mcnmii
Posebna izdaja..
A PAVBAT jTRAJTA. □ □ □ j
Loto: II.
■ ronunezna feevOk&t 1 krono.
• tan, Wlim iL k. t, L
• •*»•»)*• t«ui«» umi. k. n*. S
> UPBiTA m »Mi t MM j ! aUU M. «, (UUUW Im. «U». S
» im h. M. E»>3l.ilikmU m- -
!	hm	hm.	U.M.
1
* fc otMi W m m.
:	Mtn.	-	hM	M	M	»l»
Maribor, sreda 17. avgusta 1921.
Številka: 184.
Nj. Veličanstvo kralj Peter I. umrl.
h Beograda je došla vest. da je včera] ob 17-30 Nj. Vel. kralj Peter I. po dolgem mufieniškem trpljenju izdihnil svoje plemenito dušo.
Mrtev je naš kralj 1 Mrtev je kralj vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, kralj mlade osvobojene Jugoslavije.
Črna je vest, ki jo je raznesla brzojavna žica širom naše države. Zaplapolale so črne zastave, stisnila so se srca, resnost je legla na obraz. Vedeli smo, da je bil naš kralj težko bolan in da ni bil daleč trenutek, ko ga bo premagalo veličanstvo smrti. Toda človeška narava je vedno taka, da jo iznenadi in pretrese tudi z gotovostjo pričakovani prihod smrti. Zato je smrt Njegovega Veličanstva globoko pretresla sle-hrnega poštenega državljana. Preveč je danes smrti, preveč grobov! To zavest nosimo vsi v svojih srcih, ta zavest nas spremlja na grobove. Živeti, iz polnih sil živeti, delati in vztrajati 1 Zgradili smo si državo, ki ima čvrste temelje in vse pogoje za veliko in slavno bodočnost. Mojster-graditelj, ki je žrtvoval za to veliko delo svojega trudapolnega življenja vso telesno in duševno moč, je bil v teh zgodovinskih trenutkih, ko prehajamo iz zidanja v udobno in srečno bivanje, najvišji simbol naše vstvarjajoče sile, našega dela, naših vspe-hov, simbol naše velike bodočnosti.
Pa je prišla smrt in mojstru-kralju je omaT hnilo kladivo, so ugasnile sokolje oči, je potemnelo viteško čelo. Umrl je naš kralj Osvoboditelj, graditelj velike- jugoslovenske države. Petra Karadjor-djeviča ni več med nami.
Lepo in častno je bilo njegovo življenje, lepše in častnejše kakor življenje drugih vladarjev. Bil je sin domače zemlje. Njegov praded je oral šumadijsko grudo in tlačanil
Turkom kakor^vsa in srbske vere.
druga raja srbskega rodu
Kaj se je nenadoma vzbudilo v notranjosti Črnega Jurija, da je postal upornik, zbral krog sebe istotako uporne kmetske sotrpine in pričel zgodovinsko delo narodnega osvobojenja, narodnega maščevanja za Vidov dan na Kosovem polju? Malo sličnih primerov pozna slovanska zgodovina. Kmet, ki
ni poznal učenih državniških teorij, je po lastnem nagonu in po svobodoljubnosti svojih sotrpinov, zlomil suženjske verige in udaril temelje državi, ki je sto let po svoji ustanovitvi postala skupna domovina jugoslov. naroda od Triglava in Mure doli do Soluna.
Atavizem tega tajinstvenega uporniškega duha šumadijskih kmetov je ležal v krvi tudi
potomcu Črnega Jurija, kralju Petru. Ko je ■ končala nečastna era Obrenovičev, je sedel na prestol izkušeni boritelj za svobodo bosanske raje, knez Peter Karadjordjevič.
Takoj ob nastopu so ga pozdravili tudi slovenski in hrvatski nacijonalisti, sluteč v njem bolj podzavestno kakor zavestno reprezentanta one sile, ki bo po nujnosti razvojnih zakonov strla tudi naše suženjske verige.
To se je zgodilo. Kralju Petru je Usoda naklonila izredno čast, da je postal utemeljitelj srbsko - hrvatsko - slo-' venske države, utemeljitelj Jugoslavije. Izpolnil je sanje naših najboljših sinov od Sama in Svatopluka preko Dušana Silnega, Zvonimira in Lazarja, preko Križmaniča, Gaja, Strossniayerja, srbske omladine do novejših narodnih prepo* roditeljev in voditeljev.
Ko stojimo danes ob njegovem mrtvaškem odru, se spominjamo vseh številnih perijod/ v katerih se je skušal naš jugo-slovenski narod osvoboditi, ujediniti in se rešiti pred potujčenjem.
In z vsem globokim spoštovanjem se klanjamo senci nesmrtnega mrliča, kateri je stal na zadnjem koncu te velike verige, ki drži od prihoda slovanskih plemen na Balkan in v alpske doline pa do
l.	1918, ko so se tri jugoslovenska plemena zedinila v enoten narod in jedinstveno državo. Kakor je bilo lepo in častno življenje kralja Petra kot vladarja, tako vzvišeno je bilo tudi kot življenje človeka. Zdrava šumadijska kri ga je vodila k častnim činom in k naravni, ne hinavski značajnosti.
Bil je velik in svetel kot Človek, kot značaj.
V njegovem osebnem življenju se je kazal heroizem. Heroj trpi, se žrtvuje in gleda pogumno smrti v obraz. Naš kralj ni stopal po samih parketib, niso mu povsod,trosili rože na pot. V Ženevi je kot dijak bival v pod-
\
Stran 2.
.TABOR'
strešni sobici in prevajal lepo knjigo Stu-art-Milla ,0 svobodi". Leta 1871. se je boril kot častnik v francoski armadi in
se rešil ©red nemškim (ujetništvom na ta način, da je preplaval Seino. Pozneje se je kot francoski major podal med bosanske vstaše in živel pod imenom Peter Mrkonjič v (planinah in v šotorih. Najstrašnejši dnevi so ga čakali med svetovno vojno. Ko so Bolgari zahrbtno napadli mučenisko Snbijo in 'ko so 'tudi nemške oette (preplavile šurna-idij&ko zemljo, je moral sivolasi in bolehavi kralj, zapustiti Niš ter skupaj s svojo vojsko bežati če® Albanijo na otok Krf. O tem begu so že napisane cele knjige. V njih čittamo ganljive dogodke iz življenja pokojnega kralja. — Črtamo o njegovem herojiamu, s katerim je prenašal strašne nezgode te velike selitve iin hikraitu vlival svojim sotrpinom od visokega častnika do slednjega redova pogum in ponos. Katera. evropski vladar je preživel svojo starost itako burno in v tako krasni (vzajjemnmti s svojim trpečim narodom? — Kdo bi mogel zameriti kraljevi rodbini, zlasti pa ostarelemu kralju Petru, če bi si poiskala zavetja na kakem varnem mestu v prijateljskem inozemstvu? Toda kralj in njegov (hrabri sin sta vztrajala pri vojski takrat, kio je bilo najtežje vztrajati in sta še končno n čakal a — trpina sredi (trpinov — velikolepega trenutka zmage, osvobojemja in ujedi-njenja.
Živeti, delati, vs ti var jati! Neka va-irijanta prekrasne subske narodne pesmi o smrti majke Jugovičev opilsuje, (da materi ni počilo isrce radi izgube »deveterih Sinov in deseltaga starca Ju-ga — Bogdana«, (temveč se je vrnila v svoje« dvore in zaklicala:
Ak’i jesu odleteli ždrali ostali su ptiči ždraloviču Hranit čemo ptiče ždraloviče, naše pleme poginuti ne če, naši dvori ostat pusti ne <5e.
Tudi nam, državljanom jugosloven-ske kraljevine, ne preostane drugega, kakor da Be poklonimo pred veličanstvom smrti, ki nam je ugrabila dragega kralja. On 'bo živel z nami, v naši
zajednici, v naši narodni družini na veke. Bedel bo nad nami kot velik Duh in čuval ognjišče naših očetov. Njegova slava ne bo potemnela. Vrnimo se tudi mi v svoje dvore, vrnimo se v svoje državljansko življenje in živimo, delajmo, vstvarjajmo. »Ak’ i jesu odleteli ždrali, »ostali su ptiči ždraloviči.« Mi imamo novega kralja — kralja Aleksandra. Njegovo ime je dovolj znano in priljubljeno, njegov značaj dovolj preizkušen in ustaljen, tako da lahko pred mrtvaškim odrom svojega velikega Očeta prevzame kraljevo žezlo, ki ga je nosil v rokah že kot kraljevič — regent. Istočasno ko se sklanjamo veličanstvu Smrti, prisegamo veličanstvu Življenja. Življenje je poosebljeno v mladostni sili' našega kralja Aleksandra iin življenje kipi v širokih prsih naše države. Ne bojmo se smrti, verujmo v silno moč, Id jo ima naša država in njen vrhovni reprezentant. Obljubimo pred odrom mrtvega Mojstra-graditelja, da (bomo vsi delali za državo, za njen proervit in blagostanje; da ne bomo nikogar med nami, ki bi onečastil ta veličastni Hram njegovega življenja.
Prisegamo zvestobo in vso udanost našemu kralju Aleksandru, mrtvemu kralju Petru L pa
VEČNA SLAVA.
Pridržujoč si, da objavimo natančnejši življenjepis Nj. Vel. kralja Petra f'‘naivajamo zaenkrat par podatkov: Kralj Peter I. je bil rojen dne 12. julija (29. junija) 1844. v Beogradu. — Poročil se je dne 30. j ulija 1883. na Ce tinju s hčerfko kneza Nikolaja, knjegi-njo Zorko, ki {je umrla dne 4. marca 1890. Izvoljen za kralja Srbije dne 2, junija 1903. je zasedel prestol dne 12. junija 1903. Kronam je bil v Beogradu dne 8., a pamaiailjen dne 26. septembra 1904. v Ziči. Dne 1. idecembra 1918. je postal kralj države SHS. Imel je tri otrdke: sinova Aleksandra, roj. 17. decembra 1889. na Cetinju, Gjorgjeta, roj. dne 27. arvgiuista 1887. na Cetinju in hčerko Jeleno, roj. na Reki dne 23. okt.
Jovanom Konstatinovicem dne 21. avgusta 1911., (sedaj vdova). Živi še kraljev brat knez Arsenije Karagjorgje-vič (roj. 1. 1859.), ki ima sina kneza Pavla, roj. 1.1893.
Brzojavna poročila o kraljevi smrti.
Kralj umrl ob 17. uri 30 minut.
LDU Beograd, 16. avgusta. Danes ob 17. uri 30 minut je končal kralj Peiter svoje veliko življenje. Ob njegovi smrtni, postelji je stal princ Jurij. — Vse popoldne so bili pri kralju zdravniki dr. Vladisavljevič, dr. Nikolajevič, dr. Duačainin in dr. Takoj ko so zvedeli, da je umrl kralj, so odšli na dvor ministri z ministrskim predsednikom Pašičem na čelu. Telo blagopokoj-nej?a kralja se bo položilo jutri dopoldne v Saborski cerkvi na mrtvaški oder. Program pogrebnih svečanosti se bo določil takoj, ko dospe regent Aleksander v Beograd. Govori se, da se bo romunski kralj osebno udeležil pogreba, angleški kralj pa bo poslal svojega odposlanca. Program pogreba in svečanosti bo sestavil tekom jutršnjega dne patrijarih Dimitrije.
Utis vesti o kraljevi smrti.
LDU Beograd, 17. avgusta. Vest o smrti' kralja Petra se je včeraj v zgodnjih večernih urah na mah razširila po mestu ter napravila na prebi-vallstvo globok vtis, četudi so visa zadnja poročila poročala, da je stanje kralja resno. Javna poslopja ter mnogoštevilna privatnia so razobesila žalne zastave. Včerajšnje izdaje listov so izšle vse črno obrobljene ter prinašale teple članke o življenju in delovanju
ne države za katero je blagopOkojni deloval in trpel.
LDU Beograd, 16. avgusta. Vest o smrti kralja Petra se je z bliskovito naglico razširila takoj po žalostnem dejstvu. Naredila je globok vtis na vso javnost. Uredništva listov so takoj iz-
1884., poročeno v, Petrogradu s knezom dala posebne izdaje, vsa zabavišča so
Maribor, 17. avgusta 1921.
"■ ' ' »■
se takoj zaprla in vse mesto se je odelo v žalne barve. Na večer so bili vsi lokali zaprti. Listi so v posebnih izdajah prinašali povod smrti kralja ter njegov življenjepis.
Odredbe ministrskega sveta.
LDU Beograd, 16. avgusta. Danes ob 20. uri je imel ministrski svet sejo, na kateri se je pečt>l s sestavo prokla-macije. Tekst proklamacije se objavi jutri dopoldne v »Službenih Novinah*. Proklamadja bo najprej javila smit kralja Petra iti da zasede prestol po členu 56. ustave Nj. Vel. prestolona-slednik-regent Aleksander. Za časa odsotnosti prestolonaslednika vrši kraljevo oblast minrstrski svet. Nadalje bo vsebovala proklamadja apel na narod ter pristavek o življenju in delovanju kralja Petra. Razen tega se je sklenilo, da se takoj skliče zakonodajna skupščina. Predsednik skupJčine dr. Ribar, ministri in poslanci so bili brzojavno pozvani, da se vrnejo v Beograd. Prvi sestanek parlamenta se določi dogovorno s predsednikom skupščine, ko bo dospel v Beograd. Na tem sestanku bo novi kralj prisegel na ustavo, poslanci pa v njegove roke, ko pride regent v Beograd, se določi dan pogreba. Jutri ob 9. uri dopoldan bp kralju prisegel ministrski svet, ob 10. uri uradniki, ob
11.	uri pa na Topčiderskem brdu vsa beograjska garnizija.
Razglas.
16. avgusta ob 17. in pol je preminulo N j. Veličanstvo kralj Peter I.
Prosim p. t. občinstvo, predvsem g.
hišne posestnike, da dajo tem povodom
prvega kralja .osvobojene in njediinie-. izrazu «voj»mu oouuatvovanju s- tenj,
da razobesijo žalne zastave.
Župan:	,
Viktor Grčar, s. r.
Glavni urednik: R a d I v o | Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim.
——
Lastnik in izdajatelj. »Konzorcij Tabor*. - Tiska: Mariborska tiskarna d. d.