Posamezna številka 10 vinarjev. Šlev. 158. v LJUDI* V , 15. milja 1915. Leto XLIII. s Velja po pošti: = Za celo leto naprej . . K 26'— za en meseo ....., 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— dom: K 24'— „ 2'- V Ljubljani na Za celo leto naprej . za en meseo „ V upravi prejemati mesečno „ 1*70 = Sobotna izdaja: = za celo leto........ 7"— za Nemčijo oeloletno a ostalo inozemstvo. 9--12-- I 1 mm m ti m Inscrati: Enostolpna petttvrsta (72 mtu): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat ......13 „ za večkrat prlmeron popust. Poročna oznanila, zalivale, osmrtnice itd.: enostolpna i:e:itvr8ta po 2) vin. :— Poslano: =__ onostolpna petitvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, izvz3mšl nedelje in praznike, ob D. uri pop. Rodna letna priloga Vozni i od K3" Uredništvo je v Kopitarjevi ulloi štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. :.= Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrska 2S.511, bosn.-liero. št. 7563. — Upravniškoga telefona št. 188. Avstrijska nota Ameriki. Korespondenčni urad prinaša besedilo obširne note, katero je naša vlada dne 29. junija izročila ameriškemu poslaniku na Dunaju. Nota poudarja, da je naša vlada vso pozornost obračala na učinke, ki jih je imela enostranska trgovina orožja med Ameriko in Angleško in njenimi zavezniki, dočim sta bili Nemčija in Avstrija izključeni od te trgovine. Ker jc položaj enak tudi za Avstrijo, odtod ta avstrijska nota. Čeravno je naša vlada popolnoma prepričana, da je in hoče biti ameriška vlada strogo nevtralna, vendar nastaja vprašanje, ali niso razmere, kakor so se tekom vojne proti volji ameriške vlade razvile, take, da v učinkih prekrižavajo namene ameriške vlade in dosezajo ravno nasproten uspeh. Če se to vprašanje potrdi, kar se po mnenju avstrijske vlade mora storiti, potem nastane novo vprašanje, ali ni mogoče ali celo dolžnost izdati take naredbe, ki bi pripomogle do popolne veljave želji zvezne vlade, ki hoče proti obema vojnima strankama stati na strogo enakem stališču. Tudi to vprašanje avstrijska vlada orezpogojno potrjuje. Bistva in vsebine nevtralnosti se ne da v celi meri dobiti v fragmentaričnih določilih mednarodnega prava. Res, da dajejo členi 7, V. in XIII. haaške konvencije Ameriki formalno prav, ko trpi trgovino z orožjem, amapk treba je opozoriti, da imajo pravice, ki jih imajo v posameznih slučajih nevtralne države, svoje meje v zahtevah nevtralnosti, kakor odgovarjajo splošno priznanim načelom mednarodnega prava. Vse avtoritete mednarodnega prava, ki se posebno pečajo s tem vprašanjem, pravijo, da nevtralna vlada ne sme dovoliti nemotene trgovine z vojno kontrebando, če ta trgovina zavzame tako obliko ali obseg, da je vsled tega prizadeta tudi nevtralnost dotične države. Pa naj se sedanjo trgovino Združenih držav z vojno kontrebando presoja po enem. ali drugem kriteriju, vedno se p ide do tega konca, da izvoz ameriškega vojnega materiala ne stoji v soglasju z nevtralnostjo. Ne gre se namreč za to, da se zmanjša izvoz ameriške vojne industrije, ki ga je imela v času miru. ampak ta industrija se ie ravno vsled vojne silno povečala. Da so mogli zadostiti velikanski potrebi Angleške in njenih zaveznikov, je bilo treba obrate popolnoma izrabiti, obstoječe izpremeniti in razširiti in ustvariti nove in zaposliti velikanske množice delav- I siva. Vse.gospodarsko življenje se je iz-premenilo. Nihče tedaj ameriški vladi ne more braniti, da s prepovedjo izvoza, ki ! koristi samo eni vojni stranki, ustavi ta ogromen izvoz vojnega materijala. Morebitnemu ugovoru, da jc ameriška industrija pripravljena tudi Nemčiji in Avstriji dobavljati vojni materijal, da pa vsled vojnega položaja tega ne more, se mora odgovoriti s tem, da je ameriška vlada gotovo v stanu temu odpomoči, kajti dovolj je, da Angleški in njenim zaveznikom zagrozi z ustavitvijo dobavljanja vojnega materijala, živil in surovin za slučaj, če sc ne da prortosti zakoniti trgovini z Nemčijo in Avstrijo. Po tej poti bi ameriška vlada samo sledila svoji vedno zelo spoštovani tradiciji nastopati za svobodo zakonite pomorske trgovine. Zato Avstrija apelira na Ameriko, da naj trezno presodi in revidira svoje dosedanje stališče. Mujo piiH Mi. V Rdeči knjigi našega zunanjega urada je nekaj zanimivih listin, ki v pogajanjih pravzaprav niso več igrale nobene uloge, ki bodo pa vendar ostale spomina vredne kot znamenje, kako daleč je šla avstrijska pripravljenost, da zadovolji italijanske zahteve, ohrani mir in odvrne dotedanjega zaveznika od verolomstva. Dotedanje ponudbe monarhije so bile kot premajhne odklonjene, 11. aprila izročene italijanska zahteve so bile nad vso mero pretirane in nesprejemljive. Nato je c. in kr. poslanik baron Macchio sestavil nov predlog, ki je obsegal 15 č'cnov, in ga 15. maja brzojavno predložil na Dunaju. Italijanskih otoških zahtev se v njem več ne omenja; zahteva po odstopu cele kor-čulske skupine je bila na Dunaju odklonjena in pooblastila, da v pogajanjih, če ti-cba, ponudi Pelagruž, se baron Macchio ni poslužil, ker ni bilo nujne prilike za to. Glavne točke Macchiovega načrta so obsegale na,Mednje predloge: Člen I. Meja naj izhaja iz sedanje meje pri Zufallsspitze in gre skozi obmejni pas med okraji Cles na eni strani in Schlanders in Meran na drugi strani, ozi- : roma naj sledi razvodju med reko Noče in i Adižo do Illmenspitze. Nato bi se obrnila proti zapadu, proti Proveisu tako, da bi ta občina še dalje ostala pri avstrijski Tirolski, dospela nato do hudournika Pescara in mu sledila do njegovega izteka v Noce. Potem naj bi šla dalje ob strugi Noce, se južno od Taja ločila od nje, krenila ra Corno d i Tres, sledila severni meji okraja Mezzolombardo in dosegla Adižo južno od Salurna. Nato bi se vzpela na Gliersberg in sledila razvodni črti med dolinami Avi-;ia in dolino Adiže, šla mimo Castiona in ! polkrogu tako, da bi občina Altrei ostala ' avstrijsko-tirolska, nato sc pa vzpela na vrh San Lugana. Potem bi sledila meji med okrajema Bolcan in Cavalese oziroma razvodni črti med dolino Avisia in dolino Adiže in šla dalje čez Cima di Rccca in čez Grimmsko sedlo do Latemara. Z vrha Carmon bi se spustila proti Avisiu, prekoračila to reko med občinama Moena in t orno in sc zopet vzpela proti razvodni črti med dolino San Pclcgrina na severu in dolino Travignola na jugu. Sedanjo mejo bi dosegla vzhodno od Cima di Bocce. Člen II. Avstrija odstopi Italiji ozemlja na zapadnem bregu Soče, v kolikor so prebivalci italijanske narodnosti. Nova meja bi šla ocl soškega ustja (Sdobba) ob reki čez Gradiško, potem naj bi zapustila strugo Soče in potekala v severnozapadni smeri čez Medejo do Judria in potem dalje ob njem. Člen III. Trst naj dobi naslov »cesarsko svobodno mesto«, univerzo in nov mestni Statut s popolno avtonomijo. To so bile bistvene teritorialne ponudbe; glede časa odstopa teh ozemelj, ki je bila glavna sporna točka, ker je Italija zahtevala takojšnjo izročitev, ni bilo ničesar rešenega. — 16. maja je sledil odgovor barona Buriana, ki jc v glavnem pritrdil Macchievi sestavi, vendar pa napravil nekaj izprememb in izrazil željo, cla naj bi se glasil francoski naslov za Trst: »Ville libre imperiale«. V noti z dne 17. je bil Macch io pooblaščen, da cventuclno priloži k darovom za Italijo še Krmin. Do tega ni več prišlo. Ko je baron Macchio 18. maja predložil italijanskemu zunanjemu ministru Son-ninu novo sestavo ponudb, iz lega ni bilo več spraviti nobene besede. »Pogovor je ostal monolog«, je baron Macchio poročal na Dunaj. Sonnino in Salandra sta pač že davno prodala kosti italijanskih vojakov v London in Pariz! AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dimaj, 14. julija. Uradno se poroča: lav.-emši araljerijskli bojev in prask se na jugozapadni fronti ni nič dogodilo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. X X X. sc nato obrnila j ornspitze in goro Comp. Nato bi se okrenila proti jugu v italijansko uradno poročilo. Duaaj, 13. julija. (K. u.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 11. julija se glasi: V Val Chiese, na Monle Piano in v Val ai Rimbianco (Rimbianco teče med Monte Pianom in Drei Zinnen m se izteka v Črno Rienzoj so bili za nas ugodni manjši boji. Naša težka artiljerija je obstreljevala utrdbe pri Candru (pač Lan-dro) in na nižje ležeče utrdbe v dolini Sexten. V K-arniji trajajo nadležni (manjka ena beseda, najbrže: napadi) proti Velikemu Palu dalje. Danes zjuiraj ob jutranji zori so podvzele naše čete zopet prodiranje in so pregnale sovražnika iz nekega blizu cafrih postojank se nahaj&jočega strelskega jarka, ob tej priliki so imeli izdatne izgube. V odseku ob Soči je poizkušal sovražnik še en nočni protinapad, ki se je pa popolnoma izjalovil. Zsmmive podrobnost; iz bojev z Italijani. »Grazer Volksblatt« priobčaje iz -Deutsche Tageszeitung« naslednje poročilo listovega dopisnika: Te dni sem mogel biti priča enega najzanimivejših poglavij cio:iodanje vojne z Italijo. Pri origon- skem prelazu so udrle naše čete, sesto-ječe iz Korošcev, Poljakov, Čehov, Hrvatov, Rumunov in Ogrov, čez mejo in zasedle več kvadratnih kilometrov italijanskega ozemlja. Zasedeno ozemlje je spadalo riakoč k beneški republiki in je bilo svoj čas prepreženo s cestami, pod katerimi leži plodna dolina Rio d'Avanza, na katero je naperjen ogenj avstrijskih čet. Nekaj dni po vojni napovedi je prišel kot parlamenter z belo zastavo italijanski narednik ter dobesedno govoril tako-le: Poveljujoči general italijanske divizije poživlja avstro-ogrsko vojaštvo, da izprazni postojanke ob origonskem prelazu, ker bo v nasprotnem slučaju sledil napad z ogromno premočjo in p0 nedvomni zmagi se izvrši pokolje brez vsakega usmiljenja. — Naši so zahtevali cd parlamenterja njegovo legitimacijo. A ni je imel. Rekel je, da_ je degradiran častnik in ob pričetku vojske je bil vsled pomanjkanja podčastnikov imenovan za narednika. Naš odgovor je bil ta. da so štirje infanteristi, !rfso se prostovoljno javili, zlezli jjrteko štme-ga kamina na Monte Peraldo in toliko časa obsipali italijanske posadke z ročnimi granatami, dokler niso bereaglisri zbežali Nato se je gorski vrh zasedel jn utrdil! Od tu se vidi daleč na italijansko ozemlje. Tudi v dolini Ri0 d'Avanza je bilo opaziti vojni tabor, na katerega je naša artiljerija takoj o tvorila ogeni. Italijani s t zbežali in se tudi ponoči niso vrnili. Pač pa so zasedli Monte Ciadini. Naslednje jutro ob 3. uri so se naši jeli vzpe- LI & i fc, IM j V Tfs »Id Kaij se je godilo po napovedi vo5ae. Do jutranje zarje je na binkoštno nedeljo pihal s sinje Adrije čez Trst vlažno-vroč jug. Oknice so šklepetale, svetilke po ulicah so se mu udajale, in zatvornice prodajaln je stresaj sem in tje. Tudi čez balkon moje hotelske sobe se je radovedno priplazil, pa se udobno udomačil v moji spalnici ter me skoro zadušil s svojim žgočim dihom. — Tako piše vojni poročevalec Pavel Schweder. — Prestrašen sem skočil s postelje — piše dalje — in opazil, da ni videti pO hišah in pri vratih binkošt-nega cvetja, kakor je pri nas doma navadno. Tudi praznične radosti v očeh Trža-čanov si zaman iskal. P/bližno 100.000 ljudi je mesto že zadnje dni zapustilo, ostanek pa se je valil rano dopoldne, ko so še zvonovi vabili k službi božji, proti kolodvorom. Italijanska vojna napoved jc bila pred vrati, in vse sc je balo, da prične sosed sovražnosti z napadom svoje mornarice na odprto tržaško mesto. Zaman se je bilo opozarjalo, da je tržaški zaliv proti takim presenečenjem zavarovan z mogočnimi utrdbami. Zaslon' je bilo tudi praviti ljudem, da je naše mornarica izgubila lc vojno ladio »Zento« in da je siccr v Adriji popolna, kakor jc bila poprej. Vse to dokazovanje ni nič izdalo. Priprave laške iredenie so bile preveč dobre, in najboljše glasilo ; neodves$er.cev«, Al Piccolo«, je že leta in leta ljudi prepariral za sedanji trenotek. Angleška, francoska in ruska poročila iz glavnega stana so bila vedno debelo tiskana na prvi strani, dočim so avstrijska in nemška čepela navadno kje v kakem ponižnem kotičku. To se pa more uredništvu priznati: mojstrsko so znali pisati, in med vrsticami je mogel, kdor je znal, mnogokaj brati. Navedeni poročevalec trdi celo, da je nekoč »Piccolo« pisal, cla je avstrijska stvar izgubljena, kakor hitro poseže^ Italija v svetovno vojno proti svoji dosedanji zaveznici. Gotovo pa je, da je »Piccolov« tiskarski škrat rad številke tako zmešal, kakor so bilo- za entento prav. Iz 200.000 ujetih Rusov jih je napravi! kar samo 20.000. Grehi tega židovskega glasila, zlasti napram Slovencem, pa segajo že daleč nazaj, v dobo, ko je na nepopisen način vzbujalo strasti svojih zvestih pristašev iz starega mesta, koder se je šlo za kako volitev v deželni ali občinski zbor. Tisti tolikrat opljuvani »ščavi« niso bili, ki so mu sedaj nad glavo zažgali srše-nje gnezdo, marveč bili so to pristni sinovi italijanske dvatisočletne kulture, kakršne si je Piccolov« lastnik, ogrski žid Mayer, tekom dolgih let izredil in izomi-kal. Gospod Mayer zdaj lahko poseda po Rimu in premišljuje o ponesrečenih uspe- hih svoje politike, ki mu je sicer vrgla mnogo milijonov, končno pa hipoma odpovedala. Stari grehi iredenie so bili. ki so ao-vedli v Trstu do požiganja osebne lastnine. Dalekostoječ opazovalec bi sc prav nič ne čudil, če bi slišal, Slovenci so *Pic-colovo« poslonje zažgali. Navedeni. nemški vojni poročevalec pa pravi, da se je bal pogroma na Nemce: Vsi smo pričakovali Jernejevo noč za Nemce, ampak nastopil je Menetekel-ufarsin za neodre-šence«. Okoli petih popoldne so na namest-niški palači razvili cesarsko zastavo; to je bilo znamenje, da jc vojna napovedana. Nekak »široko« strahu se je vlcgcl na mesto. Ko sem sc poslavljal od ekscelence namestnika Fries-Skeneja in njegove lju-beznjive soproge — piše poročevalec dalje — sem zaslišal nastop mnogotisočglave množice, ki jc vzklikala: »Evviva Auslria!« (Živela Avstrija!) in pela prekrasno Hayd-novo cesarsko himno — slovaški cerkveni napev, kakor je zgodovinsko dokazano — ter izražala takorekoč v zadnjem hipu svoje domoljubno prepričanje. Namestnik jc zaklical sivemu vladarju glasen hoch ! in tisočglava množica ga jc ponavljala, da jc donelo do nebes, seveda pa tudi do magistrata, od koder so sc baš odpravljali — iredentisti, ker je vlada občinski odbor razpustila. Ko so ootem začele padali prve sen- ce bmkoštnega večera in so zadnji vlaki z naborniki in uradniki, pa tudi z ostanki dotlej zaupljivega tržaškega prebivalstva jeli zapuščati mesto ter se vspenjati na Kras, proti Štajerski, slikoviti Koroški in divni Solnograški, tedaj se je v Trstu pričela laška noč, ki mi ne pride nikdar iz spomina. Hodil sem ono soparno noč gor in dol po ulicah, ki jih je razsvetljeval požar : Piccolove« palače, da se jc videlo, kakor podnevi, in morem le reči, da nisem videl niti enega Nemca in niti enega Slovana, ki hi se udeleževal teh obžalovanja vrednih izgredov, ki se pa dajo iz celega položaja in prejšnjih huiskarij docela razlagati. Demonstranti so bili do zadnjega italijanski Tržačani, in s komurkoli sem govoril, vsak je bil do skrajnosti razburjen vsled vojne napovedi z italijanske strani, kar so ljudje v prvi vrsti pripisovali delovanju iredente. V ljudstvu so se bile gojile neizpolnivc nadc, kot konec pa se je pokazal na grozečem obnebju za Trst sodni dan. Zaman je bilo ljudi opozarjati, da mesto ni v nevarnosti, tudi če bi se iz strateških ozirov in na podlagi prejšnjih izkušenj v Galiciji z njimi postopalo kakor z odprtim mestom ter sc morda iz pretirane previdnosti »evakuiralo« (izpraznilo). v.prva jc množica samo demonstrirala, kmalu pa so jo ojačili izrodki iz pristaniških beznic, ki so pričeli pleniti in poži-gali, in tedaj sc ljudje niso dali vcc nikjer zadržati. Značilno pa jc, da so vse nasil- njati na Monte Ciadini. Že uro kasneje je doop Ma infanterija, ki jo je podpiralo top-niši /o, tako blizo, da je bilo mogoče naskoči:;. Ko je utihnil artiljerijski ogenj, se je tel .;,.>: iz strojnih pušk in mannliche-■ c. Ecrsaglieri so prinesli svoje ranjence na šotornem platnu nizdol. Mrtve so pometali 7. višine v brezdanji prepad in nato ce je pričel Ijeg. Vsak je skušal odnesti celo kožo. Italijani so popustili v postojankah puške, prtljago itd. Na spodnjem pobočju Monte Ciadini je bila še stotnija bersaglierov, ki so še poizkušali izvajati odpor. Dobila je nekaj ročnih granat in ogenj od strani, nakar se je umaknila. če nekaj podrobnosti o zadnjem laškem porazu. > Grazer Volksblatt« poroča: Italijani So prestavili svoje težišče med Gorico in Tržič. Zračna črta te razdalje znaša IS kilometrov, bojna črta pa je dolga približno 30 km. Proti tej točki, ki znaša pet-indvajsetino cele naše fronte proti Italiji, je poslal Cadorna štiri armadne zbore, okoli 200.000 mož, tako da je prišlo na vsak meter 7 mož. Te čete je podpiralo 400 topov različnegt kalibra, ki so kar razsipavali municijo. In kako je bilo pri nas? Niekaj primerov. Ena sama črnovoj-niška stotnija je dva tedna zadržavala dve italijanski brigadi. Nek orožniški straž-mujster je samo z osmimi možmi držal neko višinsko postojanko pri Dobrdobu in zadržaval prehod sovražnika, med tem ko so se naše prednje straže mož za možem plazile v pripravljene postojanke na do-berdobski planoti. Nek mlad poročnik ae je že trikrat priplazil v Tržič. V tem prostem, od nas nezasedenem mestu so Dal-matinci prvič krvavo pozdravili bersaglie-re. Žvižgaje in pojoč so sa pripeljali na svojih kolesih v mesto, o katerem so mislili, da je že v njihovih rokah, ko so pričele pokati strojne puške in postrelile vse bersagliere do zadnjega moža. Italijanski tabor na južnovzhodnem Tirolskem vzet z naskokom. Inomost, 14. julija. »Tiroler Soldat.en-zeitung« poroča: Na južnovzhodnem Tirolskem je vzelo z naskokom 9 mož nek italijanski tabor v višini 2600 metrov, ko so Italijani obedovali. Italijani so preplašeni bežali in so vse popustili. V taboru so našli 15 mrtvih, nekoliko materiala, 300 kg mesa in drugega živeža in velikanske množine streliva. Uspešno obstreljevanje italijanskih letalcev. Berlinskemu »Tagbiattu« poroča očividec: Na tržiški cesti nam je prišel nasproti a,vtomobil, pred katerim sta dirjala dva huzarja, ki sta zz ozirala kvišku proti nebu. Ko se je naš voz ustavil, se je zaslišalo brnenje motorja in visoko nad našimi glavami je bilo opaziti ploskve letala. S pomočjo daljnogledov smo spoznali italijansko letalo. Huzarjev in avtomobila ni bilo več videti, toda takoj nato so se zaslišali trije topovski streli in krog tujega ptiča so zaplesali oblački treh šrapnelov. Začel se je gugati, se prevrnil in se za Tržičem v padalnem poletu spustil na tla. Kasneje smo videli delovati poljski top. Eno letalo je bilo že sestreljeno; drugo se je v strmem letu spuščalo nosti merile le na »regnicole« (italijanske državljane) in da so se demonstranti pri vsem tem ravnali po zgledih z onstran av-strijsko-italijanske meje. Za izgrede je torej odgovorna tista Italija, katere prebivalstvo je zadnje dni popolnoma v duhu tržaške druhali divjalo v Milanu, Eenet-kah, Rimu in drugod proti Nemcem in Avstrijcem. Kolikor sem opazil, se je laška noč pričela s precej nedolžno »mačjo godbo« pred poslopjem društva »Lega nazionale«. Par tisoč ljudi je naenkrat obkolilo kavarno v pritličju velikega poslopja ier prisililo regnicole, ki so tam sedeli, in njih iredentarske pristaše, da so naglo odnesli pete. Ljudje so se smejali, peli, kričali, žvižgali, kar zažvenkeče nekaj šip, stol prileti iz kavarne na cesto, stolu sledi nekaj miz, in že so spretne roke trgale s poslopja italijanske napise. Miz in stolov je bil na cesti že cel kup, in naenkrat švigne iz te gromade plamen, ki so ga netili z žganjem, obmetavajoč ogenj s steklenicami z alkoholnimi pijačami, seveda tudi iz kavarne. Še preden sem se prav zavedel, kaj ima iz vsega tega nastati, je š gal p'amen že do prvega in kmalu do chugega nadstropja. Platneni zastori na 0 nih so rekaj časa plapolali sem in tje in se ie videl ogenj, ki je prihajal iz no- 1 i i poslopja, ki je bilo v nekaj minuti n ž3 en sam ogromen plamen. Ljudje c: so obmolknili in se spogledovali, i- r jih je bilo pametnih, so drugim odsvetovali od nadaljnjih nasilnosti, toda zaman. P ' hiteli so ognjegasci, a množica jih je rpotiiia ti. z; i, prikorakalo je redarstvo, a d> iiha 1 (e poiicijo sprejela z zasmehom in • i'ili n *" »t-> b o rn »-»,»,1.^1.!. 1-nJ.I'i . - '.y.' ■ >• i w ■". IVu pii'-vi.ii vujarvi, sO jut denv-r.stranti dvignili na rame in z glasni.ni ev viva skušali odnesti od požara. na tla, o čemer so ga obsipale naše granate in mu zadale konec. Položaj na italijanskem bojišču. Vojni poročevalci poročajo dne 13. t. m.: Včerajšnje dnevno delo Italijanov je obsegalo poraz več italijanskih polkov na Primorskem. Grof Berchtold na laškem bojišču. Z Dunaja poročajo, da je cesar grofu Berchtoldu dovolil, da gre kot dragonski ritmojster na laško bojišče, kjer stoji tudi najstarejši grofov sin. Tako je naš bivši zunanji politik proti Italiji. Vtis rdeče knjige v Rimu. Lugano, 14. julija. O novi avstrijski rdeči knjigi zdaj časopisje ne razpravlja. V Rimu je pa provzročila neprijetno zadrego, ker razpravlja tudi o podrobnostih, ki jih je Sonnino v zeleni knjigi namenoma zamolčal. Potobno neprijetno je zadelo, ker navaja rdeča knjiga, da so optimistična poročila italijanskega vojaškega atašeja na Dunaju pripomogla, da so se odločili za vojsko in ker je Sonnino vedo-ma kralja napačno poučil. Italija bo odgovorila tako, da bo psovala in ne bo odgovarjala s protidokazi. Kaj si smejo v Italiji dovoliti o papežu. Milanski »Secolo« ima daljši članek o Benediktu XV. pod naslovom: »Ait latro ad latronem«, kar pomenja: »Ropar pravi roparju«. V članku stoji: »Dovolj je spomniti, da je v zgodovini dvignjenja Italije Vatikan predstavljal papeštvo, da zatrdi svoje nepremostljivo sovraštvo proti naši domovini. Napravili smo veliko napako, ko smo z garancijskim zakonom papežu dovolili, da tudi v času narodne vojne izrazi svoje mnenje v opravičbo svoje nevtralnosti. Na eni strani stoje možje domovine, na drugi pa Vatikan, zaprt, mrzel, sovražen, s svojim po-našajočim se bliščem.« »Avanti« pa pravi o papežu: »Leona so se bali, Pija so izgubili, Benedikta pa se ne boje, niti ga ne ljubijo.« Sovražne gibanje proti, katoličanom. Lugano, 14. julija. Gibanje proti katoličanom sovražni hujskariji traja dalje. Poleg različnih cerkvenih knezov so tudi predsedniki škofijskih društev v Milanu in Anconi prosili ministrskega predsednika, naj brani domovini udane katoličane in papeža proti nesramni sovražni gonii manjšine. Liberalni listi brez komentarja objavljajo proteste katoličanov, London, 14. julija. Pred> kratkim je nek rimski šaljivi list objavil pesem, v kateri se smeši papež. To je razburilo vse italijanske katoličane. Nadškof v Bologni je poslal papežu protestno adreso proti njegovim zasramovalcem. »Italia« sedaj objavlja odgovor Benedikta XV., ki žalosten povdarja, da so verzi tako žalostnega izvora — zložil jih je Stecchetii — prišle ravno iz njegove ljube Bologne. Italijansko pjtziianje, — Italija je še cel mesec pred vejno sporočila Rumumji, da je sklenila zvezo z entento, Berlin, 14. julija. Milanski »Secolo« obširno razpravlja o dosedanjih pogajanjih z Rumunijo in se bridko pritožuje o »krivičnih« rumunskih očitkih Italiji. Pobija jih pa z vestjo, da je Italija še tistega dne, ko je sklenila pogodbo z trojnim sporaz- da bi preprečili vsako rešilno delo. Šele čez nekaj ur se ie posrečilo požar omejiti, toda glavno gnezdo iredente z društvi in dvoranami za shode ter telovadnim klubom vred in pa hujskač »Piccolo« so bili v tem hipu — pogorišče. Bila jim je zadnja ura. V »Piccoiovo« palačo na trgu Goldini so sklenili razljučeni bralci lista, ki je spravil Trst na rob propada, štirikrat zažgati, in čeprav so proti njim nastopali redarji in orožniki z meči in bodali, se jim je končno vendar posrečilo zanetiti bak-ljo, ki je s svojo lučjo daleč ob jadranskih obalah svedočila usodo največjega lista laške iredente. Papir, olje, barve, česar je bilo po vseh prostorih, so kajpada izborno kurivo, ogenj je skakal kakor blisk iz sobe v sobo, iz dvorane v dvorano, in v 48 urah so bile uničene milijonske vrednosti. Grozno lepo je bilo gledati, kako so eksplozije cele butare slavnega lista na tako nenavaden način razširjale po mestu. Naenkrat se je začul klic: -Avanti al municipio!« (Naprej k mestni hiši!«), toda tam je bil že postavljen vojaški kordon, in tako sc je lepa palača ohranila. Šel sem dalje po stranskih ulicah, kjer jc tudi začelo sumljivo žvenke-tati, Kjerkoli je bila kaka laška kavarna tako neprevidna, da ni zaprla vrat, povsod je udrla v prostore množica, ki je je bilo čedalje več, in razbila s palicami velika stekla, strgala s stropa električne lestence, polomila stole in mize, biljarde, zdrobila posodo, šipe, sploh vse, do česar je mogla. Med tem pa je bilo že proglašeno naglo sodstvo, in vojaštvo je z golim orožjem v roki nazadnje napravilo laški noči v Trstu konec. »Karntner Tagblatt«, umom, tedaj cel mesec pred vojno napovedjo, to sporočila v Bukarešt, kjer so že mesec dni vedeli, da bo Italija začela vojno. — S tem jse potrjena vest drugega laškega časnikarja, ki je povedal, da je bila Italija že 25. aprila trdno odločena za vojno. Vodila je pa pogajanja z Avstrijo še cel mesec zato, da nas presiepi, Italija ne upa več na Rumunijo. Hamburg, dne 14. julija. »Hamburger Fremdenblatt« poroča: Italija ne upa več, da bi se Rumunija udeležila vojske. Italija in Dardanele. Lugano, 14. julija. Iz Rima se poroča poluradno: Razni znaki kažejo, cia bo Italija v kratkem intenzivnejše pričela vojsko. Pričakuje se akcija proti Turčiji pred Dardanelami. Berlin, 14. julija. »Baseler Nachrich-ten« poročajo: Italijanske vojne ladje velikanke se nahajajo že deset dni v Egej-skem morju. Nameravale so odpluti pred Dardanele, a med tem je došlo protipo-velje. Haag, 14. julija. »Maasbode« obvešča, da je odpotoval general Porro zato v Pariz, da se pogaja o vporabi italijanskih čet na drugih bojiščih. Potoval je, ker so se zavezniki pritoževali, da Italija premalo stori. Pariz, 14. julija. General Porro s? je vrnil iz velikega glavnega stana v Pariz nazaj, kjer se je v italijanskem poslaništvu več časa posvetoval s srbskim vojaškim atašejem. Povratek generala Porra. Pariz, 14. julija. (Kor. ur.) General Porro je sinoči odpotoval iz Pariza. Izjavil je, da je s potovanjem skozi Francijo zelo zadovoljen. Cilji Italije. Kcdanj, 14. julija. Italijanski sotrud-nik lista »National Tidende« Gandolfi poroča: Pooblaščen sem, da poročam sledeče o ciljih Italije: Italija hoče zdaj zasesti strategično važne točke, ki ščitijo njeno mejo proti Avstriji, da prepreči mogoči avstriiski napad in hoče istočasno držati Vojska z Rusi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj. 14. julija. Uradno se poroča: Splošni položaj je neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČIT O. Berlin, 14. julija. Veliki glavni stan: Med Njemencm in Vislo so naše čete pri Kaivariji, jugozahodno od Mlave, dosegle nekaj krajevnih uspehov. Najvišje vojno vodstvo. XXX RUSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 13. julija. (K. u.) Iz vojnega časnikarskega stana: Poročilo ruskega generalnega štaba (brez datuma): Ponoči 10. julija je izpadla posadka iz Osovjeca in je uničila sovražne jarke, ki so jih gradili. V okolici Edvalona (?) smo se polastili dveh galerij min in smo jih razstrelili. Na bojni črti Jožefov—Bychawa se boj nadaljuje. Sovražnik se je dne 10. julija še vedno držal na vrhu 118 in v pristavi Kovorsk (?) in je izvajal energične protinapade proti Bystrzyci; napade smo odbili in smo zadali sovražniku izdatne izgube. Južno od Bychawe smo ujeli do 900 mož s 14 častniki in smo zaplenili tri strojne puške. Na celi ostali bojni črti nobenih važnih spopadov. POLOŽAJ NA SEVERNEM 30JIŠČU. Vojni poročevalci poročajo 13. t, m.: Dejstvo, da se na severnem bojišču ni nič zgodilo, dokazuje, kako močna da je avstrijska in i:«mška bojna črta, ki se prične pri Visli in se razteza do ruske državne meje in v Besarabiji vzhodno od Črnovic. Rusi so namreč poizkušali pred dnevi na celi bojni črti z ofenzivo osobito severno od Krasnika prodreti bojno črto zavetnikov, a so morali opustiti načrt, ker r.iso mogli ničesar doseči. Neznaten delni uspeh ob cesti v Lu-blin, kjer je del avstrijske fronte zadel na rusko premoč in se je umaknil možnosti obkolitve, tako da se je združil z lastno glavno silo, je trosporazumno časopisje smešno pretiravalo. Rusi govore, da se umika armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda. Rusi sami važnost, ali boljše re-oano brezpomembnost tega smotrenega premikanja primeroma malega dela bojne črte pravilno presojajo, kar dokazuje, da že več dni niti ne poizkušajo, da bi napadli nepredorno bojno črto avstrijske armada. PRASKE OB BUKOVINSKI MEJI. Budimpešta, 14. julija. »Az Est« poroča iz Črnovic; Med avstrijskimi četami in ruskimi poizvedovalnimi četami so bile praske prednjih straž. Ruski oddelki so se umaknili včeraj ob jutranji zori nazaj. Zjutraj so se umaknili za svoje utrjene po-siojanke, kamor so odvedli tudi mrtve ln ranjence Na bojišču je nastalo nato zopet mirno. iredentistične pokrajine, Upati ne more, da obdrži osvojeno ozemlje, če se z vojsko ne uniči avstro-nemška zveza, Italija zato ne vodi vojske zase, marveč zasledujj njena vojska iste cilje, kakor vojska Anglije, Francije in Rusije. Uničen hotel v Levicu. Geni, 14. julija. V Levicu je uničila sodrga hotel »Milano«. Italijansko vojaštvo je gledalo s pre'križanimi rokami izgrede. Italijanska uprava v Tripolisu v razsula. Genf, 14. julija. »Journal« poroča iz Rima; Italijanska poštna uprava naznanja z lepaki, da je ustavljen poštni promet s Tripolitanijo, izvzemši štirih obrežnih mest. Finančni položaj Italije. Berlin, 14. julija, »Frankfurter Zeitg.« poroča o slučajih velike korupcije v Italiji. Od v Rimu zbranega denarja za podpore v znesku 1.200.000 lir je bilo oddanih samo 300.000 lir. V mnogih občinah so blagajne prazne; plače se ne izplačujejo. Za vojno posojilo odtegujejo državnim uradnikom en odstotek plače. Državni podtajnik v finančnem ministrstvu je izjavil, da bo sčasoma neobhodno potrebno prisilno posojilo. Poročilo pravi, da, če do oktobra italijansko orožje ne bo izvojevalo odločilne zmage, mora nastopiti notranja katastrofa. Poštena laška sodba. Milan. (Kor. ur.) »Avanti« izvaja1. V tistih avstrijskih sosednih ozemljih, ki jih, kakor se kriči, morajo rešiti Italijani, ne poznajo ne pelagre in tudi ne slamnatih koč, ki značijo cele pokrajine italijanske Beneške. Francosko mnenje o laški mornarici. Kodanj, 10. julija. O potopitvi »Amal-fija« piše »Matin«, da Francozi vsled te izgube zelo sočustvujejo z Italijani ,da so pa francoski mornariški krogi že od nekdaj pričakovali, da bo italijanska mornarica igrala le skromno vlogo. Upati je, da se bo laška mornarica sedaj vendarle odločila za taktiko zdržnosti, — Ali je odkrito in obenem laskavo? Op. ur. KONCENTRACIJA RUSKIH REZERV V BESARABIJI. Čvncvice, 14. julija. Po semkaj došlih poročilih so Rusi pritegnili v Besarabijo močne rezerve. Kraji Podolja in Volhinije, ki leže pri avstrijski meji, so bili od prebivalstva izpraznjeni. IZ GALICIJE IN Z RUSKO - POLJSKEGA. Krakov, Rudarska glavarstva v Kra« kovu, Jaslu, Drohobyczu in v Stanislavu so pričela zopet poslovati. — V avstrijskem upravnem ozemlju na Poljskem so otvorili sledeče etapske poštne urade zasebnemu prometu: Dzialoszgin, Belcha-tow, Forskavioe, Klomnice, Nowabrzezni-ca, Pajeczno, Rudniki, Sulejow in Wol-berz. RUSKE ČASTNIŠKE IZGUBE, Curih« 14. julija. Seznam ruskih izgub za 27. in 28. junij obsega med mrtvimi 5 generalov in 31 polkovnih poveljnikov. OPUSTOŠENJA V PETROLEJSKIH PO-KRAJINAH, Krakov. Rusi so v Tustanovrcah za-žgali 178 petrolejskih rovov in provzročili 40 milijonov kron škode. V Modryczu-Kolpicah so uničili Rusi 15.000 cistern surovega petroleja. RUSKI MINISTRSKI SVET PERMANENTEN. Berlin, 12, julija. »B. Zig. a. M.« poroča iz Petrograda, da v Carskem Sclu trajno zboruje ministrski svet, Posvetovanja so strogo tajna. SAZONOV PRED ODSTOPOM. Berolin, 14. julija. (Kor. ur.) »Lokal-anzeiger« poroča iz Stockholma: Pričakujejo vsak čas, da odstopi ruski zunanji minister Sazonov. Kot njegov naslednik se imenuje knez Valkonski, ki je v zvezi, s stranko kadetov in ki ga je že junija car večkrat pritegnil k posvetovanjem, RUSIJA IN JAPONSKA. Hamburg, 14. julija. »Hamburger Fremdenblatt« poroča: Zanesljive vesti trdijo, da se gre pri vnetih rusko-japonskih pogajanjih za defenzivno in ofenzivno zvezo, Rusija hoče dati Japonski znatne gospodarske ugodnosti, ker upa na ta način doseči več svobode nasproti svojim zaveznikom, posebno Angležem. No Balkona. BALKANSKA VPRAŠANJA. Berlin, 12. julija. »Miinch. N. Naclv richten«: »Vossische Zeitung« je čisto prav povedala, da zelo neumna in prozorna izmišljotina je, če se govori, da hočeta osrednji sili skleniti poseben dogovor s Srbijo, vsled česar ne bi morali vpoštevati bolgarskih želj, ki naj se izpolnijo na stroške Srbije. O pogodbi s Srbijo ni govora. Osrednji sili polagata največjo važnost na to, da se sporazumeta Turčija in Bolgarija, ker s tem dobita obe prosto roko, da se ubranita svojih pravih nasprotnikov. ITALIJANI JEZNI NA MJSE. LuMant. Italijansko časopisje so zelo jezi, ker je Rusija C.rnigori čestitala, ker jo zasedla Skader. »Tribuna« piše: Pelragrajska vlada mora ojsiro razločavati med slovanskimi simpatijami in med bodočo rešitvijo albanskega vprašanja po Evropi. NAPETOST MED RUSIJO IN ITALIJO. Anrstsrdam, 13. julija. Poročevalcu »Telegrafen - Union« se z dobro poučene strani potrjuje, da je nastala med Italijo in Rusijo resnična napetost zaradi postopanja Srbije in Črnegore, ki sta zasedli Drač in Skader. Na noto, ki sta jo tozadevno odposlali navedeni državi, je odgovorila Italija, da ne zadošča in da zahteva jamshsv ter če jih ne dobi, pošlje italijanske čete v Drač in v Skader. Srbija in Črnagora nista odgovorili, pač pa sta prosili, naj v Pet.rogradu posredujejo, kar so tudi storili. Ruski poslanik v Rimu je v italijanskem zunanjem uradu sporočil željo Srbije in Črnegore, a italijanska vlada je uljudno a odločno odklonila posredovanje s tretje strani. V Pstrogradu, ki tudi iz drugih razlogov niso posebno dobri Italiji, so nastop Italije ostro obsodili. Zdaj se je Francija ponudila, da posreduje, ker jo vznemirjajo dogodki na Balkanu. PRODIRANJE SRBOV. ČRNOGORCEV IN GRKOV V ALBANIJO. Lugano, 14. julija, »Tagesanzeiger« poroča iz Rima: »Tribuna« poroča pol-uradno: Srbi so severnovzhodno od Drača zasedli zopet sedem krajev. Črnogorci so zasedli vse južno zaledje od Skadra. Grško napredovanje je dospelo do reke Semeni. Milan, 12. julija. »Popolo dTtalia« izve iz Rima, da so grške čete zasedle 14 vasi južno od Ohridskega jezera. ČRNAGORA NOČE IZROČITI SKADRA. Frankfurt, 14. julija. »London Ncws« poroča, da se Črnagora na poziv angleškega poslanika v Cetinju brani izročiti Skader Italijanom, RUMUNSKI KRALJ V KONSTANCI. Berlin, 14, julija. »Lokalanzeiger« poroča iz Bukarešta: Rumunski kralj odpotuje baje v Konstanco in ne na Sinajo. RUMUNIJA IN DARDANELE. Berlin, 13. julija. Listi poročajo: Rumunski ministrski predsednik Bratianu je izjavil bolgarskemu poslaniku: Če se pojavijo Rusi na Bosporu, bi to bilo nad vse nevarno nadaljnjemu razvoju Grške, Ru-munije in Bolgarije. RUMUNIJA IN ENTENTA. »Frankfurter Zeitung« ima to-le vest: Iz Petrograda poroča »Giornale d'Italia«: Rumunija dovoli, da se preko njenega ozemlja transportna avstrijske ujetnike laške narodnosti, katere so Rusi ujeli v Galiciji. Bolgarija in Grška še nista odgovorili. Gre se za 6000 mož, katere misli Italija spraviti na svoje stroške domov. (Kam? V Italijo. Op. ur.) List dostavlja: Morda je tudi ta vest izmišljena, kakor že več laških. Če pa je resnična, potem pade nova čudna luč na nevtralnost Rumunije-ki prepoveduje prevoz streljiva Turčiji, pač pa pusti preko svojega ozemlja čete za okrepitev laške armade. SESTANEK BALKANSKIH KRALJEV. Bern, 13. julija. Poročilo »Tribune« iz Sofije se mora v toliko izpopolniti, da sc sestanka rumunskega in bolgarskega kralja z grškim kraljem v Atenah udeleže tudi zunanji ministri Bolgarije, Rumunije in Grške. Berolin, 14. julija. Iz Sofije sie poroča »Vossischer Zeitung«: Poročilo o namerja-vanem sestanku rumunskega, bolgarskega in grškega kralja je neverojetno. Zdi se, da to pariško poročilo pomenja Le ponesrečen poizkus, da se izjavijo prizadete drža.ve, SRBIJA SE UDELEŽI KONFERENCE V ATENAH. Geni, 12. julija. (Zasebno.) Pri konferenci bolgarskega, rumunskega in grškega kralja v Atenah bo zastopana tudi Srbija. JOVANOVIČ O VZROKIH VOJSKE. Lugano, 14. julija. Srbski minister uovanovic je izjavil nekemu italijanskemu časnikarju: Pravi vzrok spora med Avstrijo in Srbijo je, ker Srbija nc more trpeti sovražne Albanije. Srbija je morala zdaj zasicii Drač. Bodočnost Albanije je prepuščena sicer Evropi, a Srbija noče nobene sovražne sosednje države. SRBSKI POIZVEDOVALNI URAD O UJETNIKIH. Geni, 14. julija (K. u.) Srbsko vojno ministrstvo je ustanovilo v Nišu uradno poizvedovalnico o vojnih ujetnikih. GRKI IN ANGLEŽI. Atene, 14. julija, (Kor. ur.) Časopisje zahteva soglasno, naj sc nastopi proti nasilnostim Angležev nasproti grški ladie-plovb:. K ARETACIJI BIVŠEGA BOLGARSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. Berlin, 14. julija, »Tiigliche Rundschau« poroča iz Lugana: V Rimu je poročilo o aretaciji Genadijeva povzročilo veliko pobitost, prav tako tudi verjetna odgodiiev grške zbornice. Oboje smatrajo v Rimu kot slabo znamenje za politiko četvornega sporazuma na Balkanu. GENADIJEV SE USMRTIL? Berolin, 14. julija, »Vossische Zlg.« poroča iz Bukarešta: Po poročilih iz Sofije se trdovratno govori, da se je bivši minister Genadijev usmrtil, ker je bil ob zadnji razpravi proti bombnim napadalcem kompromitiran, B0]i M »MU. Nemško uradno poročilo. Lep nemški uspeh v Argonih. — Nad 3000 Francozov ujetih. Berlin, 14. julija. Veliki glavni stan: Danes ponoči smo odbili ponovn® napade z ročnimi granatami pri tvornici sladkorja v Souchezu. Francozi so pri Troyonu (zahodno od Craonne) in Perthesu (v Cbampagm) brez uspeha razstrelili nekaj min. Ogenj naših ročnih granat je preprečil, da bi se ustalili na rarstrefenih točkah. V Argonih je nemški napad popolnoma uspel. Severovzhodno od Vienne le Chateau smo vzeli francosko črto v širini 1000 m; en častnik in 137 mož je bilo ujetih, ena strojna puška in en metalec min zaplenjen. Jugosahodno od Boureuillesa so naskočile našfe čete sovražno višinsko postojanko v širini 3 km in v globočini 1 km. Višina 285 (La Fille Morte) je v naši posesti, Ujeli smo 2581 neranjenih Francozov, med njimi 51 častnikov. Poleg tega smo sprejeli v oskrbo 300 do 400 ranjenih ujetnikov, zaplenili dva gorska topova, dva revolverska topova, potem 6 strojnih pušk in veliko množino materijala. Naše čete so vdrle do postojanke francoske artiljerije in uničile 8 topov, ki leže sedaj med obojestranskimi vrstami. Sestrelili smo angleško letalo pri Fre-zenbergu, severno od Yperna. Najvišje vojno vodstvo. XXX Francosko uradno poročilo. 11. julija ob 3. uri popoldne. Sinoči je angleška armada odbila nemški napad. Severno od kolodvora v Souchezu smo pregnali sovražnika iz nekaterih delov strelskih jarkov. Ponočni protinapad smo odbili. Nek naš letalec je dopoldne pri Alt-kirehnu sestrelil nemško letalo. Ob 11. uri zvečer. Dan je bil razmeroma miren. Ob Aisni in v Champagni artilerijski boji. Pri Vaux Ferri (gozd Apre-mont) smo z lahkoto zavrnili napadalni poskus. Precej silovit artiljerijski ogenj proti našim postojankam pri Fontenelle (Bau-de-Sapt), pri Metzeralu in zahodno od Ammersvveilerja. Arras kup razvalin. Kclin, 14. julija. »Kolnische Zeitung« poroča z nizozemske meje: Iz Calaisa se poroča, da so prisilili zadnje prebivalce, med njimi tudi škofa, da so zapustili Arras. V skrajnih mestnih delih je 80 hiš v razvalinah, tudi v notranjem mestu so poslopja podrta. Veliko mestno hišo so zadele krogle. Največ škode so pa povzročili požari. Boj za pokopališče pri Souchezu. Berolin. 14. julija. »Lokalanzeiger« poroča iz Genfa: Štiriurni kombinirani francoski poizkus, da se zopet polastc izgubljenega pokopališča pri Souchezu, se je izjalovil v uničevalnem ognju naše artiljerije. Francoske izgube so bile zelo va-like. Francozi v celem odseku zelo trpe radi obstrljisvanja Arrasa, ki uničuje njih rezerve. Moč angleške armade. Chiasso, 14. julija. Lord Haldane je v londonskem liberalnem klubu izjavil, da je na francoski fronti sedaj 600.000 Angležev. Zarota roya.listov v Parizu. »Miinch. N. Nachrichten « poročajo: Preko Bruslja se poroča, da so v Parizu zasledili resno royalistično zaroto. Zaprli so dva generala, enega škofa, več državnih uradnikov in precej častnikov. Od listov je samo »Guerre sociale« nekoliko omenila delo policije; zato je bil list zaplenjen. Angleške izgube. London. 14. julija. (Kor. ur.; Najnovejši seznam izgub obioga imena 61 častnikov in 1261 mož. Uiis nemške nole Umerili!. Amsterdam, 12. julija. »Bsrliner Ta-geblatt« poroča: »Reuter« javlja, da vse ameriško časopisje, razen nemškega, v ostrih izrazih slika nemško noto kot predrzno odklonitev ameriških zahtev. Nekaj listov zahteva, da se diplomatične zveze nretrgajo, — Iz Kodania ooročaio. da je bila newyorška borza včeraj zelo pobita, padle so pred vsem akcije municijskih fabrik in orožaren. — »Morning Post« pravi, da ostro pisanje ne podaja zanesljive slike. Na odgovornih mestih v Was-hingtonu smatrajo vsako poostritev spora za docela izključeno. — Tudi »Times« poroča, da bo Amerika gotovo odklonila nemško noto. O vojni pa ne govori nihče in na vseh straneh pravijo, da je treba pustiti Wilsonu popolno svobodo. Kakor so mu prej pustili svobodo, ko je v svojih notah izvrstno razložil ameriško stališče, tako naj ima tudi zdaj vso svobodo. — Iz Ženeve poročajo, da po mnenju francoskih listov zdravi, velikodušni in pravični Američani ne bodo šli Nemcem na limanice. Amerika bo odklonila nemško noto; o Wilsonovi odločnosti nc more biti dvoma, ker ve, da ima za seboj vse ameriško ljudstvo. Turčija v vojsKi. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 14. julija. Glavni stan poroča: Sovražne izgube na kavkaški fronti v bojih zadnjega tedna se cenijo na 2000 mož. Na dardanelski fronti je sovražnik dne 12. julija poizkušal pri Ari Burnu po ljulem artiljerijskem in infanlerijskem ognju prodirati proti našemu desnemu krilu. Napad se je zrušil v našem ognju. Enak poizkus na levem krilu smo z lahkoto odbili. Sovražnik je hitro pobegnil. Del be-žečih je padel v prepade. Pri Sedil Bahru je sovražnik po silovitem artiljerijskem ognju napadel, pa je bil s težkimi izgubami odbit. Dve strojni puški smo zaplenili. Kljub temu, da je v včerajšnji bitki sovražnik izstrelil okoli 60.000 granat in imel znatne izgube, ni dosegel nobenega uspeha. BREZUSPEŠEN VELIK FRANCOSKO-ANGLEŠKI NAPAD PRI AKIBABI IN PRI KRITHIJL Atene, 14. julija. (Kor. ur.) Iz Mythi-len se poroča: Predvčerajšnjim je bil izveden velik francosko-angleški napad na turške postojanke pri Akibabi in pri Krit-hiji. Osobito pri Akibabi so izvajali zavezniki velike napore, ki so pa os tali brezuspešni. NAPAD NA EGIPTOVSKEGA SULTANA. Akksandrija, 14. julija. Zaprli so štiri mlade ljudi, med niimi enega dijaka, ki sluša pravo, ker so osumljeni, da so v zvezi z napadom na sultana. Posredovalnica za goriške v Lpoijam ima sedež v prostorih »Zadružne Zveze" v ska cesta štev. 3 Diaevoe novice. 4- Italijanski uradni nazivi naših krajev, Po časopisih beremo, da je avstrijska vlada razpustila razna laška športna in prosvetna društva, ki so po Goriškem, Istri in Dalmaciji širila iredento. Z ozirom na to bi bilo dosledno napraviti korak naprej in odpraviti tudi druge anomalije, ki nas spominjajo na izdajalskega zaveznika. Obračamo se do ravnateljstva avstrijske pošte, da odpravi popačena in do skrajnosti smešna imena. Odlikovan/a. Viteški križec Lco-poldovega reda z vojno dekoracijo je dobil polkovnik ženijskega štaba Emil Uzelac, poveljnik zrakoplovnega oddelka. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: ritmojster 3. drag. p. Erik grof Kiinigl, poročnik 4. bos. herc. p. Ivan Domicelj in poročnik 17. pp. Ivan Grabner. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: rez. rač. podčastnik 87. pp. Josip Krempl, četovodja, tit. narednik 17. pp. Pavel Štele in rač. podčastnik 17. pp. Josip Medic. -f Nekaj številk brez komentarja. Poslanec Steinwender piše v graški »Ta-gesposti«: V Nemčiji stane 100 kg neočiščenega sladkorja 23 mark 50 feriigov, to jc 26 K 65 vin,; pri nas bo stal 33 K, tedaj za 6 K 35 vin. več. V mnogo večji meri se pri nas izliva vir milosti glede na očiščeni sladkor. Med tem ko bo stalo v Nemčiji 100 kg očiščenega sladkorja 30 mark Q0 fe-nigov, to je 36 K 32 vin., je za Avstrijo določena cena 50 K 50 vin, tedaj za 14 K 18 vin, več. V Nemčiji bo avgusta znašala razlika med neočiščenim in očiščenim sladkorjem 7 mark 40 fenigov, to jc 8 K 70 vi"., pri nas pa 17 K 50 vin. Zakaj, na to ne morem odgovoriti, uredništvo bržkone ti.'Ji ne, vlada gotovo ne, to je skrivnost slac- . kornega kartela. -j- Na Ogrskem nič več mešane moke. Ogrski uradni list objavlja ministrsko odredbo, ki razveljavlja prejšnje odredbe, po katerih se |3 smela pšenična in ržena moka le mešana prodajati. + Nadvojvodinja Marija, vdova nadvojvode Rajrierja, je v Badnu pri Dunaju nevarno obolela. Zvečer 14. julija se ji je stanje nekoliko izboljšalo. -(- Trojezični ulični napisi v Puljiv »Hrvatski list« poroča: »Včerajšnji dan nam je prinesel iznenadenje — trojezične ulične napise. Kar se ni doseglo v mirnem ustavnem času, to nam je prinesla vojska v znamenje priznanja narodne jednakopravnosti, za katero so se Hrvati mnogo desetletij zastonj borili. Pulj je torej prvo mesto v avstrijskem Primorju, ki je pokazal pot, kako se lahko vse izvede, če je le dobra volja.« — Take imenovani list. Upamo, da temu primeru slede tudi druga mesta, n. pr. Trst, Gorica in ostala bivša gnezda laške iredente. -f Pohvalno priznanje jc dobil od zbor« nega poveljništva za zasluge pred sovražnikom Franjo Jenko, narednik pri gorskem topniškem polku št. 4. — Umrl je dne 14. julija v 71. letu starosti g. Andrej G r č a r , vpok. šolski ravnatelj in ravnatelj Mestne hranilnice« v Radovljici. Pogreb se vrši jutri ob 5. uri popoldne. — Varstvo umetnin v Istri. »Zeit« poroča: Sovražnika Istra dosedaj še ni videla, Da številne veličastne arhitektonične umetnine v Primorju obvarujejo pred bombami letalcev, so na njihove strehe postavili črno-bele table, ki so mednarodno sprejete kot varstveni znaki. — Učiteljstvo tolminskega šolskega ekraja se vabi v svrho nakazanja mesečnih dohodkov za avgust natančno naznaniti svoje bivališče (kraj, občina, zadnja pošta in dežela), in sicer na naslov: Andrej Lasič, c. kr. okrajni šolski nadzornik, Goče, pošta Vipava. Kranjske. — Smrtna kesa. Umrl je v Pisarovini lekarnar Matija Mihelčič. — V Mariboru je umrl ključavničarski mojster Karol Sin-kovič, star 51 let. Ponesrečil se je z avtomobilom. — Umrl jc v Mariboru Karol Hren, nadrevident južne železnice, star 71 let. — Gardni kapitan grof Usekiill-Giil-lcnband je 14. t. m. v Berchtesgacjsnu umrl. — Nadvojvoda Karol ŠteSan jc daroval slepim vojakom, ki so se vrnili iz Galicije, 10.000 kron. — Beg državnega poslanca Jurija Pi» tacco v Italijo. Med tržaškimi občinskimi uradniki, katere poziva komisar, da sc vrnejo, je tudi državni poslanec Jurij Pi-tacco, ki je bil do izbruha vojske z Italijo občinski tajnik Trsta. Že prej je ponovno potoval po Italiji in izginil tik pred italijansko vojno napovedjo. Sodijo, da je pobegnil v Italijo. Samomor zaradi smrti moža. V Slovenski Bistrici na .Štajerskem so jo ustrelila grofica Marija Terezija Thurn-Valsassina iz žalosti, ker je njen mož — divizijski poveljnik — v bitki pri Lvovu padel. — Cene tukaj in drugje, Razmerje cen v Opavi (v avstrijski Šleziji) in v Pru-siji primerja »SI. Venkov« tako-le: Cene živi! v Opavi in v sosedni Prusiji s«: v sedanji vojski precej razlikujejo. Nekatera živila so dražja pri nas, nekatera pa v ! Prusiji. 1 kg govedine slane pri nas 4 K, v Prusiji pa 2 K 16 v, teletina in svinjina je pri nas po 4 do 5 K kg, a onstran meje po 2 K 32 v. Kilogram sladkorja stane pri nas 88 v, v Prusiji pa 58 v. Liter petroleja tukaj 64 v, pri naših nemških sofiedih pa 26 v. Nasprotno pa stane pri nas liter navadnega piva 22 do 26 v, v Prusiji pa 58 v. Liter navadnega žganja 1 K 48 v, onkraj meje pa 3 K 20 v. Pšenične in ržer.e moke je v Prusiji še obilo in vsled tega je cena ržne moke v Prusiji tudi za 10 do 20 v nižja kakor pri nas. V poslednjem času je bilo odrejeno, da se v rženo krušno moko meša tudi pšenična, katere je v Prusiji še dosti. Cena mleku in sadju jc tudi nekaj manjša v Prusiji kakor v avstrijski Šleziji. Razliko mesnih cen si jc razlagati posebno s tem. da -je Nemčija, polastivši se Belgije in dokaišni^ga dela ruske Poljske, rekvirirala tam mnogo goveje živine, s čimer se zp&. Iz seznama izgub št. 207. Pešec Aljaž Peter, 1. stot., mrtev; pešec Ber-ioncel Filip, 9. stot., mrtev; pcšec Bukovinski Jakob, 3. stot., mrtev; desetnik Bulovič Martin, 9. stot., ranjen; pešec Cclarc Franc, 9. stot., ranjen; pešec Čenčič Franc, 1. stot., ranjen; Černivec Franc, 3. stot.. mrtev; pešec Debcvc Franc, 3. stot.. ranjen; Dešec Gabrovec Vinko, 3. stot.. mrtev; pešec Germ Franc, .3. stot.. ranjen; pešec Glavan Ivan, 1. stot., ranjen; pešcc Janurik Alojzij, 3. stot.. mrtev; pešec Dragar Peter, 2, stot., ranjen; pešec Jelinc Andrej, 9. stot.. ranjen; pešec Kastelic Kajetan, 8, slot.. mrtev; pcšec Koci Ivan. 9. stot., mrtev; pešec Lakner Avrelij, 13. stot., ranjen; pešcc Lustig Alojzij, 1. stol., ranjen: pešec Novak Ivan, 3. stol., mrtev; desetnik Ocvirk Konstantin. 14. stot., ranjen: pešec Paulcsič Josip. 2. stol., mrtev; oešec Pekolj Ivan. 1. stot., ranjen; pešec Pene Jocip, 9. slot., ranjen; Pelerncl Valentin, 1. stot., ranjen; pešec Šapelj A.nton, 1. stot.. ranjen; pešec Sclina Alojzij, 3. stot., ranjen: pcšec Seliškar Matija, 3. stot., mrtev; nešec Skcdcl Jernej, 9. stol., ranjen; oešec Škufca Josip, 3. stot.. ranjen; pcšec Slabko Martin. 3. stol., ranjen- p^šcc Soelič Anton, 9. stot,, ranjen; pcšec Spruk Franc, 2. stot., ranjen; pcšcc Zdcšar Anton, 3. stol., ranjen; pešec Žgajnar Josip, 2. stot.. ranjen. Vsi navedeni so doma iz Kranjske in so služili pri 15. pešpolku. Pogrešane družine z Goriškega. Išče cc družina Melinc iz Kamnega št. 31 pri Tolminu in družina Cimprič od ravnotanu pojasnila Elizabeti Jug, S. Katerina št. 9/IV., Trst. — Družina Kenda iz Volč, bivajoča sedaj v Gorenji vasi pri Poljanah, išče preč. g. Mihaela Kragelja, župnika v Škrbini. Kdor ve, kje se nahaja, naj blago-\oii poslati naslov na Matijo Kcnda, nadučitelja, Gorenja vas pri Poljanah. — Katarina Samec, Trsi, ulica Miramare 25. II., prosi obvestila glede svoje matere Neže Samec iz Loge št. 35 pri Kanalu in ožjih sorodnikov (po domače pri Turkovih), kje sc sedaj nahajajo. — Išče sc Marija Falelič z družino, ••as Spušno pri Kanalu; pojasnila prosi uredništvo »Slovenca«. — Išče sc Katarina Golja iz Volč šl. 99 pri Tolminu; pojasnila na uredništvo »Slovenca«. — A. Koren, Trst, ulica Nicolo Macliiaveli št. 19 vprašuje, kje se nahajajo ljudje iz Kobarida, vas Smast, Tolminsko, Pojasnila uredništvu ,.Slo-vcnca«. Pogrešani vojaki. Pogreša se žc od 18. avgusta 1914 Josip Spačal iz Kostanjevice št. 18. ki jc služil pri 47. pešpolku, 2. marškomp. v Mariboru; pojasnila Štefanu Spačal, c. kr. poštnemu shigi, glavna pošta, Trst 1. IV. — Marija Komel iz Gorice. via Giuosue Carducci šl. 13. sedaj bivajoča na Hudem št. 15, pošta Zatičina, Dolenjsko, išče svo- jega sina Ludovika Komel, ki jc 20. maja t. 1. odšel kot enoletni prostovoljec k vojakom v Radgono, — Kdo vč kaj? Jožef Vorbach iz Gorice jc služil pri lovskemu bataljonu št. 7 v Zagraju, nakar je odšel na južno bojišče. Kdor kaj ve, naj bo tako prijazen in naj sporoči to na naslov: Angela Vorbach, Rat-hausgasse 22, Celje. IISANATORIUM - EMONA /1 jfj LdUBLrJANA • KOMENSKEGA-UUCA-41 J/ ^F-zimm:PRimRU-DRFR.DERGANG Službo 1373 želi nastopiti 271etni mladenič, vojaščine prost. Pojasnila da *upni urad na Raki. Sprejme se 1397 U Č §i e Ci zurav in krepak s primerno šolsko izobrazbo, poštenih starišev za takojšnji nastop. Alfonz Oblak, Rudolf o vo. sortiran. cirskih vin lastni pridelek zagrebškega nadškofa se proda v celoti ali v celih vagonih. Pojasnila daje tvrdka MSSsea«! Z«rkovitz Nagykanizsa (Upgarn). Tvrdka Andrej LUSCHER, Podzemelj, sprejme v svojo trgovino z mešanim blagom vojaščine prostega učni in vzgojeval-nl zavod v LJUBLJANI vpisuje ves mesec julij vsak dan od 12. do 3. ure popoldne v Sodni ulici št. 1, I. nadstropje, desno. Najbolje obiskovan zasebni učni zavod v Ljubljani. — Službe preskrbujejo se brezplačno. 1321 Prodajalki izurjena v špecerijski in manufnkturni stroki išče službe najraje v ljubljanski okolici. Pismene ponudbe se prosi poslati na upravo lista pod številko 1378. raznovrstnega starega in novega belega in rdečega oddaja po zmernih cenah Središnja zadruga hrvat. vinogradnikov Zagreb, Kukovičeva ulica 5. špecerijske stroke, kateri je spreten in trezen, sprejme takoj in pod ugodnimi pogoji firma: 1386 J. KUŠLAN, Kranj (Gorenjsko), VmEZNATO VINO smo, f lekarnarja PICCOLhja vLjubljani 6 Vrepta ma\oVrac,i\er\iowe to osj\IO Vsebuje navedena množino tetezd. ker je prt aličnitt vinih malokdaj W S sfekteftica 1 krone. Ceniki zastonj in franko. Sprejme se takoj kateri bi vodil zanesljivo tudi sam lilijalko. Plača po dogovoru. 1394 Plačilo in pogoje po dogovoru. Ponudbe sprejme uprava lista pod šifro »Pridna 1383". rniiaieai: :inBBiaaai ■ Kneza Auersperga adioalciiiviio ^ s kopališče 1 Uiilli^lsJ MU Ifefi HI2M2I iitl Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38" C, ki daje nad 30000 lil radioaktivne vode 1111 dan. Velika kopališča, posebne in močvirne kopel;. Elektroterapija, masaža, s koinlortoin opremljene sobe, izvrstne restavracije. — Indikacijo: revmatizem, prolin, nevralgija (ishias), nevrastenlja, histeria, ženske bolezni i d. Prospekte daje kopališko ravnateljstvo. 934 8 Sezona od 1. maja do 1. oktobra. fcss*. : PEa; 'Slnnuinall SS-fii ] U^Vfv * Št. 540/Mob. m Glasom dopisa c. in kr. 5. armadnega etapnega poveljstva vlagati je ponudbe za ovčjo volno naravnost na 5. c. in kr. armadno etapno poveljstvo, ki bo nakupilo po primerni ceni vsako ponudeno množino. 131)5 lesi »ai magistrat Ijub^nisski, dne 12. julija 1915. Edvard Dolenc naznanja v svojem ter v imenu svoje soproge Pepine in svojih sinov Edvarda in Josipa prebridko vest, da je njegov sin poročnik v rez. pri 39. c. in kr. art. polku, odlikovan z veliko srebrno hrabrostno svetinjo in z vojaškim zaslužnim kfižcem 3. razreda z vojno dekoracijo častno preminul, 22 let star, v boju za cesarja in domovino. Bil je 21. junija ranjen, podlegel ranam 28. junija ob pol 3. uri popoldne v civilni bolnici v Kolomeji in je bil tamkaj 30. junija začasno pokopan. Zems!:i ostanki sc v kratkem prepeljejo v domovino. I3!)<> Grad Orehe k, meseca julija 1915. 'zdaja konzorcii »Slovenca«, Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jože! Gostin ar, državni poslanec.