UČNI NAČRT OSNOVNA ŠOLA 43:2 Izobraževalni program osnovne šole1

/



NARAVOSLOVJE IN /

Izobraževalni program osnovne šole s /

prilagojenim predmetnikom za osnovno 5

2

šolo s slovenskim učnim jezikom na 20

.



TEHNIKA 7

narodno mešanem območju slovenske .

Istre 23

Izobraževalni program osnovne šole s

prilagojenim predmetnikom za osnovno

šolo z italijanskim učnim jezikom na

narodno mešanem območju slovenske

Istre

Izobraževalni program osnovne šole s

prilagojenim predmetnikom za dvojezične

osnovne šole na narodno mešanem

območju Prekmurja

Prilagojeni izobraževalni programi

osnovne šole z enakovrednim

izobrazbenim standardom

Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje



OBVEZNI PREDMET

UČNI NAČRT

IME PREDMETA: naravoslovje in tehnika

Predmetnik za osnovno šolo

Prilagojeni predmetnik za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre

Predmetnik prilagojenega programa osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom

4. razred 5. razred

105 105



Prilagojeni predmetnik za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre

4. razred 5. razred

87,5 105



Prilagojeni predmetnik za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja

4. razred 5. razred

87,5 87,5



V prilagojenem predmetniku za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre in Prilagojenem predmetniku za dvojezične osnovne šole na narodno mešanem območju Prekmurja je predvidenih manjše število ur za realizacijo ciljev naravoslovja in tehnike, zato imajo učitelji večjo avtonomijo pri izbiri ciljev iz učnega načrta za naravoslovje in tehnike. Odprto zapisani cilji v učnem načrtu omogočajo večjo izbiro, kar je še posebej pomembno na narodno mešanih območjih, v katerih učitelji smiselno izbirajo cilje, glede na okoliščine in jih prilagajajo specifikam učnega okolja.

PR IPR AVIL A PR EDMETNA K UR IK UL ARNA KOMISIJ A V SESTAVI: dr. Sandra Mršnik, Zavod RS za šolstvo; dr. Nataša Dolenc Orbanić, Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta; mag. Katarina Dolgan, Zavod RS za šolstvo; Elvira Garibović, OŠ Franceta Prešerna Kranj; dr. Irena Hergan, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta; dr. Janez Jamšek, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta; Katja Jenko, Druga osnovna šola Slovenj Gradec; mag. Nejc Kavka, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta; Mihaela Kerin, Zavod RS za šolstvo; Vanja Kolar Ivačič, VIZ OŠ Bistrica ob Sotli; Edita Nemec, OŠ II. Murska Sobota; dr. Nina Novak, Zavod RS za šolstvo; dr. Jerneja Pavlin, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta; Manca Poglajen, zavod RS za šolstvo; mag. Urška Rupnik, OŠ Zbora odposlancev Kočevje; mag. Simona Samida Cerk, OŠ Medvode; Vesna Vršič, Zavod RS za šolstvo

JEZIKOVNI PREGLED: Mira Turk Škraba

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDAL A: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA

DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-

nacrti/Ucni-nacrti/2025/UN_OS/Ucni_nacrt_naravoslovje_in_tehnika_2025.pdf



CIP

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 243626755

ISBN 978-961-03-0996-3 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



BESEDILO O SEJI SS

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na 244. seji dne, 22. 5. 2025, določil učni načrt naravoslovje in tehnika za izobraževalni program osnovne šole, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezične osnovne šole na narodno mešanem območju Prekmurja in prilagojene izobraževalne programe osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA ....................... 9

Namen predmeta ........................................... 9

Temeljna vodila predmeta ............................. 9

Obvezujoča navodila za učitelje ..................... 9

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA .......... 11

ORGANIZMI ...................................................... 12

Raznolikost organizmov ............................... 12

Človek .......................................................... 15

Energija in kroženje snovi v naravi ............... 17

ENERGIJA ......................................................... 18

Svetloba in toplota ....................................... 18

Sile in mobilnost .......................................... 21

SNOVI............................................................... 23

Lastnosti snovi ............................................. 23

Tla, voda in zrak ........................................... 25

TEHNOLOGIJA .................................................. 27

Tehnologija in družba ................................... 27

Grafična komunikacija v tehniki ................... 29

Materiali ...................................................... 30

Izdelki (vodeno izdelovanje) ......................... 32

Ustvarjalni izdelki (načrtovanje, izdelovanje in

vrednotenje) ................................................ 33

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ...... 35

ORGANIZMI ................................................. 35

RAZNOLIKOST ORGANIZMOV .................... 35

ENERGIJA ..................................................... 35

SVETLOBA IN TOPLOTA .............................. 35

SILE IN MOBILNOST ................................... 36

SNOVI .......................................................... 36

LASTNOSTI SNOVI ...................................... 36

TLA, VODA IN ZRAK ................................... 37

PRILOGE ............................................... 38





4


3

:

2

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

3

2



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Predmet naravoslovje in tehnika zajema naravoslovno znanje, naravoslovne spretnosti/veščine in odnos do naravoslovja. Temelji na usvajanju in poglabljanju naravoslovnega in tehniškega znanja, uporabi tega znanja za razlaganje pojavov ter izpeljavo ugotovitev o naravoslovnih problemih, ki temeljijo na preverjenih dejstvih in dokazih. Razvija zmožnost uporabe naravoslovja in tehnike v različnih okoliščinah v vsakdanjem življenju, vsakdanji rabi. Povezanost različnih disciplin v predmetu se pojmuje kot okolje za ustvarjanje novih načinov mišljenja in oblikovanja znanja, ki združuje različne sposobnosti in omogoča poglobljeno razumevanje sveta okoli nas. Postavlja temelje za naravoslovno raziskovanje ter zavedanje o tem, kako lahko postane posameznik odgovoren v odnosu do narave, družbe in okolja. Naravoslovje in tehnika omogoča proučevanje etičnih vidikov, ki jih povzroča napredek v naravoslovju in tehnologiji.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Pouk predmeta postavlja v ospredje spodbujanje učenčeve radovednosti in učenje iz izkušenj. Učenci pridobivajo znanje o okolju, s katerimi lahko še podrobneje proučujejo svet. Pri predmetu je prevladujoči pristop učenje z raziskovanjem in reševanje problemov, pri čemer se pridobljeno znanje umešča v resnične življenjske okoliščine, v katerih je znanje mogoče praktično uporabiti. S tem učenci razvijajo kritično mišljenje in družbeno odgovornost, kar je izhodišče za razvoj znanstvenoraziskovalnega razmišljanja. Predmet omogoča učencem boljše razumevanje povezanosti med naravoslovjem in tehnologijo ter družbo v kateri živijo.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Poučevanje temelji predvsem na učenju z raziskovanjem, sodelovalnem učenju, projektnem delu in pogovoru. Izhodišče za načrtovanje so predhodna pojmovanja učencev oz. njihovo predznanje in predhodno pridobljene izkušnje. Poučevanje je usmerjeno v pridobivanje raznovrstnih izkušenj učencev preko spoznavnih postopkov in učenja z raziskovanjem, kar vključuje aktivno razmišljanje in sodelovanje ter ohranjanje radovednosti in spoznavanje novega.

Pri poučevanju je torej poudarek na didaktičnih strategijah, ki omogočajo aktivno usvajanje znanja z izkušenjskim učenjem, učenju z raziskovanjem ter reševanju problemov. Želeni pristop na področju usvajanja



4

3

:

2

1

/

/

/



tehnoloških znanj je projektno delo. Pristopi so sistematično razporejeni skozi celotno obdobje izvajanja 520 predmeta.2.7.32





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


4


3

:

2

1

/

/

/



ORGANIZMI 5202.7.32

OBVEZNO



OPIS TEME

Namen teme je, da učenci neposredno pridobivajo izkušnje in raziskovanje raznolikosti organizmov v bližnjem okolju ter razvijanje razumevanja o tem, kako so organizmi povezani z okoljem in odvisni drug od drugega. Učenci raziščejo vpliv delovanja človeka na vrstno pestrost. V okviru teme razvijajo razumevanje delovanja človeškega telesa kot celote ob spoznavanju zgradbe in funkcije posameznih organov v telesu, vključno s čutili. Pri tem je poudarek tudi na ozaveščanju o zdravju in dobrobiti in pomenu vloge posameznika pri skrbi za ohranjanje zdravja. Pri energiji in kroženju snovi v naravi učenci spoznavajo temeljne procese, ki potekajo med organizmi ter med organizmi in dejavniki neživega okolja.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Učenci spoznavajo značilnosti bližnjega okolja, tako da neposredno opazujejo okolje in pridobivajo izkušnje v njem. Pri predmetu naravoslovje in tehnika termin živa bitja se postopno zamenjuje s terminom organizmi, termin življenjska okolja, ki so ga uporabljali v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, pa s terminom ekosistemi. Razvijanje razumevanja tega, kako so organizmi povezani z okoljem, poteka ob opazovanju organizmov in neživih dejavnikov okolja. Ob opazovanju organizmov spoznavajo zunanjo zgradbo organizmov in kako jim ta omogoča preživetje v okolju. Pri spoznavanju organizmov uporabijo preproste pripomočke za opazovanje (npr. ročne lupe, opazovalne posodice) in določevalne ključe. Učenci raziskujejo, kaj vpliva na rast in razvoj organizmov. Razvijajo razumevanje o pomenu razmnoževanja za nadaljevanje vrste. Človeško telo pa učenci spoznavajo kot sistem, v katerem so posamezni deli telesa povezani v celoto, pri tem uporabljajo modele organov oz. organskih sistemov.



RAZNOLIKOST ORGANIZMOV



CILJI

Učenec:

O: opazuje in spoznava s pomočjo mikroskopa, da je celica osnovni del organizma;

O: z opazovanjem spoznava, da so za organizme značilni osnovni življenjski procesi (dihanje, izločanje, prehranjevanje, gibanje, odzivanje na dražljaje, rast in razvoj, razmnoževanje);



(2.1.3.1)

4

3

:

2

1

/

/

O: / z opazovanjem spoznava delitev organizmov na rastline, živali, glive, bakterije ter spoznava osnovne 520

značilnosti in predstavnike posamezne skupine; 2

.

7

O: . opazuje in primerja rastline v bližnji okolici in ob tem spoznava in poimenuje tipične zunanje 32

značilnosti mahov, praprotnic in semenk;



(1.1.2.2)

O: opazuje in spoznava rastlinske organe (korenine, steblo, list, cvet, plod in seme) in njihovo funkcijo;

O: eksperimentalno raziskuje dejavnike, ki vplivajo na kalitev semen in rast rastlin (voda, svetloba, ustrezna temperatura, zrak);

O: opazuje in primerja živali v bližnji okolici ter spoznava značilnosti (zunanja zgradba) posameznih skupin vretenčarjev in nevretenčarjev;

O: ugotavlja, da se organizmi razmnožujejo, rastejo in razvijajo; opazuje in primerja različne razvojne faze živali (npr.: dvoživk, žuželk);

O: s pomočjo določevalnih ključev določa rastline in živali v bližnji okolici;



(4.1.1.1)

O: spoznava vrstno pestrost organizmov in se zaveda pomena ohranjanja te pestrosti ter razišče vpliv človekovih dejavnosti na upad vrstne pestrosti;



(2.1.3.1 | 2.3.1.1)

O: spoznava, da so nekateri organizmi in ekosistemi ogroženi in da so nekatere vrste organizmov že izumrle.



(2.1.3.1 | 2.3.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

-izkazuje razumevanje raznolikosti organizmov, tako da:

» na konkretnih primerih opazovanih organizmov opiše opažene življenjske procese (dihanje,

prehranjevanje, izločanje, gibanje, odzivanje na dražljaje, rast in razvoj, razmnoževanje);

» uvršča organizme (rastline, živali, glive) v ustrezne skupine, utemelji svojo odločitev ter prepozna in

opiše nekaj predstavnikov iz bližnjega okolja;

» na rastlini pokaže posamezne rastlinske organe in razloži njihovo funkcijo;

» predstavi vpliv neživih dejavnikov na kalitev in rast rastlin;

» primerja mahove, praprotnice in semenke ter prepozna in opiše nekaj predstavnikov iz bližnjega okolja;

» ob opisu temeljnih značilnosti razlikuje med nevretenčarji (ožigalkarji, polži, školjke, kolobarniki, raki,

pajkovci, žuželke) in vretenčarji (ribe, dvoživke, ptiči, plazilci, sesalci), prepozna in poimenuje nekaj predstavnikov iz bližnjega okolja,

» opiše razvojne faze živali (pri žuželkah ali dvoživkah);



4

3

:

2

1

/

/

» opazovanim rastlinam in živalim določa ime z uporabo preprostih določevalnih ključev; 52/

0

» .2

na konkretnih primerih razloži vpliv človekovih dejavnosti na zmanjševanje vrstne pestrosti. 7

.

3

2

TERMINI

◦ celica ◦ organizem ◦ bakterija ◦ gliva ◦ rastlina ◦ žival ◦ življenjski procesi ◦ dihanje ◦ prehranjevanje ◦ izločanje ◦ gibanje ◦ odzivanje na dražljaje ◦ rast ◦ razvoj ◦ razmnoževanje ◦ kalitev ◦ korenina ◦ steblo ◦ list ◦ plod ◦ seme ◦ vretenčar ◦ nevretenčar ◦ semenka ◦ praprotnica ◦ vrstna pestrost ◦ cvet





4


3

:

2

1

/

/

ČLOVEK /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 3

Učenec:

O: opazuje različne oblike gibanja lastnega telesa in spoznava, da pri tem sodelujejo mišice, kosti in sklepi ter razvija pozitiven odnos do gibanja;



(3.2.1.2)

O: spoznava funkcijo gibal in pomen vsakodnevnega gibanja za zdravje in dobro počutje;



(3.2.1.1 | 3.2.1.2)

O: opazuje lastno dihanje ob izvajanju različnih fizičnih dejavnosti ter spoznava zgradbo in funkcijo dihanja (izmenjava plinov kisika in ogljikovega dioksida);

O: razvija razumevanje funkcije srca, žil in krvi ter spoznava, da kri v telesu kroži;

O: meri in primerja srčni utrip v mirovanju in pri povečani telesni dejavnosti;

O: pojasnjuje/utemeljuje pomen zdravega življenjskega sloga na zdravje srca in ožilja;

O: spoznava prebavno pot s pomočjo modelov (sprejemanje hrane v prebavila, kako potuje hrana) in opiše pomen prehranjevanja ter razpravlja o pomenu uravnotežene in zdrave prehrane;



(3.2.2.1 | 3.2.2.2)

O: spoznava osnovno zgradbo in pomen sečil v organizmu ter razvija zavedanje o pomenu pitja zadostne količine vode;

O: razišče pomen čutil ob izvajanju dejavnosti, s katerimi skozi izkušnje razvija razumevanje njihovega delovanja (razume, da dražljaj potuje od čutila preko živcev v možgane);

I: spoznava, kako svet zaznavajo ljudje s senzornimi okvarami;



(3.3.4.1)

O: razvija zavedanje posledic zasvojenosti s kemičnimi in nekemičnimi (vedenjskimi) zasvojenostmi ter spoznava, kako se jim izogniti;



(3.2.5.1 | 4.4.3.1)

O: spoznava funkcijo živčevja;

O: razvija zavedanje posledic digitalne zasvojenosti in načine uravnotežene uporabe le-te ter spoznava odgovoren odnos do varovanja naprav (zaščititi jih z ustreznimi gesli in jih ne pušča brez nadzora);



(4.4.2.1 | 4.4.3.1)

O: spoznava, kako otrok nastane, kako se razvija in raste v materinem telesu;

O: spoznava puberteto kot obdobje spolnega dozorevanja in razlike v spolnem razvoju pri dekletih in fantih, sprejema spremembe kot del odraščanja;

4

3

:

2

1

/

/

O: / razume pomen skrbi za zdravje in higiene za preprečevanje okužb in nalezljivih bolezni. 52



(3.2.4.1) 0

2

.

7

.

3

2

STANDARDI ZNANJA

Učenec:

- predstavi organske sisteme (gibala, dihala, obtočila, prebavila, sečila) in pri tem:

» opiše zgradbo ter funkcijo organskega sistema oz. posameznega organa;

» razloži funkcijo živčevja in posameznih čutil pri človeku;

-postavlja osebne cilje pri skrbi za zdravje in pri tem:

» predstavi osebni načrt, v katerem sledi priporočilom zdravega življenjskega sloga;

» opiše aktivnosti za ohranjanje zdravja;

-razloži, kako otrok nastane, se razvija in raste;

-opiše telesne spremembe v puberteti.



TERMINI

◦ mišice ◦ kosti ◦ sklepi ◦ ustna votlina ◦ nosna votlina ◦ sapnik ◦ pljuča ◦ srce ◦ kri ◦ žile ◦ ledvice ◦ sečni mehur ◦ požiralnik ◦ želodec ◦ tanko črevo ◦ debelo črevo ◦ danka ◦ zadnjična odprtina ◦ uravnotežena prehrana ◦ čutila ◦ možgani ◦ živci ◦ puberteta





4


3

:

2

1

/

/

ENERGIJA IN KROŽENJE SNOVI V NARAVI /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 3

Učenec:

O: spoznava, da med organizmi in okoljem ves čas poteka kroženje snovi in prenos energije skozi žive organizme;

O: spoznava, da živali sprejemajo hrano iz okolja, da živali pojedo drugi organizem in razlikuje med rastlinojedci, mesojedci in vsejedci;



(1.1.2.2)

O: ugotavlja na primerih preprostih prikazov prehranjevalnih verig, da so rastline vedno prvi člen in da so hrana za druge organizme ter da so razkrojevalci nepogrešljivi za kroženje snovi v naravi.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

-na podlagi opazovanja rastlin pojasni pomen rastlin v prehranjevalni verigi;

-prikaže avtentične primere prehranjevalnih verig in pri tem:

» postavi člene v ustrezno zaporedje v prehranjevalni verigi;

» pojasni vlogo posameznega člena (proizvajalce, potrošnike: rastlinojedce, mesojedce in vsejedce,

razkrojevalce).



TERMINI

◦ rastlinojedec ◦ mesojedec ◦ vsejedec ◦ prehranjevalna veriga ◦ proizvajalec ◦ potrošnik ◦ razkrojevalec





4


3

:

2

1

/

/



ENERGIJA /

5

2

0

2

.

7

.

3

OBVEZNO 2



OPIS TEME

Namen teme je v širšem kontekstu poglabljanje znanja o energiji, pri čemer se osredinjajo na svetlobo, temperaturo in toploto, gibanje, elektriko in magnetizem. Izpostavljena je tudi mobilnost, s poudarki na učencu kot kolesarju in bolj trajnostnih potovalnih načinih. V ospredju teme je razvoj z navedenimi vsebinami povezanih pojmov, veščin (predvsem merjenja temperature), naravoslovnih postopkov in raziskovanja. Cilji mobilnosti podprejo učence pri spoznavanju glavnih sestavnih delov kolesa, različnih vrst prevoznih sredstev in varnosti v njih z namenom opravljanja kolesarskega izpita. Medsebojno prepletanje ciljev omogoča sistemsko (povezano) razmišljanje, ki usmerja učenca v razvoj odgovornega odnosa do okolja in spodbuja ozaveščanje o pomenu trajnostnega razvoja.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Učenci spoznavajo svetlobo (Lunine mene, letni časi – 5. razred), temperaturo in toploto (5. razred), sile in gibanje, elektriko (5. razred) in magnetizem predvsem eksperimentalno, pri čemer dejavnosti potekajo v učilnici in na prostem. Pri delu uporabljajo tudi modele, animacije in pisne vire.

Šola učencem 3., 4. ali 5. razreda ponudi možnost opravljanja kolesarskega izpita. Cilji povezani s teoretičnimi izhodišči prometne varnosti so opredeljeni v učnem načrtu za spoznavanje okolja, naravoslovje in tehniko, družbo in šport, praktični del pa je opredeljen v Kurikulumu za razširjeni program osnovne šole (področje: Gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje; sklop: Varnost, zdravje in dobrobit; vsebina: Okolje in trajnostni razvoj – Moje zdravo okolje: dom, šola … ves planet). Pri pouku naravoslovja in tehnike učenci tako usvajajo cilje o sestavnih delih kolesa, različnih prevoznih sredstvih, varnosti kolesarja in pomenu bolj trajnostnih potovalnih načinov.



SVETLOBA IN TOPLOTA



CILJI

Učenec:

O: odkriva lastnosti svetlobe in razišče nastanek senc;

O: opazuje in meri dolžino sence ter ugotavlja, kako se spreminja senca izbranega objekta (dolžina in lega) tekom dneva (npr. drevo, palica);

4

3

:

2

1

/

/

O: / z uporabo različnih virov išče informacije o Soncu kot naši najbližji zvezdi, svetilu, viru energije; 52



(1.1.4.1 | 4.1.1.1) 0

2

.

7

O: . odkriva (ob modelu) vpliv vrtenja Zemlje okoli njene osi na nastanek dneva in noči; 3

2

O: ugotavlja (ob modelu), kako nagnjenost Zemljine osi vpliva na nastanek letnih časov in utemeljuje značilne razlike med njimi;

O: odkriva (ob modelu), zakaj nastanejo Lunine mene (kako lega Zemlje, Sonca in Lune vplivajo na Lunine mene) in jih opazuje na nebu, ter spoznava podatke o Luninih menah z uporabo različnih virov;



(4.1.1.1)

O: spoznava različne termometre (vbodni in alkoholni ter termometer za merjenje telesne temperature) in z njimi meri temperaturo;

O: eksperimentalno ugotavlja, kaj se dogaja s temperaturo dveh teles, ki imata na začetku različno temperaturo in sta v stiku;

O: spoznava, da različni materiali bolje ali slabše prevajajo toploto, ter odkriva njihov pomen v vsakdanjem življenju;

O: ugotavlja (na podlagi opažanj pri poskusih ter merjenjem temperature), koliko se segrejejo različni predmeti na soncu, ko vpijajo svetlobo;

I: opazuje in primerja segrevanje prisojnih in osojnih tal/površine;

O: ozavešča pomen zmanjševanja svetlobnega onesnaženja zaradi njegovih učinkov na organizme, vključno s človekom.



(3.2.3.3 | 2.4.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

-pozna lastnosti svetlobe in pri tem:

» ponazori širjenje svetlobe;

» prikaže, da je za osvetljenimi predmeti senca;

» na podlagi dolžine in lege sence na prostem sklepa na del dneva;

-izkaže poznavanje osnov astronomije, tako da:

» ob prikazu predstavi Lunine mene in pove, kako si sledijo;

» razloži posledice vrtenja Zemlje okoli svoje osi – nastanek dneva in noči;

» razloži nastanek letnih časov;

-izkaže razumevanje temperature in toplote tako, da:



4

3

:

2

1

/

/

» izmeri temperaturo in jo zapiše z merskim številom in enoto; 52/

0

» .2

pojma temperatura in toplota ustrezno uporablja; 7

.

3

» 2

na primeru iz vsakdanjega življenja ponazori, da toplota teče z mesta z višjo na mesto z nižjo temperaturo;

-poveže materiale predmetov, ki različno prevajajo toploto, z njihovo uporabnostjo;

-urejene podatke merjenja (tabela, prikaz) interpretira (vsebine: sence/prevajanje toplote/prisoje/osoje);

-izvede preprosto raziskavo in pri tem sledi korakom raziskovanja:

» postavi raziskovalno vprašanje;

» po načrtu izvede raziskavo;

» zbira podatke, ureja podatke, jih predstavi ter predstavi ugotovitve;

» pojasni rezultate lastne raziskave;

» oblikuje predloge za izboljšavo raziskave/kritično ovrednoti.



TERMINI

◦ svetloba ◦ senca ◦ dan ◦ noč ◦ letni časi ◦ Lunine mene ◦ toplota ◦ temperatura





4


3

:

2

1

/

/

SILE IN MOBILNOST /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 3

Učenec:

O: eksperimentalno spoznava medsebojno delovanje teles (sile) (teža, trenje, električna sila, magnetna sila, upor);

O: opazuje in primerja različne načine gibanja predmetov in prepoznava vzroke za njihovo gibanje;

I: ugotavlja, da se predmeti po različnih podlagah gibljejo različno;

I: ugotavlja, da z drgnjenjem naelektrimo predmete, med naelektrenimi predmeti delujejo električne sile;

O: sestavlja preproste električne kroge in opredeljuje posamezne sestavine (elemente) električnega kroga;

O: spoznava, da različni materiali bolje ali slabše prevajajo električni tok ter ozavešča pomen varnega rokovanja z električnimi napravami (pretvorniki – porabniki) in varčne rabe energije za želeno trajnostno prihodnost;



(2.3.1.2 | 3.2.4.2)

O: eksperimentalno odkriva lastnosti magnetov (dva magneta se privlačita ali odbijata) in magnetne lastnosti snovi (magnet in železo se privlačita);

O: razišče (z uporabo različnih virov) rabo magnetov v vsakdanjem življenju;



(1.1.4.1)

O: spoznava glavne sestavne dele kolesa, obvezno opremo koles;

O: spoznava različna prevozna sredstva in svojo varnost v njih, tudi v različnih vremenskih okoliščinah;

O: razvija zavedanje o rabi prevoznih sredstev z vidika trajnosti in razpravlja o tem, katere trajnostne potovalne navade in dejanja lahko razvije tudi na podlagi pridobljenega kolesarskega izpita.



(2.3.1.2)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

-na primerih:

» prepozna učinke medsebojnega delovanja teles (sil) ter jih umesti med sile na dotik/na daljavo;

» prepozna preprost električni krog in ga iz pripomočkov sestavi;

» opiše pomen električnih prevodnikov in izolatorjev;

» temelji, zakaj ravnanje z električnimi napravami lahko pripelje do nesreče in oblikuje navodila za varno

rokovanje;

4

3

:

2

1

/

/

» prepozna predmete, ki so iz materialov z magnetnimi lastnostmi; 52/

0

-izdela načrt varčne rabe energije pri uporabi električnih naprav doma in v šoli; .2

7

.

3

2

-poimenuje glavne sestavne dele kolesa, obvezno opremo kolesa (krmilo, zavore, luči: rdeča in bela, odsevniki, zvonec);

-predstavi, kako skrbi za svojo varnost v prevoznih sredstvih (čelada na kolesu in skiroju, varnostni pas v avtu);



-kritično vrednoti različne potovalne načine z vidika trajnosti in varnosti udeležencev v prometu. (2.3.1.2)



TERMINI

◦ teža ◦ trenje ◦ upor ◦ elektične sile ◦ magnetne sile ◦ električni krog ◦ električne naprave ◦ magnet ◦ kolesar ◦ krmilo ◦ zavore ◦ luč ◦ odsevnik ◦ sedež ◦ veriga ◦ kolesa ◦ trajnostni potovalni načini





4


3

:

2

1

/

/



SNOVI /

5

2

0

2

.

7

.

3

OBVEZNO 2



OPIS TEME

Namen teme je poglabljanje znanja o snoveh, med katerimi so v ospredju tekočine in plini ter njihove lastnosti kot tudi na nevarne snovi ter gorenje. Poudarek je na podrobnejšem spoznavanju tal, vode in zraka ter procesa kroženja vode in vremena. V ospredju je razvoj pojmov, ki so medsebojno prepleteni, naravoslovnih postopkov in raziskovanja.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Pri učencih je spoznavanje snovi in njihovih lastnosti usmerjeno predvsem na snovi iz njihove okolice. Učenci spoznavajo snovi tako, da jih prepoznajo, opazujejo, izvajajo poštene poskuse, povezujejo njihove lastnosti z njihovo uporabo. Kroženje vode in gibanje zraka učitelj poveže z vremenom in ozavesti tudi okoljske vidike. Pri tem uporabi predvsem eksperimentalni pristop, dejavnosti potekajo v učilnici in na prostem. Učenci pri delu izdelujejo modele, analizirajo in primerjajo lastne meritve z meritvami iz različnih virov ter jih interpretirajo.



LASTNOSTI SNOVI



CILJI

Učenec:

O: eksperimentalno nadgrajuje spoznavanje lastnosti snovi v različnih agregatnih stanjih (s poudarkom na tekočinah in plinih);

O: ugotavlja, da se snovi razlikujejo v lastnostih, kot sta gostota, stisljivost;

O: odkriva, kdaj tekočine tečejo in spoznava pomen črpalk v vsakdanjem življenju;

O: razvršča snovi po lastnostih in lastnosti snovi povezuje s shranjevanjem in njihovo uporabo v vsakdanjem življenju;



(4.4.4.1 | 2.4.3.1)

O: nadgrajuje spoznavanje piktogramov za označevanje nevarnih lastnosti snovi za vsakdanjo rabo (jedko, okolju nevarno, plin pod tlakom, strupeno, vnetljivo, eksplozivno) ter razvija zavedanje o ustreznem ravnanju z njimi (zaščita, rokovanje, shranjevanje, odlaganje);



(2.3.1.2 | 3.2.4.1 | 3.2.4.2 | 4.4.4.1)

4

3

:

2

1

/

/

O: / spoznava proces gorenja in gašenje požarov ter načine preprečevanja le-teh.. 52



(3.2.4.2) 0

2

.

7

.

3

2

STANDARDI ZNANJA

Učenec:

-pozna lastnosti in agregatna stanja snovi, pri tem:

» pojasni, da tekočine zavzemajo obliko posode (gladina) in plini zavzamejo celoten prostor;

» na primerih ponazori, da tekočine (in plini) tečejo, če jih nekaj potiska;

» primerja dve snovi po lastnostih: gostota/stisljivost;

» na izbranih primerih snovi iz življenja utemelji, katera lastnost je pomembna za njeno shranjevanje;

» prepozna izbrane piktograme za nevarne lastnosti snovi in jih poveže z ustreznim ravnanjem;

-predlaga načine gašenja požarov.



TERMINI

◦ tekočina ◦ gladina ◦ plin ◦ črpalka ◦ stisljivost ◦ gostota ◦ embalaža ◦ nevarne snovi ◦ gorenje ◦ gašenje





4


3

:

2

1

/

/

TLA, VODA IN ZRAK /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 3

Učenec:

O: razišče lastnosti tal (prepustnost za vodo, gnetljivost, zrnatost);

O: po piktogramih z embalaže presoja, katere snovi so za tla nevarne;



(2.3.1.2)

O: spoznava proces kroženja vode in poimenovanje prehodov med agregatnimi stanji vode;

O: spoznava vodo kot naravni vir, njen pomen za žive organizme in njeno kroženje med organizmi in okoljem ter se seznanja z omejenostjo zalog pitne vode;



(2.1.3.1)

O: eksperimentalno odkriva raztapljanje, pri čemer uporabi vodo kot topilo in snovi v trdnem agregatnem stanju kot topljence;

O: spoznava sestavo zraka;

O: raziskuje, kako zmesi, ki jih najde v naravi, lahko ločuje (sejanje, odlivanje, uporaba magneta);

I: na primerih vsakdanjega življenja spoznava, da se sestava zraka lahko spreminja (peči z nepopolnim zgorevanjem in vinske kleti), ter ozavešča pomen prezračevanja,

O: nadgrajuje znanje o vetru;

O: proučuje vremensko napoved, vremenske simbole (pretežno, delno oblačno ipd.) in vremenske podatke;



(1.1.4.1)

O: spoznava preproste načine merjenja predstavljenih podatkov (predvsem temperature zraka, hitrosti vetra, količine padavin), kot tudi kompleksnejše tabelarične in grafične predstavitve merskih podatkov, povezanih z vremenom;

O: ugotavlja posledice delovanja človeka na tla, vodo in zrak z uporabo različnih virov in razvija občutljivost za okoljske probleme ter oblikuje odgovoren odnos;



(2.1.3.1 | 1.1.4.1)

O: spoznava podnebne spremembe, predvsem v lokalnem okolju, in argumentirano sodeluje v razpravi o ukrepih za čistejšo tla, vodo, zrak, presoja lastno ravnanje ter ugotavlja, zakaj je pomembno, da naravo ohranjamo.



(2.1.3.1 | 2.3.1.2 | 1.1.2.2 | 2.4.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

-poznavanje procesa kroženja vode izkaže tako, da:

4

3

:

2

1

/

/

» opiše vlogo Sonca; 52/

0

» .2

ve, da se voda lahko nahaja v treh agregatnih stanjih, in poimenuje prehode med agregatnimi stanji 7

glede na temperaturo okolja; 3.

2

» ve, da voda nenehno kroži med organizmi in okoljem;

» predstavi, da so zaloge pitne vode omejene;

-opiše, kako lahko pripravimo raztopino, ter ve, da se pri raztapljanju ohranja masa snov;

-na primerih ustrezno uporablja izraza taljenje in raztapljanje;

-pojasni, da je zrak zmes;

-interpretira vremenske podatke/vremensko napoved;

-predstavi svoj argumentirani načrt lastnega ravnanja v skladu z ohranjanjem okolja (zmanjšanje onesnaževanja vode, zraka, tal) (2.4.3.1) (2.3.1.2).





TERMINI



◦ tla ◦ kroženje vode ◦ taljenje ◦ vrenje ◦ izhlapevanje ◦ kondenzacija ◦ zmrzovanje ◦ masa ◦ raztopina ◦ topilo ◦ topljenec ◦ veter ◦ vreme ◦ podnebne spremembe





4


3

:

2

1

/

/



TEHNOLOGIJA /

5

2

0

2

.

7

.

3

OBVEZNO 2



OPIS TEME

Namen teme tehnologija je v povezovalni vlogi med naravnim in umetno izgrajenim svetom. Tema poglablja in nadgrajuje tehnološke kompetence iz predmeta spoznavanje okolja. Preko prepoznavanja in reševanja različnih situacij in vprašanj s področij tehnologije ali naravoslovja učenci načrtujejo, izdelujejo in vrednotijo relevantne izdelke, to jim omogoča, da ob praktičnih dejavnostih utrjujejo svoje znanje, razvijajo ročne spretnosti, veščine, kritično mišljenje in tehniško ustvarjalnost.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Grafična komunikacija je proces vizualne predstavitve, idej in navodil v različnih tehniških in tehnoloških kontekstih. Pri skupini ciljev grafična komunikacija se seznanijo z osnovnimi pristopi tehniškega risanja za ročno oblikovanje idejnih osnutkov in načinom podajanja načrtov kot poenostavljene tehniške in tehnološke dokumentacije. V povezavi s skupino ciljev materiali, spoznajo način oblikovanja idejnega osnutka embalaže, različne vrste materialov, ki se uporabljajo za izdelovanje izdelkov (papir, les, polimeri, kovine idr.), pri čemer je poudarek na spoznavanju papirja kot enega od njih. Papir je celostno obravnavan od proizvodnje, snovne strukture, ki določa tehnološke in mehanske lastnosti, načina delitve in polproizvodov do ročne izdelave in možnosti recikliranja. Skupina ciljev izdelki (vodeno izdelovanje) je namenjena vodenemu izdelovanju izdelka po danem načrtu s ciljem praktične uporabe tehnoloških znanj in urjenja spretnosti in veščin. Učenci samostojno preskušajo doseganje funkcionalnosti izdelkov, jih po vnaprej danih kriterijih vrednotijo ter predlagajo izboljšave. Skupina ciljev ustvarjalni izdelki (načrtovanje, izdelovanje in vrednotenje) nadgrajujejo skupino ciljev izdelki (vodeno izdelovanje). Poudarja proces načrtovanja izdelka, medtem ko za izdelovanje in vrednotenje izhaja iz pridobljenega znanja iz skupine ciljev izdelki. Učenci prepoznavajo problemske situacije in vprašanja s področij tehnologije ali naravoslovja in načrtujejo, izdelajo in vrednotijo izdelke s katerimi zmanjšujejo ali odpravijo problemsko situacijo oziroma odgovorijo na postavljeno vprašanje.



TEHNOLOGIJA IN DRUŽBA



CILJI

Učenec:

I: spoznava pomembnost in vlogo tehnologije v vsakdanjem življenju;

4

3

:

2

1

/

/

O: / spoznava, da se tehnologije razvijajo skupaj z družbo in imajo vpliv na življenje v posameznih zgodovinskih 52



obdobjih. 02.7 (1.1.2.2 | 2.2.2.1).32





STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» predstavi nekaj tehnologij v različnih časovnih obdobjih.



TERMINI

◦ tehnologija ◦ inovacija ◦ razvoj ◦ družba





4


3

:

2

1

/

/

GRAFIČNA KOMUNIKACIJA V TEHNIKI /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 3

Učenec:

O: z uporabo različnih virov razišče način podajanja tehniških risb/skic izdelkov;



(1.1.4.1)

O: spoznava smernice za prostoročno risanje idejnih osnutkov izdelkov;

O: razvija veščine/spretnosti risanja idejnega osnutka izdelkov za namen načrtovanja izdelka;



(5.2.2.1)

O: prostoročno riše idejne osnutke preprostih predmetov in izdelkov z uporabo različnih črt in določa mere/dimenzije;

O: uči se, kako se izdela načrt za izdelovanje izdelka.



(5.3.5.3)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

-izkaže poznavanje grafičnega načina podajanja izdelkov, tako da ob prikazu risbe/skice izdelka:

» poimenuje narisani izdelek;

» razloži vsebino risbe/skice;

-na primerih izdelkov/predmetov:

» prostoročno nariše idejni osnutek izdelka in ga predstavi;

-izkaže razumevanje embalaže tako, da za določeni predmet:

» prostoročno nariše idejni osnutek embalaže;

» iz papirja izdela embalažo po idejnem osnutku;

» vrednoti funkcionalnost embalaže z vstavitvijo danega predmeta.



TERMINI

◦ idejni osnutek izdelka ◦ risba ◦ ravnina ◦ projekcija ◦ mere ◦ načrt ◦ embalaža ◦ mreža





4


3

:

2

1

/

/

MATERIALI /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 3

Učenec:

O: iz različnih virov spoznava proces izdelovanja papirja in vlogo posameznih surovin v papirju;



(1.1.4.1 | 1.1.2.1)

O: preizkuša strukturne lastnosti papirja in jih povezuje z vrsto papirja;

O: spoznava vrste delitve papirja in različne formate papirja;

I: izvaja postopek ročne izdelave recikliranega papirja;



(1.3.3.1)

I: spoznava pomen zbiranja odpadnega papirja;



(2.4.3.1)

O: raziskuje trdnost papirja z izdelovanjem izdelkov (iz papirnih profilov).



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

-na primerih izdelkov iz papirja:

»   prepozna različne vrste papirja (papir, karton, lepenka);

»   našteje potrebne surovine za izdelovanje papirja in izpostavi bistvene surovine;

»   razlikuje med usmerjenim in naključno porazdeljenim potekom vlaken v papirju;

- izvede preprosto raziskavo (za lastnost trdnost), pri tem sledi korakom raziskovanja:

» postavi raziskovalno vprašanje;

» po načrtu izvede raziskavo;

» zbira podatke, ureja podatke, jih predstavi ter predstavi ugotovitve;

» pojasni rezultate lastne raziskave;

» oblikuje predlog za izboljšavo raziskave/kritično ovrednoti;

-iz profilov papirja izdela izdelek in pri tem:

»  preizkusi trdnost izdelka in pojasni izbiro vrste papirja (z vidika trdnosti);

»  opiše vpliv spremembe oblike papirja na njegovo trdnost.



4

3

:

2

1

/

/

TERMINI /

5

2

0

◦ 2 papir ◦ karton ◦ lepenka ◦ surovina ◦ vlakno ◦ trdnost ◦ polizdelek ◦ profil ◦ prepogibanje

.

7

.

3

2





4


3

:

2

1

/

/

IZDELKI (VODENO IZDELOVANJE) /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 3

Učenec:

O: ob vodenem izdelovanju izdelkov (ali modelov/maket) napoveduje osnovni namen izdelka iz podanega načrta in načrtuje preskušanje izdelka za določitev funkcionalnosti;



(5.3.5.2 | 5.3.5.3)

O: spoznava varno in za delo učinkovito delovno mesto;



(3.2.4.2)

O: spoznava orodje, stroje, naprave, pripomočke in obdelovalne postopke;

O: vodeno izdeluje izdelke po danem načrtu;



(5.2.2.2)

O: preizkuša in vrednoti funkcionalnost izdelka;



(5.3.5.2)

O: predstavlja ideje za izboljšave izdelka ob pridobljenih izkušnjah izdelave izdelka.



(5.3.5.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

-iz že oblikovanega načrta vodeno izdela izdelek in pri tem:

» prepozna materiale in orodje iz načrta, potrebne za izdelavo izdelka;

»   upošteva pravila za varno delo;

»   načrtuje način preskušanja funkcionalnosti izdelka;

»   preizkusi in vrednoti funkcionalnost izdelka in natančnost izdelave;

»   predlaga možne izboljšave izdelka.



TERMINI

◦ načrt ◦ material ◦ orodje ◦ stroj ◦ naprava ◦ merjenje ◦ zarisovanje ◦ rezanje ◦ žebljanje ◦ pregibanje ◦ vrtanje ◦ oblikovanje ◦ preoblikovanje ◦ spajanje ◦ sestavljanje ◦ obdelovanje površine





4


3

:

2

1

/

/

USTVARJALNI IZDELKI (NAČRTOVANJE, IZDELOVANJE IN /

5

2

VREDNOTENJE) 0

2

.

7

.

3

2

CILJI

Učenec:

O: rešuje naravoslovno-tehniške probleme z izdelovanjem ustvarjalnih izdelkov (modelov/maket) in ob tem spoznava problemska izhodišča;



(5.1.2.1 | 5.1.2.2 | 1.3.4.2)

O: z uporabo virov raziskuje obstoječe relevantne izdelke;



(4.1.1.1)

O: oblikuje merila za vrednotenje rešitev;



(5.1.4.1)

O: razvija tehniško ustvarjalnost s prostoročnim oblikovanjem ustvarjalnih idejnih osnutkov izdelka;



(2.4.3.1 | 5.1.2.1)

O: izdeluje načrt za izdelovanje izdelka;

O: izdeluje izdelek ob upoštevanju načel varnega dela;



(3.2.4.2)

O: preizkuša in vrednoti funkcionalnost izdelka ter predlaga izboljšave.



(5.1.2.2 | 5.1.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

-iz podanega problema prepozna rešitev v obliki izdelka in pri tem:

» določi uporabnika;

»  s pomočjo virov poišče obstoječe relevantne izdelke in jih upošteva pri izdelavi idejnega osnutka izdelka;

»  zapiše kriterije in opiše način njihovega preskušanja;

»  izdela načrt;

»  predstavi in utemelji izdelek kot rešitev problema;

-izdela izdelek po zasnovanem načrtu ob upoštevanju pravil varnega dela in pri tem:

»  preizkusi in kritično vrednoti izdelek;

» opiše, kako različni materiali, orodje in obdelovalni postopki skupaj vplivajo na končni izdelek;



4

3

:

2

1

/

/

»  predlaga možne izboljšave izdelka. 52/

0

2

.

7

.

2

TERMINI 3

◦ načrt ◦ material ◦ lepljenje ◦ zatikanje ◦ žebljanje ◦ pregibanje ◦ orodje ◦ pripomoček





4


3

:

2

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

2



VIRI IN LITERATURA PO 3



POGLAVJIH



ORGANIZMI

RAZNOLIKOST ORGANIZMOV

Bačnik, A., in Slavič, S. (2022). Razvijamo naravoslovno pismenost: opredelitev naravoslovne pismenosti s

primeri dejavnosti (Spletna izd.). Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hev0tf4

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hev0tf4)

Bačnik, A., Slavič, S., Bah Berglez, E., Eršte, S., Golob, N., Gostinčar-Blagotinšek, A., Hajdinjak, M., Hartman, S., Ivančič, G., Kljajić, S., Majer Kovačič, J., Mohorič, A., Moravec, B., Novak, N., Pavlin, J., Repnik, R., in Vičič, T. (2022). Naravoslovna pismenost: opredelitev in gradniki (Spletna izd.). Zavod RS za šolstvo.

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qnj9stv (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qnj9stv)

Bajd, B. (2019). Moji prvi listi dreves in grmov: preprost določevalni ključ (1. natis, str. 34). Hart.

Krnel, D. (2011). Pošten poskus - kako izvedemo poskus, da rezultati niso pristranski. V Razvoj naravoslovnih kompetenc: izbrana gradiva projekta (str. 55–60). Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko.

Novak, N., Dolgan, K., Vršič, V., Podbornik, K., Bojc, J., in Pihler, N. (2022). Pouk na prostem: priročnik za učiteljice in učitelje na razredni stopnji (1. izd., str. 1, mapa (6 zv.)). Zavod RS za šolstvo.



ENERGIJA

SVETLOBA IN TOPLOTA

» Bajd, B., Gostinčar-Blagotinšek, A., Iskrić, G., Krnel, D., Pečar, M., Razpet, N., Rovšek, B., Strgar, J., Susman,

K., Tomažič, I., Vrščaj, D., Dolenc, S., Sokolowska, D., in Perhavec, S. (2013). Didaktična gradiva projekta Fibonacci: učimo se z raziskovanjem: raziskovalni pouk naravoslovja in matematike v Evropi (str. 1 mapa (19 zv.)). Univerza v Ljubljani. Pedagoška fakulteta.

» Gostinčar-Blagotinšek, A. (2008). Lunine mene: razlaga k stenski sliki. Naravoslovna solnica, 12(3), 33–35.

» Gostinčar-Blagotinšek, A. (2015). Dan in noč. Naravoslovna solnica: Za učitelje, vzgojitelje in starše, 19(2),

9.

» Pavlin, J. (2020). Ali oblačila grejejo? Naravoslovna solnica: Za učitelje, vzgojitelje in starše, 25(1), 35–36.

» Pavlin, J., Kastelec, N., in Susman, K. (2021). Kdaj voda zavre? Naravoslovna solnica: za učitelje, vzgojitelje

in starše, 25(3), 29 + [10] str. pril.





4


3

:

2

1

/

/

» Rovšek, B., in Susman, K. (2008). Sončna ura v ekvatorski ravnini. Fizika v šoli, 14(2), 43–47. 52/

0

» .2

Susman, K., in Dolenc, S. (2021). Ali je pozimi Zemlja najbolj oddaljena od Sonca? Naravoslovna solnica: za 7

učitelje, vzgojitelje in starše 3.

, 25(2), 36–37. 2

» Susman, K., in Dolenc, S. (2022). Sončno kuhališče. Naravoslovna solnica: za učitelje, vzgojitelje in starše,

27(1), 11–15.

SILE IN MOBILNOST

Priporočljivi viri:

» Bajd, B., Gostinčar-Blagotinšek, A., Iskrić, G., Krnel, D., Pečar, M., Razpet, N., Rovšek, B., Strgar, J., Susman,

K., Tomažič, I., Vrščaj, D., Dolenc, S., Sokolowska, D., in Perhavec, S. (2013). Didaktična gradiva projekta Fibonacci: učimo se z raziskovanjem: raziskovalni pouk naravoslovja in matematike v Evropi (str. 1 mapa (19 zv.)). Univerza v Ljubljani. Pedagoška fakulteta.

» Čepič, M. (2021). Kako predstavljamo sile. Fizika v šoli, 26(2), 57–60.

» Čepič, M. (2020). Sile in njihove lastnosti. Fizika v šoli, 25(1/2), 93–98.

» Čepič, M. (2007). Magnetne lastnosti snovi. Kemija v šoli, 19(1), 15–18.

» Gostinčar-Blagotinšek, A. (2019). Kako deluje indukcijsko kuhališče. Naravoslovna solnica, 24(1), 36.

» Gostinčar-Blagotinšek, A. (2016). Vpliv tovora na prevoženo pot. Naravoslovna solnica: za učitelje,

vzgojitelje in starše, 21(1), 36.

» Novak, M. (2024). Koncept usposabljanja za vožnjo kolesa in kolesarski izpit v osnovni šoli.

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8kxpy00 (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8kxpy00) (18.11.2024)

» Revija Razredni pouk letnik 23. (2021). številka 1. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7a9yk58

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7a9yk58)



SNOVI

LASTNOSTI SNOVI

» Čepič, M. (2018). Gost, pogost, redek, viskoznost in gostota. Fizika v šoli, 23(2), 57–59.

» Dacinger, R., Marinšek, A., Košiček, B., Mrzlikar, N., Gasparič, B., Kokalj, Ž., in Dubravc, M. (2023). Požari v

naravi. Radiotelevizija Slovenija. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/4sn8ot7

» Gostinčar-Blagotinšek, A. (2004). Gostota tekočin in plavanje. Naravoslovna solnica: za učitelje, vzgojitelje

in starše, 9(1), 32–33.

» Krnel, D. (2016). Začetno naravoslovje. Kemija: [učbenik] (1. izd.). Univerza v Ljubljani. Pedagoška

fakulteta.

» Rovšek, B., in Žigon, S. (2020). Iztekanje vode skozi luknjice iz odprte in zaprte plastenke. Naravoslovna

solnica: za učitelje, vzgojitelje in starše, 24(2), 16–19.





4


3

:

2

1

/

/

TLA, VODA IN ZRAK /

5

2

Priporočljivi viri: 20

.

7

.

Bačnik, A., Slavič, S., Bah Berglez, E., Eršte, S., Golob, N., Gostinčar-Blagotinšek, A., Hajdinjak, M., Hartman, S., 23

Ivančič, G., Kljajić, S., Majer Kovačič, J., Mohorič, A., Moravec, B., Novak, N., Pavlin, J., Repnik, R., & Vičič, T. (2022). Opredelitev naravoslovne pismenosti. V A. Bačnik in S. Slavič (ur.), Razvijamo naravoslovno pismenost: Opredelitev naravoslovne pismenosti s primeri dejavnosti (str. 10 – 45). Zavod RS za šolstvo.

Dacinger, R., Čuček, A., Ravbar, N., Blatnik, M., in Petrič, M. (2019). Po sledeh kraških voda. Radiotelevizija

Slovenija javni zavod. Po sledeh kraških voda (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/5rdwcmc)

Gaši, N., Dacinger, R., Lukan, B., Turšič, J., Miklavčič, N., Kukec, A., Eržen, I., Šorli, S.,in Matos, T. (2018). Zrak v notranjih prostorih. Radiotelevizija Slovenija javni zavod. Ugriznimo znanost: Zrak v notranjih prostorih

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/jhwva4t)

Krnel, D. (2019). Vreme in kroženje vode. Naravoslovna solnica: za učitelje, vzgojitelje in starše, 23(2), 37.

Krnel, D. (2016). Začetno naravoslovje. Kemija: [učbenik] (1. izd.). Univerza v Ljubljnai. Pedagoška fakulteta.

Valič, A., Kraigher, H., Westergren, M., Božič, G., Oražem, D., Breznikar, A., Debevec, B., Golob, M., in Hren, B. (2020). Gozd in podnebne spremembe. Radiotelevizija Slovenija. Gozd in podnebne spremembe

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zypaxr4)





4


3

:

2

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

2



PRILOGE 3