i P.
Dolžnostni izvod.
n. Licejska knjižnica.
Ljubljana.
Usta: Celo leto 60 diru, pol let* četrt leta 16 din. Izven Jugoslavije* ftek> leto 120 din. Inserati ali oznanila se
po dogovora; pri večkratnem fs^H-ranJa primeren popust Upravništvo naročnino, Inserate m reklamacije» Telefon inierurbsn st 113.
STRAŽA
liodvisBB političen list za slomiki Ijndstu
Poštnina plažama v gotov*»*%_
STRAŽA izhaja v ponddjek, sredo in p«käk Uredništvo te upravništvo je v Madho#o^ Koroška ceste št 5 Z uredništvom se c&ssm govoriti vsaki daa «»ma mi 11. do 12. aefc Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine Telefon interurbaa št 113.

IS. štev,
Maribor, dne X4. februarja 1928.
Let nil* XV.

Protest SLS proti divjaškemu napadu demokratske Orjune.
Kakor v dragih mestih, se je tudi v Maribora osnovala «Orjuna« in to takoreköe pod vladno patro-nanco. Iz njenega dosedanjega delovanja se vidi, da hoče s terorizmom preprečiti mirni gospodarski in politični razvoj v državi in to na korist ene politične stranke. Ker ljudje, ki jim je za red v državi in za njen blagor, s studom in ogorčenjem odklanjajo sodelovanje pri taki teroristični organizaciji, zbira Orjuna okrog sebe elemente najdvomljivejše preteklosti ter jih pošilja v boj za dosego svojih terorističnih namenov. Odkar se je osnovala Orjuna, se vrše v javnih lokalih napadi na goste, ki pristašem Orjune niso po volji. Svo je zagovornike najde Orjuna v demokratskih listih, kakor v Maribora «Tabor« in v Ljubljani «Jutro.«
Ti listi so večkrat hujskali proti Cirilovi tiskarni, ker se v njej tiskata lista «Slovenski Gospodar« in pa «Straža«, ki zastopata načela Slovenske ljudske stranke. To hujskanje je obrodilo zaželjeni uspeh.
V	noči od io. na 11. februarja 1923 je vdrla dobro organizirana druhal v tiskarno sv. Cirila, postavila straže na dvorišču tiskarne, obkolila hišnika in mu z revolverji grozita s smrtjo, ako bi klical na pomoč, med tem, ko so drugi vdrli v spodnjo dvorano tiskarne in tam s težkim kladivom razbili tiskalne stroje. Po končanem delu so odprli zadnja vrata, ki pel jej 5 v Vojašniško ulico ter izginili v noč.
Iz celega načina postopanja se vidi, da je bil napad dobro pripravljen in organiziran. Policija je do sedaj zaprla radi napada na Cirilovo tiskamo tri udeležence, ki so vsi organizirani pri Orjuni, to je: Kin-kela, stavec pri Mariborski tiskarni; carinski posrednik Bole in neki Štoka. Značilno je, da so ravno isti večer priredili Sokoli v Narodnem domu svojo maš-kerado in da se je te maškerade udeležil tudi predsednik Orjune Radivoj Rehar, ki je glavni urednik «Tabora«, in pa imenovani Štoka. Značilno je tudi, da je bil udeležen pri napadu stavec Mariborske tiskarne Kinkela.
S tem činom je znatno oškodovana tiskarna sv. Cirila, ki je najstarejše tiskarsko podjetje na Spodnještajerskem, kjer izhaja že nad 57 let «Slovenski Gospodar« in nad 15 let «Straža«, ki sta tudi v najhujših časih bodrila slovensko ljudstvo in ga vodila k narodni zavesti in do gospodarske in kulturne samostojnosti. Ravno ta. dva lista sta začela v najkritičriejšem času razširjati idejo o ujedinjenju Jugoslovanov. Zato je bila do ujedinjenja Cirilova tiskarna predmet raznih napadov od strani Nemcev; vendar so se ti napadi o-mejevaii na pobijanje šip izložbenih okenj ali na za-mazanje in poškodovanje napisne deske. Pri nobenem takem napadu se pa še ni zgodilo, da bi bili udrli napadalci v notranje prostore, kakor se je to zgodilo sedaj v petem letu ujedinjenja od strani od vlade dovoljene in favorizirane Orjune.
V	vodstvu Orjune so tudi državni uradniki, med njimi dr. Cazafura pri kemični preskuševalnici, in dr. Štefančič, uradnik pri agrarnem uradu kot predsednik akcijskega odbora, dr. Janez Volčič, finančni tajnik in
Politični položaj.
Protičeva akcija izborno uspeva med prečanskimi radikali. V Rumi je imel Protič v nedeljo svoj shod, kjer so tisočeri zborovalci burno odobravali njegov pokret. Določeni so bili tudi kandidati neodvisne radikalce stranke za Srem.
Hrvatska zajednica je imela v Zagrebu sejo osrednjega odbora, na kateri so razpravljali o stališču, ki naj ga zavzame Hrvatska Zajednica glede na bližnje volitve. Na seji se je ugotovilo, da pogajanja s Hrvatsko republikansko seljačko stranko (Radičevci) niso uspela. Sklenjeno je bilo, da Hrvatska Zajednica v Banovini nikjer ne postavi svojih kandidatnih list. Svojim pristašem pa priporoča, naj glasujejo za Hrvatsko republikansko seljačko stranko.
Zemljoradnička stranka je pridobila sedaj dr. Smodlako, ki je skušal najprej samostojno nastopiti pri volitvah na podlagi nekakega čistega nacij onaliz-ma, a je še pravočasno uvidel, da to ne bo šlo, ter si je zato pri zemljoradnikih poiskal kandidaturo. Sprejeli so ga za okrajnega kandidata v Splitu.
Kandidati Bunjevcev. Bunjevsko-šokavska stranka je dosedaj postavila v Vojvodini sledeče kandidate:
V Somborn je nosilec liste dčsedc.rii poslanec Pra Hve-tovič. Okrajni kandidati za somborsko volilno okrožje pa so: za somborski okraj advokat dr. Toma Raič, za oba baranjska okraja pa Anton Bošnjak, za opatijski . okraj J. Palič. V Subotici je nosilec liste dosedanji po- ’ slanec Blaško Rajič, kandidat za oba suboliška okraja pa dosedanji poslanec dr. Sudarevič. Za druge okraje bo postavila bunjevsko šokavska stranka kandidate te dni. Đosedaj so bili vsi poslanci Bunjevcev v našem Jugoslovanskem klubu, kjer bodo ostali tudi v bodoče.
celo policijski uradnik dr, Sternad. Predsednik Orjune je pa Radivoj Rehar, glavni urednik «Tabora.« Ta Orjuna objavlja sedaj v «Taboru« proteste proti policiji, katera hoče krivce dognati in policijski uradnik dr. Sternad pošilja v svet kot odbornik Orjune proteste proti policiji, na drugi strani pa vrši službo kot policijski uradnik in se aktivno soudeležuje iskanja storilcev.
Tudi se splošno trdi, da je velik del moštva mariborske varnostne straže organiziran pri Orjuni in da se mariborska varnostna straža jako aktivno udeležuje dnevne politike.
Že leta 1920 smo doživeli v Mairboru organiziran napad na lastnino someščanov ob pasivni asistenci mariborske varnostne straže, Kot stranka, ki hoče in zagovarja javni mir in pravni red v državi, pa naj se krši proti katerimkoli sodržavljanom, smo že takrat protestirali proti takemu početju; vendar je p.a bila razlika med napadom leta 1920 in med sedanjim napadom bistvena. Leta 1920 je napade izvršila spontano razburjena ljudska množica, dočim se gre tu za dobro pripravljen in organiziran napad organizirane bande, ki uživa simpatije in podporo državnih oblasti in ki vrši svoje napade v smislu pravil, ki jih je celo odobrila državna oblast.
Najprimitivnejša in najnujnejša naloga vsake države je ta, da vzdržuje javni red in mir in da ščiti oseb no svobodo in zasebno lastnino svojih prebivalcev proti napadom od katerekoli strani.
Kot najmočnejša stranka v Sloveniji, za katero stoji velika večina vsega slovenskega ljudstva, zahtevamo:
1.	Da se preiskava proti napadalcem tiskarne sv. Cirila izvrši z vso energijo in da se krivci kaznujejo z vso strogostjo zakona.
2.	Da se Orjuna, ki svoj program udejstvuje s kršenjem javnega miru in pravnega reda v državi in s tem izpodkopava vsako avtoriteto državne oblasti, z vsemi sredstvi zatre in vsak enak pojav, ki ga zasleduje Orjuna, že v kali zaduši.
3.	Da se varnostna služba v mestu Maribor odvzame dosedanji varnostni siraži, koje uradniki in moštvo deloma pripada Orjuni in katera se tudi sicer politično udejstvuje na način, da ne nudi prebivalstva mesta Maribor potrebnega zaupanja do organov, ki bi naj vršili najvažnejšo nalogo države, t. j. vzdrževanje miru in javnega reda in zaščito osebne svobode in privatne lastnine.
4.	Varnostno službo mesta Maribor naj prevzame orožništvo, kateremu je vsled njegove vojaške discipline zabranjeno aktivno se udeleževati pri eni ali drugi politični stranki, ali pa biti član kake politične organizacije.
V Maribora, dne 13. februarja 1923.
¥ * *
Ta protest se je poslal pokrajinski upravi v Ljub-ljano ter ministrskemu svetu in ministrstvu za notranje
zadeve v Beogradu.
Po svetu.
Sovraštvo v Poruhrju je vedno večje. Sedaj je celo Zveza nemških gostilničarjev in trgovcev sklenila, da ne bo nobenih živil in pijač prodajala francoskim četam. Sicer pa je že po celi Nemčiji sedaj tako, da so na vseh javnih lokalih in trgovinah napisi, ki pravijo z velikimi črkami, da se Francozom in Belgijcem ne streže ter celo vstop ne dovoljuje. — V Poruhrju je poslal francoski general Fournier essenskemu županu pismo, v katerem pravi, da si bodo francoske čete v gostilnah in trgovinah same postregle, če tudi v škodo prebivalstva. To se pravi, da bodo jemale s silo. — Nadaljujejo se aretacije in nad nekaterimi mesti je proglašeno obsedno slanje, produkcija pa silno pada in njen zastoj bo strašnega pomena za celo evropsko gospodarstvo.
Nemčija ne bo sprejeta v društvo narodov. Na vprašanje, ali bo Francija dovolila, da bo tudi Nemčija sprejeta v Društvo narodov je Poincare izjavil, da proti sprejemu Avstrije, Madžarske in Bolgarije ni bilo pomislekov, ker so te države lojalno izpolnile svoje obveznosti, pač pa obstoje resni pomisleki proti sprejemu Nemčije v Društvo narodov, ker se Nemčija brani izpolniti to, kar je podpisala. Ako bi pa Nemčija dano besedo držala, bi bila Francija srečna, tozadevna nemška prizadevanja podpirati. Ne pride daleč Društvo narodov, če bo pri njem imel Poincere glavno in odločilno besed/).
Krščanski socialec Marc Sangnier, član francoske poslanske zbornice se izjavlja zoper zasedbo Poruhrja, ker jo, neozirajoč se na gospodarsko plat tega vprašanja, smatra za psihologično predpripravo za novo vojsko. Francosko ljudstvo pa, ki ima pravico do reparacij, vojske noče in hoče druge sporazumne poti za rešitev tega vpra-
šanja. Marc Sangnier trdi, da se Francija ne sme soditi niti po časnikih, niti po svojem parlamentu.
Zaprta vseučilišča v Bukarešti. Rumunska vlada je sklenila vseučilišča za nekaj časa zapreti in je izjavila, da ne bo prej preklicala svojega sklepa, dokler ne bodo končane protižidovske demonstracije, ki ugledu Rumu-nije silno škodujejo. Krivdo obrača ministrstvo na vse-učiliške oblasti, ki niso znale vzdržati reda.
Ženska volilna pravica v Franciji. Odsek poslanske zbornico za spiošno volilno pravico je sprejel poročilo o ženski volivni pravici z 12 glasovi proti 8, ter je na-to prešel k glasovanju o izpremembi volilnega zakona v tem smislu, da se ženskam s 25 ietom starosti podeli aktivna in pasivna volilna pravica za parlament. Ta sprememba je bila sprejeta z 8 glasovi proti 3, trije so se glasovanja vzdržali.
Demokratska Oriuna.
Cirilova tiskarna je edina v Mairboru, ki nima in nikdar ni imela pomoči nemškega kapitala, in prva v Sloveniji, ki okuša nasilje demokratske Orjune. Orjuna je demokratska in demokrati so oni, ki si lastijo monopol nacijonalizma. Demokratska stranka propada in sedaj, ko se tako udejstvuje po svojih barabah, ne stoji pred navadno smrtjo .temveč pred poginom. Or-junci so Pribičevičev izrodek in če danes ta veliki mojster terorizma «protestira« pri vladi radi volilnega nasilja, je to največja licemernost in prava cinična hudobija. Na eni strani hoče on ljudem natrositi peska v oči, kakor da bi bil bogve kako Svobodoumen, na drugi pa — denuncira.
Radikalna stranka z velesrbsko tendenco je naraven pojav, demokrati so pa pravi izrodek politične korupcije. Mi razumemo politično stran samoradikalne vlade, razumemo, kako se more radikalni agitator pokrivati s trikrat obrobljeno šajkačo, da lažje deluje za svojo «partijo«, to je orient, to je bizantinizem, pa razumljivo je vse, ni pa razumljivo, kako se more demokratska stranka posluževati kriminalnih tipov, barab, pijancev in tatov. To ni več stranka, temveč «koterija«, kakor bi rekli Srbi, ali zalega, kakor pravimo mi Slovenci.
Mi smo Slovenci, smo bili in ostanemo! Ker to vedno povdarjamo, pravi cunja «Tabor«, oficijelni organ orjunašev pod glavnim uredništvom orjunskega predsednika, prifrknjenega megalomana Reharja, da smo protidržavni ter anacijonalni. Mi smo nacijonalni in sicer slovensko nacijonalni in to smo bili tudi tedaj, ko ni bilo varno, kaj takega povdarjati! Demokrati in zlasti še taboriti so pa uganjali poprej nacijonalizem samo v gostilniških ekstra-sobah, pri zastrtih oknih, zapahnjenih vratah in danes se ogrevajo za fingiran. Pribičevičev nacijonalizem.
G. Hribar se oklepa danes velesrbskih radikalov, poprej je pa kot Slovenec trpel po ječah in danes ga oblaja orjunski kužek, ki ni bil nikdar Slovenec, ki je samo za komodni, plačani nacijonalizem ter si za kak izgred še poprej pri kaki sokolski maškeradi korajže napije.
Orjunci so si v bistvu vsi enaki, če si ogledamo mariborske, pa iahko že sklepamo, kakšni so dragi, pa naj bi j Ib bilo še toliko tisoč v Jugoslaviji. Mariborske orjunce poznamo, predstavljali smo jih in bodemo jih še predstavljali javnosti. Predsednik urednik Rehar hoče iz kemija postati literat, prefekt gledališča, učitelj pravega časopisnega tona itd.; akcijski orjunski predsednik dr. Cazafura, sin italijanskega sodnika in italijanske matere, je pa duševno in telesno revče, ki se > menda ne more drugim pridružiti kot kakemu «Kir-; chenrä über ju« Štoku; politični odbornik uradnik dr. j Štefančič se je prekrstil v «Jokej« in človek bi se zjo-I kal nad politično klobasarijo in neumnostjo, katero je nakopičil v svoji brošuri, predno je našel ugodnejši teren za svoje politične zmožnosti v Orjuni; potem dr. Janc znan razgrajač iz Prekmurja, ki je svoje klijente z eno roko vabil, z drugo pa tepel, ter moral radi tega tudi pobrati šila in kopita, dr. šnuderl, megaloman, vreden družbe kakega Reharja, piše o umetnosti, išče po plakatih gotične črke, se pa ne zaveda, da je bila gotica tudi njemu zelo mila in da je kakor nalašč ustvarjen za plačani nacijonalizem, ker je za pravega preslab, preboječ in preneroden, bivši brivec v škofijskih zavodih, sedaj knjigovodja Mariborske tiskarne Doležal je tudi vreden član te družbe in tako se je v Orjuni našlo, kar skupaj spada!
To je naravno! Skrajno predrzno in cinično je pa to, da Orjuna danes izjavlja, da nima nobenega stika ali zveze z napadom na Cirilovo tiskarno. Pri pošteni javnosti ni sicer nobenega dvoma o zvezi Orjune z napadom, pa v karakteristiko Orjune in protekcije, katero ona uživa pri policiji, ki ima tudi vnetega orjuna-ša dr. Stemada v svojem uradu, bodi povedano še tole: Aretirani «Kirchenräuber« Štoka je sedel najprej z dr. Cazafura v kavarni «Central« in ko ga je detektiv gnal v zapor, je potrkal na okno kavarne, dr. Cazafura je pritekel ven ter vso pot spremljal aretiranca, go-
voree mu, naj sc ne boji, da bodo tudi za njegovo hrano preskrbeli. Dr. Cazafura se je silno komodno z aretirancem razgovarjal in detektiv, ki je falota gnal v zapor, še potrebne asistence ni mogel dobiti, da bi preprečila take razgovore fašistovskega šefa in njegovega izvršilnega organa. Pošteni in pravi policaji se tudi zgražajo nad toleranco, katero uživajo fašisti od strani nekaterih oblastnih organov. Za javnost je pa tudi to dovolj razumljivo, če vidi, da pelje razbojniškega zlo, činca en sam policijski uslužbenec, ki ne more preprečili razgovora z orjunskim šefom, dočim bi kakega delavca gonili vklenjenega pod močno eskorto in bog-varuj, da bi se mu kdo približal. Ko je ponedeljkova številka našega lista le izšla, so imeli orjunci posvetovanje in poslali so v Subotico svojim tovarišem brzojav po pomoč za nov napad. In pri vsem tem odbor orjune še vedno izjavlja, da z napadom ni v nobeni zvezi! Nemec bi rekel: «feig und verlogen.«
Orjunci so hoteli celo razširiti vesti ter utrditi mnenje, da so klerikalci tiskarno sami poškodovali, da imajo potem pretvezo ter povod za svoj nastop proti demokratom in proti Orjuni ter da mislijo v zvezi s komunisti in teroristi izropati mariborske trgovine ter zavaliti krivdo na Orjuno, Kaj takega si lahko zamisli in govori samo kak podlež. Mi podleže poznamo, javnosti jih bodemo tudi predstavili in če oblast pri or-j unskih napadih ne bo klicala or j unskih voditeljev ali odbornikov na odgovornost, potem bode javnost prave krivce poiskala ter se sama zavarovala.
Delavstvo se na odpor proti orjunskim metodam že pripravlja. «Grafički Radnik«, glasilo organizacije tiskarjev Jugoslavije, piše:
«Zadnje dni so se izvršili razni napadi na tiskarne iz sovraštva do nekih listov. Mladi ljudje mislijo, da se morajo maščevati nad tiskarno, kjer se dotični list tiska. V tiskarnah pa delajo ljudje, ki nimajo z vsebino listov prav nič opraviti ,to so tiskarski delavci. Nekega dne so vrgli v tiskarno neznani ljudje celo bombo in samo slučaj je nanesel, da so se za pisavo lista neodgovorni ljudje-delavci rešili smrti. Zadnje dni se govori, da hočejo neki elementi razbiti tudi nekaj tiskarn v Zagrebu. Kaj bo rezultat? — Ti listi bodo izha -jali dalje v kaki neporušeni tiskanri. — Te okolnosti silijo tiskarske delavce na samopomoč. Zato opozarjamo vse strankarje, naj se takega početja ne lotevajo, sicer bodo tiskarji primorani, da vsaki taki stranki, ki bi hotela rušiti tiskarne, ustavijo tisk vseh njenih listov v celi državi.« — Oglas končuje z besedami: «Tovariši, bodite pripravljeni!«
Priprav ter organizacij proti Orjuni bo vedno več in to zlasti pri nas v Sloveniji, kjer stranke nasilstva ne pomenijo sploh nič in je javnost po ogromni večini tako kulturna, da nasilja ne prenaša. Pri nas bodo te- , peni tisti, ki bi se radi pretepali in pa tudi oni, ki so j prebojazljivi, da bi se sami znašali nad protivniki in zato pošiljajo druge in odločnejše barabe v rop in pretep, sami pa lepo doma ostanejo ter pišejo izjave, kako nedolžni da so pri celi stvari.
Nasilje v politiki.
Obsodba «Orjune«. Včerajšnje radikalne «Jutranje j Novosti« v Ljubljani pišejo doslovno: «Tako se ne dela za kralja in za državo! Zločinski napad na Cirilovo tiskarno je ponoven dokaz tajnih ciljev gotovih mladih ljudi, ki proglašajo svoje negativno delovanje za državotvorno in I narodno delo. Smo načelni nasprotniki klerikalizma,, ki je že mnogo škodoval naši državi in našemu narodu, nikakor pa ne moremo odobravati brahijainega terorizma napram političnim nasprotnikom in še manj napram tiskarskim podjetjem. Napadi, ki so se izvršili v zadnjem času z gotove strani na razne tiskarne, so plod vojne in povojne podivjanosti, ki ne more roditi trajno dobrih sadov. Prepričani smo, da obsoja vsa naša narodna javnost teroristične zločine, ki se uprizarjajo z izvestne strani , v vedno večjem številu in obsegu. Komur so kralj, država in narod resnično v srcu in kdor se zaveda svojih vzvišenih dolžnosti napram domovini, se ne more spozabiti tako daleč, da bi rušili v imenu naših največjih narodnih in političnih svetinj ugled naše kraljevine na zunaj z dejanji, ki v končnih posledicah rušijo tudi našo notranjo konsolidacijo. Prepričani smo, da bo državna oblast našla prave zločince in jih eksemplarično kaznovala.«
To je poštena beseda! Radikalci so naši politični nasprotniki, a sedaj se s tako pisavo izkažejo in upamo, da se bodo še bolj, da so poštenjaki, ki ne trpijo, da bi se politično nasprotstvo posluževalo nasilja ter pouličnih elementov. Za nas ostane trdno, da je terorizem v politiki Pribičevčev izrodek in da je Orjuna demokratska.
Kje je politična svoboda, ki je vladala, ko so bili demokrati v vladi? — Tako vprašuje «Jutro« pustnega torka in to že ni pustni harlekin, temveč zločinec, ki bi danes ob svojem nasilju rad nosil nedolžno jagne-čjo obleko. «Svoboda« iz policajdemokratske vladne dobe nam je dobro znana. Okrnil se je parlament, 59 komunističnih poslancev se je vrglo ven, na tisoče delavcev je pasiralo beograjsko «glavnjačo« ter druge ječe, kjer se jih je pretepalo in krvave obešalo v — dimnik, naš list je bil 13krat, «Slov. Gospodar« dvakrat, zagrebški «Hrvat« 25krat, «Naša Pravda« v Sarajevu lOkrat, beograjska «Republika« petkrat in celo zagrebška «Slobodna Tribuna«, ki zastopa najvnetejše na-cijoniste, dobrovoljce in druge idealiste, enkrat zaplenjena. — To je bila «svoboda« pod demokratsko vlado in ker Pašič danes ne trpi policajdemokratov ob svoji strani, so se oni zvezali s kriminalnimi tipi ter z njimi nadlegujejo svojo svobodo ter jo razširjajo na rop in uboj.
Maškerada mariborskega Sokola. «Jutro« poroča,
da je posetil maškerado mariborskih Sokolov tudi minister dr. Kukovec in s tem posebno počastil Sokole. Da, da, samo med maškerade še spada minister na razpoloženju dr. Kukovec. Sokolska maškerada, dr. Kukovec — in sokolaši-orjunci, ki so napadli Cirilovo tiskarno, je kaj lepa zveza in družba. Gospod minister Kukovec hodi sedaj po sodniji intervenirat, da se are-tirance-orjunaše izpusti. Demokratje izjavljajo, da niso v nobeni zvezi z napadom, a voditelj demokratske stranke intervenira za ropa in vloma osumljene osebe. Ker so ljudje, kot «Kirchenräuber« Štoka tudi politično policajdemokratje, se za njih osvoboditev peha sam voditelj policajdemokratov dr. Kukovec, ki seveda v izjavah noče biti v nikaki zvezi z roparskim napadom na tiskarno. Gospod minister! Vaša dejanja so povsem druga, kot vaše izjave po «Taboru« in «Jutru« in ravno javnost presoja bratstvo med orjunci-napadalci in : policajdemokratsko stranko po dejanjih in vaših intervencijah za osvoboditev navadnih roparjev.. Ako ste se že potegnili za aretirane orjunaše, pa bi vsaj molčali o tem, sedaj se pa še po «Jutru« hvalisate, kaj da ste storili v prilog ponočnih vlomilcev. Lepo, lepo gospod minister, po volitvah boste imeli krog sebe še : samo elemente štokovega kalibra.
Orožje, orožni listi in orjunci. Napadalci policaj-; demokratske Orjune na našo tiskarno so bili vsi oboroženi s samokresi, s katerimi so tudi grozili hišniku.
: la napad je torej uokazal, da nosijo orožje elementi, j ki bi ga nikakor postavno ne smeli nositi. Policiji so znana imena vseh mariborskih orjuncev in njena dol-I žnost bi bila, da tudi pregleda, ali imajo ti tujemu j imetju nevarni elementi orožne liste, ki bi se jim mo-: rali odvzeti. Sploh bi se morala cela mariborska Orjuna razorožiti, ker vendar ne gre, da bi imeli pri sebi orožje in orožne liste kot radi tatvine kaznovani «Kirchenräuber« Stoka, in še drugi. Ako se odvzame orjun-I cem orožje, potem bodo kmalu ponižnejši in pokornej-; ši. Temeljiti razorožitvi mariborske Orjune bi se ne I protivil prav noben pošteno misleč Slovenec in gotovo tudi ne pokrajinski namestnik Ivan Hribar.
Da naša poštena in miraželjna javnost ne bo pozabila! Kdo so glavni voditelji policajdemokratske Or-I june, katere člani so uprizorili roparski napad na Ci-i rilovo tiskarno? Odgovor: Radivoj Rehar, glavni urednik «Tabora«, je predsednik mariborskih orjuncev; nadalje dr. Avguštin Reisman, mariborski dopisnik «Jutra« in glavni sotrudnik «Tabora«; dr. Cazafura, uradnik kemične preizkuševalnice; dr. Štefančič, u-! radnik pri agrarnem uradu; Janez Volčič, uradnik pri i finančni oblasti in Sternad, policijski uradnik. Zgoraj I omenjena imena si naj vsak pošten Slovenec dobro zapomni!
Beležke.
Kako deluje takozvani državni svet. Beograjske «Novosti« prinašajo kar cel uvodnik o delu državnega sveta. Ta uvodnik pripoveduje, kako je predsednik tega sveta po vseh mukah njegovega poroda ugotovil, da ni dovolj stolov za njegove člane in da se stoje ne da delati. Več mescev so se potem pisali ter prenašali akti o kreditih za nabavo stolov in drugih potrebščin za poslovne prostore državnega sveta, državni svetniki so nekaj časa hodili gledati, kako daleč je že stvar, potem so se pa naveličali in ko so bili enkrat stoli, ni bilo več gospodov svetnikov, ker so se naveličali. Tako se torej ni prav nič delalo in vse narodne pritožbe proti administrativni oblasti so ostale nerešene. V državni svet, to najvišjo oblast, naj bi prišli nepristranski sodniki, prišli so pa politiki, ki svoj položaj izrabljajo v politične svrhe. «Novosti« celo konštatirajo, da v naši državi ni ustanove, ki bi bila obvarovana od politične kuge.
Že davno mrtvi — predsedniki volilnih komisij.
«Obzor« poroča: Med predsedniki, ki so imenovani kot voditelji za te volitve, so tudi taki, ki so že davno u-mrli. Predsednikom volilne komisije je n .pr. imenovan osječki advokat Franjo Verovski, ki je zatisnil v Gospodu oči že pred 20 leti, in dr. Viljem Kapel, ki je med vojno umrl kot ruski ujetnik. K imenovanju že davno mrtvih predsednikov volilnih komisij dostavlja «Obzor«: «Mi se nikakor ne smemo čuditi temu imenovanju, ker v Srbiji je že od nekdaj navada, da volijo mrtvi in zakaj bi potem mx'tvim volilcem ne predsedovali in jim vodili volitve že davno mrtvi in strohneli predsedniKi.
PETKRATNA KAZEN PRI DESETKU (PRENOSNIM) ODPRAVLJENA.
Jugoslov. klub je dobival številne pritožbe, da davčni uradi v Sloveniji vse one stranke, katere tekom 15 dni ne plačajo predpisanega desetka, kaznujejo s petkratnim zneskom kot globo. Ako je n. pr. bilo komu predpisane prenosnine 50.000 K, a ni mogel tekom 15 dni plačati predpisanega desetka, mu je davčni urad predpisal poleg svote 50.000 K še 250.000 K denarne globe. To se je dogajalo na podlagi čl. 10 «Taksnega zakona« iz leta 1921. Ta taksni zakon, ki je uničil eksistenco že stotinam družin obrtnikov in kmetovalcev v Sloveniji, sta sopodpisala ministra demokrat-«obrtnik« dr. Vekoslav Kukovec in samostojnež Pucelj Ivan, (Glej «Uradni list za Slovenijo« št. 100, 1921.) Petkratno kazen predpisuje čl. 131 pravilnika le teđaj^, če se pogodbena listina predloži davčnemu uradu šele po preteku 15 dni, ko je bila sestavljena in podpisana.
Poslanci Jugoslov. kluba Žebot, dr. Hohnjec, Pušenjak, Kranjc in Stanovnik so vložili proti temu skraj nemu odiranju ljudstva v Sloveniji dne 26. julija 1922 v parlamentu oster protest in v obliki interpelacije
zahtevali od finančnega ministrstva, da se taka kanibalska kazen odpravi.
Po petinpolmesečnem «odmoru« je še ie Beograd ' rešil protest naših poslancev in sicer ugodno. Z odlokom št. 21.885 z dne 13. jan. 1923 je generalna direkcija posrednjih davkov odločila: Ako prizadete osebe ne morejo v roku 15 dni plačati predpisanega desetka, se jih ne sme kaznovati z petkratno globo. Davčni u-radi imajo edino pravico, da predpisano pristojbino (desetek) eksekutivnim potom izterjajo.
^ Beležimo ta uspeh poslancev SLS s pristavkom, da bomo v prihodnji številki našega lista priobčili podrobne slučaje, kako oderuško so .postopali nekateri i davčni uradi, n. pr. v Ptuju, Konjicah, Ljutomeru itd. j Prizadete opozarjamo, da, če še niso plačali predpisane j petkratne kazni, jim tega sedaj ni treba več plačati. I Sklicuje se naj na prej citirano rešitev generalne di-; erkcije posrednih davkov ter na odlok delegacije ministrstva financ v Ljubljani št. B II 126 - 1923 z dne I 31. jan. 1923. Kdor je pa že plačal kazen, pa naj zahteva, da se mu plačana svota vrne.
111.j i ——i
Dnevne novice.
Volilni shodi dr. Hohnjeca. Nedelja, dne 18. februarja, po ranem sv. opravilu v Vitanju, po drugem v Doliču. Nedelja, 25 februarja, po rani sv. maši v Ločah, popoldne pri Sv. Jerneju. Nedelja, dne 4. marca, po prvem cerkvenem opravilu.v Zrečah, popoldne v Konjicah.
Zborovanja SLS v Žičah in v Špitaliču preteklo nedeljo so prav dobro uspela. Na obeh shodih je govoril poslanec dr. Hohnjec. Tolmačil je program naše stranke in razpravljal o delovanju njenih poslancev. Orisal je navzočim volilcem tudi nasprotne stranke, in sicer po njihovih obljubah in po njihovih delih. Volilci so sklenili, da bodo v celoti oddali svoje krogljice v drugo skrinjico, koje kandidatna lista nosi znamenje križa v slovenskih barvah.
Kristanova provizija. Direkcija državnih posestev je odobrila izplačilo onih 3 odstotkov provizije bivšemu upravitelju državne posesti v Bel ju Antonu Kristanu in sicer od dosedaj ugotovljenega dobička 3 milijone 90.000 D. Ostanek provizije bo prejel Kristan, kakor hitro bodo znani še ostali čisti dohodki posesti.
Iz seje Kmetijske družbe. Podkovska šola. Edina pod-kovska šola, katero imamo v Soveniji, je v Ljubljani na Poljanah. (Poljanska cesta 59). Kovaški pomočniki, ki hočejo dobiti spričevalo, se gredo tja učit podkovstva. Obenem se tudi učijo najvažnejše iz živinozdravništva. Ker je konjereja v Sloveniji lepo razvita, je taka šola za naše kovače krvava potreba. V vsaki vasi blagoslavljajo kmetje kovača, ki zna konja pravilno podkovati, kajti konj stane danes premoženje. Prostore za podkovsko šolo in za živinozdravnico na Poljanah, je dala v najem kmetijska družba za Slovenijo za izredno nizko najemnino 2400 kron na leto, razun 11 odstotne doklade za gostaš-čino, vodarino in kanalske pristojbine. V tem znesku pa je bilo zapopadeno tudi lepo stanovanje voditelja podkovske šole. Kdor količkaj pozna mestne cene, saj se že za najslabšo sobo plača po 6000 kron na leto — mora pripo-znati, da je Kmetijska družba skoraj zastonj dala na razpolago svoje prostore v obče koristne namene.
Ko pa je letos hotela povišati stanarino na 8000 D, je pokrajinska uprava oddelka za kmetijstvo rekla, da mora šolo ukiniti, ker ne dobi iz Beograda nobenih prispevkov. Kmetijska družba za Slovenijo pa tudi ni dolžna, da bi dajala erarju kraljevine SHS brezplačno na razpolago svoje prostore, ako se ponuja za iste prostore do
80.000	dinarjev letno od privatne strani. Odbornik Brenčič je vprašal, koliko kovaških pomočnikov dela vsaki dan? Reklo se mu je — 12. Naši odborniki so začudeno vprašali: Ali teh 12 kovačev ne zasluži letne najemnine? Odbornik Košar je povdarjal, da bi se pri tem številu delavcev morala šola vendar sama vzdrževati. Nato se je odgovorilo, da mora podkovska šola ves zaslužek odrajtati v Beograd, in da ne sme obdržati niti pare. Podpor pa ni. Ravnatelj vinarske šole gospod Skalickij je omenil, da je prodal za 30.000 dinarjev vina, pa je mGral vse poslati v Beograd. Iz Beograda pa ne pride nič več nazaj. Beračiti se mora za vsak vinar, za vsaki čep, za vsako pilko. Zato je naš odbornik Zupanič odločno žigosal tako postopanje rekoč: našim šolam se ne pusti niti domačega denarja, dočim se ima za razne elitne plese, bankete in druge prireditve dovolj državnega denarja na razpolago. Tudi samostojni so temu pritrdili. Kakor izgleda, se tudi njim že odpirajo oči.
Pirc, samostojni predsednik Kmetijske družbe za
Slovenijo se je začel slabo razvijati v drugem letu svojega predsedništva. Prišle so take reči na dan, da jih človek skoraj ne more razumeti. Lastni tajnik mu je predbacival pri zadnji seji, da je zaslužil pri zadnji seji, da je zaslužil pri galici — milijon kron. Pirc tega ni tajil. Ker so ga volili samostojneži, so odborniki SKS na ta razkritja molčali.
Kako je Pirc kšeftaril, pod okriljem Kmetijske družbe. Lansko spomlad je glavni odbor na predlog odbornika Brenčiča sklenil naročiti 40 vagonov galice za svoje ude, K tej kupčiji pa je tudi samostojni Pirc pristavil svoj lonček, ter naročil zase 10 vagonov, torej skupno 50 vagonov. Iz knjig Kmetijske družbe se razvidi, da je dal Pirc pod imenom Kmetijske družbe in I za njen denar, nakupovati zase angleške funte, za iz-I plačilo naročenih 10 vagonov galice. To nakupovanje i se je vršilo od meseca julija do decembra in ob koncu leta 1922 je bil Pirc Kmetijski družbi dolžan okrog 4 milijone kron — natančno 983.584 D 78 p. Gospod Pireje torej izrabil družbeni kredit za svoje lastne špekulacije. A to še ni dovolj. Družba ni izposlovala gospodu Pircu samo devize, ampak tudi — carine prosti uvoz te
Pirčeve galice, Lepšega kšefta si pač ne moremo misliti. Zato si je Pirc pri tej galici tudi zaslužil en ubogi milijonček. Ker je tudi leta 1921 na enak način dobil od «Handelsgesellschaft« v Graz-u 10 vagonov galice, pri kateri je zaslužil približno isto vsoto, bo že nekako izhajal do prihodnje galice. Kdor zna, pa zna.
Madžari v Sarajevu. Sarajevska policija je ugotovila. da živi v Sarajevu stalno nameščenih 122 madžarskih podanikov, ki so vsi nastavljeni kot državni uradniki. Govori se, da bo vlada te uradnike odstavila, ter namestila Jugoslovane na njih mesta.
Razbojniki kot orožniki oropali župnika. Iz Novske javljajo žalosten primer nesigurnosti javne varnosti, ki se je pripetil te dni v župnišču župnika v Raiču. — Dva razbojnika, oblečena v žandarsko uniformo in trije kot, Seljaki so proti večeru vdrli v župnišče, vklenili v verige župnikovega slugo in župnika samega, župnikovim sestram pa so zagrozili s smrtjo, ako bi se le ganili. Eden od orožnikov razbojnikov je stražil zvezana, drugi pa se je lotil hišne preiskave in iskal denar, ki je bil nabran za dva nova zvona, a ga je k sreči župnik en dan poprej odposlal livarni v Zagreb. Ker ni bilo denarja, pa so razbojniki župnika oropali vseh premičnin po sobah in niti čevljev na nogah mu niso pustili .Ko so opravili svoj razbojniški posel, so mirno izginili v noč in pravi žandarji v bližini župnišča niso pri napadu nič slišali, akoravno So bili doma.
Uboj v Zagrebu. Dne 12. t. m. je ustrelil invalid Mato Tkalčič-Vukovič, rodom iz Celja v Zagrebu v vladni palači invalidskega referenta Ivana Cvitaša. — Pred dvema dnevoma je ustrelil Tkalčič v Koprivnici svojo ljubico Magdaleno Truheljak in njenega 12 letnega sinčka Fi’anca. Tkalčič je skoz in skoz tuberkulozen, slab, ter že itak z eno nogo v grobu. Ubijalec Tkalčič je izpovedal na policiji, da je ustrelil referenta radi tega, ker mu je ta odbil več prošenj. Ljubico pa je ustrelil Tkalčič radi tega, ker mu je po njegovi izpovedi grenila življenje pri vsakem koraku.
Iz Celja.
Celjska posojilnica «Narodni dom« — postala banka.
iz Celja nam poročajo: Kakor posnamemo iz «Nove Dobe« se je posojilnica v Celju v Narodnem domu prelevila v banko. Kot prijatelji zadružništva ne moremo odobravati tega koraka, če tudi nam ta zavod ne stoji blizu. Odgovoriti moramo na trditev, da je ta sprememba samo formalnega značaja, ker to ne odgovarja resnici. Do sedaj je jamčilo za varnost hranilnih vlog poleg rezerve gotovo 1500 zadružnikov, mogoče še več kmečkh in mestnih posestnikov s svojim premoženjem, ki ga smemo danes mirno računati nad 500 milijonov kron. Vso to ogromno jamstvo je posojlnica zavrgla in ga nadomestila s 10 milijoni delniške glavnice. To je pač velikanska bistvena razlika in ne samo formalnost. To spremembo moramo obžalovati, ker gotovo stvarno ni neohodno potrebna. Saj so velike zadruge, kakor Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru, Ljudska posojilnica v Celju, posojilnica v Ljubljani, Kmetska posojilnica v Ljubljani in druge, ki ne mislijo na tako spremembo. To so naše zadružne trdnjave, nekak protiutež proti uspešni bančni poplavi. Posojilnica v Celju pa je klonila glavo kot zadruga in je šla med banke. To ni prav in mogoče bode posojilnica v Celju ta korak še obžalovala, ker naše kmečko ljudstvo ne mara bank., kar je popolnoma pravilno.
Krščansko socijalna zveza za gornjegrajski okraj priredi koncem tega meseca pod vodstvom svojega pred sodnika Alfonza Požar, župnika na Rečici ob Savinji, pođučne tečaje v sledečih krajih: Dne 19. t. m. v Rečici ob Savinji, za Mozirje, Rečico, Nazarje, Šmartno ob Dreti in Šmihel. — Dne 23. t. m. v Gornjem gradu za Gornji grad, Novoštifto in Bočno. — Dne 26. t. m. v Lučah za Luče in Solčavo. — Dne 27. t. m. na Ljubnem za Ljubno in Sv. Frančišek Ksav.. Začetek povsod ob
9.	uri zjutraj. Predavali bodo čč. gg.: P. Odilo iz Nazarij: 0 političnih strankah v Sloveniji s posebnim ozirom na bodoče volitve. Avšič Martin, kaplan, Mozirje: O narodno-gospodarskih temeljih države SHS. Grobler Ignac, kaplan, Solčava: O zadružništvu in Požar Alfonz, Rečica, kratko predavanje: O razmerju kmečkega ljudstva do katoliške Cerkve. K temu tečaju, ki je obvezen za naša društva, so pa tudi vsi drugi naši somišljeniki prijazno vabljeni.
Iz Ptuja.
Gospod šolski nadzornik Flere se rad obdaja s sijajem neprekosljivega pedagoga, a dejanja govore drugače. Že lansko leto je nastavil v dvorazrednici v Slov. goricah učiteljico, ki jo je moral uradnim potom premestiti, ker je postala nezakonska mati; premestil je pa ni v neznan kraj, ampak nazaj v isto šolo, kjer je službovala pred 2 letoma in ki je samo nakaj ur oddaljena od njenega službenega mesta. Že pet mesecev tam ni učiteljice; zdaj je zimski čas, ko bi kmetski otroci lahko obiskovali šolo, pa je ne morejo, ker gospod nadzornik ne skrbi za učno moč. Gospodična je sicer dobila dekret, da mora po končanem porodniškem dopustu nastopiti novo mesto, pa ni šla tje, ampak je, da se očitno ponorčuje z gospodom nadzornikom, prosila za podališaufe dopustu prav tri dni pred koncem prvega dopusta. Podaljšanja seveda ni dosegla, temveč se ji je zopet ukazalo, da mora nastopiti svoje novo mesto. Gospodična se pa zopet ni odzvala dekretu, ampak je kljubovala dalje. Nazadnje se je moral udati gospod Flere in je gospodični udano odkazal drugo mesto. Bo-li to mesto nastopila ali ne, še tudi do danes ni gotovo. Res vzorna disciplina je to, kaj ne? In ugled gosp. Flere kaznovati stariše radi šolskih zamud dece, ko pa ničla. Padla ženska se mu smeje v obraz in on nima to-
liko moči, da bi jo ukrotil. In to naj bo višja šolska oblast, ki jo naj spoštuje in sluša celi okraj? Kako more gospod Flere kaznovati stariše radi šolskih zamud dece, ki pa si ne upa kaznovati podložne učne osebe, ki se je celo z očitno prisego zavezala, da bo spoštovala postavno višjo oblast in ji bo pokorna? Mesto, da bi uvedel zoper njo disciplinarno preiskavo, odkaže ji še boljše mesto. Potem pa naj svet občuduje vzorno disciplino in pričakuje dobrih vzgojnih uspehov. Kjer ni Boga, tam tudi ni pokorščine in ne avtoritete; tam je brezobzirna avtonomija, ki jo demokrat gosp. Flere sovraži iz dna svoje demokratske duše.
Iz Maribora.
POZIV NA POŠTENO MARIBORSKO OBČINSTVO.
Napad demokratske «Orjune« na Cirilovo tiskarno, ogrožena zasebna lastnina ter splošna javna nesigurnost v Mariboru je privedla ogromni del mariborske javnosti do zaključka, da je potrebno osnovati «Ljudsko Stražo«.
Orjunci uničujejo osebno imovino in podjetja, kjer je zaposlenih veliko število delavcev. Z demoliranjem strojev in drugih naprav jemljejo delavcem in njih družinam sigurnost zasluška in kruha. Brezvestni člani demokratske «Orjune« so hoteli tik pred volitvami uničiti naše tiskarniš-ko podjetje, da naše časopisje ne bi moglo razkrivati lumparij demokratske stranke. «Orjuna« grozi z osebnimi napadi, z revolverji, s pobijanjem šip vsem onim, ki ne marajo trobiti v demokratski rog. Po Mariboru pa je poleg vsega tega javna varnost padla pod ničlo. Dan za dnevom so mirni ljudje napadeni na ulici, pobiti na tla; vršijo se ropi in tatvine v najbolj obljudenih ulicah. Državna varnostna straža, dasiravno šteje okoli 300 mož, ne ščiti dovolj ne zasebne lastnine, ne oseb, ki ne pripadajo orjunskim krogom. Vlada še do-sedaj ni prav ničesar resnega storila, da zasigura javno in zasebno varnost v Mariboru in da prepreči orjunaška divjaštva. Te dni so se zbrali v Mariboru na posvet zastopniki vseh stanov in raznih političnih struj iz mesta in okolice, da si ljudstvo samo napravi red in mir ter obračuna z orjunci in drugimi, ki so zanesli v naš Maribor te žalostne razmere. V imenu pripravljalnega odbora prosim in vabim vse resne in poštenočuteče Mariborčane in okoličane, da se takoj, ko čitajo ta poziv, javijo svoj pristop na moj naslov: «F. Ž., narodni poslanec, Maribor«.
Pravila organizacije so že sestavljena in jih bomo po ustanovnem zboru takoj predložili vladi v potrjenje. Organizacijski statut «Ljudske Straže« določa, da stopi naša organizacija takoj v življenje.
V Mariboru, dne 14. febr. 1923.
Za pripravljalni odbor «LJUDSKE STRAŽE«: FRANJO ŽEBOT, narodni poslanec.
K izjavam orjuncev in drugih v «Taboru«. V Mariboru je bilo zadnje čase več vlomov in vendar nismo čitali, da bi prebivalci tistih ulic smatrali za svojo dolžnost in potrebo opravičevati se radi teh ropov. Dovoljujemo si skromno vprašanje, ali imate gospodje za bodočnost še veliko izjav pripravljenih?!
VOLILNI SHOD
somišljenikov Slovenske ljudske stranke v Mariboru
se vrši
v sredo, dne 21. februarja 1923 ob pol osmi uri zvečer v Gambrinovi dvorani.
DNEVNI RED:
Volitve ter položaj v Mariboru s posebnim ozirom na divjanje Orjune. Somišljeniki, pridite vsi! Organizacije po vseh ulicah, zaupniki po vseh okrajih mesta storite svojo dolžnost, da pridejo vsi somišljeniki na shod!
RAZPIS NAGRADE.
V noči od sobote na nedeljo so vdrli gotovi temni elementi na roparski način v Cirilovo tiskarno ter tam razbili 4 stroje, da bi onemogočili za časa volitev izhajanje «Straže« in «Slov. Gospodarja«. To hajduštvo odločno obsoja vsa poštena javnost.. Da se omogoči izsleditev teh roparskih elementov ter zatre za bodočnost slično hajduštvo, razpisuje s tem vodstvo Cirilove tiskarne po 1000 dinarjev nagrade na vsakega udeleženega razbijalca in pomagača, kakor na duševne povzročitelje tega hudodelstva, ki se jih naznani Cirilovi tiskarni oziroma policijskemu komisarijatu obenem s potrebnimi dokazi. — Vodstvo Cirilove tiskarne.
Cirilovi tiskarni prihajajo od raznih strani vesti, da Orjuna organizira nov napad na tiskarno. Da se tiskarno zavaruje proti sličnim napadom in obrani svoje imetje pred roparskim upostošenjem, je oborožila svoje uslužbence, ki imajo strogo povelje za vsako J ceno preprečiti roparske napade. Ako bi pri tem prišlo j do krvoprelitja, nosijo odgovornost za to napadalci,
kakor tudi državna oblast in njeni organi, ki še dozdaj žal niso pokazali, da imajo dobro voljo in moč, ščititi državljane in njih imetje zoper organizirane tolpe, če naL ne krani državna oblast, se moramo braniti sami. Pričakujemo pa, da bo gospod policijski nadsvetnik dr. Krševan storil vse potrebne korake, da se v korenini zatre orjunsko razbijanje in s tem obrani ugled naše države na zunaj.
Opomba k izjavi ravnateljstva Mariborske tiskarne. V «Taboru« od dne 13. t. m. je podalo ravnateljstvo Mariborske tiskarne svojo izjavo, da ni tiskarna v nikaki zvezi z napadom na Cirilovo tiskamo. K tej izjavi sledeče pripombe: Konstatiramo, da je imelo vse dosedanje po-licajdemokratsko nasilje, ki smo ga doživeli v jugoslovanskem Mariboru, svoj izvor iz Mariborske tiskarne. Ravnateljtvu kličemo v spomin pobijanje šip in izložb po Mariboru 1. 1920. Mariborska tiskarna ima uslužbence, ki so organizirani v Orjuni, ki je napadala našo tiskamo in član mariborske Orjune g. Kinkela, ki je stavec v Mariborski tiskarni, je zaprt radi napada. Ravnateljstvu Mariborske tiskarne priporočamo, naj natančneje pregleda svoje nastavljence in našlo bo med onimi tudi take, ki že davno več ne spadajo v resno podjetje. Ako bo Mariborska tiskarna enkrat pošteno pometla z vsemi temnimi elementi, potem ne bo treba pošiljati v liste izjav. S temi besedami nočemo napadati tiskarne in podjetja kot takega, ampak smo ravnateljstvo opozorili le na nekatero žalostna dejstva, po katerih presoja potem tiskamo navadno javnost. Ravnateljstvo Mariborske tiskarne naj stori svojo dolžnost, pa ne bo treba nikomur groziti s sod-nijskim zasledovanjem.
K izjavi orjunca na razpoloženju dr. Stemada. V «Taboru je podal policijski uradnik dr. Sternad izjavo, da je izstopil iz Orjune pod pritiskom razmer. Vsakdo se je smejal tej izjavi, ki je zagledala javnost pod pritiskom razmer. Dr. Sternad je izstopil iz družbe roparskih napadalcev prisiljeno, ker je pač policijski uradnik, a v srcu pa je še vedno orjunec in bo kot tak tudi vestno informiral Orjuno o vseh tajnih ukrepih policije proti organizacji. Gospodu policijskemu predstojniku bi priporočali, naj bi svoje uradnike poučil, da izjava, kot je na primer dr. Sternado-va bolj izzva, kot pa prepričujejo javnost, da je policijski uradnik obrnil hrbet družbi navadnih ponočnih roparjev. Žalostno za mariborske varnostne razmere, ako višji policijski uradnik zapušča organizacijo, ki si je stavila kot cilj uničevati na roparski način tujo lastnino, zapušča samo formalno pod pritiskom razmer, a v srcu, po prepričanju in na tihem pa še ostane vedno orjunec. Tak je torej višjj policijski uradnik, kaj pa naj potem pričakujemo od navadnih stražarjev.
Železniški revident na mariborskem glavnem kolodvoru g. Cesarec, ki je glede politike narodni socijalist, glede mišljenja o uničenju tuje lastnine pa orjunec, je izrekel glede roparskega napada orjuncev na našo tiskarno sledeče: «Prav so storili, saj ima papež dovolj denarja, jim bo že kupil druge stroje.« G. Cesarec, to Vašo izjavo si bomo dobro zapomnili in mislimo, da tudi ne dela časti narodno-socijalni stranki, kjer ste Vi kot orjunec politično učlanjeni.
Maribcrski Orjunci brzojavili po pomoč v Subotico. Orjunaši imajo svoje pristaše tudi med poštnimi uslužbenci na glavni pošti v Mariboru. Ti poštni orjunci so brž po prečitanju pondeljkove «Straže« brzojavili v Subotico po pomoč. Je znano, da se je po Vojvodini in osobito še po Subotici najbolj razpasla Pribičevičeva a~ vantgarda «Orjuna«, ki razbija tiskarne in pretepava ljudi, ki so pošteni in ne tulijo v policajdemokratski rog. Mariborski orjunci so si torej naročili pomoč od subotiških, ki so že bolj izurjeni glede vlomov in roparskih napadov na tujo lastnino. Za brzojav poštnih orjuncev se zelo zanima policija. Poštnim uslužbencem se že itak godi skrajno slabo in sedaj bi jih pa še radi policajdemokratje diskreditirali pri javnosti. Poštnim uslužbencem bi svetovali, naj dobro pregledajo svoje vrste in nam javijo, kdo je vse pri Orjuni.
Kako daleč smo že. Na mariborski trgovski šoli je nastavljen kot učitelj neki Jurdana, ki je seveda tudi organiziran orjunec. Ta mož se je izrazil v kavarni v nemškem jeziku napram trgovcu, katerega ime je na razpolago: «No, jaz in mi orjunci bi radi poznali ime onega sodnika, ki bi si upal obsodili le enega našega člana radi razbijanja strojev v Cirilovi tiskarni.« — Torej tako daleč smo že, da se člani Orjune kot na Italijanskem drznejo groziti sodniji, ki je bila edina doslej v Sloveniji še kolikor toliko objektivna. In mož, ki se drzne v javnem lokalu izustiti zgoraj omenjano grožnjo, bi naj bil odgojitelj naše mladine! Za to izjavo g. orjunca Jurdana bi se moralo zanimati drž. pravdništvo, ker so priče na razpolago.
Javno vprašanje vodstvu mariborske policije. V Mariboru so med najslabšimi elementi trije bratje Jurkovič, od katerih sta posebej dva moralno pokvarjena individua, policiji gotovo znana po svojih dejanjih. Dalje je v Mariboru delomržni, brezposelno podporo izrabljajoči Tretjak, znan tudi po svojem nastopu pri gostilničarju Božiču. Vsi ti ljudje jemljejo dobro ime primorskim Slovencem, so italijanski državljani, so seveda člani Orjune in po vseh predpisih spadajo pod izgon v svojo domovino. Prepričani smo, da policija dovolj pozna te elemente, zato vprašamo: zakaj-ne vrši svoje dolžnosti. Preskrbeli bomo za informacije na višjih mestih mi, ako je prenemarna policijska oblast.
Novak, Kenda in podkupovanje. «Tabor« št. 31 hoče tako bolj na kratko naša zadnja odkritja iz sveta spraviti, ko pravi: «To bodi smrdljivi «Straži« edini odgo-! vor!« In če ta odgovor natančno prečitamo, potem vi-! dimo, da isti pravzaprav naše namigljaje v celoti le potrjuje, tako da moramo res o kakem podkupovanju misliti. «Tabor« sicer pravi, da je «hotel« g. Kenda priob-
Stran 4.
čili odgovor, a da mu je «Tabor« to odsvetoval. Zakaj mu je odsvetoval, to že ve, ker bi bil mogoče s tem odgovorom več povedal, kakor smo mi namigavali. G. Novak pa sploh ni hotel odgovora priobčiti, on vtakne vse, kar mu kdo očita, v žep. Temu pa se mi niti ne čudimo, ker on je danes NSS, jutri pa JDS pristaš, kakor pač «interesi nas pridobitnih slojev« zahtevajo (ne njegovi, ne, ne, tega sploh ne mislimo, Bog obvari, ne, ne!), če pa je zašel g. Kenda ,nadstrankarski tajnik« in orjunaš v to spufano demokratsko stranko, se pa prav nič ne ču-Mi ga poznamo še z Bleda, kako se je že tam po orjunaško obnašal ob priliki orlovskega izleta leta 1920. če se ne motimo, je tudi zasluženo nagrado prejel. Vsekakor moramo tudi «Orjuni« k tej pridobitvi čestitati, ker gliha vkup štriha. Edino je, čemur se čudimo, da «nadstrankarsko« slov. Obrtno društvo take ljudi v svoji sredi trpi. No, naj bo stvar, kakor že hoče, mi obrtniki ne spadamo v to družbo. Mi bomo že sami vedeli, katere ljudi moramo dne 18. marca voliti, mi bomo take može volili, ki so zmožni in bodo tudi znali res naše intej-ese zastopati. Nikakor pa ne bomo umirajoči demokratski stranki z našimi glasovi pripomogli, da dr. Kukovec vsaj svoj količnik doseže, ker gre pri celi komediji vendar le za njega samega, nikakor pa ne za «obrtniškega kandidata Rebeka« (drugače tudi načelnik demokratske stranke za mariborsko oblast). Dr. Kukovec naj ne misli, da, ako je funkcijonarje slov. Obrtnega društva za svojo fronto pridobil, da je tudi nas obrtnike pridobil, Mi vendar ne moremo v tem društvu včlanjeni biti, ki nam drugega ne nudi, kakor da nas hoče pri volitvah na kriva pota speljati. Mi se bomo čuvali in skrbeli za to, da ne bodo naši ljudje takih mož volili ,ki naravnost proti našim interesom delajo. Poglejmo samo zakon proti draginji, ki nas obrtnike in trgovce po nedolžnem v zapor tira; poglejmo nadalje unikum zadnje stanovanj ske naredbe itd. Vse to je delo teh brihtnih mladinov dr. Kukovca in dr. Žerjava, ki se že celo svojega pravega
imena bojijo in so se vsled lega v «napredno kmečko-o-brtno zvezo« prekrstili. Drugič še kaj več!
Srebrni jubilej. Naš vrli pristaš ter odbornik zveze tovarniškega delavstva Franc Vidmar in njegova žena Alojzija slavila sta zadnjo nedeljo, dne 10. februarja slovesnost 25 letnice vzglednega zakonskega življenja. Ganljiv cerkven obred je odpravit v predmestni farni cerkvi sv. Magdalene vlč. g. P. Živortnik. Na domu jubilantov se je zbralo precejšnjo število gostov-prjateljev, ki so tekom prijetne zabave in dobre postrežbe se po prošnji in vabilu tov. Franca Lajh spomnili tudi naših revnih dijakov, ter darovali za «Dijaško večerje« 160 kron. Jubilanta sama sta darovala 40 kron in gospodična Marija Šprager 40 K. Vrlima slavljencema želimo iz srca, da še krepka in čila doživita tudi svoj zlati jublej.
Muzejsko društvo v Mariboru ima 25. februarja ob 10. uri dopoldne v manjši kazinski dvorani svoj občni zbor, Na dnevnem redu je odborovo poročilo o društvenem delovanju, volitev društvenega odbora in slučajnosti.
VII. ustanovni član MGA. Stavbeno podjetje inž. dr. Kasal, ki ima svojo podružnico tudi v Mariboru, je postalo z vplačano članarino 1000 dinarjev ustanovni član, po dosedanji vrsti sedmi ustanovnik Mariborske gradbene akcije.
Krivci stanovanjske bede. Mariborska Gradbena Akcija prične v petek, dne 16 februarja v dvorani Ljudske univerze svoja predavanja. Predavanja otvori društveni tajnik novinar Pirc o predmetu: krivci stanovanjske bede. ker bodo pravi krivci stanovanjske bede brezobzirno toda s stvarnimi argumenti demaskirani, obeta že prvo predavanje biti zanimivo tudi za one, ki ne občutijo stanovanjske bede. Začetek predavanja je ob pol 20 uri (pol 8. uri.)
Podstrešna stanovanja. Vedno številnejše deložacije in širjenje raznih zlih posledic vsled prenapolnjenih stanovanj je prisililo mnogo ljudi iz boljših slojev, da si za
silo pomagajo s stanovanji na podstrešjih. Maribor nudi dovolj prilike za taka stanovanja. Ne le v interesu strank, ki taka stanovanja iščejo, ampak tudi v interesu hišnih gospodarjev je, da izrabijo to priliko, ter se prijavijo v po-
slov
mci I'
; M.
lar-Stana. Za taka nova stanovanja odpade vsak spor o najemnini, ker morejo nanje reflektirati samo taki interesenti, ki zmorejo nositi če ne vse, vsaj večji del stroškov za zgradbo takih stanovanj.
Narodno železničarsko glasbeno društvo «Drava«, ima dne 23. februarja ob 19. uri 30 v društvenih prostorih v Narodnem domu svoj redni občni zbor.


f
V neizmerni žalosti naznanjajo podpisani vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njih iskrenolju djeca soproga, ozir. sestra, gospa
Katka Rajh m Hoder
v torek, dne 13. februarja 1923 ob 5. uri zjutraj v 28. letu svoje starosti po daljši, mučni bolezni in previđena s sv. zakramenti za umirajoče za vedno zatisnila oči.
Pogreb predrag« rajnke se vrši v četrtek, ne 15 februa ja 1923 ob pol 2. uri popoldne iz mrtvašnice mariborske bolnice na pokopališč' v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo služila v petek, dne 16. februarja 1923 v župni cerkvi v Limbušu.
Bistrica pri Mariboru, dne 13. februarja 1923.
Franjo Rafti,
soprog.
Julka Kefar roj. ^sder,	Psm !?go,
Janko Moder,
brat.
s«stra.
polsestra
Wmtetrgfevlna z prem&gem tfi
m debelo	= na drobno
F. «fc A. U
Slovenska ul. S
Telefon 344
CENIK:
2—lo 5j
PREMOG v vsaki množini na dom postavljen po Din. 32, 37, 42, 45 25 in 66 75 za 100 kg.
DRVA: bukova ela na dom postavljena la Din. 700, ila Din. 625 za klaftro.
BUKOVA REZAMA 20 cm dolga na dom postavljena la Din. 50, Ila Din. 45 za meter.
MEHKA « meter dolga vezaza (odpadki) Din. 0 27 za kg na dom postavljena.
Hirnciia ss spreimeio s®mov pisarni ¥ Slovenski ul. i
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znam tvrdki
KAROL WQfiSOT:, Maribor, GosoosRa ul. 10
Per»j e za postelje
Za tefki vožnjo Km?
lago par koajev. Koroška cesta št. 26.	69
Čevljarskega učeiea
spretne tak j tvrdka Kobont Maribor, Stritarjeva ulica št 7.
_____ 1 _ 3 71
Iščem messrijs
mogoče, tudi go .tilao. Poiudbe n . upravo lista.	70
Drndam ra<** preselitve rTOaeUl novo zida 10 hišo z n aiitn gospodar .kitn poslopjem, dober oral emlje tik d •«, teste I a« Baumgar ner, Sel-nie ob Dravi št 04	72
Hišnim vsako množino borov nilpisP 5 m dolgih in 35 cm de etik. Pavel LcdLefe, sod*r, Gozdna ulica št. 6, Maribor. 5-6 cl
a!, za eno obitelj, veliKa sklatil?® dišča za trgovino z dr-vami, apnom, premogom in ce- š mentom, električ a razsvetljava, j vodovovod, vse zidano I. 9*2, s stavbišče za dvonadstropno hišo. ves kompleks meri »90 ma, leži blizu Glavnega trga v pro metni ulici, spos bno za veliko delavnico, se proda. Kupec lahko takoj prsvzame in se naseli. Cena ,2<;.0u0 Din.; do 50.000 Diu. o stane lahko vknjiženo. Posredo vala dobijo provizijo. Vprašati pri M. Grgič, Koroška c. 49, Maribor.	2 “' ^4
ti G. WELLS
Zgodba o nevidnem človeku,
•	24 Naglo je stopil bliže, stegnil roko — in zadel ob ne-
vide prtse —.
Plašno se je umaknil in lica so mu izpremenila barvo. »Bodite mirni! Ohranite mirne živce, Kempf Za božjo
•	voljo! Hudo sem potreben vaše pomoči! Stojte —!«
Nevidna roka ga je pograbila. Udaril je po njej. f »Kemp —- f« je kriknil glas. »Kemp, ohranite mirno i kri!«
Močneje ga je pograbila roka. j Divja želja, da bi se osvobodil trdih pesti, je grabila ; Kempa. Nevidna roka s povojem ga je prijela za ramo. j Skušal se je otresti, pa nevidna moč ga je popadla, vzdig-I nila in vrgla na posteljo.
Odprl je usta, da bi zakričal na pomoč. Posteljni prt i se mu je zamašil v usta. Težko je ležala nevidna moč na j njem, pa njegove roke so bile proste, branil se je in su-i val v nevidno telo, ki ga je tiščalo na posteljo, i »Poslušajte! — ali hočete?« je sopel nevidni in ga I držal pod seboj, vkljub sunkom, ki jih je dobival pod reb-j ra. »Pri Bogu, znorel bom, če ne bodete mirni!«
I Kemp se je še branil nekaj časa, nato pa je mirno ob~
S ležal.
»Ako bodete kričali, vam polomim kosti!« je grozil I nevidni človek in mu vzel prt iz ust. »Jaz sem človek z t nevidnim telesom. To ni neumnost in tudi ne prevara!
I Moje telo je zares nevidno. — In vaše pomoči potrebu-I jem. Nič hudega vam nočem storiti, pa če se bodete obli našali kakor zbesnel neumnež, moram biti nasilen. — Ali I se me ne spominjate, Kemp — ? Griffin sem, Griffin, vaš f tovariš iz vseučilišča —!«
»Pustite me, da vstanem!« je rekel dr. Kemp. »Miren I bom. In dovolite, da za trenutek sedeml«
Sedel je in si otipaval kosti.
»Griffin sem, iz vseučilišča. Naredil sem se nevid-I nega. »Cisto navaden človek sem, — človek, ki ste ga I dobro poznali, — pa nevidnega sem se naredil.«
I	»Griffin —?«
«Griffin! Vaš nekdanji tovariš, nekaj let za vami sem I študiral. Ali se me spominjate? Širokoplečast človek, be-I lih las in rdečkastih oči. Kemijo sem študiral in prvo da-( rilo sem dobil.«
I »Vse se mi meša —! Možgani so mi odpovedali —.
I Kaj ima vaša nevidnost opraviti z Griffinom?«
I	»Jaz sem Griffin!«
5	Kemp je pomišljal.
»Strašno —«, je odgovori!. »Kaj vraga se vam je zgo-j dilo, da ste postali nevidni?«
»Nobena vragolija—. Kemičen proces, znanstven in f razumljiv --.«
I »Strašno —! Kako neki —?«
»Strašno je, zares! Ranjen sem, roka me boli, utrujen I sem, zdelan. Veliki Bog! — Kemp, vi ste mož! Bodite pa’s metni! Dajte mi jesti in piti in tule naj sedem!«
Kemp je strmel na povoj. Povoj se je premikal po zra-I ku, stol se je dvignil, se pribiližal postelji, se postavil na \ noge in se upognil za nekaj centimetrov pod nevidno težo. Kemp si je mel oči in si otipaval kosti.
»To je hujše nego strahovi!« je dejal in se neumno 1 nasmejal.
I ’ »Hvala Bogu! postali ste razsodni!«
»Ali pa neumen!« je odgovoril Kemp in vrtal s prsti i po očeh.
»Dajte mi whiskyja! Polmrtev sem!«
»Tega nisem preveč čutil poprejle na postelji —! Kje ste? Ako stopim po sobi, bom trčil v vas! — Tamle? — Dobro! Whisky —? Tule je! Kam vam ga naj dam?«
Stol je zaškripal in Kemp je čutil, da mu je silil kozarec iz prstov. Branil se je ga izpustiti. Njegov nagon se je temu protivil. — Kozarec je šel po zraku in se ustavil nekaj čevljev nad sedalom.
V brezmejni osuplosti je strmel Kemp.
»To je —- to mora biti hipnotizem! Sugerirali ste mi, da ste nevidni—!«
»Neumnost!«
»Strašno —!«
»Poslušajte!«
»Se to jutro sem si dokazoval, da je nevidnost —.« »Pustiva vaše dokaze! — Jaz ginem od utrujenosti! Noči so hladne, posebno še za človeka brez oblekel«
(Dalje prihodnjič.)
Čebula domača
garant, zdrava debela v vrečah po 54 kg po Di 1. 4
za kilogram priporoča	1 2 tb
HmtUk & drug, M ribor, Slomšku» t g S.
iclobuke:
OZEl'VX-.TIE]
1—15 63	FSÜSZXjO
samozaveznice, dežne plašče, dežnike, torbice za trg, na-hrbrtnike i. t. d. v veliki izbiri nud naje n j-
}fl (03 LAH, MARIBOR, GLOTI TRG 2
Izdaja konzorcij «Straž»