5/haJa vsak če Irtek in veha s poštnino vred ali v Mariberu s pošiljanjem na dom za celo lete 32 din., pol lela 16 din., ¿«trt leta 8 din. Izven Jugoslavije 56 din. Naročnina se posije na »pravniško »Slovanskega Gospodarja* v Mariboru, Koroška cesta 5. List se dopošiljo do odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. Telefon inlerurban št. 113.
Posamezna Sie /liita síar.e l*SO
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Rokopisi w ne vražajo. llpiwv. rrštvo »p rej« m a naroervjho,
ins«ral« in reklamacije. Cene mseraiom po dogovoru. Za večkratne oglasa primeren pepas!, ÑeMnpte i eWameoije ¡so pošteflie
proste, ¿ekevni račun pršteMa irada Ljubljana št. 3 >¿06.
Telefon inlerurban št. ;li.
1. šte vilka..
MAlillM >«,, dne ajanusrja 1924
Jetnii*
zdiužitvi naprednih sil.
Nekaj starejših spominov.
Kakor znano, je takoj po preobratu zverižil znano zlo Slovenije — dr. Žerjav Samostojno stranko. Bil je vesel, ko je odščipnila Samostojna pri volitvah v usla-votvorno skupščino naši stranki nekaj mandatov, se pognala v naročje srbijanskemu centralizmu in šla skupaj z radikali ter demokrati v ono, za celo državo nesrečno vladno večino, ki nam je rodila šibo božjo cele Jugoslavije — centralistično ustavo. Kot plačilo za pomoč k izdajstvu slovenske avtonomije so pobasali samostojni generali v žepe nekaj stotisočakov iz državne blagajne, a ljudstvo v Sloveniji jih je nagradilo pri zadnjih volitvah s popolnim porazom, iz katerega se je otel kot edini zastopnik slovensko samostojnih izdajic — g. Pucelj.
Preostanek samostojnih po volitvah.
Po volitvah je g. Pucelj sameval jk> Beogradu in kot politični samotar ni našel precej časa nobenega prebivališča. Po dolgem moledovanju so ga vendarle končno sprejeli pod srbijansko okrilje zemljoradniki, ki so ga že bili za dobo delovanja ustavotvorne skupščine iz-bacnili iz kluba baš radi pohlepnosti samostojnih generalov po vladnih koritih.
Gospod Pucelj je torej po imenu zopet poslal slovenski zemljoradnik, a v srcu in na tihem pa je vedno star zaveznik, prijatelj in podjiornik sedanje samo-radikalne — Pašičeve vlade. Gospod Pucelj je na videz z zemljoradniki vred v opoziciji, a se nikdar ni upal doslej v zbornici nastopiti proti ukrepom Pašičeve vlade. Mož se dobro zaveda, ako bi se postavil odločno proti Pašiču ter radikalom, bi znali ti njegovi nekdanji vladni ministrski sotovariši marsikaj izdati in razkriti (n. pr. Pucljevo umazano kupčijo z nemško živino, jugoslovanskimi prašiči itd.) in radi tega strahu ni nikdar v zbornici kot navidezni ojx>zicijonalec črhnil proti dav kom, kuluku in še tedaj, ko so naši poslanci tako neustrašeno nastopili za po zadnji povodnji poškodovane, ga ni bilo v zbornici. Kadarkoli pride na dnevni red v skupščini kaka točka, ki je naperjena proti Pašičevi vladi, se zna gospod Pucelj vedno pravočasno odstraniti iz zbornice, ne glasuje ne za in ne proti, da si na ta način vedno ohrani naklonjenost očeta — Pašiča.
V «Kmet. listu« in doma na shodih pa je g. Pucelj
. vedno strog opozicijonalec, ki piše in govori proti kri-; vičniin davkom, kuluku itd.
i
Združitev vseh naprednih sil proti SLS.
Že pred zadnjimi volitvami je predvideval vodja slovenskih demokratov dr. Kukovec, da bodo napred-njaki: mlado in staroliberalci, samostojni in narodni socijalisli porazno tepeni, ako bodo šli ločeni v volilni boj. Že torej pred volitvami je začel izpuščati iz preluknjane demokratske barke obupne klice in pozive na združitev naprednih sil v boju proti SLS. Njegova neposlušna in napredna deca ga ni posluhnila, sledil je volilni poraz za vse napredne strančice. Volilni izid in brezuspešni dr. Kukovčev klic po združitvi vseh napred njakov je voditelja slovenskih demokratov tako užalil, da se je umaknil iz javno političnega delovanja in prepustil celotno vodstvo slovenskih mladoliberalcev krog «Jutra« in «Tabora« dr. Žerjavu.
Kot poprej dr. Kukovec tudi dr. Žerjav ni odmaknil od ust demokratsko jerihonsko trombo o nujnosti združitve naprednih sil proti SLS. «Jutro« je že večkrat pisalo, kako postaja ta združitev naprednih sil kri in meso in vse, kar se računa ter prišteva k naprednjaštvu, že sledi dr. žerjavu in za SLS pride dan usode. Demokratsko časopisje je skoro dnevno vedelo poročati, kako se družijo te napredne sile in bodo lopnili skupno po ubogih klerikalcih. Gospod dr. Žerjav se je že videl v duhu kot generala teh bojaželjnih naprednih sil, da se vrže z njimi vred na SLS, a ravno za božične praznike in Novo leto je dobil ravno od naprednjakov tako zaušnico, da bridko toži o njenih posledicah po «Jutru«, «Taboru« in «Slov. Narodu«.
Narodna radikalna stranka in združitev naprednih sil.
Nekaj mescev pred zadnjimi volitvami se je začela snovati po Sloveniji srbska radikalna stranka, ki se imenuje s polnim naslovom: «Narodno radikalna stranka«. Pod svoje skoz in skoz centralistično okrilje je spravila nekaj uradništva in raznih političnih izgubljencev, ki so za denar in dobro plačilo na razpolago vsaki stranki.
Peščica slovenskih rad^ui^v je izdajala v Ljublja ni svoj dnevnik, ki se je imenoval «Jutranje Novosti«. Ta list so plačevali srbski radikali in to gotovo z državnim denarjem. A vkljub temu, da je bilo to glasilo podpirano od vlade, se ni moglo ukoreninili med Slovenci in preneha z Novim letom.
Slovenski radikali so poslušali dr. Žerjavov glas po združitvi naprednih sil in so oni sedaj združili pre-
ostanke naprednih sil in to ne, kakor Žerjav sam priznava po «Jutru« za boj proti SLS, ampak za politično borbo proti peščici slovenskih mladoliberalcev.
Z Novim letom začne izhajati v Ljubljani mest« umrlih samoradikalnih «Jutranjih Novosti« nov dnevnik pod krstnim imenom «Narodni dnevnik«.
Krog tega glasila so se združili: slovenski radikali, staroliberalci pod vodstvom ljubljanskega advokata dr. Ravniharja, narodni socijalisti pod vodstvom Deržiča ; ter Rogliča in samostojni. Prva številka «Narodnega j dnevnika« je namreč prinesla proglas na javnost in na , tem proglasu — za samostojne previdno ni podpisan i samostojni, zemljoradniški in radikalni Pucelj, am-| pak Ivan Urek iz Globokega pri Brežicah.
Ali z drugimi besedami: staroliberalci, narodni so-• cijalisti in samostojni so postali radikali. In zakaj radikali in ne demokrat je? So pač sedaj pri vladnih koritih samo radikali in ne demokratje in če hrepeni ke-do po dobrotah vladnih jasel, iz katerih je že zobal na debelo kot na primer gospod Pucelj, potem se pač mora prekrstiti v radikala.
Dr. Kukovec—Žerjavova jerihonska tromba po združitvi naprednih sil v boju zoper SLS je spojila ta napredne preostanke a ne v demokratskem, ampak radikalnem taboru.
Naši na j) redni lažiizobraženci so že pač od nekdaj taki, da jih lahko kupi vsakdo, kdor jim ponudi več za žep.
Najbolj ostudno vlogo pa vidimo igrati pri ravnokar omenjeni združitvi naprednih sil samostojne. Ob rojstvu pri dr. Žerjavovem očetovstvu so bili samostojni, po volitvah v konstituanto so bili nekaj časa zemljoradniki, nato zopet samostojni Pašičevi hlapci, po zadnjih volitvah samostojno politični begunci, nekaj časa zopet zemljoradniki in sedaj po Novem letu pa bodo Pašičevi radikali. Samostojni so torej postali kulukarji Pašiča in to sedaj po Novem letu, ko nas je ravno Pašičeva vlada privila k tlom z novimi davki, kulukom itd.
Kdor je prodal enkrat Srbom slovensko samostojnost, bo politično Irgoval s slovenskimi koristmi in usodo tako dolgo, dokler bo Pašič imel na razpolaga dovolj državnega denarja, da ga razmetava med svoje kupljene mešetarje.
* * *
Tako je torej z združitvijo naprednih sil, med katere se prišteva tudi preostanek samostojnih. Hvala Bogu, da množice slovenskega ljudstva niso v razdrapanih
Živ pokopali*
Po angleškem izvirniku A. Bennetta napisal Paulus.
10. nadaljevanje.
«Kaj je?« je vprašal mimo in samozavestno, kakor se spodobi za moža postave, in odrival radovedne množice.
«Pijan je! Pravi, da se piše za Aleša Blaža. Na kor je prišel, kričal je in motil cerkveno opravilo!«
«O —! Ali iuia vstopnico?«
«Seveda je nima!
«He, mož, le kar lepo mirno se spravite odtod!«
Prijel ga je za roko.
«Pustite me!« je pravil Aleš Blaž in ustavljal.
«No —! Ali bodete ali ne! Le kar lepo mirno —!«
Drug policaj je prišel od nekod. Starejši je bil.
«Kaj je?« je vprašal dostojanstveno.
«Pijan je! Nemir je delal v cerkvi. Sedaj se pa ustavlja.«
«Le lepo mirni bodite!« je rekel starejši policaj nekoliko sočutno.
«Nisem pijan!« je ugovarjal Aleš. Ni še nikoli imel opravka s čuvarji javnega miru in ni vedel, da se jim ne sme ugovarjati.
«Le kar mirni bodite!« je ponavljal starejši policaj, topot brez sočutja.
«Da!«
Mirno je šel z njima. Spoznanje pride človeku včasi naglo kakor blisk.
Množice so se razmaknile, ozka ulica se je odprla med njimi, spoštljiv molk je vladal vpričo vsemogočne rok? pravice.
Aleš se je hipoma ustavil.
«Kje je moj klobuk —? Klobuka nimam!«
«Seveda, —! Klobuk bomo šli še iskat! Le kar naprej, pa mir, sicer —!«
©botavljaje se je stopal med obema policajema. Roke j» nervesno tiščal v žepe.
Kar mu zadenejo prsli na nekaj trdega. Na dan pride — vstopnica.
«Tule je moja vstopnica —! Mislil sem, da sem jo izgubil! — Nisem pijan! Vsa stvar je odurna pomota! Pustite me pri miru!«
Sprevod se je ustavil. Ljudje so pritisnili bližje. «Napačnega so prijeli —!« «Slaba bo predla možem postave —!« «Škandal —!«
Starejši policaj je nervozno pograbil vstopnico.
«Hinko Brglez — je bral začuden.
«Prej pa je vsakemu pravil, da mu je ime Aleš j Blaž!« je mrmral mlajši policaj.
«Tega nisem storil!« je krepko povedal Aleš Blaž.
Starejši policaj je osorno ošinil mlajšega s kara-jočim pogledom, si natančno ogledal ujetnika in končno dejal tovarišu:
«Ni videti, da bi bil pijan!« — Obrnil se je k Alešu: «Veste kaj, gospod Brglez! Ali veste, kaj bi jaz storil sedajle, če bi bil na vašem mestu? Šel bi in bi si
ko j kupil nov klobuk! Pa brž bi šel!«
* * *
Aleš Blaž je klel, kakor še nikdar ne v vseh petdesetih letih svojega življenja. Klel je po domače, klel po francosko, klel po špansko, klel vso pot do doma, še novega klobuka si ni utegnil kupiti.
«Iz cerkve so me vrgli, s policijo so me iztirali — z mojega lastnega pogreba! Ni bilo dovolj, da so me zanemarjali, dokler sem živel med njirni, ni dovolj, da sem zavoljo teh ljudi prišel v neznosen polažaj, — še to so i mi storili! Radoveden sem, kaj bodo prihodnjič počeli z menoj —.
Njegov kelih trjiljenja je bil poln do roba. Prekipeval je. Vihar je divjal v njegovi duši, lomil stebre, ki so podpirali njegovo slabotno in nezanesljivo voljo, ru-val temelje njegovega mišljenja in hotenja —.
V njegovi duši s« je podiralo, rušilo —.
Zavil je krog ogla in stopil proti «Trem zvezdam«.
«Nisem za življenje! Ne znam živeti. Še nocoj poberem svoja kopita ter se odpeljem —. V svet pojdem in tam bom izginil —. Niti trenutka več nočem živeti med temi ljudmi.«
Obstal je pri hišnih vratih in hotel prijeti za kljuko.
Pa vrata so se odprla in pred razdraženim Alešem je stala mati Barba v vsej svoji debelosti in obilnosti.
«Oooo —! Dober večer, gospod Brglez! Iskala sem j vas že in čakala! Rekli so mi, da ste menda na pogrebu. Dolgo vas ni bilo —! Pa hvala Bogu —! Že sve mislili z Lenko, da ste nama ušli —!«	\
■ i t
v.	;
i ;
«Nalij si še kave, Hinko! In vzemi si strdi na kruh in masla!«
Z nežno vsiljivostjo je ponujala Lenka svojemu možu darove bogato obložene mize. Pri zajutrku sta sedela. Ob osmih je sicer že bilo, pa Aleš je rad polenaril in puščal ženici časa dovolj, da je pripravila zajutrk.
Pogledal je po snežnobelih kangljicah in čašah, pa krožnikih in po srebrnem namiznem orodju, oko mu je obviselo na vitki vazi, iz katere je kimala sveže utrgana roža, zadovoljno si je pogladil brado in jiovihal brke ter dejal:
«Hvala lepa, Lenka! Bo dovolj!«
Odložil je brisaljko, se prekrižal in vstal.
«Sedaj pa pojdem malo pogledati po gospodarstvu.«
«Le pojdi, Hinko! Pa tudi na vrt malo poglej!«
Lenka je poznala svojega moža in dobro vedela, da tisto «pogledovanje po gospodarstvo« ni bilo druga ko sprehod črez dvorišče, ki se je redno vsako jutro končal na vrtu. Tam je njen gospod in zapovednik prebil svoj čas do obeda, hodil med gredami, in pod drevjem, da-dil, bral in sanjaril.
«Bom!«
Poljubil je ženko na čelo, povedal, da bi za obed rad to in ono, poiskal palico in tobačnico ter udobno odkorakal.
in trhlih vrstah laži-naprednih sil, ampak v taboru tonomistične SLS, ki ni in ne bo nikoli sukala svojega plašča po ceniarlisličnem srbijansko-političnem vetru. Radikalna združitev slovenskih naprednjakov pa bo še 1 —•'»« SLS v boju zoper «naprednjaštvo«, ki prodaja hi trguje s srbijanskimi cen-ko samostojnost!

Ici poš ali nemške po-leograd, da pomagajo m in Paliču?
ga se dogaja že od spomladi v Beogra-urki pomagajo Šrbu-radikalu Pašiču vencem in Hrvatom. Nasledke tega ne-nja v naši slovanski državi čutijo poje, delavci, obrtniki, železničarji, nižji ar ¿a v m naatavijenci, invalidi in vsi mali in srednji stanovi. Kadar hočejo Pašičevi Velesrbi naložiti narodu nove davke, pokličejo na pomoč Nemce in Turke. Ko hočejo naložiti kuluk, zopet morajo nemški in turški poslanci dvigati za Pašiča roke. Nemški poslanci pomagajo velesrbski vladi zvišati takse. Ko je šlo za to, da se ponesrečenim po povodnji v Sloveniji pomaga, so Nemci zopet glasovali z vlado proti pomoči, dasiravno je tudi mnogo nemških volilcev v Celju, v Savinjski dolini, v konjiškem okraju in v Posavju trpelo škodo po povodnji. Iz vsega tega je jasno razvidno, da so se nemški poslanci Schauer, Kraft, Neuner in vsi njihovi tovariši prodali Velesrbu Pašiču. Nemci bi to radi tajili. Ali v državnem zboru se vse na drobno zapiše (steno-grafira). Tako je tudi zapisano v stenografskih zapisnikih narodne skupščine v Beogradu za leto 193, št. 53 XLV redni sestanek dne 29. septembra 1923, od strani 1463 do 1495, da so Schauer in njegovi tovariši vsi glasovali za dvanajstine, za 500 odstot. povišanje zemljiškega davka, za 30 odstot. zvišanje dohodninskega in hišnega ter obrtnega davka. S tem glasovanjem za vlado so Nemci tudi pripomogli do kuluka.
Nemški poslanci bi tudi radi pričeli nove hoje med Nemci in Slovenci. Staro protivništvo proti nam ne dopušča, da bi Nemci in Slovenci živeli v miru. Celo vlado bi radi nahujskali proti Slovencem. Schauer je na zborovanjih odkrito hujskal proti avtonomiji Slovenije. Na ta način so se nemški poslanci postavili na stališče, da odobravajo sedanjo vladino gospodarstvo in krivice, ki se godijo našim ljudem.
Nemški poslanci od Schauerja do Krafta nosijo s Pašičevimi radikali in Turki iz Makedonije vso odgovornost za sedanjo krivično vladanje v Beogradu.
Vprašamo vse one volilce na Slov. Štajerskem, ki so 18. marca vrgli krogljico v 6 (šesto) škrinjico: Ali ste Schauerja v to svrho poslali v Beograd, da pomaga Srbom in Pašiču proti celemu ljudstvu v Sloveniji?
Mariborski okrajni zastop.
Po preobratu je sedanji sosvet okrajnega zastopa prevzel ceste in drugo gospodarstvo v silno žalostnem položaju. Sedanji sosvet, kateremu načeluje dr. Josip Leskovar, je od leta 1919 do danes storil vse, da se vsaj
Pred vrati je obstal.
Poletno solnce je lezlo že visoko po nebu in oblivalo z blestečo se svetlobo zeleno trato pred hišo, vrt in rdeče strehe gospodarskih poslopij, nad travniki in njivami spodaj v dolini je valovel gorski zrak in gričevje onstran doline je odevala sinja meglica.
«Vroče bo danes!« je zasodil, si riapravljal cigareto in premišljeval, kod naj krene.
Zadovoljnost in mir sta odsevala iz njegovega polnega, rdčekastega lica. Sveže in brezskrbne so bile njegove kretnje. Za deset let se je pomladil, — četudi se je njegov rejeni irebušček bolj in bolj zaokroževal in že zdavnaj popolnoma onemogočil pogled na konice njegovih čevljev.
Če so nebesa mir in sreča, če se človeku v nebesih izpolnijo vse želje, če nima tam nobenih skrbi več, — potem je bil Aleš Blaž v nebesih.
Oženil se je namreč.
Kako je to prišlo, vprašate začudeni? — Čisto enostavno in po vseh zakonih človeške duše.
Kakor neurje izčisti soparno, neznosno ozračje, tako je prizor ob Hinkotovem pogrebu izčistil Aleševo dušo. Že dolgo je ležalo na njegovi duši, — nekaj težkega, soparnega, nevzdržnega, sam ni vedel kaj. Vkljub svoji bistroumnosti ni opazil, da brede vedno globlje v neznosen položaj, da se od dne do dne bolj odlujuje ljudem in da je vsemu temu kriv edini pa usodni pogrešek njegovega življenja — izogibal se je družbe, bežal ie pred ljudmi, mesto da bi bil šel naravnost med nje.
Dogodek v cerkvi pa je razoral in razbrzdal globo-čine njegove duše in spravil na dan in v njegovo zavest koprnenje, ki je dolgo let ležalo tam pritajeno in zata-jeno, koprnenje po nekom, ki bi se nanj oprl v svoji slabosti in zapuščenosti, ki bi ga branil pred krutimi udarci usode, ki bi se zanj brigal —.
(Dalje prihodnjič).
ceste zboljšajo. Okrajni odbor ni skrbel samo za okrajne ceste, ampak je dajal vsa leta tudi znatne podpore za občinske ceste.
Iz seje sosveta, ki se je vršila dne 27. decembra, poročamo naslednje važnejše zadeve. Razun dr. Rosine so se seje udeležili vsi člani. Celo naša korenina Galunder od Sv. Križa ni manjkal. Iz proračuna za leto 1924 je zanimivo, da se bo v leto 1824 uporabilo za posipanje okrajnih cest nad 9000 kub. met. prodca. Samo za cesto Lajteršber—Št. Lenart (do Šikerja) se nasiplje 1800 kub. metrov prodca, na vurberško 1100 m, ptujsko 400, ja-reninsko 300, framsko 350, jakobško 300, ruško 830, lovrenško 800 itd. Storili so se važni sklepi glede najbolj uporabljenih cest: lenarške, lovrenške, vurberške, jodlberške, jakobške itd.
Za nameravano novo cesto Št. Peter—Duplek ima okrajni zastop že iz lastnih sredstev zbranih 75.000 D. Ko se bo država izjavila pripravljeno, prispevati primerno svoto, se bo začelo tudi z zgradbo te potrebne cestne zveze.
Nadalje se je na predlog dr. Leskovarja in Jakoba Florjančiča ugodilo prošnjam občin Sv. Miklavž, Ro-goza, Hoče in Pivola glede na občinsko cesto, ki se pri Šmiklavžu odcepi od ptujske in vodi mimo železniške postaje Hoče na Pohorje. V to svrho se je djalo v proračun pirmerno svoto. Ravnotako se je na predlog Jos. Gselmana in Fr. Žebota ugodilo prošnji občin v kamniški okolici in se je občinsko cesto, ki vodi od Urbanove ulice proti Kamnici sprejelo med okrajne. V obeh- slučajih bodo prizadete občine in okrajni zastop vse potrebno ukrenili, da se obe cesti čimprej preuredijo v okrajne.
Dr. Leskovar poroča, da je nova cesta Malna—Vel-ka dograjena. Okrajni odbor je iz tekočih sredstev doplačal, celo dolg za to često. V novem letu bo moral okr. zastop žrtvovati precejšnjo svolo za odkup sveta za novo državno cesto iz Št. llja do Marije Snežne. Z zgrad bo te državne ceste se te dni prične.
Izza časa, ko so v okrajnem žastopu gospodarili sami Nemci in nemškutarji, ima okrajni zastop dolga v iznosu približno 1 milijon kron. Ta dolg so Nemci najeli za avstrijsko vojno posojilo. Ker zahteva mariborska Mestna hranilnica kar 16 odstot. obresti, se je na predlog Viktorja Glaserja sklenilo zvišati okrajne do-klade v letu 1924 za 10 odstot. da se bo moglo v bodočem letu odplačati približno 500.000 K. Okrajne doklade znašajo za leto 1924 120 odstot., kar je v primeri z do-kladami v drugih okrajih, malo.
V tej seji se je sklenilo znatne podpore za občinske ceste. Na primer občina Sv. Jurij dobi 2500 D, Gradiška 800 D, Kamnica 2000 D, Pobrežje 2500 D itd. Odobrili so se novi tarifi za brodove na Sladkem vrhu, v Trčovi, Dupleku, a zavrnilo se je tozadevne prošnje za Pecov brod pri Selnici in Oroslov na Dravi, ker sta bila predloga previsoka. Brodarski zadrugi v Dupleku pristopi okrajni zastop kot član z 50 deleži a 500 K.
Požarni hrambi v Račah se za nabavo motorne briz galne prispeva 5000 D, za obrtno nadaljevalno šolo v Mariboru 5000 D, Dijaški kuhinji in večerji vsaki po 5000 D. Za provizoričnega uradnika se sprejme gospod Nežmah. Nastavljencem okrajnega zastopa se za Novo leto izplača 13. mesečna plača. Na predlog Fr. Žebota se tudi vsem okrajnim cestarjem izplača enaka nagrada. Za napredek živinoreje in drugih panog narodnega gospodarstva prispeva okrajni zastop znatne svo-te.
Iz lega poročila je razvidno, da je tako mala avtonomna korporacija, kakor je okrajni zastop, storila za napredek naših krajev izvanredno mnogo. Iz tega sledi: Borimo se naprej za avtonomijo Slovenije, da centralističnemu Beogradu naš davčni denar vzamemo in ž njim sami gospodarimo.
MEŠANICE TRAV IN DETELJ ZA ZAČASNE TRAVNIKE ZA ŠTIRI- ALI VEČLETNO RABO.
1. Za dobro ilovnato
zemljo:
5 kg domače detelje
5	kg nokote 12 kg pasje trave 10 kg francoske pahovke
4 kg zlatega ovsa
6	kg mačjega repa 4 kg laške ljuljke 4 kg angleške ljuljke
50 kg mesnice
	2.	Za lahko peščeno
		zemljo:
5	kg	domače detelje
3	kg	nokote
2	kg	bele detelje
10	kg	pasje trave
12	kg	francoske pahovke
4	kg	zlatega ovsa
5	kg	angleške ljuljke
5	kg	laške ljuljke
4	kg	mačjega repa
50	kg mešanice	
3. Z težko, glinasto zemljo: 4. Za mokrat tla:
4 kg domače detelje 3 kg nokote 3 kg švedske detelje 12 kg pasie trave 10 francoske pahovke 6 kg mačjega repa 6 kg travniške bijnice 3 kg laške ljuljke
3 kg
angleške
ljuljke
5 kg nokote (močvirne)
5	kg švedske detelje 12 kg pasje trave
6	kg francoske pahovke 6 kg medene trave
4 kg lisičjega repa 4 kg šopulje 4 kg mačjega repa 4 kg travniške bilnice
50 kg mešanice
50 kg mešanice
Mesto druge detelje primešamo za prevlažna tla lucerno, za kamenita tla pa esparzeto, na vlažnem več švedske detelje, v suhih legah pa lahko damo hmeljno lucerno. Na mokrih tleh se sponese mesto navadne nokote, močvirna nokola. Navedeni primeri naj služijo kot splošna navodila, ki se z ozirom na zemljo, pod- j
nebje in lego lahko spremene. Začasne travnike pre-orjemo, kakor hitro se košnje poslabšajo. Predrto jih na novo obscjemo s travami, jih pustimo zopet po šest let za njive in jih med tem časom obsejemo večkrat z domačo deteljo. Sploh je naprava začasnih travnikov najracionalnejši način obdelovanja travnikov.
Stalne travnike napravi jamo najbolje lam. kjer zemljišča preplavlja voda. Nadalje v strmih .egah, kjer se zemlja le s težavo obdekije in kjer dežnica dela škodo z odplavo zemlje. Njive se preosnove v travnike, kjer je mogoče napeljati vodo. V travnike spremenim» tudi vse mokre in močvirne lege, kakor tudi lege na visokih planotah, kjer se poljedelstvo slabo izplača, zemlja pa je vsled vlažnega podnebja ugodna za pridelovanje krme. Končno preuredimo v travnike vsa oddaljena polja, ki jih radi prevelike oddaljenosti težko obdelujemo in lege z zelo težko ilovnato zemljo, ki hi sicer dajala le malo dohodkov.
Stalni travniki morajo bili obsejani z mešanico večletnih trav in detelj ter imeti gosto in trajno rušo. Trave znašajo največ 80 odstotkov, detelje pa 20 odstotkov. Od trav sejemo visoke in pizke, zgodnje iri pozne. Med visokimi je najboljša pasja trava, francoska pahovka, travniška lavotka in lisičji rep, med nizkimi pa angleška in laška ljuljka. Samorastle detelje so boljše od vsejanih, osobito dobra je domača detelja, lucerna in nokota. Za napravo stalnih travnikov je zemlj» dobro pripraviti. Ne štedimo s semenom, ampak kupimo rajši več in boljša semena, kajti večji stroški pri nakupu se povrnejo pozneje z večjimi dohodki. Na e* hektar je treba približno 60 kg mešanice.
Mešanica za stalne travnike. 1. Dobra ilovnata zemlja: 2. Za lahka peščena tla;
4 kg domače detelje
4	kg nokote
12 kg pasje trave 12 kg francoske pahovke
5	kg travniške latovke 5 kg zlatega ovsa
5 kg angleške ljuljke 5 kg laške ljuljke 5 kg travniške bilnice 3 kg pasjega repa
60 kg semena
2 kg domače detelje 2 kg nokote 2 kg hmeljne lucerne 2 kg bele detelje 10 kg pasje trave 10 kg francoske pahovke 5 kg travniške latovke 5 kg travniške bilnice 5 kg mačjega repa 5 kg angleške ljuljke 5 kg laške ljuljke 5 kg zlatega »vsa
58 kg semena
3.	Za težka glinasta tla:		4.	Za mokra tla:
3	kg domače detelje	5	kg	močvirnate nokote
3	kg nokote	5	kg	švedske detelje
3	kg švedske detelje	10	kg	pasje trave
10	kg pasje trave	5	kg	francoske pahovke
10	kg francoske pahovke	10	kg	medene trave
10	kg travniške bilnice	5	kg	lisičjega repa
5	kg laške ljuljke	2	kg	šopulje
5	kg angleške ljuljke	4	kg	navadne latovke
5	kg mačjega repa	6	kg	mačjega repa
5	kg pasjega repa	4	kg	travniške bilnice
2	kg zlatega ovsa	4	kg	trstikaste bilnice
61 kg semena
60 kg semena
-i
'-J
Največja napaka, ki se čestokral dogaja je, ako pustimo njive, da se same zaledinijo in jih s tem tako-rekoč prepustimo svoji usodi. Na takšnih njivah s« zaredi mnogo plevela in dobre trave postanejo redke. Takšno ravnanje je nazadnjaško in škodljivo trav-ništvu in živinoreji. Njive je obsejati vselej s primernimi mešanicami detelj in trav. V nekaterih krajih se-jejo seneni drob, kar je tudi napačno. V senenem dro-bu se nahaja polno različnega plevela, katerega s sejanjem razmnožimo. Najbolje storimo, ako seneni drob uporabimo za kompost, s katerim gnojimo pri sajenjn v vinogradu ali sadnega drevja. Prav tako se ne smejo uporabljati stara deleljišča za travnike, ne da bi jih poprej preorali in na novo obsejali s travnim semenom. Na takšnih siarih deteljiščih zori ves škodljivi in nadležni plevel, ki (ga je mogoče zatreti le tedaj, ako detel-jišče preorjemo in po okopavinah zasejemo s travnim semenom.
Opešane travnike pripravimo z dobrim gnojenjem in skrbnim obdelovanjem zopet do večje rodovitnosti. Priporoča se ,da na takih travnikih po brananju nasejemo travnega in deteljnega semena na oslabelih mestih. Po sejanju travnik zopet prebranamo. To del» se vrši v zgodnji pomladi. Najboljše pa je upešane travnike preorati, da se zatre različni plevel in pognojena zemlja zaseje z dobro travno mešanico.
S pametnim obdelovanjem travnikov je mogoč« zboljšati živinorejo, ki je glavni in naj sigurne j ši vir vseh dohodkov, osobito pri naših srednjih posestnikih. S tem bomo utrdili ponekod že zelo zrahljane vezi naših kmetijskih gospodarstev in tako prispevali znate» del k procvitu splošnega kmetijstva.
Ivan Štampar, ekonom graščina Ormož.
Naprej na polju ljudske izobrazbe!
V našem narodu je vedno bilo dosti smisla za izobrazbo in napredek. «Le bistrimo si glave, ne dremajmo zaspani«, tako je sredi preteklega stoletja veliki narodni buditelj škof Slomšek klical našemu ljudstvu.
«Le bistrimo si glave!« S tem povabilom je pred 15 leti stopila pred naš narod Slovenska krščansko so-oialna zveza. Njeno delo je rodilo obilne in blagonosne sadove. Karkoli eksistira med našim delovnim ljudstvom, med kmeti, obrtniki, delavci in zlasti med mladino prave, istinite in koristne izobrazbe, po veliki večini je delo naše velike izobraževalne organizacije.
Na povabilo Slovenske krščansko socialne zveze ali, itakor se od novega leta imenuje, Prosvetne zveze, se je 27., 28. in 29. decembra zbral v Celju in Mariboru vSlik hroj ukaželjnih mož in mladeničev iz priprostega ljudstva, da poslušajo temeljita in poljudna predavanja narodnogospodarskega, političnega in kulturnega značaja. V Celju je ta narodnogospodarski tečaj vodil poslanec dr. Korošec, v Mariboru pa poslanec dr. Hoh-fljec.
Na tečajih so se razmotrivala najvažnejša vprašanja iz panoge narodnega gospodarstva. Take reči se učijo po raznih sred. strok, in drugih šolah, naša izobraževalna organizacija pa je hotela z njimi seznaniti tudi zastopnike takozvanih nižjih, delovnih slojev. — Pojem narodnega gospodarstva in vseh njegovih sestavin zgodovinski razvoj gospodarstva, njegove razvojne stopnje po glavni smeri produkcije, po načinu menjalnega prometa, jh> dolini pota, ki ga napravijo gospodarske dobrine od njihovega proizvajalca do zavži-val< a. i:aluialno, denarno, kreditno, d >ra?.či' mestno, narodno, ¿vc-ti vno gospodarstvo: vse to je strokov-Jijaškf iri poljudno tolmačilo udeležencem tečaja.
Jiazpravljalo se je o socialni naravi človeka ter o veJiiiem pomenu socialnih edink (družire, občine, naroda, države), o zvezi narodov, o . tanovih in ležnjah ter organizacijah kmetskega in delavskega stanu, o denarstvu, trgovini, prometu in gospodarskih krizah ter končno o bistvu, pomenu in sredstvih kulture.
Čeprav so bili predmeti predavanj po svoji vsebini težki, se je predavateljem posrečilo jih poslušalcem p( -dati in protolmačiti na način, da so velevažno tvariio razumeli, ter so jo duševno prisvojili. To, čemur so se iia tečaju priučili, bodo v krajevnih organizacijah porabili tudi drugim vprid.
S tema dvema tečajama je naša štajerska osrednja organizacija izobraževalnih društev in zvez dokazala, kako resnobno pojmuje svojo nalogo. Naj bi tudi krajevne izobraževalne organizacije svojo nalogo smatrale istotako kot svojo narodno in socialno dolžnost.
Naši politični protivniki napovedujejo podvojeno prosvetno delo. Demokratska stranka namerava po vsej Sloveniji organizirati razna predavanja ter v to svrho nastaviti deset potovalnih učiteljev s stalno plačo. Dr. Žerjav obenem obeta, da bo preskrbel denar za izdajanje raznih brošuric in knjižic, ki bodo kajpada pisane v liberalnem, protislovenskem duhu. To delo bo seveda na vso moč jx>dpiralo demokratsko učiteljstvo, ki se bo v ta namen posluževalo «Sokola«.
Vzpričo podvojenega truda in napora od strani demokratov in njim sorodnih strank mora naš sklep ob začetku novega leta se glasiti:
Vse naše izobraževalne organizacije bodo delale ne s podvojeno, marveč s potrojeno silo! Na temelju smernic, začrtanih nam od katoliškega shoda, moramo za vsako ceno naprej!
DELAVCI PRI PROTIDELAVSKI STRANKI.
Delavec iz Ceršaka nam piše:
Da so naši delavci v fabriki organizirani pri demokratski gosposki stranki, je nekaj nezdravega. To se ne more držati in se tudi ne bo držalo. Saj bi itak radi vsi proč od te stranke, ker jih je vendar pred celimo svetom sram. Saj nima ta organizacija nikjer obstanka, kar ni čudno. Saj ni demokratska stranka nikdar delavska stranka in tudi ne bo. Najbrž — ne bomo se motili — so nekateri delavci dobili denar (judeževe groše) od bogatih mariborskih in ljubljanskih demokratov, katerega ti kapitalisti lahko dajo, ker imajo bogate banke v rokah. Gre samo za to, da bi dobili glasove za svojo falirano, popolnoma propadlo stranko. Demokrati podpirajo gmotno delavce v Ceršaku, da jim tako mečejo pesek v oči in jih farbajo. Delavec pa gre hitro na limanice, ker je res v fabriki slabo plačan. Demokratski agitatorji pravijo, če bodete pri nas organizirani, bodete boljše plačani. Pa je vse farbarija. Nikjer skoraj nimajo delavci te demokratske organizacije, pa so boljše plačani skoraj povsod. Le recimo n. pr. na Sladkem vrhu. Zato pa delavci stran od te Stranke! Saj ne bote za judeževe groše prodali svoje duše.
Demokrati, posebno njih general v Ceršaku, strašno hujskajo in lažejo na shodih in tudi drugod proti krščanski Ljudski stranki in proti Žebotu. Pravijo, da je naša krščanska stranka proti osemurnemu delavniku, da je Eebot povzročil, da imajo delavci v lajterberški fabriki manjšo plačo itd. Pa je ravno vse narobe. Naša in samo naša Ljudska stranka je vpeljala osemurni delavnik po takratnem ministru Gostinčarju. Žebot se je potegnil za delavce v Lajtersbergu, da so jim plače povišali za 15 odstotkov. General H. trdi, da je naša stranka najbolj agi-tirala za vojna posojila, to vendar vsak otrok ve, da so najbolj agitirali za vojna posojila liberalni nemškutarski učitelji, ki so od hiše do hiše hodili in ki so zdaj vsi pri demokratski stranki.
Delavci, odprite vendar enkrat oči in ne dajte se več farbati od te stranke! Zaupajte vendar domačim, poštenim
ljudem, osobito našim voditeljem, ne verjemite pa ven dar vsega, kar vam natvezajo razni tuji švindlerji! Va rujte se volkov, ki pridejo k vam v ovčjih oblačilih.
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Slabost in nestalnost sedanje vlade postaja vedno bolj očitna. Med samimi radikalskimi poslanci se je začelo oglašati in nastopati proti korupciji in vsled tega je moral odstopiti najprej minister pravde dr. Laza Markovič, sedaj pa prometni minister dr. Velizar Jan-kovič. Ta je bil poseben ljubljenec Pašičev in ob njegovem odstopu se vidi, da se precej močno ruje in dela tudi proti Pašiču. Škoda samo, da so spremembe in ho-matije v vladi samo deloma zasluga ljudi čistih rok in da je še vedno mnogo drugih, ki bi sami radi postali ministri ter nadaljevali koruj>cijo.
Vlado zadnji čas mnogo skrbi govor bolgarskega vladnega predsednika, ki je naglašal, da Makedonija mora postati samostojna. Od bolgarske strani se sicer zatrjuje, da so to samo besede, da ne bi bilo zamere makedonskih nacijonalistov, v Beogradu so pa prepričani, da je to plod italijanskega hujskanja.
Beograjski diplomati so začeli delati na obnovi zvez z Rusijo, v Beograd so dospeli celo trije važnejši zastopniki Rusije, na beograjski strani je pa še vedno premalo iskrenosti, kar se vidi zlasti v tem, da vlada še vedno posluša Wranglovce in druge ruske carisle ter jih trpi kot nekako državo v državi. Prej je toliko govorila o njih razorožitvi, sedaj so se j>a do zob oboroženi ruski caristi zbrali v Beogradu na shodu, da nastopijo proti obnovi zvez med Jugoslavijo in Rusijo. Vlada je to drzno vmešavanje v naše zadeve mirno gledala in ko so proti temu nastopili "srbski republikanski študenti, je te zapirala in preganjala.
Razdor med demokrati je vedno večji in sicer je vedno slabejša struja Pribičeviča, ki je izstopil iz glavnega odbora stranke. Srbski demokrat Marinkovič je izdelal načrt o samoupravah, ki se v mnogih ozirih približuje avtonomističnem stališču. Ta načrt je Pribičevič poprej z uspehom pobijal, sedaj ga je pa strankin odnor brez ugovora sprejel. V nedeljo so demokrati zborovali v Zagrebu, da bi pokazali enotnost svoje stranke. Govorila sta sicer Pribičevič in Marinkovič, namen se pa le ni dosegel, ker se pravi demokrati iz Srbije tega shoda sploh niso udeležili.
Radiča še ne bo nazaj. Prišel je sicer na Dunaj, da se od bližje pouči o najnovejših dogodkih doma, policajem, ki ga že čakajo, pa ne mara pasti v pest ter se zopet vrne v London.
Konferenca Male antanle.
Prej se je mnogo pisalo, da bo tudi Poljska stopila v Malo antanto ob njeni konferenci, ki se vrši ta mesec v Beogradu, sedaj pa Poljska hiti razglašati na razne strani, da sicer rada podpira mednarodno politiko Male antante ,vstop v njo sedaj j)a ne smatra ne za dober in ne za potreben.
Razmere v Grčiji
se še niso izčistile. Italijo močno skrbi, da bi Grčija znala stopiti v Malo an-tanto. Nadalje se mnogo razmišlja o nameri grškega državnika Venizelosa, ki je s svojo stranko zmagal pri volitvah, postaviti princa Pavla Karagjorgjeviča, ki ima grško princezo Olgo za svojo ženo, za grškega kralja. Temu bo Italija nasprotovala, ker hoče na vsak način spraviti Grčijo pod svoj vpliv.
FRANCIJA—NEMČIJA—ANGLIJA.
V Angliji jiride najbrž do vlade delavske stranke. Ta utegne čimpreje skleniti diplomatsko in trgovinsko zveZo z Rusijo ter posj>ešiti vprašanje razčiščenja od-nošajev med Nemčijo in njenimi zmagovalci. Zato bo tekma med Francijo in Anglijo šla naprej. Sicer se Nem čija in Francija deloma pogajata, kako bi spravili sporna vprašanja s sveta, dokler se ne ustoliči v Angliji Macdonald, vodja delavske stranke. Tudi je treba pomisliti, da se leta 1924 vrše nove volitve tako za nemški, kakor za francoski parlament, ki morejo zelo iz-premeniti sedanjo politično obiležje teh dežela. Zlasti v Franciji ni izključena večja izprememba, ker se tam ne pripravlja za naskok zoper Poincareja, sedanjega vladnega predsednika samo Heriot, ampak tudi skupina sedanje večine, takozvani millerandovei, na čelu jim poslanec Reynand. Ti imajo tudi glede Nemčije, nekoliko drugačne nazore kakor Poincare in streme v prvi vrsti za gospodarskim sodelovanjem z Nemčijo, so pa tudi politično mnenja, da Francija ne more prenesti obenem sovraštva Nemčije in lihega nasprotstva Anglije. Te kroge skrbi padanje franka.
Naši poslanci na shodih,
Shodi naših poslancev. 1. Dobova: 6. januarja po rani službi božji — poslanca Krajnc in Bedjanič; 2. Frain: 6. januarja po rani službi božji v društvenih prostorih — poslanec Falež; 3. Razbor nad Loko: 6. januarja po službi božji, ob 11. uri — poslanec Kugovnik; 4. Posreda: 6. januarja po rani sv. maši — poslanec Vrečko; 5. Koprivnica: 6. januarja popoldne ob 3. uri v gostilni gospoda Šerbeca — poslanec Vrečko; 6. Kam-nica: (5. januarja po rani sv. maši v cerkveni hiši — poslanec Žebot; 7. Gornji grad po rani sv. maši — posla nec Pušenjak: 8. Selnica ob Dravi: 6. januarja po pozni
sv. maši pri Doplerju — poslanec Žebot; 9. Zavodr^e pri Šoštanju: 7. januarja po Valentinovem sv. opravilu ob 11. uri — poslanec Krajnc; 10. Laporje: 13. januarj« po rani sv. maši v cerkveni hiši — poslanec Falež; IL Svetinje: 13. januarja po sv. maši — poslanec Bedjanič; 12. Slovenjgradec: 13. januarja v dvorani g. Goli — peski nec Pušenjak.
Slovenjgradec. V nedeljo, dne 13. januarja ob pol | 10. uri predpoldne se vrši v dvorani g. Goli shod SLS. j Govori poslanec. Vlad. Pušenjak. Pričakuje se obilne udeležbe iz župnij Slov. Gradec, Staritrg, Pameče i» Šmartno.
Št. Janž pri Dravogradu. V nedeljo, dne 30. t. m. se je vršil pri nas prav dobro obiskan shod SLS, katerega je spretno vodil predsednik krajevne organizacije g. Guzej. Poslanec Pušenjak je poročal o političnem položaju, o delu za dosego avtonomije, o borbi proti krivicam itd. Zborovalci so z zanimanjem in odobravanjem sledili izvajanjem govornika in zahtevali pojasnila glede davkov, vojaških oprostitev, invalidskih podpor, kuluka, cestnih zadev, razgovorov na Krfu itd. Soglasno in z navdušenjem se je sprejelo resolucije, v katerih se protestira zoj>er upeljavo kuluka, se zahteva j>rejx>trebna regulacija potoka M i slin j a in povrnitev škode, storjene po vojaštvu leta 1919 ter se Jugoslovanskemu klubu izreka zaupanje s pozivom, da vztraja v borbi za avtonomijo.
PONAREJEVALCI DENARJA.
Že od nekdaj so ljudje težili za tem, da čimprej in kar najlažje obogate. Poskušajo na različne, tudi nepoštene načine. Eden takih je ponarejanje ali falsificiranje denarja. Že pred davnim časo so spretni nepoštenjaki ponarejali kovan denar, ko so^pa prišli v promet bankovci, je bilo delo sicer nekoliko težje, toda izplačalo se je hitreje. Policijske kronike vseh držav beležijo v zadnjem času silno veliko ponarejevalcev in tudi v naši državi je bilo v zadnjih letih odkritih precej družb, ki so se pečale s tem nevarnim delom. To so bile po navadi manjše družbe, ki so izdelovale zelo slabe bankovce, da se jih je lahko pri natančnejšem pogledu spoznalo. Pred par dnevi pa je policija čisto slučajno odkrila veliko, dobro organizirano družbo, ki je izdelovala izvrstno ponarejene lOdinarske bankovce, takozvane »kovače«. Družba je bila razpredena po celi državi, v vseh večjih mestih so njeni člani razpečevali ponarejen denar, ki se je pa tiskal izven naše države, v Italiji.
Kako se je družba ustanovila?
Glavni ustanovitelj družbe in razpečevalec bankovcev je Ignac Zupančič, doma iz Kraljeviče pri Klanjcu na Hr-j vatskem. On je že od prevrata sem znan kot eden naj-| bolj drznih tihotapcev, ki se je osobito bavil z tihotapst-| vom kokaina (omotični strup, ki ga nekateri ljudje zav-: živajo), iz Italije, tja pa je vozil naš tobak. Na ta način je | živel razkošno. Ker mu je zadnji čas zmanjkalo sredstev, I je začel misliti na nove vire. V Trstu se je spoznal z ribičem Cochini, ki je na njegovo prošnjo poizvedel za ljudi, ki bi bili vešči ponarejati jugoslovanske »kovače«, ki so izmed vseh še najbolj pripravni za ponarejanje vsled slabega papirja in slabega tiska. Najprej je Cochini upo-znal Župančiča s tipografom Ernestcm Peccoro, ki je izdelal kamen za tiskanje in kmalu izdelal s pomočjo nekega Valenčiča in Gina bankovcev za 60.000 dinarjev, ki pa niso bili za rabo. Zato je družba sklenila, da bo bankovce raje tiskala s strojem in s klišeji, ne pa litogra-firala. Ker so pa rabili za nakup stroja za tiskanje denar, so se obrnili na brivca Matija Piska iz Opčine, ki je v resnici dal denar in osnoval poseben konzorcij. Piska je našel še par oseb, med njimi Angela Košuto, gostilničarja pri Sv. Križu, ki je dal 2000 lir, s katerimi so potem kupili stroj za tiskanje. Treba je bilo dobiti še pripraven kraj, kjer bi lahko delali, ne da bi postali sumljivi. Izbrali so si vas Žeje v bližini Postojne, kjer so našli v hiši posestnika Antona Gorup zavetišče. Sem so prispeli tudi tiskarski delavci Tonino in Adelmo del Bell ter tipograf Karlo Veni. Začeli so takoj z delom in v 14 dneh so natisnili bankovcev v vrednosti 230.000 dinarjev.
Razpečavanje denarja.
Ker jim je zmanjkalo sredstev, so morali natiskani denar spraviti preko meje. Ta posel je prevzel Župančič, kateremu so skrivne peti dobro poznate in spravil denar v Rakek, kjer ga je skril v hiši železniškega čuvaja Ga-brenja. Njemu je pustil polovico denarja, da ga spravi v promet, z drugo polovico pa se je sam odpeljal v Zagreb. Tu je dal nekaj zavitkov bankovcev spraviti detektivu Bre-stovcu, ki jih je skril v kleti, drugi del, okrog 20.000 dinarjev, pa je prodal Srbu Dobrijeviču za 10.000 pravih dinarjev. Dobrijevič je denar spravil v potno košaro ter se odpeljal z njim v Beograd. Na potu pa je imel smolo, ki je Spravila celo družbo v roke policiji.
Med tem časom je pa skušal tudi Gabrenja spraviti njemu izročeno svoto v promet. V to svrho je poslal 24-letnega sina v Ljubljano, kjer si je ta našel zaveznika v mladem Juliju Lenassi ter v njegovi družini, 601etni materi in tremi mladimi hčerkami: Miro, Justo in Jožico, ki so bile uranice pri raznih podjetjih. Družina Lenassi je denar hitro razpečala, kar so opazili tudi sosedi, ker so se Lenassijevi začeli nositi zelo elegantno ter si nabavljati drago pohištvo.
Odkritje in aretacije.
Kakor smo že omenili, je odpotoval Dobrijevič s potno košaro polno bankovcev v Beograd. V Vinkovcih ga pa je opazil v vlaku komisar železniške policije, ki je Dobrijeviča že dalje časa radi tatvine in tihotapstva zasledovala. Aretiral ga je v vlaku, na njegovo potno košaro pa je pozabil. Košara je potem prišla z vlakom v

Beograd, kjer so jo železničarji našli v praznem vlaku in jo izročili čuvaju prtljage na kolodvoru; ta je opazil, da štrlijo iz košare bankovci in pohlep po denarja ga je gnal do tega, da je kovčeg odprl ih-izmaknil par zavitkov. ■9 tem denarjem je šel takoj v mesto nakupovat, toda v neki trgovini so njegov denar prepoznali in ga dali aretirati. Policija je kmalu dognala, da je lastnik košare Do-brijevič, ki se nahaja v zaporu v Vinkovcih. Šef beograjskega kriminalističnega oddelka Popovič je dal v njegovo uelic® zapreti nekega detektiva,ki se je Dobrijeviču potožil, da je zaprt radi poneverjenih bankovcev. Dobrije-vič mu je kmalu zaupal, da se tudi on boji, da mu ne pridejo na sled, ker je v Zagrebu kupil od nekega Zupančiča, katerega je natančno opisal, večjo množino ponarejenih bankovcev. Vsled njegovega izdajstva je prišla policija hitro na sled Zupančiču in detektivi so ga aretirali v brzovlaku med Zagrebom in Zidanim mostom, ravno ko je nosil s seboj veliko množino tobaka, katerega fe kupil v Zagrebu in ga hotel pretihotapiti v Italijo. Župančič je izdal v zaporu celo družbo in takoj nato so sledile v Zagrebu in v Ljubljani obsežne aretacije. Policija je pozaprla vse količkaj sumljive osebe. Ob enem sta se odpeljala detektiva Popovič iz Beograda in Zečevič iz Zagreba v Italijo, kjer sta stopila v Trstu v stik z italijansko policijo ter z njeno pomočjo izvršila obsežno preiskavo. Ponarejalci so že zvedeli, da je Zupančič aretiran, zato pa •o orodje poskrili, sami se pa razpršili na vse strani. Policija je pa vendar dobila v roke vse, razven posestnika Gorupa, ki je baje pobegnil v Ameriko. Pri aretiranih so našli mnogo materijala za ponarejevanje, tiskarski •troj je bil pa zakopan na dvorišču Gorupove hiše. Ko sta »aša detektiva v Italiji svojo nalogo izvršila, sta se vrnila r našo državo, kjer sedaj vodita nadaljnje preiskave. Glavni osumljenci so že vsi zaprti, toda pomagačev je bilo ie sigurno več in policija bo imela še težko delo, predno se bodo nahajali vsi krivci v rokah pravice.
NAŠE PRIREDITVE.
Orlovski odsek Polzela priredi v nedeljo, dne 6. januarja v dvorani gospoda GLmpermana žaloigro v petih dejanjih «Garcio Moreno«. Pred in po predstavi nastopa domači pevski zbor. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Cisti dobiček je namenjen za nabavo telovadnega orodja. Z ozirom na to, da je tukajšnji odsek šele v prvem razvoju, ter mu je nabava telovadnega orodja takorekoč življenska potreba, prosimo in apeliramo na vse naše prijatelje in somišljenike, da se našemu vabilu v čim večjem številu odzovejo ter s tem pomagajo k čim večjemu moralnemu in gmotnemu uspehu prireditve.
Orlovski odsek v Staremtrgu priredi na sv. Treh kraljev, dne 6. t. m. božično igro «Na betlehemskih poljanah« v gostilni Antona Uebl v Starem trgu. Začetek ob 4. uri popoldne.
Šolska prireditev v Narapljah pri Ptujski gori. — Tukaj se je vršila na Štefanovo v šoli veselica s petjem In gledališkimi predstavami na novo postavljenem odru v prid ubogim otrokom domače šole. Obisk je bil prav povoljen in temu odgovarjajoč tudi gmotni uspeh. — Vsa čast in priznanje gre igralcem, ki so, četudi prvič, nastopili nepričakovano sigurno in s tem pokazali, kaj je mogoče doseči z dobro voljo. Nepričakovano požrtvovalnost so pokazali ptujski trgovci, gostilničarji, odvetniki itd., ki jih ni mogoče imenoma navajati, predvsem pa trgovec na Ptujski gori g. Traun, ki je z ne-malimi žrtvami pripomogel stvari do takega uspeha. — Želimo kmalu zopet kaj sličnega.
Tedenske notri«.
Duhovniške spremembe in vesti. Župnijo Brejflke ob Savi je dobil gospod duhovni voditelj (spiritual) na mariborskem bogoslovju Jurhar. Na Jurharjevo mesto v Maribor pride g. kaplan iz Hajdine Skuhala. Na župnijo Gornja Sv. Kungota je bil inštaliran tamošnji pro-»izor g. Magdič. Župnija Mala Nedelja je podeljena ta-mošnjemu provizorju g. Čemžarju. Gospoda župnika na Bučah pri Podčetrtku Jakoba Krajnc je zadela kap tako, da ne more govoriti.
Prve krajevne organizacije SLS, ki so tajništvu SLS v Mariboru že poslale poročila o sejah in občnih zborih ter naznanile krajevne odbore: 1. Novaštifta, 2. Sv. Frančišek v Savinjski dolini, 3. Sv. Vid pri Ptuju, 4. Šmartno na Paki, 5. Sv. Andraž pri Polzeli, 6. Makole, 7. Celje, 8. Stu-denice, 9. Gorica-Raztez-Anže, 10. Rajhenburg-Stolovnik-Armeško, 11. Senovo-Raštajn-Brezje, 12. Blanca, 13. Sv. Križ pri Ljutomeru, 14. Sromlje, 15. Staritrg pri Slovenj-gradcu, 17. Sv. Jurij ob Taboru.
Pučelj zopet straši po Slovenskem štajerskem. — Pred božičnimi prazniki je gonil Puclja po ptujski okolici in Slovenskih goricah znani harmonika fabrikant od Sv. Urbana Simonič. Na dan nedolžnih otročičev je zboroval Pucelj pri Sv. Urbanu pri Ptuju v gostilni učitelja Ramšaka. Pri Urbanu gospod Pucelj ni imel sreče, shodu je predsedoval naš vrli pristaš Hameršek in naši ljudje so Puceljevi mesarski izdajici slovenske samostojnosti pošteno izprašali vest. Od. Sv. Urbana jo je krevsal Pucelj peš k Št. Lovrencu. Nihče ga namreč ni hotel peljati. Pri Št. Lovrencu je nastopil poleg Pucelja kot govornik oni podivjani Mermolja, ki je sedaj v najhujši zimi govoril o izvozu sadja in priporočal neko delniško družbo «Panonija«, ki bo nekak drugi samostojni «Ekonom«. Pri Sv. Lovrencu so radovedni poslušalci zbijali šale iz Pucelja in Mermolje, ki sta jim preskrbela s svojim klobasarjenjem mnogo zabave in še to zastonj.
Mariborske novice. Bomba v Gotzovi dvorani. —
V noči od nedelje na pondeljek je prebudil prebivalce
Maribora, ki stanujejo v bližini Gotzove pivovarne grozen pok. Policija je takoj prihitela na lice mesta in ugotovila, da je nekdo vrgel bombo v Gotzovo dvorano. Natančnejša preiskava je dognala, da so dosedaj neznani storilci odprli vrata, ki vodijo na dvorišče dvorane, nato pa je eden od njih razbil šipo na vratih, ki vodijo v dvorano, skozi nastalo odprtino pa je obesil večjo količino ekrazita ali nitroglicerina, zažgal vžigalno vrvico ter nato zbežal. Eksplozija je bila silno močna, škode pa ni napravila posebne, na dvorani je razbitih kakih 50 šip in vrata, na katerih je bomba eksplodirala, so razdejana. Napad je bil gotovo izveden s tem namenom, da se prepreči Nemcem prireditev silvestrovega večera, katerega je hotel imeti «Mannergesangsverein«, ter ga je najbrž uprizorila Orjuna. — V Studencih pri Mariboru je umrla dne 29. decembra gospa Alojzija Kaučič.
—	Tihotapci v Mariboru so zelo živahni, dasi jim je policija vedno za petami. Preteklo nedeljo se je policiji posrečilo izslediti družbo, ki je tihotapila iz Nemčije in Avstrije kokain, katerega so potem njeni zaupniki raz-pečavali po Beogradu in Zagrebu. Sedež družbe je bil v Ljubljani, kjer je policija zaprla zobotehnika Sitarja kot vodjo družbe. V Mariboru sta zaprti dve natakarici. — Mestna klavnica je dobila novega ravnatelja. Ži-vinozdravnik gospod Rojko je imenovan na to mesto.
—	Katoliška omladina je priredila božičnico na novega leta dan v Narodnem domu.
Dr. Fran Jankovič, zdravnik, ordinira od 10. do 1., in od 4. do 5. ure v Razlagovi ulici 13-1, (prejšnja Eli-zabetina ulica) v Mariboru za privatnike.
Dovolitev selske pošte. Poročilo občinskega urada Gorica pri Pragerskem — okraj Maribor: Pri nas je dovoljena selska pošta iz Pragerskega na Gorico od 1. januarja 1924. Pošta se bo dostavljala vsak pondeljek, sre do in petek. Dosedanja pošta Račje za občino Gorica odpade.
Novi zvonovi pri Sv. Primožu na Pohorju. Nove zvonove smo težko pričakovali in slednjič dočakali. — Misel nabave novih zvonov je sprožil ravno pred enim letom zaslužni cerkveni ključar Janez Lorenci, pd. Bu-čevnik. Da bi ljudi bolj podžgal, je obljubil plačati mali zvon sam. Nabiralo naj bi se le za velikega. Ostal nam je namreč po vojni srednji zvon cis ali des. Šli smo z vnemo na delo. Posestniki so podpisali lepe svole do 10.000 K, eden celo 20.000 K. Junija smo podpisali pogodbo s tvrdko Szabo v Gradcu. Obljubila nam je napraviti do začetka oktobra, pa se ji je delo zakasnilo. Kvaterni teden pred Božičem so prišli zvonovi na postajo Zelen travnik, odkoder jih je črez Radi dal zapeljati g. Lobenwein do Vuzenice, za kar mu. iskrena hvala. Na kvaterni četrtek četrtek so ju domači farani iz Vuzenice po težki vožnji potegnili na šentprimoški hrib. Na Štefanovo pa se je vkljub bolj neugodnemu vremenu zbralo precej ljudstva in domače župnije, Vuzenice, Sv. Antona in PameČ k blagoslovljenju, katero je izvršil č. g. dekan Pivec iz Vuzenice, ki je imel tudi primerno pridigo. — Imamo torej zdaj lopo, ubrano, blagoglasno zvonenje v mehkem molakordu as, des, i, kakor je bilo pred vojno. Nova zvona tehtata 620 kg in staneta s carino vred dobrih 55.000 dinarjev, kar je za malo hribovsko župnijo s 440 prebivalci velika svota. Nekoliko so pripomogli farani iz Vuzenice in Sv. Antona, ki večinoma zaradi bližine zahajajo k službi božji semkaj. Letos pa smo popravili tudi zvonik, delo, ki je veljalo župljane 9.000 D, nevštete številne vožnje. Poleg že imenovanega cerkvenega ključarja ima za nabavo zvonov največ zaslug tudi drugi ključar Alojz Peruš, ki je z župnim upraviteljem pobiral tudi od hiše do hiše in šel po zvonove do Travnika. — Pa sploh so se župljani izkazali z brezplačnimi vožnjami pri popravi zvonika in znatnimi prispevki za nove zvonove. Sicer bi se ne moglo nabrati tako lepe svote. Nekaj je sicer še na dolgu. Vsem dobrotnikom tisočera hvala!
K dopisu iz Drobtinc v štev. od 13. decembra smo naknadno ugotovili, da proti gospodu vodji drobtinske šole niso upravičeni nobeni očitki v narodnostnem ozira. Gospod šolski vodja je koroški begunec in je radi svoje slovenske narodnosti že dovolj pretrpel. To radi prinašamo, da ne bo krivice.
Od Sv. Bolfenka v Slov. gor. poročajo: Za božične praznike nam je poštno ravnateljstvo v Ljubljani naklonilo lepo darilo, namreč četrto poštno zvezo s Ptujem na teden. Vsa županstva so mesca septembra vložila skupno prošnjo na poštno ravnateljstvo za izboljšanje našega slabega poštnega prometa. Zdaj se je naša želja izpolnila. Vozna pošla je bila sicer že lansko leto odpravljena, ker je. zahteval andraževski poštar odškodnino, kakoršne poštno ravnateljstvo ni hotelo in tudi ni moglo dati. Zato je zdaj nastavljen poseben sel, ki bo odslej hodil peš na Ptuj v pondeljek, sredo, petek in soboto; doma pa se bo pošta zanaprej raznašala v torek, četrtek soboto. «Slovenski Gospodar« prihaja torej po novem redu k nam že v petek popoldne, tako, da ga naročniki, ki se zelo zanimajo zanj, lahko že dobijo in čitajo v petek zvečer. Gotovo pozdravljajo vsi radostno izboljšan poštni red; samo domači pismonoša Joža ga baje ni prav vesel, ker bo moral po novem redu razna-šati tudi došle časnike vsem naročnikom. No, naj ga tolaži sladka zavest, da se začne zdaj čas kolin in fure-žev; in če bo prinesel že v soboto «Slov. Gospodarja«, bo veselje še večje in marsikje bo prejel za pot dobro pečeno klobasico in zraven še kupico rajnega vinca. Kdo bi se branil take. popotnice? In veselje bo dvojno.
Kmetska hiralnica v Muredncih. Hiša slovenske gostoljubnosti za celo Spodnje Ptujsko polje bo hiralnica v Mu-retincih. V tem zavodu bodo našli dom in zavetje vsi oni, ki so žrtvovali za kmete in posestnike zgoraj omenjenih krajev moč svojega telesa v moški dobi. Naša kmetska hiralnica v Muretincih ho hram prave krščanske ljubezni
do bližnjega, bo živa priča visoke inteligence našega dobrega kmetskega ljudstva teh šest župnij, ki bodo s prostovoljnimi vsakoletnimi doneski v živilih vzdrževale ta dobrodelni zavod. Upam in sem prepričan, da bomo mogli že v poletju 1. 1924 sprejeti pod streho iz vsake občine vsaj enega reveža, dokler se ne razvije zavod v polnem obsegu. Zavod bo omogočil tudi zdravnika za ta okoliš, zlasti za Haloze, in lekarno, ki si bo stavila nalogo: pomagati siromakom tudi izven hiralnice. Da pa bo delo šk> krepko od rok, zato vabim tudi tukaj vse župane in odbornike, pred vsem pa izvoljene zastopnike občin, na skupščino dne 15. prosinca t. 1. ob 10. uri dopoldne k Sv. Marjeti v gostilno g. F. Miki. Navzoč bo tudi g. okrajni glavar, ki nam je blagohotno obljubil vsestransko svojo pomoč, da se brž uresniči ta načrt. Upam, da bedo s prihodnjim No-vyn letom že vsi prostori muretinskega gradu zasedeni od siromakov, ki bodo hvaležno pošiljali k Vsemogočnemu prošnje za blagor in dobrobit občin, ki so jim omogočile varno zavetje pred mrazom in prezgodnjim poginom. Dne 15. prosinca torej na svidenje vsi člani hiralničnega odbora, kakor tudi župani in odborniki cbčin! — Janko Ver-banjšek, Sv. Barbara v Halozah.
Enkrat bo tudi potrpežljivosti konec! Od Velike Nedelje poročajo: Skoraj bodo štiri leta, odkar je umrl tukajšnji župnik č. g. Jakcb Menhart. Ker je že enkrat nekdo v »Slov. Gospodarju« omenil, da njegov sicer krasni spomenik še vedno sameva brez slike, čeravno je kamnosek pustil na spomeniku okvir za sliko, a vendar je še do zdaj ostalo pri starem. Zatorej še enkrat svetujemo dotič-nemu, ki je to nalogo prevzel od sorodnikov nepozabnega pokojnika, naj skoraj stori svojo dolžnost, sicer pridemo z imenom na dan. Bolje bo, da stori enkrat nekaj bolj koristnega, kakor da po ves dan tako brez vsega posla poseda v trgovini g. Medika in tam mirne ljudi nadleguje in svoje neumne otrobe veže. — Opazovalec.
Novi zvonovi in nova zastava v Središču. Težko pričakovana nova zvonova smo tudi mi dobili in sicer dva za župno cerkev, enega pa za podružnico. Na praznik Matere božje, dne 8. decembra, so se slovesno prepeljali in drugi dan jih je blagoslovil vlč. g. Valerijan Učak, prior fz Ljubljane. V svojem krasno zamišljenem govoru nam je označil pomen novih zvonov (s posebnim ozirom na napise, ki jih nosijo naši trije zvonovi). Ta slovesnost bo ostala vsam župljanom v najlepšem spominu. Izrednih zaslug si je pridobil tukaj naš č. g. kaplan, ko je s cerkvenima ključarjema pobiral od hiše do hiše denarne prispevke in s tem omogočil nabavo novih zvonov. Bog mu bodi plačnik za vse žrtve! — Na Štefanovo pa je obhajala tukajšnja Marijina družba svoj praznik. Dobila je novo zastavo, ki se je ta dan blagoslovila. Zastava, s krasnima slikama od prejšnje zastave, dela čast čč. šolskim sestram v Mariboru. Kumovala je bivša vzorna članica naše Marijine družbe, gospa Otilija Bedjanič, soproga narodnega poslanca g. Bedjaniča.
Napad na starega moža. Od Svetinja pri Ormožu poročajo: Pri nas je nek neznan lopov napadel starčka gospoda Lah v Mihovcih. Imenovani je šel na svoj dom proti večeru iz svojih goric. Za njim je prišel po tihem nek zlobnež in ga je trikrat močno sunil v hrbet in mu s tem prizadel hude bolečine. Pa hvala Bogu, napadeni bo okreval. O napadalcu pa do danes še ni nobenega sledu.
Novice iz Loč pri Poljčanah. Igra «Lurška pasti-rica«, ki jo je priredil Marijin vrtec, se je sijajno obnesla. Prodalo se je oba večera nad 800 vstopnic in ostalo je za katoliške misjone čistega dobička 4200 K. Posebno zahvalo izrekamo tovarni «Drava«, ki nam je prepustila brezplačno dvorano in električno luč in nam je šla sploh velikodušno na roko. — Na Svečnico in drug dan pa nastopijo fantje in dekleta Marijine družbe. Dekleta bodo igrale Sardenkovo «Selški angel«, fantje pa Krekovo «Pravica se je izkazala«. Ločani in njih sosedi se zopet vabijo na veselo svidenje. — Orli so v tednu pred Božičem nabirali za naše dijaštvo. Nabrali so 2360 K, 350 kg fižola in 320 kg krompirja. Bog povrni vsem darovalcem! — Poleg teh veselih novic še eno žalostno! V naših Ločah se je našel nek ostudni de-nuncijant, ki je našo splošno priljubljeno, od preproste ga ljudstva zelo spoštovano in silno potrpežljivo gospodično poštarico ovadil glavarstvu, da ni izobesila zastave na 1. december. Ležala je takrat bolana v postelji. Ne vemo, kdo je podli denuncijant, samo to mu javno povemo: Bili so časi, ko v Ločah razen pokojnega župnika Koželja in kaplana Korošaka in gospodč. poštarice ni upal nihče javno pokazati slovensko odločnosti. Poštenim Slovencem se pač tako godi: Nekdaj so jih to-žiii nemčurji, sedaj pa srburji; oboji pa smrde kot dihurji. Fej te bodi denuncijant.
Kako se gibljemo v Šoštanju? Najboljši odgovor na vse nesramne napade na naše organizacije in njihove voditelje, ki so jih bili polni nasprotni listi, je bila zelo dobro uspela božičnica dne 23. decembra v hotelu Union. Jasno je pokazala vsakemu, ki ima kaj lastnih možgan, zlasti dvoje: prvič, kdo ima za seboj ogromno večino vseh slojev ljudstva, saj je bila dvorana pri naši prireditvi nabito polna, dočim je pri podobnih prireditvah nasprotnih društev zevala praznota; drugič je s celim sporedom glasno pričala, kdo se zares nesebično trudi, da vzgoji mladino k poštenosti in plemenitosti, to so namreč edino naše katoliške organizacije, njim na čelu pa Marijina družba in Orel. Cel spored je obsegal 18 točk in so ga izvajali Marijin vrtec in obojni orlovski naraščaj prav dobro. Zlasti so ugajali ljubki nastopi najmanjših Orličic in 0r-ličev, ki so izvajali lastne vaje izredno pogumno. Dobri so bili tudi govorčld in deklamacije ter šaljivi nastop: >Za-morčki«, ki ga pa vsled premalega prostora večina ni mogla videti. Višek, vsaj za mladino, pa je bilo obdarovanje revnih otrok, katerim je ob svitu krasno ozaljšanega božičnega drvesca razdelil blizu 300 daril v obleki in pe-
«ivu g. kaplan Gril, ki je bil duša cele lepe prireditve. Iskrena hvala vsem dobrotnikom in pa družbenkam, ki so neumorno pobirale prispevlcel Od vseh udeležencev si pa slišal smrtno sodbo: tako lepo znajo napraviti samo kat. društva! Zato pa starši pošljite svoje otroke v Marijin vrtec in v orlovski naraščaj! In še eno si slišal: Sedaj še I« vidim, koliko nas je; zato mora pa naš kat. društveni iom, ki se bo še letošnje leto začel graditi, res odgovarjati tej naši moči. Nobenega odlašanja več! Nihče, ki se prišteva k nam, ne sme manjkati pri pripravah za ta naš toli potreben dom. Sram bi moralo biti vsakega, ki bi si «pal odreči svojo pomoč. Zato pa na delo vsi, da bomo lahko s ponosom rekli: Naš dom smo gradili brez izjeme vsi! V to pomagaj Bog!
Pretep v Bočni pri Gornjem dradu. Iz Bočne poročajo: Na Štefanovo je prišlo med tukajšnjimi fanti do hudega pretepa. Prepir in pretep sta povzročila Cigalo-va Anza in Tone. Cigalov Tone se je spozabil celo tako daleč, da je s takozvanim «tritelcom« pretepel svojo lastno mater, ki je prišla mirit. V medsebojnem rovan-|u in boju je Nošekov Lojz, ki je znan pretepač, z no-iem nevarno obdelal Ivana Fricl. Celi pretep je že izro-ien sodišču v končno poravnavo in določitev zaporne nagrade vsem pretepačem.
Novi zvonovi pri št. Petru na Medvedovem selu. Srčna želja vseh župljanov, zaslišati zopet enkrat zvo-nenje vseh zvonov, se je v nedeljo, dne 23. decembra izpolnila. Med sviranjem godbe in pokanjem topičev je pripeljal avto dva bronasta zvona do cerkve, kjer sta bila blagoslovljena. Po blagoslovitvi je imel govor g. dekan iz Rogatca, nakar se je vršila slovesna sv. maša. Po maši sta bila zvona potegnjena v zvonik, odkoder »ta se v veliko veselje vseh faranov oglasila v kratkem iasu. Za zvonova so žrtvovali farani 140 tisoč kron.
Hoče. Namesto venca za g. dekana Adam Grušov-nika so darovali za dijaško semenišče: g. Gselman Jožef •00 din., tretji red 100 din.
Izkaz darov za »Dijaško večerjo« od 7. novembra do 91. decembra 1923. V denarju: Pokrajinska uprava, oddelek za socialno oskrbo, je zopet nakazala 2500 dinarjev; Belec Franc, Sv. Urban pri Ptuju, je nabral na gostijah: Franc Hauptman-Reza Bračič (Dolič) in Konrad Belec-Ma-rija Kramberger (Ločič) med gosti 350 din.,-na sedmini
f.	Antona Baumana v Pernicah (Sv. Marjeta ob Pesnici) »e je nabralo 212.75 din.; na srebrni poroki g. Drozga v Vajgenu 210 din.; poravnava Ulčar-Bregar, Maribor, 200 din.; Maks Volovlek in Eliza Detmar v Ljubnem sta nabrala 305.25 din.; Dekliška zveza pri Sv. Marjeti, pod Ptujem ra-«un živil v denarju 180 din.; na blogoslovljenju križa in Marijinega kipa v Pristavi in Stročji vasi (Ljutomer, p os. Anton in Mihael Kikec) 180 din.; mesto venca na grob
g.	Matilde Rutnik, Sv. Peter pri Mariboru, so darovali: o-bitelj Štrakl-Kirerjeva 100, cecilijanci 60, Roza Duh 10, skupaj 170 din.; po 10 Odinarjev so darovali gg.: prof. v p. Hutter Ivan, Sv. Jakob v Rožu, P. Leopold Napotnik, oskrb »lik v Svečini, Krošelj Franc, župnik v Mozirju, Korman Jožef, posestnik v M. Puščavi in Pošinger I. v Mariboru (drugi obrok): upravništvo »Glasnika« je poklonilo Dijaški večerji darove za kruh sv. Antona in sicer: Marzel Marija, Šmartno pri Slovenjgradcu, Franc Slatinšek, posestnik v Podgorju in Neimenovan v Mozirju po 25 din., G. P. v 3uršincih 10 din., skupaj 855 5din.; na gostiji Jos. Mesa-rič-Julijana Lorber, Sv. Ana (Makole) gostje 85 din.; votlo f č. g. župnika v Majšpergu, Jak. Mariniča, po odbitih »troških 73 din.; na gostiji Olup-Urlep na Žabljeku (Laporje) gostje 53 din.; Mohorjani pri Sp. Sv. Kungoti, M. Meško, Sv. Urban pri Ptuju, in Schlosser, kovač na Zg. Polskavi, vsako po 50 din.; Sert Franjo, ravn. učitelj v p., Bednja pri Lepoglavi 25 din.; Rezman Alojzij, stolni kaplan v Mariboru, 15 din.; šeško Konrad, župnik pri Sv. Antonu na Pohorju, 12.50 din.; dr. Podlesnik M., okrožni adravnik v Mariboru, 10 din. Na živilih so poklonili: Stan-degger Alojz, Gačnik, eno vrečo krompirja; Lobnik Anton »nI., Orehova vas, 79 kg zelja; Galunder Filip, Sv. Križ, 36 kg zelia; Kronvogl Jože, Jarenina, eno vrečo krompirja in 50 glav zelja; Dekliška zveza Sv. Marjeta pod Ptujem (razun denarja) 1 kg zabele; poslanec Falež je poslal zbirko v Orehovi vsi (9 mernikov krompirja in 150 glav zelja) fin v Hotinji vasi (II mernikov krompirja); na Prihovi so nabrali: hi vreče krompirja, eno vrečo fižola, dve vreči selja; Visočnik Helena, Sv. Lenart, Hoče, eno vrečo zelja; Sv. Anton v Slov. gor.: nabrano 40 kg fižole, 60 kg pšenice, 120 kg krompirja, 5 kg zabele; pri Sv. ,uriju v Slov. gor. sta nabrala fanta Berlič Franc in Drešak Franc 300 Ifcg krompirja, en mernik fižole in eno vrečo mešanega ži-fla; v Zičah pa sta nabrala Fras Janez in Mezgec Alojz dva vagona krompirja in en vagon fižole; Šegula Fr., župnik v Makolah, je nabral 122 kg krompirja, 100 kg fižole, okoh' 100 kg koruze in pšenice. — Vsem darovalcem se ©dbor »Dijaške večerje« se najprisrčnejše zahvaljuje, želi vsem srečno in veselo novo leto ter prosi, da tudi zanaprej me pozabite ubogih dijakov, ampak se pri raznih priložnostih spominjate »Dijaške večerje.« Bog živi!
Gospodarstva.
ŽVEPLENI DUH ALI SMRDL,IVOST VINA.
Na mnogobrojna vprašanja čitateljev »Slov. Gospodarja«, kako je postopati z vinom, ki je dobilo duh in okus po gnilih jajcih, podajemo v naslednjih vrsticah kratek o-pis o vzrokih in navodilo o zdravljenju te pogoste vinske bolezni.
Duh po gnilih jajcih ali duh po žveplu (nemški Bock-ser) izvira od žveplo-vodika (vodikov sulfid), ki nastane v winu, v katerem se nahajajo večje ali manjše množine, ali pa tudi le sledovi prostega žvepla. Zveplovodik (kemični «nak H2S) je brezbarven, po gnilih jajcih smrdeč, gorljiv plin, katerega pod močnim pritiskom lahko zgostimo v
tekočino. Razen v vinu se nahaja v plinih, ki jih izpuhte-vajo ognjeniki ter se tvori pri trohnenju vseh organskih snovi, ki vsebujejo žveplo.
Manjše množine žveplovodika v vinu ugotovimo tudi na ta način, ako obesfino nad tekočino v sodu ali odprto steklenico trak svinčenega papirja. Svinčen papir je bel ter postane rujav in naposled črn, ako pride z žveplovodi-kom v dotiko.
Zveplovodik nastane v vinu ponajvečkrat ob koncu j vrenja ali pa, ko je vino vrelo že nekaj časa. Vzrok nje-| govega postanka je, kakor že omenjeno, navadno žveplo, včasih pa so povzročitelji tudi najnižja bitja ali mikroorganizmi, ki se nahajajo v vinu, v vodi in v nižjih plasteh zraka. Znanstvena raziskovanja so pokazala, da so kvasne glivice, ki povzročajo kipenje, v stanu predelati ne samo grozdni sladkor v alkohol in ogljikovo kislino, temveč tudi preobilno množino v moštu se nahajajočega žvepla v zveplovodik. Toda žvepla v prostem ali surovem stanju kvasne glivice vendar ne morejo same razkrojiti. Še le vinski alkohol kot produkt vrenja more raztopiti prosto žveplo, katerega potem kvasne glivice, odnosno stanični protoplazma teh glivic presnavlja v žveplovodik. Drugi del žvepla obdrži protoplazma za se ter ga porablja, ako-ravno v zelo majhnih količinah, za svojo rast, kajti brez žvepla bi bilo tudi delovanje kvasnih glivic in s tem alkoholno vrenje sploh nemogoče.
Žveplo pride v vinski mošt najčešče, ako smo žveplali vinsko posodo z žveplenimi trščicami na platno in žveplo pri gorenju odpada na dno posode. Žveplo pa pride v vinski mošt tudi na ta način, ako smo žveplali od oidija napadeno grozdje v poznem letnem času in je žveplo ob-viselo na jagodah. Pri poznem žveplanju, ko so jagode presegle debelost graha, kakor tudi v letih, ko je vreme ob zoritvi grozdja brez dežja, utegne ostati na jagodah toliko žvepla, da to zadostuje za tvorbo žveplovodika v poznejšem vinu. Celo pri uporabi najfinejšega azbestnega žvepla more priti žveplo v sod, oko smo vzeli preveliko množino žvepla in ga pustili zgoreti pri pomanjkanju zraka v trdno zamašenem sodu. V tem slučaju udari nekoliko žvepla v obliki finega žveplenega prahu na notranje stene soda, kjer se ga more opaziti kot fin žveplov nadih. Če spravimo v takšne sode kipeči mošt, tedaj raztopi alkohol nezgorelo razprašeno žveplo in povzroči smrdljivost vina.
Napačno je torej žveplati sode pod trdno zamašeno pilko in pustiti, da žveplo odpada na dno. Pri žveplanju z žveplenimi trščicami na platno je uporabljati žveplalno posodico, katero se vtakne zgoraj v sod in odpadajoče žveplo ujame v njo. Pilko v sodu je držati tako dolgo na rahlo, dokler žveplo ne zgori popolnoma. Šele potem, ko smo žico in nezgorljivi del žveplovega traku odstranili iz soda, je pilko zabiti trdno, da žveplov dvokis ne more uhajati.
V letošnji gorki jeseni so mnogi vinorejci žveplali vinske sode pred vsem zato, da bi zadržali burno kipenje za več dni. Pri tem niso mislili na to, da žveplov dvokis zadrži delovanje kvasnih glivic samo za eden ali dva dni — pozneje pa jih izpodbudi še k večji delavnosti. Pri tem tudi niso upoštevali okolnosti, da ob nezadostnem pristopu zraka žveplo ne zgori popolnoma ter utegne tako postati povod za tvorbo žveplovodika in povzročiti smrdljivost vina.
Zdravljenje vina, ki smrdi po žveplovodiku, ni združeno z velikimi težkočami. Ker je žveplovodik zelo ubežne narave, se porazgubi po daljšem času večinoma sam od sebe. Pri neznatni množini žveplovodika v vinu zadostuje navadno samo enkratno pretakanje v nezažveplane sode, ki so bili malo časa poprej v uporabi. Najboljši so sodi, ki so bili dotlej napolnjeni z zdravim vinom. Če pa je duh po žveplu zelo oster in se nahaja mnogo žveplovodika v vinu, tedaj je vino večkrat zaporedoma zračiti. To storimo na ta način, da ga pretočimo skozi razpršalnik v močno zažve-plane sode. Žveplov dvokis izloči iz žveplovodika vso žveplo, katerega je po preteku 2—3 tednov iz vina odstraniti s čiščenjem ali ponovnim pretakanjem, sicer bi izločeno žveplo dalo znova povod k tvoritvi žveplovodika. Dokler mlado vino ni popolnoma čisto, to je v času od glavnega vrenja do približno polovice decembra, smemo z vinom vred pretočiti tudi njegove droži, v poznejšem času pa moramo izvajati strogo ločitev čistega vina cd njegovih usedlin.
Po navedenem ravnanju izgubi vino razen žveplovodika obenem tudi mnogo dišečin in alkohola ter postane vsled tega manj vredno. Zategadelj se za takšna vina priporoča uvesti ponovno kipenje z dodatkom čistorejnih drož in sladkorja. Vse druge manipulacije se vrše na večjo ali manjšo škodo glede kakovosti obolelega vina ter jih je vsled tega rajši opustiti.
Vekoslav Stampar.
Preluknanje kotlov. Z ozirom na številne pritožbe, da financarji sekirajo naše ljudi še vedno s preluknan-jem žganjskih kotlov, javimo vsem prizadetim, da je preluknanje kotlov po novem zakonu, M je stopil 20. novembra 1923 v veljavo, ukinjeno. Ako še kak financar kljub temu luknja kotle, naj vsak prizadeti to takoj javi poslancu svojega okraja. Še enkrat ponavljamo, žganjekuha je za kmetske posestnike in njih družine ter delavce prosta. Financarji nimajo od 20. novembra 1923 naprej nobenega opravila več z žganjskimi kotli pri kmetskih posestnikih.
Kmetijski pouk po deželi na štajerskem in v 1'rek-murju. Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca januarja 1924 sledeča predavanja: V nedeljo, dne 6. jan. 1924: Vauča vas v Prekmurju, o kmetijstvu, Pavlica. V nedeljo, dne 13. januarja 1924: Sv. Jernej, okr. Konjice, o kmetijstvu, Stamberger. Filovci v Prekmurju, o kmetijstvu. Vojsk, Borejci v Prekmurju, o trav ništvu, Pavlica.
Gospodinjski tečaj pri sestrah križarkah v Beltincih. V malem gradu se prične prve dni po Novem letu gospodinjski tečaj in bo trajal lO.tednov. Kmetske deklice, 16 stare in zdrave bodo tu imele priliko, v kratkem času se priučiti dobremu gospodinjstvu, predvsem kuhanju, šivanju, likanju, pletenju, v vseh ročnih delih, dalje bodo dobile glavne pojme o vzgoji otrok in vsem domačem delu. Starši, pošljite v zimskem času svoje hčerke v to prekoristno šolo. Priglasiti se je ustmeno ali pismeno pri sestrah križarkah v Beltincih.
čebelarska podružnica za Maribor in okolico ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 6. januarja 1924 ob 9. uri dopoldne v dvorani okrajnega zastopa v Mariboru, Koroška cesta 26.
Praktikanti (vajenci) na drž. vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru se sprejemajo tekom mesca februarja in marca 1924. Pogoji: starost najmanj 16 let, dovršena najmanj ljudska šola z dobrim uspehom, telesna sposobnost. Prednost imajo kmetski sinovi, ki ostanejo pozneje doma. Praktikanti obiskujejo jezikovni in računski pouk, drugače pa delajo z drugimi učenci zavoda praktično v vseh panogah šolskega gospodarstva pod strokovnim vodstvom. Za to dobivajo stanovanje in hrano brezplačno ter imajo prednost pri sprejemu za prihodnje šolsko leto 1924-25 kot redni učenci; v slučaju ubožnosti imajo potem tudi prednost pri podelitvi brezplačnih mest v zavcdu in so ob zadovoljivem napredovanju oproščeni sprejemnega izpita. Jo to najboljša pripravljalnica za resne kmetske mladeniče s pomanjkljivo predizobrazbo za vstop v prvi letnik prihodnjega šolskega leta; bivši praktikanti so potem navadno najboljši redni učenci. Na celo polo lastnoročno pisane in kolkovane prošnje (kolek 25 dinarjev) za sprejem praktikantov je poslati ravnateljstvu drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru najkasneje do 31. januarja 1924 s sledečimi prilogami: 1. krstni list, 2. domovnica, 3. zadnje šolsko spričevalo in 4. spričevalo o nravnosti. Sprejem ali odklonitev se naznani pismeno.
Sredstvo zoper miši pri jesenski setvi sadnih pešk. Že večkrat je kateri strokovnjak spisal kak poučen članek v «Slov. Gospodarju« o setvi sadnih pešk in pov-darjal, da je jesenska setev najboljša. Seveda tudi jaz temu pritrdim, ko bi jesenska setev ne bila združena z neko posebno nepriliko. Gorje pečkam, ako jih ovohajo miši in drugi laki sladkosnedeži, katerim so sadne peške posebna slaščica. Tudi meni se je že zgodilo, da so mi miši do zadnjega zrna uničile jesensko setev. Ko sem nekoč tuhatl, kako bi se bilo teh škodljivcev mogoče ubraniti, se domislim, da tukaj pri nas nekateri kmeti poškropijo semensko koruzo s petrolejem predno seje j o, češ, da potem ne pridejo zraven črvi. To bi pa ne bilo napačno, si mislim, tudi pri sadnih peškah. Gotovo tudi miši ne ljubijo zopemega petrolejskega duha. Posvetoval sem se z nekim tukajšnjim strokovnjakom, a ta mi ni popolnoma pritrdil, češ, da bi mogoče petrolej slabo vplival na kaljivost semena. A vendar sem lani napravil prvo poskušnjo z gori omenjenim sredstvom. Obneslo se je izvrstno. Vsako zrnce je sklilo, tako, da sem moral pozneje eno tretjino divjakov poruvati, ker so. bili pregosti. Ker še dosedaj nobeden strokovnjak ni omenil nebenega sredstva zoper miši, sem si dovolil omeniti to sicer jako priprosto sredstvo. Ferdo Meško, posestnik pri Veliki Nedelji.	^
Izmenjajte pravočasno 10 dinarske bankovce! — Kakor poročamo zgoraj, se je pojavilo v prometu zelo veliko število ponarejenih 10 dinarskih bankovcev ta-kozvanih kovačev. Ti bankovci bodo vzeti iz prometa do 1. februarja 1924. Po 1. februarju bo zamenjavala te bankovce samo še Narodna banka. Vse one, ki so v posesti tega denarja, opozarjamo in pozivamo, naj izmenjajo te bankovce meseca januarja pri državnih uradih, ker poznejša izmenjava bo združena z velikimi nepotrebnimi neprilikami.
Vrednost denprja. Ameriški dolar stane 87—88 D, 100 francoskih frankov stane 450—455 D, za 100 čeho-slovaških kron je plačati 259—262 D, za 100 avstrijskih kron je* plačati 0.123—0.125 D, za 100 laških lir 378 do 381 D. V Curihu znaša vrednost dinarja 6 cent. (1 cen-tim je 1 para).
Dspisi.
Leskovec pri Ptuju. (Goljufiv poštar). Vincenc Stoklas, že večkrat predkaznovan radi tavine si je te dni zopet privoščil. Prišel je v Št. Vid pri Ptuju na pošto in se poštarici, ki je šele par dni v tem kraju in ne pozna ljudi, predstavil za poštarja Horvata iz Les-kovca. Prosil je poštarico, da naj mu izroči poštno vrečo za Leskovec, da bo pregledal Leskovško pošto, ker je na potu v Ptuj in rabi neko pismo. Poštarici je bilo znano, da je v Leskovcu za poštarja neki Horvat, ker ga pa ni poznala, je mislila' pač, da je Stoklas poštar ter mu izročila vrečo, iz katere je goljuf izmaknil par pisem, vrečo zopet vrnil in odšel. Koj po njegovem odhodu je prišel na pošto poštni sel, ki nosi -pošto iz Št. Vida v Leskovec in poštarica mu je povedala, da je bil tu že poštar in da je vzel par pisem. Ko pa je sel povedal, da je to nemogoče, ker je leskovški poštar doma. ter ga je nato poštarici natančno orisal spoznali, da je ta lažipoštar bil mladi Vinko Stoklas.
NAROČNINA «SLOV. GOSPODARJA« ZA L. 1924. «Slovenski Gospodar« stane za eelo leto 32 D
za pol leta 16 D j za četrt leta 8 D Naročnina se pošlje na uprnvniStv* «Slovanskega Gospodarja« v Maribora.
MALA OZNANILA.
MILO

Bleščat« perilo
dobi gospodinja brez truda le z Zlatorog-milomf Radi svoje dobre kakovosti niti najmanje ne škoduje perilu!

Kar v potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene vaše bolečine. Poizkusna pošiljka 27 din. Lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elza-trg št. 341, Hrvatska.
V 45 vrstah se izdelujejo testenine »Pekatete.« Nekaterim ugajajo debeli, drugim drobni makaroni, tem vrvice, onim polži itd., vse pa so tečne, redilne in tako okusne, da jih vsepovsod hvalijo.
SLABOST? SLABO SPANJE? NERVOZNOST? NBVESELJE DO DELA? Ali se večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Pellerjev Elzafluid! Dobro služi za umivanje in obloge, ravno tako kot kosmetikum za usta, glavo, kožo! Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči, kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 dinarjev In 10% doplatka razpošilje: lesarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 341, Hrvatsko.
Dobro uro imeti je želja vsakega človeka, ker vsaki ve, kako je neugodno, ako se ne ve nikdar pravega časa. Znana tvrdka ur H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 992, Slovenija, zahvaljuje svoj dober glas resničnosti, da vsaka njena ura ima natančni in trajni stroj. Kdor kupi pri Sutt-nerju uro, je siguren, da poseduje najboljši stroj, ter si prihrani s tem jezo in popravilo. Krasni cenik tvrdke H. Suttner vsebuje še veliko izbiro, tudi razne druge zlatnine in srebrnine ter drugih stičnih potrebščin.	1245
NAHOD? GLAVOBOL? Zobobol? Trganje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi Fellerjev Elzafluid! Najboljše hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje in ječa ter čez 25 let priljubljen kosmetikum za nego kože, las in ust! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši, kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dir.., 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 din. in 10% doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 341, Hrvatsko.
SREČNO NOVO LETO
Sprejmem na »roje posestvo
t službo marljivega, poštenega in v vseh strokah pol-jeaeljstva izurjenega šafarja ali majeria z družino, obstoječe iz več delavnih moči proti zelo ugodnimi pogoji. V poštev pridejo samo res zanesljivi in pošteni reflektanti. Nastop mogoč takoj, ali nekoliko pozneje. Ponudbe je stavit z natančnimi družinskimi podatki na naslov: Dr. Alojz Visenjak, odvetnik v Ptuju.	11
Organist. oženjen, dober prvi tenorist, išče službe v novim letom ali s 1. marcem. Naslov v upravništvu.	14 3—1
Starejši priden niajer, kateri se v živinoreji resnično razume in se zna s takimi spričevali izkazati, se takoj išče za ena grajščino. Ponudbe se naj pošljejo pod «Stalna služba« na upravništvo «Slov. Gospodarja«.	3121
Sedemletni deček brez očeta in matere, se da za svojega. Občinski urad v Rogozi, pošta Hoče.	12
Gospod Josip Kendeljc, občina in kotar Gjurgjevac, župa-nija Belovar, išče poštenega viničarja ,izvedenega v vseh poslih vinograda cepljenega na amerikanski trti. Mesto lahko takoj nastopi. Reflektanti naj se zaradi pogovora in eventuelne pogodbe obrnejo pismeno na: Jos. Kendjelič, ravnatelj štegionice. Gjurgjevac, Hrvatsko.	10 3—1
Sprejme se zanesljiv mlinar, kateri se razume na kmečkem mlinu in deloma pri mletvi koščic za olje. Plača po dogovoru. Oglasiti se je pri K. Cerneju v Framu, pošta Fram.	1360 3—1
Imaš li solnčne pege, zajedavce, nabore, ogerce?
UPORABLJAJ ELZA OBRAZNO POMADO! Ali želiš imeti lep vrat, obraz in roke?
UPORABLJAJ ELZA OBRAZNO POMADO! Ali so ti roke in obraz očitijivi v zimi in vetru?
UPORABLJAJ ELZA LILIJNO-MLEČNO MILO! Ali želiš imeti kožo belo, mehko, čisto in zdravo?
UPORABLJAJ ELZA LILIJNO-MLEČNO MILO! Ali se tožiš na izpadanju las, prhuta in osivelost?
UPORABLJAJ ELZA POMADO ZA RAST LAS! Ali želiš bujne, mehke in lepe lase?
UPORABLJAJ ELZA POMADO ZA RAST LAS!
Ali hočeš biti in ostati lep? Ali hočeš biti povsod rad viden? AH hočeš, da te veseli tvoja slika v zrcalu? Poskusi prave Feller je ve Elza preparate in kmalu bodeš rekel tudi ti kakor vsi:
Bukova drva, 1 m dolga, suha, potem ravnotake mehke drve in okrogel les trd in mehek, ter stavbeni les kupi proti takojšnjemu plačilu ved no tvrdka Vinko Krstan, Maribor, Maistrova ulica št. 13.
1363
Odda se kleparsko delo za pokritje zvonika župne cer-ve na Polzeli. Zmanjševalna licitacija dne 14. jan. 1924 ob pol 10. uri na cbč. uradu. — Županstvo Polzela, dne 28. decembra 1923. — Zupan: Fr. Turnšek.	15
želi vsem cenj. odjemalcem
FRANJO LAH, trgovina z manufakturo, MARIBOR, j Gosposka ulica 17.
Posteljno perje |
v veliki izbiri in po zelo nizkih cenah se dobi samo pri ,
J. Preac.
manufakturna trgovina Maribor, Glavni trg 13.
Proda se obsežen vinograd z moderno kletjo in hišo po u-godni ceni. Naslov v upravništvu.	l
S 15. marcem ali 1. aprile«
se ¿išče na deželi peLariju r najem ali zakup. Ponudbe pod «Pekarija» na upravništvo «Slov. Gosp.«	17
Loveil Cyanin kapsule za lisice, zajamečene na mestu učinkujoče se dobe v lekarni Orožen, Ptuj.	1358 3—1
Hranilnica in posojilnica v SI. Gradcu namerava prodati svo jo hišo v Slov. Gradcu. Pripravna je za obrtnika ali gostilničarja. Pripada pol orala posestva (travnik in njiva). Cena po dogovoru. Več se izve v uradnih prostorih vsak pondeljek dopoldne. 1340 4—1
Proda se mlin na ščavniei, postavljen 1899, z opeko krit, leži na križpotu oddaljen od železnice 1 uro. Ima tri pare kamnov, dela se olje, mesi se s strojem. Dobi se tri orale zemlje. Cena se izve pri pocestnici Mariji Trsteniak Sv. Jurij ob Sčavnici, Videm.
1343 2-1
Proda se radi dobave elektromotorja dobro ohranjen ge-pelj za dva konja z vsemi, k njemu pripadajočimi deli pri Fr. Prislan. Parižlje, Bras-lovče.	1346 2—1
Cepljene trte, vkoreninjene divjake, sadna drevesca oddaja po nizki ceni, dobro in zanesljivo blago, dokler traja zaloga. Prosim za odgovor znamke. Alojzij Grabar pos. in trtnar Zagorci, p. Juršinci pri Ptuju.	1326 4—1
Štajerski fižol, orehe, sadje, suhe gobe kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah: »Agraria«, veletrgovina z deželnimi pridelki d. z o. z. Maribor, Aleksandrova ceste št. 57.	1281 8—1
Vinogradniki pozor! Na suho I)on5a- Elzatrg št. 341, Hrvatsko, cepljene trte so na prodaj in sicer najrodovitnejse vrste. V zalogi je vkoreninjeni divjak Riparia portalis in Gothe št. 9. Kdor si želi naročiti lepe in močne tre za svoj vinograd naj se takoj oglasi ustmeno ali pismeno pri Francu Slod-njak, trtničar, pošta Juršinci pri Ptuju. Trte se dobijo po najbolj nizki ceni. Za odgovor se naj priloži znamka. 1263
Katoliško Slovensko izobraževalno društvo v Artifiah.
skliče na sv. Treh kraljev dan dne 6. januarja po sv. maši v župnišču v društveni sobi občni zbor. Na občni zbor sc vabijo vsi člani-ke. Odbor kat. slovenskega društva.	3
TO JE ONO PRAVO!
Išči v vseh poslovnicah samo prave Elza preparate od lekarnarja Feller. Naročiš naravnost, tako stane s pakovanjem in poštnino, če denar naprej ali po povzetju: 2 velika porcelanasta lončka Elza-obrazne pomade 25 din.
2	velika porcelanasta lončka Elza-pomade za rast las 25 d. 4 velike kose Elza lilijnega mlečnega mila 40 dinarjev.
Različno: Lilijno mleko 10 dinarjev; brkomaz 4 dinarje; najfinejši Hega-puder dr. Klugerja v velikih originalnih škatljah 25 dinarjev; najfinejši zobni prašek Hega v patent-dozah 15 dinarjev; puder za dame v vrečicah 4 dinarje; zobni prašek v škatljah 4 dinarje, v vrečicah po
3	dinarje; sachet (dišava) za perilo 4 dinarje; šampon za lase 2.50 dinarje; rumenilo za obraz 12 pismov 20 din.; najfinejše parfeme od 20 dinarjev dalje; cvet za lase 25 dinarjev; Elza-katranovO milo 6 dinarjev. Za različne predmete se pakovanje in poštnina posebej računa.
Na te cene se računa še 10% doplatka. Naročilna pisma adresirati: Lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA
Svinjske kože
kupuje po najvišjih cenah tvrdka JOSIP ROSENBERG, MARIBOR, Slovenska ulica št. I.
MLIN
na Muri, popolnoma nov, letos postavljen, kolo na vodi, mlin na suhem, na tri tečaje (1 par valjarjev in 2 para kamnov), čistilnica, vse v polnem in stalnem obratu, se takoj proda. Cena in vse drugo se poizve pri g. Alojziju Neudauer v Gornji Radgoni, Posojilnica.	16 2—1
Krojači!
Večja konfekcijska tovarna v Zagrebu išče krojače s takojšnjim vstopom. Plača dobra. Reflektanti naj pustijo svoje naslove v upravi pod šifro »Konfekcija.« Poziv za nastop službe pošljemo takoj pismeno.	1352 3—1
Novoletna darila I
Priporočam vsakovrstne žepne, stenske in budilne ure Velika izbira nakitja v zlatu in srebru po najnižjih cenah. — Vsa v mojo stroko spodajoča popravila izvršujem točno in po ceni. Spoštovanjem
LOVRO STOJEČ, urar, MARIBOR
735	Jurčičeva ulica 8.
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
vliva
BRONASTE ZVONOVE
v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjih cenah.


Srečno in veselo Novo leto želi vsej cerkveni duhovščini in oskrbnikom
udani
FRANJO CVILAK,
medar in sveCar.
_ _ ___>66
99
najboljfia
zobna krema
Dobi se povsod.
Na drobno I	Na debelo!
Manuffakturno blago
po eajnižjih tesali url tvrdkl
OS, CELJE,
Prskrnova ulica št* 17«	$86
m drobno!	Na debelo I
ZAHVALA.
V svojem imenu, kakor tudi v imenu sorodnikov izrekam vsem, ki so našega rajnega g.
Adama GpuSoirnik,
dekana in nadžupnika v Hočah,
tolažili v dolgotrajni bolezni, ali ga spremljali na njegovi zadnji poti, najiskrenejšo zahvalo. Zlasti se zahvalim mil. g. dr. Mateku za vso njegovo cerkveno opravilo, mil. g. stolnemu župniku in vsem čč gg. sobratom za udeležbo pri pogrebu, g. dr. Ipavicu za njegovo zdravniško pomoč in tolažbo, občinskim predstojnikom in odbornikom ter cerkvenim ključarjem, požarni brambi, Orlom, Orlicam, Marijinm družbam, tretjerednikom, pevskemu zboru, sploh vsem, ki so se udeležili pogreba v tako obilnem številu. Prosim vse prijatelje in znance, da ohranijo blagopokojnika v dobrohotnem spominu!
Franc Polak, kaplan.


ilinskl k g m n i-tiM********9******************
se izdelujejo iz najboljšega prvovrstnega in ostrega trdega kamena, vsake mere, kakršne si kdo želi, dvojne vrste: tudi za žrmlje, ročne mline in viteljne. Strogo preiskuicne zmesne, kakor tudi bele kamne, razpošiljam po najnižjih cenah. Fr. Slomšek, posestnik in izdelo-vatelj mlinskih kamnov, Podgorje št. 20, Sv. Jurij ob juž. zel.	1338 4—t
¿kfít^ (LTX
c^&aiL
f -vi^W
Harmfititlke
znamke DRAVA
so najboljše ter prekašajo vse dosedanje izdelke, posebno drage Lubasove. 3vrstne 2krat uglaš. D 2200 3vr?tne 3krat uglaš. D 2500 4vrsine 2krat uglaš. D 2600 4vrstne 3krat uglaš. D 3000 Glasovirni akordeon D 4500 Prepričajte sel Naročajo se pri: M. A. MušiČ, Ljubljana, Selenburgova ul. 6. 1314 3-1
nail»@iiSe
fe i
Denarünaloilto
m p«
Soodnješfaiarsici ljudski DosoiilnicUz.zn,;
——-—————————	—————- .stmma
v Miribaru, Stolna ulica št. S,
ki obrestuje hranilne vloge po
8%in 10%
oziroma po dogovoru.
m m
:
Yo s i te Čevlje \gumlpoiplati..
Pozor!	Pozorl
Zenln! in neveste!
Došla je velika izbira vsakovrstnega manufakturnega in drugega blaga, katerega kupite najceneje pri tvrdki M. Šumer, Konjice, Slovenija. — Nadalje kupim jajca, gobe in laneno seme po najvišji dnevni ceni. 1313 50—1
Prepričajte se samf,. kako ugodni so za nositi. Vzemite pa pred vsem v obzir, da je Berson-gtuni potplat cenejši kot usnjeni ter poinenja nositcv istih za Vas velik prihranek. Zahtevajte pa od Vašega čevljarja strokovno pritrditev Kumi potplatov z vporabo priloženega Berson-cementa.
M. Rauth, Celie
' priporoča svojo bogato zalo-1 go steklenega in porcelanskega blaga ter primerna darila za Božič in Novo leto, kakor: service za kavo, čaj, , liker e itd. ter raznovrstne ku----1 hinjske posode. — Konku-
Prvovrstni angleški ta ostravki keksrenčne ceneI 7269 ^
za kovaško obrt, industrijo in kurjavo dobavi po najugod- ' 0 ^^ ^ ^^ nejših cenah.	1315 2—1

iPreselitveno naznanilo.

somu
____ ____________ _ ... „ ,
Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem preselil svojo
trgovino^iz dosedanjega lokala Aleksandrova cesta 23 v nove prostore
trn»- *	, ' «k». -■*-
lastne hiše na 'vogalu Aleksandrove ceste 42, Meljska cesta 1 ter s« najtopleje priporočam.
Moja prizadeva bode, cenjene odjemalce vedno stvarno, kulantno
in z jako ugodnimi cenami ptstreči.
m
Istočasno voščim tem potom cenjenim odjemalcem srečno in veselo Novo leto!
Z odličnim spoštovanjem
Ivan Korozija,
trgovina z železnino na drobno in debelo Aleksandrova c. 42 — Meljska c. 1.
Mariborska mestna plinarna.
Kilb§!]e kupite v trg©ii»I
Jos, Osolln»! v USfem
magufakturo. Ssee^rij». želsznlno, poliedelsfee sfroie 1.1, d. i. i d.
JETIK
Zdravnik za pljučne bolei ni dr. Pečnik, ordmira vsaki petek v Celju. Vprašati v lekarni Marija Pomagaj, čitai-te njegove tri knjige o jetiki.
Sobro Éoiioje SUMRJEtfG OBUVALO j
Ne nadkriljivi v trajnosti in primerni obliki so čevlji za gospod? is močnega finegi. usnja! Elegantni in moderni čevlji za sjosps fes dekleta! Dobri in komot nizki čevlji in sandale! Bogata izbhi
srajc, poramnic(hc sentráger) športni», kap nudi vam Uu' strovani Suttnerje? cenik, v katerem bo dete našli različis namizno orodje, škarje, žepne nože. doze za svalčice k tobak, brivski apr rati, nažigači, veri' • žice, krstne obeski in vse, kar želite k sebe ali za daril» radi pravi Elsa-preparatl lekarnarja Eugen V. Feller v Stubtei kakor EisaHuid, Elsa-liHjno-mltčno milo se morajo priložiti rae adobaos'! odjemalcev. Zahtevajte krasni katalog, za katerega j' treba poslati samo 2 Din. za poštnino:
S.et6?ni odpošiljalo! tvrdki
SUTTNER, Ljubljane št. 992, Slovenija.
Somišljeniki inserirajte!
na dan lahko vsak zasluži j doma v svojem kraju, kdor hoče moje izdelke prodajati, i j Pošljite mi v pismu za pojasnila svoj naslov in marko za odgovor. Josip Batič, Litija 75.	1288 10-1
„MANft
tovarna kanditov d z o. z
glavna zaloga:
Maribor, Stolna ulica 4
Priporoča vse vrste bonbonov, peciva in čokolade po ' najnižjih tovarniških cenah
Na drobno I Na debelo:
S	i® s
S
i
«
Opekarna
| mgb mmn m
\M ■M
Opeke
vseh mt
M _ H *
in m	^ «-2
a ■	w m
iai	Apno f a|
rs
«A i»
" i K '99
Upa ©
fxs Cement
I J
«g	«S»
Premog 1*|
o?
Opekarna
¡ mob mnm. i s


e
cu
res
»mmw
OI
£
IN2. I. & H. BUHL, MARIBOR, Motherjeva ulica 15.
Ustanovljena od Joh. Denzel okoli leta 1800.

siiiaiÉmlaoeignjoítliüja?
Samo ^ tlsa.lrx.ico
„KROSNA"
"v T-.j-u.'telja.rs.i
Zíiajskígs ceítn št. 6, »asifpoil eerkte sv. Jožefa
kjer tudi lahko Kainenjaé l&ueso pfeiiyo xa lepo domaéfj ^lsto.
L
TOVARNA UMETNEGA SKRIL J A IN
ClEKTRARNA DRUŽBA ZO.Z
S KO
Slovenija
¡BRZOJAVNE DROGE I
JS iHHHHHBIHMMHHIBHHIHHHBHHHMHHHHIBHBHHnBBBHMMi X
S	x
V	v
zdrave iz bora, smrekve, jelke in mecesa ku- ^ X	puje proti takojšnemu plačilu	X
x Guido HUfgers, prepoiilnlca v Hočih I
xxxxxxxxxxxxmxxxxxx^x^mxxxxxx&i
LJUDSKA POSOJILNICA ¥ CELJU
— pri »^ELEM VOLU» <=—»
sprejema hranilne vloge in iih obrestuje počenši ■ 1. julijem 1923 po:
6% brsz odpovedi,
6	V»°/o Prot' onomosočni odpovedi, 7% preti trimesečni edpevedl,
7	Vv% Proti šestmesečni odpovedi,
8% Preti enoletni odpovedi
od d seva vloge do ¿nova dviga. Rentni in invalidni davek plalnfo
posojilnica sama,
INGER
ŠIVALNI STROJI
Na celem svetu znani Ko! najboljši. -Podružnic« In zastopstva v vseh mestih.
Centrala za državo SHS Zagreb, Maruličeva ul. B, II. k.
H EFiiijalka; MARIBOR, Šolska ulica štev. 2.
se vedno le najboljše in najceneje za domačo potrebo vsakovrstno manafakiamo, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
AROL WOR8€Hl
Maribor, Gosposka ulica, št. lO,
! ! !Perje za postelje! 1 I
| TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU
%	PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKE:
a) ZA OTROKE K.TI&U »rca 27. 36, 39 m 40 din. Rti »ki glasovi 38, 50 in 52 din. Prijatelj otroški po 6.50 in 7.50 din. Kijuček nebeški po 20 in 30 din. Angel varih na 11 din.
b ZA ODRASLE Bogomila po 15, 20, 25 din. Pobožni kristjan po 12 din. Ceščena Marija po 14, 48, 60 din. Marija varhinja po 10, 36 din. Sv. Alojzij po 15, 34 din. Nebesa, naš dom po 42 din. Skrb za dušo po 15. 22. 30 din. Sv. ura (velike črke) 12. 15, 30 din. Mati duhovni zaklad (velike ?rke) 12 dia. Marija Kraljice 42 din. Veaec pobožnih molitev pe 40 din.
Venec pobožnih pesmi 15 dia.
Sv. Pitmo, Evangeliji in Dejanja ipMt*
lov po 10 din. Kvišku »rca! Petmarica (zl. obr.) 15 dia. Premišljevanja za celo leto I. in II. d»)
32 dinarjev. Družba vednega češčenja. Dva mslitvaal uri 3 din.
Kratko navodilo za pobožnost M. B. Kr>'
Ijice src 5 din. Vir življenja 18 din. Duša popolna 20 din. Duša »pokoma 20 din. Bog med nami 12 din. Večno življenje (rdeča obreza) 24 dia.,
(zlata obreza) 33 dinarjev. Slava Gospodu 18 dinarjev. Nebeška hrana I. in II. del 15 din. Priprava aa smrt 16 dia.

Fran Ntriipi, Celje

priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd.
2lTsi3solId.ne3še cen© in. točna poetrežstesa.
Somišljeniki, širite naše liste !
Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici.
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija).
Zeblii za normalne Spojke za odre
viiaki z maticami. Pcdlcžne pločice
Vii v salo streko spadajoč
Telefon interurban: Podnart 2.
Brzojavke: Zadruga Kropa.
žeblji zl čevlje, cevi, žlebe i. t. d. pločenino, koksa itd. Vijačni čepi. Verige.
železni izdelki po vzopoih in nabah najceneje. Ilustpovani ceniki na razpolago! ^

Zadružna gospodarska bank
Podružnica v Mariboru.
Issršsls m feiftfne posli giiifinimie, — Nsivišje abristovanie tri m m knjižice in v teko Im računi.
bpliii vsako vlooo n» iiblm totoi v gotovini.
Peeblaiiinl prodajalec sraik državna rasradita lotarlia.
■