.
Ker bo tokrat tekma v Gorici, bo seveda večina košarkarjev ZSŠDI iz tega kraja.
Reprezentanca ZSŠDI pa bo naslednja:
Rado Nanut, Jordan Marušič, Edvin Marušič, Berto Hvalič, Marko Čubej, Mauro Dornik in Vladimir Kont (Gorica).
Peter Starc in Igor Lukša (Konto-vel).
Valter Vatovec, Mauro Francia in Sergij Sancin (Bor).
Edi Sosič (Polet).
TRENER: Berto Hvalič.
«Edinstveno doživetje»
Po tekmi na Kontovelu sta ameriška. ekipa in naša reprezentanca posedeli v gostilni pri kozarčku belega. Ustvarilo se je seveda izredno prijetno vzdušje, s katerim so bili Američani dobesedno presenečeni.
Slovenska pesem je sledila ameriški in obratno. Fantje obeh ekip so se takoj spoprijateljili.
Trener moštva News Release Ga-ry Edmonds je dejal: «Igrali smo v Evropi nešteto prijateljskih tekem, sodelovali smo na številnih turnirjih. Srečanje z vašimi fanti pa je bilo edinstveno doživetje. Igramo košarko, ker smo prepričani v bratstvo med narodi, želimo biti prijatelji z vsemi. No, to smo v tej mali vasici tudi dosegli: bilo je zares edinstveno doživetje.»
Nedvomno laskava pohvala, ki nam je v ponos kot športnikom in Slovencem.
Američani so bili seveda zelo navdušeni, da se bodo lahko zopet srečali z našimi košarkarji v torek.
par. Skušal je sicer trenirati skupaj s svojimi soigralci, vendar je moral zaradi bolečin odnehati.
Panatta je danes po nasvetu zdravnika, ki je nalašč za to priložnost prispel iz Rima, ves dan počival, enako pa bo storil tudi jutri in v ponedeljek. Med tem časom ga bodo zdravili z elektroterapijo, nato pa bo skušal ponovno stopiti na igrišče.
Postavo italijanske ekipe za to pomembno srečanje bodo tak' objavili. Če Panatta ne bo mogel nastopiti, bo to hud udarec za Italijo, zlasti za srečanje dvojic.
NOGOMET
DISCIPLINA PRED VSEM OSTALIM
Juve: nič cigaret
Vodstvo Juventusa je jasno pokazalo svojim igralcem, da letos nediscipline ne bo trpelo. Od njih tudi zahteva tak način žvljenja, da bodo
lahko čim uspešneje nastopali za svojo enajsterico.
Igralci so namreč v slačilnici včeraj (vsak v svoji omarici) našli pismo, v katerem piše med drugim:
«Igralcem je prepovedano kaditi, dovoljen je en sam kozarec vina dnevno (in to med kosilom), nihče ne sme kritizirati soigralcev in dajati izjave, ki bi bile škodljive poklicu nogometnega igralca. Kdor se ne bo držal teh določil bo plačal od 200.000 do milijona lir kazni».
Kazni so vsekakor hude: marsikomu pa bo še težje brez cigarete. Toda ni kaj: 50.000 lir kazni za vsak «dim» je le preveč.
ŠAHOVSKA PANORAMA
TARANTO, 31. — Pod vodstvom trenerja Seghedonija se v Val di Taro (Parma) pripravlja 21 nogometašev Taranta. Vodstvo kluba je najelo nekaj nogometašev, da bi ojačilo predvsem obrambo, ki je v prejšnjem prvenstva druge lige nekoliko šepala.
400 m za Menneo
Pietro Mennea že misli na prihodnje olimpijske igre, ki bodo čez štiri leta v Moskvi.
Skupno s trenerjem Vittorijem je izjavil, da se bo odslej posvetil predvsem teku na 400 m.
O tem se je govorilo že pred štirimi leti, Mennea pa se nato nikoli ni odločil za dvojno razdaljo.
K A
NEDELJA, 1. VIII.
12.30	- 14.00 pregled - Rim (2.)
14.00	- 17.00 pregled - Montreal (2.)
21.30	- 2.00 pregled in neposredni
prenos (1.) PONEDELJEK, 2. VIII.
11.00	- 1.40 zaklj. slovesnost (2.)
KOPER
NEDELJA, l. VIII.
17.30	- 18.00 Rokoborba, prosta
18.00	- 18.20 Kajak 18.20 - 18.30 Judo
18.30	- 20.00 Nogomet
20.00	- 20.30 Boks
23.00	- 1.30 Jahanje, VN NARODOV PONEDELJEK, 2. VIII.
19.00	- 19.45 Zaključek iger
LJUBLJANA
NEDELJA, 1. VIII.
14.00	- 17.00 pregled OI
21.30	- 23.00 skupni pregled OI
24.00	- 4.00 jahanje, film o Moskvi
in Lake Placidu, zaključek iger PONEDELJEK, 2. VIII.
16.30	- 18.45 zaključek
TENIS
DAVISOV POKAL
Nastop Panatte je še negotov
LONDON, 31. — Štiri dni pred začetkom mednarodnega teniškega srečanja za Davisov pokal (finale cone B) med Italijo in Anglijo vlada v italijanskem taboru še vedno negotovost. Adriano Panatta je dobil namreč hudo vnetje kite nadlakta in čuti tako močne bolečine, da doslej skoraj ni mogel prijeti za lo-
li..	...... .	.......... ...................... ......................J
Tekma z ekipo iz ZDA je bila za naše košarkarje lepo doživetje
Na medeonskem šahovskem turnirju v Manili so odigrali 15 kol in potrdila so se naša predvidevanja, da je ga trojico kandidatskih mest le četverica igralcev, ki je sposobna za ta podvig. Vodilnemu brazilskemu velemojstru Meckingu, ki je po petnajstih kolih še edini neporažen, 8 zmag in 7 remijev, se je na pol točke približal češkoslovaški velemojster Hort. Oba velemojstra sta tudi edina sigurna kandidata, saj imata točko prednosti pred sovjetskima igralcema Polugajevskim in Ceškovskim, ki si bosta v zadnjih štirih kolih izborila še eno prosto mesto. Od ostalih igralcev ima le trojica Ribly, Ljubojevič in Bala-šov še teoretične možnosti, da pomeša štrene vodilnim. Med to trojico je vsekakor najbolj razočaral Jugoslovan Ljubojevič, ki je v 14. kolu doživel že četrti poraz in to tretjič z belimi figurami. To pa je za šahista, ki je bil lani na drugem mestu svetovnih šahovskih lestvic vsekakor velik spodrsljaj in pomeni tudi znak določene psihološke nepripravljenosti mladega šahista.
Današnji komentar smo namenili izredno zanimivi partiji četrtega kola, v kateri je Polugajevski z žrtvijo skakača pripeljal nasprotnika — Gheorghia v težko pozicijo. V nezadržnem napadu na kraljevem krilu je Polugajevski prisilil nasprotnika že po 30. potezah na predajo.
MANILA 1976
Medconski turnir — 4. kolo
POLUGAJEVSKI
— GHEORGHIU Angleška igra
1. Sf3 Sf6 2. c4 e6 3. Sc3 b6 4. e4 Lb7 5. Ld3
V turnirsko prakso je to otvoritveno postavo v angleški igri uvedel mladi sovjetski velemojster Romani-šin. Polugajevski pa to postavo u-porablja v zelo pomembnih srečanjih.
5.	..dS
Ostrejše je nadaljevanje 5. ..d5 kot v partiji POLUGAJEVSKI -GULJKO, SZ 1975 ali 5. ..c5 v partiji SMEJKAL — GULJKO, Erevan 1976. Sedaj pa partija preide v zaprto varianto siciljanke v kateri ima beli večjo manevrsko prednost figur.
6.	Lc2 c5 7. d4 cd4 8. Sd4: Le7 9. 0—0 0—0 10. b3 a6 11. Lb2 Sc6 12. Khl
Pripravljalna poteza, ki je značilna v siciljanki in pomeni pripravo na potezo f2-f4 in sedaj ni bila mogoča zaradi 12. ..Sd4: 13. Dd4: d5.
12.	,.Db8?!
Dvorezna poteza, ki daje belim figuram možnost za napad na kraljevo krilo. Za črnega je bil priporočljiv krilni udar 12. ,.b5 13. cb5 Sd4: 14. Dd4: ab5 15. Sb5: e5 16. De3 d5 in za kmeta ima črnj zadovoljivo protiigro.
13.	f4 b5
Sedaj je ta krilni udar nekoliko zapoznel in beli to spretno izkoristi.
14.	e5! de5 15. Sc6: Lc6: 16. fe5 Sd7
Prisiljen odskok skakača. Na 16. .. De5: sledi 17. Sd5 Db2: (ali 17. .. Dd6 18. Sf64- gf6 19. Dg4-^ Kh8 20. Tf6:) 18. Se7: -h Kh8 19. Sc6: in beli zmaga.
17. Sd5! !
Polugajevski prehaja v napad sicilijansko žrtvijo skakača. Za skakača beli krepi središče in odpira
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ROD MODREGA
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
>
H
»
C/2
H
Spoznajmo še to . ..
Vročina, voda, žeja
Na pohodu smo! Vročina neznosno pripeka in žeja nas gnjavi, kar temeljito nas daje. Spili bi najmanj Blejsko jezero!
Zakaj je talco? Znanstveniki nas uče, da je v našem telesu okoli 70% «tekočine», če smemo tako reči. Trdijo, da je 70% telesne teže naprteno prav njej — tekočini. Voda je za človekovo življenje nujna potreba in je tudi najvažnejša vsakodnevna človekova potreba, človek mora vsak dan popiti določeno količino vode, da nadomesti vso tekočino, ki jo je med dnevom oddal. Ta tekočina se je izločila s potom, izdihavanjem zraka, s sečem itd. Dnevna količina potrebne vode, seveda poleg tekočine, ki jo človek zaužije v hrani, pa je odvisna od njegove aktivnosti in vremenskih prilik. Pri normalni dejavnosti in pri normalnih vremenskih prilikah jo človek rabi dnevno od 1 litra do 1,5 litra. Pri večjih telesnih naporih, pri hudi vročini, pa seveda potrebuje človek več tekočine, bodisi čisto vodo, ali pa čaj, kavo in druge pijače. Sami smo najbrž na lastni koži ie občutili, če nismo izločene vode nadomestili z drugo. Poleg žeje smo najbrž občutili tudi nelagodnost, izgubili smo tek, postajali smo bolj zaspani, ni se nam ljubilo delati. Seveda, to so bili le kratki trenutki, saj smo se zelo verjetno takoj nato napili in bilo je zopet' vse v redu. Toda če slučajno ne bi imeli vode, bi le ne šlo vse tako enostavno. Daljše pomanjkanje vode privede človeka v stanje delirija, težkih motenj in nato kmalu nastopi smrt. če primerjamo pomanjkanje hrane in vode, lahko vidimo, da človek brez vode lahko prebije samo 8 do 10 dni, brez hrane pa lahko preživi 3 do 4-krat daljši čas, seveda pod pogojem, da ima na razpolago dovolj vode.
Lahko se nam dogodi, da nam bo vode kdaj pa kdaj, zlasti na težjih pohodih, primanjkovalo. Tedaj ne bo druge pomoči, kot da bomo vodo zelo racionalno rabiti. Pri tem pa naj nam bo zelo dobrodošlo naslednje navodilo:
— vodo moramo piti v razmakih, in to predvsem v manjših količinah ter zelo počasi, s tem, da je zelo dolgo zadržujemo v ustih. Zapomniti si
moramo, da je prekomerno pitje vode prej škodljivo, kot pa koristno našemu organizmu.
— zmanjšati moramo potrebo organizma po vodi in sicer s tem, da mu onemogočimo prekomerno oddajanje vode. To dosežemo tudi s tem, da naši prehrani posvetimo več pozornosti. Ne bomo se nabasali z bogato beljakovinsko hrano, tudi močno začinjenih jedi ne bomo uživali, temveč se bomo raje poslužili hrane, ki vsebuje mnogo ogljikovih hidratov in sočnih živil.
Morda so to čudni napotki. Nikomur potrebni? Toda lahko se nam zgodi, da jih bomo nekoč le morali uporabiti in zato ni slabo, če si jih zapomnimo. Pa ne samo to. Na prvih večjih izletih jih malo preizkusimo. Morda se nam bo obneslo. Če ne, bomo pač žejni hoditi do prvega studenca. Toda vedno studenca le ne bo v bližini in kaj tedaj? Sicer je pa še čas, da bomo to na lastni koži preizkusili, do tedaj pa le premišljujmo!
(Iz revije Tabor)
SPORT MED KOROŠKIMI SLOVENCI
Nogometni turnir v organizaciji SAK
Kot gosta bosta nastopila tudi Olimpija in Mercator
V Celovcu je danes zanimiv mednarodni nogometni, turnir, katerega prireja slovensko zamejsko koroško športno društvo SAK iz Celovca. Na turnirju bodo, poleg organizatorja, nastopale še enajsterice celovške Austrie, iz Ljubljane pa Olimpija in Mercator
Za turnir vlada v Celovcu veliko zanimanje, zlasti med zamejskimi športniki, ki se tokrat prvič predstavljajo tudi kot organizatorji tako pomembne prireditve.
Tako Olimpija kot Mercator nastopata s svojima najboljšima postavama ter bo to zanju prvi resnejši preizkus igralcev v okviru priprav na prihodnje nogometno prvenstvo.
KOŠARKA
RIM, 31. — Italijanska košarkarska zveza je sporočila datume za-
četka raznih italijanskih prvenstev. A liga se bo pričela 17. oktobra, zadnje kolo pa bo 1. maja 1977, Ista datuma veljata tudi za B in C ligo.
Ženski A in B ligi pa se bosta začeli 28. novembra, zaključili pa 1. maja 1977.
PO PRISTOPU ŠTIRIH DRŽAV
123 članic MOZ
MONTREAL, 31. — Na zasedanju mednarodne odbojkarske zveze v Montrealu so sprejeli še štiri članice. To so Bahrein, Surinam, Guam in Kajmanski otoki. Skupno je zdaj v mednarodni odbojkarski zvezi 123 držav.
Na zasedanju so razpravljali tudi o svetovnem odbojkarskem prvenstvu 1978, ki bo za moške v Italiji, za ženske pa v Sovjetski zvezi.
Reprezentanci ZSŠDI in Amerikancev po nedavnem košarkarskem srečanju
Kontovelu
diagonale lovskemu paru. če črni ne sprejme žrtve in igra 17. ..D® slé-di 18. Se7: -e De7: 19. cb5 Lb5: (19. ...ab5 20. Lh7: + Kh7: 21. Dc2+ in 22. Dc6:) 20. Tf4 g6 21. Le4 Tie8
22.	a4 Lc6 23. La3 Sc5 (23. ..Dg5
24.	Tg4) 24. Lc6: Tc6: 25. Tc4 Tfe4 26. Taci s prednostjo belega. *
17. ..ed5 18. cd5 Lb7 19. d6 Vabljivo je 19. e6 fe6 20. Dh5 Tf5J in črni se reši vseh groženj. Slabše je na 19. e6 Se5 zaradi 20. Lh7 : -f-Kh7: 21. Dh5-r- Kg8 22. Le5: De«
23.	Tf3 in črni je pred nerešljivimi problemi.
19. ..Lg5 20. Dh5 Beli je imel možno tudi potez» 20. Dg4 Dd8 (20. ..Dc8 21. Lf5) 21. e6 fe6 22. De6:4- Kh8 23. Dh3! h6
24.	Dd3 Tfl: -e 25. Tfl: Dg8 26. Tf7! 20. ..h6 (20. ..Lh6 - 21. Df5) 21. b4!
Slabše je 21. e6 fe6 22. Dg6 Sf8 23. Lf6: Tf6: (23. ..Lf6:? 24. Dh74-Kf7 25. Lg6 mat) 24.Dh7-r Kf8!
25.	Lg6 Dd6: 26. Dh8-J- Kè7 27. Dg7:4- Kd8 28. Db7: (ali 28. Tf6: Lf6: 29. Df6: -f- Kc7) 28. ...Tb8 in beli ima majhno prednost.
21.	,.Dc8!
Odlična obrambna poteza, ki pa ima tudi napadalno funkcijo. Črni grozi z odskokom 22. ..Sf6 in 23. Dh3n-.
22.	Lf5 g6 23. De2!
Na videz dobi jemanje z lovcem
na g6, vendar pa bi bila to velika napaka. Na 23. Lg6: bi sledijo 23. ..Sf6! z matno grožnjo 24. .. Dh3-h.
23.	,.gf5
V varianti 23. ..Lh4: 24. Dg4 (prav tako gre 24. e6) 24. ..Dd8 25. Ld7: Dg5 beli ohrani trajno prednost. .
24.	hg5 Le4?
Črnega ne bi rešilo niti 24. ..Te«
25.	Taci Dd8 26. Tf5: Sf8 27. Dlt5 Ld5 28. e6, vendar pa je 24. ..Le4 odločilna napaka. Edina možnost je bila 24. ,.Sc5 25. Taci Se4 26. Te8: Sg3-f- 27. Kh2 Se2: 28. Tc2 (Tc7!) Le4 29. Te2: Lc8 in črni ima še možnosti na rešitev. Po odigrani potezi pa črnemu ni več pomoči. Polugajevski izvede zaključni napad.
25.	e6! fe6 26. Dh5 e5 27. Dg«* Kh8 28. Dh6:+ Kg8 29. Dg6+ KhS 30. Tf4!
Sedaj pride v igro še bela trdnjava, ki izvede zaključni udar la zato je črni podpisa] predajo.
ŠAHOVSKI MOZAIK
MANILA — Po končanem medeonskem turnirju so velemojstri Browne (ZDA), Ljubojevič (Jug.) in Torre (Filipini) ostali v filipinskem glavnem mestu in skupaj s svetovnim prvakom A. Karpovom odigrali dvokrožni turnir četverice. Prvo mesto je presenetljivo osvojil filipinski velemojster Eugenio Torre, ki je bil na pravkar končanem medeonskem turnirju šele šestnajsti. Svoj največji uspeh je kronal z zmago nad A. Karpovom, ki je za njim zaostal za točko in pol. Odkar je Karpov svetovni prvak, je to prvič, da ni zmagal na turnirju in drugi poraz na mednarodnih turnirjih, prvi lam v Milanu z Anderssonom. I-zredno bledo igro je prikazal Ljubojevič, ki je bil s štirimi remiji zadnji. Končni vrstni red: Torre 4.5, Karpov 3, Browne 2.5 in Ljubojevič 2 točki.
AMSTERDAM — Končan je letošnji tradicionalni IBM turnir. Na. njem je nastopilo 16 igralcev, il velemojstrov, 4 mednarodni mojstri in 1 nacionalni mojster. Zmagovalca letošnjega turnirja sta sovjetski velemojster Korčnoj in angleški mednarodni mojster Miles. Od treh jugoslovanskih šahistov je D. Velimi-rovič razdelil četrto in peto mesto, čeprav je bil po prvih petih kolih še na predzadnjem mestu. Končni vrstni red: Korčnoj (SZ) in Mil« (Anglija) 9.5, Sax (Madžarska) 9, Farago (Madž.) in Velimirovič (Jug.) 8.5, Szabo (Madž.) 8, Bohm (Nizozemska), Gipslis (SZ) Kurajica (Jug.) in Sigurjonsson (Island) 7.5, Ivkov (Jug.) in Olafsson (Island) 7, Ree 6.5, Langeweg 6, Ligtering 5.5 in Doner 5 točk (vsi Nizozemska).
Za velike senzacijo po turnirju ja poskrbel 45-Ietni sovjetski velemojster Viktor Korčnoj, ki je izjavil, da se ne želi vrniti v SZ. Nizozemsko oblasti je zaprosil za politični azil in svoj zahtevek je podal v pismeni obliki v oddelku za tujce na amsterdamski policiji. O njegovi prošnji pa bo razpravljalo pravosodno ministrstvo. Po dvoboju s Karpovom leta 1974 je Korčnoj v enem izmed intervjujev kritiziral igro sedanjega svetovnega prvaka. Menil je, da Karpov nima možnosti v morebitnem dvoboju s Fischerjem in ocenil, da je Karpov igralec skromnih možnosti, z igro, ki ne presega igr* nekaterih sovjetskih velemojstrov. Zaradi tega so Korčnoja kritizirali na zasedanju prezidija sovjetske šahovske federacije in leto dni ni Smel nastopiti na mednarodnih turnirjih. Prav tako so mu zmanjšali štipendijo, ki jo je dobival kot velemojster. Kljub ostri kritiki in u-krepom, pa Korčnoj ni hotel spremeniti svoje izjave in stališč.
Med turnirjem v Amsterdamu je spet kritiziral sovjetske oblasti, ker Spasskemu na Nizozemskem 'letos spomladi niso dovolile udeležbe na turnirju, ki bi bil za bivšega šampiona dober trening pred medanskim turnirjem v Manili.
BIEL — Medconski turnir se je prevesil v drugo polovico Po odigranih 12 kolih je prepričljivo v vodstvu danski velemojster Bent Lar-sen, ki ima točko prednosti pred zasledovalci in je edini neporaženi i-gralec. Prav 12. kolo je bilo usodno za najstarejšega udeleženca turnirja V. Smislova (SZ), ki je doživel prvi poraz z Byrnom (ZDA) ih tako dovolil Portischu (Mad.) in Bjr-nu, da se poleg Petrosjana (SZ) in Hiibnerja (ZRN) borita za tri kandidatska mesta. Jugoslovan A. Ma-tanovič je v drugi polovici turnirske razpredelnice.
Vrstni red po 12. kolih: Larsea 8.5 (1), Byme in Portisch 7.5, Smislov in Hiibner 7 (1), Petrosjan 7, Smejkal in Sanguinetti 6.5, Talj in Csom 6 (1), Guljko in Sosonko «, Matanovic in Liberzon 5.5 (1) točka itd.
■LVO KOVAt
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.-— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 8
1. avgusta 1976
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finenčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku aii upravi. Iz vseh drugih
pokrajin Italije pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
^^ ZTT - Trst
PO STRAŠNI KATASTROFI 28. JULIJA
Kitajski učenjaki pričakujejo nove zeio hude potresne sunke
Zdi se, da obstajajo v zemeljski skorji nekatere anomalije, ki dajejo slutiti, da se katastrofa lahko še ponovi
OB PRVI OBLETNICI HELSINŠKE KONFERENCE
PEKING, 31. - Kitajski seizmologi predvidevajo, da bo prišlo v prihodnjih 46 urah do ponovnih potresnih sunkov na Kitajskem. Ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo to vest po telefonu davi ob 5.20 vsem tujim veleposlaništvom v Pekingu ter priporočilo, naj vsi še vedno upoštevajo varnostne ukrepe in naj bodo še vedno zelo budni. Do manjšega potresnega sunka je prišlo ponoči okoli 2.10.
Osebe, ki so v italijanskem veleposlaništvu v Pekingu (sem spadajo tudi raznj italijanski državljani, ki se nahajajo na Kitajskem zaradi raznih razlogov) so prenočile na odprtem, ali pa v avtomobilih.
Po naknadnem sporočilu predvidevajo, da bi poleg lažjih potresnih sunkov utegnilo priti v kratkem do precej močnega potresa. Zvočniki na ulicah še vedno opozarjajo prebivalstvo, naj se zadržuje na prostem. Na drugi strani pa so že sprejeli vse potrebne ukrepe, da bi preprečili ob morebitnem napovedanem potresnem sunku hujše posledice. Na vseh prizadetih področjih hitijo z gradnjo zasilnih zaklonišč.
Že v preteklosti se je zgodilo, da se je Kitajcem posrečilo napovedati potrese, do katerih je prišlo le kakšno uro pozneje. Na ta način je bilo mogoče preprečiti hujše posledice posebno za ljudi. To se pa ni zgodilo v primeru zadnjega potresa, ki je pred tremi dnevi uničil mesto Tang Šan ter povzročil huda razdejanja tudi v Pekingu in Tienczinu.
Medtem so oblasti sporočile, da bo-
vl.
Pevski zbor društva je nastopil marca in aprila v ljubljanskem radiu ter na koncertu Hubadove pevske župe. Živ je bil tudi mandolinistični odsek ter dramski odsek s svojimi otročjimi in odraslimi prireditvami.
V svojem tajniškem poročilu je M' !če škrap javno priznal, da je b'la v društvo zelo glasna kritika odborovega dela s strani članov. Kai pa je članstvo kritiziralo in s čim m bilo zadovoljno, pa poročilo ni navajalo. Toda že samo suho priznanje kritike odborovega dela je dokazovalo, da v društvu ni vse v redu, da je šlo za resnejše stvari. Osamljenega zakotnega nerganja poročilo ne bi niti navajalo. Toda s samo ugotovitvijo na zboru pa stvari niso bile odpravljene in razraščale so dalje.
- Novi odbor izvoljen na tem občnem zboru je bil sledeč: predsednik Saša Štrekelj, podpredsednik Andrej Bensa, tajnik Janko Run-tič in odborniki: Janez Brišček, ing. Gerì, Gregorčič. Lukežič, Škerlj, Velikonjeva in Ivo Višnje-vec. Načelniki odsekov so postali: Poljšak, Ukmar, Simčič, Berlinger-jeva in Cerkvenik ter revizorji Kolarič. Bole in Pipan. Odbor je bil skoro povsem nov. Iz njega je izpadel tudi dveletni tajnik in eden od ustanoviteljev društva Milče Škrap. Situacija je bila jasna.
Glava je torej ostala in sistem, metode in smer dela se niso spremenili. Društvo je sodelovalo na Koroškem večeru v Unionu, na proslavi 15-letnice Narodno strokovne zveze, na zboru emigrantov v Črnomlju 8. avgusta, na akade-
do poskrbele za dobavo potrebnega mleka tujim veleposlaništvom, ker sedaj v teh živi veliko število ljudi, ki so sicer stanovali drugje.
Medtem so kitajske oblasti sporočile, da reševalne akcije na potresnem področju dobro napredujejo. Kitajska agencija «Nova Kitajska» je označila potres za «hudo naravno katastrofo». Pripominja pa, da je stanje v Pekingu dobro.
Časopisna agencija pravi še, da je prebivalstvo glavnega mesta ohranilo svojo prisebnost ter se s podvojenimi močmi bori, da bi ublažilo posledice potresa. V vsem mestu je dobava vode, električnega toka in plina popolnoma normalna. Prometne zveze in mestni prevozi niso bili nikoli prekinjeni. Dobave žita, zelenjave in druge prehrane se odvijajo redno. Dodaja še. da so preselili prebivalce iz starih hiš na varnejša področja ter jih oskrbeli z obleko, hrano, zaklonišči ter jim nudijo vso zdravstveno oskrbo. Tudi zdravniki v bolnišnicah so delali s podvojenimi močmi, da bi reševali življenja ljudi. Močne ekipe zdravniškega o-sebja pa so odšle na podeželje ter v bližnje komune. Agencija še dodaja, da se je pol ure po potresu 30 tisoč gradbenih delavcev prijavilo na svojih delovnih mestih. Takoj so poskrbeli za popravila mostov in cest ter za pomembno železniško progo, ki povezuje Peking s Tang Sanom. Komaj pol ure po potresu je že kolona kakih 100 tovornjakov bila pripravljena, da prepelje pomoč na najbolj prizadeta področja.
miji Omladine narodne obrane, v ljubljanskem radiu ob 13. obletnici Rapalla in na prireditvi škofjeloškega društva «Edinost». Samostojno pa je društvo priredilo veselico v Tivoliju ter vinsko trgatev v Delavskem domu. V društvu je bilo tudi več predavanj in nekaj nastopov dramskega odseka.
Tretji emigrantski kongres je bil 10. septembra 1933 v Delavski zbornici v Ljubljani. O poteku kongresa ni poročil. Številka «Istre», ki je morda poročala o kongresu pa je bila zaplenjena.
V letu 1934 je teklo delo in življenje v društvu po ustaljenih poteh. Močno se je razvijalo posebno prosvetno - kulturno delo. V to delo so namreč začeli vključevati emigrantske otroke, ki so 21. januarja priredili v dvorani Delavske zbornice svojo prvo prireditev pod naslovom «Malo za res, malo za šalo». Prikazali so dramski prizor «Naše Kosovo», sliko «Pomladansko kramljanje» in Bevkovo i-grico «Bedak Pavle». V ostalem pa so nastopili še recitatorji, pevski zbor in mandolinistični orkester.
Stalno so bila v društvu tudi v tej dobi predavanja. Predava’i so: Ivo Grahor, dr. H. Tuma, dr. F. Lokar, V. Fabjanvič, dr. Munda in dr. Birsa. Tudi izletov je bilo več, med njimi v D. M. v Polju, kjer je društvo imelo svojo prireditev.
Tudi socialno področje deh. je bilo v ospredju zanimanja. V začasnem zavetišču so pripravil’’ 40 ležišč, prehranit: pa je bilo možno petdeset gostov.
Tudi družabne prireditve so bile
Po nadaljnjih vesteh, naj bi opozorila kitajskih učenjakov — seizmologov veljale v zvezi z nevarnostjo hujšega potresa, ki ga ne gre pripisati izključno umirjanju tal, temveč anomalnim razmeram v zemeljski skorji, če je tako, potem se lalik ) pričakujejo potresni sunki, ki bi imeli isto jakost, kot jo je imel tisti prejšnjo sredo.
V Nagasakiju izgubilo življenj«
50 zavezniških ujetnikov
TOKIO, 31. — .Jidayu Tajima, star 56 let, ki je bil nekoč kuhar v ja ponski vojski, trdi da je pri jedrskem bombardiranju Nagasakija 8. avgusta 1945 izgubilo življenje kakih 50 zavezniških vojnih ujetnikov. Tajima je dejal, da so bili skoraj vsi Holandci in Angleži.
Tajimove trditve so zabeležene v osmem zvezku «Pričevanj o Nagasakiju», ki prinaša pričevanja preživelih jedrskega napada. Tajima trdi, da je bilo spočetka v taborišču blizu neke mestne tovarne tkanin kakih 480 vojnih ujetnikov. Tovarna se je nahajala 15 km od kraja, kjer je eksplodirala bomba. Kakih 100 ujetnikov je umrlo zaradi pomanjkanja že pred 8. avgustom 1945, številni drugi pa so zbežali po eksploziji. Kuhar pravi, da jih je sam rešil kakih 15.
številne in razgibane.. 7. aprila 1934 je bila v Unionu velika akademija na kateri so sodelovali poleg društvenega pevskega zbora pod vodstvom F. Venturinija še operni solisti Robert Primožič. A-nita Mezetova, Danilo Švar,, in Karel Rupel.
Redni letni občni zbor je bil 22. aprila 1934. Poročila so govorila o veliki aktivnosti v društvu. Med letom je bilo 43 članskih sestankov,oživel je Mladinski oder, u-spešna sta bila pevski zbor in orkester. Pevski zbor je tedaj štel 50 članov in je imel 14 javnih nastopov. Močna je bila tudi socialna dejavnost.
Kljub taki dejavnosti društvr. pa je močno padlo število njegovega članstva: od 700 na 400. Tako močan padec članstva je dokazoval, da v društvu kljub vsej dejavnosti le ni nekaj v redu. Tudi spremembe tekom leta v samem odboru so kazale na nesoglasja in razhajanja.
O razmerah v društvu je dejal v svojem poročilu predsednik društva Saša Štrekelj sledeče: «Težke so naše življenjske razmere, težki pogoji, težki problemi. Napran vsemu temu stojimo brez moči. Zato se je moral odbor v svojem delu omejiti in marsikatero akcijo opustiti. To zadnjo poslovno dobo imenujemo dobo konsolidacije, dobo uravnovešenja želja in zahtev z realnim življenjem. Pazili smo, da ne bi društvo zapadlo v mrtvilo, ker za svobodno udejstvovanje v našem smislu politične razmere niso baš ugodne. To je tudi vzrok, da je naša primorska mladina v sorazmerno velikem
(Nadaljevanje s 1. strani)
Če je kaj jasno, potem so taka določila več kot jasna obtožba Avstrije spričo njenega ravnanja z manjšinami.
Najnovejši avstrijski manjšinski zakoni so v popolnem nasprotju s takimi določili sklepne listine helsinške konference Avstrija s tem deluje tudi v nasprotju s poglavitnim načelom, ki je pravladalo na konferenci, da vse evropske države težijo k nenehnemu izboljševanju medsebojnih odnosov in odpravljanju vsega, kar te odnose zavira. Avstrija ne le da ne deluje k odpravljanju ovir, pač pa s svojo protimanjšinsko politiko neposredno ogroža pozitiven razvoj dobrih odnosov z matično domovino koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov.
Kaj drugega kot očitna kršitev helsinških sklepov pomeni tudi znana odločitev štirih zahodnih držav, da bodo gospodarsko pomoč Italiji pogojevali s prepovedjo vstopa komunistov v italijansko vlado. Tak postopek in tako ravnanje ki je prišlo na dan v vsej svoji negativnosti v znani izjavi zahodnonem-škega kanclerja, pomeni najbolj grobo obliko neposrednega vmešavanja v notranje zadeve druge države.
Kaj ni to naravnost kričeč primer kršitve določila helsinških sklepov,' ki pravi: «V skladu z načelom o enakopravnosti in pravice narodov do samoopredelitve, imajo vedno vsi narodi pravico v popolni svobodi, takrat in tako, kot to želijo, določati svoj notranji in zunanji politični status, brez vmešavanja od zunaj, in po svoji volji uresničevati svoj politični, gospodarski, družbeni in kulturni razvoj.»
Kljub temu bi bilo napačno soditi, da je vse tisto, kar je bilo
številu iskala polje, svojega udejstvovanja v drugih organizacijah in ne pri nas. Prepričan sem, da bodo vsi ali večina teh spet prišla spontano v naš tabor. Tudi spori, ki so v društvu sem in tja nastali, menimo, da so bili manjšega značaja ter posledica mladih razgretih glav. Ni pa prišlo do resnejših zapletljajev.»
Ali so bili res samo zunanji vplivi krivi, da je članstvo odhajalo? Enaki vplivi so vladali tudi v drugih organizacijah, v katere je vstopalo odhajajoče članstvo in se tam uspešno udejstvovalo. Ali so bile razmere v društvu res samo nlod razgretih mladinskih glav? Ali je v društvu res prišlo do konsolidacije in je zavladala enotnost in po-mirjenje? Kje je borbenost in revolucionarnost če je odbor pred težavami in problemi klonil? Poročilo ni bila analiza vzrokov stanja v društvu ampak površna in slaba besedna in papirnata odeja. Koreni krize so bili globlje, vzroki načelni in stvarni, v bre-zidejnosti, v neborbenosti, v u-pravljanju društva. To ni bila samo čokovska in antičokovska gonja in tudi ne od danes. Kriza je razjedala društvo že dobro leto, se poglabljala, postajala kronična neozdravljiva. To so pokazali nadaljnji dogodki in razvoj, ko je bilo sicer storjenih nekaj korakov in ukrepov za sanacijo društva. Toda injekcije niso več prijele in zdravljenje ni bilo več mogoče.
LADO BOŽIC
(Nadaljevanje prihodnjič)
sklenjeno v Helsinkih, ostalo zgolj mrtva črka na papirju. So tudi pozitivni primeri — ker jih je malo, so toliko bolj pomembni in dragoceni — ki pričajo o koristnosti u-resničevanja helsinškega duha. Bolj viden in hkrati najbolj pomemben je primer ureditve odnosov med Jugoslavijo in Italijo v obliki osimskega sporazuma. Prav ta sporazum bo ostal zapisan v zgodovini kot prvi stvarni izraz vsega tistega, kar miroljubnega in demokratičnega prinaša v življenje evropskih narodov helsinška konferenca o varnosti in sodelovanju. Naj dodamo prav tako pozitivno vlogo, ki jo ima pri utrjevanju helsinškega duha sporazum med Zahodno Nemčijo in Poljsko o ureditvi mnogoterih vprašanj, ki so visela nerešena kot posledica druge svetovne vojne.
Tisto, kar bi ob prvi obletnici helsinške konference kazalo najbolj poudariti, pa je vsekakor dejstvo, da so njeni sklepi dejanski izraz novih smeri, po katerih se začenja naravnati mednarodno življenje. Sklepi iz Helsinkov so in bodo ostali ne samo izhodišče, pač pa najbolj trdno oporišče in spodbuda, za delovanje vseh tistih sil v Evropi in po svetu, ki teže k uresničevanju novih, enakopravnih, demokratičnih odnosov med narodi v težnji, da bi prišel čas in da bi dosegli stanje, ko «prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak».
Umeščena komisija za ugotavljanje škode na zastrupljenem področju
MILAN, 31, — Sinoči so umestili na sedežu lombardskega deželnega odbora deželno komisijo, kateri je poverjeni naloga, da ugotovi škodo, ki jo je povzročil strupeni oblak na zastrupljenem področju v Brianzi. U-mestitvi je prisostvoval predsednik deželnega odbora Cesare Golfari skupaj z odbornikom za kmetijstvo. Ta bo vodi! vse operacije za ugotavljanje škode v zvezi s postopki za odškodnino.
Na Marsu pogoji za obstoj življenja
PASADENA, 31. — Dr. Priestley Toulmin, načelnik skupine znanstvenikov, ki jim je poverjena naloga, da opravljajo poskuse anorganske kemije na sondi Viking je izjavil, da, sodeč po do sedaj zbranih podatkih, površino planeta Marsa sestavljajo v glavnem železo, apnenec, silicij, titan in aluminij.
S svoje strani pa je dr. Benton Clark, ki je tudi član iste skupine znanstvenikov, izjavil, da znanstveni inštrumenti na sondi niso še zaznali na Marsu prvin, kot sta vanadij in molibden, ki jih smatrajo za bistvenega pomena pri življenju rastlin na zemlji. To pa še ne pomeni, da ti dve prvini ne obstajata na Marsu. Prav tako Vikingovi inštrumenti niso našli sledu po arzenu in drugih snoveh, ki utegnejo povzročiti talno sterilnost. Clark je še dodal: «Rezultati s katerimi razpolagamo so v skladu z življenjem, kot ga poznamo na zemlji in ne izključujejo možnosti, da je bila na Marsu nekoč kaka oblika življenja».
HONG KONG, 31. - Vojaško sodišče v Hongkongu je obsodilo na smrt 2 britanska vojaka, ki sta obtožena, da sta umorila nekega 44-letnega moškega. Guverner britanske kolonije bo verjetno spremenil smrtno kazen v dosmrtno ječo.
CIUDAD DE MEXICO, 31. - Neznanci so ugrabil; 15-letnega Manuela Gonzalesa Sachesa, ki je sin senatorja države Navarit. Ugrabitelji so že zahtevali 160 tisoč dolarjev odškodnine. Mladeničev oče je tudi zvezni voditelj mehiške konfederacije dela, ki je največja sindikalna orga-I nizacija v Mehiki.
MiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiifiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirM
PO PRIMORSKIH EMIGRANTSKIH KOLOVOZIH ■ TRETJI DEL
Površne ocene voditeljev in direktorija ob hudem padcu števila članov v društvu «Tabor»
Poskus vodstva zveze prikrivanja resničnih razmer s plaščem rodoljubarstva in čitalniškega zanesen jaštva
NEDELJA
NEDELJA, 1. AVGUSTA 1976
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15, 22.45 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Wolfavig Amedeus Mozart: Divertimento in Koračnica; 10.15 Poslušali boste; 11.15 Mladinski oder: «Mojsen v Kirgiziji»; 12.00 Nabožna oddaja; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Glasbena skrinja; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Nedeljski vestnik; 15.45 Nedeljski koncert; 17.00 Olimpijske igre; 18.00 Upor s filtrom - drama; 19.35 Zvoki in ritmi; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.45 Glasba za lahko noč.
11.00
13.00 13.25
13.30
18.30
19.00
20.00
20.40
21.40
12.00
PONEDELJEK
14.17
TRST A
7.15. 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15. 22.45 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 14.45 En orkester; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.30 V ljudskem tonu: 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Jazzovska glasba; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Glasba za lahko noč.
17.40
17.50
19.50
20.30
21.30
23.00
23.10
Jugoslovanska Televizijca od 3. do 7. Avgusta 1976
10.10
11.00
TOREK, 3. avgusta 18.10 Kmetijska oddaja; 18.55 Obzornik; 19.10 Morda vas zanima; 19.45 Narodna glasba: 20.30 Dnevnik; 21.00 Dinar - kam in po kaj?; 21.30 Ponosni ljudje; 22.05 Zanikrni tiger, nadaljevanka; 22 55 Miniature.
KOPRSKA BARVNA TV 20.30 Odprta meja; 2100 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Ob štirih zjutraj, celovečerni film; 23.05 Neuvrščenost in osvobajanje dela.
SREDA, 4. avgusta
18.55	Obzornik; 18.10 Po sledeh napredka; 19.45 Glasbeni amaterji; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film tedna: Ne bodi žalosten; 22.35 Bejart in Boulez je balet; 23.05 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA IV
20.55	Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Montreal: Olimpij-ske igre - revija; 23.00 Po poteh Zapada.
ČETRTEK, 5. avgusta 19.15 Obzornik: 19.35 Mačkon in njegov trop, barvna risanka; 20 00 Filmska burleska; 20.15 Risanka: 20.30 Dnevnik; 21.00 Najvažnejši dan življenja, barvna oddaja: 21.55 Kam in kako na oddih; 22.05 Jugoslavija v vojni, II. del; 23.10 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Točno opoldne, celovečerni film; 23.05 Neuvrščenost - Realno upanje človeštva, dokumentarna oddaja.
PETEK, 6. avgusta 19.C0 Obzornik; 19.15 Catch Kan-dy, serijski film; 19.45 Slovenski rock: Skupina Ave in duet Kora; 20.30 Dnevnik; 21.00 Kapitan Mi-kula Mali; 21.35 Dekleta Hiroši-fne, dokumentarna oddaja; 22.35 .Helena, sodobna ženska, serijski film; 23.25 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček:	21.15
Dnevnik; 20.35 Zadnji orlov let. celovečerni film; 23.05 Narodna glasba Jugoslavije.
SOBOTA, 7. avgusta 19.05 Obzornik; 19.25 Disnevev svet; 20.30 Dnevnik: 21 00 Hoffman, celovečerni film; 22.45 Roža Portoroža, posnetek prireditve; 23.35 Dnevnik; 23.50 625, pregled programa.
KOPRSKA BARVNA TV
20.30 Otroški kotiček; 21 15 Dnevnik; 21.35 Zlata roža Portoroža 76, zabavna glasbena oddaja: 22.15 Puccini, serijski film. 23.15 Mračna reka: Družina Gromov, serijski film.
11.45
13.30
14.00
17.00
17.40 18.35
18.40
20.30 20.50
21.00
23.00
24.00
17.30
20.30 21.15 22.50
13.00
13.25
13.30
18.30
19.25
20.00
20.45
22.25
23.00
17.30
18.30
19.00
20.00 20.45 21.50 22.00
16.30
17.45
19.00
19.35
19.45
20.30
21.00
21.45 22.25
22.45
18.30 20.55 21.15 21.35 22.00 23.00
23.30
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
MAŠA
Nabožna oddaja KOMIČNI FILMI Vremenska slika DNEVNIK
PROGRAM ZA MLADINO:
Simpatični, ihtavi Braccio di Ferro, risani filmi
PRIGODE V GORAH
Vremenska slika
DNEVNIK
TOMA, telefilm
Iz Chianciana: IV. nagrada Chianciano za radiotelevizijsko kritiko
Drugi kanal
OLIMPIJSKE IGRE Komentarji tekem
V	povezavi s satelitom — Montreal:
OLIMPIJSKE IGRE
NAPOVED PROGRAMA ZA PRIHODNJE DNI
DONNA IN VESTAGLIA, drama
DNEVNIK 2 — Odprti studio
BIM — BUM — BAM, glasbena oddaja
V	povezavi s satelitom — Montreal:
OLIMPIJSKE IGRE
DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
V	povezavi s satelitom — Montreal:
OLIMPIJSKE IGRE
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
Za nedeljsko dobro jutro:
NAŠI ZBORI — Virmaše H. de Balzac: TETA LIZA, dramska nadaljevanka OTROŠKA MATINEJA: Catch Kandy,
Čudovito žerjavovo darilo POROČILA
Montreal: OLIMPIJSKE IGRE MORDA VAS ZANIMA: Svet pod vodo JACK PARNELL IN NJEGOV ORKESTER POROČILA
ZGODBA O GRAHAMU BELLU, celovečerni film DNEVNIK
TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR
JAZZ NA EKRANU
POROČILA
Montreal: OLIMPIJSKE IGRE — zaključna revija
Koper — barvna
Montreal: OLIMPIJSKE IGRE OTROŠKI KOTIČEK TAKO HOČEM ŽIVETI, celovečerni film OLIMPIJSKE IGRE
P0MEBELJEK, 2. AVGUSTA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
POLJUDNA ZNANOST: Risani filmi
Vremenska slika
DNEVNIK
PROGRAM ZA MLADINO:
Tedenska oddaja za mladino «Prostor» KOPRIVNO SÉME, iz knjige Paula Wagnerja Srečanje, tretje nadaljevanje Vremenska slika DNEVNIK
UN UOMO FACILE, film MONTREAL NASLEDNJI DAN FILMSKE PREMIERE
Drugi kanal
Montreal: OLIMPIJSKE IGRE RUBRIKE DNEVNIKA 2 PARTITA A DUE - telefilm DNEVNIK 2 - Odprti studio JEKYLL. četrto nadaljevanje DNEVNIK 2 — Druga izdaja UN OPER/. . UN VIAGGIO. . UN SOGNO
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
OLIMPIJSKE IGRE: sklepna prireditev OBZORNIK
ŠTIRJE FANTIČI IN PES, mladinska oddaja ODLOČAMO
MLADI ZA MLADE: Posočje 76 DNEVNIK
SEDEM PONUDB, drama KULTURNE DIAGONALE Mozaik kratkega filma: HRUŠKE DNEVNIK
Koper — barvna
OLIMPIJSKE IGRE OTROŠKI KOTIČEK DNEVNIK
PLAVANJE, dokumentarna oddaja LEPE POZDRAVE — glasbena oddaja MOJSTRI STARE JAPONSKE OBRTI BALETNI VEČER, Arabeske
11STRSKI ™. j ODRED
(ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU)
Najprej je stopila v akcijo 12-članska udarna skupina 4. čete. Iz taborišča je odšla hkrati s patruljo, ki je spremljala aretirance na KIVP na Pivko, nato pa 18. marca zjutraj izpeljala drzen napad na nemška utrjevalna dela med kotama 648 (Grmada) in 675 (Stari grad), severno od Podgrada, kjer je precej prisilno mobiliziranih domačinov gradilo pod vodstvom dveh nemških inženirjev utrdbe.*
V neposredno akcijo ie šla le patrulja 5 borcev pod poveljstvom četnega komandirja Ivana Auberja. Položajem sc je približala ponoči čez Huje in Pregarje. 2e prej pa si je z zasedo 7 borcev med kotama 546 in 602 severozahodno od Podbež ter pri koti 589 jugovzhodno od Hrušice zavarovala umik. Skrita patrulja je čakala, da so se zbrali delavci in sta prišla Nemca; nato so borci Nemca nepričakovano napadli in ujeli ter jima zaplenili načrte in spiske. Sklicali so delavce in jih s primernim poukom poslali domov ter jim zagrozili s posledicami, če bodo nadaljevali utrjevalna dela za okupatorja. In res jih Nemci pozneje niso mogli več zbrati, zato so dela opustili.**
Poveljstvo nemške postojanke v Podgradu je takoj zvedelo za navzočnost partizanov. Zato je poslalo 100 gorskih
lovcev, razdeljenih v več skupin, da bi jih zasledovali prek Podbež in Zejeljšja proti Pregarju in jim preprečili umik proti Hujam in Rjavčam. To pa Nemcem ni uspelo, ker se je udarna skupina uspela umakniti do 11. ure na zborno mesto v Huje. Med umikom je ustrelila ujetnika, ker nista marala več nadaljevati pohoda, ko sta opazila nemške vojake. Nemški planinski lovci so nadaljevali pohod do Rjavč, potem pa so se čez Javorje vrnili v postojanko.
Patrulja 4. čete je 18. marca popoldne pregledovala območje od Pregarja čez Gabrk proti Javorju in prespala noč, blizu Huj v gozdu, ker je bilo politično pomembno, da prebivalci vidijo, da so partizani vedno navzoči, čeprav jih Nemci in četniki ter srbski «prostovoljci» stalno preganjajo. Naslednji dan zjutraj pa je patrulja postavila zasedo italijanskim financarjem na grebenu jugovzhodno od Hrušice, kamor so vsak dan zgodaj prihajali z izvidniško patruljo. Tisti dan pa financarjev ni bilo do 9. ure, nato pa so se bližali v strelcih. Bilo jih je več kot 15, zato je bilo očitno, da jih ne bo mogoče presenetiti. Sprejeti z njimi boj v bližini postojanke z malo upanja na uspeh pa je bilo preveč tvegano. Zavoljo tega se je patrulja umaknila in okoli 11. ure zasedla položaje ob cesti Pregarje - Obrov, južno od kote 694, z namenom, da napade Nemce, če bi prišli od Javorja proti Gabrku in Preganti, vendar jih tisti dan ni bilo.
Za hrano borcev in obveščanje o premikih sovražnikov so skrbele mladinke iz požgane vasi Huje in terenski delavci iz Javorja, s katerimi so se borci prej o tem dogovorili. Tako je tudi 19. marca okoli 15. ure poiskal zasedo javorski mladinec Vlado Valenčič - Ločetov in obvestil komandirja, da sto ”'■*'> val a čez Obrov proti Golcu dva četnika z ženana i.-i - yT—-nim vozom na poročno potovanje. Poudaril je, da « h'•-ta var letno okoli 17. ure vračala in se ustavila v O1 jvu • dni pri «Mornarju». Po kratkem posvetu z borci e J U. -tir odločil, da je treba poskušati četnike up. , x av je bila gostilna ob vojaško
zelo prometni cesti in le 400 metrov od postojanke s 40 italijanskimi financarji v cestarski hiši.
Pogumni mladinec Vlado je obljubil, da bo sam obvestil borce — ti naj počakajo v borovju severno od vasi — ko se bosta četnika vrnila in se ustavila v gostilni.
«Morate jih ujeti in preprečiti širjenje fašizma», je resno in zavzeto dejal, ko je odšel, da bi opravil nevarno nalogo. In res so dobre zveze z ljudstvom, taktična zvijačnost in drznost borcev tudi tedaj omogočile patrulji popolni u-speh. Komandir Ivan Auber in vodnik Leon Pavlič sta si na Valenčičev znak nadela nemški kapi in se z brzostrelkama nemoteno približala gostilni. Nato sta prisilila «četnika» in ženski da so se takoj odpeljali z njimi na vpreženem vozu proti Javorju.*x* ženski in vprežni voz sta pustila, a ujetnika sta odvedla na Rjavce in ju izročila štabu 4. bataljona, ta pa ju je poslal na štab 30. divizije.
Kljub stopnjevanemu sovražnikovemu strahovalnemu pritisku proti Brkinom je ljudstvo konec marca zaslutilo, da bijejo Nemcem, četnikom in drugim sovražnikom zadnje ure. Tedaj so ljudje pogosto za njihovimi hrbti ugotavljali: «Le rogovilite, saj ne boste več dolgo tod šarili.» Ob pričakovanju svobode se je širilo vedrejše razpoloženje, strah je polagoma splahnel. Marsikje so ljudje prehitro pozabljali na sovražnikovo navzočnost, šivali zastave, se dogovarjali o pohodu v Trst, prirejali zabave in vesele večere, na katere so skoraj vedno vabili tudi partizane ter jih vzpodbujali na boj. Tako so 18. marca priredili ples v Velikih Ločah in na Kovčicah, naslednji dan pa na Brezovem brdu. In v vseh treh vaseh so se prireditve udeležili tudi borci 2. čete.
Iz Slovenske Istre so začele prihajati vzpodbudnejše vesti. Bližali so se odločilnejši dogodki, na katere se je biio treba pripraviti. Zato sta politični komisar 4. bataljona in njegov pomočnik organizirala 22. marca popoldne partijsko konferenco. Na njej so razpravljali o sodelovanju s političnimi organizacijami v pripravah za dokončno osvoboditev, o
potrebi po aktivnejšem, samostojnem političnem delu na terenu in v enotah, o kadrovskih problemih ipd. Po konferenci se je bataljonski štab s 1. in 4. četo v večernih urah premestil z območja med Vatovljami in Barko v bližino Tater, ker je 705. nemški zaščitni bataljon skupaj z nedi-čevci čedalje bolj pritiskal na tisto območje.
Za 4. četo pa ni marala zaostajati 2. četa, ki je takrat taborila ločeno od štaba, med Brezovim brdom in Tatrami. Zato je kljub vdoru 150 nemških vojakov iz Materije in Vremske doline čez Barko, Vareje in Mrše v Padež 22. in 23. mai ca izvedla zvečer 23. marca napad na nemške oficirje v Žnebljevi hiši v Markovščini.
četno poveljstvo je poskušalo z zvijačo ujeti ali onesposobiti nemškega stražarja, zato je poslalo na ogled bor-Cj' r-1 Sj^„?ovor^a nemški. četa naj bi se medtem približala od Giadisča po cesti Žnebljevi hiši na jugovzhodni strani vasi, v kateri je stanovalo 4 ali 5 nemških oficirjev; te naj bi pobih z ročnimi bombami. Napad se ni posrečil tako, kot je bil zamišljen, ker se je medtem z nasprotne strani po cesti približala nemška patrulja.
«Podatke o gradnji._ zavarovanju in drugih okoliščinah je zbral Franc Stan c, član obveščevalnega centra 4. bataljona, domačin, ki je tudi vodil borce v akcijo. (Ustna izjava Franca Staniča piscu in sporni-ni pisca, ki se je akcije udeležil)
"Morda je general Ludwig Kiibler, komandant nemškega 97. armadnega korpusa mislil tudi na ta primer, ko je 14. julija 1947 na zaslišanju pred vojaškim sodiščem 4. jugoslovanske armade v Ljubljani med drugim priznal, da je bila zaradi močne partizanske dejavnosti preprečena dograditev utrjene črte med Trstom in Opatijo. (Kublerjeva izjava na zaslišanju. 14. 7. 1947, Slovenski poročevalec, 15. 7. 1947;.
"'■Prijeta sta bila k četnikom «mobilizirani» Anton Škrlj iz zaselka Zaliči pod Harijami in njegov prijatelj Jože Fabjančič iz Tominj. (Dopis poobl. OZNA 30. divizije štabu 4. bataljona 25. 3. 1945, arhiv IZDG F 300/1).
(Nadaljevanje sledi)