PoAtušud p&aiaDa ▼ gjofcovtai. Leto LXVm*, ŠL 230 Ljubljana, četrtek 10. oktobra 1935 Cena Dfn !#• znaja vsak dan popoldne, izvzemfii nedelje in praznike. — ip««**^ do 90 peUt rrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst s Din s.-, večji inseratt petit T-sta Din 4.*. Popust po dogovoru, lnseratnj davek posebej. — »Slovenski Narod« mesp^no v Jug-oslavlji Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.- Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN UFRAVNI3TVO LJUBLJANA. Knafljevm ulica itev. 5 Telefon: 8122. 5123. 3124. 3125 in 3U6 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3d. — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon' St. 26. — CELJE: celisko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon ftt. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvora 10L Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani flt. 10.351. Pred odločitvijo v Ženevi Dočim je na abesinskem bojišču nastal zastoj, pričakujejo v Ženevi še danes odločitev glede sankcij proti Italiji Položaj na abesinskjh bo^ščih je ostal v glavnem neizpremenjen. Italijansko prodiranje v abesinsko ozemlje je prišlo v zastoj, ker so na eni strani naleteli Italijani na hod odpor A be sin cev, na drugi strani pa so zašli v ozemlje, ki je za moderno opremljeno vojsko malo ne neprehodno. Italijani se skušajo sedaj utrditi na zavzetih pozicijah, da bi mogli med tem z vso naglico zgraditi vsaj provizorične dovozne ceste, ker jim sicer preti nevarnost, da ostanejo brez hrane in vode. kar bi tudi najštevilnejše in najbolje opremljene čete onesposobilo za vsako nadaljno akcijo. Abesinci s svoje strani so se zatekli k preizkušeni metodi stalnega vzne. mirjanja sovražnika. Z manjšimi oddelki napadajo italijanske čete sedaj, tu, sedaj tam in jim prizadevajo precejšnje izgube. Še bolj, ko neprestani manjši spopadi na fronti, ki onemogočajo hitrejšo izgraditev postojank, povzročajo Italijanom skrbi nemiri v zaledju. Domačini, ki so se navidezno udali v svojo usodo, pri vsaki ugodni priliki napadejo slabejše italijanske posadke v posa meznih krajih in jih pomorijo. Na ta način se razvija gverilska vojna, ki jo lahko izvajajo najprimitivnejše oprem-1 jeni abrsinskS oddelki, ki pa s svojo sta Ino nevarnostjo vztrajno izpod kopava odpornost italijanske vojske. Italijanom pa grozi še druga nevarnost zaradi vpada Abesincev v italijansko Eritrejo. Po zadnjih vesteh so vdrli že 75 km daleč v notranjost italijanske kolonije in se vedno bolj približujejo boku in zaledju italijanske severne vojske. V se kaže, da postopajo Abesinci po dobro premišljenem načrtu. Skoro brez odpora so dopustili, da so Italijani zasedli lahko dostopno ozemlje do Adue in Aksuma- Sedaj So zašli med dva ognja, in so bili prisiljeni ustaviti nadaljno prodiranje. Med tem pa Abesinci zbirajo svojo glavno vojsko, da v danem trenutku udarijo- Po sodbi vojaških strokovnjakov se bo že v bližnjih dneh razvila v tem odseku velika bitka, ki bo odločilne važnosti za nadaljni uspeh italijanskega pohoda na A besi ni jo. Politične in diplomatske kroge pa zanima trenutno bolj kakor boji v A besi ni j i ženevska razprava o sankcijah proti Italiji. Dasi so se v Ženevi več ali manj edini v tem, da se morajo spoštovati določbe pakta Društva narodov, se do-sedaj še niso mogli zediniti o tem, kakšne naj bodo sankcije, ki naj bi se izvajale proti Italiji kot napadalcu, Že vprašanje gospodarskih sankcij povzroča velike težkoče, kaj bi še le bilo, če bi se odločili za vojaške sankcije, na katere pa sedaj seveda še nihče ne misli. Skupščina DN razpravlja o sankcijah proti Italiji Avstrija in Madžarska izjavljata, da zaradi hvaležnosti do Italije ne moreta sodelovati pri izvajanju sankcij izraziti glede tega svoje pri ženeva, 10. oktobra, b. Včeraj ob 18-30 se je sestala skupščina E>ruštva narodov k izrednemu zasedanju, da sklepa na podlagi poročila sveta DN o sankcijah proti Italiji, ki jo je svet DN označil kot napadalko v vojni z Abesinijo. Sejo so pričakovali v vsej javnosti z veliko napetostjo. Po otvoritvi seje je predsednik skupščine dr. Beneš izčrpno obrazložil okoliščine, ki so privedle do odgoditve in zopet neg a sklicanja zasedanja skupščine, ki je po statutih Društva nar od m- popolnoma utemeljeno. S tem je hotel dr. Beneš preprečiti, da be ne prišla v dvom avtoriteta sveta Društva narodov ter avtomatični in obligatorni značaj čl. 16 pakta Društva naro dov. kakor tudi da bi kdo ne oporekal pri. stojnosti plenuma ali pa ne konstruiral na Kprotstvo med skupščino in svetom Društva narodov. Dr. Beneš je nadalje sporočil, da poročilo predsednika sveta DN Guinaza, po katerem je Italija prekršila pakt DN in je avtomatično stopil v veljavo čl. 16. pakta, ne bo predložen plenumu glasovanje. Te sklep tolmačijo kot izraz želje francoskega ministrskega predsednika Lavala in drugih delegatov, da se naj bi italijanski delegaciji prihranila ponovitev javne obtožbe. Dr Beneš je nato ugotovil, da imajo delegati popolno. svobodo pombe. Splošno razpravo sta nato otvorHa avstrijski in madžarski delegat, ki se nista izjavila solidarna s sklepom sveta DN-Sicer nista oporekala, da ni Italija kršila pakta DN, očitala pa sta svetu DN, da ni izčrpal vseh sredstev za mirno ureditev zadeve. Madžarski delegat je izjavil, da se mir ne more obraniti v stabilnem in okame-nelem prostoru. Madžarska je z bolestjo sprejela obsodbo države, s katero je že stoletja v prijateljskih zvezah in ki ji dolguje globoko hvaležnost. Avstrijski delegat Pfltigl je govoril o tesnora prijateljstvu Avstrije do velike sosede Italije ki je čuvala nedotakljivost Avstrije v njenih najtežjih trenutkih-Obenem je opozoril na posledice gospodarskih zapletljajev, ki bi utegnili s sankcijami nastati za Avstrijo in njene upnike. Oba. avstrijski in madžarski delegat, sta izjavila da njuni državi ne bosta mogli sodelovati pri sankcijah, ki bi bile morda sklenjene proti Italiji. Nato je bila seja zaključena Na da nasnji seji bodo govorili Aloisi, Laval in Eden. Splošna izvedba sankcij nemog Paril, 10. oktobra AA. Usti z nekim j vznemirjenjem napovedujejo težave, ki bodo nastale pri izvajanju sankcij proti Italiju Spošno sodijo, da sankcije ne bodo nič zaiegle, če se v nekaterih državen ne proglasi splošen bojkot proti Italiji. Mno^o držav se bo le stežka odreklo IZVOZU scoje-pa blaga v Italiio. > Petit Parisien< ugotavlja, da hoče Vel«r ka Britanija z izvajanjem sankcij prisiliti Italijo, da prekine vojno proti Abesiniji Francija je plej na liubo pristala na neko gospodarske in finančne sankcije, v ostalem pa vztraja pri ^voji posredovalni vlom. »Matin< je mnenja, da se bodo nekatere drŽave, ki so v dor.rih gospodarskih stikih z Italijo, potovo protivile izvajanju sankcij. Tako je že sedaj gotovo. Ha švicarska vlada ne bo hotela ovirati prometa med Italijo in Nemčijo. »Echo de Parisc ugotavlja, da izvažata Rumunija in Rusija v Italijo mnogo pe- troleja in koruze. Zlasti za Rumunijo bo nastal v primeru, da bi se pričele izvajati sankcije, nevzdržen položaj, bahko pa bi se zgodilo, da bo izvažala petrolej preko Nemčije v Italijo. Nemčija bi spričo teaa samo ojaeila svojo trgovinsko pozicijo V Rumuniji. »Oevres sodi, da bo Nemčija zavzela nevtralno stališče. Priprave za sankcije Wachingt0n. 8 oktobra. AA. Državna banka za izvoz, ki je bila lani ustanovi je na na pobudo vlade, da financira ameri ško trgovino z inigimi državami, je objavila, da v bodoče ne bo dajala nobenih kreditov za trgovino z Italijo aJi A besi nijo. Santi ago. 9 oktobra. A A. feMri zunanji minister je izdavil: Našo Aržavo je hudo zadela vest, da »o morali v ženevi ugotoviti, cka je Italija prekršila pakt DiN, ker je mnogo s+orila za čile, toda odredbe DN So jasne in kategorične, tako da nam ne preostane drugega, kakor da se po njih ravnamo. Bruselj, 9. oktobra. AA. Danes je bila v službenem listu objavljena pdredba o prepovedi izvoza streliva, orožja in dru. gega vojnega materijala v Italijo- Capetovvn. S*, oktobra. AA. Finančni minister Hawengo je izjavil poročevalcu agencije Reufter. da bo vlada prisiljena prepovedati izvoz mesa v Eritrejo in i ta lijan6ko Sjomalijo. če DN odredi izvaja- nje oasfcerj proti Italiji, rtalijacurira vojna uprava je v Južni Afriki naročila poleg drugega t»d1 5.000 ton mesa. Francija in Anglija Parii, 10. oktobra. A A. Oeuvre< je objavil poročilo iz Ženeve, da Angleži rviso zadovoljni s francoskim odgovorom na njihovo vprašanje glede sodelovanja v Sredozemskem bazenu. Francija se je postavila na stališče, da je njeno sodelovanje odvisno od sklepa Društva narodov o izvajanju 16. člena pakta DN proti Italiji. AagteSkl krogi so mnenja, da tiči za lo rezervo neka zvijača. >Echo de Parile je mnenja, da bi bila morala francoska vlada mnogo preje in mnogo bolj jasno odgovoriti na angleške zahtevo. Francoski odgovor kaže. la l^avalova politika ni čisto jasna. Posled'c^ tepa se bodo pokazale bržkone že 21. ok tobra, ko prenehajo za Nemčijo vse ob\»v. nosti do Društva narodov. Tedaj bo 1 thko Anglija izigrala Francijo glede izvajanja locarnskfga pakta Italijanska naročila že odklanjaj Američani in Angleži v pričakovanju gospodarskega bojkota Italije že odklanjajo italijanska naročila London, 10. oktobra. tr. Čeravno vprašanje gospodarskih sankcij proti Italiji še ni sklenjeno, se vendar že povsod kažejo prve posledice žene v. skih posvetovanj. Londonski finančni in industrijski krogi se živahno bavi jo s tem vprašanjem in njegovimi posledicami. Kakor poroča »Evvening Standard«, so ameriški producenti bakra dobili iz Italije velika naročila. Glede na to pa, ker pričakujejo, da bo v zvezi s sankcijami prepovedan izvoz ta. kih surovin. so zaenkrat ta naročila odklonili. Enako stališče so zavzeli tudi londonski industrijci. Posebno važne se za Italijo dobave premoga. Italija snma nima prav ni-kaldh premogovnih zalog. Kakor poročajo londonski listi, so v teku razgovori med angleškimi, poljskimi in nemškimi premogovniki, ki so glavni dobavitelji Italije- Angleži predlagajo, naj b: \^e tri države začasno, dokler ni rešeno vprašanje sankcij, ustavile Italiji nadaljno dobavo premoga« Tak sklep bi pomenil za Italijo hud udarec. Zato v Rimu že proučujejo, kje bi mogli v tem primeru dobiti nadomestilo. Pri tem mislijo predvsem na Rusijo, pa tudi na balkanske države, ki bi jim za to dala Italija druge važne koncesije. Bojkot italijanskih ladij v Franciji Pari7. K), oktobra. AA. Zveza organizacij pristaniških delavrev je v sporazumu z inlern-irionalo transportnega delavstva po~ slala v>em svojim sindikatom okrožnico, v kateri jih poziva, naj ne sprejmejo dela Maso ali potnike Fnako okrožnico je poslala svojim članom tudi unitaristična fede-racija pristaniških in transportnih delav cev. Prekinitev diplomatskih odnošajev Danes bo italijanski poslanik zapustil Addis A bebo, abesinski pa Rim Rim ,10- oktobra. AA. Italijanska vlada je brzojavno pooblastila svojega poslanika v Addis Abebi, da zahteva od abesinske vlade potni list in zapusti Addis A bebo. Poslanik Vinci bo danes ali jutri odpotoval v Džibuti. Istočasno je italijanska vlada prejela sporočilo tukajšnjega abe. sinskega poslanika, da želi njegova vlada da bi mu izstavili čimprej potni list. Italijanska vlada bo tej želji takoj ugodila. Potem talcem je smatrati, da bodo z jutrišnjim dnem prekinjeni diplomatski odnosa ji med obema državama- Tukajšnji politični krogi naglasajo, da je italijanska vlada odredila odhod svojega poslanika iz Addis A bebe spričo a besi nekega protesta v ženevi proti radržanju italijanskega poslanika Vincija. Uradni krogi naglasajo, da je treba krivdo za prekinitev odnošajev med obema državama pripisati Abesiniji. Pred odločilno bitko? Abesinci naglo zbirajo svoje glavne čete okrog Adue in se pripravljajo na odločilen spopad London, 10. oktobra, tr. Dopisniki londonskih listov poročajo iz Addis A bebe, da se pripravlja velika abesin-ska ofenziva. Nad 140.000 mož abesin. ske redne vojske koraka proti Adni, da onemogoči Italijanom nadaljno prodiranje na abesinsko ozemlje. Abesincem ne gre toliko za to, da znova zavzamejo Aduo, kakor da s posebnimi akcijami zdrobe glavne italijanske sile in one- mogočijo, da bi se Italijani na sedanji fronti utrdil]. Dočim se zbira glavna abesinska vojska v okolici Adue, se 30 milj dalje že razvija bitka okrog; Aksuma. Abesinci so mesto zopet zavzeli in ga odločno branijo. Vojni poro. čevalci vseh listov soglasno poročajo, da bo prišlo do odločilne bitke pri Adui in sicer na 40 km dolgi fronti. Nič novega! Abesinska uradna poročila zatrjujejo: da na frontah ni nobenih spreinemlr Addis A beba, 10. oktobra. AA. Poročevalec agencije Reuter poroča: Ko 90 se anoči zbrali novinarji, da »prejmejo uradna poročila, jim je bilo sporočeno: Na severa nič novega, na jugu nič novega. Zastopnik vlade je dodal, da z vseh treh front niso prišla ni>aka no(va poročila- <5e to ni posledica cenzure, pravi poročevalec, si je treba misliti, da so te. legrafske in telefonske zveze s prestolnico prekinjene. V vsakem primeru je značilno, da uporablja vlada za prenos svojih uradnih depeš tekače, ki pretečejo po 50 km na dan, Abesinska vojska ni zavzela posto- jank, ki so jih zadnje dni zasedli Italijani, Italijanske letalske eskadrile so izvršile včeraj izvidniške polete nad Hua. šom, ki je v ravni črti oddaljen 130 km od Addis A bebe Kraj leži ob Džibutski železnici in bas tam je železnica speljana preko mostu, ki je strateško zelo važen. Druga italijanska letala so bila opažena nad hararsko deželo južno od Diredave. Ti poleti so napravic vtis da bo skušala italijanska vojska s severa in juga prodreti v Harar in tako ločiti francosko in angleško Somalijo od Abesinije ter zavzeti železniško progo, ki vodi v abesin- ske prestolnico. Na južni fronti so italijanske čete prodrle 50 km da!eć v oRadensko puščavo, čeprav nj uradnih poročil, se je izvedelo, os je abe^insko vrbo* no poveljstvo odposlalo na jug znatne oddelke vojaštva, ki so dobro oboroženi z japonskim orožjem in strelivom. Adua še vedno v italijanskih rokah Rim, 10- oktobra. AA. Vesti, da so abe, sinske tate ponovno zavzele Aduo proglašajo merodanji italijanski krogi za ten-dencijozne. Italijansko vrhovno povt*lj»tvo zatrjujte da je v torek iia vs<*j fronti vladal mir. Kraji, po katerih prodirajo italijanske čete. so popolnoma brez cest in potov ter je zaradi tega naravno, da no takoj pričeli graditi ce*»t«* po vsem ozemlju, ki so ga zasedli. Kakor kaže položaj, bo italijanska vojska kmalu podrte do Akstuna. Akcija v vzhodni Afriki se bi vsekakor pospešeno nadaljevala, ker je postala spričo zadržanja Ženeve še bo*j potrebna. Po italijanskem mnenju no izčrpane vse možnosti mirnega sporaosuraa, tako da je mogoče itanjamiko-abeninjid spor urediti »amo še z oboroženo silo. Vendar ni izključeno, da bi Italija prkrtaUa na nad al j na pogajanja- s Francijo ka Anglijo. {Sporazum o sankcijah London. 10. oktobra. AA. ►IVaib Toše graph< poroča, da so se v Ženevi angte ski in francoski strokovnjaki sporazumeli o obsegu sankcij, ki jih bosta predlagali obe državi proti Italiji. Sankcije bodo takega značaja, da jim nihče ne bo mogel pripisati sovražnega namena. Po omenjenem sporazumu bodo ph?n«*mi IW pred>ož>n^ naslednje sankeijske odredbe: 1. prepoved vseh imuemsih kreditov l4&-liji. 2. delna omejitev nvosa hi Italije ■ ps* niofjo kontingentov. 3. omejitev isvosa v Italijo in aiosr %tt blago, ki služi izdelovanju vojnega materijala, 4. ukinitev prepovedi irvoita oro*j* ▼ Abesinijo v vseh državah, ki m te prepoved izdale v zadnjem ?ab«vp orožja in srtreliva. Vojni materijal bo doba vite AngJija Revizija uradniških plač Boegrad, 10. oktobra- p. Danes dopokine se je sestal gosrpodarsk o-finančni odbor vlade ter je razpravljal o znižanju u radni-Skih plač. Odbor je pretresaj pritožbe, ki 30 prispele z vseh strani. Kakšno stališče Je zanrzel, se m znano. Seja neodvisnega kluba Beograd, 10. oktobra, p. I>anes dopoldne je imel svojo sejo Jugoalo-venakj neodvisni poslanski kkrb. TJdeležflo se je seje 24 poslancev. Prijavili so se Se novi KHib je razpravljal o poli/ti enih in takti C-nfh vprašanjih Turški zunanji minister v Beogradu Beograd, 10.# oktobra, p. Davi je potoval skozi Beograd turški zunanjri min »ter dr. Riradi Aras. Na kolodvoru je knel oWlj£i razgovor z ministrskim predsednikom dr. Stojadrno^vičern. V razgovom z novmarji je odločno demantiral vesti, de bi se vrSM« v Turčiji kafcme vojaške priprave. Sorzna poročila. LJotrijanska borza {©ervioe z vSteto premijo Ainsteroani 2960.30 — Ž374^0; Beriiki 1766.06 _ 1768.96; Brueelj 737.93 — 7*2.91* Cwrih 1434.22 — o. to.l_29; London 2-14.1 — 216.28; New York 4340.3T — 4376.68: Paril 288-3-2 — m76; Prasa 1S1.4* — 182.58; Trot »6.03 — 3S6.11. Avtrfcrij »ki SrTtn^ v pr*rwtnean KrVi»»u R *0 — 8.70. Inorrtiiake borze furili, 10. oktobra: Beograd 7.—, Pariz 20.245. London 15.07?f>. Newyork 307.2o Bruselj 51.865, Milan 24.975, Madrid 41.95, Amsterdam 307.8o. Berlin 12S..*5o, Dunaj 57.20, Praga 12.75, VarSava 37^5, Bnkaro-Sa 2JO. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Četrtek, 10. oktobra 1935. Stev. 230 Počastitev spomina kralja mučenika Z bolestjo v srcu smo se spominjali smrti našega Ljubljana, 10. oktobra. V globoki ža'oati je Ljubljana včeraj počastila spomin blagopokojne^ kralju ob prvi obletnici njegove tragične smrti. 2e v torek zvečer so £ vseh hiš zaplapolale črne zastave, t včeraj » bile skoraj ves dan zaprte trgovine, delo po obratih je počivalo. Z žalostjo in rugo v srcih so se ljudje spominjali usodnega Umskega 0. oktobra, ki nam je ugrabil naše najdražje, našega velikega vladarja. Dopoldne SO se vršile zad jsi ve po cerkvah, glavne svečanosti pa sc bile popoldne Ob 16. je počastila spomin pokojnega vladarja akademska mladina v zbornični dvorani univerze, kjer je ijovoril predsednik akademske CMD jurist Stare, za nj«n pa Tektor dr. Samec. Akademski pevski zbor je zapel žalost in ko »Bcati mortui«, nato so pa odšVi akademiki h komemoraciji na rvongrt'm ug. 2e pred 17. se ie pričel polniti prostrani Kongresni trg. kjer je bil pred spomen kom sv. Trojice, zavitim v črno kopreno, postavljen katafalk. na njem pa v-itešku insignije. Ob katih.ka so godttC visoke plame niče in sveče, o okr«>;> n?€$t ?o bile postavljene palme. Pri katafalku so tvortli ćaetno stražo Sokoli, člani Narodne odbrane. Čet-niki. gasilci in skavti, zbrala so se pa U m tudi vsa naconalna društva s prapori. Komemoraciji so prisostvovala divizijonar general Ncdeljković. podlxm dr. Majcen, župan dr. Ravninar in drugi odlični predstavniki naše javnosti. Grobna tiš:na Je nastala, ko je ob 17.15 strel z Grada najavi! pričetek £nlne svečanosti. Vse misli so bile za pet minut posvečene njemu, ki je izkrvavel za svoj narod. Godba »Sloga« je z-aigraln žailostinko iz Sattnerjeve »Oljke« praporščaki so nagnili prapore h katafalku. Stolni prost dr. Nadrah je opravil cerkvene obrede, nato pa je spregovoril v imenu prireditvenega odbora župan dr. Ravnihar. V Vznesenih besedah je poveličeval delo velikega pokojnika za. naš narod in za Jugoslavijo in zaključil z željo, da se izkažemo vredne svete njegove zapuščine, da pošteno izvršujrno njegovo veličastno oporoko, sapečatno z njegovo srčno krvjo. Viteškemu kralju 'Aleksandru I. Zeriinitelju večna slava! V imenu visoko .šol cev je spregovoril predsednik JNAD Jadrana Dušan Verbič, nato so pa pevci Hubadove župe, Pevske zveze in Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Zorka Prelovca zape!i veličastno žalostinko, godba pa je zaigrala državno himno. Zopet so se nagniti prapori in strel z Grada je naznanil zaključek turobne svečanosti. NA TABORU 2-alne svečanosti so bile snoči zaklju-čene s komemoracijo, sokolstva na Taboru. Prostrana dvorana je bih lepo razsvetljena, oder pa ves v črnem, a med zelenjem je stal rta belem podstavku kip kralja mučenika, okrog katerega je tvorilo častno stražo 17 sokolskih praporščakov. Ves Tabor je bil poln sokolstva in drugega občinstva, k žalni svečanosti so pa prispeli tudi ddvizionar general Nenedeljkovič, pod-ban dr. Majcen, župan dr. Ravnfhar, brvši podban dr. Pirkmajer, dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva številni konzuli in drugi, zastopana so bila tudi vse ljubljanska in okoliška sokolska društva. Oh 20. je godba Sokola L pod vodstvom br. Svajgerja zaigrala Ravnikove »Žalne fanfare«. Na oder je stopil prvi podstarosta SKJ br. Engelbert Gartgl. V zanosnem poetičnem govoru se je spominjal dragocene žrtve, katere duh bo večno živel med narodom. Zaključil je z vzklikom »Slava kralju rmičer»ku!«r; sokolski prapori so se nagnili h kraljevemu liku, v nemi bolesti strta mno žica se je pa. pridružila s trikratnim vzklikom »Slava'« Sokolski pevska zbor pod vodstvom br. Jirranca je zapel Hatzejevo »Slava tebi kralja mučenice!«, a br. Viktor Markič je globoko občutno recitiral Strnšševo »Naš kralj je umrl«. Godba Sokola I. je zaigrala Be-ethovenovo žalno koračnico. Komemoracijo so ixpopohi#le razne glasbene, pevske in recitacijske točke, ob zakijučku je pa spregovoril župni pnosvetar Janez P obare, pro- slavljajoč pokojnega kralja kot Sokola in vso njegovo veliko ljubezen in naklonjenost do sokolske ideje m organizacije. Sokol s t vo bo zvesto izpolnjevalo njegove opo roko, obljublja p a t udi večno zvestobo ki vdanost mlademu kralju Petni II. Godba je zaigrala državno himno in zaključila talno svečanost. V MARIBORU Kakor pred letom dni. Vse mesto je zopet v črnih zastavah, okna Orno zastrta, med zelenjem pa »like kralja mučenika. Nad mesto je zopet legla globoka žalost. Dopoldne so bila po vseh mariborskih cerkvah žalne svečanosti, popoldne pa veličastna komemoracija na Glavnem trgu, na sredi katerega je stal katafalk z zlato kraljevo inicialko. Na pročelju magistrata je žarel napis »Čuvajte Jugoslavijo!« Na Glavnem trgu se je zbral ves Maribor, Sokoli, gasilci, nacionalna in kulturna društva, na tisoče ljudi z gorečimi svečami v rokah. Ob 18. je godba zaigrala žalno koračnico, nato je mestni svetnik dr. Franc Su:7nik poveličeval kralja mučenika. Vojaška godba je zaigrala zopet žalostinko, IpavČeva župa je zapela Jenkovo »Molitev« potem je pa spregovoril župan dr. Juvan. Komemoracijo je zaključila vojaška godba z državno himno. SEMIČ JE 2ALOVAL Popoldne je bila v domači dekanijski cerkvi zadušnica, ki so ji prisostvovali poleg čete vojakov vsa šolska mladina. Sokoli, gasilci in številni domačini. Žalne mašo je bral župnik g. Rajner Erklavec. Vse trgovine in delavnice so bile zaprte, raz vseh hiš so plapolale črne zastave. Skromno, a vendar dostojno, so Semičand počastili spomin prve obletnice tragične smrti priljubljenega kralja. VIC OB ŽALOSTNI OBLETNICI Tudi na Viču je počivalo včeraj vse delo, z vseh hiš so visele črne zastave. Sokoli so okrasili spomenik kralju na Občinskem trgu in prižgali lučke, a v mraku je v žari pred spomenikom zaplapolal mogočen ogenj. Ob 9. je bila v župni cerkvi žalna svečanost, komemoracije pa tudi v obeh šolali. Ob 19. je priredil žalno svečanost viški Sokol. Članstvo se je zbralo pred spomenikom, kamor so prispeli tudi gasilci. Narodna odbrana in razne organizacije. Viška godba je zaigrala Chopinovo »Žalno koračnico«, starosta viškega Sokola br. Pavle Borštnik se je pa z lepimi besedami spominjati kralja mučenika. Godba je zaigrala državno himno, prapori pa so se nagnili h kraljevi sliki. SKOPJA LOKA V ŽALOSTI Tudi Skofja Loka je lepo počastila spomin kralja Aleksandra ob prvi obletnici njegove tragične smrti. Vse mesto je bilo v črnih zastavah, trgovci so postavili v izložbo kraljevo sliko in jo okrasiJi s cvetjem. Ob 9. ze bila svečana zadušnica v cerkvi sv. Jakoba, ki so ji prisostvovali vsi predstavniki javnosti in častniki I. planinskega polka s polkovnikom Lukičem na čelu. Zastopane so bile vse organizacije in društva. Sokol, gasilci in drugi. Komemoracije so bile tudi po vseh šolah, občinaki svet pa je knel komemorativno sejo v mest ni hiši. Župan notar Stevo šink je orisal življenje in tragično smrt našega blagdpo-kojnega kralja. Ob 20. je priredil žamo komemoracijo tudi Sokol v svojem domu, prisostvovali so ji sreski načelnik ivan Legat, župan 5mk, starološki župan notar Hafner, polkovnik Lukič, predstojnik sodišča Ustar in drugi. Orkester je zaigral Griegovo »Asevo smrt«, kralju v spomin je pa spregovoril br. Horvat. TREBNJE Dopoldne je kaplan Kopušar v dekanijski cerkvi daroval zadušnico, spominska svečanost se je pa vršila v Prosvetnem domu. Po pevskih in deklamacijskib ročkah je spregovoril učitelj Marjan Tratar. Po proslavi v Trebnjem je šolska mladina v Dolnji Nemški vasi priredila žalno svečanost na šoli. Kakor tombola 9. V naeam mest* J* vee ustanov, kt so si nadela nalogo, lajšata gorje siromakom katari h j* v na tatu me. s*tu mrujKo* dasi sa le redki kaiejo v javnosti, fina takih va*aA0r je jadilnloa za brezpoaetae v Mastnem domu. HMo za to jedilnico daje D^mrska zbjjrataa iz svoje kuhinje na MikMMevi cesti. Od časa do časa čitamo V ceapcisih o skrbi mestne občine za braaposaine in tudi številke o raatieljeniA parciJatL : talni u i ca mestnega eec. pol. urada daje braatvDsei-nemu pravico do hrane. Ta n&kaaalča. pa je prava tatbltoa aa toaabole. Včasih antene imetnik take tablice sanbo, temo, kve-terno i. t. (L, kakršna Je pa* hrana, vča sin pa trjrtt m#, đa na govorima o hrani sami, kar je riajboAje, ker je fizika* v hiši. Kakor pn javni tomboli, morajo čaka ti brezposelni po c«4o uro ha Se "*ec na pbed afti večerjo, ki je določan na 14.30 oziroma^ 19,30 a se je sedaj oboje zavie-kio neredno celo na 15. oziroma 21. nro. Brezposelnega želodec že ppsteno kruli, pa prideta odposJaaica, ki sta odšla Po hrano, nazaj z žalostnim porotSinuffla, da ni vio nič zarieli. tal/jsU potrtost, jeza se o1" raža na obraztti bTezposetoih, eni se uklonijo, dragi nabavijajo na mane naslove, kakršen je pač njihov značaj. Za tolažbo dobi vsak k^s kruha m a tem mora biti tud* želodec nedovoljen, kajti zaradi pozne ure ni upanja, da bi dobiii drugod kaj hrane. Pripomniti je treba, da to nis<> sami delazmožni brezposelni: so vmes deda nezmožni, in — bogu naj bo Potožono — tudi delomržneži. Največ sočutja zas*u«ijo E^>tovo del »nezmožni, za katere bi vsekakor morata občina skrbeti, da ne ostanejo po cele dneve in več brez hrane Delazmožne in ie^omržne pa zaposlite v mestnih podjetjih. Akp bi se brezposelni fond pravilno uporabljal, bi se dalo vee doseči za brezposelne. Ta fond se steka iz odtegljajev od delavskih mezd. Namen pa mu je lsj sati bedo brezposelnih. Kako pa se ta fond uporablja, bomo povedali prihodnjič Skrajni čas je, da se brezposelni m si_ cer duševni in ročni organizirajo- S slož rrtai nastopom se da marsikaj doseči, kar se vidi na pohodu evropske kulture v Afriko. Velik sadni sejem Maribor, 9. oktobra. I. jugoslovanski sadni sejem v Mariboru prirede združene podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva in Kmetijske družbe mariborskega okrožja. Sejem, na katerem bo sodelovalo nad 30 gospodarskih edimic mariborskega okrožja, se bo vršil od 25 do 28. t. m. v veliki verandi mariborske pivovarne »Union*, na Aleksandrovi ^esti. 2e sedaj je prijavljenih skoraj 3000 vzorcev t. j. 5 vagonov naj izbrane jših po-moložkih jafcoVčmih sort, ki bodo vzorno vložene v normadne ameriške zaboje. Mnogo jih bo rud« v holandskih zabojih. Na sadnem sejmu bodo pokazali združeni producenti najboljše, kar more naš kmetovalec pridelati na svoji grudi. S tem bo dana sadnim trgovcem najlepša prilika za nakup znanih in priznano najboljših Štajerskih jabolk. Letošnje leto so jabolka zaradi ugodne letine izredno lepo dozorela, so povsem zdrava ki kažejo vse znake izredne trpežnosti. Ker so cene jabolkom v Sloveniji primerne, je pričakovati živahne kupčije, posebno še. ker bo reprezentiralo izloženo sadje velike zaloge, ki jih žele prodati trgovcem brez posredovanja iz prve roke. Za to pireditev je veliko zanimanje med trgovskimi krogi, saj bodo imeli lepo priliko spoznati naš odlični sadni pridelek in se seznaniti z realnostjo in poštenostjo našega kmeta — producenta. V bodoče sc bodo vršili taki sadni sejmi vsako leto. Na sadnem sejmu bo tudi razstava grozdja in pokušanje znanih in priznanih štajerskih vin. Na to prireditev, ki bo prvenstvena v Jugoslaviji, opozarjamo zlasti trgovske kroge ia tu m inozemstva in jo toplo priporočamo. Vabimo pa tudi vse interesente in ljubitelje lepega sadja in jih zagotavljamo, da tako dovršeno prireditve v tako velikem obsegu v Jugoslaviji še ni balo. Ker padajo trije dneva sejma (2r>.—28. X. na soboto, nedeljo in ponedeljek, se bo vsak posetnik lahko posluži I polovične voz-ntne. V četrtek IO. oktobra ob »©. url otvoritev kina Union bomo fiim Chopinov POSLOVILNI VALČEK Wolfg*ng LJebenelner, Iluiiua R. Romanovsky PredprodoVja vstopnic aa slavn< premiere in za predstave naslednjih dni se bo pričela v četrtek 10- k aa. sfc lo. de*, pri M***ja4. KINO IU130H Telefon 2221 M vHapnioe Jft dvigniti doti ure popoldne Znak slabih časov Višnja gora, a. oktobra Popotnik, k! se utipelje v Vi*njo gfr ro» opazi najrtrej poleg kolodvora mogočno zgTadbo, kakršnih je malo v starodavni Višnji gori, znano gostiln*) in trgovino pri Omahnu. Tu je nekdaj cvetelo življenje, da je bflo 7eeolje. Tujec, ki je prttei v Višnjo goro. se Je najprej ustavil tukaj, pa tudi domačini so radi zahajali semkaj, kajti tu je bila po&trez_ bm prvovrstna in tudi dob Ho se Je, kar ^e kdo potreboval. Tu je dobilo delo mnogo ljudi, vsa fara je tako rekoč delata pri Omahnu Ta je vozil drva iz gozda, drugi hJooe, oni nakladal vagone, kopai pesek, ga dovaiai, delaj oP^ko, kosil, dela Je bilo vodno dov^j. zaslužka tur! i To je bilo v onih srečnih časih, ko ljudje še niso poznali orne besede >kriza«, ko je bilo še dela in denarja dovoJj. Toda prišla je kriza, obrati so «e zapirali In tirni i pri Omahnu je postajalo življenje vedry> težje in težje dokler ni končno brez vsake krivde marljivega gospodarja popolnoma ugasnilo In pred nekaj dnevi je Kmečka hranilnica v Ljubljani pognaJa vse skupaj na Javno dražbo m ker nI bilo kupcev, vse skupaj — tri hifte. skla r!išča. gospodarsko poslopje, nekaj zemlje in vrt — tudi sama kupila za borih 180.000 TMn. Najbolje bi bilo, da bi kdo ta odprl tovarno, kajti kraj je zelo prikladen, Ua-dje bi pa vsaj nekaj ža^lužUi. Preri leti so Cehi hoteli zgraditi v Višnji gori tovarno, vendar so nekateri to preprečfli. Zdaj je 2V>pct podobna prilika in želeti je, da bi se rzkorfstila v sploSrio korist! Previdnost Nova vzgojiteljica: Mihec, zakaj se pa nočeš kopati v kadi? — Nekoč sem slišal, da umirajo dpbri ljudje v zgodnji mladosti in zato se nočem podajati v nevarnost, da bi utonil. Pri izpitu — Čemu so jetra? NTo. le pomislite, saj vendar mora/to vedeti njih namen. Dijak hitro: Za Jetrnice, gospjpd profesor. Med prijateljicami — Povej mi, prosim, kaj storiš, da dobiš vedno od možm denar? — To je kaj enostavno. Sporečeva se m nazadnje mu zagrozim, da se vrnem k materi- Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Četrtek, 10. oktobra: Tuje dete. Red Četrtek. Petek, 11. oktobra. Ob 15. uri Vihar v kozarcu. Dijaška predstava po globoko zniža nih cenah od 5 do 14 Din. Sobota. 12 oktobra: Direktor Camapa. laven. Nedelja, 13. oktobra: Tuje dete. fevem. OPBBA Sobota, 12. oktobra. Angelina, Otvoritvena predstava. Premiera Red A. Nedelja, 13. oktobra. Ob 15 nri Mala Flor-amve. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri Boccaccio. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. * Otvoritev operne sezone ho v soboto 12- t m. Kakor že javljeno se vprizori prvič na slovenskem odru Rossinijeva opera »Pepelka Angelina<. Znane so kraene in lahke melodije nesmrtnega Rossinija, ki odlikujejo tudi to njegovo delo, ki je zopet na repertoarju *eie par zaporednih se zon. Vsaka vloga je izredno hvaležna pa tudi težka v pevskem in igralskem orim. V glavnih vlogah nastopijo Re. Zupevceva, Ribičeva, Kogejeva, ter gg. Gostid, Betetto MARU »KALAN ROMAN Sida Siiatuu/a Ta Hubeaeti ie kakor neizoretneol^va | usoda, blazen dir v vse, fcar trtegne priti; tudi v popolno pogubo. Prepričan sem, da se ta dir tudi tfk pred prepadom ne W ustavil. Ljubil sem jo že prej, a tako — kakor sedaj rdkoti. Morda je v veličini te ljubezni tudi usmiljenje, globoko sočusrvovarrje z njeno usodo... Zadnje dni sem prepričan, da se more povzspetl najvišje samo tteta ljubezen, v katere temeljih je mimo drugega rudi u-smiljenje. Taka ljubezen je neur.lčrjrva m pripravljena na največje žrtve, vse do žrtvovanja lastnega življenja za ljubljeno bitje.« »Občudujem vas. V tako ljubezen nisem nikoli verjela. Bila sem trdno prepričana, da je sp4oh rH in je ne more biti.« »Ako je sam tke bi občutil, tudi ne H verjel Zdaj vem: to je strašna veriga, ki priklepa človeka k človeku... ki biča skupaj ženo in moža... kakor pravi pesnik. Šele sedaj razumem ta verz, dasi sem ga čltal ?e pred dolgimi leti.c Ko je po tem razgovora z Dafnco stopil DanHo le Sidt, se mu Je vihamo vrgla okoli vratu In mu sptoh n! dovolila govoriti o drugem, fcafcor. o tndbeanL »Pusti te marnje,c je dejala, ko ji je hertel predlagati pospešitev ločHve njenega zakona z Ervinom, »kaj bi razprav Ijala vedno samo o tem. Se bo že nekako uredflo. Počaka?, da dozori! Kadar je jabolko zrelo, pade samo z drevesa.« »A do t a Vrat ga lahko ie navf+a#o črvi,« K je odgovoril. »Ako so v njem, ga navrtajo tudi tedaj, če ga utrgaš še pred popotno dozoritvi-jo ... Sicer pa: bi tako rad zagrizml v Se nedozorjeno, v krslo jabolko? VeS, zadnje čase nisem več tista mala punčka, ki je na svetu le zato, da se i njo kdo igračka. Ne, sedaj sem žena. Žena, ki zna misftti prav tako logično in globoko kakor moški. Spregledala sem In vidim marsikaj pokoncu, kar sem videla prej narobe. Zdaj vem, da je Izvor zla v menit aH vsaj pretežno v meni, ne v vas In ne v okolnostih mojega življenja. Samo nekaj mi še ni čisto razumljivo, veš kaj?« »Kako naj bi Fedel?« »To, če bi mogla s teboj zaživeti v resnici tisto življenje, ki ga z Ervinom nisem. Kaj, če bi bila tudi združitev s teboj zabloda? Za tebe in za mene, Za tebe še veliko bolj...« »Sida...« »Razumem. Ti me ljubiš, pripravljen si storiti vse za mene, toda sama ljubezen še ni zadosti za resnično zakonsko srečo.« »Z njo se hrfrko vse premaga.« »Samo marsikaj. Vse ne... Bojim se, da nisem tista, ki bi mogla koga popolnoma osrečiti. Ne ugovarjaj! Vem vnaprej, kaj bi mi dejal, a ni tako. V meni je toliko tako velikih m čudnih nasprotij. Dobrota in zloba sta si najboljša mejaša . •.« »Saj govoriš kakor kakšen spokornik. V vsakem človeku je poleg dobrega tudi nekaj zla.« »Toda važno Je kdaj se to zlo uveljavi. Tedaj, kadar ga izzove drugo zlo, ali pa le Iz frfvolnosti. MoJa zlo vzplamti prečesto prav takrat, kadar mu nihče za to ne daje povoda.« »Ako se vsega tega sama zavedaš, potem ni nevarno. Človek, ki sodi sam o sebi, da je nor, ni nor. Norec taji, in prav tako hudobne**. Sicer pa vem predobro, da je skoraj ni ženske, v kateri ne bi bflo poleg angelskih tudi zflh lastnosti.« »A važno Je, katere se pogosteje uveljavijo.« »Odvisno Je ▼ veliki, morda pretežni meri le od življenjskih okolišem.« »Si o tem tako trdno prepričan?« »Sem.« »Veruješ v to, da more človek, ki Je po svojem prirojenem značaju in po vzgoji nagnjen k slabemu, da more tak človek v »ravnanih okolr*čmah postati absolutno dober?« »Absolutne dobrote na svetu sploh ni, moja Sida. Postane pa lahko vsaj relativno dober, zlasti še, ako ga prevzema čista m globoka ljubezen.« »Tn zadostuje taka relativna dobrota?« »Kdor bi zahteval več, bi bil naivnež ali pa bedak.« »Bi se torej zares za vedno zvezal z menoj v takem položaju?« »Na vsak način.« »Hvala ti! To sem hotela vedeti, preden stopim na pot, ki naj me pripelje od Ervma k tebi. Toda zapomni si: ndsrovornost prevzame? sam!« »Brez ugovora.« »Glej,« je dejala in se stisnila k nje-itn, »prav to me Je zadnje dni grozotno mučilo. Do obupa včasih.« »MoJa mala sirotica!« je dejal nežno. »Posti vsa ta vrtanja po problemih, ki ne morejo ničesar spremenit?! Mar zares misliš, da bi kakršenkoli filozofski iz sledek mogel zatre ti tvojo ljubezen do mene aH molo do tefie?* «Se bo oadatjeannjoj in Janko. Muzikalno vodstvo ima kapelnik Neffat, režijo prof. Sest. Premiera je u red A. Prihodnja »perna premiera bo prr*ii prihodnjega tedna in niesf Pu<-( in'jeva Speta »Ma da me Butteflv z ^ro. (ijnngjenac v naslovni rlogi, ter z g. Stritofon k<>t raiifter jem in dirigentom. KOLEDAR Danes Četrtek, 10. oktobra, katoličani FranČi>ek B. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matira: Plesalka rogov Kino Matira: Plesalki tx>gov (dopolnilni spored: Proj>pay v džungli, Hivje kr»r.» in kozorogi in lovski j>si na dolu. Kino Ideal: Jeeanj iz San FranH*k* Kino Sloga: Pe>ein z neba Kino Inion: Chopin. Poslovilni valrek, Svečana otvoritev predstave ob 20. SFD: Predavanje ga, Ane Rsch*»rjeve ob 20 v Delavski zborniri di /ti k\r. lekarne Danes; Ur. 1'iccoli, Tyrševa ce^ta 6, Hočo-var, Celovška cesta «2 »n uartus, Moste — ZaloSka cesta. Smrt zavedne kraške korenine Čakovec, 8. oktobra Varedo 2. t. m. je umrl ▼ Cakoven po dolgotrajni bolezni vpokojeni ielezniaki čuval g- Miha« Frank. Pokojnik je bil dolga leta zvest naročnik slovenskega Naro-da<. Mnogo prijateljev in znancev ga je prišlo spremit na zadnji poti.. V Čakovcu je bil splošno spoštovan sn priljubljen. Rojen je bfl leta 1873. v Ilirski Bistrici kot »in laneckih staršev, fce zelo mlad je vstopil v železniško službo ter sluibovaJ med drugim tudi v NabreŽini, kjer je s svojo družino preživel vsa strašna vojna lota v težki in odgovorni služri. Po prevratu, kot zaveden Jugosloven ni mogel preboleti težkega udarca, ki je zadel našo zemljo in je leta 1919 pri bežal v svojo novo domovino, kjer je dobil v Čakovcu službo ieJea-niSkega čuvaja m ostal na tem mesto de vpokojitve. S prihranki sta si z ieno zgra dila skromno hišico, da bi v nji pmživfla jesen svojega življenja. Zal pa vrlemu možu ni bilo usojeno dolgo vfivati sadov marljivega dela. Zavratna hoJeeen rrm ja prehitro prestrik<\mini Vi" teškim kraljem Aleksandrom 1. ae je vr-SUIa a cerkvenim opravilom o*> 3. uri dopoldne v pu-o&tijfiiki cerkvi, ob navzoen©-eti anatftjjpnikov civitnin in voj-askih obla stl Potem ae je vršila žalna snrecanost na Tvrševeon trgu s sofror je imel »tarosta Ho kola. br. đr £aiajrnaiij br. dr. K. wt pa je recitirail »iNemartnemu fcraiju SokokL«. — Oerkveno konkurenčni odtonjr ppoflar-ja vse »iftvk»[»;aiiVva!»'v, fci eo projeH pda.. Cflne oaJ.Rtfv aa tresta-vriranje T»r,»>U>.k. prtatarve, da čim preje radoaUjo svoji ob-veenoBtt, da ae iaognejo morehrtnim ek-eeteocdjBktin stroSkom. — Bi** povoda ga je simfl z. nožem. V neki goe'tiHai v ROTcmancth ne ie v nedeljo mudilo več fantov, meri r>5bnJ reda kočarjev sin Gregorec Franc. Ko ae Ji proti večeru vračal Gretrorec dotrjov, m mu Je ptldraM neznatni rnoftkl, ki je od njega «atitevai, naj mu pelje koto. kac je Gregorec rudi »toril. Nersnajiec pa g*, je nenadoma brez vsakega p^vvoda napadel ter ga dvakrat sunU z nođean v vrat in enkrat v desno roko- Težko ranjene ga so prepeJjaJl v bc4nico, neouuunoa pa zasledujejo orožniki. — Tržne cene v Ptuja. Urarmo so drjfto-eene sledeče trftne cene ŽTvrjensflrtm po-ta^Obeeiuain: la «oreje ma*y> 8.— do 9 —, Ila goveje meao «.— do &■—. fliaorna 11.—, «v4njsko meao 8-— d© W___tnaečje imo — do 13.—, s vinjaka mast k6.—, pte. nlcaa moka OO 3.—, trudna, rnoka 1.50. koruzni zdrob 2.35, fižoi 2.— do 3.—, ječmenova kača 3.50. krompir 0.60 do 0.75. z»lje 2.—, čebula 2.—, afladkpr MS.50, epi 3.—, surova kava 44— d© 90.—, cfltort-ja 1*.—. sirovo masto 1«__do *)._ dinarjev na kg- Dtrve bukova «0.— do TO.— za m*. rnJefco I Dtol.80, jajca komar! CT para, — ITajatngejaa |*tu>«nka je gotovo naae*rrica Katarina Gvjurieza, ki je zagto. luč »veta pred 96 leti. Kljub svoj! visoki starosti je ie vedno adrora In čHa ter prav rada zaiiaja v kino Iskreno JI želimo, da bi dočakala vsaj 100 let. — Izvoz sadja je letos izredno veOk S ptujske postaje je So od meseca arvgn. **a do danes že 7C vagonov jabolk, od tega 35 vagonov v CSR, 36 vagoxkov v Nemčijo, ostalo pa v Avstrijo in Itadijo-Turfi krompirja se je izvozilo 72 vagonov, ki pa je šel po večini v Bacat in Dahna. cijo. V moaemstvu ga ni dlo nič- Tudi pe_ rutnine gre veliko in ae jo izvoz* vsak teden po dva vagona sive tn zaklane. Pe. rurtaina gre največ v Italijo, Avstrijo in Nemfi jn. — tz LNP. Za atnoct alrlkcatii aaji p o. ta u. o- sta bili v zadnjem hipu pralo-žc- na danes zvečer ob istezn času. Za to odpade za drevi sklicana aaja k. ki bo jntri ot> tetem Stev. 230 »SLOVENSKI NAROD«, četrte*. 10. oktobra 1535. Stran 3 DNEVNE VESTI — Odlikovanje poslanika dr. Grteogona. Z redom Belega leva 1. atopnje je odliko, ven za državljanske zasluge bivši jugoslovanski poslanik v Pragi dr. PrvLslav Gri-aogooo. — Odvetniška ve«t. G. dr. Dinko Puc je pričel « 1. oktobrom zoP^-t izvrševati advokatur© s sedežem v Ljubljani. Z Istim dnem je bil razi-ešen postavljeni rmi za_ časni namestnik dr. Oton Fettkvbt, odvetnik v LJubljani. — Nadzornik za trgovino z moštom in mladim vinom v ptujskem in ljutomer. s k ©m *rezu. Posebne razmere v ptujskem in Jjurtomeaakem sre^u. zlasti v Halozah, zahtevajo zaščito koristi vinogradnikov v času trgatve in v ta namen je potrebno naeteonetvo nad trgovino z moštom in vinom. Zato je banska uprava na predlog Vmanekoara društva v Mariboru imenovada isa nadzornika trgovine z mo^tcffn in vinom v ptujskem in ljutomerskem prezu in sicer za dobo od 10. oktobra do 13. novembra ravnatelja Kmetijske -Vile v pokoju Antona Sego. — Razid društev. Razšda So se društva podružnica Zveze delavskih žena in deklet v črn\, Podružnica Zveze delavskih žena tn deklet za Slovenijo v Zagorju ob Savi in Ribarsko druatrvo v Slov. KonjL cafa. — Iz »Službenega litta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banpvme< št. SI z d*ie 9. oktobra objavlja u.redbo o izpremembab fn dsrvpolnttvah uredbe o trgov inata f h. indnist.r1>ski!h In obrtnil zbor. rdeabj uredfbe o vnlitvl svetnikov tr.se-vinskTZi. Industrijski« m obrtnih zbornic, tetefonaftl promet, odločbo o imenovanju nadzornika za trgovino z moštom mla_ lim vinom v ptujskem in ljutomerskem ^rrezu, prav-Mnik o napravi In vzdrževanju ho<*n1kov v območji] mestne občine mariborske m razne objave iz ^Službenih N0vln<. I I L PRIDE Kari Zeller-Jeva opereta PTIČAR — Josip Rijavec v Moskyi. Znani naš texLorist Josip Rtijavec, ki nastopa zdaj v Pragi, je bil te d!ni angažiran za vec gostovanj v mozem^tvu. Sedem večerov bo ped v Moskvi, tri večere pa v Madridu. — Konferenca nesamostojnih zoboteh. nikov. V nedeljo so se zbrali na konferenci v Zagrebu delegati Zveze nesamostojnih zobotehnikov iz vse države. Razpravljali so o kongresu nesamostojnih zo bo tehnikov, ki bo v začetku novembra v Zagrebu, dalje o nevzdržnem položaju zobotehni. kov. ki je nastal kot posledica zakona z dne 30- oktobra 1930. Ta zakon je priznal in zaščitil samo enemu delu zoootehnikov, dočim je ostala večina njm z isto strokov, no kvalifikacijo in enakimi pravicami nezaščitena. Nesamostojni zobotehn&ki zahtevajo naj se vprašanje zobotehnBcov reši na načehi postopnega izumiranja njihovega stanu, to se pravi naj bi se zoboteh-n ukom, ki jih je našel zakon z dne 30. oktobra 1900 v stroki priznate pravice samostojnega dela z dentistaiičnjhn delo-kram istega. — Vreme. Vremenska, napoved pravi, da bo spremeni j ivo vreme. Včeraj je nekoliko deževaflo samo v Ljubljani. Najvišja tem; v ratara (je znaSala v Skopi ju 29, v Spliftu 26, v Rogaški Slatini 23, v Zagrebu 2j2, v Lju/bljani 19. Davi je kazal barometer v LJtfbijatni 764.6, temperatura je znašala 10. Zakaj je razirna krema ..L A T O J A" edin sten a na svetu? 3.) Omehča vsako radi najtršo brado, ne da bi nas koža pekla. — Napad s kalom, Manunki pomočnik Franc Dene is Zabrata pm I>omžalah, a« je po opravkih mudil v Domžalah. Ta ae je sporekel z nekim »prijateljem«, ki jeicratko-mak) prijel za kol in udaril Beneta tako močno po levi roki, da je moral t bolnico. — Po prekrokani noči v smrt V Srbo-branu se je obesil v ponedeljek 6tiu®a realne gmanazije Milen ko Golobski. Noč od nedelje na ponedeljek je prekrokal, zjutraj si je pa končal življenje. Zadnje čase je mnogo pU bil je močno zadolžen — še ena žrtev rtanjske Katasto-fe. V bolnici v Boljevcu je umri v torek rudar Mihajlo Tepavao, oce ©tirih nepreskrbljenih otrok. To )e 28 žrtev rudniške ka. tastrofe v Rtnju. Zvočni kino Ideal Danes ob 4, 7. in 9^4 uri premiera Jenny iz Sati Frančiška Film iz življenja tihotapcev. Vstopnina 4.60, 6.50 in 10 Din. Iz Ljubljane —Ij Dipiomo častnega članstva Društva za zgradbo Sokol, do^a na Viču je izročili odbor skupno z uipravo Sokola na in. Umnem večeru pri br. Jelocmiku te dni svojemu predsedn'KU in veli Kam u dobrotniku br. Avguetu Praprotniku. Večer je poteke* v bratskem razpoloženju ter so br. Prapr0tnilcu čestitali za odbor Dru_ štva za zgTaotbo br. Jel0enik, za Sokola starosta br. Pavle Borštnik in za Sokolsko žu.po ppdstaroPta br. Milko Krapež. Za odlikovanje se je toplo zahvalil br. Praprotnik in obljubil, da bo §e nadalje posvetil vse svoje »Me procvitu in raz_ voju Društva za zCTadbo in Sokola. Zdravo! —lj Revija vseh letošnjih plesnih novosti bo na »oficijelnom otvoritvenem večeru Jenkove $o!e v Kazini*; v soboto 12. i. m. ob pol 21. uri. Drevi pričetek »četrtkovega plesnega tečaja« z začetniškim poukom ob 20. uri._ lj— Sentjakobčnni otvori jo sezono v soboto 12. t- m- ob 20.15 z Govekarjevo ljudsko igro s petjem >Legianarji< Legi onarji so predigra k Rokom jačem, ki so lansko leto tako zanimali da so 12. krat napomili šentjakobsko gledališče. V legionar jih je prikazana ljubezen Nande-tova do Rakove Lavre, Brojač evo ljubosumje, sovraštvo in njegova izdaja. Nan. detova osveta, ki ga privede med rokov-njače. Lavro igra ga. Ervina Petrovčiče-va, pisarja Raka g. Karus, Nandeta g-Hanžič, Brnjača g- Eyper. V ostalih vlogah nastopajo še dame: Bučarjeva, čer-ničeva, Gorjupova, Grgurevičeva, Gru_ mova in šubičeva ter gospodje: Burger, Lavrenčič, Milčinski, Maser, Savndk, Viz-jak, TJrbiČ- Režijo vodi Miran Petrovčač. Uprava odra je nabavila nove udobne sedeže- V nedeljo 13- t m. se igra ponovi. Ker je za predstavo veliko zanimane naj kupi občinstvo vstopnice že v predprodaji* ki bo od sobote dalje od 15. do 17. m v nedeljo od lO. do 12. ter eno uro pred predstavo. —lj Delavski prosvetni večer >Zarje«, prvi v letošnji sezoni, bo v soboto, 11. t. m. ob 20. uri v dvprani Delavske zbornice. Spored je pester in lep. Sodeluje godba 3-Zarjac flautist V. ćampa, koncertna pevka Štefanija Frankovska, baxl-tonist Drago Žagar. Znani harmonikaš bo na kromatični harmoniki igrati slovenske narodne in druge komade. Vstopnice v razprodaji v Strokovni komisiji (Delavska zbornica) po 3, 2 in 1.— Din. u— Filmsko predavanje S. P. D. Drevi ob 20. bo predvajala v Delavski zbornici gospa. Ana Escherjeva planinske filme, ki jih je posnela v Španiji, v Grčiji *n na polotoku Sinaju. Opozarjamo planince in prijatelje lepe narave na to zanimivo prireditev. Vstopnice in sicer sedeži po 6 Din in stoji-mk po I Din se dobe pri Slov. plan, društvu (telet. 2963) in zvečer od 19.90 dalje pred dvorano v Delavski zbornici. —Ij Dobrodelna tombola ta mladino. Redna proračunska sredstva mestne obSine za podpiranje najraraej&ih ne zadoščajo več. Zlasti je potrebna pomoči naša revna mladina. Glejte Šolsko mladino naflflh delavcev, nameščencev, malih uradnikov. Splošno pomanjkanje jim ({toda is oči. Mestna občina po možnosti podpira *e nairevneJSe, sleherno let» na priredi tudi božićnico, da obdaruje revne Šolske otroke z zimsko obleko. Nekoliko srde*ev v ta namen hoče »brati . mestna občina s tombolo, ki bo dne 13. t. m. | popoldne ne Kongresnem trgu. Predsednik mestne občine poziva someščane naj kupujejo tablice in žrtvujejo veaj po 2 Din. s čemer bodo pripomogli k delni ublažitvi najhujše revščine. H^SDored ZKD. Jutri ob 14.15. bo predvajala Z. K. D. v Elitnem kinu Matici prekrasen film rz življenja slavnega goslača Paganinija. V tem filmu nastopa v giav-ni vlogi Svetislav Petrovič, slavni naš igralec- Vstopnina 330. 430. 530. in 630 Din. —lj Redakcija plač ia dobrodelna tombola. Pri tej prireditvi mestne oMine ne sme veljati kot izfisovor, da je nakup tudi le ene srečke za 2 Din nemogoč, zaradi redukcije plač ura dni M vu. Izgovor skušajo izrabljala ljudje ki niso zaradi redukcij niti najmanj pnizaderi. Apeliramo spričo te tako vužne humanitarne prireditve tndi na vse državne nameščence, naj žrtvujejo vsaj po 2 Din za nakup srečke in tako pripomorejo k primernem efektu Dobrodelne tombole. lj— še nekaj dni nas ločii od velike premiere Zellerjeve operete »Ptičar«. Ta opereta bo prava glasbena senzacija za Ljubljano. Ker se že danes rezervirajo vstopnice in ker se je bati navala na blagajno, prosi uprava kina Matice ljubitelje lepih filmskih operet, da si že danes rezervirajo vstopnice. ■ KINO SLOGA Ljubljanski Dvor Tel. 2730 Danes ob 16., 1915 in 21.15 poje slavni Jan Kiepttra v prekrasnem velefilmu PESEM Z NEBA ELITNI KINO MATICA teL Z1-24. Danes ob 4.. 7^4 in 9 Vi uri .ciiiiera prekrasnega filma v naravnih barvali S A L K A BOGO FIlm lepote, lepih žena in ljube/ni brez maske. Bali — otok večne pomladi — Bogat dopolnilni spored. Marta Eggert Paul Kemp Jutri premiera burke Kontrolor Wagon Lits —lj Strelske tekme. Združene strelske tekme Ljubljanskega strelskega okrožja in Slovenskega lovskega društva ki so bile v nedeljo prekinjene, se bodo nadaljevale v nedeljo 13. t. ni. s programom, kakor je bil prvotno določen. Razglasitev uspehov in razdelitev daril ter diplom bo v nedeljo ob 21. pri Slacndču. —lj LHnes najzanimivejša premiera filma v naravnih barvah. Fikn je bil docela posnet na otoku Bal i ju in nam brez krinke pokaže življenje ljudi v tej deželi večne pomladi, lepih žena in žarke ljubezni: Ta film zasluži, da ga sleherni naš človek vidi. Kdor bo fikn enkrat videl, ga bo pogled ad Še ponovno. »Plesalka fcogovcr zasluži tudi vašo pozornost! —i j Dve tatvini. Pri posestniku Meriku Francu v črni vasi na Barju je bilo v ponedeljek vlomljeno v ebanovanje. Neznanec je s silo odprl omaro in odnesel šatuljo s srebrno žensko uro, zlato broško in verižico, dalje veliko usnja to denarnico s 400 Din v papirju i:n srebrnikih ten* raznimi dokumenti. MeMk je oškodmwi za 2.200 Din. — Včeraj ob 15.30 sta drve mlada neznanca prišla v zavod sv. Marte. Opazila sta. da je efanovan^e upraviteljce odprto in prazno ter sta hitro Izrabila priliko. Iz blagajne sta odnesla okoli 8000 Din v bankovcih in srebrn in jadrrno nato azginila. Upre vitel jira je bila med tem ne hodniku in sta se zlikovca najbrž zbala njenega prihoda, ker Je bilo v blageyni se mnogo več de nara in tudi nekaj hranilnih knjtiac. —lj Ščuke po Din 10-12 kg danes in jutri pri Ogirine, Gradišče in Vodnikov trg. —■ Tatvine perila, PoseetnJku in gostil-mčarju Ivianu RoSkarni v FlorMJanezki ukci je izginilo več komadov perila. Tatvino je osumil nekega prodajalca svetniških podob Ivana B. Ta je dejanje res priznal, fn ga prosil naj ne prijavi zadevo policiji, ker nra bo peniiO vrnil. RoŠkcur je za^onj Baknl na izpolnitev obljube in je zato obvestil policijo. Ivan je pri zaslišanju na poUeii izpovedal, da je kupil oni neznanega Hrvata nahrbtmik s perilom, kar pa mu policija ni verjela in ga je pridržala rv miporu. tz Maribora —Občinska seja. Za četrtek, dne 17. t. m. je sklicana seja mSstnega i?veta. Na dnevnem redu je predvsem razprava o znižanju plač magistrratnih uradnikov. Je to precej delikatno vprašanje, upamo pa, da <,ra bo mestna občina mariborska rešila svojim uslužbencem v prid. — Ljudska univerza. V dvorani Ljudske univerze v Mariboru bo predaval v petek, 11. t. m. mariborski odlični arheolog in zgodovinar g. prof. Baš o >Oeopolitienem |>o-ložaju Slovencev«. — V ponedeljek letalski napad na Maribor. Že lani so Mariborčani z veliko naj>e-bostjo pričakovali napad letal na naše mesto, ki ga pa zaradi tehničnih zaprek takrat ni bik). Pač pa bodo Mariborčani v i>onede-ljek, 14. t. m. alarmirani in nad Marjborom se bodo pojavila »sovražna« letala, ki bodo najedla mesto. Podrobna navod* 1 a, kako se naj meščani ob Času letalskega na.pnda ravnajo, bomo še pravočasno ob ia vil i. — Gledališki repertoar. Četrtek. 10. oktobra ob 20. uri: »Tzadaj« pri Noto ris. Premiera, red A. Petek, 11. oktobra: zapr'i->. Sobota, 1*2. oktobra ob 20. utri: >Bratje Knra-mazovi«. Red B. Nedelja. 13 okobra ob 20. uri: >Tartuffec — Orla i« Indije je ustrelil. Nedn.vno tor-^ko prečo .je imel lever e> Smolnik v Fali. Ustrelil je velikega. 1f50 cm dolgega tak zvanepa kačjega orla. Njegova domovina je Indije, zehodno Azija ter srednja in Južna Ameriika. Orle je nagačil mariborski prepara ter g. \V\iVner i\n zbuja v njegovi izložbi izredno zanimranje. Iz Celia —c Ob obletnici smrti Kralja Mučenika so na vseh hičah zaplapolale črne ziastave. Dopoldne so bile v Marijini, pravoslavni in evangeljski cerkvi službe božje, ki so se jih udeležili štemila predstavniki in mnogo drugega občinstva. Dopoldne je bilo v Marijana cerkvi tudi shizba božja za celjske šole. Ob 10. se je zbralo pred žalno okrašenim mestnim nvegistra-toni večtisočglava množica. Združeni moški zbori so zapeli Foeaeterjevo > Umiri je mož<, nato pa je imel župan g. Mihelčič lep žalni i**ovot. Ob zaključku je železnicarstfca ijodba zaigrala državno himno. Zvečer so mestni mefiisrrat, žabo okrašene izložbe in okna stanovanj lepo nazsvetild, tako da je vse nves'o blestelo v neštebih lučkah. Ob 18.15 e je pričela sokolska koniemoraoija v nabito polni veliki dvorani Narodnega doma. Moški zbor Celjskega pevskega društva je najprej zapel Foerster-jevo >Umrl je mož«. Nato je imel Prosta Sokolskoga drusve v Celju br. dr. Milko HraŠovec lep sprnmnski govor. Mešani zbor OPD je zapel »Vječnaja pamjaU iz Opela. Št. Biničkega, na odru pa se je prikazala učinkovita delegacija, ki je simbolizirala po-kionvrtev Sokolstv« spomtinu velikega vladeu- —C Usoden padec s kolega. V ponedeljek je padla 16-letna l>an:ca Hohnježeva, hčerka kiparja g. Miloša Hohnjeea v Celju, med vožnjo s Teb ar j« v Celje takn nesrečno s koloma, da si je levo roko zlomila. Pon*»-sretVnko so prepeljeri v bolnico. —r Nesreča v SeP. V torek m je 15-letni Emil Petek, sin trgovca g. Antonu Petka ▼ Celju, pri padcu po stopnicah v fco«h' /lomil desno reko. Zdravi Ke v bolnie;. —c Incterescnti ta abonma v Me>tneni pledaiiSfu se opoz«r>ijo, da iv»U*če rok za prijave v knr ?«mi >DonK>v.inic v sob^o 12. t. m . zaradi čes*,r naj pohitijo s prijnva-m'. Celju s*» obeta loos lepa uledaliSka se-7">r\*i z dmm<--Vim opornim in koncertnim repertoar ioni. Prateaau verino predstav bosta oskrholi ljubljans.ka d nuna in opera. Izprcmembe v naši Imenovani so: /«i VfiiSoa doznati upravnika zctskciia klavniskcga skladi.šća artdje-rij^ki kapetsu I. klase Viktor Cretnik, do* slej \ ;- bc «1 »lin '>t- komandanti -- Ji vizi- jona artUjerijskcgU p<>lka 2. :ir:nij>ke obla-st;. Za koeaaa«lanta 2. dhriaijona 15. anriljc- rijskci*a polka majo« Franjo llrener, dotlej na sktibi v vtabu 5. artil.jerijske«a potika. /.■\ k mandanta 2. daviaijona 14, urtUjerij- skegi potka major Josko Slob-^djiik dos'ej v službi na komandi travniškega vojfietjo okruga, aa k^ raaaulaata celjskega vojneg.i ofotogU polkovnik Branko Pogačnik« doslej pomočnik komandanta ljubljanskega voj ntr^a okruga, /a vršilca dolžnosti načekukn intendanture štaba bosanske divizijske oblasti intendantski major Edverd Kiler, doslej na službi v provijantskem odseku ckonomskeqo odddka vojnega mmistrstva, za vršilca doižnoti pomočnika načelnika intendanture štaba porijske divizijske oblasta kapetan I. klase Josip Ce4egin. doslej vrsi-'ec dolžnosti kontrolorja istega štaba, za vrstica dolžnosti pomočnika načelnika intendanture štaba bosanske divizijske oblasti intendantski kapetan 1. kkiae Slavko Tuoek, doklej intendant štabn 2. annijskc oblast', za vršilca doilžnosti pomočnika načelnika intendanture štaba savske divizijske oblasti kvtendantsk; kapetan 1 klase Mi'an Polak, dos'ej vršilec dolžnosti uprnv-nika dravskega intena. za vršilca dolaoostl pomočnika načelnika intendanture štnHa o<;i<.^ke d^vteijske oblast kapetan T klase Martin Hrainostn. doslej vršilec dolžnosti kontroloria štaba d*u-onrakc divizijske oblasti, za TfMea upravnika dravskega interulintskeaa skladdšča kapetan I. klase Rudolf Hvala, doslei vršilec dolžnosti intendanta štaba dravske divizijske ob'asti, za vršilca dolžnosti šefa materialnega in komercija+nega odseka računovodstva vojno tehničnega zavoda kapetan T. klase Ivo Kocb. dosk i vršilec dolžnosti kontrolorja mafcriiaVnfh računom- ra evnovodsrv.a iste M zavoda, za referenta sodstva šrtaba V. arm'jske oblasti sodmn polkovnik Gaaaav Dolaiitlr, doslej referent sodstva štaba % annijskc oblasti. zs< n"mest-nika stalnega sodnika bosanskega divizij-skega vojnega sodišča sodni pOvpOflfOVlA Vladimir Dolezil. dolej referent sodstva štaba koso\-ske divizijske oMaiti /a referenta sanitete štaba os-iešk- divizijske oMasti sanitetni podpolkovnik dr. Miroslav Puher. ddalej referent siinitetc ^taba bregal-niške divizijske otllatM in za vršilca dolžnosti šefa prrosekture in sprejemnega oddelka javne vojne bolnice sanitetni cnajor Roma« Fcdina, doslj vTŠilec dolžnosti upnavmlka šumadmske stalne vojne boJInice m na \Tsd-ca dolžnosti šefa za predelovanje zdrnvil in obvej VIKKOTU< Pržalka c. 4. toči beli sladki mošt Mt. Din 10.— In druga pristna vina. Abonenti se spre jemalo na dobro domaČo hrano. Se priporoča Roje Vinka 2897 GLASBA Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par, davek 5.- Din Kratek K b A vir boljše znam ke dobro ohranjen takoj kupim. Ponudbe z navedbo znamke in cene oa upravo lista pod »Gotovina<. 2800 Makulatura! papir proda r^rava »Slovenskega Naroda", U u bli a na Knaflleva ulica ftev. i ***** v* • "1-.»tt »tli• Ma\|bol|ai in na)-eenefni iataereifaki tn. — Oflasl ▼ kAem Usta imajo popol en na peh. Hali aflaii aeieda 50 p, Edini pepeldanaki Hat Hlovenlfe.-- Uprava L.} n bi lana, Knaflleva nliea 5. SLOVENSKI NAROD Inserirajte v „Slov. Narodu" Pozabite KUBIAOČOA v 3 minutah Odstranite jih naslednji dan Ako V a« kurja očeaa tako paiao tn boja, da stfec> Ca*o do m**+ Ob is letnici koroSkega plebiscita Nemška vsgofa In gospodarstvo fta Mla kriva, da Ljebajaaa, 10. oktobra. Ob 15. letnici nc^e aanodne nesreče oa K*>ixj«^eui raapravija ne^a javnost, kako je uiogoee, oa smo ii^ubui &k>veoaki> kolosa ui jo inoiaii prepustita Avetriju. Vzrokov ^ ii'aU) uaee Koroške >e inuogo. ttsa-ii t>. o njih Jahko ceie knjige, pa bu morda be ^..i.anjtiaio pcodtora. V giavneni sem »e Oim..i na tri najvažnejše varoke. ^dovina Slovencev nas uči, da so bili n^ ptadaiki silno miroljubni. V dobi pr-ve^.i iiaseLjevaiije so bh-U redko posei-jeni. LKK-a kršisansiva i© us varila podlag kolo-nai»i-ije tn germanlaaeije n^e«a ljudsl-ia in s i^n obenem izgubo politične sa-nio&t^jno-atL . „ \ predvojni dobi suio se za na*o Koroška t>ejo maio zaniniai , to al moramo kar oa.>.. o^tino t>ri2Jia4a. Karavanke so bi.e nit • . >>re«io katere je stopil le reeVK sio-veiu *i iiacijoiKiUt, da bi izpolnil prepotrebilo . . ..lii^NO med najini ljudstvom, če pa ga ' * l^podnU i u bil nikakor ko» si sle matic. ..a pot u jče van ju na&ega naroda. Kaia-vai u piedor bi naa mora J zulizaii v tem po_ ju. Ali iiub je ? Ne m zopet ne ! Kara-vu. ii predor je služ»il v svruo germanizacija .ii to celo na Jesenicah, k$er ae je Ufta-nevia neins*a eooulvtve.nska šola. .\a Koroškem smo propadli aaradi kon-»e.^-čutnega, sastematicnjj izvedenega po-nejneevanja, posebno v zadnjih desetletjih pred svetovno vojno. Koio&ke šole so bile ps.»;i^kod le_rlo ^ rman i zaci je. Ljudska šoa je intela Bfljveć ponemcevaloev tj. učiteljev. Slovencfci učiteiji so imeH ponekod krasne uspehe, aii kaj, ko so >-h za kazen, ker se niso hoteli udinja-tii pone-inčevalneiil d M u premešča*' in nastavljali po hTibov&sdh enoNUK*diucah. Vafii ob železnici, ovetoča mesta in trgi so bili namenjeni in dostopni samo nemšaim učiteljem, pa tudi Slovencem, ki s.^ e*? udinjali nemškemu režimu. Spričo tega dejstva je jasno, da je bila narodna Šoto na Koroškem predvsem ponem-oeva in i ca. Povda-rki je treba, da ni šlo za tem, da bi gola nauč la slovenskega otroka nemška, marveč, da ga je vzgojila v nemškem duhu. V ta namen so služiLi vsi učni predmeti od igodkHrine in zemljepis ji, pisanje in učnega jezika ter petja. V šoli so se obravnavali berilnr sestavki, polno nemške hvale in mo-či. V agotkmnskem pouku so se opisovali nemški heroji kaikor Lau.Jon, princ Evgen Savojski itd. vse v tendencijoznem smislu. Nemške pesmi so opevale lepoto nemških krajev i.td. V tem se dovolj jasno kaže, da je otroška duša, ki je spremljava za vse lepo in dobro, prevzela tako kultumno dobrino, kekršno so ji serviraLi nemški učitelji. Zaradi etstemc»J'čnega zasramovanja slovenskega živJja in njega kulture s« je v crtroku vagojVl duh mlečnosti in odpadnišiva. Po srbskem pregovoru >Poturica je huj- ša od Turka*, jo veljalo, da so Slovenci vzgojeni v nemškem duhu bali najbolj proU-alovaoaka, ki jih imenujemo nemeurje, ki najpogoatajee niso znali niti dobro nemški govoTtli, pa vendar so govorili, ker lo >e veijaio za gosposko. Nemški učitelju so v šok zasramovali vse, katr je bulo slovenskega. Tatove, roparje in deioukržneže so pri-mer jali a Slovenci. O kulturi Slovencev je zvedel oni redki Koroški S klanec šele, ko je imel možnost dostopaa v sloven&ko narodno izobraževalno društvo n ee tako rešil potopljen ja v germanskem morju. Grahovi t je moral b».ti pritisk dunajske vlade na koroške Slovence. Statistika izkazuje, da je balo vsako desetletje za 10.000 manj Slovencev, ter da se je v zadnjih 40 letih znižalo število Slovencev od 120.000 na 80.000. Sedaj pa premotriino Koroško iz gospodarskega vidika. Koroška je bila gosnodar-ska enota, ki je z vsem svojim življenjem giuviti.rala na Beljak m Celovec, kjer sta biLa glavna centra germanizacije. Ce je koroški kmet iskal podpore zaradi -poravnave prizadele škode na povodnji aii sldčno, je moral potekati na nemška vrata. Dobil jo je, če je veljal Nemcem za prijaznega Slovenca. Svoje pridelke je vnovčil v obeh nemških sred ščih, na kaieri je bil gospodarsko popolnoma navezan. Ako snio hoteli koroškega kmeta odvrniti od Celovca ali Bel jeka tedaj bi mu morali nuditi drug prodajni trg in to bodisi kjerkoli v Sloveniji. Tega pa iv-smo storiii. Spričo navedenega je razumljivo, da je med koroškimi Slovenci bohotno t-vetela germanizacija in da je med našim ljudstvom prevladovalo mnenje, da je nemštvo vse in da se brez njega ne pride nikomor naprej. S podvojeno silo se je prčela germanizacija med svetovno vojno. Mi pa v vrtoglavici pnivkar dobljene svobode gremo na plebiscit. Res čudno bi bilo. če bi sa ne bili izgubili. Odveč bi biV> vzbujati danes po 15 letiih neljube spomine ne sprejel sovjetske ■ovinarje in pisatelje zunanja minister da*. Bones. Prisrčno «e jam je zavalil za njihov obisk in j*h zagotovil, da prihajajo )t prijateljem. Vaaiko prijateljstvo potrebuje z« svoj raz/voj i v,; čustvo in čim tBkPOTBejSe Proe. Njegov t-emoi-j pa moia Mti BkfladooM »U*reaov tal rsatova m©a-a^Pt ro*di?^bo>njega wrtelova«ja. K»r s« NOO n»šib ns-rpdpv m đris»V, m^nraa, da, ''o ti poboji v p^>Jni ra*&ri da»i. Na^a sfevpsa poHtifea je prišia do&lej Ao RVo-jeoi naj»r^)irri^rnbTie>šega Faraaa v vsajecn- ai po&odibi. ki je »»raz na^eg^a skupn^a privarčevan .in zh oh-r*t>i-t*e^ rstim m ree ppča>til kakor ioffna. Tudi na na«i strani, je dejal eegko-lloFvaaki vamttmp miniMer, ni pa-}J)arteVjBtvo •n eodelcrvanje *z narodi Soviwke«» narode- V ponedeljek zvečer je priredil šef po-rrn^^jskega odbora Cotfcoaaa^adfcagB zru- na-nje^a nitn is trstva Jan Hajek sovjet ekim novinarjem tei piro-tefjean bamkei. na katerean je padio več onačimin političnih izjav. Banketa ae udeležili mnogi oddični predstavniki oeek osAovašk ega javnega življenja, navzoč je bil pa tudi tiakovUl ataše ju^o<»k>ven»k © veSerJl je prvi pozdra vil groate domačin Jan Hajek. kt je izjavil, da «e bodo du&edenji prijateljski RiUti med e^ko*k>v*4kf> te Ru»Vk, Zahvafl4>l »e zrni j« rmrttmpnik oovjetake-ea komis«.rijs ta za zunanje zadeve Mlro. dot nRgla^ftijV^'. d« prijateljstvo med obema državama r>e iav>ra is najnovejše do*>e evrop^e ^o*V>vime. twav«6 «eea « svojimi koreninami daleč na»aj v zgodovino. Ntemrv toletojavci, je de Jati Mirrjnor, nisano pristaRi nauka, de se ni treba opirati z ki. Zato je Stalin laJaJVfl, da nočemo n*ti ped i t nje aerolje, pa tudii evoje ne nflEomor niti pedl. V trenutku, ko je vojna nevarnost vedno večja, mora me klicati k *uje*aniati ▼ iateremi «p*nfc-iresa miru. Za njim Je ppvae^ beeedo pTertise^nik Ripka. i* ►tem «e je pa o^tIaSCI k besedi ▼ amenn sovjetskih novinarjev prof. Osin. afct L6ti je aiavU eeakoaovaAko kulturno bogastvo, cee. da je podlaga zbližan J a obeb oarpdov organizačna in tvorna kulturna aktivnost češkoalovaakega naroda. Oradeč nov0 Socljallstično kulturo ae ne odrekamo dobrinam stare kulturne ded-ftcine, pač si prizadevamo osvojiti si najboljše ue-pehe, dpeeaene v naprednih tujih dr*awan. NaJboiJSi vtis je napravilo na nas, da na češkoslovaškem ni milita rfczma, čeprav «o tu zanesljive oborožene aiie Rdeča armada ni orožje bojevt-toati, pač je p* pripravljena »lomiti in aaratl vaak napad, Oeprav imamo raelift. ne na«o«e glede demokratienih načel, se Iz Louidona ponočayo o zanimivem poskusu nekega inda poed Komisijo Jjondonake LLoavorae v rshaj :on u_ Ta poakus je veljal doslej za alepurijo ali trik indijskih fa- Ičirjev. Profesorji trdijo, da niso bili prevarani. C ujmo, kaj pravijo očividci. Kinojj okrog In da se je \edno bolj ožil. Blizu njega so gorela debela poiena v železnih posodah in na vse strani se je širila ailna vročina. Polena so bili zažgali že zgodaj zjutraj. Pihaj je Jahen veter, d* so tem bolje aorela.. — Kako se pišete ? — Kuda Bux, rojen v Kašmiru, mohame-danske vere. 6tar 30 let. Vitki, komaj 50 kg težki Ind je lzprego-voril te besede cisto avtomatično. Ntjegovi spremljevalci so zatrjevali, da se je pripravljal na to produkcijo že več ini. Dejali so, naj ga preveč ne izprašujemo in ne motimo. Profesorji so na pa poklicali v stransko »sobo. ni u z dee;infic:»rano vodo skrbno umili stopala, položili na nje topLo- mer in Ugotovili njih ioplolo Sele potem so ^5a izpustili, lnd je stopil k ognjišču, osrl se je na goroČe .polena, potem pa na obla-ket krepko je **ti^nil ustnice ti začel hitro stopati preko gorečih polen. Na obrazu se mu je poznala silna napetost. Mnogi so opazili na njem znake bolesti. to«!a zgodilo se mu n: nič. Ko je imel goreča polena in žerjavico srečno za seboj, so prihitel profesorji k njemu, mu otipali stopala, pogledali na kontrolni obliž. ki mu £?a ie o"i eden izmeri niib skrivaj prilepil na 9topa.o. mu znova cmerili toploto in sv prepričal: ia so ostala stopala nedotakniena Petem ^o napisali protokol, kjer je na prvem mesta me profesorja Pamneta. za njim pa imena še drugih oHličnih učenjakov Ind je pozneje pravil da «ao era bili profosorji s sv m tipanjem nekoliko zbegali. Zato tudi n: mogel trrtrič č>z ognjišče, kakor so ae«eli. Vera se začenja Odmika ti od meno, je dejal. Ta poskus pa lahko naprav m t*? ni o, Iz Trbovelj — Preložena sokolska tombola. Tom bola sokolskega društva, ki bj se morala vršiti minulo nedeljo, je bila zaradi sla_ bega vremena preložena na nedeljo, dne 13. oktobra- Kljub slabemu vremenu pa se je zbralo Še pred pri četkom tombole precej sreče željnih ljudi, ki so se, čim so doznalit da je tombola preložena, začeli počasi razhajaiti. Ker so dobitki sokolske tombole dragocenj, je bilo med posetniki tudi mnogo Zagorja nov in Hrastnič-anov. — It Trbovelj se je te dni preselil v Ljubljano v svojo lastno vilo. dolgoletni rudniSki blagajnik g Franc Bidovec ki je z novim letom stopil v pokoj Odhajajočemu g. Bidovcu, ki je bil med trbove-Irskim prebivalstvom splošno znana osebnost ter naS dolgoletna naročnik% želimo, da bi preživel jesen svojega življenja v zdravlju, sreči in zadovoljstvu, ter da bi ne pozabil popolnoma na Trbovlje. — Nedeljski spor t: Ob stobom vremn-nu so se na slanem terenu občinskega Rportne-Ra isri^ča odtgrrale za fon<5 Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja starte&e tekme: S. K. Amater : S. K. Tis Dov*je. S. K. Amater, ki je v p^ptiU nedelji pogasil S. K. Trtv>v!>e v prvenstveni nog- tekmi s 3 : 0, je to Pot v 6 re-s^rvami slabo Igiral proti S. K. Trbovlju. TgTa zbog slabega teraisna. slabeea s\od nika in nediscipliniranosti vseh 38 igračev ni bila na visini. Rezultat 7 : 2 (3 : 2) za S. K. Trbovlje. Sodnik, g. Dr«4c. jV> bil zelo alab. Publike bilo ma lo. Drug polčas se je igrailo zbos dežja sam/) 10 minut S. K. l>oberna : S. K. Retje 3 : 1 (3 : 0) S. K. Dorema je po-k&aasla o«tro in ne *air igro. a S - K. Retje kombkiatorno igT^>. IgTisče ni bilo sacrtaoo in goii brez mrež*. Pri. utn4kajy> te lazlrke v ocaidje pred nujnostjo bi.ii.iLi vse oblike demokracije, kulture in narodne svobode pred imperijali-e Učnim nasiljem in barbarstvom. V temperamentnem govoru je izrasli globoko priznanje češkoslovaški literaturi ukrajinski pesnik Nftklbenko. CeatMaJ je česk'»s^ »vaSkemti narodu k napredku, ki ga Je dosegel ^ SniTaflk^vih časov. Ml moramo biti prija tei ji. Je dejal, mri montmo skiiipn© ohraniti mir v obramty> kulture, češkoslovaška se labko zanese na zveetp pomoč 170.oo0.000 državljanov sovjetske Rusije. de trdno verujem, da bom premagaj ogerrj. Kot 14-letni deček sem prvič poskusil to v Kašmiru. Takrat ao me spravili v afcajrje nekakšno hipnoze. Hodil sem in hodil, pa sploh nisem vedel, da hodim po ognju. Tudi skeptiki so unioiknilt, ko so videli, kako je stopal lnd preko 7J2 m širokega ognjišča po irorecih polenih in žerjavicL Tudi na Novi Zelandiji, ne Japonskem, na otokih Fidži, na Tahrti, v Trinidadu, na otoku Mauritiuis in v Honoiulu so videli Evrope i nekaj podobnega. Toda Često so imeli tudi priliko pogledati za kulise tega dozdevnega klubovanja ognju. Nekateri premeteni čarovniki so si postavili oginji-šoa tako, da se je samo zdelo, da hodijo po ognju. Poleg tega ve zdaj vsak kemik in fiziolog, da zadostuje 8 do 10 dmi ponavljati kopel nog v razertopini ga 1 trna * gotovo primesjo, pa jim ogenj ne škoduje. Na Honoiulu in Tahrti pripovedujejo o rastlinah in zeliščnih e^okih, ki baje podobno učinkujejo na koži. da dobi lastnosti, rrm- ci.ne samo za azbest. Tu se toreo križajo možnosti in nevenjetnosti. Mogoče je seveda vse kar doseže človek s spretnim izrabljanjem drugrače neznanih naravnih e?kriv-nensti. Nfed neverjetnost j pe spada hoja po ognju brez vsake prehodne priprave. Tn to so videli ud-eleženci poskusa v Ca rshaHonu. Ko je hotel neki §ruderrt posnemati Tnda, «-> era odnesli z ožgantnri stopal \ veter- je pa raznaš?! smrad po opečenem mesu. Kuda Rux je profesor jem svečano iz Vwi 1, da ni rabil m>benih Evroprem aeacnanih kemikalij, da si ni pomagal z nobenem skrivnostnim trikorrt. temveč da je s^n>o z osredotočen jeni srvoje volje ir vere (fosetrel, kar je hotel. Tu pa zafonja MU znanstvenik zopet skeptičen, čeprav je na Vs=*tm> o*' vidi Tnda hoditi po ocnfn. ne da bi si nnelcel stopala. Vp P-i^r, do lahko tudi v f'riologi^i ve»na predstavlja rjore. vendar m ne more verieti, da hi mogel rT'r-T-Tek bnrf^i bos po ognju in da bi se mu nič rte zgodilo. reditelj je tekme slabo organiziral, pri-bpdnjjo nedeljo se nadaljuje prvenstven/} tekmovanje i. s. S. K. Do»berna. : S. K. Amater. ProSJi prvak bo skušal obdržati pozicijo, a želeti bi bilo pri vseh več takta sportske discipline in vzajemnega sožitja, ker le na tej porHa^i bo napre-LAirnp8jcij vagabunde v šestih slikah- Društvo se je začelo zelo razvijati in oživele so dramska, pievka, šahovska sekcija i. t. d. Ustanovljeni rMTčOTirtoin»3ki fond se je lepo razviL, kar je velika pridobitev za obrtnike ▼ naši črni dobni.. Zaradi nove davčne otv reme/nitve na podlagi krivičnih osnov je nastalo med obrtniki nezadovoljstvo in ogorčenje. Pripravljajo se razne resolucije in intervencije in želeti je, da bi oblast upoštevajoč mizerni položaj Trbovelj in obrtnikov, revidirala davčne osnove in obresnenitve, sicer bodo posledice kaitastrofaJne- informirani smo. da je v pripravi deputacija obrtnikov' — dolžnikov, ki bo osebno intervenirala pri g*, banu v Ljubljani. Obrtništvo trdno upa, da bo g- ban njegove težnje tn razmere upošteval. — Zbolel jc g. fculigoj Avgust, duševni oče, učitelj in dirigent »Trboveljskih sla vrčkov- Vaj mu želimo, da bi viperja« premog. Praznik g. J3re- ajar Ja tn aafcranjevnl, končno pa ntoa. nfl upravi rudnika, ki je vse njihove može-rudarje občutno kaznovala pri že itak slabem zaafeuzkn. Ženske ao skovale zaroto in iz zaaede paznika g. Breg ar j a napadle- Vrgle ao mu v oči poper, a ni»o zadele, nato pa so ga temeljito obdelale. Posledica ovadbe pa je ta, da so izgubili pravo pobiranja odpadlega premoga po nasipih val, že itafc obubožani, upokojenci, kar je razumljivo te reveže zrevohjoijoni. mio Želeti pa je, da. se tozadevna naredba Mstira v prilog tistim, ki ao vse svoje moči žrtvovali t prospefa rudnika. Legong Ljur>l jetna, 10. oktobna. Na majhnem otoku Bafi. bi spad« k aku paru Sunda otokov v Nizozemski lod-ji. rfsočc irdrj od mm. vlada večno poletje. Pravijo, da je to pcm« nt; ne zemlji, ki ga ie m oakrmJh crv>Rzaci j j l|odjr žrve tam srečno, brez ooBi atrru- ki ne njih boleha povprečno Aorrftvo JMe boje ae niSn smrti, samo crta. boi jal. obhoda, a ko je nearečna ljubezen m nfmilnat, kot eno nesrečno nv ijtrNjenmi pogajajo bogovi. Tudi ljubka aia—Maa v templju Poutou je nesrečno »siju bi jena, njeno srce si je izbralo Nvonga, čfcma orkestra, ki svim v templju, Aai Nvoog ed je zbnal za izvoijenkn svojega srca r\xTtoujino polsestro SapUik Oče deklet Ba-gus ne pristane na poroko med Sapkak m N^vongom, ker ■ ga jc Poutou prva izbralo, Milaiv! ien ve na tem svetu. To je preprosta, a ganljiva vwebina eks<» tičnega ft^mn »Le0on$v. katerega premiera bo danes v EStnem kinu Matica. Tera-mourutova fiknska druž*>a je dek> snenvUa na otoku BaJd m nam prikazuje obooaje domačinov, njih erotične plegse in mehko giasbo. ljubav brez crnaske, ljubezen pravi h otrok prirode. Anglija in Abesimja Anplija m btla vedzio utko ntUoloiiJ^Mi.i Abesiniji, kokpr ji Je « rM^itk^nih in pre-sLianifa razlogov zdaj. V .^tdesetih letih preteklega stoletja «o si Aorf«*! na vwe načine prizadevali utrditi svoj upi i v t Abesmiji in v ta natnen ao organizirali tam ustajo ter posegli v atoesinske razmere s svojo vojsko, T teb »noriah se je n^trelrl beta 1^6S abe^inski f»sar Tborv dor n. To je btl ze%> mogočen vtadnr, ki si je po zasedbi prestola podrvr^ej nozs vis ne kralje poedinih dežH ter so po pna vici nazvaJ kralj kraJjev. V sijaju t*\..~ moči je poslal v London posebno od po slanstvo z bogatimi darili, da bi zasnu-blk) v njegovem rmonu mlado an^Ješkr, kradjlco Viktorijo- Njegova soi«ibite»v je bal« p«t & pnavim azLg-le&kkĐ taktom odlklonejna, a med na rili. ki jih je prinesio od^vlanstvo mlade vladarice negjpsu, je dai mrfi ma.v h en, z dra^nljS ok«fc^ea revolver. Niav zlic visoki počastiifcvi se je pa Tbeodor K razjezil in je dal vse KvTonejoe v Abesu niji mpretC Ang«ieal so udmli v Abesint-jo, cesar je bi* obkoljen in v trenutku, ko °i se morai udati, se je vpričo s-vojib voJ&ftak^Tiv ustreiil z revolverjem, ki maj ga je bila noslala v dar kraljica Viktorija. Premalo ioef^jjne^ittvai - Kaj mJeJitfe, sospo-dioaa^ da b« se ne. n«uač.Ui Ihubiti met . Ne. rwk*Jr • Saj sem si tafcoj mmisi, <** » »ćelije r**re«m«*o hr*tjRf1^int»v*. Bos hodi po žerjavici Vpričo učenjakov je lnd Koda Bux dokazal, da premaga z vero In vol}o celo ogenj L,k>n Feucbtvrangfer! 91 V Ko man — Zdaj natakne moj »d na. prst pfa'ško tobačno proizvodnjo. — Po gostiji so z.«>eeH plesati in vojvoda, ki je mnogo piJ, je sedel ?am z Magdaleno SHhjrk) na rimskem vrrn. SftfiSB je bil namignil, naj mu prepusti spalnico in kabinet, kamor naj pod pre; trezo privede Magdaleno Sibyro. Te besede so Stissa ostro zbodle. Videl je pred seboj dekleta, kake ga je prvič zagledala v gozdn, kako je kriknila in zbežala in pozneje v kabinetu, kako se je zgrudila in obležala nepremično, zagorela navzKc snroji blediei, onesvflr-??ena in mladostna. Prav za prav je pripadala Magdalena Sfbvla samo njemu. Tudi tisti, ki ni imel posebno b!« strega oee^a. je moral opaziti, da dekleti moeno vleče k njemu in ko je zdnj Karel Aleksander govoril o nji. je eiitil Sfies nepremagljivo hrepenenje po nji. Ril ie vajen postavljati vojvodo in Irapčije na prvo mestn. ženske, pože-l^Tvrrst in čustva pa na drugo. Od' govoril je z običajnim, neskončno uda-nim pogledom, da ga zelo veseli, če more storiti kaj za Njegovo Svetlost. Dovoljuje si ponižno opozoriti Njegovo Svetlost, da je gospodična pietistka kolikor mu je znano. Iz tega se da baje sklepati, da je rrmaerta ha nagnjena k histeriji. Poleg tega po nje^«ve»m mnenjn ta po*m4n Se ni načeta. — Kaj je poskusu" to? — se je zakro-hotal ToJToda rn ponovil; Mar je poskusil to? Baš po nečem takem so se mu danes cetiile sline in to, da je Siby-la pietistka, je delalo to «pečenko tem oku==nejšo. Veselo in milostno jg poki-mal Weiesenseen, ki je govoril t bližini s Fiebtelora in Sebtitzem. Ko je sedel zdaj z njo na vrtu, jo je začel dražiti s pietizmom. Je sirer ka* toHean in čisto navaden krivoverer. toda njegov cerkveni svet, ki je vendar v takih zadevah merodajen in ki rmi predseduje njen gospod oče, Se daleč ni sporazumen s temi zablodami. Še včeraj je moral ba|e on, vojvoda, podpisati odlok, s katerim se prepoveduje jo neki gospej v Mohlu pod strogo kaznijo sektami sestanki v njenem domu. Ko je zagledal Beato FHurmovo, svetnico in voditeljico vsesa pokreta, ie tnkoi pomislil, ri« nhrf>van]p v. nng°li ne nr'- naea žen«ka posebnih mikavnosti. Ko je pa spoznal zdaj njo. Magdaleno Siby-lo, je izpremeoil sToje naziranje, ker vidi, da občevanje z bogom in angeli ni kar tako brez vsakga haska. Magdalena Sibvia je poslušala njegove neslane dovtipe v<*a izmučena. Bala se je Karla Aleksandra, njegovega raz* gretega obrasa, njegovih poželjivih oči. Njegove puhle šale je n*eo zabavale, čutila se je zapuščeno od boga, sieer M bHa gatovo ob takem roga nju vzpiamtela in zalučala temu nesramnemu Nebukadnesarju svoje srdito zani* čevanje v obraz. Zdaj je čutila sttmo odpor, bila je tako utrujena in otožna, a b°€ 3e ostajal v senci, on je ni smatral za vredno odfff»vora. b<*g jo j*» bil zavrgel. Na zimskem vrtu je bilo silno vreTe. Eksotična drevesa in rastline so se premikale v odsevu vo*čenk kakor ljudje, kri razvnemajoča godba ee je razlegala iz dvorane in Magdaleno Sibylo je glava stresno bolela. Vo j vodove besede so jo rezale kakor nekaj ostrega, nabruseuega. Videla je kako prihajajo besede iz njegovih poželjivih, pobotutb i« grozečih ust. kako še zaletavajo v njo. kako j^ zbidajo in trgraio r'uSo. čutila je v sebi nrzno»nr> nape-t^~t in V>olq qo dn 1*0 rdTi z^^i =torila nekaj divjega in nespametnega. V zad-njem hipu jo je pa rešil vojvodinjin paž, ki je bil prišel k nji z naročilont, naj se gre poklonit Njeni Svetlosti. Marija Avgusta je sodola sredi večjega kroga. Sties je bii pri nji in d«3 T?S<>1 -les, dalje svetnik SchiHz io mladi aktuar Gotz, čigar rodbina je bila ena najuglednejših, plavolas, zabit i« čil v kostumu ov«rgegn p««4irja, ts^n je Vsla tudi njegova mati, tajna svet-n-ica Grotaova in njena sestra Eli«abeta Salomon.. Obe dami. mati in hči, sta f=š Hi^i smeSno podobni, bili sta ksjcor sestri, obe Wedi in nežTri in zelo lepi s svojimi dolgimi udi, sretlrmi io bogatmi lasmi in velikimi gorečimi, rjoželjivimi očrni. Sedeli sta las žoltih kakor lan in z zapeljivim smehljajem na ohrnzu v ne preveč originalnih, nekoliko staromodnih kostumih paptiric ter «e dobrikali vojvodiTri s svojim ja'snim, naivnim srla-=om in mehkimi. za-Kitimi očmi Sofija Fischerjeva, krasna, krepka Siissova ljubica, je orjsla bas počasnih, dostojanstvenih korakov v zimski vrt, in vojvodin j a se ni mogla premagati, da bi svojega domačega zida z njo malo ne podražiia T^e-ta je Vnl namreč d ose ?el imenovanje njenega očefa. komor* nega prokuratorja Fi^herja za ekspe- dicijskega svetnika. To rvaj bi Mla oči vidno nd*kodnioa ?.n hčerko šuss j** stal p-rerl da^nanri v sara<^en^kem ko#4u-mu. možato, slok in eleganten Spretno in broe zadrege ^e odgovarjal s ialo ni šalo. Zares, devioa Fi^herjeva mu o bila zelo lj«ba in dteAr>4eJHa 9oapoJ-rej ;«^lri /i^ttr>a.j r>r.= ! ,] Drn-žba se je zTraža-1« nad ofal^flO odkritosrčnostjo /ida, ki je Ki) nagradil svojo ljubico s tako porogljivo kretnjo in jo potem odp^i«ril. Vojvodi njo je to zabavalo, tudi Schfitzu so oči vidno ugajale te sveeske m a mre. \Hadi. glupi aktuar Gotz ni vedel kaj početi Poln gal je veliko važnost na Krezhibno vedenje in zdaj ni vodel, aS naj z židn-n soglaša ali mo pove svoje, mnonjo Nazadnje se je odloČil za nom. «trog obraz. Toda nožni, sladki Crotzovi dann. mari in hči. sta ostrmeli nad ponosno eleganco, s katero je znal ta kavaJir končati ljubavno p