GtŽ&om
/s/AUD
s-vit&ččce..*
NO. 73
| Ameriška Domovii\/i
J* siliti A^'oNL»	r‘S	MORn1ng^€WSPAP€B
^C/ /-^ *•	Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoente, gly. Pueblo, BockSprings
--------:-.• ------—---------—.....................................
JJ4 CLEVELAND. OHIO. MONDAY MORNING. MAY 15. 1978	LETO LXXX — vol. LXX
1L.V.1'	Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco,
AG€ ONLY	________ ________________t	_____
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MAY 15, 1978
LETO "LXXX — vol. LXXX
Predstavniški dom prepovedal pomoč Kubi, Ugandi, Vietnamu in Kambodži
Predstavniški dom je prepovedal vsako neposredno in posredno pomoč Kubi, Ugandi, Vietnamu in Kambodži.
Washington, d.c. — v
redstavniškem domu je pre-vladala večina ki ne vidi nobe-r,ega smisla v tem, da bi ZDA bajale gosodarsko pomoč, nepo-^edno in posredno Komunistič-him državam Kubi, Vietnamu Kambodži ter Ugandi, kjer S°spodari nasilni Idi Amin po Sv°ji volji in razpoloženju ne-0ziraje se na zakone in človeko-Ve pravice.
155:148 glasovom.
Pričakujejo, da bo Predstavniški dom končal delo na podpiranju tujine, določeno za prihodnje leto na 3.7 bilijonov dolarjev, nakar bo odobreni predlog poslan v obravnavo v Senatu.
V prepoved gospodarske po-mo-či ni vključen Laos, četudi ima slično komunistično vlado kot Vietnam in je pod dejau
Prepoved ameriške pomoči na- skim nadzorom tega. Prepove-
vedenim štirim državam velja Wdi za sredstva, ki gredo preko ^stanov Združenih narodov. Po-skus omejiti prepoved na nepo-Sredno pomoč je Dom zavrnil s
dal je Predstavniški dom vsako pomoč Palestinski osvobodilni organizaciji, pa jo povečal istočasno ciprskim beguncem od 5 na 10 milijonov dolarjev.
Novi grobovi
zastopnik Fuller Brush za St. je umrl Clair področje do zadnjih pet
Felix Malavašič
Phoenixu, Ariz
^et stari Felix (Flip) Mala- let, ko je bil zaposlen pri Whee-^asie, ki je do pred 5 leti živel lock-Lovejoy Co. kot kreditni h r^ra^a^ar Avenue v Cleve-1 uradnik. Bil je član ZSZ št. 29. /r^au’ Mildred, brat Maxa Pogreb bo iz Želetovega pogreb-rp eveland) in pokojnih -Steva/nega zavoda na E. 152 St. v sre-, °uyja in Johna. Do svoje upo- do ob 9., v cerkev sv. Vida ob *°.iitve pred 8 leti je bil zapo-llO., nato na pokopališče Vseh n pri Parr Co. Pogreb bo v svetnikov, kjer je pretekli pe-
Arizoni.
Frank J, Opalek svojem domu na 17315 d ' ^oac* ie umrb Po vsem sb-et zadet od srčne kapi 72 let ^ari Frank J. Opalek, rojen v evelandu, zaposlen do svoje Pokojitve leta 1971 skozi 49 let Ink Dept. Buckeye Ribbon & j arbon Co., mož Julie, roj. Bou-n’ 0ae Jamesa, Carole Hawke, “unice Land (Richmond, Va.), ^ari oče Christine, brat Mary romar (Tex.), Henryja (Ariz.), , c' Skoda, Josephine Vehar in U‘n Souha. Pokojnik je bil član Z št. 180. Pogreb bo iz Žele-p esa pogrebnega zavoda na 152 St. jutri, v torek, ob 8.45,
tek pokopal svojo mater. Na
Narodno gospodarstvo je na splošno zdravo
V	______
To je ugotovil Poslovni svet, v katerem so vodniki naj-večjih gospodarskih podjetij in ustanov v deželi.
HOT SPRINGS, Va. _ Tu se je pretekli teden zbral na svoje razgovore Poslovni svet, v katerem so vodniki vseh naj-večjih podjetij v deželi. Oni in njihovi gospodarski strokovnjaki so prišli do zaključka, da je narodno gospodarstvo zdravo in da bo rastlo še tudi skozi leto 1979, četudi nekaj počasnejše kot letos. Te rasti ne bosta preprečila inflacija in povišana' o-brestna mera.
“Nihče od svetovalcev ne napoveduje gospodarskega zastoja v prihodnjem letu,” je dejal Irving S. Shapiro, načelnik upravnega odbora E. I. du Pont de Nemours & Co. ter podnačelnik Poslovnega odbora v tekočem letu.
Vodniki gospodarstva sodijo, da bo inflacija rastla letos in prihodnje leto, toda ta rast ne bo posebno velika in bo ostala izpod 7%. Brezposelnost bo da-! je padala, so predvideli gospodarski strokovnjaki Poslovnega odbora.
Zakladni tajnik W. Michael Blumenthal je priznal, da je in-
Carter bo govoril na
U.S. Naval Academy
ANNAPOLIS, Md. — Predsednik Carter bo predvidoma 7. junija govoril graduantom U.S. Naval Academy, kjer je pred leti sam študiral in gradu-iral.
mrtvaški oder bo položen nocoj flacija rastla v preteklih mese-
ob sedmih.
Sadat pustil iz vlade finančnega izvedenca
Odpust znanega gospodarskega strokovnjaka iz e giptovske vlade povzročil zaskrblienost.
KAIRO, Egipt. — Predsednik Egipta Sadat je izvedel v svoji vladi nekaj sprememb češ, da hoče “dinamične” ministre, pospešeno delo in ne pasivnosti. Med ministri, ki so bili izločeni iz nove vlade, je tudi odlični finančni strokovnjak dr. Kaissou-ny, ki je bil prvi podpredsednik vlade in minister za finance ter odgovoren za splošne gospodarske razmere.
Ker je dr. Kaissouny bil že dalj časa slabega zdravja, je ponovno mislil na izstop iz vlade, pa vedno ostal na svojem položaju, ker je užival velik ugled in zaupanje v konservativnih državah, ki Egipt finančno podpirajo, pa tudi na Zahodu.
Posrečilo se mu je v letih, ko je bil v vladi, spraviti za silo v red egiptske državne finance, zlasti vprašanje dolgov v tujini. Ti so dosegli 12.8 bilijonov do-
PREDSEDNIK ODLOŽIL ZNIŽANJE DAVKOV DO PRIHODNJEGA JANUARJA
Po vplivom spremenjenih gospodarskih razmer je pred sednik Carter po daljšem preudarjanju pristal na odložitev znižanja davkov od 1. oktobra 1978 na 1. januar 1979 in na njegovo omejitev.
WASHINGTON, D.C. - Pretekli petek je predsednik Jimmy Carter objavil, da se je odločil zmanjšanje zveznih davkov omejiti na skupno okoli 20 bilijonov dolarjev in to odložiti od 1. oktobra letos na 1. januar 1979. Kongres, pa število gospodarskih strokovnjakov, zaskrbljenih zaradi rastoče inflacije je že dalj časa trdilo, da večje znižanje davkov v sedanjem trenutku ni potreb- j no, morda celo škodljivo, ker bi verjetno pospešilo inflacijski pritisk. Predsednik je te pomi- j
ki se bo začelo 1. oktobra letos in končalo 1. oktobra 1979. Raztegnjeno na celo leto bi to znižanje zneslo 19-20 bilijonov dolarjev.
Prihodnji zvezni proračun bo tudi večje imel predvidoma 53 bilijonov dolarjev primanjkljaja namesto 60.6 bilijonov, kot je bilo predvideno v predlogu, poslanem Kongres v preteklem januarju.
Primanjkljaj v tekočem finančnem letu je tudi predviden sedaj na 53 bilijonov dolarjev.
cerkev Marije Pomočnice na eK Road ob 9.30, nato na po-l°Pališče Vernih duš.
Rožic
svojem domu na 6622 Bliss
enue je umrl preteklo soboto bisk predsednika Francoske re-
- Frank J.
Na Av
61	let lep
Litin Angeli’
le , ne ln franka III., brat Stan- maja 1978. 2 ^a> Jennie, zaposlen kot nad-do upokojitve v a 1962, nato skupaj s svojo Carolino v White House aVern, dokler ni bila pred 2 št 1 Prodana. Bil je član SNPJ Pr' ^ Uru£itva Najsv. Imena v 1 ®v- Vidu. Pogreb bo jutri, tj 0rek, ob 9.30 iz Zak pogreb-zavoda, v cerkev sv. Vida j u-> nato na Kalvarijo, Na vaski oder bo položen danes opoldne ob dveh.
p	John Paciorek
1^., reteklo soboto zvečer, ko je
62	i*13 SVaIW PrijaWlja, je umrl j. stari John Paciorek s 1068 0v I St., mož Mary, roj. Kress, nae arryja> Janice Petitto, Joh-d ’ udy Reimel, Roberta, Dol-CitS’ Mateja, Betty (New York JsvU’ -Hanalda (Eugene, Ore.),
°če	*n ^auIa’ 20-krat stari
je 1 rat pok. Rudyja. Pokojni
rojen v Clevelandu in je na E. 67 St. 40 let, bil je
Nemiri v Iranu
TEHERAN, Ir. — Islamski verski gorečniki so sprožili nemire v raznih mestih Irana s svojimi zahtevami po vrnitvi k strogemu izpolnjevanju starih islamskih predpisov in običajev.
Iranski šah Reza Pahlevi je zaradi nemirov in izgredov pretekli teden odložil obisk v državah Vzhodne Evrope in prevzel osebno vodstvo za pomiritev verske razburjenosti, ki so jo skušali njegovi nasprotniki politično izrabiti.
-----o-----
Giscard obišče Carterja
WASHINGTON, D.C. — Predsednik ZDA je povabil na o-
cih, pa izrazil upanje, da se bo v larjev in Egipt jjh ni bil več
naslednjih zmanjšala,, kot se je lani. Za letos je napovedal povprečno gospodarsko rast 4.2%, za prihodnje leto pa 3.6%. Posebno močno bo vlaganje v nove naprave, tovarne in njihovo 0-premo. Vloge v to naj bi letos porastle 6%;, prihodnje leto pa 6.3%. Brezposelnost se bo letos držala na letni ravni 6.2%, prihodnje leto pa na 6%. Inflacija naj bi bila letos 'na letni ravni 6.4%, prihodnje leto pa na 6.6%).
sposoben v redu plačevati. Kaissouny je vprašanje dolgov na novo uredil in se z dolžniki do-govoril o njihovem plačevanju. | ®rezposel"ost se ie spustila na Seveda je moral pri tem del dr- ^ ’.vec’ kot 50 P^akovali, inflacija pa je istočasno porasta
, ,	, Vladni vodniki priznavajo, da
sleke m ugovore zavračal in je v petek objavljena odložitev vztrajal pri svojem predlogu, pa znižanja davkov in nieno zmanj_ se končno pretekli petek podal. šanje prvi viadni ukrep v zvezi Predstavniški dom in Senat sta' izglasovala v okviru novega proračuna resolucije, ki predvidevajo manjše znižanje davkov in manjši primanjkljaj v zveznem proračunu, kot ga je predložil predsednik Carter. Obe zbornici sta bili tudi, zato, da se znižanje davkov odloži do konca letošnjega leta.
Ta stališča je okrepila objava o položaju zaposlenosti in brezposelnosti v preteklem mesecu.
z novim položajem narodnega gospodarstva. Vlada se zaveda, da je postala inflacija prva narodna skrb in je začela v skla du s tem tudi ukrepati, i V Beli hiši sodijo, da odložitev znižanja davkov ne bo povečala brezposelnosti preko 5.8% v jeseni 1979.
žtvnih sredstev, ki bi jih Sadat hotel vložiti v gospodarski raz-vaj, usmeril gov.
bolj, kot so pričakovali. To je
plačevanje dol-1privedl° do povižanIa obrestne .mere Federal Reserve Boarda
Ko je dd. Kaissouny sedaj via- 'od 6'5^.na 7%’ ko se ie inflfti-
do zapustil in Sadat na njegovo mesto še ni imenoval nikogar, ki bi ga svet poznal in mu zaupal, je nastopila v tem pogledu
ja približala dvoštevilčni šte-| vilki. Predsednikova odložitev znižanja davkov in njena omejitev naj bi odstranili potrebo po
negotovost in tudi delna zaskrb- novem	obrestne mere
kot sredstva za zaviranje infla-
V Italiji Rdeče briglade Ijenost za gospodarsko bodoč-
nadaljujejo z napadi nost Egipta.
I	---c
RIM, It. — Pripadniki Rdečih Poraba energijskih virov brigad nadaljujejo z napadi. Ta- j v naši deželi popušča ko so pretekli petek pri belem | WASHINGTON, D.C. — Po-dnevu ustrelili v kolena znane- raba energetskih virov v ZDA'
cije.
Načelnik predsednikovega gospodarskega sveta Charles L. Schultze je dejal na tiskovni konferenci pretekli petek: Znižanje davkov bo stopilo v
stari	Frank J. Rožic,	ro-	publike,	ki je povabilo sprejel.'ga krščansko-demokratskega po-	raste počasnejše in zvezni	stro-	veljavo 1. januarja 1979 ter bo
v Clevelandu, vdovec	po	Valery	Giscard d’Estaing	bo	litika pred njegovim domom,	kovnjaki računajo, da se	bo v	skupno za posameznike in pod-
roj. Lukasik,	oče	prišel v	glavno mesto ZDA	26.	Napadalci so ušli. To je bil v de-	naslednjih 10 letih držala nekako	jetja znašalo okoli 15 bilijonov
vetih dneh sedmi tak napad.	na letni ravni 2-3%.	dolarjev v finančnem letu 1979,
c
rQftienski prerok
Na^re-eŽno °blačno z dežjem. F	temperatura okoli 60
drhe\ ^ duktd Post°Pna razve-
SOVJETSKA ZVEZA IZRAZILA OBŽALOVANJE ZARADI VPADA V LR KITAJSKO
Pretekli četrtek je LR Kitajska objavila, da je skupina sovjetskih vojakov prešla reko Usuri in prodrla 4 kilometre globoko v Kitajsko. Pri tem je skušala prijeti čim več kitajskih državljanov, jih pretepala in suvala ter ogrožala s streljanjem. Predno se je umaknila preko reke Usuri, je ujete Kitajce izpustila.
Peking je označil ta vpad za “namerno vojaško izzivanje” in zahteval opravičilo, zagotovilo, da se kaj takega ne bo več zgodilo, in kaznovanje odgovornih. Kitajci so izjavili da je le njihova u-mirjenost in zadržanost preprečila “večji vojaški spopad”.
Sovjetska zveza je naslednji dan izrazila LR Kitajski obžalovanje nad “nenamernim” prehodom sovjetskih čet preko meje na Kitajsko, pa zanikala, da bi njeni vojaki pri tem streljali, tepli in brcali kitajske državljane.
Uradna sovjetska poročevalska služba TASS je objavila, da je skupina sovjetskih mornarjev na patroli ob meji na reki Usuri, ko je preganjala “nekega nevarnega oboroženega zločinca”, pristala na kitajskem ibregu reke po pomoti. Mislila je, da je na sovjetskem otoku Krestovskiye. Sla je kratko razdaljo do reke v Kitajsko, pa se vrnila, ko odkrila svojo pomoto.
Poročilo ne pove, kako je ZSSR izrazila svoje obžalovanje LR Kitajski za kršenje meje, izgleda, da je to izrazil Leonid F. Iljičev, ki je prišel v Peking 26. aprila letos, da bi obnovil razgovore z LR Kitajsko o mejnem sporu.
Japonska novinarska služba Kyodo poroča iz Pekinga, da je Sovjetska zveza odklonila kitajsko zahtevo po kaz-movanju odgovornih. Kyodo poroča po zahodnih virih iz Pekinga, da naj bi sovjetske
čete prešle mejo, da bi rešile moštvo sovjetskega helikopterja, ki so ga Kitajci sestrelili, ko je zašel nad njihovo o-zemlje. Pri tem naj bi bilo o-koli 30 Kitajcev ranjenih.
Zadržani sovjetski odgovor na jezen kitajski protest kaže, da Moskva ne mara razširiti tega spora s Pekingom, kot se je zgodilo marca 1969. Od tedaj na meji med obema komunističnima silama ni bilo nobenih večjih spopadov. Sovjetsko stran čuva 44 divizij z okoli enim milijonom vojaštva. V tej sili so poleg pehote tudi topniški in tankovski oddelki, močne letalske enote in tudi raketno o-rožje. Predsednik Leonid I. Brežnjev je letošnjo pomlad osebno pregledal sovjetske o-bramibne položaje in pripravljenost moštva. Bil je navzoč pri vojaških vajah teh enot neposredno ob meji LR Kitajske.
Moskva je v zadnjem času
po iz-Pekin-
ponovno kazala željo boljšanju odnosov s gom. Ta je odklonil vse te sovjetske ponudbe, ko so v Moskvi izjavili, da se nimajo namere pogovarjati o kakih spremembah meje med obema državama, določene v pogodbah in dogovorih med carsko Rusijo in Kitajskim cesarstvom v preteklem in v začetku tega stoletja. Prav tako je Moskva odklonila kitajsko zahtevo, da obe strani umakneta svoje čete z meje. Moskovska ‘Pravda’ je v dolgem uvodniku zapisala, da bi tak umik sovjetskih čet z mejnega področja enostavno vabil kitajsko zasedbo tega.
Poleg spora o meji; ki zadeva vladi obeh držav, obstoji tudi idejni spor med obema Komunističnima partijama. K temu je treba prišteti tudi boj med obema partijama in obema državama za vodilni vpliv v Aziji in v vsem ostalem Tretjem svetu.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Danes bo Senat razpravljal in verjetno tudi že glasoval o resoluciji o prodaji modernih letal Savdski Arabiji, Izraelu in Egiptu. Predsednik Carter je to povezal v en sam “paket”, kar zagovornikom Izraela ni prav nič po volji. Radi bi preprečili prodajo modernih letal Savdski Arabiji. To je mogoče le, če obe zbornici Kongresa izglasujeta resolucijo, ki bi tako prodajo prepovedala. Bela hiša računa, da bo večina Senata podprla njeno stališče. Predsednik Carter je včeraj osebno telefoniral nekaterim senatorjem iz Camp Davida, kjer je bil na kratkem odmoru, ter govoril z njimi o današnjem glasovanju.
KINSHASA, Zaire. — Vlada je objavila, da je iz Angole vdrlo v južni pokrajino Šaba kake štiri tisoč oborožencev pod vodstvom Kubancev. To je v 14 mesecih že drug tak vdor. Prvega lani so pomagale zavrniti maroške čete, ki so prišle Zairu na pomoč. Ta se je včeraj obrnil za pomoč na ZDA, Francijo, Belgijo in Maroko.
RIM, It. — Sv. maše za pok.
Iz Clevelanda in okolice
Spominski darovi—
V spomin nedavno umrlega pesnika Marjana Jakopiča so darovih za revne koroške študente v Mohorjevi hiši sledeči: Družina Ivan Hočevar, Wick-liffe $25, Jože in Marija Križman Chardon pa $10.
Tudi v spomin pokojne Milke Novak je darovala za koroške študente družina Ivan Hočevar, itackliffe, $25.
Darove je sprejel in odposlal Janez Prosen. V imenu Mohorjeve družbe prisrčni “Bog plačaj”!
Dar Ameriški Domovini—
Slovenska telovadna zveza, starosta g. Janez Varšek, je v spomin g. Marijana Jakopiča darovala Ameriški Domovini $25. Bog povrni!
Redna seja—
Klub slovenskih upokojencev, st. clairsko okrožje ima v četrtek, 18. maja ob dveh popoldne svojo redno mesečno sejo v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju, v spodnji dvorani. Vse članstvo prijazno vabljeno. Novi člani dobrodošli. Po seji bo prijetna zabava za vse! Pridite!
K molitvi—	' z -f
Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida vabi svoje članstvo nocoj ob 7.30 v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Franka Rožiča.
Kar lepa udeležba—
Kljub deževnemu vremenu je bila pri proslavah Materinskega dne Slovenske šole pri Sv. Vidu in Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti kar dobra udeležba. Zbrani so bili veseli nad lepo zamišljenim in pripravljenim nastopom mladine.
jancoii prijeli lemškega ferorisia
francoska policija je prijela na letališču Orly pri Parizu nemškega terorista, ki je osumljen umora H a n n sa-Martina Schle-yerja lansko jesen. KARLSRUHE, ZRN. — Nemške varnostne oblasti so še lani zaprosile za sodelovanje policije v vseh državah svobodne Evrope pri iskanju teroristov v zvezi z ugrabitvijo in nato z u-morom znanega i n d u s t r ialca Hannsa-Martina Schleyerja, Zaradi vztrajnega in načrtnega iskanja terorističnih morilcev v Zvezni republiki Nemčiji so se ti umaknili na varno preko meje.
Nekaj članov nasilne skupine Baader-Meinhof so prijeli že
,,	.	,	pred meseci na Nizozemskem,
Alda Mora in pogrebnih sve- pretekli teden pa je francoska
Ti i1 JTJ 'V' U? T PMicija prijela na letališču Orly okoli 100 državnih zastopstev. pri parizu dolgo iskanega 25 let
Molitve za pokojnega je vodil
papež Pavel VI., ki je prišel v katedralo sv. Janeza Lateranskega, stolno cerkev rimskega škofa.
PEKING, Kit. — Vlada LR Kitajske je zavrnila sovjetsko kkj Nemčiji pojasnilo vpada sovjetskih vo- Notranji minister Werner jakov v LR Kitajsko preko Maihofer je dejal -v razgovoru reke Usuri pretekli torek kot na televiziji, da je prijem Wis-neresnično, pa ni stavila no- niewskega ‘temeljnega pomena’
starega Stefana Wernerja Wis-niewskega, ko se je pripravljal, od odleti od tam z letalom v Zagreb v Jugoslaviji. Francoske oblasti so prijetega nemškega terorista izročile Zvezni repub-
benih novih zahtev.
Če vam je Ameriška Domovina res pri srcu, ji pridobivajte nove naročnike !
in dodal, da so po vsem sodeč glavni člani nemške teroristične tolpe zapustili Nemčijo in potujejo med Srednjo Evropo in Srednjim vzhodom, kjer imajo svoje zaveznike in podpornike.
/
p-
Sl flMEilgSKft POMOVHHA
WT f	v— **o r%i c
HBBMMuSSlm	**>ai
6117 isi. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Oklo 44103
National and International Circulation
James V. DebeVec — Owner, Publisher
Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 meseca Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year.
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio

No. 73 Monday, May 15, 1978
Zdi se, da je evrokomunizeni izgubil svojo privlač- tel Terglec, Rafael žonta, Anton nost m celo tudi svojo sprejemljivost na Zahodu, ko je Kutnar, Alojzij Kosem, Jože njegova ‘novost” zastarala in se je pojavil resen dvom v Senick, Janez Stefančič, njegovo iskrenost in notranjo trdnost. Vse bolj in bolj prevladuje prepričanje, da se komunistične partije v Zahodni Evropi niso bistveno in notranje spremenile, ampak skušajo do starih ciljev le z novimi načini in sredstvi. Ta so svojo vabljivost in privlačnost izgubila, še predno so se prav uveljavila.
BESEDA IZ NARODA
Tudi fefos bomo romali
CLEVELAND, O. — Povab-,mladi to romanje prevzeli. Zelo Ijeni smo v Lemont in ne bi bilo
lepo, če bi vabilo zavrnili.
Jaz res ne bom romarje vodil in ne vozil, — sem pa dobil dovoljenje na romanje vabiti in predplačila smem pobirati. Ali ni že to dosti? Do konca tega meseca bi odbor rad vedel, ko-Iko romarjev bo, da se ve, koliko voz naročiti. Samo namig, bom verjetno šel, ne jemljemo resno kot prijavo. — naj se vsak dokončno odloči in naj plača polnih 43 dolarjev. Okoli zvona Marije Vnebovzete in še nekaj metrov naokoli pridem po denar na dom, samo pokličite me na tel. št. 486-2394.
Prijave za to romanje sprejemajo še:
John Petrič, 481-3465 ali 481-3762;
Euclid:	Matt Tekavec, 481-
3437;
St. Clair:	Ivanka Pograjec,
391-6964, in Janez Ovsenik, 881-3118;
Sv. Lovrenc: župnišče, 341-0496.
Za ta denar se bomo 1. julija zjutraj z avtobusom “furali” v Lemont, enkrat tam prespali, štirikrat se pokrepčali — in se v ponedeljek, 3. julija, zjutraj vrnili v Cleveland. Točen čas odhoda bo še sporočen.
Nedaleč nazaj, — čisto slučajno, — sem bil na neki pojedini skupaj s samim p. For,tunatom. Obema je kosilo prav teknilo. Namignil sem gospodu, naj to
Komunistične partije Zahodne Evrope preudarjajo svoj položaj
V	zadnjih mesecih je opažati v komunističnih parti-
jah Zahodne Evrope močna notranja trenja, iskanje novih stališč in smeri, ko postaja kritika v lastnih vrstah vedno glasnejša in močnejša. Vzroki so različni, toda povsod je čutiti nezadovoljstvo in odpor proti dosedanjim vodstvom.	'	.	...
Najodprtejša razprava je v teku v francoski partiji, ki je sicer znana po svoji trdni disciplini in povezanosti.
Kritiki so se oglasili že 'lani, ko je Komunistična partija razbila volivno skupnost s socialisti in radikali, ki niso bili pripravljeni sprejeti komunistične zahteve po skoraj popolnem podržavljenju podjetij in denarnih zavodov.
Vse tri stranke so se za končne volitve sicer sporazumele za skupne kandidate, toda to položaja ni bistveno spremenilo, volivci so dali večino strankam sredine Jn desnice, v katerih vidijo večjo ustaljenost in trdnejšo bodočnost za Francijo, in za sebe.
Ta poraz je ustvaril v partiji dve skupini, ki iščeta rešitev vsaka v svojo smer. Liberalna struja se zavzema za večjo svobodo v sami partiji in za njeno novo odprtje proti sredini in katoličanom, torej smer, ki jo vodi v Italiji sedanje partijsko vodstvo pod Berlinguerjem. Pravoverna komunistična struja poudarja potrebo po povrat-ku k starim skušnjam in seveda k staremu nauku razrednega boja in proletarske diktature. Glavni tajnik G.
Marchais išče med obema smerema, plava in skuša uganiti, katera skupina bo prevladala...
V	Komunistični partiji Italije so trenja že stara, v njej so se bolj italijansko zasidrani komunisti vedno trli z “moskovskimi”. Italijanska komunistična partija je imela dolga leta tesne vezi z Moskvo, saj so vsi njeni stari vodniki preživeli tam po več let. Moskva jo je tudi finančno na različne mačine bogato podpirala. Novo smer je ubrala šele pod sedanjim vodnikom Berlinguerjem, ki je prišel do zaključka, da stara politika partije ne vodi do uspeha, da partija ne bo mogla do oblasti ob izključnem sodelovanju levice. On je objavil kot cilj “zgodovinski kompromis”, ki bi naj partiji pomagal do oblasti preko sporazuma in dogovora s krščanskimi demokrati, ki imajo v rokah vlado Italije vso dobo po drugi svetovni vojni.
/Berlinguer je dosegel precej uspehov tako na občinski kot na pokrajinski ravni javne uprave, pa kazal veliko potrpežljivost in zadržanost na- ravni republiške vlade. Zadovoljil se je z delom vodilnih položajev v parlamentu in nato s sprejemom komunistične partije v vladno koalicijo strank, kjer ima možnost in pravico sodelovanj pri snovaniu in sestavljanju predlogov ter rešitev, med tem ko je bila dotlej v tem pogledu le od časa do časa vprašana za mnenje, pomagala pa je vladi s tem, da ni glasovala pri odločilnih, za vlado nevarnih glasovaniih.
Sedai je bila obvezana glasovati z ostalimi vladnimi strankami za vladne programe, četudi njeni člani še niso zastopani v vladi sami.
To iskanje in postopno izvajanje “zgodovinskega kompromisa” ie v delu partiie povzročilo močan odpor.
Moskovsko krilo smatra Berlinguerjevo pot za zgrešeno, ki da končno ne more voditi drugam kot v polomilo. Pristaši tega krila kažejo na skupine skrajne levice, ki so se ločile od partiie, ker se je ta po m’ihovi sodbi preveč “no-meščanila”. Ugrabitev predsednika stranke krščanskih demokratov Alda Mora in zlasti njegov umor sta spor v italijanski komunistični partiji zaostrila, Berlinguerievi nasprotniki so postali glasnejši, njihova kritika ostrejša.
Tretja komunistična partija v Zahodni Evropi’ ki javno poudarja svojo neodvisnost od Moskve in zatrjuje, da hoče iskati svoje eilie v okviru, demokratičnega reda, m španska. Ta je imela pretekli mesec svoj kongres v Madridu, prvega po državljanski vojni.
Njen vodnik Santiago Carrillo je prodrl s svojim predlogom, naj stranka izloči iz svojega imena pridevek “leninistična” ter naj ostane le “marksistična, demokratična in revolucionarna partija”. To naj bi jo napravilo sprejemljivejšo španskim volivcem, ki so na splošno zelo nacionalistično razpoloženi, pa tudi splošni javnosti Zahoda.
Ko vodniki treh komunističnih partij Zahodne Evrope govorijo o “evrokomunizmu”, o njegovi neodvisnosti od Moskve, o njegovem sprejemu dernokratičnih pra-vil, je elan Centralnega Lomiteta Komunistične partije !rQmanju zbran v molitvi. Skušal Sovjetske zveze Viktor G. Afanasjev, urednik “Pravde”, ki se je udeležil kongresa Komunistične partije Španije! v svojem listu, uradnem glasilu Komunistične partije ZSSR, izjavil trdo in suho: “Evrokomunizma ni, obstoja samo znanstveni marksizem.”
Značilno je, da se kongresa španske KP nista udeležila ne glavni tajnik francoske K P Marchais in ne tajnik italijanske KP Berlinguer.
lepo. in prav bi bilo! Imamo nekaj ejobrih mladih mož, a kaj, ko pa so vsi preveč zapreženi po raznih društvih in ustanovah.
Bo še verjetno tako tudi za bodoče ostalo, da bo romanje le bolj stvar starejših. Mladi, četudi so ne vem kako dobri, ima- iModic, Stane Lužar, Terezija jo vedno sto in več drugih po- ;Cerar, Marija Princ, Peter Roz-tov. Ko smo mi bili mladi, (en- 'man, Nande Novak, Marija Zo-krat smo bili menda), smo radi jrenč, Ivan Cugelj Franc Ranta-kje sodelovali — tam, kjer smo jga, Antonija Koprivec, Rudolf se pokazali, kakšni “zauberni' | Dermota, Franc Zorman, Franc
„	|n jusyna Cerar, Jože Štepec,
Vlado
Lempl, Vinko Ferkulj, Alojzija Rus, Franc, Kristanc, Franc Lorbar, Emanuel Grasselli, Jože Selan st., Adolf Lunder ml., Anton Bartol, Angela Košir, Ana Kamin, Marija Kolarič, Jože Lekan, Jože Gross, Jože Intihar, Franc Graj želj, Alojzij Jeršin, Silvester Sekne, Manca Preša, Ivo Zajc, Milan Zrim, Janez Meglen, Peter Jelar, Jože Malo-Ivrh, Marija Ciber, Jože Gazvoda, Franc Sfiligoj, Ivana Stani-ša, Jože Pisorn, Marija Dobnikar, Marija Stergar, Marija Pa-pesch, Franc Lončar, Anton Ča-mernik, , Franc Stele, Franc Odar, Jakob Žanu tič, Albin Klammer, Janez Jaklič, Anton Majcen, Ivan Bizilj, Amalija Peklar, Jože Suhadolnik, Marija Prijatelj, Franček Kolarič, Mar-chello Lumpert, Alojzij Šef, Jože Feguš, Mary Rihtar, Alojzij
fantje smo, — kaj vse zmoremo in znamo, — na razna zgolj romanja tudi mi v mladosti nismo preveč tiščali.
Marija Brezjanska, Lemont sam in mi vsi pa smo veseli, če vidimo veliko mladih na Le-montskem gričku. Mladina — up naše bodočnosti!
Lepo pozdravljeni vsi, ki bodo 1. julija romali v Lemont!
J. P.
V spomlši pobjialif!
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 21. maja, se bo Slovenska mladina v Clevelandu spomnila vseh protikomunističnih žrtev revolucije in vetrinjske tragedije s spominsko sv. mašo ob dveh popoldne v cerkvi Marije Vnebovzete v Collinwoodu.
V nedeljo, 28. maja, pa bo Društvo SPB Cleveland obhajalo Slovenski spominski dan za vse žrtve komunistične revolu-
kosilo vzame za vzorec in naj po jcbe s sv- mašo pri Lurški votli-
tem vzorcu postrežejo romarjem, ko pridejo v Lemont. Nasmehnil se je gospod, — previ-viden je bil, — nobenih obljub ni dal. Ta gospod v glavnem skrbi, da so romarji z dušno in telesno postrežbo zadovoljni.
V pokoju sem, prostega časa imam na pretek, vsak dan bi
m na Providence Heights na Chardon Road ob 11. dopoldne.
Spomnimo se tudi vseh naših znancev in prijateljev, ki so se že tu -poslovili od nas in se v molitev priporočajo!
V spomin molitev se priporočajo:
Škof ljubljanski dr. Gregorij
Jakob Žakelj, Ignacij Resnik, Franc Sever st., Alojzij Zajc, Leopold Debevec, Romana Novak, Gregor Smeje, Ivan Rigler ml., Marija Dragar, Alojzija Cvajnar, Alojzij Bajuk, Alojzija Medved, Franc Petek, Franc Vidergar, Ivan Mlečnik, Marija Kunovar, Mimi Režonja, Jože Šepetavec, Terezija Martinc, Valentin Gabrovšek, Jernej Me-rela, Peter Trpin, Jože Abram, Avgust Novak, Jakob Okorn, Janez Krvina, .Frančiška Cerar, Jože Starič, Marija Bitenc, Anton Košir, Marija Balažič, Janez Krajnik, Franc Rihtar, Franc Kalan, Rezka Mihelich, Jože Ja-koš, Vincenc Povirk, Ludvik Vesel, Gabrijela Prelog, Jože in Antonija Langus, Danica Sfiligoj, Jože Marolt, Milka Novak in Marjan Jakopič.
Gospod, milostno se ozri na duše, ki še potrebujejo Tvojega usmiljenja!
Stane Mrva
lahko k sv. maši šel, če bi se le Rožman, dekan Matija Škerbec, mogel dvigniti iz tople postelje, dekan Jernej Hafner, dr. Franc K šmarnični maši pa sem že Blatnik,7 župnik Jože Klopčič, prvi dan šel in sem doli v klopi župnik Anton Mer kun, župnik lepo molil: “Slava Bogu na vi- Burja, župnik Slapar, župnik šavah, — pa tale majniški oltar- {Miklavčič, dr. Miha Krek, polk. ček, še senca ni našemu majni-jVuk Rupnik, Karel Mauser,
škemu oltarju tam v moji rodni župniji. Slavimo te, molimo te, poveličujemo te — 'v cvetočem
Zdravko Novak, Ivo Kermavner, dr. Vinko Vovk, dr. Hinko Lobe, dr. Jože Basaj, dr. Franjo
majniku, pa same krizanteme j Maršič, dr. Jože Kovačič, gen.
pred Marijinim kipom. Le kdo je to zamisel prinesel, — y .slavi Boga Očeta, amen. Jaz bi kupil dva šepka nageljnov, pa se ne maram vmešavati, — še zameril bi se, morda pobožnim ženam ali pa še župniku. Kar je, pa je.
Je tak “staji”, saj Marija to ve in nikomur ne bo zato zamerila,
—- tudi meni ne, ki kar naprej nekaj oponašam.”
“Pojdite v miru, maša je kon-j čana.”
Končana?, sem se skoraj u-strašil. “Bogu hvala!”
Res nisem prav vedel, kdaj smo prišli do srečnega konca.
Toliko reči sem imel še načetih za razmišljanje, pa kar naenkrat Franc je “maša končana”. Srečni vsi, ki znajo in morejo zbrano moliti, zakaj prav pri molitvi se tako rade porajajo “duhovite” misli.
Prizadeval si bom, da bom na
si bom dopovedati, da sem na romanju, ne na letovišču. Ne bom glasan v obednici, četudi bi mi kaka jed ne bila javno naj-ijubša. Tudi vsi drugi tako vzemite, da bo na obe strani prav!
Ivan Prezelj, inž. Jože Sodja, učit. Peter Golobič, dr. Valentin Benedik, gen. Leo in Olga Rupnik, ban Marko in Antonija Natlačen, Ivan in Štefanija Avsenik, Franc in Marija Lovšin, John in Marija Miklich, inž. Peter in Helena Rozman, Franc in Marjeta Haupman, Matevž in Lucija Kalan, Rudolf in Marija Lukež, Josip: in Marija Resman, Frase in Marija Kastelic, Alojzij in Marija Cvajnar, Roman in Hermina Švajger, Jože in Helena Dolenc, Simon in Doroteja Curk, Rok in Antonija Kunovar, Franc in Frančiška Grad, Marija in hčerka Frančiška Strah, Jereb, Alojzij Klemen, Fani Fideršek, Matevž Rems, Matija Založnik, Jože Cerar, Jože Slak, Viktor Pogačnik, Anton Nemec st., Ivo Česnik, Ježe Kovač, Neža Tomažin, Štefan Duh ml,, Janez Petrovčič, Franc Buh, Franc Tanko, Janez Lovšin, Jože HirscRegger, Jelica Hren, Jožefa Gostič, Martin G oslič. Emilija Meršol, Jane?; Mihalič, Ivan Rak, Zdravko Kranjc, Štefan Tovornik, Anton Kuret, Franc Hiti, Franc Hočevar, Marija
Spmmska sv. maša
Wicliffe, O. — V nedeljo, 21. maja, se bo slovenska mladina v Clevelandu spomnila vseh žrtev komunistične revolucije v S! c veni ji s spominsko sveto mašo ob 2. uri popoldne v' cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Avenue.
Ker se vrste vseh, ki smo preživeli leta strahot 1941-1945, že zelo redčijo in krčijo, srno toliko bolj hvaležni naši, že tukaj rojeni mladini, da je voljna in pripravljena poživljati' ideale in načela, za katera so desettisoči mladih Slovencev in Slovenk dali svoja življenja: Bog — Narod — Domovina!
Odzovi mo se torej po vabilu naše mladine in napolnimo cerkev Marije Vnebovzete v spomin ' vsem padlim in pobitim domobrancem, četnikom in vsem pstalim žrtvam, kemunističnega terorja. Naj spomin na naš,e mrtve brate in sestre, in pa naša hvaležnost njim, nikoli ne za-mrjeta med nami!
Franček A. Gorenšek
SpjM sia Fr. lislžiša
JOLIET, 111. — Pred leti sem mislila, da bom dočakala njegovo posvetitev, pa sem odšla iz
AKCIJA KATOLIŠKE DOBRODELNOSTI
DRAGI BRATJE IN SESTRE V KRISTUSU,
Isti Duh, ki ga je Jezus poslal na apostole, še vedno živi k1 deluje v Cerkvi., Evangelij nam poroča, kako goreče je PrVij Cerkev širila blagovest odrešenja. Enako deluje Sv. Duh tne^ nami in nas poziva, naj nadaljujemo Jezusovo poslanstvo v n10' dernem svetu.
Nujne misijonske potrebe niso le v svetu, vedno več jih L tudi v naši neposredni bližini. Ljudje v naši sredi so potrebni Jezusove odrešujoče navzočnosti. Živimo med ljudmi, ki ne pU padajo nobeni cerkvi, ne izpovedujejo nobene določne religij6 in ne najdejo nikakega smisla v duhovnih vrednotah. Dnevn° prihajamo v stik z ljudmi, ki so se odtujili Jezusu, večkrat zaradi tega, ker ne poznajo njegove Cerkve, ali zaradi duhovne mlaC' nosti ali pa zaradi socijalnih krivic, družbe, v kateri živijo.
Ljudje — včasih celo našli bližnji in prijatelji — potrebuj6!0 Jezusove ozdravljujoče moči in koga, ki bi jih privedel nazaj k njemu v novo življenje. Božji Duh kliče nas vse, naj se zavza memo zanje z molitvijo in žrtvami. Poziva nas, naj bomo nns|' jonarji med njegovimi ubogimi - ubogimi ne toliko v materijalrlil1 stvareh, ampak pred vsem v spoznanju Boga in njegove lju' bežni. In to so največkrat ljudje, ki ne pripadajo nobeni cerkvl — v mestu, okolici in na deželi v naši škofiji.
Nabirka binkoštne nedelje ima izreden pomen za nas yse; duhovnike, redovnike in vernike. Le vaš velikodušen binkoŠtn1 prispevek omogoča različne načine evangelizacije v škofiji in izven nje. To je prav zares dar v Duhu, ki daje novo življ6^6' V preteklosti ste se vedno velikodušno odzvali za pomoč donuki^0 misijonom. Božji Duh naj spodbudi nas vse in deluje po uusi1 žrtvah in molitvah in naredi iz nas znamenje Jezusovega Pr*za devanja za vse ljudi okrog nas. •
Bog naj blagoslovi vašo misijonsko plemenitost in delo eva^1' gelizacije, ki jo omogočate s svojimi žrtvami Vaše žrtve naj bod° stokratno poplačane z močno in živo vero!
Vaš v Kristusu, f James A. Hickey Clevelandski škof
K Bogu vodijo vsa pota, samo greh ne.
Luč svetla nam bodi sveti misijon.
Ljubljana-Vič,
od 5. do IS.aprila 1962.
in še posvetilo.
Bil je moj rojak, doma iz Dol. Logatca. Učila sem ga v 5. razredu 1. 1936.
Bil je zelo dober v računstvu. Ko so otroci pisali šolsko nalogo, sem. hodila med klopmi in pogledala njegovo nalogo ter rekla: Zelo dober računar si, pisava pa ni lepa!
“Pa bom duhovnik, res bom!” “Veš, to je še prezgodaj, da bi mogel že zdaj reči. Bog Te bo že vodil, kakor bo Njegova volja.” Želel je biti Don Boskov učenec in je tudi postal salezijanski duhovnik. Vsake velike počitnice me je obiskal in vselej prinesel zavoj, ki ga je poslala njegova dobra mama.
Izvedela sem, da je bil posvečen na Rakovniku in dobila sem še v Ameriki sliko nove maše. Poslal mi je tudi sliko, kjer sedi z očetom in mamo popoldne pod kozolcem. Z mize je izginilo novomašno kosilo in prečrtan je napis: Ti si duhovnik na veke.
Ko je umrla učiteljica Šibov-ceva, nisem nič več izvedela o njim. Včasih mi je pisala teta misijonarja g. Tomažina, ona mi je tudi poslal slike nove maše. Bila je poštarica v Logatcu. Zanimalo me je, kaj je s Francetom
Življenje in smrt !?a$ zmeraj skupaj Mita'8'
NEW YORK. N.Y. — Če'Pra^ bi človek srčno hotel pisUi sao mo o jutranji blesteči zarji ^ soncu in blesku, o pomla^ . življenju, se mora, hočeš-n066^ prečesto ustavljati v koraku nasprotjih lepega in svetle» ^ ob zamolklem zatonu sonca blesteče zarje, ob temnih d kih brez bleska in ob’mrzli Je ni ter umiranju in smrti-Kot zapisolavec farno-sren'
ske kronike njujorških Sl°ve^0 cev sem postavljen od časa časa v takšen težek položaji ^ položaj, za katerega bi zm6r ^ želel, da ne bi nikdar nasta ■ ^ vendar zmerom pridem do
življ^U
tega spoznanja, da v se z življenjem življenju n6
m0'
uzM
življenje P° ^
remo izogniti.
svetlobo in temo, radost ^ lost in ne nazadanje še tisto ^ jo skrajnost, uničenje, ki pravimo — smrt.
Tako moram kot kroničar jorške slovenske srenje id u sv. Cirila na Osmi zaprs°tfj.() smrtni dogodek ravno v čaSu> ^ tega nikakor ne bi želel; hotel pisati kar naprej o P0^ s
življenju, tako kot sem
Žele1
poročanjem o letošnji CN^jgd' delji preko Vstajenj ske do notinega pomladnega večera> ^ sem vabi) na tretji farni daU.^ Cirila, ki naj nam da nov z
v P:
>ri'
Ijenjski polet, novo zarjo hodnje dni.	^	^
In na četrtkov dan, 13- aU 0r in vprašala sem g. dr. Blat- sem spet dobil kruto in
nika, ali kaj ve o njem. Predlansko leto mi je pisal, da se nahaja po nesrečnem padcu v bolnici, a ni povedal kje. Na Franceta sem pa veliko mislila in molila zanj.
Moj dobri prijatelj Drago mi je sporočil te dni, da je bil g. France pokopan 18. aprila 1978. Veliko ljudi je bilo pri pogrebu v Dol. Logatcu, ’ prišel je tudi
nehoteno spoznanje:
skdP3
življenje in smrt zmeraj hodita.
.telef0llSN
Človek ima rad
klice, posebno če mu je d30-1^
ied°
živeti samemu s seboj,
ved0
bi želel, da včasih moj te e ^ ne bi delal, da ne bi zvonil id^ ga ne bi dvignil, če bi nekal ^ del. Vedel namreč, da mi je
tistem trenutku sporo eno življenje spet ug
čal, asnil°’
Vodja tega romanja John Pe-;Rihtar, Ančka Benedik. Franc trie že par let namiguje, naj bi.Kržišnik, Anton Hočevar, Ber-
Logatca 4. maja 1945, Franceto- nadškof dr. Jožef Pogačnik in inam je smrt iz naše sredin6 va nova maša je bila 22. novem-!30 duhovnikov. Zadnji trenutek’fiztrgala življenje našega ''° bra v svetem letu 1950.	j je prišel iz Avstralije Francetov '
Bog pa je dopustil, da sem le, brat. izvedela zanj po naključju. | Vsem njegovim domačim iz-Iz Viča pri Ljubljani mi je pi-j rekam globoko sožalje, rajnika smrt ni nič drugega
sala moja dobra prijateljica-uči- pa prosim, naj se pri Bogu spom-teljica Minka Šibovec leta 1962, ni na svojo učiteljico, ki je že v da je srečala Franceta Mihelčiča letih in čaka na odpoklic k Bo-v cerkvi na Viču, kjer. je imel. gu.
sv. misijon. Po pridigi se. je o-glasila v zakristiji in ga prašila, ali pozna učiteljico LojzHo Verbič iz Logatca? “Seveda jo poznam, bila je moja dobra učiteljica in .dobrotnica.” Dal ji je podobico, na kateri je napisal:
Lojzka Verbič
Priporočajte Ameriško Dompvipo, edini neodvisni in najstarejši slovenski dnevnik na svetu, svojim rojakom in rojakinjam!
sP1'
oroia'
- r; ■ -a tli'
ka. In vendar se v življ610-! di to tolikokrat dogodi, da^c0: znam zmerom znova r" ;7(r k'>‘
gibna krutost življenja, je v tistem prvem hipu’


, ijef
tem z boljo in žalostjo, ^	^e,
ga ne razsvetli žarek naše V tej veri življenje za ^3. rajšnje smrti vendarle ne F ^
Ij' da
sko zapusti, pa mislim0’ nastala praznina, ker tak°
(Dalje na 3. strani)
Nekdo od naših nas saro° 4 j kaj’ “kratkih” trenutkov P' •
/
150-LETNKA ROJSTVA ANTONA JANEŽIČA,
ORGANIZATORJA SLOVENSKEGA SLOVSTVA
1828-1869
Pri Janežičevem Slovenskem novila Janežičeve revije, je Ja-glasniku so sodelovali razen ne- nežič ustanovil “nov, poljudnej kaj izjem vsi takratni slovenski ši slovstveni list BESEDNIK Pesniki in pisatelji; v prvi vrsti (1869-1878), ki je izhajal še tudi Pa vajevci, katerih duhovni vo-jpo Janežičevi prezgodnji smrti dja je bil, kot piše Slodnjak v in ki je dajal prostora celo tudi svojem Slovenskem slovstvu,
Simon Jenko (1835-1869), ki “je kil po značaju in temperamentu Prešernu bližji kakor Levstik, ker je imel več čistega veselja do samoizpovedi ter ni poznal ozirov na jezikovne in družbene probleme”. — Janežič Je bil v tistem času tista oseb-nost, ki je bila morda edina kos zbrati okrog Slovenskega glas-nika jedro občasnih slovenskih slovenstvenih in delno tudi drugih sodelavcev.
Kot pesniki so sodelovali pri
vodilnim talentom”.
*
Z istim uspehom kakor za organizacijo leposlovnega dela se je Janežič nadalje zavzemal tudi za napredek književnosti za preprosto ljudstvo, katero je tiste čase občutno pogrešalo dobrih knjig. Poziv dr. J. Šubica v ljubljanskih Novicah 8. okt. 1850, naj bi se ustanovila Matica slovenska, ki bi z obrestmi nabranega kapitala (matice) izdajala cenene knjige, je zadel ob gluha ^ ušesa. Ko se tedaj ne v .Ljublja-SG Levstik, Jenko, Cegnar, Va- ni ne drugod nihče ni genii, je Ijavec, pozneje tudi Stritar,!Janežič v SG predlagal (1851, Gregorčič, Cimperman in še ne-]št. 1.), naj bi se rajši ustanovilo kateri drugi. Kot pripovedniki društvo, ki bi izdajalo knjige z Pa so v SG priobčevali svoja rednimi letnimi prispevki. Lju-dela Levstik, Jenko, Mandelc, bijana in druga slovenska jav-Erjavec, Jurčič, Zarnik, Ogrinec nost pa se tudi za ta predlog ni idr. SG je poleg leposlovja in zmenila. Zmenil pa se je zanj znanstva priobčeval tudi kri-j Slomšek, ki je bil ta predlog tiko, kar pa je bilo za list ne-]sprožil že 1845, pa mu je dunaj-Varno. Kritika ga je namreč ska vlada iz strahu pred pansla-
Pogubila.
J anežičev Slovenski glasnik je bil celo desetletje (1858-1868) edino literarno glasilo na Slovenskem.
Že z junijsko številko 1868 je Janežič nameraval Slovenski glasnik ustaviti. Po eni strani je bil takrat že bolan (jetika), Po drugi strani pa je bil užaljen zaradi napadov v Bleiweisovih Novicah in v Jeranovi Zgodnji danici. Nadaljnjo usodo SG je nameraval prepustiti Stritarju in Jurčiču.
Od marca 1868-1868 je Stritar Priobčil v SG vrsto literarno -teoretičnih esejev pod naslovom Kritična pisma, katera je začel objavljati že prejšnje leto, le da Pod naslovom “Česa je posebno treba našiip pesnikom?” V teh Kritičnih pismih je Stritar “odkrito in ostro napadel duhovne ]n politično življenje v domovini” (Slodnjak). Stritarjeva Kritična pisma so vzela življenje Janežičevemu Slovenskemu giasniku.
Janežič dolgo m mogel preboleti razočaranja, da Stritar in Jurčič nista obnovila njegove revije. — šele 1870 je Stritar
vizmom vse preprečila. Slomšek je o veliki noči 1851 povabil Janežiča in celovškega kaplana Einspielerja k sebi v Št. Andraž in ju nagovoril, naj se s celovškimi rodoljubi sama favzameta za ustanovitev takega društva. In že jeseni 1851 je bilo Mohorjevo društvo odobreno in urejene in leta 1852 so izšle že prve mohorjevke. Duša društva je bil Janežič, ki je bil vse od začetka pa do 1868 brezplačni društveni tajnik.
Prvo leto je imelo društvo 785 udov. Pozneje pa je začelo pešati. Janežič in ; Einspieler sta spoznala, da zato ker je bilo v odboru preveč “slavnih” mož iz vseh slovenskih pokrajin, a premalo delavcev (samo 3) v dru' štvenem sedežu; ker je bilo nabiranje udov organizirano preohlapno le po škofijskih poverjeništvih; ker je bila letnina razmeroma visoka (3 goldinarje); kriva pa je bila tudi malo marnost slovenske javnosti, posebno še slovenskega časopisja (Novice)..Zato sta pripravila vse za preureditev društva cerkveno bratovščino z dosmrtnimi in letnimi udi ter organizacijo pover-
na Dunaju začel izdajati svoj Jeništev po župnijah. Nova bra-Zvon, katerega je potem na-jtovscina je	f Janezi-
daljeval v letih 1876-1880 |cevi smrtl stela 314 dosmrtmh Slovenski glasnik, “prvi zares !in 13'337 iudov' Vendar napre-uspešni slovenski slovstveni ča-!aekvni bd sam° vnanji, mar-s°pis in sorazmerno najbolj/ec se veliko bol] notranji. Za to idealno torišče za razvoj slo-Ea ie delal posebno Janežič ki
ček in Slo renske Večernice, obo-I
venske pripovedne proze” (§llod-|iei	<^ar,lS^a
njak), je ro postal zlasti, “potem
ko mu je domisleni (nje-'/ od 1 1360, bogato založena.
§ov) urednik pridružil še zbir- bai l3a 50 3?deloval1 Pri n/h ka' ko izvirnega in prevedenega le- kor pn ^ovenskem glasniku Poslovja: CVETJE IZ DOMA-ČTH IN TUJIH LOGOV (1861-/68), katerega je izšlo skupaj z2 zvezkov.
Janežičevem “Cvetju iz do-ttiačih in tujih logov” so izšle zbirke slovenskih pesnikov Gregorija Kreka, Iskrača-Frankol-skega, Umka, Valjavca; nadalje Je v zbirki Cvetja izšel prvi Jurčičev in hkrati tudi prvi slo-^enski roman Deseti brat in rsvno tako Jurčičev roman Cvet ;nv sad (odlomek); v zbirki so ^šli tudi do tedaj najboljši prebodi svetovnih del: Cegnar je, .	,
Prevedel Schillerjevi drami Ma-/v/emu AVflken/ kul}urfmu rija Stuart in Wiliem Tell ter deilavcu Antonu Janežiču, kate-Sožene Nemcove Babico, Valja-:rega letnico rojstva letos vec Sofoklejevega Ajanta, šu.'obhajamo O tem velikem možu
bio Vergilov Georgicon, ErjaJSlovencl’ zal’ dosieJ se nimamp vec Kitico Andersonovih pra- sključene studije, prepričani pa vlPV Vesel Lermontovi j evega Emo> da jc bo prejalisiej dobil
I kor pri Slovenskem najboljši sodobni pisatelji (Erjavec: Hudo brezno; Domače in tuje živali; Jurčič: Jurij Kozjak, Grad Kojinje idr.)
S tem sestavkom, ki je v glavnem povzet po tem, kar sta o njem napisala rajnki prof. dr. Ivan Grafenauer v Sloven, biografskem leksikonu in uradno vpokojeni ljubljanski univ. prof. dr. Anton Slodnjak v svoji Zgodovini slovstva, bi se radi tudi ameriški in kanadski Slovenci po Ameriški Domovini in Ame-ri kanskem Slovencu oddolžili
izmael-B
kovski
jeja, Podgoričan Čaj-
izpod peres, svojega ožjega ro-
ega Kirdžalija, Križaj
• jaka, ki rje že izšel ali pa ki še
E’ellicovega Tomaža Moora, Pie- izide i? vrst maturantov Sloven-
polku Igor j e-
lorsnik Slovo vem i. dr.
Ko sta Slovenski Glasnik in vetje iz domačih in tujih logov
ske gimnazije v Celovcu.
Janez Sever
Življenje in smrt nam zmeraj skupaj hodila. B«
(Nadaljevanje s 2. strani) smrt zmerom pokažejo človeške oči.
To naše človeško oko nam je 13. aprila pokazalo novo nastalo praznino v življenju njujorške slovenske srenje in njene fare sv. Cirila, ko smo zvedeli, da je tega dne po kratki, toda hudi in smrtni bolezni odšel iz zemeljskega življenja Janez Zadnik na kraj blaženega miru, ki mu ga je pripravil Gospod.
Za umrlega brata Janeza Zadnika, kolikor sem ga jaz poznal, bi lahko tudi zapisal, da je bil natura, ki je v sebi nosila predvsem dve skrajnosti: mirnost in delavnost.
Mirnost se je izražala v blagosti njegove duše in mehkobi srca ter logičnosti mišljenja; delavnost pa v splošni aktivnosti in v natančnosti del, ki se jih je loteval, pa menda v mladosti tudi v šolah, skozi katere je šel.
Ker je umrli Janez Zadnik po navdihu svojega očeta bil član narodne organizacije Sokol v vseh mladih letih, v Ribnici pri deci in pri Sokolu I v Ljubljani, ko je obiskoval realko, zato mi sokolsko bratstvo ukazuje lepi naziv: brat.
Brat Janez Zadnik se je rodil 8. novembra 1903 v Ribnici, prav v hiši na njenem trgu, čeprav je imel oče baje svoje posestvo v Gorenji vasi. V tem kraju je bil srečen kot otrok, vanj se je zmeraj vračal in Ribnica mu je bila kot Prešernu Vrba. Ni ji pesem pel v stihih, kot je to delal pesnik France, ampak ji je dal svojo podobo v prelivanju barv in zlitju harmonije na platnu.
Ljudsko šolo je obiskoval sprva v Ribnici in nato v Krškem, potem pa je odšel v Ljubljano v višjo šolo. Vpisal se je na realko in jo z odliko končal.
Čeprav sva se precejkrat srečevala, ga nisem nikdar vprašal, kaj ga je vodilo in gnalo, da se -je po maturi na realki vpisal na vojno akademijo. Menim, da sem blizu, če zapišem, da je bila to verjetno narodna vzgoja, ki mu jo je dal njegov oče — kot član Sokola, in čas, v katerem se je iz otroka razvijal v mladeniča. To so bila njegova mladostna leta, ki so mu tekla v mladostnih letih narodne države — Jugoslavije, o kateri je večina Sokolov sanjala od ustanovitve prvega sokolskega društva v Ljubljani leta 1863. O tem nam povedo celo naši slavni kulturniki — možje, kot so bili: Fran Levstik in Josip Jurčič, pa tudi škof Anton Martin Slomšek, ko je bil že na tem, da postane član mariborske Slovenske čitalnice, da ga ni smrtni dan v tej nameri prehitel. Od teh mož naprej pa bi lahko našteval še celo vrsto drugih, ki so tem trem slovenskim pisateljem sledili. Ko poročam o smrtnem dnevu brata Janeza Zadnika in ko sem se. zamislil v njegovo sokolsko mladost in vojaško dozorelost oficirja kraljeve garde J ugoslovanske kraljeve vojske, mi je v misel prišel tudi umrli brat Janko Barle, župnik Sv. Jakoba v Ljubljani. Z njim-sem se srečeval prav na sokolski poti v syojem narodnem delu v! očetnjavi pred vojno kot mlad študent.
Pa spomnim se umrl egg brata Andreja Glušiča, sorodnika po svaštvu umrlega brata Janeza, prav tako Dolenjca in ponosnega oficirja Jugoslovanske kraljeve vojske, Z Andrejem sva-se' srečala v letih nesrečne okupacije v ilegalnem delu. Lepi šobili ti ngši stari, večno, mladi ideali in hudo, m,i je, ko doživljam, kako umirajo naši Ijndje., nosilci teh starih idealov, ne na domači zemlji, ki so jo tako srčno ljubili, ampak —- v daljni tujini.	'*•
bila, da, jo je vsakdo zaznal ob kropljenju.
Ležal je v pogrebni žali Ridgewood Chapels na Grandview in Gates Avenue v Ridgewoodu. Prav tu je bila darovana tudi vstajenj ska maša, že drugič smo jo v naši slovenski srenji doživeli. Upam, da bo to postalo naša narodna srenj sko-farna navada. Saj nam je že takoj spočetka razkrila kako globoka, versko poglobljena in življenjsko smiselna je tako darovana Gospodova daritev.
Homilijo je imel domači župnik Sv. Cirila oče Richard Ro-gan,Tepo versko misel pa je dal sosedni župnik Sv. Križa iz Fairfielda rev. Alojzij Hribšek in potem sta lepo somaševala. Kar močneje nas je vse to pretreslo in kar globlje smo prodrli v skrivnost življenja, v trenutek, ko smrt življenjsko pot kar naenkrat prekriža, stre zemeljsko življenje in ga v krsto položi, a po veri duh nadaljuje svojo večno pot v Gospodovo vesolje.
In tod se je skončalo samo življenje brata Janeza, ki je bilo delavno. In čeprav je bil oficir, krvave borbe ni nikdar spoznal in okusil. Stal pa je ponosno kot oficir v duhovni borbi in duhovni ter družbeni revoluciji ter bratomorilski vojni, v kateri se s krvjo ni omadeževal, in po vsem razočaranju in totalnem spoznanju v letu 1948 je zapustil ilegalno domovino ter štiri leta preživel s svojo družino, ženo Jeleno in hčerko Judito v Parizu. V letu 1952 so prišli v A-meriko ion se sprva naselili v Bridgeportu. Tam so se Zadni-kovi takoj delavno vključili v narodno skupnost pri starem Sv. Križu, ko je bil še slovensko dokaj živ. O tej njegovi delavnosti smo slišali ob poslovilnem govoru č. g. Hribška na pokopališču sv. Petra v Haverstrawu, N.Y. Leži ob grobu zetovega strica, umrlega haverstrovskega župnika č. g. Alojza Blaznika, in pa iz spominskega članka v AD iz Fairfielda, Conn., ki ga je napisal g. Stanko Mali.
Verjetno zaradi boljših pogojev zaposlitve v svoji stroki, ki je bila inženirska, za to se je u-sposobil v vojski, bil je inženir-oficir, po činu major ob izbruhu vojne, se je z družino čez dobro leto preselil v Ridgewood, N.Y., in se vključil v slovensko narodno skupnost pri Sv. Cirilu na Osmi.
Takrat je na Osmi delovalo zares splošno farno, — kar zlah-sa bi dejal srenjsko — društvo Prešeren”. S prihodom Zadni-tovih smo na Osmi pri slovenskem Sv. Cirilu dobili močno razgibano dejavnost in delavnost. To je bilo obdobje — ne-vaj let trajajoče — katero bi lahko mirno označil kot “leta delavnosti Zadmkovih” na Osmi. Oder je oživel, ker so bili vsi trije dejavni. Žena in hčerka mt igralki in žena še kot režiserka, brat Janez pa kot slikar, risar in tehnik. Žal mi je, da je farni zgodovinar dr. Janez Arnež to dobo čisto prezrl, ko je pisal farno zgodovino in jo za 50-letnico fare sv. Cirila izdal y posebni knjigi: Slovenci v New Yorku.
In tu v New Yorku je brat Janez Zadnik zares našel svoji; stroki in usposobljenosti primerno zaposlitev. Najprej je bil 15 let zaposlen pri gradbeno-arhi-tektskem podjetju Egger? Hi-ganes & Co. V tem č§su je to podjetje napravilo adaptacijo stare St. Vincent bolnice in vso dozidavo novega dela ter bolničarske šole. Umrli brat Janez je tu vložil svojo sposobnost ter se; uveljavil kot Slovenec, ki je menda zdajle prvič zapisano v naši srenjski kroniki za zgodovino Slovencev v Ameriki, na Njujorškem.
VEST!
Premala skrb za vodo
Slovenija je povprečno na vodi bogata. V oskrbi z njo ne bi bilo težav, če bi vodo le uporabljali smotrno, jo čuvali, namesto da jo onesnažujejo. Onesnaževanje je po uradnih podatkih sedaj skoraj trikrat večje, kot je bilo leta 1950. Reke in potoki v Sloveniji so onesnaženi v tolikšni meri, kot da bi ob njih živelo 7 milijonov ljudi in ne le dva milijona.
Daleč največ prispevajo k o-nesnaževanju voda idustrijski obrati, ki svojih odplak ne očistijo zadosti, predno jih puščajo v reke. Naj večja onesnaževalca sta zasavski in celjski industrijski bazen, tovarna celuloze in papirja v Krškem in tovarna celuloze v Medvodah, rudniki in topilnica svinca in cinka v Mežici, železarna Jesenice in še nekaj manjših obratov.
Čistilne naprave so preskromne, saj je na kanalizacijski sistem priključenih komaj pol milijona prebivalcev. Doslej je bilo zgrajenih le 16 čistilnih naprav za odpadne vode iz naselij, med katerimi pa so le napra-
ft
-f-W.
m
da so nanje priključene tudi industrijske odpadne vode.
V Sloveniji so umrli:
18.	aprila
V	Polju: Tine Kočar; v Kopru: Ida Kozlovič, Alojzija
Keber;
v Ljubljani: Jordan Pečar, Pavel Žibert, Anton Šver;_ v Dol. Logatcu: Franc Mihelčič; v Višelnici: Marija Peterman; v Mengšu: Anton Brojan.
19.	aprila
V	Kovorju: Franc Praprotnik; v Komendi: Angela Koritnik
(Kramarjeva mama); v Ljubljani: Jože Lekše, Anton Mucher, Jožefa Černe, Adri-jana Šitnik;
v Domžalah: Antonija Plešec, roj. Učakar;
v Celju:	Marija Kresnik, roj.
Uršič;
v Zaloščah pri Novi Gorici: A-lojz P. Budihna.
v Puštalu (Škofji Loki): Lenka Dagarin.
20. aprila
V Orehovici: dr. Milena Peru-šek-Vurnik;
ve v Murski Soboti, Škofji Loki, |v Ljubljani: Jože Rankel, Fran-
Mimi na Dolenjskem in v Šentvidu pri Ljubljani tako velike,
gove druge zaposlitve je na prostoru, kjer je stal sloviti Astor hotel na Broadwayju, med 44. in 45. cesto, novo stolpnico čez sedemnadstropno v pritličju, katere je lepa, neprevelika kino-gledališka dvorana. In pri tem gradbenem delu je brat Janez Zadnik dal tudi sebe.
Zadnikova rodbina je bila v toplem prijateljskem odnosu tudi z umrlim slovenskim novinarjem, zgodovinopiscem in politikom v zakulisju, bratom komunističnega pisatelja ter revolucionarja Prežihovega Lovrenca — č. g. dr. Alojzijem Kuharjem.
Čudno naključje, bi dejal. Dr. Kuhar je umrl prav v tem novem delu St. Vincent bolnice na Sedmi Aveniji med 15. in 16. cesto, ki jo je pomagal graditi arhitekt Janez Zadnik. Podjetje njegove druge zaposlitve je bilo v stavbi na Park Avenue 2, kjer so bili pred leti glavni prostori ameriške ustanove Radio Free Europe j in kjer je bil dr. Kdhar zaposlen in seveda tudi pisec teh vrst kronike njujor-ških Slovencev.
Ob umirajočem Kuharju, ko so mu podeljevali zadnjo popotnico in maziljenje, sem bil. In ga kropil v Bridgeportu ter pospremil k zadnjemu počitku na tamkajšnjem pokopališču, kjer leži v bližini ustanovitelja slovenske bridgeportske fare sv. Križa č. g. Goloba in drugega župnika dr. Farkaša.
Brata Janeza Zadnika pa sem pospremil na pokopališče v Ha-verstraw, ki je na desnem, vzvišenem bregu Hudsona. Brez pre^ nehanja se premikajo vode te a-meriške reke proti vzhodu in se zlivajo v Atlantik. Ali valovi morjg iudi ponesejo kdajpakdaj v svojih viharnostih mogočnega življenja kake kapljice Hudsona, ki hrže tihotno mimo počivališča brata Janeza in po naključju zdrse v.rpodri Jadrap in zasol?e drago jugoslovansko in slovensko zemljo, katero je brat Janez neizmerno ljubil. In le njej je hotel služiti in ji dajati svoje sposobnosti, da mu ni te svete namere strla v nič — komunistična revolucija v rodni zemlji.
To je zapustil in začel služiti
čiška Jenko, roj. Rosenberger, Ivan Jug, Anica Vuga, roj. Archine, Justin Podgornik; v Polju: Ivan Burica; v Robu pri Vel. Laščah:	Jože
Peterim;
v Preboldu: Rozalija Hrihefšek; v Polzeli: Alojz Uranjek; v Hrastniku: Dušan Tanjšek; v Zagorju: Dora Drgan; v Zabukovju (Škocjanu pri Turjaku) : Jože Mihelčič (Kovač-kov ata);
v Dravljah: Franc Preskar; v Rogaški Slatini: Pavel Jordan;
v Loki pri Zidanem mostu: Jože Tušar;
v Zg. Slivnici: Janez Hribar.
21.	aprila
V	Solkanu: Sonja Humar; v Kranju: Dušan Tanjšek;
na Dolu pri Ljubljani: Rozalija Petek;
na Zaplani: Danijel Urh; v Ljubljani: Marta Pelan, roj. Ažman;
v Celju: Ludvik Gajšek; v Straži (Šentrupertu na Dolenjskem): Jože Jerman.
22.	aprila
V	Zagorici pri Velikem Gabru:; Jože Medved;
v Domžalah: Jože Lož; v Prelesju (Šentrupertu):	Ru-
dolf Berk;
v Ljubljani:	Barbara Munda,
Hilda Rihar, roj. Vindiš, Antonija Cvar, Zofija Kham, roj. Žargi, Alojzija Pavšek, Ivana Černe, roj. Jager, Marij a Grum, roj. Skubic; v Polju: Milka Sever, roj. Tron-kar;
v Ribnici na Dolenjskem: Fra-, njo Matoh;
v Celju: Karl Podgoršek (iz N. Polja);
v Šmartnem v Rožni dolini: Ivan Lebič.
24. aprila
V	Polju: Ciril Gutnik, Ivan Ži-vic;
v Ljubljani: Marija Pečar roj., Torpinec, Frančiška Rožič, Rudi Verbančič, Plga Pavšič, roj. Perhavec, Antonija Cvar, Mg-, rija Oselj;
na Homcu: Jože Vrhunc.
Citateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaji WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do 1. popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Novi naslov postaje je: 1990 E-. 221 St., Euclid, Ohio 44117.
Prijafef’s Pharmacy
AID FOE AGED PEESCRIPTIONS St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Na 6211 Carl Avenue je naprodaj enodružinska hiša, vsa podkletena in z garažo.
431-9420
(73-77)
5 rooms for rent. Stove and Carpeting included. Married Couple. No pets. 16109 Waterloo Rd.	i
(73-76)
HOUSE FOR SALE EUCLID — 3 BEDROOM ALUMINUM SIDING. NO BROKERS. — 732-9166.
(73-77)
Lastnik da v najem ali proda Zidano hišo s 4 stanovanji na E. 59 St. in Prosser Ave. odda lastnik v najem ali jo proda. 361-0823 ali 431-2875
(71-75)
For Rent or Sale by Owner
4 suite brick apartment, E. 59 St. and Prosser Ave. Call 361-0823 or 431-2875.
(71-75)
FOR SALE BY OWNER
4 bedroom Master Bungalow, large family room with wood burning fireplace. 2 car garage. High 50’s in St. Christine’s area.
Call after 6 p.m. for appointment. —	481-0712
(70-74)
For Sale
2 family house on E. with four garages.
Call 881-0013
67 St.
25. aprila
V Križah pri Tržiču: Marija Janc, roj. Rotar;
jv Ljubljani: Florijan Gosti č,-Ančka Dobrajc, Ivica Goršič, roj. Ahlin, Marta Andol Šel:: v Kobiljem: .Koloman Nemet;
1868
prenehala izhajati in ko
tudi Stritar in Jurčič
nista ob-
Podpirajmo Rozmanovo zavetišče
v Argentini
j tuji, a še naj ljubši deželi svobo-ide. V to zemljo sp njegovo ofi-še bolj poroebpo delo je opra- cirsko telo položili, ko je nje-vil v naslednjih letih do svoje gov duh • še tesneje objel zem-Brat Janez je bil ponosen ofi- popolpe .upokojitve pred par leti Ijo rpdpe domovine, cir, po značaju in drži. Ta drža pri podjetju Abbott & Merett. žalujmo in radujhgp se, do-mU je bila tako vraščena, dg se To podjetje je gradilo pisarniške trpel je in odšel, kamor bomo v Mariboru: Franrška Krajnc; je izpričevala celo v njegovem stolpnice in dvorane, prvo pg le vsi šli ga njim.	v Šentvidu pri Stični: Rudolf
HIŠA NAPRODAJ Hiša z veliko ograjo, vrtom in garažo j c naprodaj na E. 71 St. Kličite od 4. pop. do 6. zvečer: 881-2438
(69-78)
Repairs of All Kind
Interior and Exterior. — Call ROC DUSHAJ at 881-0683 after 5 p.m. — 1103 E. 72 St.
(69-78)
Novi zidani ranči V Wildowicku nedaleč od Lake Shore Bivd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni, Kličite za pojasnila
UPSON REALTY CO. UMLA
E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
Stanovanje oddajo
Pet sob v pritličju s kopalnico in kuhinjo s hladilnikom in štedilnikom oddajo v bližini sv. Vida, Nobenih živaTl! Kličite 881-7122.
(72-76)
Help Warned
Custodian
Couple or family for .'ethnic hall. Excellent opportunity. Rent, utilities, plus salary. Call 261-0426 or after 6 p.m. ,442-0142.
(x)
FACTORY HELP FEMALE
Light assembly and furnace v Gornjem polju pri Dol.-Topli- j brazing operators. Apply in per-cah: Ivan Picelj;	Bon 9 to 4 p.m.
v Pivki: Marija Kovačič:	j TECHNICAL
v Sevnici: Pavle Stergar:
položaju v krsti, Tako očitna jc bolnice in cerkve. Podjetje nje-
Tone Osovnik i Verbič;
METAL - PROCESSING 5476 Lake Ct.
Off Shorewaj- at E. 55 St.
(72-80).
AMERIŠKA DOMOVIN«, MAY 15, 1973
BHiZ DOMA 1
Hektor Malot

Zato me ni še poslal v bolnišnico. Čudno, koliko more nesrečnež prenesti! — K sreči pa Garofoli še ni opustil navade, da vzgaja mene in ostale dečke s palico. Pred osmini dnevi me je močno udaril po glavi. Upam, da bo to pot šlo vse po sreči. Glava je otekla. Poglej, kakšno bulo iman. Včeraj jo je tudi Garofoli opazil; z njegovega obraza sem mogel razbrati, da mora ta bula biti nevarna. Res me hudo boli. Bolečine so hujše, kakor če boli zob. Glava je težka, kakor da bi imela najmanj sto funtov. Večkrat se mi kar stemni pred očmi, ponoči pa stokam in kričim, čeprav se še tako premagujem, da bi bil tiho. Prav zaradi tega upam, da se bo v nekaj dneh odločil in me poslal v bol-! mišnico. Ko kričin ponoči, motim druge in tudi njega. Gotovo ne bo mogel dolgo prenašati tega. Kako sem vesel, da me je udaril! Povej mi odkrito, če sem zelo bled.”
“Mislim, da si dovolj bolan, da boš lahko odšel v bolnišnico.”
“Hvala Bogu!”
Nasmehnil se mi je in se priklonil. Takoj nato pa je stopil k mizi in jo začel brisati.
“Dovolj sva govorila,” je dejal. “Garofoli se bo kmalu vrnil in ničesar še nisem pripravil. Ker si mi dejal, da sem dovolj bolan ža bolnišnico, nima pomena, da bi iskal še novih udarcev. Udarci, ki jih zdaj dobim, se mi zdijo mnogo hujši od tistih, ki sem jih dobival pred meseci. Kako nespametni so ljudje, ki trdijo, da se človek vsemu privadi.”
Medtem ko je to govoril, je šepal okrog nize ter urejeval krožnike in pribor. Bilo je daj-set krožnikov, iz česar sem sklepal, da je Garofoli imel v svoji službi dvajset otrok. Ker pa je bilo v sobi le dvanajst postelj,
bržkone pobral na kakem stav-bišču. Tudi les, ki je gorel v kaminu, je bil istega izvora. Zdaj mi je bilo jasno, kje Garofoli dobiva kurjavo in koliko ga stane.
“Daj mi svoj kos lesa,” je Matija dečku in se mu približal. Ta pa, namesto da bi podal tovarišu svoj kos lesa, ga je skril za hrbet.
“Ne dam ti ga,” je izjavil.
“Zakaj mi ga nočeš dati? Juha bo boljša, če bo ogenj močnejši.”
“Motiš se, če m isliš, da sem ga prinesel zato, da bo juha boljša. Dobil sem samo šest in trideset soldov in upam, da mi bo ta les pripomogel, da me Garofoli ne bo preveč kaznoval za tiste štiri solde, ki mi še manjkajo.”
“iAav nič to ne bo pomagalo. Tudi ti boš dobil svoj del. Vsak mora priti ob svojem času na vrsto.”
Matija je te besede zgpvoril s takim naglasom, kakor da bi ga veselilo, da bo tovariš kaznovan. To spoznanje me je silno osupnilo. Šele mnogo pozneje sem spoznal, da more tudi najboljši otrok postati hudoben, če živi v slabi družbi.
Prišel je čas, ko so se morali vrniti vsi Garofolijevi dečki. Za prvim je prišel še eden, nato jih je prišlo deset skupaj. Vsak izmed njih je obesil svoje glasbilo na žebelj nad svojo posteljo. Eden je imel gosli, drugi harfo, tretji flavto. Tisti, ki so razkazovali živali, so prinesli bele miške in morske prašičke ter jih zaprli v kletko.
Nenadoma pa se je zasišal po stopnicah težak korak. Takoj sem uganil, da se vrača Garofoli. Vrata so se odprla in zagledal sem moža majhne postave, razpaljenim obrazom. Oblečen je bil v siv plašč. Komaj je vstopil, se je njegov pogled že zapiči'
je bilo jasno, da sta spala po dva vame.
na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters m mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances iandich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na (10. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članstvo od 16. do 60, teta. Nudi najnovejše smrtninske certificate od $1,000 do $15,000; V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 15 leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Edward Pevec, preds. Frances Nemanich, podpreds. Toni Turek, tajnica Mary Hochevar, 21241 Miller Ave. tel. 481-0728; blagajničarka Mary Ann Mott; zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Frances Macerol, Anna Godlar, in Dolores Krause. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu popoldne bb 1.30 v društveni sobi Avditorija sv. Vida. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 5.30 do 7. ure v družabni sobi avditorija sv. Vida.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager.
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc. Predsednik Eugene Kogovšek Podpredsednik: Anthony Tolar Fin. taj. Frank Žnidar, 15606 Holmes Ave., tel. 761-6362 Pomožna tajnica Daniella Žnidar Bol. taj. Mary Korošec 761-1642 Blagajnik Louis Jarem Zapisnikarica Mary OkickL Nadzorniki: Joseph Ferra, Mary Wolf, Antonia "Lamovec Vratar: Frank Supanick Zdravniki: Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Anthony Spech.
Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo, od 7.30 do 8:00 ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes, od 6 do 7:30 ure zvečer, če pade na soboto ali nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta orez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. leta za zavarovalnino od $1,000 in $2.00 bolniške podpore na dan.
pozneje.
Društvo sprejema nove člane od rojstva pa do 60tega leta starosti. Nudimo vam mnogovrstno zavarovanje in to po najbolj ugodnih pogojih. Za podrobnosti se z zaupanjem obrnite na tajnika društva.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ
Duhovni vodja, Rev. Victor Tomc
Predsednica, Anna Markovich
Pod-Pres, Frances Žagar
Tajnica in, Blagajnica, Sophie Magayna, 315 E. 284 St., Willowick Ohio 44094 Tel.' 943-0645.
Zapisnikarca, Terezia Ferraccioli
Nadrodnice Alke Struna Frances Žagar.
Seje se bojo vršile tretji nedeljo v mesecu ob 2; uri popoldne v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
Mesce: Jan, Marc., May, June, Sept., Nov., Dec.
PODRUŽNICA ŠT 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Francis Paik, predsednica Pauline Krall, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; oiag. Mary Iskra; zapisnikarica Antoinette Zabukovec; nadzornice: Mary Fakult, Frances Plut, Addle Humphreys. Vratarica Marilyn Fitzthum. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v SDD.na Re-cher Ave. ob 7:00 zvečer.
Poročevalke: Antoinette Zabukovec. Zastopnice Klub društev: Mary Stražišar, Mary Iskra.
šijo vsak drugi torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 7:30 uri zvečer.
Novi Dom #7 ADZ
Predsednik Anton Švigelj, podpredsednik Janez Žnidaršič, tajnik in blagajnik Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, O. 44103, telefon 431-7472, zapisnikarica Jennie Lovko, nadzorniki:	Joseph Gabrič,
Mary Živoder, Gabriel Mazi.
Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v starem poslopju Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Clair Avenue. Društvo nudi članom življenjsko in bolniško zavarovanje, pa tudi vse ostale ugodnosti organizacije ADZ.
v eni postelji. Kakšne so bile te postelje! Rjuh sploh ni bilo na njih. Odeje pa je gospodar
“Kdo je ta deček?” je vprašal. Matija mu je takoj vljudno odgovoril in mu povedal vse,
bržkone kupil v kaki konjušnici, 'kar mu je naroči Vitalis. ko niso bile več uporabne za “Vitalis je v Parizu?” je vzkli-konje.	jknil Garofoli. “Kaj neki hoče
“Ali je povsod tako kot tukaj ?”' od mene?”
“Kako misliš povsod?”	“Ne vem,” je odgovoril Matija.
“Pri tistih, ki imajo otroke v “Nisem vprašal tebe,” ga je službi.”	zavrnil Garofoli, “pač pa onega
“Ne vem. Nikjer drugje nisem bil. Ti pa poskusi iti drugam.”
“Kam pa?”
“Ne vem. Kamor koli. Nedvomno pa bo povsod bolje zate kakor tukaj.”
Kamor koli. Ta odgovor je bil preveč nejasen. Kako pe se mi bo posrečilo pripraviti Vitalisa do tega, da spremeni svoj načrt?
Medtem ko sem to premišlpe-val, ne da bi našel kak izhod, so se odprla vrata in vstopil je eden izmed dečkov. Pod pazduho je nosil gosli, v drugi roki pa je imel velik kos lesa, ki ga je deček
dečka.”
‘Gospodar bo kmalu prišel,” sem odvrnil, ne da bi se mu upal kaj več pojasniti. “Sam vam bo po-vdal, kaj želi.”
“Ta deček pa zna tehtati be sede. Nisi Italijan?”
,“Ne. Francoz sem.”
Dva dečka sta se približala in stala poleg njega ter čakala, Garofoli ju, kakor hitro je vstopil, da je nehal govoriti. Kaj sta hotela? Prav kamalu sem dobil odgovor na to vprašanje, ki sem si ga stavil v svoji .radovednosti.
(Dalje prihodnjič)
amnrnntmHnminmnfnnttninsimstgmnammmta
Imenik raznih društev
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Rey. Edward Pevec; predsednik Joseph Baškovič, podpreds. Joseph Hočevar; taj. Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. Frank Zupančič; blagajnik John Turek. Nadzorniki: John Hočevar, Joseph Hočevar, Dominik Stupica, vratar Frank A. Turek. Vodji atletike in mladinskih aktivnosti James V. Debevec in John Hočevar. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
, Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v conferencni sobi v župnišču sv. Vida oh 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga predsednik Joseph Fortuna podpred.
Ray Habian tajnik Ralph Godec,
847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar
Charles Vkagt,, blagajiiUs Jesig W-Undich to Alise Arise; za S.U.D.
Kovach, nadzorniki: Joseph Fortuna in Charles Virant, James Weir. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec: Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, in dr. F. Jelercic. — Seje so vsak mesec po kolekti v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7 bolniške podpore na teden, če je član bolan >et dni ah vač. Rojaki v Newbur-ihu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev, Joseph Varga; častna predsednica Josephine Mulh, predsednica Angela Winter; podpredsednica Helen Krofi; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Theresa Zupančič, Helen Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.: Frances
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Duhovni vodji: Rev. Jožef Božnar predsed. Theresa 'Ladi, podpredsednica Marija Mauser, tajnica Ludmila Glavan, 13307 Puritas Ave., tel. 941-0014, blagajnik Joseph Me-laher, zapisnikar Bogomir Glavan, nadzorniki: Joe Lach, Draga Go-stič, Angela Bolha, zdravniki vsi slovenski in družinski.
Seje so vsako tretjo sredo v jan, marcu, maju, jul, sept. in nov. v SND na W. 130 St. in vsako tretjo sredo" v febr., apr., jun., 6vg., okt. in dec. v Baragovem domu na St. Clair Ave. ob 7. zvečer. Pobiranje asesmenta pol ure preje.
Društvo sprejema člane od rojstva pa do 60 leta. Imamo najmodernejše certifikate življenske zavarovalnine plačljive 20 let v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina, v slučaju onemoglosti, ki oprošča člana plačevanja posmrtninskega asesmenta — pri vsem tem je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik Henry Prijatel, podpredsednica: Frances Prijatel; tajnik: Anthony Cek, 506 Trebisky Rd., Richmond Heights, 44143, tel: 481-0992; blagajničarka Pamela Pečjak, zapisnikarica Ana Debeljak, nadzorniki:	Josephine Jevec, Helen
Troha, Frances Prijatel. Zastopnika za Federacijo: Anna Debeljak in Josephine Jevec. Zdravniki vsi slovenski.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
IMENIK DRUŠTVA KRISTUS KRALJ ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Jože Božnar Predsednica — Angela Lube Podpredsednica — Mary Noggy Tajnik Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092 — 944-0020.
Blagajničarka Jean Gercar, 35001 Lake Shore Blvd. Tel. 946-6219 Zapisnikarica Mary šemen Tajnik bolniške podpore Frank Šega Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Lillian Hlabse in Eva Verderber Zastopnik za klub v SND in delniških sej Angela Lube Za zdravniški pregled vsi slovenski zdravniki
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2h popoldne v SND na 6409 St. Clair Ave., staro poslopje soba št. 1.
Pobiranje asesment je pol ure pred in po sejah vsako drugo nedeljo v mesecu in pa 4-krat na leto na 25-tega v mesecu od 6. do 7.30 zv. in sicer sledeče mesece:	Januarja,
Aprila, Julija in Oktobra in to v SND 6409 St. Clair Ave. spodnja dvorana vhod spredaj. V slučaju, da pade 25ti v mesecu na soboto se pobira en dan preje. Ako pa pade
3-5ti m nedelj Q sq pobira, en, dan,
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodja: Rev. Edward Pevec Predsednica: Ann Maver Podpredsednica: Mary Otoničar Tajnica in blagajničarka: Roseanne Piorkowski, 1083' E. 64 St., Cleveland, Ohio 44103 Tel. 431-6552
Zapisnikarica: Marie Telic Nadzornice: Jennie Feme, Frances Macerol,
Rediteljica: Molly Dezelan
Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu ob 1:30 popoldne.
Asesment se pobira pol ure pred sejo v družabni sobi v avditoriju sv. Vida.
Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 5:30 do 7. ure v dvorani pod cerkvijo sv. Vida.
PODRUŽNICA ŠT 32 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Francis Paik; predsednica Alma Eppich; podpredsednica Cecilia Žnidar; blag. Ann Cooke, taj. Josephine Comen-shek, 924 E. 223 St., 731-8698; zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Marilyn Freck, Barbara Baron. — Seje taetjo sredo v mesecu v SDD, 20713 Recher Ave. ob 7. uri zvečer, izvzetnši jan. feb. julij in avg.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Predsednica Amelia Oswald, tajnica, blagajničarka Jane Kaplan; zapisnikarica Cecilia Wolf; poročevalka Jane Kaplan, 19309 Preston Rd., Cleveland, Ohio 44128, telefon 475-2644. Nadzornice Justine Girod in Madeline Debevec.
Seje se vrše vsak, tretji torek v jan. v mesecu, mare, maj, sept., nov. in december v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Road. Time 1:00 pop.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary Mundson; tajnica in blagajničarka Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hits., O., tel. 587-4230; za pisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christofew, zastopnica za vse SND: Arina Kresevic in Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši v januarju, marc, naj august, oktober, december na 2. nedeljo y mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
KOLEDAR
društvenih prireditev
30.— Slovenska šola fare Marij®
Vnebovzete priredi piknik n3 Slovenski pristavi.
MAJ
19. — Slovenski dom za ostarele ima redni letni občni zbor ob 7.30 zvečer v SDD na 15335 23. — Slovensko kulturno drU'
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ
Preds. Jožko Jerkič, podpreds. Vida Zak, tajnica Mary Kobal, 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-6631, blag. Sophie Matuch. Zapis. -Jennie Kapel. Nadzorni odbor: Vida Zak, Pauline Skrabec, Joe Ferra. Vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
CLEVELAND ŠT 9 ADZ
Predsednik Stanley Ziherl, podpredsednik John Borsa, tajnik Andrew Champa, 1874 E, 225 St. tel.:	481-6437; blagajnik Robert
Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar: nadzorni odbor: Frank Ahlin. John Borso, William Hočevar; vodnik mladinskih dejavnosti Mary Ziherl, zastopnik za Slov. nar. dom John Borso, za zdravniško > preiskavo vsi slovenski zdravniki.—Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem, narodnem Domu ra St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldan v starem poslopju.
DANICA ŠT. H ADZ
Predsed. Rozi Zupančič; pod-predsed. Frances Kodrich, taj. in blag. Mary (Mimi) Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid 44117 tel. 531-2948, zapis. Frances Zakrajšek, nadzornici Jo Levstik in Julia Zak, zastop, za SND in za Klub društev Mary Turk, zdravnik dr. A. Spech. Seje so vsak drugi mesec na drugi torek ob 11. dopoldne v SND na St. Clair Ave. staro poslopje, soba št. 2.
DRUŠTVO RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik, Louis M. Sile podpredsednik, John. Cendol tajnica in blagajničarka, Garole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wick-liffe, Ohio 44092, telefon 944-7965 zapisnikarica, Frances Tavzel nadzorniku: Frances Tavzel, John Cendol in Tony Meklan.
Seje se vrše ob nedeljah, ob 9.30 dopoldne 16. aprila, 16. julija, 15. oktobra, 17. decembra 1978 v starem poslopju Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Clair Ave.
Konvenčna delegata Carole A. Czeck, Frank Plut; namestnika Louis Sile, Tony Meklan.
Društveni zastopniki: Za Slovenski narodni dom Frank Plut, za Klub društev John Cendol, za Slov. narodno čitalnico John Cendol, za Slovenski dom za ostarele Frank Plut in Joseph Fabjančič, za Slovenski dom na Recher Ave. Frances Modic.
Ameriška
Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ Predsed. Frances Okorn, podpredsednica Nettie Malnar, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid, O. 44121, tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrozic, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici:	Marie Telic,
Frances Kotnik, Frances Macerol. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti' Nettie Malnar. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik. Frances Stefe, 1482 Dille Rd. Zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorniki John Nestor, Frank Shepec in< Harold Telich. Društvo zboruje vsako trejo nedeljo v mesecu marcu, juniju, septembru in decembru na domu tajnika, 1482 Dille Rd. ob 10 a.m. Za preiskavo vsi zdravniki, priznani od ADZ.
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednik Henry Medved, podpredsednik Anton Yerak, taj. Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., 481-7554; blagajničarka Catherine Medved, zapisnikarica Ann Cecelic. Helmsdale Dr. Euclid, 44143, tel. 531-6320. Nadzorni odbor: Edward Nadzor odbor: Jean Fabian, Vivi-anne Cecelic, Mary Golob. Zdrav-
COLLINWOODSKI SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Stefi Koncilja, podpreds. Alice Grosel, tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clear-aire, 481-6955; zapisnikarica Stefan Dagg. Nadzornice:	Stefi Kon-
cilja, Alice Grosel, Millie Novak. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., v spodnji dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agnes Žagar, pod predsednica Ann Perko, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice: Josephine Winter, Mary Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsako tretjo nedeljo v meseeu oh 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Zalar, tajnica in blagajničarka Catherine Tominc, 1160 Addison Rd. 391-0282; zapisnikarica Marie Bond.
Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Julia Gerchar in Ernestine Jevec. Vsi slovenski zdravniki Seja se vrši vsaki tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsednica: Antonia Stokar Podpredsednica: Christine Szendel
Tajnica: Jennie Pugely, 107724 Plymouth Ave., Garfield Hts., OH 44125 — Tele. 587-4230. Blagajničarka: Jo J. Lea Zapisnikarica: Jennie Pugely Predsednica nadzornega odbora: Christine Szendel
1.	nad. Virginia Hartman
2.	nad. Theodore Szendel Zdravniki: Vsi priznani M. D.
zdravniki
Seje se vrše vsaki tretji mesec. Tretji četrtek v mesecu, 10724 Plymouth Ave., ob 7:30 zvečer.
Zastopnice za Slov. Nard. Dom E. 80 St. Antonia Stokar in Jennie Pugely
Za Slov. Nard. Dom na Stanley
toki;; m sMm&k j=-_Seje m v^jAve., Mmte Uta, Aatstoa Stofetc
štvo Triglav, Milwaukee, Wig' priredi misijonski piknik v Triglavskem parku z mašo ob 11. dop., kosilom in zabavo.
AVGUST
6.	— Slovenska šola pri Sv. Vidd
priredi piknik na Slovenski pristavi.
19.	in 20. — Slovenski šport"1
klub priredi tekmovanje v tenisu na Slovenski pristavi. (Prvi del).
20.	— Jugoslovansko društvo v
Daytonu, Ohio, priredi Itoni . piknik v prostorih EintracW kluba s kosilom in plesom.
20. — Slovensko kulturno drU‘
štvo Triglav, Milwaukee, priredi Športni dan v parku-Ob 11. dop. maša, nato kosil0’ športne tekme in ples.
20. — Fara Marije Vnebovzete
obhaja svoje ŽEGNANJE 0 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (v sta cerkvi) na Holmes Avenue. _ 26. in 27. — Slovenski šport"1 klub priredi tekmovanje v tenisu na Slovenski pristav • (Konec).
SEPTEMBER
17. — Vinska trgatev na Sl°
venski pristavi.
17. — Oltarno društvo fare sv'
Vida priredi obed v far"1 dvorani pri Sv. Vidu od 1 dopoldne do 2. popoldne.
24. — Društvo SPB Clevela"" priredi romanje v Frank) Ohio.
OKTOBER
1. — Slovensko kulturno dr" štvo Triglav, Milwaukee, ^s‘ - priredi Vinsko trgatev v P35 ku s kosilom in plesom. (?«fas ta dan v Parku ne bo.)
7.	— Klub newburskih upok° jencev priredi večerjo s P^e som v Slovenskem narodne"1 domu na E. 80 cesti.
venskem romanju pri Brez- 7. — Pevski zbor “Fantje "a janski Materi božji v Lemont. j vasi” priredi zabavni večer 13-14-15-16. — Fara sv. Vida’ Slovenskem narodnem dom3 priredi vsakoletni karneval vi na St. Clairju ob pol osn" farnem avditoriju, na Glass zvečer. Igra Alpski sekstet. Avenue in na šolskem dvo- 15. — Občni zbor staršev F rišču.	.	i venske šole pri Sv. Vidu.
16. — Misijonska znamkarska
Waterloo Road.
21. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Materinski dan v Triglavskem parku. Začetek ob 2. pop.
21. — Slovenska mladina v Clevelandu- se bo spomnila vseh slovenskih protikomunističnih žrtev revolucije in vetrinjske tragedije s spominsko sv. mašo ob 2. popoldne v cerkvi Marije Vnebovzete v Collin-woodu.
28. — Društvo SPB Cleveland
obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in komunistične revolucije s sv. mašo pri Lurški votlini na Providence Heights na Chardon Road ob 11. dopoldne.
28.	— Otvoritev Slovenske pristave.
29.	— Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominsko proslavo v Triglavskem parku. Po sporedu kosilo.
JUNIJ
17.	in 18. — DSPB Tabor Cleveland priredi na Slovenski pristavi pri kapelici na Orlovem vrhu proslavo v spomin pobitih slovenskih, domobrancev, četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji.
18.	— Slovensko kulturno društvo Triglav priredi prvi piknik v Triglavskem parku. Ob 11. dop. maša, nato kosilo in ples.
JULIJ
1. in 2. — Slovenski dan na
Slovenski pristavi — priredijo Pevski zbor Korotan, Folklorna skupina Kres in Dra-matsko društvo Lilija.
L, 2. in 3. — Slomškov krožek v Clevelandu organizira udeležbo na vsakoletnem vseslo-
akcija priredi piknik na Slo-j Ne pozabite na GalluSOVO venski pristavi.	' ploščo “Lipa zelenela je *
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING
Telephone: 944-8436
Spomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje

LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual has a new concept which combine* your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, l°w interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon.
To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth is
Name .........
Street .......
City