PRIMORSKI DNEVNIK ...—• t>.«čana v gotovini postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVII. St. 40 (7828) SEJA DEŽELNEGA SVETA SE JE KONČALA OB 6.25 ZJUTRAJ Catanzaro proglašen za glavno mesto dežele V Reggio Calabrii incidenti in streljanje Deželni svet je, v bistvu, z glasovi levega centra pristal na kompromisni predlog Colomba - V Reggio Calabrii s strelom iz samokresa ranjen železničar . CATANZARO, 16. — Seja deželnega sveta se Je zaključila danes žel rai ko so 2 9lasovi tevega centra sprejeli člen 2 de- in»ga »tatuta, ki predvideva, da je glavno mesto dežele Catanzaro, • oo sedež predsednika in odbora v Catanzaru, deželni svet pa bo *e99io Calabrii, zasedal pa bo tudi v ostalih dveh glavnih mestih »Najin. ^en' ki v bistvu odraža “ . . I oziroma kompromisni pred- končalo ob 6.30. V dvorani je bilo PredspHr.il,, «i,h, ]p malo liudi. sai se ie zasedanje . Predsednika vlade Colomba, je **ovalo 14 deželnih svetovalcev *U’,5 PSI, 1 PRI in 1 PSDI, proti 1 e.. ,ve*°valcev (9 KPI, 1 MSI, ',PLI in 1 PSIUP). Ni bilo prisot-l , ® svetovalcev in to 3 demo-*'jani in 1 socialdemokrat iz Reg-:'° Calabrie ter iz zdravstvenih, PraviJenih, razlogov komunist in Novec. . ^eželni svet je začel zasedati ob .' u( Ponoči, ko je bilo prisotnih 34 ®tovalcev. Predsednik Casalimuo-J® prečital telegram demokristja-^2 ^ac°bina, Intrierja in Lupoia 3 . socialdemokrata Mallamacea, 12 Reggio Calabrie, v katerem da so sklenili, da ne bodo vkovali na seji deželnega sveta, j. ta način protestirajo proti P^Mju stališča komisije za ustavil zadeve poslanske zbornice, do-f? 0 tem stališču zbornica še ni J^Pravljala. Nato govorijo o žalit-v , ^avičnega pričakovanja prebi-JNtva Reggio Calabrie in o veliki Takoj zatem je spregovoril načel-skupine KD Bevilacqua, ki je da so jih suspendirali iz ii^kristjanske skupine ter da so (Pfedali razsodišču, ker trije de-j^stjanski svetovalci niso bili 1., tni na najpomembnejši seji de- na najt nega sveta. gu Nlsednik; deželnega odbora prof. ob, aschi je v svojem poročilu in . razločitvi člena 2 deželnega sta-„1, dejal, da je dobilo vprašanje ^vnega r " L - 50vo re; le tudi pa ^plozije užaljenosti, pri le malo ljudi, saj se je zasedanje zavleklo proti pričakovanju. V mestu .je bilo zjutraj zelo živahno in so prebivalce z zvočniki obvestili o izbiri glavnega mesta. Agenta javne varnosti in karabinjerji so našli 213 zavojev tritola v skupni teži 27 kg v kmečki hiši v kraju Acquapesa v bližini Vibo Va-lentie. Gre za manjši kraj z 2.000 prebivalci kakih 80 km od Catanza-ra. Eksploziv so našli skrit pod o- peko. Aretirali so kolona Rosaria | prebivalci Ulice Esperia, ki so me Pipema, pri katerem so našli eksploziv. REGGIO CALABRIA, 16. - Čim se je v Reggio Calabrii raznesla vest je prišlo do prvih incidentov, ki so bili danes izredno ostri in so demonstranti večkrat streljali. Pri tem je bil ranjen 37-letrri Amedeo Galtieri, ki prebiva v kraju Sbar-re. Vendar pa izgredi niso dobili obsega kot v preteklih mesecih in dnevih in postaja očitno, da se je prebivalstvo utrudilo ter da so najbolj vroča demonstranti osamljeni. Do prvih incidentov je prišlo v kraju Santa Caterina, ko so policisti hoteli odstraniti barikade, ki so jih demonstranti postavili včeraj. Najbolj odločno so se upirali liiiiillliilliinmimiiiiiiiiiiiiiimliiiiiiiiiiiimiiiluiiiimiiiiiiiiniiiiiiiHimimiiiiMiiiiiiiiliiinHillHimiiiiiii DANES ODPOTUJETA V VVflSHINGTON Moro in Colom bo na obisku v ZDA tali proti agentom in karabinjerjem najrazličnejše predmete in tudi za-žigalne steklenice. Policija je odgovorila s solzilnimi bombami in večkrat jurišala. Med spopadam je zažigalna steklenica padla na kamion javne varnosti, ki je pričel goreti, agenti pa so ga pogasili. Častnik .javne varnosti je izjavil novinarjem, da je bilo izstreljenih proti policistom z nekega griča več strelov iz pištole in da nihče ni bdi ranjen. Nekaj kasneje je prišlo do še resnejših incidentov v okraju Sbar-re, kjer .je policija prav tako poskušala odstraniti barikade. Tu je prišlo do streljanja proti policiji, med katerim je bil ranjen Galtieri. Galtieri sam .je povedal, da je spal, ker je ponoči delal na železniški postaji, kjer je uslužben. Slišal je hrup in se je približal oknu z zaprtimi oknicami, takrat pa .ie nenadoma začutil bolečino na čelu in je poklical na pomoč ženo, ki ga je spremila na cesto in od koder so ga agenti javne varnosti odpeljali v bolnišnico. Zdravniki so mu ugotovili rano na čelu, vendar pa se niso izrekli, če gre za strel iz samokresa, ali morda za okršek lesa, ki bd ga lahko strel povzročil. spopadov v okraju Sbarre in do streljanja ter metanja zažigalnih steklenic. Eden izmed strelov je prestrelil uniformo policijskega a-genta, drugi pa ščit. Istočasno sta se mimo peljali dve kamioneti karabinjerjev in je eno zadela zažigalna bomba. Vozilo se je takoj vnelo, okrog so se zbrali demonstranti, ki so onemogočili gašenje. Demonstranti so s ton vozilom in z nekaterimi drugimi okrepili barikado na mostu S. Pietro, ki vodi proti okraju Sbarre. Na mo6tu so {»stavili napise «Regini ven z orožjem* in «Tukaj se strelja*. V Reggio Calabrii je danes vse delo paralizirano. Zaprte so trgovine, uradi, banke in pošta. Redno so vozili vlaki. TRST, sreda, 17. februarja 1971 V SKLADU Z RAZGOVORI S SINDIKATI Vlada odobrila zakonski predlog o novi stanovanjski politiki Obširen program finansiranja gradnje ljudskih stano-in nov sistem razlaščanja gradbenih zemljišč vanj RIM, 16. — Danes popoldne je vlada na daljši seji, ki se je končala ob 22.50, odobrila zakonski predlog glede nove politike o gradnji stanovanj. Predlog so obravnavali zadnjih 6 mesecev s sindikati, da se omogoči gradnja ljudskih stanovanj ter da se reši kriza gradbeništva. Še med zasedanjem ministrskega sveta je minister za javna dela Lau-ricella odgovoril na vprašanja novinarjev o nekaterih osnovnih značilnostih zakonskega predloga in je v uvodu je dejal, da predlog zakona vsebuje predloge, ki so prišli do izraza med razgovori med vlado in sindikati. Osnovna značilnost je v obširnem programu finansiranja gradnje stanovanjskih poslopij za okrog 2.500 milijard lir v triletju 1971-73, tako se nameravajo zgraditi ljudska sta- novanja za manj premožne ter istočasno zgraditi vse potrebne infrastrukture, kot so ceste, kanalizacija, vodovod, zelena področja, trgovine in podobno. Ta program zanima ministrstvo za javna dela in GESCAL. Podčrtati je treba tudi drugo vprašanje, ko gre za omogočanje ustanovam za javno gradnjo, da lahko takoj razlaste gradbena zemljišča po nizkih cenah, tako da bodo izdatki za zemljišča bili v skladu s splošnimi izdatki za gradnjo nekega poslopja. Gre za tako imenovane conske načrte ter za izvajanje zakona 167, kar bo mogoče izvršiti z novim izdatkom 300 milijard lir, ki jih zakon daje na razpolago občinam za nakup in za urbanizacijo področja. Minister je nadaljeval, da so obravnavali tudi najemnine, kš naj upoštevajo življenjske pogo- Številni predvideni razgovori z Nixonom in drugimi osebnostmi ESi^iz^Tkr^vl.iI^ RIM, 16. — Jutri ob 13.15 odpotujeta predsednik vlade Colombo in zunanji minister Moro z letalom v Washington na uradni obisk v ZDA. To bo prvi tak obisk po treh letih, ko je ZDA takrat v svojstvu predsednika vlade obiskal Moro. stelje. ogledala vesoljski center NASA in1 nekatere druge objekte ter se udeležila sprejema italijanske skupnosti. V nedeljo bosta v Bostonu. V ponedeljek se bosta sestala v Nevv Yorku z generalnim tajnikom OZN U Tantom, popoldne se bosta tli.Vnega mesta pomen, ki prehaja . Sovo resnično vsebino. Dejal je. j J® tudi njih krivda, če je prišlo Pa?fP*oz'je užaljenosti, pri čemer litičn *■gre za ne P°vsem jasne P°~ c11® interese. Kalabrija nima svo-2godovinsko priznanega glavne-Sta’ niti osrednjega gospodarili j Središča, kar ni primer osta-wndežel. Sedaj je položaj postal v ' ^sen, saj je Reggio Calabria tie?r,averrl obsednem stanju že 6 Piti o • v’ zaradi česar so tudi bili ppJa. da je treba takoj ukrepati. ^.Nisednik deželnega odbora je da so upoštevali tako gospodi?® izbire kot tudi ustavna vpraša ter se pri tem sklicevali na Sj®®® komisije za ustavna vpra-Maa Poslanske zbornice, ki je do-Svav skladu s stališčem deželnega Al . °d lanskega novembra. Vztra-ga i6 na P°lni avtonomiji deželne-5^ sveta glede izbire glavnega me- 1^e'ni svet je nekaj prej zavrnil wrSohicije, so jih predložili Predi avniki opozicije. Komunisti so dJr.agali. da naj bo glavno mesto ‘® Catanzaro, kjer naj bo tudi •Hi de2e'nega odbora in vseh u-8ta: v>. deželni svet pa naj se se-'zrnenoma v glavnih mestih .Pokrajin, posamezni oddelki pa 2 deželnim zakonom na-tw®n'i tudi v drugih treh glavnih G& krajin. ta*?1® izjav predsednika dežele je Dejavnik KPI Rossi dejal, da P® n^lja Predlog predsednika res-Kh Popuščanje pritiskom vlade in Šljjl “re za popuščanje prevratni-Itve ter za .priznanje razde- ta^ .tenovnih organov dežele. De-Vjfaiian Rende .je zavrnil obtož-br a Popuščanju in je dejal, da iz-re?*tev utrjuje protifašistične °'slniJe- ^ ustvarja pogoje za so-bpjjp® * gospodarski razvoj Kala-Cj-soaialLst Aragona je dejal, da 'dgov 0 obravnavali položaj z vso vjjL/Oruostjo ter da so se uprli ne-j fašistične desnice. ^®dan.N deželnega sveta se je priredil večerjo za osebnosti finančnega sveta, Moro pa za predstavnike šestih držav Evropske gospodarske skupnosti pri OZN. Moro in Colombo bosta odpotovala iz New Yorka ob 23.30 in se bosta vrnila v Rim 23. februarja ob 13.45. BRUSELJ, 16. - V Bruslju je danes umrl zaradi srčne kapi belgijski minister za zadeve evropske skupnosti Freddy Tenvagne. Star je bil 45 let. Program obiska predvideva Ste- s“tala ts predstavmki italijanske Vilna srečanja in razgovore. Itali- skupnosti, zvečer pa bo Colombo janska državnika se bosta sestala s predsednikom Nixonom, državnim tajnikom Rogersom, voditeljem senata Mansfieldom, podpredsednikom Agnewom in drugimi osebnostmi. Italijanski predsednik bo obrazložil predstavnikom ZDA italijansko stališče glede Evropske skupnosti in glede evropske politike na splošno. Vse to bo seveda tudi povezano z vprašanjem pomirjenja, predvideno evropsko konferenco o varnosti in varnosti na Sredozemskem morju. V tej zvezi bo tudi govor o sedanji krizi na Srednjem vzhodu, o NATO, o OZN, o odnosih z državami Latinske Amerike in položaju v Indokini. Prihod Colomba tn Mora v Wa-shingtom je predviden za jutrišnjo 17. uro po lokalnem času. Colam-bo in Moro bosta prenočila v rezidenci uradnih gostov ameriške vlade «Balr House.i. V četrtek dopoldne se bo pričel uradni obisk, ko si bosta Nbcom im. Colombo izmenjala pozdrava in bo sledil razgovor v Beli hiši. Istočasno pa se bo Moro sestal z državnim tajnikom Roggersam, ob 17. uri je predviden razgovor z ameriškim tisikom ln televizijo, zvečer pa bosta Colombo in Moro gosta Nixnona v Beli hiši. V petek dopoldne bosta italijanska državnika najprej obiskala obrambnega ministra Lalrda, Moro pa bo Imel drugi razgovor z div žavnim tajnikom. Sledil bo razgovor z gospodarskimi predstavniki ameriške vlade, Colombo pa se bo sestal s predstavniki italijanskega tiska. Opoldne bodo priredili ameriški parlamentarci italijanskega porekla svečano kosilo, temu bo sledil obisk senata. Ob 16.15 bo Colombo obiskal Agnewa, dan pa se bo zaključil s sprejemom na Italijanskem veleposlaništvu. V soboto bosta Moro in Colombo odletela v Houston, kjer si bosta Z balkonov okraja Sbarre visijo črne zastave v znak žalosti, ki jo je proglasil akcijski odbor. Policija .je preiskala dve stavbi, iz katerih so metali zažigalne bombe in aretirala tri osebe. Zjutraj je bila resno ranjena tudi 45-letna Francesca Barbuscia. ki jo je zadela solzilna bomba in ki se bo morala zdraviti 50 dni. Kvestur Santillo je kasneje povedal novinarjem, da sta dva oči vidca videla mladeniča, oblečenega v črn usnjen jopič in z ruto na obrazu, kako je s strehe nekega poslopja v okraju Ceci petnajstkrat s pištolo ustrelil proti polistam in da ie eden izmed teh strelov tudi zadel Galtierija. Kvestor .je tudi povedal, da so pripadniki prvega oddelka Celere iz Rima sprožili nekaj »rafalov v zrak*, da bd ga preplašili. Popoldne je ponovno prišlo do ............................................ PO POROČILIH HflNOJSKEGfl ZUNANJEGA MINISTRSTVA Novi ameriški letalski napadi na ozemlje Severnega Vietnama Letala ZDA so med 13. m 16. febr. bombardirala obširno področje med 17. m 19. vzporednikom Počasno napredovanje invazijskih sil v Laosu - Protiameriške demonstracije v kitajskih mestih HANOJ, 16. — Sevemovietnam-ska vlada je danes popoldne uradno sporočila, da je ameriško letalstvo v dneh od 13. do 16. februarja bombardiralo severnovietnamsko ozemlje na področju med 17. in 19. vzporednikom. Glasnik hanoj-skega zunanjega ministrstva je po vedal, da so ameriška letala napadla pokrajini Quang Binh in Nghe An ter občino Hung Lap, ki leži na severnem delu demilitariziranega področja, ki spada v Severni Vietnam. Glasnik je dodal, da zunanje ministrstvo DR Vietnama »ostro obsoja tovrstna vojna dejanja ameriških imperialistov ter zahteva, naj takoj prekinejo vsakršno akcijo, ki krši suverenost in varnost DR Vietnama*. Ameriško vojaško poveljstvo v IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllAIIIlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllIlllliailuiIllIlllllIllIlIIlllIlllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIlllHllIlllUlllliillliiiiiiiiiiiiiiiiigKiiiiiiiii EGIPTOVSKI ODGOVOR NA JARRINGOVA VPRAŠANJA ZAR pripravljena priznati Izrael kot suvereno državo Edini pogoj je, da Izrael omeji priseljevanje Židov - Deljena mnenja v telavivski vladi glede odgovora Jarringu - Novi incidenti v Amanu KAIRO, 16. — Kairski list »Al Ahr£m» danes potrjuje, da je e-giptovski predstavnik pri OZN Mohamed El Zajat izročil včeraj Gunnarju Jarringu egiptovski odgovor na predloge švedskega diplomata. Istočasno je imel Zajat dolg razgovor z generalnim tajnikom OZN U Tantom. Kot je znano, je odposlanec OZN Jarring predložil Kairu in Tel A-vivu vrsto vprašanj o stališčih o-beh vlad glede rešitve bližnjevzhod-ne krize. Diplomat je spraševal Izrael, če je pripravljen umakniti svoje čete s Sinajskega polotoka v zameno za varen in trajen mir z Egiptom in s pogojem, da bi bila Policisti med napadom na demonstrante med zadnjimi izgredi v Reggio Calabrii šlo seveda predvsem v škodo Izraela. Položaj v Jordaniji se medtem še vedno ni pomiril. Tudi danes je v Amanu prišlo do oboroženih spopadov med kraljevo vojsko in Palestinci. Pred neko mošejo v središču jordanske prestolnice pa je prišlo do atentata, pri katerem je bilo 13 oseb ranjenih. Vladni glasnik je izjavil, da je atentator član »Ljudske fronte za osvoboditev Palestine*, organizacija za o-svoboditev' Palestine pa je po glasniku izjavila, da je bil atentat naperjen proti palestinskemu komandosu. Scheel v ZDA mednarodna sila nameščena v Sharm El Sheiku na Akabskem zalivu, da bi zajamčila svoboden prehod izraelskih ladij po Tiranski ožini. El Zajat je v nekem intervjuju potrdil, da je njegova vlada pristala na Jarringove predloge ter izrekla pripravljenost, da juridič-no prizna Izrael kot suvereno državo. Edini pogoj, ki ga Kairo postavlja v tej zvezi, je, da Izrael omeji priseljevanje Židov. El Zajat je v intervjuju «New York Postu* poudaril, da ima Izrael prvič priložnost, da si zagotovi juridič-no priznanje s strani najmočnejše države v arabskem svetu ter dodal, da se ta priložnost ne bo ponovila. Egiptovski predstavnik je omenil potrebo, da Izrael opusti zahtevo, da bi predstavljal ali združeval v lastnih mejah celotno mednarodno židovsko skupnost. Ta omejitev, je dejal Zajat, pomeni za Egipt problem varnosti, ki ga je treba upoštevati v iskanju sporazuma med Arabci in Izraelom. Telavivska vlada ni medtem še zavzela dokončnega stališča glede odgovora, ki naj ga Izrael da Jar-ringovim vprašanjem. Kot poroča izraelski list »Maariv*, obstajata v vladi dve tendenci: večina je mnenja, da naj bi Jarringove predloge enostavno ignorirali, manjšina pa zahteva, naj bi jih javno odklonili. Glavni predstavnik te manjšinske struje naj bi bil obrambni minister Moše Dajan. Vsekakor se bo izraelska vlada jutri vnovič sestala ter nadaljevala diskusijo o Jarringovih predlogih. »Maariv* komentira, da je Izrael v dokaj težavnem položaju predvsem zare/i tega, ker so ZDA javno podprle poslanika Jarringa. V primeru, da bi Tel Aviv zavzel popolnoma negativno stališče do pobude švedskega diplomata, bi po mnenju lista u-tegnilo to negativno vplivati na j gi Žepce - Zenica, izgubilo življe-ameriško - izraelske odnose, kar bi I nje 33 oseb, medtem ko je 117 oseb WASHINGTON, 16. - Zahodno-nemški zunanji minister Walter Scheel, ki je dospel včeraj na u-radni obisk v ZDA, se je sestal danes v Washingtonu z ameriškim državnim sekretarjem Williamom Rogersom. V središču današnjega razgovora so bili odnosi med Vzhodom in Zahodom v luči Brandtove »Ost-politik*. Sajgonu je samo delno potrdilo te vesti in sporočilo, da je letalo tipa «F-105» napadlo včeraj neko raketno bazo na severnovietnamskem ozemlju zahodno od Dong Hoia. Letalo je spremljalo četo strateških bombnikov «B-52», ki je bila namenjena v Laos. Pilot je bombardiral raketno bazo na podlagi pooblastil, ki jih je dobil v okviru tako imenovane teorije o »zaščitni reakciji*. O poteku ,sajgonsko - ameriške operacije v Laosu je danes dokaj malo vesti, ki pa v bistvu potrjujejo izredno počasnosti invazijskih čet pri napredovanju v notranjost laoškega ozemlja. Sile Patet Laa, ki so se vsaj delno umaknile z zasedenega področja, močno pritiskajo na zahod, kjer so danes zavzele važno mesto Muong Phalane na državni cesti štev. 9, ki je bilo v rokah vladnih čet. V hudih bojih okrog mesta so imele vladne sile zelo hude zgube. Američani so tudi danes zgubili v Laosu nekaj helikopterjev, med njimi tudi ogromni helikopter tipa »chinook*, katerega šestčlanska posadka je bila ubita. Po ameriških vesteh so partizanske sile sestrelile nad Laosom petnajst helikopterjev, ki je bilo popolnoma uničenih, okrog trideset drugih pa je močno poškodovanih. Vsekakor pa so Američani »zadovoljni* s potekom operacije v Laosu, kot je danes izjavil sam obrambni minister Melvin Laird. Minister pa je dodal, da pričakuje »težke dni* ter okrepitev odpora partizanskih sil. Te izjave je Laird dal na sestanku ameriške vlade, ki je bil danes v Beli hiši in na katerem so govorili izključno o položaju v Indokini. Podobne pozitivne ocene je izrekel tudi neki visoki funkcionar Bele hiše, ki je tudi potrdil, da bodo invazijske sile ostale v Laa su do maja. Funkcionar je dejal, da poteka napredovanje zelo počasi, ker pripravljajo invazijske čete ob cesti številka 9, po kateri prodirajo, artilerijske baze, pa tudi zaradi tega, da bi se Sajgonci ne znašli v partizanskih «kleščah» Isti funkcionar je tudi izjavil, da v Beli hiši ne pričakujejo kitajskega posega v Laosu, niti ne severnovietnamske ofenzive južno od demilitariziranega pasu, Bolj zaskrbljeni zaradi stališča Pekinga pa so v krogih zapadne diplomacije v Vientianeju: tu poročajo, da je kitajski odpravnik poslov opozoril pretekli petek nekega laoškega visokega funkcionarja, da bodo morali Američani nositi odgovornost za invazijo v Laosu. V diplo- V tej luči dobivajo poseben pomen množične protiameriške demonstracije, ki so v teh dneh v številnih kitajskih mestih; tovrstna demonstracija je bila danes tudi v Unmingu, glavnem mestu pokrajine Yunnan, ki meji na Laos. Tu se je zbralo okrog 300 tisoč o-seb, ki so obsodile invazijo Laosa in ameriško udeležbo pri tej operaciji. Protiameriške demonstracije so bile tudi v Šangaju, kjer je šlo na -ulico pol milijona ljudi, v Wu-hanu in v Sianu. Agencija »Nova Kitajska* pa poroča tudi o ljudskih zborovanjih v številnih mestih blizu laoške meje. Udeleženci teh zborovanj so obsodili ameriško agresijo ter poudarili pripravljenost Kitajcev, da pomagajo in-dokitajskim narodom v njihovem boju proti ameriškemu imperiali- je delavcev ter da so govorili o programiranju, ki naj upošteva splošni razvoj ter nujnost, da se eliminirajo nezdrava in prenaseljena stanovanja. Zakonski predlog predvideva torej gradnjo stanovanj s strani javnih ustanov, razlaščanje gradbenih zemljišč z odškodnino na osnovi kmetijske vrednosti zemljišč in na vsak način ne iznad 10.000 lir za 1 kv. m, osredotočenje dejavnosti raznih ustanov, ustanovitev rotacijskega sklada v višini 150 milijard lir za razlaščanja in nov fond 300 milijard za urbanizacijo zemljišč. Po-treona sredstva bodo našli med aktivno pasivo ministrstva za javna dela in GESCAL, saj razpolaga ta ustanova s preko 650 milijardami lir neizkoriščenih sredstev za gradnjo ljudskih stanovanj. Minister za delo Donat Cattin je po sestanku dejal, da so se dogovorili, da bodo predložili en sam zakonski predlog in da bodo v razdobju 15 dni ocenili, če obstaja možnost, da bo parlament zakon hitro odobril. Kolikor bi prišlo do daljše razprave, bo nujno sprejeti zakonski dekret glede konjunkture gradbeništva, kot je bilo to že napovedano v skupnem sporočilu o razgovoru s sindikati. Minister je v tej zvezi tudi opozoril na resno krizo gradbeništva, saj se predvideva, da bo maja od 100 do 200.000 gradbenih delavcev nezaposlenih. Ministrski svet je uvodoma obravnaval na predlog ministra za šolstvo Misasija ukrep o ustanovitvi univerze v Kalabriji in sklenil, da se univerza ustanovi v Cosen-zi, kot je to že prej določil CIPE. Odobrili so tudi sklepe medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje (CIPE) o načrtu investicij industrijskega in turističnega značaja v prid pokrajin Kalabrije. Ob zaključku so člani ministrskega sveta voščili predsedniku vlade in zunanjemu ministru uspešno potovanje v ZDA. MOSKVA, 16. — Danes je prispela v sovjetsko glavno mesto italijanska gospodarska delegacija, ki jo vodi senator Catellani in ki bo v SZ devet dni. V delegaciji so predstavniki italijanske lahke industrije, ki bo sodelovala na razstavi opreme za veleblagovnice in za trgovske obrate, ki bo v Moskvi v maju. iiiifiliiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiitnmitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiill OBISK PREDSEDNIKA SFRJ V KAIRU Drugo srečanje Tito-Sadat Posvečeno je bilo predvsem dvostranskim odnosom KAIRO, 16. — Predsednik Jugoslavije maršal Tito in predsednik ZAR El Sadat sta danes v palači Kubeh nadaljevala uradne razga vore. Za razliko od včerajšnjih razgovorov, ki so bili posvečeni v glavnem važnim mednarodnim vprašanjem in posebno položaju na Bližnjem vzhodu, sta danes predsednika posvetila posebno pozornost dvostranskim odnosom. V včerajšnjih razgovorih je El Sadat podrobno seznanil predsednika Tita s položajem na Bližnjem vzhodu in z napori, ki jih ZAR vlaga za mi roljubno rešitev tega vprašanja in izrekel priznanje Jugoslaviji za njeno zavzemanje za pravično rešitev krize na tem področju. Tito je s svoje strani izrazil zaskrbljenost zaradi možnosti razširitve spora in poudaril, da je Jugoslavija kot sredozemska država posebno zainteresirana za dogajanja v tem delu sveta. Tito je prav tako seznanil svojega gostitelja z razgovori, ki jih je imel svoj čas s predsednikom ZDA Nixonom in z osebnimi pismi, ki jih je o položaju na poslal ______ ______ _ Bližnjem vzhodu nedavno matskih krogih v Vientianeju pou t nekaterim državnikom. Tito je podarjajo, da je LR Kitajska dala leg tega poudaril potrebo poveča-podobna opozorila tudi pred inter- nja aktivnosti neuvrščenih držav vencijo v korejski vojni. Ipri reševanju mednarodnih vpra- 4 aretacije po nesreči v predoru Vranduk Preiskovalni sodnik v Sarajevu je dal aretirati strojevodjo, njegovega pomočnika in oba sprevodnika vlaka (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Preiskovalni sodnik v Sarajevu je na podlagi dokazov dosedanje preiskave o železniški nesreči v predoru Vranduk dal aretirati poleg strojevodje in njegovega pomočnika, tudi oba sprevodnika vlaka. Kot je znano, je v po žaru, ki je zajel v nedeljo zjutraj lokomotivo in krajevni vlak na pro- poškodovanih. 39 ranjencev je še zadržanih v bolnišnici v Zenici. O-sebje vlaka je obtoženo, da ni pravočasno obvestilo potnikov o nevarnosti in da ni poskrbelo za njihovo reševanje. Medtem je posebna komisija železniške uprave v Sarajevu pričela preiskavo o železniški nesreči. Lokomotiva vlaka, ki so jo pripeljali v Sarajevo, bo popolnoma demontirana in vsak njen del podrobno pregledan. Predvideva se, da bo delo komisije trajalo najmanj pet dni. Posebna komisija je tekom včerajšnjega dne pregledala tudi predor v Vranduku in ugotovila, da je požar močno poškodoval betonsko oblogo predora, tračnice in pragove, ki jih bo treba zamenjati. Zaradi poškodbe predora vozijo vlaki skozi predor s hitrostjo samo 15 km na uro. B. B. šanj posebno v okviru svetovne organizacije. Delegacija KPI v Beogradu BEOGRAD, 16. - Člana politbiroja KP Italije Giancarlo Pajetta in član CK KPI Renzo Trivelli, ki sta predvčerajšnjim na vabilo predsedstva ZKJ prispela v Beograd, sta imela včeraj na predsedstvu ZKJ razgovore z Veljkom Vlahovičem in članoma predsedstva ZKJ Boškom šiljegovičem ter Dimčem Belovskim. V razgovorih so izmenjali misli o vprašanjih s področja mednarodnih odnosov, o mednarodnem delovanju obeh partij in o sodelovanju med KPI in ZKJ. Nocoj je imel Giancarlo Pajetta na političnem aktivu Beograda predavanje o 50-letnem delovanju KPI. Pajetta je med drugim poudaril, da je KPI danes močni činitelj v političnem življenju Italije in avantgarda delavskega razreda v borbi za revolucionarne spremembe in napredek italijanske družbe. Pajetta je posebno opozoril na intemacio-nalistično delovanje in povezanost KPI z ZKJ od začetka njihove u-stanovitve. Giancarlo Pajetta je danes obiskal tudi uredništvo beograjskega časopisa »Nin* ter se je z novinarji razgovarjal o raznih političnih vprašanjih. Antifašistična manifestacija v Neaplju NEAPELJ, 16. - Preko pet tisoč oseb se je danes udeležilo e-notne protifašistične demonstracije, ki jo je priredil enotni odbor neapeljskih protifašističnih strank, v katerem sodelujejo KD, KPI, PLI, PRI, PSDI, PSI in PSIUP ter partizanske organizacije in vse tri sindikalne organizacije. S Trga Mancini se je razvila povorka do Trga Matteotti, kjer sta govorila o idealih odporniškega gibanja župan demokristjan Michele in predsednik ANPI Boldrini. TRŽAŠKI DNEVNIK TISKOVNA konferenca tržaškega župana Neutemeljen strah pred onesnaženjem pitne vode Gre za osamljene primere, ko ACEGAT izklopi dovajanje vode iz enega zajetja, ostala pa normalno delujejo - Nova zajetja v Pierisu - Bistriški kemijski podjetji sta si nabavili filtre Trstu ne grozi nobena nevarnost, da bi ostal bree vode. Tudi sredi poletja, tudi ob najnižjih vodah bo imel dovolj zdrave pitne vode in je zato vsak alarmizem odveč. Hkrati pa je tudi res, da sta prva dva primera onesnaženja vode ar larmnl znak, ki ga je treba upoštevati — tako nekako bi mogil strniti izvajanja tržaškega župana inž. Marcella Spaocinija na včerajšnji na naglo sklicani tiskovni konferenci, kjer je bil prvenstveno govor o načrtih za ureditev prometa v Trstu in sicer na osnovi študije, Id so jo napravili. Potem ko je inž. Spaccini dokaj izčrpno obrazložil, kaj predvideva že omenjena študija za rešitev vseh problemov, ki jah bo predstavljal promet v našem mestu leta 1985 in pozneje, je na vprašanje nekega časnikarja obrazložil tudi problem dobave vode našemu mestu. Zadeva je sedaj postala aktualna v zvezi z vprašanjema ki sta ju postavila liberalni svetovalec Mor-purgo in socialdemokratski svetovalec Cesare glede onesnaženja voda v ponikalnici Timavi, iz katere dobiva Trst danes vodo. V zvezi s tem je inž. Spaccini rekel, da so doslej v zajetjih v štivanu ugotovili dve onesnaženji, eno nekoliko večje v novembru lani ter še eno, veliko blažje pred dnevi, v februarju. Toda tudi prvo, novembrsko onesnaženje je bilo tako blago, da je bilo daleč od zdravju škodljive ali nevarne mere, drugo, februarsko onesnaženje pa je bilo še veliko blažje. Inž. Spaccini je nadalje zagotavljal, da so vodovodne napeljave ter naprave ob zajetjih danes tolikšne, da mestu ne grozi nobena nevarnost, kajti v primeru, če bi analize pri enem zajetju kazale, da je voda onesnažena, bi tisto zajetje bilo takoj izločeno iz dobave in bi dobavo tega zajetja nadoknadila druga zajetja. Trst, ki je v dobavo vode zadnja leta vložil ogromna sredstva, pa ne računa le na sedanja zajetja, na vrelce Timave pri Stivanu, pač pa je bila podjetju ACEGAT poverjena naloga, da prouči dobavo vode iz zajetij pri Pierisu, kjer bi mogli črpati toliko vode, da bi je bilo dovolj za vse potrebe našega mesta, to se pravi, da bi v tem primeru voda iz sedanjih zajetij ne prišla več v poštev. Vprašanje dobave vode našemu mestu pravzaprav ni bik) na dnevnem redu nenadne tiskovne konference, toda postalo je aktualno po vprašanjih liberalcev in socialdemokratov, ki so vzbudila — tudi preko tiska — določen alarmizem, češ da je nevarnost okužitve zalog pitne vode, ki pride v poštev predvsem za podvodni vodovod. Posebno izčrpno je sporočilo, ki nam ga je poslalo tajništvo socialdemokratske stranke. V njem namreč trdi, da se je tajništvo sestalo in «z zaskrbljenostjo« vzelo na znanje vesti o možnih okužitvah zalog pitne vode v zajetjih pri Timavi. Načelnik socialdemokratske svetovalske skupine Giorgio Cesare je namreč poslal županu pismeno vprašanje, v katerem ga sprašuje, kakšna jamstva ima, tudi na mednarodni ravni, da bo Trst redno prejemal pitno vodo. Sprašuje ga, če je bil o tem vprašanju govor na sestanku v Kopru in Sežani z Jugoslovanskimi krajevnimi upravami, ki so zainteresirane, da se zaustavile nadaljnje onesnaževanje voda. V tem smislu sprašuje Cesare župana, če se mu zdi umestno jemati v poštev zajetja vode v Soči pri Pierisu in če so možna jamstva za državno in deželno finančno podporo v tem smislu. Demo je na to vprašanje odgovoril sam župan, ko je dejal, da je ACEGAT vzela zelo resno v poštev možnost zajetja vode v Soči pri Pierisu, čeprav je priznal, da je Soča v nižjem toku (se pravi na italijanskem ozemlju) delno že onesnažena, medtem ko je v gornjem (se pravi jugoslovanskem) delu pod stalnim nadzorstvom in torej čista. Kar pa zadeva vode v Timavi, gredo vprašanja na račun vesti o tem, da je bila v nekaj primerih voda Reke (ponikalnice, katere majhen del voda priteka v Timavo) onesnažena zaradi odtoka upo- rabljene vode dveh industrijskih podjetij iz Ilirske Bistrice (TOK — tovarne organskih kislin in tovarne lesonit). Po vesteh iz Ilirske Bistrice so krajevne uprave že posegle in dosegle, pred časom, nakup posebnih filtrov. Vodo bodo v teh podjetjih še enkrat uporabili in nato filtrirali. Vsekakor pa ne gre za to: dokazano je namreč, da prihaja iz Reke le majhen del vode v Timavo. Pred leti je namreč mednarodni center za teoretsko fl-ziko z izotopi raziskal ponikalne vode in ugotovil, da prihaja v Timavo približno iz Reke le 400 litrov na sekundo, od skupnih 8000 litrov, se pravi 5 od sto. Onesnaženje te vode (po trditvah župana inž. Spaccinija) je bilo v višini 0,005 od sto (v enem zajetju), medtem ko je onesnaženje nevarno pri 0,1 od sto. torej pri 20-krat večjem odstotku. Ko bodo začeli delovati filtri v omenjenih dveh podjetjih bo, jasno, ta odstotek še nižji. OD MILJSKIH HRIBOV DO KRAŠKIH VASI Kaj vse zdaj mrzliino pripravljajo za povorke in slovo od pusta 1971 Sprevod vozov in skupin v soboto popoldne na Opčinah, v v nedeljo v Miljah, v torek pa od Trga Unita v Skedenj Naglo se bliža konec pustne dobe, po ulicah opažamo že prve otroške maske, v nekaterih krajih, kjer so se ohranili pustni običaji, pa se mrzlično pripravljajo na zaključne pustne prireditve, pustne povorke in plese. Predvsem moramo omeniti Kraški pust, ki se je porodil pred petimi leti, uveljavil in postal osrednja pustna prireditev na Krasu. Kraški pust 1971 bo v soboto ob 14. uri na Opčinah, kjer se bo razvil dolg pustni sprevod, v katerem bo devet alegoričnih vozov z gosti iz Divače in tremi godbami na pihala spremljalo kralja Pusta V. in kraljico na Brdino, kjer ga bo ljudstvo kronalo in mu predalo vso oblast za pustni čas. Kot se spodobi in kot je običajno, bo seveda kralj imel svoj kronski govor. V soboto zvečer, in sicer od 21. ure naprej bo v prosvetnem domu na Opčinah pestra pustna zabava in veselo pustno slavje, na katerem bodo nagra- iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiinmiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiM Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Pojasnjena številna vprašanja z odgovori posameznih odbornikov Podpora Tržaškemu Lloydu - Tovarna aluminija - Zadeva Textii Zakaj so bila prekinjena pogajanja med Italijo in Švico - Za novega tajnika predsedstva je bil izvoljen svetovalec Virgolini (KR) Včerajšnja seja deželnega sveta Je bila posvečena razpravi o številnih predlogih in vprašanjih svetovalcev, ki zadevajo razna področja deželnega življenja, ter izvolitvi no-vega tajnika na predsedstvu deželnega sveta. Na to mesto, ki je doslej pripadalo svetovalcu Romanu (KD), kateri je bil ob D’Antonije-vem odstopu izglasovan za novega odbornika za športne dejavnosti, je bil z 31 glasovi izvoljen svetovalec Virgolini (KD). Virgolini prihaja iz vrst Katoliške akcije, je član pokrajinskega odbora stranke in predstavnik združenja Coldiretti za Furlanijo. Na zadnjih upravnih volitvah je bil izvoljen tudi za župana v občini Bagnaria Arsa, kjer se je je rodil leta 1917 in kjer tudi živi. V okviru razprave o posameznih predlogih in vprašanjih svetovalcev, Je odbornik za industrijo in trgovino Dulci najprej pomiril predstavnike Movimento Frluli, ki so postavili zahtevo, naj bi dežela ne «za-pravljala po nepotrebnem« denarja I IXI. novinarski ples | 120. FEBRUARJA! 1 v Kulturnem domu gl ki M nameravajo plesa jjj 1 V«, jjj udeležiti, prosimo, da si TA- jjj jjj KOJ oskrbijo vabila in rezer- i” ji: vacije miz pri urednikih Pri- jjj il! morskega dnevnika oziroma jjj šil m™ za priznanje podpore Tržaškemu j nedavno zaprli, deželna uprava pa Uoydu, kakor naj bi bilo rečeno v i je priskočila na pomoč delavcem s dokumentu o deželnih glediščih na I tem, da Je dala na razpolago 6 mi-napovedano preosnovo pomorskih i lijonov lir, iz katerih so bile izpla-stontev presežnega državnega po- > fane mezde za oktober. Tudi po primerna. Dulci je naglasil, da v doku- j zadevanju deželne uprave je bil mentu dežela obljublja le. da bo , problem ^ da je obrat pomagala Tržaškemu Lloydu da bo < prevzela MEARO ^ ^ ^ (•r. f* rm n rotr/) r\A *\eliV) Oinn i v 1 daljevala in celo razširila sedanjo ta prodrl z zahtevo po primerni finančni pomoči od države, sama pa da nima namena podpirati Uoyda Istim svetovalcem Je Dulci povedal, da se neka gospodarska organizacija res bavi z načrtom, da bi postavila na Tržaškem tovarno aluminija, da pa so ustrezna pogajanja še na odprtem morju. Ker pa bi nova tovarna pomenila pridobitev večjega števila novih delovnih mest, Je dežela pripravljena proučiti možnost, da bi pomagala pri tej pobudi. Tovarna bi bila namreč velika pridobitev ne le za Trst, ampak za vso deželo, vsekakor pa bo o morebitni finančni podpori iz de-želnlh blagajn razpravljal deželni svet. Komunističnim svetovalcem, ki so opozorili deželni odbor, da se deželni prispevki v korist ribičem, ki jih je prizadelo neurje v novembru 1969, še vedno ne izplačujejo, Je odbornik Dulci razložil, da je deželna uprava pripravila vse potrebno za to, a da računski dvor v Rimu še danes ni odobril potrebngea pravilnika. Dulci Je v tej zvezi izrazil prepričanje, da bo dežela lah-do začela izplačevati prispevke — za kar Je dala svoj čas na razpolago 200 milijonov lir — še v letošnjem marcu. Sledila je razprava o tovarni «Textil» v Trstu, ki so jo sprožili komunistični svetovalci. Tovarno so .......... NA PRVI llTOŠNJj SIJI OBČINSKtCA SVITA V TRSTU V petek bodo uradno imenovali 120 članov rajonskih konzult Na eni izmed prihodkih sej bodo razpravljali o reformi prometa v Trstu • Stališča strank pred «preverjanjem> čvrstosti levosredinske koalicije v deželni upravi - Seja vodstva KD V petek se sestane, po še kar dolgem zimskem premoru, tržaški občinski svet. Upoštevajoč dejstvo, da je to zadnje leto dela tega občinskega sveta in da bodo volivci izrekli svojo sodbo o njem še jeseni ali najkasneje prihodnjo pomlad, je premor nujno kazal na vztrajno pripravo različnih tem, ki spadajo v delovni načrt občinske uprave. Poleg tega je bil premor nujen, ker so v okviru občine pripravljali prehod k decentralizaciji v rajonskih konzultah in upravnih centrih. Prav pri teh pa je prišlo do neke zamude, saj je bilo predvideno, da bodo ustanovljene (prvih šest) že konec januarja. Vse kaže, da bo vseh 12 konzult začelo delati skoraj istočasno ali z enim mesecem razlike. V petek bo občinski svet imenoval svetovalce prvih šest konzult. Pri tem bodo obveljala imena, ki so jih politične stranke sporočile županu, po predhodnem posvetovanju s svojim članstvom ali volivci. 0 tem smo že obširno poročali, vsaj kar zadeva večje stranke (primarne volitve KD, javni shodi KPI, posvetovanje s sekcijami v PSI). Druga zadeva, ki bo prišla po drugem premoru na dnevni red, ;e ustanovitev posebnega koordinacijskega odbora med tržaško in gori-ško pokrajino. V tem odboru bo tržaška občina imela 16 predstavnikov. Odbor bo pristojen za urbanir I stične, gospodarske in turistične po-‘sege na tem področju. Končno bodo občinski svetovalci razpravljali o programu občinske uprave za reformo prometa v Trstu. Posebna družba SOMEA je namreč pripravila podrobno študijo o urbanističnih značilnostih Trsta, o smernicah javnega in zasebnega prometa in je predlagala niz sprememb, ki se dajo uresničiti v treh fazah (roki so 1975 do 1985). Na političnem obzorju je v ospredju položaj, ki je nastal v deželnem odboru KD. Ta se bo namreč sestal na svoji drugi seji v soboto, pred tem pa je deželni tajnik Tonutti, ki je bil izraz politične koalicije med «mo-rotejci« in levico »forze nuove* (Do-nat Cattin, na vsedržavni ravni), dal ostavko Tonutti trdi, da je odstopil, ker si želi razčiščenja in bolj sproščene razprave o politič nih perspektivah v deželi, predvsem kar zadeva odnos do drugih zaveznikov, PSI in socialdemokratov. V deželni upravi se namreč pripravljajo na »preverjanje« levosredin ske politike, kar označuje težnje po določenem preobratu. V ospredju teh teženj je KD le bolj posredno, saj prihaja največji pritisk od PSI, ki bi rada uveljavila bolj napredno in aktivnejšo politiko, predvsem v. O tem bo povezavi z delavskimi zahtevami po I vodstvo KD učinkovitejšem uresničevanju reform. V ta okvir je treba postaviti tudi polemike med socialisti in socialdemokrati, ki se boje, da bi jih sporazum med KD in PSI izrinil iz deželne uprave. PSI je preverjanje res zahtevala, na kar so socialdemokrati zaostrili polemični odnos do sedanjega dela odbora, kateremu očitajo »umirjenost« in zahtevajo, naj se odločneje postavi nasproti rimski vladi. Na ta način se skušajo izogniti očitku, da so »zmerna« komponenta vladne koalicije v deželi. Kaj pa KD? Demokristjani morajo izbrati, tako trdijo vsi. Izbrati pa morajo predvsem zaveznike, ali — bolje rečeno — najtesnejše za veznike. Izbira pa ni lahka, ker gre ločnica prav skozi stranko. V tem smislu sodijo socialisti, da so izja ve Tonuttija na prvi seji deželnega vodstva KD dokaj meglene, saj go vori o nujnosti sprememb, obenem pa odklanja »vsakršen pritisk ali pogojevanje, ki bi lahko skrhalo sodelovanje« v koaliciji. Kaj to po meni še ni jasno Morda se da ra zumeti, da čaka KD novih elemen tov za razpravo in bi rada slišala, kaj pravi baza Morda pa gre tudi za poskus pritiska na partnerje naj omilijo svoje zahteve in se sprijaznijo z »nujnostjo«. dokončno izreklo sodbo na prihodnji seji. proizvodnjo. Tovarna bo sprva zaposlila okoli 100 delavk, pozneje pa več. Prve naložbe bodo znašale 300 milijonov tor, pozneje pa bodo v obrat investirali še 600 milijonov lir. Svetovalec Bacicchl (KPI) je naglasil, da ni zadovoljen z Dulci-jevo razlago, ker da se pri nas še vedno dogaja, da zasebni Indusfcrij- (Nadaljevanje na 6. strani) jene tri najlepše maske. Zaman smo včeraj poizvedovali, kaj pripravljajo v raznih vaseh, kakšni bodo vozovi itd. Vse priprave so v skrajni tajnosti. Tako na primer Repenči pripravljajo svoj voz izven Repna, zeio konspirativno in skrito, da že ne bi kdo zavohal, kaj se kuha. Tudi v Boljuncu, kjer imajo ljubitelji pusta celo svoj pustni odbor in dolgo pustno tradicijo, se pripravljajo na slovo od pusta. Kot druga leta bodo pobirali po vasi klobase, jajca in vino za skupno pojedino, višek prireditve pa bo na pepelnično sredo, ko bodo pusta izpustili v »vesolje« ali pa ga kar sežgali. Tudi Skedenj je skozi desetletja ohranil pustne običaje, zadnja leta pa se je spored precej izpopolnil. Tako že nekaj dni v škedenjskih gostilnah nudijo gostom domačo hrano, od golaža in trip do raznih minešter, klobase z zeljem itd. Danes so na jedilnem listu tripe, jutri pa klobase z zeljem. Zlasti zvečer so vse gostilne polne meščanov in o-količanov, ki jim gre v slast domača hrana. Jutri bo po škedenjskih ulicah prvi pustni sprevod, drugi sprevod bo v nedeljo, največji pustni sprevod, v katerem bodo alegorični vozovi in skupine mask, pa bo na pustni torek in se bo razvil s Trga Unitš po Korzu, Ul. Imbriani, Ul. Carducci, Trgu stare mitnice, Drevoredu D’Annun-zio in Ul. Soncini do Skednja, kjer bo podelitev nagrad. Na pepelnično sredo bodo v Skednju po starem običaju pusta sežgali in potešili žejo in žalost z bolj ali manj dobro kapljico. Velika pustna prireditev bo seveda tudi v Miljah, saj se .je milj-ski karneval, ki je nastal pred 18 leti že popolnoma uveljavil in privablja vsako leto mnogo Tržačanov in okoličanov. Višek miljskih pustnih prireditev bo velika pustna pxo-vorka v nedeljo ob 14.30. Sodelovalo bo osem ali devet že dobro znanih skupin, ki letos pripravljajo presenečenje z velikimi vozovi in številnimi maskami. Igrale bodo štiri godbe na pihala, po zaključku povorke p>a bo (»delitev nagrad (od 20.000 do 10.000 lir vsaka). Jutri bo sta za pustno razpoloženje (»skrbeli godbi »Brivido« in «Lamr»», v (»tek pa bo igrala godba »Ongia«. V torek bodo miljske ulice in trge preplavile skupine mask in pustnih veseljakov, na p»p»lnico pa bodo okrog 17. ure pusta sežgali. Od četrtka do srede bodo v Miljah de- lovali gastronomski kioski, ki jih bodo uredile razne pustne skupine. Miljski karneval p>a ni namenjen samo odraslim. Odbor za turistični razvoj je namreč letos s sodelovanjem didaktičnega ravnateljstva pripravil tudi otroški karneval, ki bo v (»nedeljek ob 15. uri v občinski telovadnici. Skupine mask (najmanj štirje otroci) bodo p»d vodstvom svojega vodje lahko sodelovali s skeči, kratkimi recitacijami, pustnimi p»p»vkami, purodijami, plesi, dovtip« itd. Žirijo bodo sestavljali sami učenci osnovne šale, na prireditev pa so vabljeni malčki, njihovi starši in odrasli. V sodelovanju z didaktičnim ravnateljstvom razpisuje odbor za turistični razvoj tudi pjrvi mladinski fotografski natečaj »Miljski karneval«, katerega se lahko udeležijo učenci osnovnih šol. S predloženimi fotografijami bodo nato uredili razstavo v občinski galeriji «Lo squero». Za odrasle ki-noamaterje pw omenjeni odbor prireja retrosp»ktivni kinematografski natečaj o kroniki dosedanjih 18 miljskih karnevalov. Filme (8 in Sup»r 8 - barvne ali čmobele) bo treba predložiti do 19. ure 24. aprila na občinskem tiskovnem uradu. Napisati je treba naslov in starost udeleženca in tehnične p»datke o filmu. Vpisnina znaša 500 lir. Filme bodo predvajali (»leti ob priliki prireditev v okviru »Miljskega p»letja». V NEDELJO, 21. FEBRUARJA od 18. ure naprej PLES V MASKAH ki ga priredi v BARKOVUAN. SKEM DRUŠTVU KD Vabljeni člani m prijatelji! iiiiiimiiiiiuniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmmiiimiiiiiiiiitiiuiiuuimiiiiiiiiiiiiiiitiiiumimiiiiifiimiimiiiiiiiii PO DOBREM LETU INTENZIVNEGA DELA Trst-Koper in Gorica-Nova Gorica od poletja dalje v teleselekciji Za Koper bo veljala številka 003866, za Nova Gorico pa 0482 - Po šest razgovorov hkrati v vsaki smeri Del tehničnih naprav dobavila tržaška tovarna Telettra Med Italijo in Jugoslavijo bosta še v letošnjem pxxlet.ru vzpostavljeni pjrvi dve telefonski zvezi v teleselekciji. Tržaško področje bo p»-vezano s koprskim, Gorica pa bo p» teleselekciji povezana z Novo Gorico. Tržačan, ki bo želel govoriti s Koprom, bo zavrtel pred telefonsko številko sobesednika številko 003866, Goričan pxa bo proeval a-bonenta iz Nove Gorice s številko 0482. Dela za (»vezavo Trsta s Koprom in Gorico z Novo Gorico, so se pričela lansko leto. Z naše strani so že speljala telefonski kabel iz telefonske centrale do Škofij, s Ško fij do Kopra pa ga polaga jugoslovanska telefonska organizacija. I-sto se dogaja med Gorico in Novo Gorico. Številni tehnični problemi, ki so se pojavili med telefonsko povezavo omenjenih področij, so bili z lahkoto rešeni ob vsestranskem sodelovanju med strokovnjaki italijanske družbe SIP in jugoslovanske telefonske organizacije. Zadnji sestanek strokovnjakov z obeh strani je bil v lanskem marcu v Novi Gorici. Največji problem .je predstavljalo poenotenje tehničnih naprav na obeh straneh meje. Potrebne naprave je SIP dobavila družba Siemens, za jugoslovanske potrebe pa .je poskrbela domača tovarna. Na italijanski strani so naprave že nameščene, na jugoslovanski pa jih mora tovarna še izročiti. Po zadnjih vesteh naj bi bile te naprave nared v letošnjem juniju. Tehnične naprave za pretvarjanje visokofrekvenčnih impulzov bo dobavila družba Telettra: te naprave bodo dopuščate (» 12 telefonskih razgovorov hkrati, in sicer po šest razgovorov v vsaki smeri. Nekaj kanalov bo po vsej verjetnosti na jela uprava pošte in telegrafov, da bo prek njih vzpostavila ustrezne telex zveze. Povezava med Trstom in Koprom ter med Gorico in Novo Gorico bo pjrvi korak na p»ti širšega telefonskega (»vezovanja med našim področjem in sosednim obmejnim pasom. Tako so previdene še druge teleselekcijske zveze z raznimi i strskimi središči. V tej zvezi velja pripomniti, da ima SIP dovol.jen.je, da vzpostavlja telefonske zveze samo s središči iz sosednjega obmej nega pasu. Kar zadeva zveze z notranjostjo Jugoslavije pa je SIP že pred časom pripravila načrt za nji hovo okrepitev in namerava v ta namen postaviti ustrezni terminal na kraškem slemenu nekje nad Sv. Ivanom. SIP se nadalje ukvarja z načrtom, da ba vzpxxstavila med na.jvečjimi italijanskimi in jugoslovanskimi središči svobodne zveze na osnovi (»lavtomatičnih mednarodnih telefonskih pxozivov. fe^ Opčine na kraški pust 71 V soboto 20. februarja ob 14 url pustna povorka, ob 21. uri maškerad-ni ples v prosvetnem domu na Opčinah. Odbor Športno društvo Polet priredi v nedeljo 21. februarja smučarski iz. let v Trbiž z odhodom z Opčin ob 7. url. Cena 1,500 lir. Vpisovanje sprejema trgovina čevljev Malalan. ProseSka ul. 18. Športno društvo Polet priredi v sredo. 17. februarja Izlet v Ljubljano ob košarkarski tekmi Olimpija — Ignls. Cena vožnje In vstopnina 3 000 lir. Vpisovanje v trgovini čev. Ijev Malalan Proseška ul 18 SPDT priredi 21. t. m izlet v Trbiž na zadnji smučarski tečaj vpl. sovanje do četrtka 18, t m. SPDT priredi Izlet v Trbiž 28. t. m. ob priliki zimskih šp-irtnlh iger Vpisovanje do 23, t.m. v Ul. Geppa 8. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN Iz Nabrežine priredi v nedeljo, 21. t.m. ob 17.30 Prešernovo proslavo Sodeloval bo domači moški p»vski zbor. Vljudno vabljeni 1 Danes, 17. februarja bo oto 16. uri v mali dvorani Kulturnega doma za osnovne in nižje srednje šole LITERARNI POPOLDAN Svoja dela bodo brali: Kristina Brenkova, France Filipič, Niko Grafenauer, Ciril Kosmač in Ela Peroci. Vljudno vabljeni! Slovenska pn-osvetna zveza SZ UNION priredi v soboto, 20. februarja veliki tradicionalni pustni ples na stadionu «1, maj«. NASTOPATA ANSAMBLA THE ZOTS IN 5 FANS Rezervacije na tel. 732390. Včeraj-danes Danes, SREDA, 17. februarja SILVIN Sonce vzide ob 7.06 In zatone ob 17,33 — Dolžina dneva 10.28 — Luna vzide ob 0.10 In zatone ob 9.26. Jutri. ČETRTEK, 11. februarja DRAGOSLAVA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 11,6 stopinje, najnižja 6,4, ob 19. url 10 stopinj, zračni tlak 992,6 stanovi, ten, veter 14 km/h vzhodnik, vlaga 68 odst., nebo pooblačeno morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,8 stopinje, dežja je padlo 3,1 mm. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 16. februarja 1971 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa Je 16 oseb. UMRLI SO: 83-letna Pavla Germad-nlk por. Bonano, 67 letna Marta Poz. zetto por. Cerertelll, 65-letnl Kosarlo Amato, 88-letnl Francesco Belaz, 90-letna Glovanna Derlgo Lastuzzl, 72. letna Ester Rosemberg por. Cantort, 71-letnt Antonio Marconi, 76-letnl An-tonino Marlscalco, 42-letnl Nereo Bi slani, 84-letnt Glovannl Isaia, 56-letni Antonio De Vita, 58.1etna Antonia Zaechionl vd. Saln, 67.1etni Raffaele Bressan, 73.letna Vlttoria Bacchln vd. Mallardl, 32-letni Nevlo Blaslna, tli letna Anna Mlzzan, DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Blasoletto, Ul. Roma 16, Davanzo. Ul. Berninl 4, Al Castoro, Ul. Cava. na 11. Sponza, Ul, Montorslno 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.31 do I Jt> Vlelmettt, Trg Borsa 12, Centauto Ul. Rossettl 33, Alla Madonna de' Mare, Largo Plave 2, San'Anna, E' ta di S, Anna 10 (Konkonel), ZAMEJSKI ČLOVEK V ZAVESTI SLOVENSKEGA PISATELJA Razgovor ob okrogli mizi danes, 17. februarja 1971 ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu; pxoleg tukajšnjih pisateljev se ga bodo udeležili člani Društva slovenskih pisateljev: Peter Božič, Kristina Brenkova, France Filipič, Ervin Fritz, Niko Grafenauer, Andrej Hieng, Ciril Kosmač, Marjan Kramberger, Ela Peroci, Rudi Šeligo, Pavle Zidar. Vljudno vabljeni! Slovenska prosvetna zveza GLASBENA MATICA — TRST V četrtek, 18. februarja 1971 bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Gepp>a 9 ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju REDNI OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Poročilo predsednika (pxu-btocizacija šole GM) 3. Poročilo ravnatelja šole GM 4. Poročilo blagajnika 5. Diskusija 6. Poročilo nadzornega odbora 7. Volitve 8. Razno SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU VABI V NEDELJO, 21. T.M. OB 15. URI NA OTROŠKO PUSTNO RAJANJE $ KEKCEM NA KRAVJI BAl Igrali bodo domači Planšarji z Male PIšence, za red bo skrbel Bedanec, sveže planinsko mleko bo točila Menara. Rezervacija miz vsak dan od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, ted. 734265. PD »IVAN GRBEC« V SKEDNJU sporoča, da je zaradi tehničnih zaprek družabni večer preložen na ponedeljek, 22. t. m. od 20.30 dalje v društvenih prestarih. Vstop le z vabilom 1 Vabila bodo na razpx>lago v društvenih prostorih od pxetka dalje. —— £ - V sobota, 20. t. m. pa bo od 16.30 dalje v društvenih prostorih otroški ringaraja Razna obvestila HORTIKULTURNO (sadjarsko In vrtnarsko) društvo v Ankaranu priredi v petek dne 19. februarja t. 1. ob 17. url v stranski dvorani keglji, šča Hotela ADRIA v Ankaranu predavanje UREJANJE VRTOV z barv. nlmi projekcijami. Predaval bo urednik časopisa Naš vrt dipl. Inž. Jože Strgar iz Ljubljane, Po predavanju bo predavatelj vodil razgovor o gojitvi lončnic. Na predavanje vabimo člane, pridelovalce ln ljubitelje vrt. ne umetnosti, cvetja ln zelenja v našem okolju bivanja«. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRSI - Ulic« F. Fllzl tl. 10 fel 38101/38045 opravila vsa bančna posla kupuje tujo valuto Včerajšnji odkupni devizni tečaji: Ameriiki dolar 620,— Kanadski dolar 590,— Brit. fterling 1.475,— Svlc. frank 142,- Franc, frank 110,— Belg frank 12,- Hol. florlnt 172,— Nemška marka 170,— Avst. lil Ing 23 80 Dinar 37.50 Gledališča POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 20,30 ponovitev W-medije ((Potujoča saboljevina« (H sone viaggiatore) ameriških avtor) Ray Cockoya in Johna Chapmana, kateri bo Carlo Daporto, prv‘£ K" dramski Igralec nastopal skupno Liano Orfei ln Giannijem Bonaguro. Režija Carlo di Stefano (ki Je r" ral tudi komedijo ((Kaktusov cveti' Ponovitve do nedelje Abonenti sezono Teatra Stabile imajo mat popust. Prodaja vstopnic v Pasw Protti AVDITORIJ Antonio Crast kot Celestin V., lo Hintermann in Carlo TamberU"’ so glavni interpreti drame ■l,'a Siloneja »Prigoda ubogega krili na«, ki je na sporedu danes ob V-v Avditoriju v Ul. Torbandena. S pina «Compagnia della Glostrai predstavo ponovila samo še JutI" Vstopnice s 50-Odstotnim P0PUS* ^ za abonente na predstave *Gle<7., šča danes« in na sezono Teatrpjtti bile so na prodaj v pasaži (tel, 36372 — 38547). t«Sli'»" Razstave V galeriji Tergeste v Ul. -- ., 23 razstavljata Antonio Rodrigb” ( Giorgio Velia. Razstava bo o® do 22. t. m. V nemškem kulturnem - ^ Je odprta razstava grafičnih del pine »Zebra«, ki jo sestavljajo s mladi hamburški umetniki let ( 1940, Razstava bo odprta ves ® od 17. do 20. ure. Ljubiteljem likovne umetnosti ^ dobro znani slikar Atilij Kralj W 16, do 25. t. m. razstavljal svoj _ kvarele in tempere v galeriji Ul. Rossetti št. 8. Nazionale 15.00 «La figlia <9 Robert Mitchum, Trevor H°'v j Sarah Miles. Prepovedano P“a pod 14. letom. Eden 16.00 «Anonimo veneziano«. ^ rinda Bolkan. Tony Musante. , chnicolor. Prepovedano mladini ™ 14. letom. Fenice 16,00 «Cose di cosa o«*"? Carlo Giuffre, Pamela Jean . Claude Brialy, Salvo done. Ramavisloncolor. . Grattacielo 16,00 «Lo chiamavano ■ niti«, Terence Hill, Bud SPe Steffen Zacharias«, ”, *- Excelslor 16.00 «Bubu», Massirno * nien, Ottavia Piccolo, Tectinic« ^ Prepovedano mladim pod l8-t0m- Ritz 16,00 «11 debito coniugaie*' q. do Buzzanca, Barbara Bouche. razio Orlando. Techmcolor. ^ Alabarda 16.30 aOperazione č«311 ,ur. tro«, Lando Buzzanca. Techld ^ Filodrammatico 16.30 «Cerca “ ^ct. pirmi«, Masslmo Ranieri, Beb» čar. Technicolor. y, Aurora 16.30 «La confessione«. ’'o(, Montand, Simone Signoret. ™ Cristallo 16.30 «Concerto pet solista«, Anna Moffo. Teclini' Capitol 16.30 «La carica del ^ Walt Disneyev film. Sledi: no e 11 lupo«. Moderno 16.00 «Ch!sum». Job® ne. Technicolor. „,oi, Vlttorio Veneto 16.00 «11 divbf' Vittorlo Gassman, Anita EK Anna Moffo, Technicolor. du0i(, Ideale 16.00 «Tiffany memorar;“ii. Ken Clark, Irina DemicK. ‘ color. (je- Impero 16,00 «N!nl Tirabusclč»-niča Vittl. Technicolor. «01. Astra 16.30 «Alle donne piace * pt James Coburn, Aldo Ray. ™ color. Abbazia 16.00 «Chi era quella 5 * lP ra?», Tony Curtis, Dean M«5 Janet Leigh. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob poK°j”t U( Pavla Jankoviča daruje pr°l m • 1VH UU1 UJ (- F Drž. srednje šole «Ivan Cankar* lir za šolsko blagajno. SOŽALJE Zveza vojnih invalidov NO' ža&kega ozemlja izreka globo*0 žal je družini vojnega Invalid* doifa 2erjula ob prerani soire letnega sina Branka. ZAHVALA Sp»ročamo žalostno vest, ^ 15. t.m. spremili k zadnje111 čitku našega dragega moža. ln napota Ivana Martinuzzij3 Vsem, ki so z nami sočusrej/ jj darovalcem cvetja, domači g°°^ pevcem prisrčna hvala ŽALUJOČI 1>B vt*rfCeP MARTINUZZ1 ln sT^ Prosek, 17. febr 1971. ZAHVALA Ganjeni ae zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvo«*^ ob bridlol Izgubi HELENE PEČAR Posebno ae zahvaljujemo vsem, ki so Jo pxxspretnU4 ** aadhji poti, darovalcem cvetja ln drugim, ki so na kaiki1^ kodi način počastili njen spomin. Mož Just ln drugo sorodstvo Katlnara, 17. februarja 1971. Naznanjamo žalostno vest, de nas je za vedno nad dragi sin ln brat JANKO ŽERJUL Žalujoči oče, mati, bratje, Rudi, Marjan ln st*®*0 Prebeneg, Ljubljana, Cleveland, 17. februarja 1971. Uro ln dan pogreba bomo Javili naknadno. GORIŠKI DNEVNIK V PONEDELJEK ZVEČER V PREBENEGU VČERAJ JE BILA SPLOŠNA STAVKA Tragična smrt desetletnega otroka PREBIVALSTVO TRŽIŠKEGA OKOLIŠA zaradi izhlapevanja bencinskih hlapovi JE DEMONSTRIRALO PROTI FAŠIZMU OB DRAŽBI ZA TRGOVSKI ZAVOD Malega Franka Žerjula je mati, potem ko ga je zaman iskala po vsej vasi, našla v sosedovi garaži, nezavestnega ob motornem kolesu > Prebeneg žaluje zaradi tra-pne smrti komaj 10-letnega Fran-z^jula iz hiše št. 39, nedaleč vaške cerkve, ki je v ponedeljek, po 19-30 umrl za posledica-iz ®{aPevanja bencinskih hlapov “'•tornega kolesa. je v vseh podrobnostih se-liJ. nadnjo uro Frankovega živ-, od tistega trenutka, ko je ujr lz hiše pa do tragičnega od-_. ja na dvorišču bližnje hiše. Za- Solovo ^ ve le to, da se je otrok aaljil iz hiše, okrog 19. ure pa jLj* nkgova mati Julijana, vsa v rj?* zaradi njegove odsotnosti, . cela iskati po vsej vasi. Tako stopila navzdol po klancu, ki bj ^ hišice št. 41, kjer presiti8 ,^na Ignacija Bandija. Žen-s® je sprva zdelo, da ni niko-pte..v hiši, kmalu nato pa je za-j^a na dvorišču avtomatično mo-"r"® rovnico. Ker je vedela, da ddK • ze*° privlačujejo taki in po- * stroji, je stopila na dvorišče, ».j Pa rahlo odpahnila mala ga-y j1®, vrata, kajti vedela je, da je k..°P' shranjeno motorno kolo 50 • cm. Otrok je bil prav tam, ^“»vesten ob kolesu, vendar še fe prebledela in kriknila r^j^tooč. Na njen klic so prihiteli ateri sosedje, ki so poskrbeli za uSj® otroka v notranjost hiše, v n® Pa je nemudoma telefoniral Ta ■ n° P° zdravnika dr. Slavca. • -^°. Pa je nemudoma telefoniral lno po zdravnika dr. Slavca. <&ti k maieSa franka skušal obu- - zavesti z umetnim dihanjem z drgnjenjem srca, da bi tako »o Oženje krvi ter mu konč-vj^hrizgnil injekcijo «ricorena». A 5^® zdravniška nega je bila za-(l'ranko žerjud je umrl prav ^ “hinji svojega doma. Kljub temu kg °troka naložili v rešilni avto ms„.ln Ss odpeljali v otroško bol-dpj,lc°. *Burlo Garofolo*. kjer pa je zc*ravn6c le potrdil dečkovo fa^ranko Žerjul, ki je obiskoval IV. slovenske osnovne šole v je živel z očetom Rudolfom, 23 , ,1° Julijano ter s tremi brati, etnim Rudijem, 19-letnim Marja- ^ala žrtev Franko Žerjul J In 16-letnim Stankom. V vasi, 50 ga vsi dobro poznali in u radi, je žalost nepopisna. Kot jCjal njegov brat Marjan, je rna-jank0 že dalj časa bolehal na .• za kar so ga že nekajkrat v otroški bolnišnici. Tudi , se je včasih počutil slabo e večkrat tresel. V šoli je bil PtoTjiv, v večernih urah, ko pravil z domačimi nalogami, pa h tu * Igrst z drugimi otroki in 6kr?Vat P° vas‘- Zdi se, da je !faI šaril okrog motornih vozil ^ojev ter s posebnim zanima-nemalokrat pogledal v rezer-le z bencinom. [^nca Bandi sta povedala, da L^,°ša pred dnevi posvarila, naj gl okrog motorja, ki sta ga J* shranjenega v garaži. Kruta jevi Je pač hotela, da so bili Ban-v ponedeljek zvečer odsotni, ej ,eva se, da je otrok stopil naj to K avtomatični motorni rovnici, Ignif3 v garazo- Tu naj bi podolgovat sedež motosku- Pravljične ure bANES, Na Trgu republike so govorili župan Versace, partizanski komandant Sasso, mati dveh padlih Fontanolov - V povorki so bili prapori vseh okoliških občin V Tržiču in okolici se je včeraj šistične manifestacije, ki se ponav- zjutraj delo ustavilo v vseh tovarnah, trgovinah, uradih. Trgovci so zaprli svoje obrate ne le v Tržiču, marveč tudi v vseh vaseh okolice, od Doberdoba do San Canziana, od Foljana do Štarancana in Ronk. Trg republike v Tržiču že dolgo vrsto let ni bil tako poln ljudstva kot včeraj zjutraj, ko se je na prostrano ploščad zgrnila iz vseh tržiških tovarn množica ljudi v delovnih jopičih, dijakov s knjigami v rokah, mladine in žena. I . Brat Marjan kaže kraj, kjer so našli ob motorju truplo bratca Franka terja ter se z glavo približal rezervoarju z bencinom. Izhlapevanje ostrih in smrtonosnih hlapov v tes- nem prostoru ga je verjetno presenetilo tako, da se je nezavesten zgrudil na tla. iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiuuuHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiirnii) IZPRED TRŽAŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA Delno znižana globa ženski zaradi grdega ravnanja z mačko Oproščena ženska, ki jo je pretor zaradi ponareditve potnega lista obsodil na 4 mesece zapora 17. februarja, ne bo l pa vabimo otroke, se popoldne ob 16. udeležijo literarnega popoldneva ^ fUall dvorani Kultur-*9a doma, kjer so bo 0 »rečall z najvidnejši I slovenskimi pisatelji . Pesniki ter se sezna-. * 1 njihovimi mladln-In otroškimi deli. Unfipatota u, msT ■ sv. Frančiška št. 20 | Tel. 61-792 Pred tržaškim kazenskim sodiščem (preds. Ligabue, tož. Pas coli, zapis. De Vecchi) se je včeraj morala v prizivni stopnji zagovarjati 50-letna Lucia Castro por. Piz-zamus z Reške ceste št. 131, ki jo je tržaški pretor v razsodbi z dne 14. decembra lani zaradi slabega ravnanja z živalmi obsodil na 50 tisoč lir globe. Omenjenega dne, okrog 20. ure, sta šla mimo dvorišča poslopja št. 131 na omenjeni cesti dva paznika za varstvo živali, usposobljena za agenta javne varnosti, in opazila obtoženko, kako je brcnila v trebuh brejo mačko, ki se je z bolečim mijavkanjem brž oddaljila. Zdi pa se, da je mačkino potepanje po dvorišču, tudi po usodni brci, šlo tako na živce Pizzamu-sovi, da je vpričo paznikov dejala: «Naj gredo k vragu vsi tisti, ki hranijo te grde živali...* In tako je dogodek z utemeljitvijo, da je «ženska slabo ravnala z mačko, ne da bi ji ta nič žalega storila* romal na sodišče. Na včerajšnji razpravi je Pizza-musova še enkrat dejala, da sploh ni udarila mačke, če pa ji mačke in sploh vsaka žival gredo na živce, je njena zadeva. Javni tožilec dr. Pascoli je pred lagal za obtoženko potrditev kazni, branilec odv. Fazzini pa oprostitev, ker ni zakrivila kaznivega dejanja. Sodniki so ji znižali prvostopno kazen na 10 tisoč lir globe. * * * Pred istim sodiščem se je morala zagovarjati tudi 39-letna Ester Bertazioli iz Ul. Roma 143, ki je bila obtožena ponareditve potnega lista. Ženska je 12. novembra lam, o-krog 19- ure, šla s svojim avtomobilom skozi obmejni prehod pri Škofijah in mirno pokazala potni list karabinjerju. Ta jo je, potem ko si je dodobra ogledal dokument, povabil v urad, kjer ji je očital, da je spremenila datum zapadlosti potnega lista iz 2. julija 1970 v 22. november 1970. Bertaziolijeva se je na vse pre-tege branila obtožbe in karabinjerju, kot tudi pretorju, pred katerim se’ je morala zagovarjati dne 27. oktobra lani najprej dejala, da je uporabila potni list samo enkrat, predlanskim, ko je šla v Tunizijo, potem pa se še spomnila, da ga je vdrugič uporabila, ko je šla meseca marca istega leta v Koper. Pretor jo je kljub opravičilom spoznal za krivo in jo pogojno obsodil na 4 mesece zapora. Na včerajšnji razpravi j. javni tožilec predlagal za žensko, ki je ponovila že znane izjave, oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, branilec odv. Ghezzi prav tako oprostitev sodni zbor pa jo je oprostil z utemeljitvijo, da ni storila kaz nivega dejanja._________ Sestava pokrajinskega odbora za obrtništvo Z odlokom predsednika deželnega odbora Bcrzantija so bili pravkar sestavljeni štirje pokrajinski odbon za obrtništvo. V tržaškem odboru so obrtniki: Albino Gombach, Emilio Gomisel, Giorgio Valmarin, Aldo Brezzi, Giuseppe Brizzi, Gabriele Magnaghi, Felice Melli, Aldo Ciriello, Pietro Chiappa, Carlo Senci, Silvestro Ra-gagnin, Rafael Grgič, Milan Kovačič, Umberto Tessarotto in Italo Faggin (izvoljeni obrtniki), Vitto-rio Giusto, Guerrino Fragiacomo, Sergio Scaggiante in Mario Segan-ti (tržaško združenje obrtnikov), dr. Lionello Cechet (pokrajinska bolniška blagajna za obrtnike) in dr. Bruno Rosati (INPS). V odboru so še kot posvetovalni člani dr. Giulia-no De Colle, funkcionar deželnega odfoomištva za delo, dr. Nicold Pase, glavni ravnatelj urada za polno zaposlitev in deželni funkcionar Gio-vanni Bradini. ob 10. uri, so se v Drevoredu Co-sulich, pred športno palačo, pričeli zbirati delovni ljudje. Že po nekaj minutah je bil drevored poln ljudi. Kolona se je pričela pomikati proti Drevoredu sv. Marka, nato je šla po Korzu in prispela na Trg republike, kjer jo je čakala množica ljudstva. Na čelo kolone so bile zastave tržiške občine ter vseh okoliških občin. Nosili so jih mestni policaji omenjenih občin. Poleg teh so bile v povorki tudi zastave političnih strank, zastave partizanskih združenj, zastave sindikatov. Zastavam so sledili župani občin tržiškega okoliša, občinski, pokrajinski in deželni svetovalci. Za njimi je šla množica ljudstva. Na pločnikih ob cestah koder je šla povorka je bilo polno ljudi, ki so navdušeno ploskali. Povorka je šla mimo sedeža stranke MSI; ljudje so bili toliko zreli, da ni prišlo do nobenega incidenta. Na Trgu republike so na oder stopili župan Tržiča Versace, ter drugi župani. Govorili so tržiški župen, mati dveh partizanov Gizela Fontanot, bivši komandant partizanske divizije Garibaldi - Natisone Fantini - Sasso in neki dijak profesionalnega zavoda. Vsi govorniki so ostro obsodili fa- ljajo v vsej državi. Od vlade in drugih oblasti so zahtevali, da o-stro nastopijo z zakonskimi predpisi proti obujanju fašizma. Stalen antifašistični odbor so u-stanovili včeraj po antifašistični manifestaciji v Tržiču. Sestavljen je iz predstavnikov štirih strank: KPI, PSI, KD in PSIUP. Sklenili so, da se bo odbor sestal v najkrajšem času, da bi se pogovorili o programu in izvedbi svojega dela. Danes zvečer bo na sedežu ANPI Takoj po začetku splošne stavke, v Tržiču debatna konferenca, na kateri bo podal osnovno poročilo n antifašistični borbi Vinoemzo Ma-rini-Bamfi, bivši komisar brigade «Natisorue». Danes ob 13. url bo svečanost s položitvijo temeljnega kamna za novo industrijsko podjetje «Eaton Livta Est» na področju Schiavetti. Svečanosti se bo udeležil deželni odbornik Dulci in morda tudi predsednik deželnega odbora Berzamtt. Ribiči iz Gradeža so prišli včeraj dopoldne s kakimi 30 čolni v Tržič ter se ustavili pri pomolu Nazario Sauro. Nato so poslali posebno delegacijo na pristaniško poveljstvo do polkovnika Pinija z zahtevo u-činkovitih jamstev za ribolov v mešanih vodah na Jadranu. Popoldne med 15. in 16. uro je njihovo «bro-dovje» zopet odplulo nazaj proti Gradežu. Kdaj lahko računamo na gradnjo slovenskih šol? Vse naše srednje šole v Gorici so v neprimernih prostorih Kot poroča občinska uprava v Gorici je na zasebni dražbi prevzela dela za gradnjo novega italijanskega trgovskega zavoda v Gorici gradbena zadruga Ars et labor iz Torviscose v Furlaniji. Gre za p>rvi del gradenj, za katerega je predvidenih nekaj nad 93 milijonov lir. Novo šolsko poslopje bodo postavili v Ul. Grabizio Podturnom. Izid dražbe bo postal polnomočen po o-dobritvl tudi od strani deželnega skrbništva za javna dela v Trstu. Poslopje bodo zgradili na državne stroške. Ko bo to delo opravljeno, bo italijanski trgovski zavod rešil problem šolskih prostorov. Kdaj p>a bomo kaj takega lahko rekli za slovenski trgovski zavod In za vse slovenske šole v Gorici, ki delujejo sedaj v zastarelih in pomanjkljivih prostorih. Sicer so tudi nam že ..............................m...........n...............m... UREJEN ORGANIK OBČINSKIH PODJETIJ Uprava izplača poprečno za uslužbenca po 4,3 milijona V tekočem letu predviden za plače in socialne dajatve znesek 616 milijonov pred časom obljubili novo lin list rez.no zgradbo v Gorici. Toda smo še vedno le pri obljubah. J^idtnA uhedtUdim Pred nekaj tedni smo pisali o proračunu občinskih podjetij v Gorici, ki izkazuje za tekoče leto 58 milijonov lir izgube; znano je tudi. da gre ta izguba predvsem na rovaš mestne avtobusne službe, ki izkazuje kar 80 milijonov pridvide-nega primanjkljaja in bi torej brez te bil proračun občinskih podjetij celo aktiven. Med debato o proračunu je bil govor tudi o uslužbencih tega podjetja, ki imajo urejen organik in primerne pLače. V celoti dela pri tem podjetju 141 delavcev in urad-, veda pa gre pri tem le za poprec-nikov. Od tega sta dva ravnatelja. ! je, ker prejemajo na primer de-splošni in upravni: 42 .je uradnikov: | lavo najnižje 3. kategorije se ne-pri odsekih za elektriko, plin in za \ kaj manj kot pa_ 78 tisoč Ur mesec-vodovod .je zaposlenih 56 delavcev, pri mestni avtobusni službi pa 41. Za vse te uslužbence je za plače predvideno 616 milijonov lir za leto 1971; v to vsoto je vključeno socialno zavarovanje jn druge socialne dajatve. Poprečno pride torej izdatkov za plačo in zavaro- ne plače, kvalificiram delavci pa skoro 128 tisoč, uradniki pa poprečno 170—180 tisoč lir mesečno, da ne govorimo o ravnateljski plači, ki se približuje pol milijonu me sečno. Vsekakor gre pri občinskih podjetjih za pretežno specialistično delo in zato morajo imeti predvsem “ . _______ ,,cllO in zalo morajo imeui uieuvsei« vanje na posameznega uslužbenca - ■ ctrokovne kadre in za leto 1971 po 4.35 milijona. Se- i specializirane stroKovne Kaare in UMlfimimmimimimniniinimiiiiimiiiimmiiimmiinninimniiiminiiiiinmHiiiiiHiiHUHmHHlH**”1111*11111**111111111111111111111111111111111”1111111111111111111111 OKROŽNO SODIŠČE V GORICI Kolesar pri Seslja n u pod avto: v bolnišnici je podlegel poškodbam V prepiru ji je vrgla kislino v oko ■ Sama si je vzela dolžni znesek V ZGONISKI OBČINI Sestanki po vaseh o regulacijskem načrtu Zgoniška občinska uprava bo priredila po vaseh vrsto sestankov, na katerih bodo govorili o občinskem regulacijskem načrtu. Poleg predstavnikov občinske uprave bodo na sestankih navzoči tudi strokovnjaki, ki so sodelovali pri izdelavi regulacijskega načrta, med temi dr. Vladimir Vremec in Lucijan Volk. Spored sestankov je naslednji: SALEŽ — danes, 17. t.m., ob 20. uri; v osnovni šoli, ZGONIK — 18. t.m. ob 20. uri v športnem krožku, GABROVEC — 25. t.m. ob 20. uri v otr. vrtcu, REPNIC — 26. t.m. ob 20. uri v gostilni, BRISCIKI — 27. t.m. ob 20. uri v gostilni. Razstave Znani tržaški slikar Glannl Blason razstavlja v galeriji Pro loco do 28. t.m. vrsto pokrajin In slik ljudi, ki jih priporočamo ogledati sl Jih, ker Izstopajo po posebnosti slikarskega načina in poduhovljenosti natančno opazovane narave. Krstna predstava osvoboditve, dalje izvolitev prvega odbora nove sekcije ter izvolitev! delegatov za pokrajinski kongres. I Zborovanja se je udeležilo precej-1 šnje število bivših partizanov in sim-1 patizerjev iz raznih občin Nadiških dolin. Prisotni so bili tudi pokrajinski sekretar ANPI Federico Vincenti in nekaj članov glavnega po krajinskega odbora ANPI. Zborovanje je otvoril član pokrajinskega odbora Marjan Kont, ki je pozdravil vse prisotne in še posebno Anito Mauro, vdovo Juša iz Petjaha, ki so ga domači fašisti u-bili dne 31. julija 1949 ob Nadiži. Za njim je Vincenti prisotnim ob razložil današnjo ponovno borbo proti fašističnemu nasilju in izziva-1 nju. Omenil je tudi ureditev nove- ga grobišča in spomenika 13 pa dlim slovenskim partizanom ob 25. obletnici osvoboditve, čeprav so šovinisti zagnali hrup proti tej pobudi. Pač pa so preprečili postavitev primernega dvojezičnega napisa na tem spomeniku. Govorili so še o pripravah za pokrajinski kongres ANPI, ki bo v Vidmu dne 7. marca v dvorani Manzoni ter so izvolili tri delegate za ta kongres. Končno so izvolili tudi 9-članski odbor nove sekcije; v tem odboru .je za predsednika Marij Bergnak iz Dreke, podpred sednik pa ie Marjan Kont iz Špe-tra. Med zborovalci je bilo občutiti pravo partizansko antifašistično vzdušje. Gino Čedermac iz Podbo-nesca je prisotnim povedal, da je njegov 16-letni brat padel v borbi proti Nemcem na Matajurju in da je tudi on pripravljen dati svoje življenje za napredno in pravično stvar. Iz goriškega matičnega urada V ponedeljek, 15. tun. so na go-riškem matičnem uradu prijavili 5 rojstev in .dve smrti. Rojstva: Denise Valente, Milena Laurencic, Luisa Baccaglinl, Ales-sandra Caratozzolo ln Sabina Arru. Umrli: gospodinja 86-letna Flilo-mena Fioranti vd. Gorlato; upokojenec 79-letnl Domenico Vallon. VERDI: 17.00—22.00: «Pussycat, Pus-sycat, ti amo», J. Mc. Shane in A. Caloer; tlim je v Darvah, mladim pod 18. letom prepovedan. COKSO; 17.15—20.45 «La figlla dl Ryan», R. Mitchum in S. Miles. Ameriški kinemaskope v barvah; mladini ood 14. letom prepovedan. MoiiEKJUSSMO: 17.00—22.00 «La funa dei Kyper», P. Laurel in A. Steil; kinemaskopski film v barvah. V1ITORIA: 17.15—21.30 «Hilde e Hans 11 miracolo dell’amore», K. Dor in H. Sohnker; nemški film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE: 16.30—21.30 «Barabba», A. Qulnn, S. Mangano ln V. Gass-man; kinemaskopski film v barvah Iršič EXCELSIOR: 16.30 «Delitto al cir-colo del tennis.) V barvah. PRINCIPE: 17.30 «Indagini su un para accusato di omicidio*, M. Roet. Barvni film. AZZURRO: Danes zaprto. ,\uvu (,urica SOČA (Nova Gorica): ((Ljubezenske igre«, angleški barvni film — ob 18. in 20 KANAL: Prosto. SVOBODA (Šempeter): «Mučl me, toda me ljubi«, italijanski barvni film - ob 18. in 20. DESKLE: ((Diplomiranec«, ameri- ški barvna film — ob 19.30. SEMPAS: ((Profesionalci«, ameriški barvni film — ob 19.30 RENČE: «Kapetan Urbenes«, nemški barvni film — ob 19.30. PRVACINA »Neznosna leta«, ameriški barvni film — ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna Alesanl, Ul. Oarducci 12, tel. 2268. V TRŽIČU Danes ves dan ln ponoči Je odprta lekarna dr Rismondo, Ulica Toti 52, tel. 72701. ERITREJSKA OSVOBODILNA FRONTA Mlade levičarske sile zamenjale «prvi svet» Program novega vodstva - Spletke z Arabci (Nadaljevanje in konec) Kakor smo že rekli, odločilna podpora naprednih arabskih vlad eritrejskemu ljudstvu ne izhaja samo iz idealov verskega ali etničnega bratstva, temveč predvsem iz objektivnega sovpadanja borbe proti istemu sovražniku: a-meriškemu imperializmu v prvi vrsti in podrejeno njegovemu zavezniku in podrejencu sionizmu. Brez velike ameriške vojaške pomoči se namreč etiopska vlada ne bi mogla nikoli zoperstavljati uporu eritrejskega ljudstva in drugi gverilski vojni v jugozahodnem delu države, ki jo vodijo Somalci, katere osrednja oblast vladajoče pleme Amhara tudi zatira: in prav tako ne bi mogla prenesti ogromnih protislovij, ki tarejo etiopsko cesarstvo in ki so že enkrat izbruhnila na dan z uporom ob neuspelem poskusu »naserjevskega* državnega udara, ki ga je decembra 1960 izvedel general Mengi-stu Neway. Vojaški izdatki za oboroževanje in vojno pripravljenost vojske, ki je popolnoma nesorazmerna z zmožnostmi države, pobere kar 30 odst. državnega proračuna. Zadušitev eritrejske revolucionarne gverilske vojne je vprašanje življenja ali smrti za etiopsko cesarstvo, ki temelji na politični, gospodarski in verski nadvladi krščanskega plemena Amhara nad mozaikom etničnih skupin, ki sestavljajo deželo. Eritrejska odcepitev bi odprla verižni proces: že na južnih področjih, kjer prebivajo Somalci, se je razvila gverilska vojna, ki zavzema vedno bolj razredni in revolucionarni značaj in ki je že osvobodila obsežno ozemlje. Dejstvo, da je fronta opustila svoje prvotne plemenske in verske značilnosti, uvedla marksistično ideologijo ter začela deliti zemljo kmetom, povzroča bojazen, da se na vse fevdalno cesarstvo ne bi raztegnila kmečka revolucija, ki bi odstranila cesarja, razne rase in porajajoča se jedra buržoazije ter povsod navzoče a-meriške imperialiste. Toda gverilska vojna je že dosegla tako raven, da bo skrajno težko jo zadušiti in jo premagati. V začetku oboroženega boja je fronto vodilo «politično poveljstvo*, ki je bilo v tujini in so ga sestavljale tri osebe. Tedaj je med gverilci prevladovala še plamenska delitev. »Politično poveljstvo*, ki se je imenovalo »prvi svet*, se je opiralo samo na eno pleme in je nadzorovalo eno od štirih divizij, na katere so bile razdeljene vojaške sile fronte. Plemenska nasprotja so povzročila, da ni bilo nobene koordinacije med vojaškimi akcijami posameznih divizij. To je lahko izkoristila etiopska vojska, s tem da je koncentrirala ogromne vojaške sile proti prvi eritrejski diviziji in proti prebivalstvu, ki jo je oskrbovalo. Nastali so strahotni pokoli in okoli 30.000 kmetov z obmejnih področij je moralo zbežati v Sudan, da se rešijo pomora. Ostale tri divizije so pasivno gledale na to dramo, ne da bi nastopile. Ti hudi dogodki, ki so grozili, da pripeljejo fronto do političnega in vojaškega samomora, so povzročili razkol gverilske organizacije na tri dele, s čimer so sc začela zelo nevarna notranja tlenja. Spričo nevarnosti popolnega neuspeha gverilske jjne je skupina mladih, predvsem takih, ki so se politično in vojaško izurili ria Kitajskem, na Kubi in v Siriji, sprejela pobudo za sklicanje kongresa na osvobojenih področjih, ki naj bi dovedel do ponovne združitve fronte in do premaganja plemenskih in osebnih razkolov. Kljub nasprotovanju »prvega sveta*, ki je bil tedaj že popolnoma ločen od množic in je vodil borbo iz tujine, pismeno ali po telefonu, je 25. avgusta 1969 bil sklican kongres z udeležbo vseh skupin in tudi predstavnikov »prvega sveta*. Kongres je omogočil, da je eritrejska gverilska vojna napravila ogromen kvalitetni skok. Predvsem so popolnoma odstranili člane »prvega sveta*, ki so se držali povsem zaostale in plemenske zamisli osvobodilne vojne. Od tistega trenutka so ti predstavljali sami sebe: skupino beguncev v tujini brez vsake vezi z gverilsko vojno in z eritrejskimi množicami. Ustanovilo se je splošno poveljstvo, ki naj vodi politično in vojaško borbo, sestavljeno iz mladih gverilcev (38), ki so izšli iz ljudstva med borbo. To poveljstvo je na osvobojenih področjih in ne v tujini. Iz kongresa je izšel tudi politični program, ki temeljito obnavlja zamisel borbe eritrejskega ljudstva ter gre mimo prejšnjih plemenskih in verskih omejitev. V programu se izjavlja, da je eritrejska gverilska vojna sestavni del borbe narodov sveta proti imperializmu, kolonializmu in kapi- talizmu in da je ljudska vojna pot, ki bo dala neodvisnost Eritreji; da je eritrejsko ljudstvo eno ljudstvo nad vsemi plemenskimi ali verskimi delitvami; da bo oblika vlade, ki bo vodila neodvisno Eritrejo, demokratična in socialistična vlada Ker so množice «prvemu svetu* popolnoma odvzele oblast, je ta skušal znova pridobiti svojo nadvlado s tem, da je opozoril arabske države, ki so pomagale fronti, da to splošno poveljstvo nadzorujejo komunisti. «Prvi svet* je poleg tega ohranil nadzorstvo nad vsemi skladi, zdravili in orožjem, ki so jih pošiljale arabske države gverilcem. Vendar pa je delegacija splošnega poveljstva takoj odšla v napredne arabske države, da pojasni novo stanje ter je takoj dobila podporo Sirije, Iraka, Alžirije in ZAR, ki so izgnale s svojega ozemlja predstavnike »prvega sveta*. GIANNI in LICIA GUADALUPI ☆ OSNOVNA ŠOLA CERKNO SPOMENIK NOB BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, V S 1 DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! -Prispevajte v sklad za izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem! Prispevki se v Trsto nabirajo: v uredništvu Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi (j/ll., na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Geppa 9/11., na sedežu Kmečke zveze, UL Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigarni, Ul. sv, Frančiška 29 in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi. V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Malta 2/1 in na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem. PO SOBOTNI PREMIERI V VERDIJU Zanimiva uprizoritev Gounodove opere «Faust» Ruggero Raimondi odličen Mefisto - Moderni, stične in vsekakor neobičajne scene Tila Varisca Po kar desetletnem premoru je bila v repertoar operne sezone gledališča Verdi spet uvrščena najbolj znana opera Charlesa Gounoda, «Faust*. Premierska predstava je bila v soboto v gledališču Verdi in je, kljub temu, da se je pričela ob 20. uri, bila kar dobro obiskana, ter dosegla prepričljiv uspeh. Goethejev «Faust* je mnogim glasbenikom navdihnil najrazličnejše zvrsti skladb, opernih, simfoničnih, scenskih in tudi samospevnih kompozicij. Izmed opernih del so nedvomno najbolj znane in uspele Boitov «Mefistofele», Berliozovo vFaustovo pogubljenje» in predvsem Gounodov «Faust». Opera je nastala leta 1859 in je bila najprej uprizorjena v obliki tako imenovane ,idiologne opere’ z govorjenim dialogom; šele deset let kasneje je Gounod tudi dialoge uglasbil in po prvih neuspehih, ki so bili posledica. predvsem nerazumevanja glasbenih kritikov, je opera kaj kmalu dosegla popularnost. Danes je skupno z B-setovo tCarmen* ena izmed najbolj uprizarjanih francoskih o-per. Gounod se je s svojim «Faustom* .........1.m...n.minili...mn................... KAJ JE UGOTOVILA POSEBNA SENATNA KOMISIJA V Ameriki gre vse po ameriško: tudi pornografija je industrija Obilna petina vse tiskane besede v ZDA odpade na pornografsko Ameriko je preplavil val seksa in pornografije, ki po mnenju mnogih ogroža javno moralo in preti, da bo naenkrat zrušil vse tradicije, ki so jih doslej puritanci tako branili. Prav zaradi tega so v ZDA že leta 1968 ustanovili senatno komisijo, ki je v dveh letih potrošila več milijonov dolarjev, da bi ugotovila, kakšna je pravzaprav slika in kakšne so posledice vdora pornografije v Ameriki. Pred nedavnim so rezultate tega raziskovanja objavili in milijoni Američanov so to obširno literaturo prebrali, ne da bi v njej našli odgovore na vprašanja, ki so jih mučila. V glavnem so ta vprašanja sledeča: na kakšen način izdelujejo, razpečavajo in prodajajo pornografski material? Kdo to kupuje? Kakšne posledice ima to na vedenje prebivalstva? Ali je res, da erotične uprizoritve in publikacije vplivajo na povečanje mladinskega prestopništva? Čeprav zaključki komisije ne odgovarjajo povsem na vsa ta vprašanja, dajejo precej jasno sliko o Ameriki današnjih dni. Komisija je priporočila, naj ne prepovejo širjenja pornografije v ZDA, priporočila je tudi, naj vlada ukine vse zakone proti pornografskemu tisku in uprizoritvam. Kljub temu pa so predložili prošnjo, naj z zakonom prepovejo širjenje pornografskega materiala med mladoletniki in naj uvedejo na različne načine spolno vzgojo. Mnogim Američanom pomeni problem pornografije bolj vprašanje okusa kot morale. Komisija je prepričana, da je bistvo problema pornografije v nespodobnosti ali strahu človeka našega časa, da se odprto in neposredno postavi pred spolne probleme. To se vidi že po načinu izražanja, ko govorimo o spolnih zadevah. Medtem ko se strokovnjaki poslužujejo strokovnih izrazov, se ostali zatekajo k evfemizmu ali pa govore po ovinkih. Prav tako je prava redkost, če izvzamemo le nekaj primerov — odkrit pogovor o spolnosti med starši in otroki. V publikaciji komisije je govor tudi o razvoju, ki ga je dosegel fenomen pornografske industrije. Nekateri govorijo, da zasluži ta industrija dve milijarSi in pol dolarjev na leto, torej okoli 1500 milijard lir, drugi pa, da znaša ta zaslužek le pol milijarde dolarjev, oziroma obilnih 300 milijard lir. Na tržišču ni absolutnega monopola za to vrsto blaga, toda največ zaslužka imajo filmi, knjige in periodični tisk, ki jih razpečavajo po pošti. Pred nekaj leti so ameriške filme delili v tri kategorije: filme za množico, umetniške filme in erotične filme. Odkar pa so teme seksualnega značaja preplavile svet, tudi Američani na drugačen način klasificirajo filme. Oznake so sledeče: filme z znakom G lahko gledajo vsi, filme GP si morajo najprej ogledati starši, filmi R so dovoljeni mladoletnikom le z dovoljenjem staršev, filmi X pa so prepovedani mladini pod 17. letom. Navadno prikazujejo take filme v starih kino dvoranah v sre dišču mesta, vendar se včasih taka dela pritihotapijo tudi v novejše kino dvorane. Drugo močno tržišče pornografije je tisk. Po najnovejših podatkih znaša obseg poslovanja a-meriškega založništva dve milijardi in pol dolarjev na leto, kar 21 odst. te vsote pa odpade na pornografijo v obliki knjige, pe riodičnega tiska, stripov itd. Vsi ameriški založniki izdajajo tudi kataloge z naslovi svojih knjig. Vsak mesec pa tudi revija «Best-seller* bjavi 20 naslovov knjig, ki so na vrhu lestvice. Od januarja 1969 do julija 1970 je bilo od 20 takih naslovov kar 18 knjig s »seksualno orientacijo*. To pa pomeni, da po knjigarnah vsako leto prodajo na milijone knjig z manjšimi ali večjimi dozami erotizma. Največji del teh knjig je pisan za »normalne* odrasle ljudi, 10 odst. knjig pa je namenjenih homoseksualcem in 5 odst. fetišistom. Raznih specializiranih revij s tega področja pa je nešteto. Omenimo naj samo en podatek: leta 1969 so prodali 64 milijonov izvodov revije «Play boy» v vrednosti 65 milijonov dolarjev. Omenili smo, da večino porno grafskih proizvodov razpečavajo po pošti. Ameriške družine dobivajo vsako leto 21 milijard reklamnih poštnih pošiljk vseh vrst, 0,25 odst. te reklame pa je za proizvode seksualnega značaja. Zdi se, da imajo moški več priložnosti kot ženske, da stopijo v stik s pornografijo. Tri četrt moških namreč spozna pornografski tisk pred 21. letom. Američani različno gledajo na posledice, ki naj bi jih imela pornografija na bralce. Nekateri menijo, da je za družbo nevarna, drugi da ni. Mnogo lažje pa je klasificirati mišljenje strokovnjakov — psihiatrov, psihologov, seksologov in sociologov. Ti menijo, da pornografski material nima nobene negativne posledice niti za odrasle niti za mladoletnike. Zanimivo je vprašanje v anketi, ki jo je izvedla komisija: v vrsti raznih socialnih problemov našega mesta, katero mesto bi po vašem mnenju zavzela pornografija? Odgovori so se glasili: vojna v Vietnamu (54 odst.), rasni pro-Dlemi in problemi mesta (36 odst.), nacionalni problemi s poudarkom na inflaciji in brezposelnosti (32 odst.), upor mladine (23 odst.), mamila (20 odst.), onesnaževanje okolja (19 odst.), revščina (12 odst.), nezadovoljstvo z vladno upravo (9 odst.), mednarodni problemi (4 odst.), kriza šole (4 odst.), prenaseljenost in nadzorovanje rojstev (4 odst.), zaskrbljenost zaradi širjenja erotičnega materiala (2 odst.). Iz tega lahko povzameno, da samo 2 odst. vprašanih meni, da je pornografija problem današnje družbe. Komisija je predložila tudi tri glavne rešitve problema: seksualna vzgoja, intervencija države in samokontrola v industriji pornografije. Večina seksologov meni, da je zanimanje mladoletnikov za pornografijo povsem normalno. Vsekakor bi se za pornografijo manj zanimali, če bi imeli prost pristop k vsem informacijam o spolnosti. Ko pa mladi niso zadovoljni z nepopolnim spoznavanjem, ki jim ga nudijo odrasli doma ali v šoli, se njihovo nezadovoljeno zanimanje obrne na drugo stran. Predvsem so sami starši nepravilno obveščeni in nesposobni, da bi o tem govorili s svojimi otroki. Poleg tega pa v sami družbi ni pravega zanimanja za ta problem. Kljub temu, da so v ZDA sprejeli idejo o spolni vzgoji v šolah, je še zelo veliko prebivalstva proti temu. Komisija zaključuje, da bi prišlo do zrelejšega in bolj uravnovešenega gledanja na spolne probleme, če bi prirojena radovednost bila usmerjena v pravo smer in to na škodo pornografije. Za to pa bi bila vsekakor najbolj učinkovita moderna sredstva za množično obveščanje, kot sta televizija in tisk. zelo približal Goetheju, a tudi on ni oprl svoje stvaritve na filozofske in psihološke odlike dela. a poudaril je predvsem ljubezensko zgodbo Fausta in Margerite. To mu je tudi nudilo večji melodični razmah, saj Gounod ni bil dramatik, ampak predvsem lirik, ki je ustvaril nekaj res izrednih glasbenih mest, združenih v poetično harmonijo in zelo dovršeno in fino instrumentacijo, ki pride v veliki meri do izraza v zadnjem dejanju, v znanem baletnem odlomku «Valpurgina noč*. .4 v tej operi se je Gounod izkazal tudi kot dramatik, saj se je s svojim Mefistom povzpel do pomembne dramatične moči, ki je nikjer kasneje ni več uspel doseči. Zato je za odrsko postavitev znane opere ena izmed najtežjih in zahtevnih vlog prav Mefisto, bolj kot pa glavna nosilca dejanja Fausta in Margerita. Na sobotni uprizoritvi je to tudi prišlo do izraza, saj je izmed vseh nastopajočih najbolj učinkoval odlični Ruggerro Raimondi, ki je ustvaril res izstopajočega Mefista, tako po figuri in igralskih ,demonskih' kvalitetah, kakor po izrednem glasu, ki preglaša še najmočnejše orkestrske odlomke. Zelo solidno so tudi ostali nastopajoči ustvarili njim zaupane vloge — tenorist Umberto Grilli, nositelj nn-slovne vloge, Adriana Maliponte, posebno uspešna Margerita v zadnjem dejanju, Renato Brusom, zelo dober Valentino in še Vito Susca (Wag-ner), Anita Caminada (Siebel) in Bruna Ronchini (Marta). Vodstvo gledališča Verdi je nedvomno zelo uspešno združilo gostovanje Londonskega baletnega ansambla, ki trenutno nastopa z baletom «Hrestač», z nastopom v baletu tValpurgina noč* v zadnjem dejanju v katerem sta kot solista nastopila odlična Galina Samtsova in Andrej Prokowsky v koreografiji Nicolasa Beriozoffa, čeprav je bil njun nastop nekoliko preveč klasičen, premalo .demonski’. Zelo lepe in učinkovite, čeprav nena-vodne, so bile modernistične scene Tita Varisca in tudi zbor, ki ga je pripravil Gaetano Riccitelli, je zelo uspešno izvedel številne odlomke. Preprosta a dovolj razgibana je bila režija Carla Piccinata. Posebnega priznanja pa je bil deležen dirigent Anton Guadagno, ki je celotni predstavi dal visok umetniški nivo ter vodil orkester z vso dovršenostjo in odvladanjem najsubtilnejših nians Gounodove partiture. MOSKVA, 16. - V Sovjetski zvezi so izdelali hidrogliser s premičnimi krili. Je to hidrogliser »Tajfun*, katerega podvodna krila se na avtomatično komando premikajo. Načrte za novo plovilo je izdelala skupina inženirjev pod vodstvom inž. V. Vurlakova. Prednost takšnega hidrogliserja je v tem, da se v začetku dvigne sorazmerno naglo, hkrati pa trup plovila ne utrpi nobenih velikih nihanj, ki tako motijo potnike. Hidrogliser »Tajfun* poganjata dve turbini s silo 1700 KS vsaka, ki dajeta plovilu brzino 76 km na uro. Hidrogliser more sprejeti na krov 100 potnikov. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiia Nov hidrogliser OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Bodite bolj podjetni, kajti takšnih priložnosti ni veliko. V družini bo nekaj narobe, toda vse se bo poravnalo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne smete se ukvarjati z velikopoteznimi načrti, ker ni nobene perspektive za uspeh. Vaša ljubosumnost .je pretirana. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zelo primeren dan za določitev poslovnih stikov. Če hočete biti objektivni, se ne zanašajte le na osebne vtise. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Delo bo zapleteno, vendar ga boste izpeljali. Ljubljena oseba bo nasproti vam bolj hladna. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Malodušje, ki vas navdaja, ni na mestu. Le krepko po stari poti. Zabaven večer, v katerem se boste razvedrili. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zanesite se izključno na svojo sposobnost. Drugi bodo iskali pri vas razumevanje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Danes boste premagali vrsto težav, ki so zavirale vaše poslovno delovanje. V družbi, ki vas obkroža, nekaj ni v redu. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne vztrajajte na poti, ki ne vodi nikamor. Z odkritosrčnostjo se bo izgladilo neko nesoglasje. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Bodite bolj previdni v poslovnih zadevah. Vaš osebni prestiž se bo dvignil. Nervozni boste. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Odločati boste morali o nečem, kar vas v poslovnih zadevah moti. Prijeten večer v domačem krogu. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Pazite, da ne pokvarite nekega skupnega sodelovanja. Ne zaupajte novemu prijateljstvu. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vaša iniciativa bo žela priznanje. Večji gmotni uspehi. Odločilen trenutek za globlja prijateljstva. Kulturni dogodki v slikali bila v prostorih prosvetnega društva «Igo nova proslava, ki jo je priredila nabrežinsk* Preteklo soboto je v Nabrežini Prešernova prusiava, tu jo je |w uruua uaimi***-- , nja šola, ki tudi nosi ime po nabrežinskem pesniku. Na Prosa'\,v, sodelovali tudi šolarji iz Viča pri Ljubljani. Na sliki obdaritev K08 Nastopajoči nabrežinski dijaki ter štirje dijaki iz Nabrežine, ki 80 nagrajeni kot najboljši učenci. Kakor kaže gornja slika, se je prireditve udeležilo veliko ljudi, prvenstveno šolarjev, profesorjev in učiteljev nabrežinsldb ' V petek zvečer Je v dvorani prosvetnega društva »Ivan Canka^J,« Sv. Jakobu gostoval dramski odsek PD «Tabor» z Opčin z tridejanko »žalujoči ostali*. Kot smo že poročali, je bil odziv obc']V>) velik. Na sliki gostje z Opčin med pozdravom predsednika P® ‘ »Cankar* Maria Magajne. V petek zvečer je bil v mali dvorani Kulturnega doma koncert-je priredila Glasbena matica v Trstu in na katerem je nastoP11 venski trio iz Ljubljane. -'j TOJV£ SVETIH A IHANA PRVA KNJIGA Soba je bila polna neke vročične teme. Obšel ga je podoben občutek kot v trenutku, ko se je človek obrnil in se nameril proti njemu, in Je vedel, da se mora zgoditi nekaj pomembnega. «Blisk, ali si hud, ker sem prišla?« je rekla šepetaj e, zdaj že nekoliko bliže, s tesnobo in občutkom sramu v trepetajočem glasu. «Nisem,» je šepnil in spet ni našel primernih besed. Nehote je pomislil, da bi prižgal luč, pa ni storil tega, zazdelo se mu je nesmiselno in neumno. Dvignil se je čudno vznemirjen. «Sem pridi, Melita, k meni!« Prišla je tiho, bosa, po prstih in obstala pri postelji, tik ob njem kot prijetna, topla senca. «Mislila sem, da spiš. Bala sem se te zbuditi!« «Kako naj bi spal po vsem tem, kar se je zgodilo?« Vedel je, da nekaj mora storiti. Segel Je z rokami v temo, kjer Jo je slutil in se je dotaknil. Božajoče in boječe so se roke dotaknile njenih šibkih ramen, njenih las, obraza, zdrsele so po golem vratu, prek napetih dekliških prsi, po telesu in se ob bokih ustavile. Čutil je toploto njenega telesa. Vročični ogenj je zdaj prevzel tudi njega. «Oh, ti si, Melita,« je dahnil, kakor bi šele sedaj verjel, da Je res ona. Začutil je toplo hvaležnost, da je prišla k njemu v njegovi samotni uri. «Blisk, ne vem, zakaj sem prišla. Nekaj me je vleklo in morala sem k tebi. Sram me je, Blisk. Bojim se, da me boš obsojal,« mu je dejala in se oklenila njegovih rok kakor samoten, utrujen plavalec trdnih skal na obali, kamor ga je prignalo valovje. »Zakaj obsojal? Življenje si mi rešila! Vse Je bilo tako naglo in čudno. Mnogo ste tvegale. Nikoli vam tega ne bom pozabil!« «Nisem ti ga rešila jaz, Ana te je rešila. Lepa Je in iznajdljiva,« je dodala z grenkobo v glasu. «Ti si me rešila. Nikogar ne poznam v tej ulici. Spomnil sem se nate in k tebi sem se zatekel. Sestra je to storila zate. Tudi njej sem hvaležen.« «Vesela sem, da sem lahko nekaj storila zate.« »Melita, zebe te, drhtiš.« «Odšla bom.« «Ostani, vlezd se k meni, da se po greješ!« «Ne smem. Bojim se. Samo malo bi rada govorila s teboj.« «Tudi jaz s teboj.« Vstal je, dvignil dekle v naročje. Bila Je lahka in nežna. Položil jo je v posteljo in legel k njej. Naslonila mu je glavo na ramo in ga božala po laseh in čelu in se tako nežno privila k njemu, da sta ga njena toplina in nežnost povsem osvojili. «Odšel bom v hosto, Melita.« ((Bojim se zate. Ce ti odideš, bom še bolj sama. Nikogar nimam, ki bi me ljubil, nikogar, ki bi bil nežen z menoj. Nihče me ne razume če boš odšel, se ne bom mogia z nikomer več pogovorili.« Obmolknila sta. Poljubil jo Je na oči. Bile so mokre in tudi lica so bila mokra od solz. Močneje jo Je objel, ona pa se ga je oklenila okoli vratu. Zalilo ga je čustvo moči in toplote. To dekle ga ima vendar rado. Ves čas, kar sta se poznala, je tiho upal, da si bo nekega dne pridobil njeno ljubezen. Njena resna zamišljenost in velike, temne oči so ga ves čas privlačevale. Toda vedno se mu je zdela preveč resna, odmaknjena in premlada, da bi se ji upal približati kot moški. Sedaj pa je vse prišlo tako nenadoma in ona sama mu je pokazala, kaj čuti zanj. «Melita, Melita, zelo te imam rad! že ves čas, kar te poznam,« ji je srečen priznal. «BUsk, ljubi moj,« je dahnila, ga močno objela in ustnice so ji drhtele v prvem ljubezenskem poljubu. «Oh, Blisk, ali res moraš oditi?« «Moram. Ubil sem človeka. Poznajo me in je nevarno zame,« ji je povedal z grenkim glasom. Zagrnil ju je molk, v katerem sta bili njuni srci. «Ubil si kačo. Naj ti ne bo težko zaradi tega!« «Ni md.» Njene besede so prihajale kot glas iz daljave, bile so milost, zdravilo in ljubezen, kajti pošastni občutek kalnega, zmedenega pogleda izpod čela široke glave se je vračal v popolni jasnosti prav tam, kjer se je zgubil, ko so se zaslišali koraki. «Naj ti povem, Melita,« je dejal in besede so mu same vrele iz ust, «po dveh strelih se je zgrudil. Ko se Je skušal pobrati, sem pomeril med oči. Te oči, da bi Jih izbrisal iz spomina Sive in strašne. Ne moreš Jih gledati. Dva oceana obupa. Roka mi je vzdrhtela, ko sem jo dvignil in meril v te zlovešče oči, v to vodo, ki je hotela poplaviti, in sprožil sem dvakrat zapored. Glava je težko omahnila na pločnik. Curek krvi Je ©brizgnil bledi obraz od čela do lica. Videl sem ga pred seboj, ko sem bežal in vidim ga še sedaj. Visoka ženska, odeta v črno, je še enkrat kriknila: Držite morilca! Primite satana! šele ko se je cev orožja podzavestno obrnila proti njej, se je obrnila in stekla v množico, jaz pa na drugo stran, kjer sem se pomešal med ljudmi. Včasih sem mislil, da ne bom nikoli ubil človeka,« ji je počasi pripovedoval, kot bi imel kamenje v ustih. Melita mu je segla z roko v lase. «Ne misli več na to, Blisk! Zdaj je že mimo. Važno Je, da si ostal. In misli tudi za naprej, da boš ostal. Tako te ljubim, Bldsk. želim si, da se vrneš. Šla bi s teboj v gozdove!« Tesno jo je objel. «Z menoj ne moreš. Pretežko bi bilo za tako mlado in nežno dekle.« In čez čas je dodal: čakaj name!« »Ti l «Cakala te bom. Blisk. Vsak dan bom pri tebi. s ^ , „ —-j—iu .. ™~. -----, inči bom v gozdovih, v soncu, dežju, snegu in viharju. In misli name. Blisk!« Cez nekaj dni se je oglasil pri Ani na domu neZf.^ srednjih let, po videzu delavec, skromno dblečen in vlJu Ana je bila sama doma. fjj «Vi ste Ana Bergel,« jo je nagovoril, ko mu je «Da, kaj želite?« je vprašala nezaupljivo. «Nekaj bd se pogovoril z vami.« Povabila ga je v kuhinjo. jjf «Moje ime je Peter. Sem vodovodni inštalater. PošRJ me Osvobodilna fronta,« se Je predstavil kar naravno®*'1 uvoda. ((Sedite, prosim! Pomenila se bova.« Zahvalil se je. in si Jo ogledoval brez zadrege. 1 «Na kratko, brez ovinkov vam bom razložil, kaj od vas. Vemo, da ste po materi nemške narodnosti, našemu gibanju niste sovražno razpoloženi. Da imate ust •» izkaznico in vam Nemci zaupajo. Vemo, da imate na skem sorodnike in tja večkrat brez težav potujete.« Ana ga je poslušala skoraj z odporom. Kaj vse Oboji hočejo vedeti vse o ljudeh. Kdo neki ga Je Je Wolfova zveza? Ali pa Je prišel na Bliskovo prip° Tega ni vedela in to Jo je motilo, zato Je sklenila, l" previdna. Neznanec pa Je govoril: «Pronta želi, da nam napravite majhno uslugo. veste, da Nemci naše ljudi kaj radi preiskujejo. Za *** smo prepričani, da vas ne bodo.« # «Samo nekaj pošte in propagandnega materiala bi ^ # do časa prenesli našim skupinam v Kranj. To bo za va® lenkost.« a ((Malenkost, za katero me Nemci prej kot enega I? ŠPORT ŠPORT ŠPORT ggKAL EVROPSKIH KOŠARKARSKIH PRVAKOV Drevi v Ljubljani Olimpija-lgnis iz Vareseja se bo drevi V Ljubljani, v hali Tivoli »»ril po s 01'rupijo (ki nosi na IKnUr1 ime tvrdke Slovenijales) v nji tZ.m kvalifikacijskem sreča-““•ovanja za pokal evropskih Wia'^MTCar.sl£0 sre^an3e Olim-tdn, " J8®58 ko drevi z *ačet-1°*) 19-30 prenašala tudi SBSS* te,eviriia na 27. w?v: Ignis je prispel v slovensko je v , 00 že predvčerajšnjim in prav dopolnil svoje pri- srečanje, ki mu sicer ne %ibt l)osel>n’h skrbi, vendar pa ne bo lahka. Ignisova 2nla_!0st ®aša (po njegovi domači ta81 v Pni tekmi) 17 točk. Toda t* nu če bi te prednosti tajj..®01! in bi tekmo izgubil, bi v tj,J ne Lilo usodno, saj ima vstop ijjijp k°lo že zagotovljen. Vpra-ijo® J« odvisno od izida dreviš-bo .Es® odloča le o tem, s kom ilnpr/1 , s prvo tekmo v fi-^ tn *?. ^ primeru poraza bi u-'L.a sovjetske armade iz *kvai« t ie na Prvem mestu svo-Hiovj^kacijske skupine tega tek- si seveda od tekme z Sa> j j. ne obeta nič posebnega, 5 j-) Jf,n's ekipa, kateri je odvze-(a j. , k vse prej kot pa enostavni^ "jka stvar. Toda glede na ti, h, V. *ar-eseju moramo poudarijo J tedaj ljubljansko moštvo ca, |jj Dre? svojega igralca Jelov-Pivote S°?’ med najboljše evropske 'utonil ■ °h' Hrevi Pa bo Jelovac v W ~ mimo vsega ostalega ■l,- dvoboj med njim in Me- k tn*'|eai gotovo prava poslastica 1 Jani^r^?rske sladokusce. Mnogi boj pričakujejo tudi dvo- :-a| Bassinom in Rusconijem. sili sv-1-?' ki predstavljata gonilni ra 8v l.1*1 Peterk. Ker Olimpija igra je ifcdomačem igrišču, kjer ”'a vrsto pomembnih uspe- ‘jy k* jAfurcuiuuui uopc j. ,* ^eda mogoče vnaprej ni '■5d jf®. gotovo trditi, in tudi uspeh ^ Povsem izključen, cijj L' bila to dokajšnja senza- *5k0rS^anje vlada v Ljubljani vse-Prodjnj. 2redno zanimanje. Že v pred-% ČJ? razpečali vseh 8.000 vstop te p.”le skupine ljubiteljev košarki V,50.najavile svoj prihod tudi ^ta in Furlanije. ŠPORT NA TV Današnjo mednarodno prijateljsko nogometno tekmo Italija tunder 23» - Izrael, bodo v registriranem povzetku prenašali na italijanski televiziji na drugem sporedu od 18.30 do 19.30. KOŠARKA Zmaga Poleta V naraščajniški prijateljski košarkarski tekmi je sinoči openski Polet premagal Sežano 63:13. Prvi polčas se je zaključil pri stanju 27:8. MLADINCI AURISINA — GAJA 1:1 GAJA: Kante, Metlika, Marc, Stranščak, Verše, Janko Grgič (k), Čuk, Darko Grgič, Radešič, Sinico, Ražern. Nogometaši Gaje so v nedeljo iztrgali močni enajsterici Aurisine točko in so tako potrdili, da sodijo med najmočnejše ekipe te kategorije. Zares škoda, da so gajevci tako nerodno zgubili prvo tekmo tega finalnega dela tekmovanj proti Fortitudu s pičlim 0:1. Z nedeljskim neodločenim izidom bi namreč lahko imeli odločilno besedo v bitki za končno zmago v tem zani- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiuniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitvmaiimiinmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiH V MLADINSKIH PRVENSTVENIH SREČANJIH Tesna zmaga Sovodenj cev Trije remiji na Tržaškem Demacori - Primorec: nevaren trenutek pred trebenskimi vrati ODBOJKA MLADINSKO PRVENSTVO S porazom proti ekipi CRDA Kras zapravil prvo mesto 2:0 p.f. 2:1 Kras - Gaja Crda - Kras (8:15, 15:11, 15:8) CRDA: Grossmar, Spizzamiglio, Biondani, Spinelli, D’Orlando, Coce-vari in Rovatti. KRAS: Robert, Lucijan, Igor in Igorček Milič, Vesnaver, Budin, Guštin, Bitežnik, Pegan in Obad. SODNIK: Padovani. V nedeljo se je nadaljevalo moško mladinsko odbojkarsko prvenstvo. Kras je najprej zmagal brez borbe proti Gaji, ki se tudi tokrat ni predstavila na igrišče. Sledilo je odločilno srečanje za prvo mesto med Krasom in Crdo. Tudi tokrat je zasluženo zmagala mlada vrsta ladjedelnic, ki je pokazala dobro skupno igro. Kras letos ni računal na prvo mesto, ker je dobršen del igralcev mladinskega moštva zaposlenih s prvo ekipo na prvenstvu C lige. Kljub temu pa ne moremo mimo «slučajnih* naključij, za katera je seveda poskrbela okrajna odbojkarska federacija, ki organizira mladinsko prvenstvo. Da bi bila šesterka Crde čimbolj favorizirana, je moral Kras obakrat igrati AMATERSKIUGINA GORIŠKEM „ foslužena zmaga Juventine tihi gol so Standreici dosegli z enajstmetrovke VtfoP^A: Gergdet, Faganel, Vhf’ Pavlin. Rupil, Tabaj, Mar-Sirk’ ^er^et^’ Ferfolja (Ko- 1 v 12. min. p.p. Tabaj ^tmvke. V Stefanič. i? Dtar b?batini tekmi je Juventi-■ fea, “bertesu zmagala z ena-(ii. kot v prvem srečajo ,drežci so si zelo prizade- % u® bi odšli z obema točkama. X . Je vse preveč zgrešenih J1 lren’n ^strpnosti. Sam nasprot-il ^oros Je °b koncu izjavil, /1, sJe Libertas še poceni izma-Se j« ves čas le branil. ? -se J« le nekajkrat dotak- ni to; ’n še takrat so mu jo po- ,C?,1c!- * *%., tekme je bil torej enoličen [ea Zadetek je nastal, ko je d,. Libertasa pred vrati usta- bi t? * roko, da bi preprečil. * Priletela do Sirka. Streljal Aj j’ ki ni zgrešil. fesi p-p^čini se je najbolje od-junija, za njim pa Marvin. ij^lo i bi se lahko Marvimu to, da bi moral razširiti %ti žogena soigralce im ne zadr- D. R. Turnir v Viareggiu Kar sedem italijanskih enajsteric (in le ena tuja) se je uvrstilo v četrtfinale mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja v Viareg-giu. Včerajšnii izidi: Cagliari - Benfica 2:2 Inter - Eintracht 2:1 CSKA Sofija - Fiorentina 0:0 Roma - Ferencvaros 2:0 V četrtfinalu bodo dve tekmi (Ju-ventus - Torino in Dukla - Milan) odigrali jutri, pojutrišnjem pa še ostali dve (Inter - Cagliari ter Fiorentina - Roma). OBVESTILO SPDT obvešča, da bo vpisovanje tekmovalcev za 5. zimske športne igre samo v četrtek, 18. februarja od 19.30 do 21. ure v Trstu, Ul. Geppa 9/1 (bar). Vpisnina za vsakega posameznika je 400 Ur. s Crdo na igrišču tržaške ekipe (Ul. Zandonai), v nedeljo pa so morali Krasovi mladinci na igrišče, ne da bi celo noč zatisnili oko. Kras je igral namreč v soboto zvečer v Meranu in avtobus je privozil v Zgonik komaj ob 8. uri zjutraj. Igralci so morali takoj sesti v avtomobile, da ne bi zamudili mladinskih tekem, ki so bile na programu ob 9.30. Kljub vsemu temu je Kras prijetno presenetil, saj je predvajal zelo lepo igro. Posebno so se izkazali nekateri mladinci, ki sicer ne nastopajo v prvem moštvu. Po o-svojenem prvem setu so krasovci v drugem setu po slabem začetku (8:3 za Crdo) povedli z 11:8. Tedaj pa jim je zmanjkalo moči in Tržačani so imeli odprto pot do zmage. - bs - * * # Bor — Gaja 2:0 (15:11, 15: BOR: Može, Kuret, Prašelj, P linčič. GAJA: Carli E. in B., Grgič, SODNIK: Tranquillini. 13) ožar, šiškovič, Ugrin, Kodrič, Je-Milkovič, Gregori, Rismondo. Moško mladinsko prvenstvo se bliža koncu. V soboto so borovci v predzadnji tekmi premagali še-sterko Gaje in si tako zagotovili tretje mesto na lestvici. Ta dosežek predstavlja vsekakor izredno lep uspeh za mlade igralce Bora, ki so v veliki večini doživeli v tem prvenstvu krstni nastop. Skoraj vsi so namreč začeli igrati odbojko šele pred nekaj meseci in so z veliko požrtvovalnostjo dobro napredovali in predstavljali trd oreh tudi za šesterki Crde in Krasa, ki imata v svojih vrstah bolj izkušene igralce. Mladi borovci so igrali od tekme do tekme bolje in če bodo še v bodoče tako vestno trenirali, bodo prihodnje leto že lahko merili na prvo mesto med tržaškimi mladinci. Zasluga za ta uspeh pa gre predvsem trenerju Sergiju Veljaku, kateremu se je treba zahvaliti, da ima Bor po dolgih letih zopet močan naraščaj, iz katerega bo v bodoče črpal igralce za prvo moštvo. Sedaj pa povejmo še nekaj o tekmi sami. Srečanje se je začelo s polurno zamudo, ker ni bilo sodnikov in kljub čakanju, se je moral končno zapisnikar Tranquillini odločiti, da bo sodil sam. Tako se je federacija zopet dokaj klavrno izkazala in še enkrat dokazala, da v njenih vrstah nekaj ni v redu. Poleg tega moramo omeniti še, na naših igriščih sicer že običajen pojav, da je storil sodnik borovcem, ki so pozdravili v slovenščini, pozdrav ponoviti. Borovci so bili v tem srečanju favoriti in so tudi zaigrali odločno bolje od nasprotnikov. Že od samega začetka so prešli v vodstvo najprej 4:0, nato 10:4. Ob visoki V NARASCAJNISKI KOŠARKARSKI LICI Igralci Poleta in Bora podlegli Lloydu A in B Obe naši naraščajniški peterki sta v soboto igrali v telovadnici Gin-nastice, kjer sta se spoprijeli z ekipama Lloyda. Lloyd A - Polet 68:37 ( 30:12) POSTAVI: LLOYD A: Kaucich 2, Ricotti, Donati 4, Bertetti 4, Colli 4, Bi-buli 4, Vecchiato 18, Zurch 12, Sardos 10, Codiglia 10. POLET: Sosič 14, Daneu 2, Jugovič, Guštin 6, Dolenc, Gantar 4, Kraus 2, Starc 2. SODNIKA: Galante in Boniccioli iz Trsta PROSTI METI: Lloyd A 2:6, Polet 5:10. Polet je odigral morda svojo najboljšo letošnjo tekmo. Upoštevati moramo namreč dejstvo, da je Lloyd A najmočnejša ekipa tega prvenstva, ki je na domačih tleh nasula skoraj vsem nasprotnikom preko 90 točk. Proti poletovcem pa razigranim igralcem Lloyda to ni uspelo, kajti naši košarkarji so se požrtvovalno borili in so bili predvsem v drugem polčasu skoraj enakovreden nasprotnik tehnično in telesno boljšim domačinom. Dvometraša Vecchiato in Sardos pa sta bila neustavljiva za naše «nizke» predstavnike in le tako si lahko razlagamo takšno razliko v koših. Tudi tokrat je bil najboljši v vrstah Poleta kapetan Sosič, ki se je zagrizeno boril za vsako žogo in je bil tudi v napadu zelo nevaren. Raxveseljivo je presenetil Guštin, ki je dosegel kar tri koše zaporedoma. Toda tudi ostali so j povsem zadovoljili in so tako pri-! pomogU, da je ekipa zapustila v prednosti so «plavi» sicer nekoliko popustili in zaigrali brez koncentracije, prepričani v lastno zmago. To je Gaja spretno izkoristila in se nevarno približala na 12:11, ne da bi borovcem uspelo nekako organizirati svojih vrst. Time-out pa je vendarle «plavim» koristil, da so se predramili, odvzeli servis ter brez težav osvojili set. V drugem nizu pa je bila igra dokaj izenačena. Nekaj delnih izidov nam jasno izpričuje, s koliko zagrizenostjo sta se šesterki borili za vsako točko: 3:3, 6:6, 10:10. Do stanja 12:12 sta si bili ekipi torej enakovredni, nato pa je prišla do izraza večja višina «plavih», ki so s tremi dobrimi bloki dokončno ugnali nasprotnike. 4» 41 * V nedeljo zjutraj bi bili morali borovci odigrati še zadnjo tekmo tega prvenstva proti šesterki CRDA. Žal pa so «p!avi» to srečanje izgubili z 2:0 b.b. Igralci Bora so namreč čakali v telovadnici na štadionu «Prvi maj», ker pa ob 8.30, ko bi se morala tekma začeti ni bilo še nasprotnikov, ne sodnikov, so zasumili, da so bili verjetno slabo obveščeni o kraju srečanja Tako so se z vso naglico podali v Ul. Zandonai na igrišče CRDA, kjer so sicer že odigrali prvo tekmo (in bi bilo torej povsem logično, da bodo povratno srečanje igrali na domačem terenu). Žal pa so prispeli z 31-minutno zamudo, medtem ko pravilnik dovoljuje zamudo le 30 minut. Vsa prigovarjanja sodnika niso nič zalegla in tako je CRDA tekmo dobila. MIG V namiznoteniškem ekipnem mladinskem deželnem prvenstvu tekmi proti najmočnejšemu nasprotniku prvenstva izredno dober vtis. Sodnika sta zadovoljivo opravila svojo nalogo. Lloyd B - Bor 85:36 (42:14) POSTAVI: LLOYD B: Bassi 1, Jacopin 15, Comici 8, Oeser 27, Ustolin 10, Festini 9, Calzolari 3, Cosolini 2, Ličen, Driller 10. BOR: Barazzutti 8, Kapič 17, Nadlišek 2, Koren 7, Francia 2, Kosmina, Vukotič. SODNIKA: Strissia in Volpe. Po tekmi Lloyd A - Polet sta se spoprijeli ekipi Lloyda B in Bora. Že iz uvodnih potez je bilo jasno, da so domačini dokaj razpoloženi in bi se morali borovci močno potruditi, da bi lahko zaustavili lloydovce. Domačini so bili namreč izredno točni pri metanju od daleč, kot center pa je vedno spravljal v težave «plave» odlični Oeser, ki sodi gotovo med najbolj obetajoče kašarkarje v Trstu. V naših vrstah je tokrat dobro igral Koren, ki se je močno potrudil v obrambi in je bil tudi v napadu uspešen. Najboljši strelec pa je bil Kapič, ki je tudi tokrat zbral zavidljiv izkupičeJk 17 točk. Sodnika sta bila poprečna. b. L Dva poraza Krasa V nedeljo je ženska ekipa Krasa igrala proti tržaškima ekipama AR AC in FARI v okviru mladinskega ekipnega deželnega prvenstva. Kras je obe tekmi zgubil s tesnkn izidom 3:2, čeprav je imel precej možnosti za zmago. V obeh srečanjih je bila odločilna tekma dvojic in obakrat sta Miličeva in Kobalova zgubili z 2:1. Povratne tekme bodo v nedeljo, 28. februarja, na sedežu ARAC. Izidi: ARAC - FARI 3:2 Prezzi - Trami 1:2 (18, -19, 18) Hauser - Pariš 2:0 (18, 7) Prezzi, Hauser - Trami, Pariš 2:0 (19, 13) Prezzi - Pariš 0:2 (16, 13) Hauser - Trami 2:0 (15, 7) KRAS — FARI 2:3 Milič - Trami 2:0 (16, 20) Kobal - Pariš (7 __0^ Milič, Kobal - Trani, Pariš (22, -19, 16) Milič - Pariš (12, 10) Kobal - Trami (10, 19) KRAS — ARAC Milič - Prezzi Gl, 13) Kobal - Hauser (10, 9) Milič, Kobal - Prezzi, Hauser 1:2 (10, -22, 19) Milič - Hauser 2:1 (15, -18, 19) Kobal - Prezzi 1:2 (-20, 20, 15) E. B. 1:2 2:0 2:3 2:0 0:2 ODBOJKA MLADINSKO PRVENSTVO Borovke ob prvo mesto OMA — BOR 2:0 (15:11, 15:8) OMA: Cavalieri, Cek, Cociancich, Colarich, Ferrari, Grassi, Pedic-chio, Puzzer, Elefante. BOR: švagelj, Hrovatin, Kalan, Bolčina, Kodrič, Artač. Začel se je povratni del mladinskega ženskega odbojkarskega prvenstva. V prvem kolu so Borove mladinke ponovno podlegle ekipi OMA. «Plave» so zaigrale precej zmedeno in zaspano. Predvsem je pešala obramba a tudi napad ni deloval, kot bi moral. Med nasprotni cami se je pa posebno odlikovala Cociancicheva s svojim zelo dobrim tolčenjem. S tem porazom so si borovke do končno zapravile vsako možnost, da osvojijo prvo mesto. Možnost za napredovanje imata še Sokol in OMA. Sokol je v prvem delu prvenstva izgubil z Borom, premagal je pa ekipo OMA, ki je bila močno okrnjena. Nekaj ostalih izidov tega tekmovanja: Sokol - OMA 2:0 Sokol - Zarja 2:0 Sokol - Primorec 2:0 INKA mivem finalu. Sicer pa je za naše nogometaše in za naš šport uspeh že to, da se lahko borijo v finalu s tremi najmočnejšimi mestnimi ekipami. V nedeljo so gajevci ponovno potrdili svojo dobro formo. Bili so vseskozi enakovreden nasprotnik na-brežinskim nogometašem in bi lahko z nekaj več športne sreče tudi odnesli obe točki. Nabrežinski nogometaši so namreč prišli v vodstvo že v 30. min. igre, ko je sodnik nekoliko »radodarno* dosodil Aurisini enajstmetrovko. Kljub zaostanku enega gola že v uvodnih minutah, pa gajevci nikakor niso obupali in so močno »odgovorili*, da bi čimprej popravili stanje. To jim je tudi uspelo, ko so v 30. min. z lepim golom Darka Grgiča (katerega je lepo »odkril* Janko Grgič) izenačili stanje. Tekma je postajala vse bolj izenačena, borbena, a ne groba. In pri izidu 1:1 se je tudi zaključil prvi polčas. V drugem polčasu so Nabrežinci začela živahno, a tudi gajevci niso popustili, tako da smo bili lahko priče živahni in včasih živčni igri. Kljub finišu gajevcev pa je izid ostal neodločen in je tako poplačal trud obeh ekip. Sodnik ni bil najboljši. Ekipi sta na splošno s prikazano igro zadovoljili. b. L NARAŠČAJNIKI GAJA - BREG 0 Postavi: GAJA: Moro, Brass, Kralj, D. Križmančič, B. Križmančič, Griso-ni, Bertoni, Zatti, Milkovič (L. Milkovič), Grgič (k), J. Križmančič. BREG: Predenzani, Berzan, Slavec (k), Lovriha, Pavletič, Štrajn, Žafran, Sovič, Kocijančič, Saksida, Sterni. SODNIK: Colucci iz Trsta. V slovenskem derbiju naraščaj-niškega prvenstva sta se na Padri-čah Gaja in Breg ločila pri neodločenem izidu. V bistvu je izid točen, saj so bili Brežani boljši od domačinov v prvem polčasu, v drugem delu igre pa so bili živahnejši nogometaši Gaje. Tekma ni bila na posebni tehnični ravni, vsi igralci pa so se močno potrudili in so se požtrvovalno vrgli v borbo. Brežani so bili organizacijsko in tehnično boljši od domačinov. Sovič in Saksida nista namreč imela tekmecev na sredini igrišča in sta zalagala prvo vrsto, kjer je bil vztrajni Kocijančič prava, nevarnost za Gajo. Tudi obramba Brega ni dopustila domačinom posebnih podvigov. Zaradi telesne postave pa je bila Gaja boljša od gostov. Gotovo najboljši med domačini je bil prosti branilec Bruno Križmančič, ki je neusmiljeno »čistil* v svojem kazenskem prosoru. V napadu se je močno potrudil kapetan Iztok Grgič. Tekma je bila v začetku dokaj izenačena. Nato pa je prišla na dan boljša tehnika Brežanov, ki so s Sovičem in Saksido odvzeli pobudo domačinom in so skrbno organizi t-ali igro svojih, do gola pa niso prišli, čeprav so v dveh primerih le za las zgrešili cilj. V drugem polčasu pa so si domačini opomogli in se požrtvovalno vrgli v napad. Toda tudi Brežani niso igrali podrejene vloge in so odgovorili z nevarnimi protinapadi. Izid pa je do konca ostal pri 0:0 in je, navsezadnje, pravično plačilo za obe moštvi. b. 1. moremo pripisati le Marsonu, ampak vsej enajsterici, ki je zaigrala res dobro in je tako zasluženo odnesla ta uspeh. CGS-Primorje 1:1 (1:1) PRIMORJE: Kemperle, Milič, Štoka (Husu), Verša, Štrekelj, Se-gina, Lo Casto, Blažina, Zanella, Verginella, Černjava, 12. Ferfolja. V drugem kolu naraščajniškega prvenstva je Primorje remiziralo z ekipo CGS z Opčin, če upoštevamo, da so »rdeče - rumeni* igrali na tujem, moramo biti s pridobljeno točko zadovoljni. V nedeljo so mladi Prosečani zaigrali bolje kot pred tednom dni, vendar so tudi sedaj nastopili s precej spremenjeno postavo. Štoka je zamenjal Bla-žino v vlogi levega branilca, ta pa se je spet vrnil na sredino igrišča. V obrambi je tokrat igral tudi Verša, ki je ponovil lep nastop iz prejšnjega tedna, čeprav je tedaj igral kot krilec. Presenetil je Verginella, ki je pokazal viden napredek in je bil eden izmed najboljših na igrišču. V napadu ni zaradi bolezni nastopi] standardni igralec Gabrijel Husu. To se je ekipi tudi poznalo, čeprav se je Zanella močno potrudil. KRONIKA: Že v začetku so pričeli Openci s silovitim tempom. To je spravilo Primorje nekoliko v zagato, po nekaj minutah pa je pričelo z napadi. Pri tem sta se odlikovala predvsem Zanella in Lo Casto. Sredi prvega polčasa je pričel Lo Casto akcijo prav na sredini igrišča. Preigral je več nasprotnikov in podal v kazenski prostor. Žogo je dobil Černjava, ki je s krasnim strelom ukanil nasprotnega vratarja. 1:0 za Primorje. Kmalu nato bi Prosečani lahko še podvojili. Žogo je zopet dobil Lo Casto, preigral branilca in streljal le malo nad prečko. Od tedaj dalje so pričeli domačini ostreje napadati. Njih trud je bil poplačan prav zadnjo minuto prvega polčasa. Kot z leve, žoga je priletela visoko v kazenski prostor Primorja. Tu je skočil krilec CGS in poslal žogo točno pod prečko v mrežo. 1:1. Drugače je bilo v nadaljevanju. Nasprotniki so prevzeli pobudo na sredini igrišča in zalagali napad z lepimi žogami. Za nespremenjen rezultat se mora Primorje zahvaliti predvsem odlični obrambni vrsti in tudi nerodnim nasprotnim napadalcem. Najboljši v vrstah Primorja so bili Milič, Verginella in Husu, ki, ie v drugem polčasu zamenjat. Štoko. Prihodnjo nedeljo čaka m'ade Prosečane spet trd oreh — Gaia. K. M. Virtus - Sovodnje 0:1 SOVODNJE: Devetak, Cotič, Ci-jan, Petejan, Marušič, Tomšič, Mirnik, Peric, Batistič, Marson, Cevdek. Sovodenjski naraščajniki so v nedeljo na tujem igrišču premagali enajsterico Virtusa in so se tako oddolžili za poraz, ki so ga doživeli prejšnjo nedeljo. Zmago-nosni gol za slovensko ekipo je dosegel Klavdij Marson, za katerega kaže, da se je odločno napotil po sledi svojih v našem nogometu dokaj znanih bratov. Zaslug za zmago Sovodenj pa ne OBVESTILO SPDT sporoča, da je bilo prisiljeno vnesti v pravilnik 5. slovenskih zimskih športnih iger nekaj sprememb. Tako startnih številk ne bodo razdeljevali v Trstu (člen 8), ampak na startnem mestu 15 minut pred začetkom tekmovanja v vsaki kategoriji. Vsak posameznik bo moral za neoddano številko (člen 9) plačati vsoto 3.000 lir. K ostalemu že objavljenemu pra vilniku je treba dodati še naslednji pravilnik otroškega tekmovanja v ciljanju s kepami: 1. Tega tekmovanja se lahko udeležijo otroci rojeni v letih 1963, 1964 in 1965. 2. Otrok, ki se udeleži tega tekmovanja, ne sme tekmovati ne v smučanju ne v sankanju. 3. Ciljanje bo na razdalji 4 metrov. 4. Vsak podrt kegelj velja eno točko. Srednji kegelj (kralj) dve točki. 5. Vsak udeleženec meče lahko 3-krat. 6. Vsak udeleženec ima na razpolago samo 3. minute časa za svoje mete. 7. Najboljši tekmovalec dobi v dar keglje, ostali tekmovalci pa male nagrade. prepričljivo zaigrala ’lflh j ab pošljejo v taborišče,« Je niš11 dejala: «Kaj pa če odklonim?« bij 111 >ne je poslal, je prepričan, da ne boste, če bi ®rePričan, ne bi mene izpostavil nevarnosti, da me «LC!? Vas pošilja? Ce lahko ustrežete ženski radovednosti?« . ahko, gospodična! Povedal sem — Osvobodilna fronta1« Jotj a J® nekaj časa molčala, kot bi premišljala, kaj naj "laht0tem pa je rekla: «Bojim se! To so nevarne zadeve. uto*0 Počakate, da premislim in se posvetujem z materjo?« >0, J6- gospodična! Cas beži. Imamo nalogo, za katero žali-Wa ^1 jo takoj opravili. Poleg tega ne želimo, da bi se 1 h) dogovarjali z materjo. Vaša mati ne razume teh stvari robno, da bi Jo v to mešali.« \ x v odgovor je And zbudil sum, da Je to Bliskova ' hadfte2nanec pa ni čakal. Kot bi preslišal njene ugovore, Nkn ®^)oval: «Tu imam majhen zavoj.« Odprl je torbo za 1 z dvojnim dnom in položil zavojček na mizo. «Oddali v Kranju!« Povedal ji je naslov, ulico in hišo. «V fel L? 2 !j bolna gospa Marija, ki je vedno doma. Oddajte in recite, da ga pošilja teta Lucija za Franceta a' Ce sl tega ne morete zapomniti, je najboljše, da sl ker sicer zavitka gospa ne bo sprejela. Saj boste kaJne?» bi. Čeprav me nič ne veseli,« Je nekoliko nevoljno odgo-Prevzela zavitek. ato ** se je zadovoljno nasmehnil: «Vedel sem, da "v to uslugo. Ce vas dobe, bi vam svetoval opravič- it J*S°vor. Recite, da vam Je zavitek nekdo podtaknil. Ver- , J? kodo.« boe je skozi okno Je gledala za njim. S torbo ^ Je majal po pločniku brezskrbno ln samozavestno. X Je postala kurirka. Nekajkrat je prenesla pošto in ' bila J« prinesel Peter. Na vlaku res ni imela težav. Dovolj ' Ujgj^gltimacija, nekaj prijaznih besed ln zadeva je bi- ^ejša, bolehna gospa Je bila vedno doma, kot JI Je Peter povedal. Pošto Je sprejela samo z vljudnim smehljajem brez besed. Ana ni silila vanjo. Poslovila se je in šla. Ta posel se ji je zdel otročje lahek in še zabaven hkrati. Pomirilo jo je, ko je dobila dogovorjeno Wolfovo pismo, iz katerega je razbrala, da je Peter njegova zveza. Kmalu je ugotovila, da Peter ne ve, kako je z njo in da se ne zaveda, v kakšne mreže se je bil zapletel Bil JI je všeč In žal ga ji Je bilo. Nevidna zanka mu Je ležala za vratom. Nekoč ga bodo zgrabili in v zadnjih trenutkih bo preklel Ano, izdajalko. O tistem, ki ga je poslal, pa je zvesto molčal. Peter je bil z njo vse bolj domač in prijazen. Kadar se Je spomnila nanj, je bila žalostna. Njegov prijetni, veseli obraz, se je pred njenimi očmi spreminjal. Postajal je prsten in razpadajoč. Zato ga je nekoč vprašala, če je poročen. Povedal ji Je, da ima ženo ln tri otroke. Pokazal ji Je zmečkano fotografijo, ki Jo je nosil vedno pri sebi v listnici. Čedna ženska z dečkom ln dvema deklicama, vsi brezskrbno nasmejani. Gledala je fotografijo in mu jo vrnila z besedami: «Lepe otroke imate, zakaj toliko tvegate?« «Tudi zavoljo njih, tovarišica. In zavoljo nas vseh. Ženi ni všeč to, kar delam. Precej moram prikriti pred njo, da je mirna. Saj veste, boji se zavoljo otrok.« «Kaj bi bilo, če bi vas preiskali?« 1 «Nič ne bi dobili. Sem vodovodni inštalater. Tu poglejte torbo z orodjem! Videl sem že prvi dan, da ugibate, kaj je v njej.« Peter se je nasmejal, odprl torbo z orodjem In JI j pokazal, kako se odpira dvojno dno. «Čeprav se ne sklada z načeli konspiracije, naj vam pokažem tudi tole!« Vzel Je lz torbe enega izmed francozov in mu z drugim z vso silo odvil ročaj. ((Vidite, tukaj pisma ne dobi nihče, tudi če bi ga iskal.« «0, kako enostavno Je to skrivališče,« je dejala Ana in vzela orodje v roke. «Komu bi prišlo na misel, da bi razdiral orodje?« «Do danes ni nikomur. Zgodilo pa se Je že večkrat, da so me Italijani in Nemci preiskali, ko sem imel v torbi važne in strogo zaupne stvari. Takrat mi je bilo kot ženski, ki Jo skušajo sleči sredi trga, S pošto ta z obvestili sem začel že prvo leto, ko so prišli Lahi. Najprej imaš občutek, da vsak sovražnik, ki ga srečaš, gleda le vate, tvojo torbo, da ti bere v očeh, da nosiš neko skrivnost. Strah te grize kot trakulja po črevesju. Potem pa se privadiš in se ti zdi, kot da nimaš nič.« ((Zanimivo. Prav taki občutiki obhajajo tudi mene.« ((Navadili se boste kot vsak. Veste, zame je dobro, brez vode ne moremo ne mi, niso mogli Lahi in ne morejo Nemci. Z vodo je vedno kaj narode. Delal sem že po kasarnah in po stanovanjih raznih magnatov pa marsikaj videl in si tudi zapomnil. Le malo neumnega se je treba napraviti, pa zveš ta vidiš še več, kot si hotel, ker se ne skrivajo pred teboj.« ((Zadnjič, ko sem nesla vaše stvari, sem bila v veliki nevarnosti. Nemci so preiskovali vlak in ljudi. Vse od kraja. Verjetno so nekaj iskali. Na srečo sem se vozila z nekim nemškim carinikom. Govorila sva nemško ta zelo mi je dvoril. Morala sem mu dati svoj naslov. Nemci, ki so prišli v oddelek, so preiskali vse, razen naju dveh. Malo pred mestom je bila proga ponoči minirana. Tovorni vlak je iztiril, razbiti vagoni pa so prevrnjeni drug čez drugega ležali pod nasipom. Lokomotiva z navzgor obrnjenimi kolesi je bila videti kot zavržena igrača. Nemci so stražili razbitine. Petru Jc zasijal obraz. ((Diverzante imamo dobre! Tudi jaz sem po potrebi! 2e kot otroci smo se ukvarjali s karbidom in polnili pločevinaste škatle. Strahovito je pokalo po savskem obrežju in žandarji so nas lovili. No, nekoč bi tudi vlak rad spravil s tira, to so moje sanje! Rad bi slišal, kako zvenči železje in kako se železna pošast drobi v kose ta vali v grapo.« «Kakšno željo imate? Kdo bi vam jo pripisal? Vojne še ne bo konec, morda se vam uresniči.« «Veste, jezen sem na železnico. Nekaj let sem prosil, naj me vzamejo v službo.« Po tem Ji je povedal, kako je pred dobrim letom spustil v zrak Lahe. Ves se je vživel v akcijo, ko Je pri vratih pozvonilo. Ana Je skrila pošto, ki jo je prinesel, on pa se je začel poslavljati Skupaj sta ('dšla v v'žo Pred vrati je stal mlajši moški z ozko obritimi bičkami pod nosom in klobu- kom, potegnjenim na oči. Peter ga je zaničljivo ošinil s pogledom in mimo njega trdo stopil na ulico. «0, ti si, Bogdan! Pozdravljen! Od kod te je prineslo?« Nič kaj se ga ni razveselila. Ponudila mu je roko. ((Klanjam se, gospodična Ana.« Prišlec se je globoko odkril in ji podal hladno, potno roko, da jo je neprijetno spreletelo, kot bi držala v roki mrtvo ribo. «Kdo je ta tip s kapo, ki opleta po ulici kot kakšen štrajkar? Poglej gai Ozrl se je,» je dejal važno Bogdan ta sumljivo gledal za Petrom. «Kdo naj bi bdi? Vodovodni Inštalater. Mesec dni smo ga prosili, da je prišel popravit tesnilo pri pipi. Boš vstopil?« Peljala ga je v kuhinjo. Vsa nevoljna si je mimogrede Izmišljala, kako bi se ga znebila. Z Bogdanom se je bila spoznala na univerzi, na neki prireditvi. Tisti večer se ja sporekla s svojim fantom. Da bi ga jezila, je večer prebila z Bogdanom ta z njim plesala. Bila Je objestno razpoložena ln postalo ji Je všeč, da je bil tako zamaknjen vanjo. Spre- mi' jo je bil do doma ta jo pred vrati nekajkrat poljubil. Sama ni vedela, kaj jo Je vodilo, usmiljenje ali želja, da vidi moškega ponižanega pred seboj. Ob njem Je preizkušala svoje moči, ker Jo Je fant, kd ga je imela rada, pustil. V primerjavi z Wolfom ali Kndeckejem pa je Bogdan zdrsnil v senco, ko da ga nikoli ni bilo. Bogdan Je sedel k mlad, prižgal cigareto, živčno mežikal, prekrižal noge, da bi premagal zadrego, kd jo Je oto njej vedno čutil. «Lahko ti postrežem s kavo, Bogdan!« «Pro®tai, čakam, gospodična! Boljše kave kot ti ne zna nihče skuhati.« Ana mu Je pripravila kavo. Spomnila se je nanj ta mialo jo je spreletelo. Sama sebe ni več razumela, kako Je bilo mogoče, da jo Je tisto popoldne premahnil in da je odšla z njim na stanovanje. Dež je lil v curkih in bobnal po oknih. Bogdan je bil sam doma. Od njega je odšla pozno zvečer. (Nadaljevanje sledi) Urodniitvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Naročnina Mesečno 950 9.600 lir. Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna k« ssr -rarar Poštni tekoč, račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/J «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon U Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200^ ^.na^lJ^sj1 Oglasi upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se na, upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicita "a 18 aročaio I*' Odgovorni urednik Stanislav Renko DOPIS Z ONSTRAN KARAVANK IN KAMNIŠKIH PLANIN «Sdimieraktionen» po slovenski Koroški S Koroškega smo prejeli sledeči dopis. «V preteklem tednu je bila na južnem Koroškem ponovna napisna akcija. (Prim. dn. je o njej poročal). «Neznani storilci, ki so se na letaku predstavili kot »Komite za razkrivanje zakritih konfliktov*, so tokrat obiskali Velikovec in ga hočejo namreč ugotoviti številčno i lahkomiselno «špricanje», vrhu te- moč Slovencev, da bi jim potem I ga pa je še izvajanje državne po- lahko odmerili toliko in toliko od stotkov narodnih in človečanskih pravic. Kakor .je koroška policija gluha in lena pri ovadbah Heimatdiensta, tako tem bolj oživi pri zasledovanju slovenske mladine. Kakor ve opremili z raznimi parolami ter na povedati spet Kleine Zeitung* lCSimih InUKU _ _1____ 1 • • . . » krajevnih tablah s slovenskim imenom. Prvič so akcijo razširili tudi na druga poslopja. Pojavila se je prav tako tudi prvikrat »Smrt fašizmu!*, ki — po interpretaciji varnostnega direktorja za Koroško — nima »nobene zveze z zahtevami man jšine, ampak je že splošna politična opredelitev*. V prvi vrsti se je akcija obračala proti naklepu velikodušnega občinskega sveta, da postavi znanemu nacističnemu organizatorju izselitve koroških Slovencev med drugo svetovno vojno, Maier - Kaibit-schu, spomenik. Desničarski koroški tisk, na čelu s »Kleine Zeitungs, se zgraža predvsem nad tem, da so »mazači* «okrasili» tudi hrbtišče spomenika padlim koroškim brambovcem in padlim vojakom tretjega rajha s parolo »Velikovec — nacistično gnezdo*, češ, kako »brez pietete so »mazači*. Verjetno je bila razstrelitev partizanskega spomenika prav v istem mestu pred 17 leti in drugi napadi na Slovence bolj pietetna. V isti sapi s poročilom o nočni akciji poročajo koroški listi, da .je bilo policijsko poizvedovanje o podobnih dopolnilnih akcijah (oktobra in decembra lani, ko so dopolnili celo vrsto krajevnih napisov s slovenskimi imeni) končno uspešno. Sodišču so naznanili Marjana Šturma, dijaka slovenske gimnazije in novega predsednika Slovenske mladine. Menda se je bil udeležil 26. oktobra lani napisne akcije v Šmohorju v Ziljski dolini. Ne glede na to, da njegova udeležba ni dokazana in da javni tožilec še ni vložil tožbe, je taka namera povsem neupravičena, naravnost paradoksna, saj je Marjan Šturm, če je sodeloval, samo izpolnjeval avstrijsko državno pogodbo, ki zagotavlja Slovencem dvojezične topografske napise in ki jo oblasti že 16 let e-nostavno ignorirajo. Ta primer tudi kaže, da hoče avstrijska policija boj za enakopravnost Slovencem na vsak način kriminalizirati, ga o-črniti kot zločinskega in ga popolnoma oprati političnih motivov. Sicer pa je cela zadeva samo dosledno nadaljevanje dosedanje politike proti manjšini in 'prakticiranje razredne justice, ki se manifestira na Koroškem predvsem v zasledovanju Slovencev. Da je v resnici razred na justica, kaže dejstvo, da je dr žavno tožilstvo zavrnilo ovadbo Heimatdiensta. ki je v svojem organu zahteval takorekoč genocid Slovencev in čigar člani sedijo v vseh višjih deželnih uradih in so večinoma nekdanji nacisti. «zaradi pomanjkanja dokazov*. Isti Heimat-dienst, v katerega je včlanjenih 13 »domovini zvestih*, nemškonacional-nih organizacij, ki so po večini samo na novo oživele nacistične organizacije, .je, kakor poroča «Kleinc Zeitung* (ki je na Koroškem očitno najbolj informiran list), v ve-likovškem okraju začel s podpisno akcijo, da bi sprožil ljudski referendum za ugotavljanje manjšine, ki naj bi najbrž bil nekak drugi plebiscit, ki bi še ostalim Slovencem pokazal, kaj jih čaka če se ne bodo hitro germanizirali. S takim ugotavljanjem, ki ga zahtevajo že vse do leta 1955, ko je Avstrija podpisala državno pogodbo, dne 12. februarja, je varnostna direkcija v Celovcu izročila državnemu tožilstvu prevode iz zadnje številke študentovskega Kladiva, da bi presodilo, ali vsebuje kake kaznive formulacije. Po mnenju varnostnih organov^ (policije) .je treba vsaj članek »Naš boj se nadaljuje* preganjati po čl. 305, ki pravi, da je treba tistega, ki v kakem tisku odobrava kazniva dejanja ali pa vzpodbuja k takim, policijsko zasledovati. »Kaznivo dejanje* je za policijo v tem primeru dopolnitev krajevnih napisov s slovenskimi imeni krajev. Formalno - juridično je taka interpretacija seveda pravilna. Toda pri takem dejanju so potrebna politična merila in ne formalno - juridič-na, ker je pač tako dejanje politična akcija in ne kako huligansko - godbe. Zato .je treba razumeti tudi odobravanje takega dejanja, kakor se je zgodilo v Kladivu, politično. Samo po sebi pa je razumljivo, da tudi policija razume celo stvar politično, samo da hoče to novo, mlado skupino med koroškimi Slovenci, ki je oblastem in s tem tudi policiji napravila toliko preglavic kakor že dolgo ne kdo, z vsemi sredstvi prav zaradi tega uničiti. Taka sredstva pa so tudi formalno - juridično interpretiranje in zasledovanje in kriminaliziran.je tega docela političnega dejanja. Videti .je torej, da je ta skupina s svojimi akcijami, ki so edinstvene med Slovenci na Koroškem, v drugi republiki, in kakršnih od narodnoosvobodilne borbe naprej ni bilo, dosegla, kar je nameravala: da se sproži in intenzivira diskusija o nerešenih manjšinskih problemih, da se seznani veliko širša javnost s tem problemom, da .jo upoštevajo kot politično gibanje (kar najbolj nazorno kaže histerično policijsko delovanje) in da večina koroških Slovencev simpatizira z njo. Huda nesreča AMBICIOZNE IZJAVE PERZIJSKEGA ŠAHA v južnokorejskem premogovniku: 11 mrtvih in 17 ranjenih SEUL, 16. — V južnokorejskem premogovniku, točneje pri kraju Cangsang — 145 kilometrov južno-vzhodno od Seula — je izgubilo življenje 11 rudarjev, 17 pa je hudo ranjenih. Rudarji so se vozili z vozički rudniške male železnice do jaška, v katerem so nameravali nadaljevati z delom, ko je nenar doma zmanjkalo električnega toka. Ko se je elektrika vrnila so se vozički nenadoma začeli spet premikati. Devet vozičkov se je zaradi sunka spustilo In zdrvelo v skoraj sto metrov globoko brezno. RIM, 16. — O teheranskem sporazumu so se danes pogovarjali tudi v italijanskem parlamentu. Nekateri komunistični senatorji so želeli izvedeti od ministrov za bilanco, za državne udeležbe in za industrijo, kakšne bodo posledice pogodbe med državami ob perzijskem zalivu in petrolejskimi družbami v Italiji in kako namerava vlada zaščititi italijanske potrošnike pred poviški. Isto vprašanje je postavil ministru za industrijo tudi republikanski senator Cifarelli. Posledice in sklepanja ob teheranski pogodbi Srečanje ministrov Saudove Arabije, Libije, Alžirije in Iraka v Tripolisu TEHERAN, 16. — Sklenitev sporazuma za izvoz petroleja med državami ob Perzijskem zalivu, ki so vključene v OPEP, in mednarodnimi petrolejskimi družbami je sprožila vrsto izjav, komentarjev in najrazličnejših sklepanj o posledi cah petletne pogodbe. Perzijski šah Reza Pahlevi je danes izjavil, da petletna pogodba ne izključuje možnosti, da bi Iran na svoj način vodil dalje »petrolejsko politiko* brez zveze z ostalimi državami in skupno pogodbo. Poudaril je, da bo Iran težil predvsem za tem, da bi svoj pridelek prodal neposredno potrošniku. «V Iranu industrializacija napreduje,* je nadaljeval Reza Pahlevi,* in prepričani smo, da bomo svoj cilj dosegli največ v teku ene generacije, čeprav je naš načrt zelo ambiciozen: naša osnovna težnja je, da bi opravljali vse delo, od črpanja surovine, do .....................iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiin...........■mili................................................................................. NA POBUDO VPLIVNIH ITALIJANSKIH POLITIČNIH OSEBNOSTI Ustanovljen v Rimu odbor za Vietnam Novi odbor je povezan z mednarodno konferenco v Stockholmu RIM, 16. — Danes je bil usta- je nato govoril o pobudah «itaJi- novljen v Rimu ((Italijanski odbor za Vietnam«, ld je povezan s ((stalno stockholmsko konferenco za mir In neodvisnost Vietnama«. Vest o ustanovitvi «odbora so sporočili na tiskovni konferenci, ki je bila davi na sedežu ((združenja mednarodnega tiska«. Na tiskovni konferenci so bili navzoči vsi pobudniki novoustanovljenega odbora: poslanec Riccardo Lombardi (PSI), Franco Fracanzanl (KD), senator Franco Oalamandrei (KPI), Angelo German, predstavnik odbora za zunanjo politiko združenja ACLI, senatorka Tulila Carrettont (neodvisna), poslanec Giovanni Gallonl (KD), poslanec Gino Bertoldi (PSI), poslanec Franco Bo lardl (PSIUP) in poslanec Lelto Basso. V svojem uvodnem govoru je poslanec Lombardi poudaril, da so naloge, ki sl jih je zastavil odbor, številne in da se njegova dejavnost povezuje s pobudami stalnega stockholmskega odbora. Socialistični poslanec Je najprej pripomnil, da se je vojna ZDA proti svobodi in neodvisnosti Vietnama razširila, kar je bilo pričakovati spričo neizprosne logike napadalne vojne. Ta logika je pripeljala do tega, da je vojna vihra zajela celotno Indokltajsko, kar pričajo dogodki v Laosu. Tako je politični ln vojaški položaj v Jugovzhodni Aziji prešel spet v ospredje dogodkov, ki so najbolj nevarni za mir v svetu. Poslanec Lombardi se je potem dotaknil vprašanja odkritja petrolejskih vrelcev ob Indokitajskl obali. To odkritje poraja v tem trenutku bojazen, da ne bo še tako hitro prišlo do miru na tem območju zemeljske oble. Lombardi jamskega odbora za »Vietnam«. Odbor je že na parlamentarni ravni postavil zahtevo diplomatskega priznanja s strani Italije sevemoviet-namske republike. Nadalje se je zavzel za ustanovitev centra za zbiranje in dokumentacijo o Vietnamu, za tiskovno agencijo in za tesnejše stike s predstavniki demokratičnih sil Južnega Vietnama in hanojske vlade. V tej zvezi je sporočil, da bodo kmalu prispeli v Rim predstavniki demokratičnih sil v Južnem Vietnamu in predstavniki hanojske vlade. Na koncu je Lombardi poudaril potrebo po najrazličnejših solidarnostnih akcijah v korist osvobodilnega gibanja v Vietnamu. S SEJE ODBORA III. PREKOMORSKE Letos končno obisk Dalmacije in Visa? V minulem letu je bilo veliko storjenega V načrtu so proslave ob 30-Ietnici vstaje Pred dnevi je bila v Ilirski Bi- I sodeloval pri organizaciji priprav rn7ČirionQ coio TTT * »» ____ ___________________ Eksplozija v m«hikanskcm mestu: šest žrtev IZUCAR DE MATAMOROS (Mehika), 16. — V mestu Izucar je včeraj močna eksplozija skoraj popolnoma uničila središče mesta samega ln povzročila smrt najmanj šestih oseb. 25 oseb je hudo ranjenih in 10 večjih poslopij popolnoma uničenih. Mnogo prebivalcev je še pod ruševinami. Število teh še nd znano, Vest je sporočilo policijsko po-veljništvo, ki je tudi pojasnilo, da je eksplozijo povzročil kratki stik, do katerega je prišlo v nekem skladišču. Sloer je bila vsa zadeva nekoliko zapletena: kratki stik je povzročil požar, ki je zajel rezervoar bencina, pri katerem je bil sod dinamita. Ko je ogenj zajel dinamit ln je nastala eksplozija, je bilo v bližini na stotine oseb, ki so opravljale razne nakupe. strici razširjena seja odbora IH. prekomorske udarne brigade. Ta odbor deluje pri občinskem odboru ZZB NOV v Ilirski Bistrici že od leta 1965. Seje so se, poleg članov odbora, udeležili še nekateri nekdanji vodilni ljudje v omenjeni brigadi iz LjuDljane, Kopra, Izole, Postojne ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz Ilirske Bistrice. Sejo je vodil predsednik odbora Albin Kuret. Poročilo o opravljenem delu v preteklem letu je podal Anton Simčič, tajnik odbora. Iz njegovega poročila povzemamo samo nekaj misli: Poglavitna naloga odbora v preteklem letu je bila predvsem v pomaganju posameznim borcem pri izoblikovanju potrebne dokumentacije za priznanje posebne delovne dobe. Posebna komisija je v preteklem obdobju obravnavala skupaj 240 vlog, od tega je predlagala 86 nekdanjih borcev, ki izpolnjujejo pogoje za priznanje statusa borca pred 13. oktobrom 1943, za 27 vlog je iskala dopolnilne podatke ter jih ponovno obravnavala, 84 prošenj pa je odstopila ustreznim zavodom za socialno zavarovanje zaradi priznanja posebne delovne dobe iz naslova zavezniške vojske. Vse ostale vloge pa so odstopili ustreznim občinskim odborom ZZB NOV oziroma komunalnim zavodom za socialno zavarovanje, od koder so posamezni borci doma (matične občine). Pri obravnavanju tega vprašanja je komisija vsestransko pomagala nekdanjim borcem pri zbiranju dokumentarnega gradiva, ki ga zavodi za socialno zavarovanje potrebujejo. Nadalje je odbor brigade lani ■lllllllllllllllllllllllllllllll1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIlllllllI<lllllllllllt1llllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIII|||||l||||||||||||||||||||(||||||||||||UII|||UIIIII||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| SLOVENIJA OD TEDNA DO TEDNA Življenjskost Glasbene skupnosti Slovenije Med pomembnejše dogodke v kulturnem življenju Slovenije ne dvomno sodi ustanovitev glasbene skupnosti Slovenije. Ta skupnost je imela te dni tudi že svojo prvo redno skupščino. Pojav tega novega organizacijskega telesa v slovenski glasbeni dejavnosti nikakor ne pomeni ustanavljanje nekakšnega ceha, pač pa je to živ organizem, ki naj povezuje in vsklaja delovanje prav vseh glasbenih ustvarjalnih in poustvarjalnih sil v Sloveniji, ter tako omogoči tej veji umetnosti ustrezno mesto v slovenski družbi. Nova skupnost bo povezovala in usklajevala celotno dejavnost vseh ustanov in teles, ki jim je cilj glasbena ustvarjalnost, tudi prirejanje koncertov, akademij, glasbenih nastopov in podobno. Skratka, ustanovitev glasbene skupnosti Slovenije pomeni strnitev vseh sil, ki so pomembne za razvoj glasbenega življenja na Slovenskem. Skupnost ne bo samo usklajevala celotne glasbene dejavnosti pač pa bo njen namen tudi širiti glasbeno kulturo in zanimanje za glasbo med občani, zlasti pa med mladino. Premiera v mestnem gledališču Pred dnevi so v Ljubljanskem mestnem gledališču pripravili premiero ljudske veseloigre italijanskih avtorjev Giulia Scarniccia in Renza Tarabusia »Kaviar in mineštra*. Komedijo je prevedel Smiljan Samec in jo Iz neapeljskega okolja prenesel v tržaško, četudi kritiki menijo, da ta presaditev ni bila najbolj uspešna. Tisto, kar je kritika pri izvedbi tega dela najbolj poudarila, je dejstvo, da je Mestno gledališče ljubljansko pokazalo, kakp je mogoče opravičiti prikaz tudi sicer dokaj burkastega dela, če ga visoko profesionalno kultuvira in stilno izoblikuje. Razstava umetnikov iz Furlanije Julijske krajine V Ljubljani so te dni v Moderni galeriji odprli razstavo pod naslovom »Prvi bienale umetnikov dežele Furlanije - Julijske krajine*. Na razstavi sodeluje s svojimi deli 35 umetnikov, med njimi tudi vsi vidni slikarji slovenskega rodu, ki žive in ustvarjajo v Italiji. Slavnostnega odprtja razstave se je udeležil med drugimi tudi tržaški župan Marcello Spaccini, ki je v svojem govoru poudaril pomen take kulturne menjave med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino. Razstava ^Slovenščina v dokumentih skozi stoletja* V Ljubljani je odprta zanimiva razstava v čast 251etnice delovanja Arhiva Slovenije. Ta razstava ima namen prikazati razvojno pot slovenščine kot knjižnega in uradnega jezika na slovenskem ozemlju. Iz razstavljenih dokumentov je razvidno, da je slovenščina postala sicer uradni jezik šele leta 1918 s sklepom tedanje narodne vlade, ki je predpisala, da »notranji uradni jezik je slovenski, vloge se sprejemajo v slovenščini in nemščini, reševati pa jih je samo slovensko*. raznih zgodovinskih spomenikov, ki pričajo o slovenskem značaju koroške dežele. Sicer pa pomeni celotna razstava dokumentov slovenskega Arhiva nekakšno kronologijo slovenske besede od njenih prvih pojavov v pismeni obliki, se pravi od fre-isinških spomenikov iz 11. stoletja. Tu so zastopani najvažnejši dokumenti iz vseh zgodovinskih obdobij od freinsinških spomenikov do dokumenta iz leta 1918, ki razglaša slovenščino za uradni jezik na slovenskem ozemlju. Tu so tudi mnogi dragoceni dokumenti iz splošne slovenske kulturne zgodovine, kot je pismo Primoža Trubarja, ter rokopisi mnogih poznejših slovenskih kulturnih mož. Razstavo so odprli v čast slovenskega kulturnega praznika odprta pa bo do 17. februarja. ^Koroška znamenja* V založništvu ljubljanskega »dela* je izšla knjiga Jožeta Širclja pod naslovom »Koroška znamenja*. Knjiga vsebuje vrsto reportaž z obiskov avtorja na Koroškem. Njen poglavitni namen pa je prikazati stanje in življenje koroških Slovencev. V knjigi je mnogo pristnih pogovorov s slovenskimi ljudmi na Koroškem, ki so nenehno izpostavljeni odkriti in skriti asimilaciji. Knjiga je opremljena z mnogimi fotografijami koroških krajev in Nehrujeva kolajna za slovensko učenko Dani Grošelj, 12 letna učenka iz Komende na Gorenjskem je dobila zlato Nehrujevo spominsko kolajno za risbo, s katero je sodelovala na mednarodnem tekmovanju otroških risb v New Delhiju. Poleg nje je bilo nagrajenih še devet drugih jugoslovanskih otrok slikarjev. Nagrado je v imenu vseh sprejel jugoslovanski veleposlanik v Indiji. Hitra cesta dobro napreduje Čeprav v zimskem času gradbeniška dela zaostanejo v hitrosti, pa poteka gradnja prve slovenske hitre ceste, oziroma njenega odseka od vrhnike do Postojne po načrtu. Zdaj je skopnel ves sneg na trasi in delo je vnovič zaživelo. Kljub zimi in mrazu so na primer delavci gradbenega podjetja iz Ajdovščine na svojem odseku opravili že 60 od sto predvidenih zemeljskih del. Strokovnjaki menijo, da bo za graditelje najbolj trd oreh vsekakor orjaški viadukt na »Ravbar komandi*, čeprav dela o-pravljajo z modernimi stroji. Pričakujejo, da bo v bližnji pomladi delo s polno paro zaživelo na celotni 32 km dolgi trasi prvega odseka slovenske hitre ceste. Drago Košmrlj za praznovanje obč. praznika v Ilirski Bistrici. Takrat so organizirali zelo uspešno srečanje borcev, ki so sodelovali v sklepnih operacijah za osvoboditev Ilirske Bistrice (3. prekomorska brigada, 1. tankovska brigada, artilerijska brigada, istrski odred itd.). Posebno pozornost je brigadni odbor posvetil tudi akciji za postavitev spominskega obeležja v parku tretje prekomorske brigade, na kraju pred osnovno šolo, kjer je bilo veliko zborovanje prekomorskih brigad 1965. leta. Do sedaj se je priključilo akciji 51 nekdanjih borcev brigade, ki so poslali svoje prispevke, ter še nekaj gospodarskih organizacij. Skupno so do sedaj zbrali 12.460 dinarjev, kar je za začetek akcije še kar zadovoljiva vsota. Odbor IH. prekomorske brigade je pomagal pri izvedbi programa proslave nekdanjih borcev, ki so v NOV prišli iz Afrike, Grčije in Albanije. Proslava je bila v Kopru 20. decembra lanskega leta. V programu dela za leto 1971 predvidevajo vrsto akcij in manifestacij. Tako se bodo na primer vključili v praznovanja 30-letnice vstaje slovenskega naroda na svojem območju. Kraj in datum še nista določena. Prav tako bodo nadaljevali akcijo za ureditev parka in. prekomorske brigade pred osnovno šolo v Ilirski Bistrici in za postavitev spominskega obeležja brigadi, ki je za časa NOB dala 850 padlih, 1400 ranjenih, prehodila nad 6.000 kilometrov dolgo borbeno pot, se borila v treh jugoslovanskih republikah ter bila sestavljena iz borcev vseh narodov SFRJ in je zato veljala kot brigada bratstva in enotnosti. Letos bodo skušali uresničiti tudi davno željo borcev prekomorskih brigad za obisk krajev v Dalmaciji in še zlasti otoka Visa. Posebno pozornost so posvetili obravnavi zveznega predloga za izpopolnitev sistema pokojninskega in invalidninskega zavarovanja (osnutek za javno razpravo). Po temeljiti razpravi so sprejeli resolucijo, ki jo bodo poslali vsem zainteresiranim dejavnikom v občini, republiki in zvezi. V resoluciji se zavzemajo za dopolnitev zakona o socialnem zavarovanju. V resoluciji se prav tako zavzemajo za reševanje ostalih nerešenih vprašanj borcev prekomorskih brigad. Prav tako naj bi se uzakonili obstoječi kriteriji za priznanje posebne delovne dobe, ki pa jih scjnijski organi, ko pride do sporov, ne priznajo. Na kraju zelo plodne seje si je odbor ni. prekomorske brigade zadal nalogo, da bo še naprej pomagal vsem borcem prekomor-cem, ki živijo na območju občine Ilirska Bistrica, pri uveljavljanju njihovih zakonitih pravic z enakimi pogoji, kakor veljajo za ostale udeležence NOVJ, ter da bo še bolj okrepil sodelovanje z vsemi družbeno-političnimi organizacijami v občini. A. K. rafiniranja in prevoza do ladij, celo do izročitve izdelka potrošnikom v tujini*. Pojasnil je še, da namerava njegova država absolutno spoštovati teheranski sporazum za prihodnjih pet let. «Ta pogodba predstavlja vsekakor osnovo, na kateri bosta Libija in Alžirija postavljali svoje zahteve. V petih letih bodo popolnoma jasne posledice sporazuma in tedaj bomo lahko ukrepali dalje*, je zaključil iranski vladar. Tiskovna agencija «MEN» javlja o srečanju ministrov Saudove Arabije, Libije, Alžirije in Iraka v Tripolisu, kjer se bodo sestali prihodnji teden, da bi še razpravljali o povišku cen. Agencija poroča dalje o izjavi libijskega ministra za petrolej, ki je še enkrat poudaril, da se Libija ne strinja s »skupnim* pogajanjem. Libija se bo pogajala z vsako družbo posebej, vendar se bo med pogajanjem posvetovala z ostalimi državami ob Perzijskem zalivu. Politični opazovalci in gospodarski izvedenci govorijo v teh dneh o posledicah, ki bi jih lahko imel petletni sporazum bodisi v svetovnem gospodarstvu, bodisi v gospodarstvu posameznih držav, ki izvažajo petrolej. Res je, da so države ob Perzijskem zalivu trenutno uresničile zahtevani povišek dohodkov, kakor bodo petrolejske družbe utrpele navidezno škodo. Povišek cen bodo dejansko občutili posamezni potrošniki v državah, kjer mednarodne petrolejske družbe prodajajo surovino ali polizdelke. Družbe lahko porazdelijo poviške na različne načine in na različne izdelke, kar bo izzvalo večjo ali manjšo reakcijo. Petletni sporazum, pri katerem naj bi imeli obe stranki korist, pa lahko postane dvorezen v primeru, da bi nesorazmerno Dorastla svetovna inflacija. Prevideni so malenkostni poviški cene za surovino v bodočih štirih letih, v primeru, da bi jih inflacija »presegla*, bi pa izvozniki utrpeli še škodo. Upoštevati je treba pri tem. da bi lahko družbe v dobi petih let začele iz-'-'•‘riščati druga petrolejska ležišča, ki so jih komai odkrili na Aliaski ali drugje. V tem primeru bi države ob PeržljSkem zalivu čez t>et let ob obnovitvi poeodbe ne mogle postavljati novih zahtev. TRŽAŠKI DNEVNIK V DOPOLDANSKIH URAH PO SKLEPU CGIL IN Cist Uradniki zavarovalnic na ali^ za pravno-ttormativao pogodb11 Stavkali so uslužbenci «RAS», «Ass. Generali* in V petek sestanek na deželnem uradu za del« 111 sindikalisti in upravo livarne / FA Ce se je včeraj popoldne podal, ijenih in pobarvanih, TEHERAN, 16. — V Iranu so obsodili na smrt pet prekupčevalcev z mamili in danes tudi že izvršili obsodbo v Rezajehu (zapad-na iranska dežela Azerbaldžan). Volkspartei o strokovni vzgoji BOČEN, 16. — Danes se je sestal izvršni odbor Volkspartei, ki je obravnaval gospodarski in socialni položaj pokrajine zlasti iz vidika strokovne vzgoje. Odobrili so resolucijo, v Kateri napovedujejo, da bodo ustanovili posebno komisijo, ki naj izdela preučitev o zaposlitvi. V marcu bodo obravnavali načrt ustanovitve univerze v Bocnu, kar zahtevajo študentje obeh narodnosti. kdo skozi mestno središče, predvsem pa od Ul. Mazzini proti nabrežju, je lahko opazil gručo ljudi, v glavnem mladih moških in deklet, 'ki so nosili transparente In vztrajno piskali na piščalke, kakršne smo navajeni slišati med večjimi delavskimi stavkami. Gruče so se od ure do ure me-njavale in korakale po ulicah, da bi s tem opozorile nase javno mnenje. Včeraj je namreč stavkalo več sto uradnikov in uslubencev tržaških zavarovalnih družb. Sindikalne organizacije SNAP-CISL ni FILDA-CGIL so oklicale več razčlenjenih prekinitev dela, da se uprave podjetij prisilijo k podpisu nove delovne pogodbe. Tako so zapustili delo ln simbolično zaprli urade uslužbenci «Assi-curazioni generali« ln SASA od 13.30 do 16.30, od 13. do 16. ure pa uslužbenci ((Riuniane adriatica di sicurtš«. Sindikalni spor zadeva v prvi vrsti pravno-normativno pogodbo in torej preureditev orgamikov. Nekateri uradniki so s tem v zvezi nosili napise, s katerimi so opozarjali na dejstvo, da obstajajo med uradniki zavarovalnih družb velike razlike, kar zadeva mesečne dohodke. Nekaterim, trdijo uradniki, izplačujejo do en milijon mesečno, drugim pa 76 tisoč lir. Marsikdaj, ie dodalo neko dekle, prejemajo tako nizke dohodke prav tisti, ki imajo doma družino in otroke. Poleg tega pa ni urejen položaj tistih, ki obiskujejo zavarovance ali možne kliente na domu. Njihov položaj je zelo nejasen ln ta delovna sila, predvsem mlada, je podvržena silovitemu izkoriščanju. Popoldne so drugo sindikalno vest sporočili Iz tajništva kovinarskega sindikata. Gre za livarno AFA, ki je odpustila 19 delavcev. Po predhodnem dogovoru z deželnim uradom za delo ho sestanek prizadetih strank v petek dopoldne. Danes bo v Rimu srečanje med sindikalisti in založniki za obnovitev delovne pogodbe. Kot je že u-staliena sindikalna praksa, vsaj zadnja leta, bo kljub poteku pogajanj, stavka tudi danes, kot je bila napovedana. Stavkali bodo zasebni tiskarji, in sicer ves dan. no z razredno učiteljico bal, ki jim je pri delu P°zrtv. ^ no pomagala, diplomo, bron?s*Llti lajno, za spomin pa še ‘>T0W jaslice. _____, Pridnim učencem in njihffl , - najlepše« teljici z naše strani stitkel Pojasnjena številna vprašanja (Nadaljevanje z 2. strfflM ci najprej potrošijo javna ki so jim bila dana na ražp“rj nato pa zapirajo obrate in P**\j delavstvo brez posla. V zvezi šanjem morebitne uresničit11® ^ kakšnega pristaniškega arealtpiv Severnem Jadranu, ki ga Je žil liberalec Trauner, je <*®,“u Dulci dejal, da bo takšen ^ kdaj pozneje morda res stvarnost — tudi ob sodel01^ Kopra in Reke — da pa za to najprej ponovno ški prekop. Kar zadeva opremljanje tržaške luke P3 vomik podrobneje navedel^" , vejše državne in deželne P05” tj smeri. Na ustrezno vprašanje ca Baracettija (KPI) je Stopper obrazložil, zakaj 50 ,(jj prekinjena pogajanja med, In Švico o ureditvi italija^J izseljevanja v to deželo. pj. hotela popustiti glede odpm1® ^ vičnega statuta o zaposlovanj11^ li jonskih sezonskih delavcev. ^ ^ Na natečaju ENAL za Jaslice Naara:eni otroci šole v Ul. S. Frančiška janska diplomacija utegne vreti pristop Švice k EGS, ^ ne bo ta popravila krivice-je komunističnim svetoval061” ^ jasnil tudi prizadevanje prave, da bi kapilarno 0 jgjji’ vse prizadete interesente 0 0 vah za zidanje ljudskih sl Odbornik za finance Trip8*1^. nato poročal o nameri, da bi f ^ lanijijulijski krajini ustanov*” t zorcij za upravljanje lektronskega računalnika, 0 smo že obširneje poročali n* f. WVOC*tl 1 «A rvrllr r-v im lil^ J* mestu. Nato je odbornik ® "J^lt stvo Devetag poročal o n«* ^ vprašanjih, ki so povezana * nizacijo zdravstva v dežel*- ^ vprašanje se je nanašalo **^ $ V petek popoldne je bilo v prostorih ENAL, v Ul. Sv. Frančiška, nagrajevanje otrok oziroma razredov, ki so se udeležili že XV. natečaja ENAL za najlepše jaslice. Med nagrajence se je letos uvrstila slovenska osnovna šola iz Ut. Sv. Frančiška, katere učenci l. in II. razreda (Robi Devetak. Andrej Kosovel, Andrej Dom, Gualtiero Švab, Aleksander Klapči, Irena Zu-balič, Gabrijela Pilat in Marko Turk) so zaradi svojih lepih jaslic, izrezljanih iz posebne umetne snovi polistirola, nato pa lepo sestav- manj kanje ležišč v oddelk*1 tranjo medicino v tržaški b°^ ^ ci. Odbornik je naglasil, d® j* žela skušala na najprimerneje1 ^ čin olajšati sedanje stanj* nišnici, vse dokler ne bo d' Ufi* nova bolnišnica na Katinari- e\ ir01* Na koncu je odbornik za P*^ j Varlsco v odgovoru svetoval0**^ beralne skupine podrobneje P ^ zal razloge, zaradi katerih & ško letališče ostalo zaradi s” , » padavin nedostopno za več J® „|. začetku Januarja, nad čemer ma dežela nobene posebne P nosti. Deželni svet se ponovno jutri. y .....timi...........imiiiiimiiiiiiiiii...............................n......i... F3 IsfL. ®a§ SREDA, 17. FEBRUARJA 1971 TRST A Potres v Iranu TEHERAN, 16. — šele danes se je Izvedejo, da je v nedeljo prizadel potres severovzhodne predele 1-ranske pokrajine Khorasan ln povzročil najmanj eno žrtev ln mnogo ranjencev. Mnogo poslopij Je bilo popolnoma porušenih, nekatera 1» samo huje poškodovana, število oseb, ki so morale zapustiti domove ln ki so se zatekle v šotore — za te so poskrbeli reševalci — še ni znano. Reševalne skupine so tudi poskrbele za potrebna zdravila in najnujnejše potrebščine. 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Na elektron- Kronike italijanskega Juga; 19.00 Klasična glasba; 19.30 Lahka glasba; 20.20 Radijska priredba; 21.30 Ray Conniff in njegov orkester; glasbenih revij Victorja Hetb61^,, 13.00 Zanimivosti s poldneva* po naših krajih in drugih ske orgle igra' Utora; 12.10 Brali 21'45 Koncert za flavto. smo za vas; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Dejstva in mnenja; 17.00 Bevilacquov orkester; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Koncertisti naše dežele; 19.10 Higiena in zdravje: 19.20 Jazz ansambli; 19.40 »Beri, beri rožmarin zeleni*; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; 21.55 Melodije v polmraku; 22.05 Zabavna glasba. II. PROGRAM TRST 12.10 Plošče: 14.45 Tretja stran. KOPER 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkester; 9.35 Zvoki in barve; 9.50 George Sand; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 »Formula uno»; 14.00 in 18.05 Zakaj in kako; 15.15 Izbrani motivi; 15.40 Enotni razred; 16 00 Nogometna tekma Italija - Izrael; 18.15 Lahka glasba; 18.45 Uspeli motivi; 19.02 Recital; 20.10 Operni svet; 21.00 Glasbeno-govorni spored; 22.40 Radijska priredba; 23.05 Uhka glasba. blikah, šport; 13.15 Zabavna »‘35 ba; 14.10 Koncertni valčki: ^ Naši poslušalci čestitajo >n odzdravi ja jo; 15.00 Dogodki *n ^ mevi; 15.30 Glasbeni interrt*6‘ : 15.40 Humoreska in concefjJVji 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Na °D v studiu 14; 17.10 Jezikov*** L, govori; 17.25 Naša glasben® % lerija; 18.15 Iz opusa Ed%j(|0 Griega; 18.40 Naš pogovor: T nklrA r\/\A AlttAAf I • 10 10 ^ Lahko noč, otroci!; 1®-*®Jinict'' fonični orkester RTV LjublJakn; stila; 19.15 Glasbene raz^J^Sii**' 19.30 Radijski dnevnik; 20.1 21.35 Lažja orkestralna 22.15 S festivalov jazza: 23 . 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.00 Matineja; 8.00 Popevke; 8.30 Današnji gostje; 9.15 Kotiček za najmlajše; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 10.30 Lahka glasba; 10.45 Plošče; 11.00 Sodobne melodije; 11.15 Ansambel Dorsey Dodd; 11.30 Majhne umetnine velikih skladateljev; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Uhka glasba; 17.30 Spored za mladino; 18.00 Pregled jazza; 19.00 Orkester Harryja Gersa; 22.15 Novo in moderno; 22.35 Komorna glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Bachove skladbe; 11.40 Sodobna italijanska glasba; 12.00 Glasbeni informator; 12 20 Vzporedne skladbe; 14.00 Kalkbrennerjeve skladbe; 14.30 Strnjena melodrama; 15.30 Portret avtorja; 17.25 Strani albuma; 18.15 Gospodarski pregled; 18.45 Mali planet; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Odrska umetnost. terarni nokturno; 23.15 P°Pe jugoslovanskih avtorjev. ITAL. TELEVIZIJA 13-0» 12.30 Poljudna znanost; Sever kliče Jug; 13 30 D,,e\n$ 17.00 Spored za najmlajže: . jjj- Hnpvnilr* 17 dt* vA Dnevnik; 17.45 Spored za J,.ituT no; 18.45 Razprava; 19.15 h., (n ni spored; 19.45 Športne vef.nCv italijanske kronike; 20.30 K«,JO nik; 21.00 Aktualni problem*: športna sreda; 23.00 Dnev***®‘ NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Melodrama; 12.10 Plošče; 13.15 »Of jokey»; 14.05 Veselo popoldne; 16.20 Za vas mlade; 18.15 Glasbeni spored; 18.45 SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila: 7.45 Informativna oddaja; 8.10 O-perna matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.20 Iz glasbenih šol; 9.40 Slovenski pevci zabavne glasbe; 10.00 Novice, komentarji, zanimivosti; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Schubertove pesmi; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Zvoki iz II. KANAL „ 21.00 Dnevnik; 21.15 Film ‘^(i. Geste*; 23.05 Kulturne aktu®**’1'5 JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.50 Poročila; 8.15 šoli; 17.55 Čarobna piščal®1 ser. film; 18.15 Obzornik; , Amflfprclri nncomKli • 1Q ^ -4* Amaterski ansambli; 19.05 „5- ma do filma; 19.20 Po sleden^j. s,c prt* predka; 20.35 C. Pugni: da — balet; 21.45 Košarka pija : Ignis. i * tu So; »k va čel tli ne Co