e J« !, V $ A# spomnlte SE slovenskih beguncev s kakim daromi AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 25, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL'flll gospodarskega slališča HIROHITO BO OBISKAL MACARTHURJA TE DNI Cox ne mara biti senator J bo kmalu označila Tokio- — D°bro poučeni ja-z ? 30 milijonov jardov ponski viri pripovedujejo, da je ifel ^Otore (canvas), kar cesar Hirohito ukrenil vse po-" an° civilistom 1 trebno, da enkrat te dni osebno * * * obišče generala MacArthurja v na "amen v kratkem njegovem glavnem stanu, kar je . ačevanje farmarjem,' nekaj nezaslišanega v japonski an'Cam in producentom zgodovini, masla. Vlada plačuje1 Glede tega ni sicer še nobene-^a ne trpe ti pro- uradnega zatrdila, čeprav se j^'1 izgube pod sedanjo splošno trdi, da se nekaj takega i ^Ur k,-v . JI J nvi'pciVniA va rlnlrrn A Vr« V\n Sol l 10 ti? iUr bo vlada ustavila pričakuje že dolgo. Ako bo šel ln°, bo dovolila zviša- Hirohito osebno v MacArthur-j^aterim predmetom.' Jev urad v poslopju ameriškega lla lnarjem vlada ne bo' poslaništva, bo to prvič, da bi ega plačevanja do kak japonski cesar napravil vi- lli cena mo- JUnija sedanji višni. trgovske hiše ne kupčujejo s fir so po- Pke i6it h • >ivVaj 1faie'n°Zemstvu, ki so sim-|fittn. 0siščem. Vlada da W ?a razPolago 1 'men. * * Ki zite pri kakem tujem oblastniku. V tem je pa glavni stan gen. MacArthurja prepovedal Japon. benega zlata ali srebra ali denarja, čekov in raznih vrednot, bančnih ali zasebnih. MacArthur je prepovedal Japoncem vsako izdelovanje orožja ali municije. Vrhovno poveljstvo je razdelilo Japonce, ki so na listi vojnih zločincev, ki bodo poklicali pred vojaško sodni jo, na tri dele: V prvi razred spadajo tisti, ki so zasnovali to vojno. Sem spada bivši premier Tojo in njegov kabinet, ki je bil na vladi ob času napada na Pearl Harbor. V drugi razred spadajo vsi častniki, ki so dovolili ali ukazali brutalnosti z vojnimi ujetni- Ne morejo priti do sporazuma Zunanji ministri 5 vele-sil, ki zborujejo v Londonu, se dozdaj niso skoro v nobeni točki sporazumeli. Nekdo je rekel, da se zdaj zavezniki ne morejo popolnoma sporazumeti na tem, kdaj naj bo prihodnja — vojna. Vse kaže,, da zaveznikom ni bilo toliko na tem, da premagajo psišče, kolikor jim je na tem, koliko bo kdo dobil. PATTON SVETUJE OBČEVANJE z NEMCI NAŠIM VOJAKOM Gl. stan 3. armade. — Gene- ki. Sem spada general Homma, cem vsako raziskovanje atom- ki je ukazal smrtni pohod ame- ske bombe, ukazal racioniranje riških vojnih ujetnikov z Ba- ral Patton je izjavil, da je naj-gotoVih stvari in ukazal kontro- taana. | boljše, kar morejo napraviti črno'lo cen- V tretji razred pa spadajo Zed. države, da se pokažejo ] Nadalje je poveljnik okupaci- japonski vojaki ali civilisti, ki pred Nemci kot demokratičen | je ukazal, da se ne sme niti uva- so izvrševali kake brutalnosti narod, če se Amerikanci druži- ttj^^ci bi radi imeli tu- žati niti izvažati iz dežele no- nad vojnimi ujetniki. Ji tiij Sasu vojaške meto- * Janj* stvari na že" 'Ifii^e in razkladanje Trg0 e'ovalo tako brez-VVske hiše pričakuje J ,mn°go predmetov °d8lej Po zraku. V Ameriki je danes na stavki 350,000 oseb V New Yorku je šlo na stavko 15,000 postrežbenih uslužbencev, voznikov spenjač in družit v . * * | gih. Prizadetih je več kot 2,000 l H0?110 P^ukcijo bo ( poslopij. Uradi, ki se nahajajo v Poslovati s kon-! visokih nadstropjih, so morali J tiaf Redek material,1 zapreti, ker nihče ni hotel pod-^J^i v kavčuk, bo po- j vzeti trudapolnega "romanja" 0skrbi urad za re- i dlje kot do kakega 6. nadstropja. * * i d^ , * j Na pacifičnem obrežju je na Je *jo • jo z njimi. | Ko so ga vprašali, če tudi svetuje, naj se-ameriški vojaki ženijo z Nemkami, se je smejal in ni rekel ne tako ne tako. Patton je tudi rekel, da je ' glavni namen 3. armade prehra-' niti Nemce čez zimo raje, kot London. — Kakor zdaj vse : pa Preiskovati, kdo je bil nacij Zavezniki se ne morejo sporazumeti glede važnih točk v Evropi ■rt ^T1 je tajnik Schwe!-1 stavki 60,000 gozdarskih delav- Zti: 2uto' da dobe delavci cev, v Detroitu več kot 90,000 nik^tN J m pa mne" ' v/ Hw 3e dov°li močne, t A C^tevebrez K.J ^(Htli lade- Nekateri ty SIJi niso s tem nič M*; j&C: ^d lo ia mazala ma-ustrija bi rada, avtnih delavcev, na stavki je v raznih krajih 30,000 oljnih delavcev, v Filadelfiji je šlo na sedečo stavko 15,000 delavcev v ladjedelnicah in več ali manj po raznih krajih dežele. Računajo, da je danes brez dela radi stavke več kot 350,000 delavcev po Ameriki. Mih da bi imela č<'Strani> ak0 bi * na/ Predmetov, 0(J že toliko časa do odločitve z ,n»» | v k S*e[ J l k , Sve >raval postaviti J To kratko- i>° J i^K za rekonverzi-da je to ve-, 'm dealerjem, kar v Washingtonu. TV* * k c&se **že tak° fc 12 k tekm0val z Naravni lij>«tai iz Daljnega > pr» ,101»' i« $ A ve 9ek A ' °k*-og 26 centov \Nv aVžuk Pa stane te. m cena se z več- ;tfe: P i \S t' k • ♦ ataln0 niza. ^ Ij^v, ^/i. u » ilV^ViM » UU JU C11 vc**v WUiiiM- 'Vavili iste kmalu "ik vozil iz Guama v Tokio 57 <*>il0 „ e več- Ker se'vojakov z vso bojno opremo in X Za slovenske begunce so bili izročeni v našem uradu sledeči darovi: Matt Flajnik, 6030 Carry Ave. je daroval $25.00; po $5: Rozi Bizjak, 1262 E. 58. St., Steve F. Pirnat, 7403 St. Clair Ave. in Mrs. John Pintar iz E^urgettstown, Pa.; Mary Sivic iz Forest City, Pa. je pa darovala $1. Iskrena hvala vsem skupaj za pomoč slovenskim revežem. Priporočamo tudi drugim, da bi kaj pomagali, ker potreba je velika. --o- Bombnik B-29 je tudi za transport Washington. — B-29, ki so ga dozdaj uporabljali samo za bombardiranje, se je izkazal tudi za prevoz. Nedavno je en tak bomb kaže, se koncil zunanjih ministrov 5 velesil, ki zborujejo v Londonu, n<> more sporazumeti niti na eni točki. Ta teden bodo najbrže zaključili zborovanje ne da bi kaj dosegli glede miru v Evropi. Kaj bo posledica tega se še ne ve. Kakor se niso mgoli sporazumeti gede mirovne pogodbe z Italijo, tako se zdaj ne morejo sporazumeti glede paroplovbe po evropskih rekah in zaradi mirovne pogodbe z Madžarsko. Na vseh točkah je ovira Rusija oziroma njen zunanji komisar Molotov. Molotov zahteva, da se Fran-cij in Kitajska ne smeta udeležiti razprav glede pogodbe z Madžarsko, ker se boji, da bi ti državi potegnili z Anglijo in Zed. državami. Dalje zahteva Molotov, naj kontrolirajo paroplovbo po Donavi, Odri, Renj in Labi okupacijske armade, dočim predlagajo Zed. države, naj bo paroplov-ba pod mednarodno komisijo, da bodo reke dostopne vsem deželam. Ako bi bilo po Molotovem, bi kontrolirala Rusija vso plovbo po Donavi, Odri in delno po Labi. Nekateri pravijo, da se bo ta koncil razšel in da se bo skušalo najti kaka druga pota, da se'do. seže mir v Evropi ter pravična lešitev spornih vprašanj. -o-- in kdo ne. Ohijski guverner Lausche mu je ponudil izpraznjeno senatorsko mesto, toda ga ni hotel sprejeti; koga bo guverner Lausche zdaj izbral, ni znano. S k St <5 vh; .^Porabo olja na'pa 17)000 funtov tovora. . °do začele neka- ■ Ta ima svinčnikov za nekaj časa dovolj Mt. Morris, 111. —- Carroll Freezer zbira svinčnike. V svoji zbirki jih ima že 5,381 in sicer je vsak drugega izdelka in velikosti. V >*v: 2bodormt premeten voznik taksija se je .^75% Olja, če Slti vsa naroči- PRIPELJAL NA POLICIJSKO POSTAJO New York. — Herman Rabi- čil vozniku naj vozi do vogala mowitz, voznik taksija, je sedel pri oknu v restavraciji in jedel kV^olix namerava po- kosilo. Kar vidi skozi okno, ka lHti ^Panija name- A?' ICoaVe 16 milij°" ko je skočil nek tujec zunaj v Mi njegov taksij in pognal. Her- man pa naglo skozi vrata in teče za taksijem, spotom kričeč k-- s !na vse grlo: "Taksij! Taksij!" o^ .......- —x bjjfcv I^omni Tujec je res ustavil in Herman je bilo namreč policijska posta' m je stopil v svoj taksij ter naro-l ja. Bathgate in Tremont cest v Bronxu. Ko sta dospela tje, je rekel Herman vozniku, naj malo počaka, da bo takoj nazaj. Stopil je naglo v poslopje in takoj pri šel ven z dvema policistoma, ki sta voznika aretirala. Poslopje linijski vozniki zdaj zahtevajo večjo plačo od oljnih družb Cleveland, O. — Unija vozni, kov, ki dovažajo gazolin in olje gazolinskim postajam je včeraj predložila zastopnikom oljnih družb zahtevo po 30% izboljšanja pri plačah. Unija spada k Ameriški delavski federaciji. Zastopniki industrije so izjavili, da so prpravljeni stopiti v pogajanja glede tega. Ako oljne družbe ne bodo ugodile zahtevi unije, bo nastala v tem okrožju splošna stavka. Dve refineriji Sohio Co. sta še vedno zaprti, s Čemer je ustavljen dovoz gazolina.na ga. zolinske postaje do 60%. Druge oljne družbe še vedno dovažajo gazolin. Koliko časa bo vzdržala zaloga gazolina tukaj, se ne more reči. W. T. Holliday, predsednik Standard Oil Co. je obvestil včeraj delavski oddelek vlade, da se družba he bo pogajala z unijo, ki je ukazala stavko, dokler bo unija ostala na stavki. S tem so delavci kršili pogodbo, podpisano od družbe in unije in kljub temu, da jV družba ponudila pogajanje glede plače z unijo. Poleg tega, je rekel Holliday je 85% uslužbencev pri Standard Oil Co., ki niso člani unije CIO, ki je začela s stavko, ki torej ne zastopa večina delavcev pri tej družbi. --o—- Zahteva ceno za stare in za nove hiše Washington. — Chester Bowles, načelnik OPA je izjavil, da bo zahteval od kongresa, da določi postavno čeno za stare in nove hiše ter za zemljišča. Vse to, da se prepreči inflacija. -o--- Ameriški konzulat je odprt v Šanghaju šanghaj, Kitajska. — Ameriška zastava je bila dvignjena had poslopjem ameriškega konzulata tukaj. Generalni konzul je Paul R. Joseelyn. Guverner Frank J. Lausche je včeraj povedal, da je ponudil bivšemu guvernerju in leta 1920 predsedniškemu kandidatu, James M. Coxu, senatorsko mesto, ki je izpraznjeno po senatorju Burtonu, ki je bil imenovan na najvišjo sod- --nijo Zed. držav. Guverner Lausche je dalje povedal, da je bil dve uri pri Mr. Coxu v Daytonu, toda ga ni mogel pregovoriti, da bi sprejel ponudeno čast in službo senatorja. Mr. Lausche je izjavil, da bi bil Cox izmed vseh kandidatov najboljši, ker se je še leta 1920 izkazal v borbi za dosego svetovnega miru in radi svojega obširnega znanja; v narodnih in mednarodr^h problemih. Mr. Lausche je izjavil, da mu je mo. čno žal, ker Mr. Cox ni hotel sprejeti senatorskega mesta. Bivši guverner Cox od leta 1920, ko je bil poražen za predsednika, ni hotel sprejeti nobenega javnega urada. Kam se bo guverner Lausche zdaj obrnil, ko bo iskal naslednika senatorju Burtonu, ni znano. Toda znano pa je, da ima kandidatov na ponudbo nič koliko iz vseh krajev države Ohio. Toliko je pa izjavil, da bo izbral takega, ki se bo znal upirati pritisku raznih strank in skupin. -o- NOVI GROBOVI Frank Farenchak Kot smo že poročali je v nedeljo umrl Frank Farenchak. Rojen je bil v vasi Boršt na Dolenjskem. Tukaj zapušča devet nečakov in nečakinj in sicer: Louis in Tony Arh, Mrs. Mary Hrvat in, Albin Farenchak, Tony, Frank, Louis in Joseph Kovach ter Mrs. Josephine Ba-bich. Bil je član št. 122 ABZ, št. 188 KSKJ in SNPJ, vsi v Indiana, Pa. Truplo bo položeno danes popoldne na mrtvaški oder v Želetovem pogrebnem zavodu. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8;30 v cerkev Marije Vne-bovzete na Holmes Ave. Pokopan bo pa na pokopališču sv. Bernarda v Indiana, Pa. v družinski grobnici. Naj mu bo lah. ka ameriška zemlja, preostalim sožalje. Sepanovichev pogreb Pogreb za pokojnim Eli Ste-panovichem bo v sredo popoldne ob eni iz Grdinovega pogrebnega zavoda in na rusko-pokopališče. Pavličev pogreb Pogreb za pokojnim Stanley Pavličem bo v sredo popoldne ob dveh iz Svetkovega pogrebnega zavoda na Whitehaven pokopališče. -o- Predlog pride, da se odpravi ulično železnico v Clevelandu Firma De Leuw, Cather & Co. iz Chicaga, ki je 6 mesecev preiskovala problem javnega prevoza v Clevelandu, je zdaj pripravljena, da poda svoje priporočilo za izboljšanje prometa. Tako bo firma predlagala, da se odpravi vso ulično železnico po cestah. Mesto te naj se zgradi podzemsko železnico pod centrom mesta in bližnji okolici, a po mestu naj se povsod vpelje buse. Ta program bi veljal me. sto svojih $50,000,000. Samo Titova lista kandidatov bo pri volitvah Bel grad. — Vse politične stranke v Jugoslaviji, ki nasprotujejo maršalu Titu, so "pozabile" izročiti liste svojih kandidatov. Tako je zdaj za prihodnje volitve samo ena lista kandidatov, namreč vladna ali Titova. Torej se že lahko zdaj vidi, kako bodo izpadle "svobodne" volitve v Jugoslaviji. Govori se, da bo zunanji minister dr. Ivan Subašič v kratkem odstopil in da bo potem stopil na čelo opozciji proti Titu. -o- Senat je tudi glasoval za spremembo časa Washington. — Senat je soglasno sprejel predlog, da se dežela vrne na 30. sept. ob 2. zjutraj na stari predvojni čas. Razne vesti od naiih borcev v službi Strica Sama Letalski poročnik Albin Marn, sin poznane trgovske družine Mr. in Mrs. Frank Marn iz 136. ceste, je prejel zlato svetinjo v priznanje izredno pogumnih činov pri bombardiranju Tokia, Liizona, francoske Indo Kine, Okinawe, Hong Kon. ga in drugih sovražnih tarč. Albin je bil prideljen napa-dajočemu škadronu na nosilcu letal Essex pri mornarici. To-časno je pa prideljen kot inštruktor v Atlantic City. M M M V taborišču Atterbury, India na, so bili častno odpuščeni sledeči naši fantje: Teodor Petrič, 1232 E. 82. St.; John Brodnik, mov. 15704 Trafalgar, Andrew Brai-dic, 1912 E. 145. St. Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te okolice Se zahvaljuje— Mrs. Anton Gubane iz 16725 Waterloo Rd. se želi tem potom zahvaliti za rože, darila, karte in obiske ob času njene bolezni. Na obisku v mestu— Mr. in Mrs. Frank Drasler, Frank Lesnak in Rose Detz, vsi iz Waukegan, 111. s0 bili za nekaj dni na obisku pri sorodnikih v Clevelandu in sicer pri družini Bajt na 977 Addison Rd. in pri Lachovih na 61. cesti. Prav dopadlo se jim je v naši metropoli. Osemnajsta obletnica— V četrtek ob 7:30 bo darovana v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti maša za pokojnega Alojzija Ponikvar v spomin 18. obletnice njegove smrti. Pismo iz Trsta— Mrs. Jenie Mezgec, 10409 Reno Ave. je prejela pismo iz Trsta od sestre, da ji je oče umrl 12. sept. 1942, v visoki starosti 87 let. Zapušča ženo Katarino in 3 hčere: Pepco, Frančišku in Marijo, tukaj pa brata Louis Curka. Naj mu bo lahka rodna gruda. Pismo ima pri nas— Pri nas ima pismo Edvard Videtich. Piše mu Moras Leopold iz Karlovih Vari na Češkem. Zdravi se doma— Poznani John Zulich iz 18115 Neff Rd. se zdaj zdravi doma. Kar se tiče zavarovalnine poma_ ga hčerka Frances kakor poprej. Upamo, da se prijatelju Zulichu kmalu povrne ljubo zdravje. Nocoj pobirajo— Kdor še ni plačal asesmenta za svoje društvo, naj to gotovo stori nocoj, ko društveni tajniki in tajnice pobirajo za ta mesec. Ne bo preiskave— Republikanski mestni očetje so hoteli zanesti suspendacijo policijskega načelnika sinoči v mestno zbornico in so predlagali, naj bi bil imenovan poseben odbor, ki bi vso stvar preiskal. To bi bila, seveda, klofuta za župana, ki je načelnika suspendiral. Toda demokratski odborniki so s pomočjo neodvisnih republikancev predlog porazili z 20 proti 13 glasovom. --o--— AMERIŠKA DOMOVINA ZBIRA PRISPEVKE ZA BEGUNCE -—O-- Lovci dobe naboje in pa recept za ajmoht London. — V Angliji so se sive veverice tako razmnožile, da so postale že pravcata nadlega za kmetije. Vlada jim je napovedala vojno. Lovcem daje zastonj naboje in zraven še recept za fin ajmoht iz veveric. Te sive veverice so pripljali v Anglijo prvič leta 1888. o- ANGLEŠKI VOJAKI S transportom sta dospela v Boston — Corp. Rudolph Ster-j' lekar, 18619 Arrowhead, S/Sgt. [ SE NE SMEJO ŽE- v newyor-'N,TI * nemkami škO pristanišče je Sgt. Frank Herford. — Feldmaršal Mont-Chesnik, 1050 E. 67. St. Joinery je ukazal, da se angleški V Boston pride danes s trans, vojaki ne smejo ženiti z Nemka-portom Pfc. Michael Skok, 1069 mi in ne bodo začeli vezi z nem-E. 78. St. škimi družinami, ki so bile so- *> , vražne Angliji dvakrat v zad- ^ Sgt. William M. Gliha sporo-|njih 30 letih, ča iz Italije, da bo v teku ene- Zavezniška kontrolna komisi-ga meseca že doma. Zdaj je v ja je nedavno določila, da se taborišču pri Neaplju, odkoder smejo zavezniški vojaki ženiti jih bodo naložili na ladje za do- pri nemških družinah, ako jim I njih poveljnik to dovoli. AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 25, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) »117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $0.60. Za Cleveland, do Doitl, celo leto »7.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta (3.80. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00. Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland In Euclid, po raznaialcih: Celo leto $0.50. pol leta $3.60. četrt leta $2.00 PoMuneana itevilka S cent« SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $8.60 per year. Cleveland, by mall, $7.80 per rear. U. S. and Canada. $1J>0 for 6 month*. Cleveland, by mail. M OO for 6 month«. U. S. and Canada. $2.00 for S month*. Cleveland, by mall, $2.28 for S month*. Cleveland and Euclid by Carrier. $0.80 Per year; $3.50 for 6 month*. $2.00 for 8 month*. . Single coplea S cent*. Entered aa second-da** matter January 6th. llOt, at the Fort Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 187S. No. 223 Tues., Sept. 25, 1945 Slučaj Jožeta Bitenca V "Cleveland Press" priobčuje Theodore Andrica do-pise iz Trsta. Pripoveduje, da pride v Trst pač precej Jugoslovanov, da pa ne puste Jugoslovani ljudi preko po njih zasedene črte. Dopisnik se trudi, da bi prišel čez mejo in da bi obiskal Jugoslavijo. Piše 20. t. m. da je obiskal v Devinu polkovnika Pehačeka pri jugoslovanski vojaški misiji in ga vprašal, zakaj Jugoslavija ne pusti časnikarjem čez mejo. Polkovnik se je baje izgovarjal, da tudi Amerika ne pusti jugoslovanskih žurnalistov v Ameriko. Doslej vsaj še nihče ni slišal, da v Ameriko kaki časnikarji ne bi smeli priti. Slišali pa smo prav določno, da so bili na jugoslovanski konferenci v San Francisco. Tudi Andrica se je začudil in daje razumeti, da tej polkovnikovi trditvi ni verjel. Naj bo že kakor hoče, dopisnik velikega clevelandskega časopisa znova prav določno pove, da ameriški žurnalisti ne dobe dovoljenj, da bi šli pogledat v partizanski raj. Morda bo omenjenemu dopisniku, ki je navdušen prijatelj partizanov in to povsod pokaže, to navdušenje pomagalo, da prestopi skrbno varovane meje Jugoslavije. Toda doslej ni bilo mogoče. Kdor ima umazano hišo, ne vidi rad, da prestopi tujec njen prag. Ker je zabranjeno ameriškim poročevalcem v Jugoslavijo, je to znamenje, da mora biti v tej hiši marsikaj strašno narobe. Zgodba, ki jo hočemo danes navesti priča sama, kako umazano je bilo početje tako imenovane Osvobodilne fronte. Slučaj je tipičen in pove -o osrečevalcih slovenskega naroda več kot bi mogle cele knjige. Skupaj z.Nartem Velikonjem je bil 24. junija ustreljen v Ljubljani železniški uradnik Jože Bitenc. On je sodeloval še pod italijansko okupacijo z Mihajlovičevimi četniki, imenovanimi "plavi." Bilo je še takrat, ko so po Clevelandu nosili Mihajlovičevo sliko in še noben "naprednjak" ni dobil ukaza, da mora oboževati Tita. Po nalogu svoje komande je dal Bitenc prijeti dva fašistična človeka, ki sta po Notranjskem izvrševala vohunsko službo za fašiste in nešteto .ljudi spravila v nesrečo. Ta dva ovaduha je dala potem Bi-tenčeva vojaška komanda ustreliti. Bitenc je pred sodiščem izjavil, da Je storil svojo dolžnost, ko je izvršil ukaz nadrejenega vojaškega poveljstva, katero je preganjalo resnične škodljivce slovenskega naroda. Toda Bitenčeva nesreča je v tem: Sedaj se je ugotovilo, da sta ta dva zločinska tipa bila obenem komunistična zaupnika. Igrala sta dvojno vlogo. Služila sta okupatorju, da je z njuno pomočjo spravljal s poti vplivne Slovence. Služila sta pa tudi Osvobodilni Fronti. Tudi tej je bilo samo prav, da sta lopova ovajala okupatorju ljudi, ki bi mogli biti ovira komunizmu. Služila sta dvema gospodoma. Pa je bila ta služba lahka, ker sta oba ta dva gospoda. Osvobodilna fronta in laški okupator, imela en in isti namen spraviti s poti uglednejše Slovence, da bi lahko potem neomejeno gospodovala. Dva zločinca sta služila dvema zločinskima sovražnikoma naroda: fašizmu in komunizmu obenem. Italijani so zahtevali od svojih dobrih zaveznikov Nemcev, da radi izročitve teh dveh svojih zaupnikov aretirajo Bitenca. Nemci so ga res vtaknili v ječo in z njim skrajno slabo ravnali. Po osmih mesecih zapora, so ga končno poslali v Dachau, znano nemško najhujše koncentracijsko taborišče. Tam je trpel poldrugo leto. Od tam se je vrnil domov po razsulu Nemčije. Ko je prestopil jugoslovansko mejo misleč, da je končno svoboden, so ga zgrabili partizani. Mož ni vedel, da sta bila tista dva fašistična vohuna tudi zaupnika komunistov. Ko je mislil, da je dal prijeti fašista, je prijel komunista. Prej so se maščevali nad njim fašisti, sedaj pa komunisti. Pomagal ni noben zagovor. Rekli so mu, da je bil pri četniški "črni roki" in bil je obsojen na smrt. Ni naša stvar, da bi presojali Bitenčevo dejanje samo. Ali je bil upravičen, da izroči dva vohuna svoji komandi? Okupator je bil krivičen in narod se je smel braniti pred njegovimi vohuni. Toda ne mislimo o tem govoriti. Kar hočemo podčrtati, je tista strašna metoda Osvobodilne fronte, da je skupaj z Lahi odstranjevala ugledne Slovence, odstranjevale zat6, da ji ne bi bili na poti, ko prevzame komunizem oblast. Osvobodilni fronti je šlo od vsega početka za oblast komunizma. Njen cilj ni bilo osvobojenje od Italijanov ali Nerpcev, ampak ustvaritev sovjetske Slovenije, Ko slišimo o takih slučajih, potem razumemo, da večina naroda,, zlasti preprostega naroda, ni hotela s tako Osvobodilno fronto. Mi tu v Ameriki nismo videli te strašne zakulisne igre, dirigirane od Moskve, narod tam doma pa je čutil in videl. Zato se je organiziral v vaške straže jn domobrance ter riskital, da ga njegovi sovražniki komunisti v svetu razglase kot nasprotnika zaveznikov. Vidimo, da tudi zavezniki niso razumeli, kaj se godi za kulisami tako imenovanega osvobodilnega gibanja ali pa niso hoteli videti, kaj dela komunizem. Danes so razočarani nad komunistično Jugoslavijo. Drugo, kar je tako značilno za partizane, je divja želja po maščevanju in iztrebljenju vseh, ki bi mogli kakorkoli nasprotovati njihovemu režimu. Njih "ljudska sodišča" šo samo komedija. Kdor stopi pred nje, mu ne pomaga' nO-ben zagovor. On mora v smrt ali na prisilno delo. Zato za Bitenca ni bila nikaka olajševalna okoliščina, da je bil sovražnik fašizma in da je zato trpel muke v Dachau. Zato so partizani tako planili po nesrečnih fantih, ki so jih jim izročili Angleži, zato so padali tisoči v Trbovljah, v Podutiku in v Kočevskem Rogu. Tako mislijo, da bo ostal samo gospod komunist in ustrahovani mali človek. Ponavlja se v strašni novi obliki zgodba iz ruske revolucije. Tudi tam se je boljševizem ustalil na lobanjah svojih nasprotnikov. In še danes ječe v sovjetski Rusiji milijoni na prisilnem delu. Tiranstvo je znak komunizma. Človeška osebnost, človeška svoboda sta pojma, ki jih komunizem ne pozna. Strahovanje ljudskih množic, da ne upajo nastopiti proti tlačiteljem, to je jedro komunistične vladavine. Ponavlja se stari paganski čas, ko je večino rimske države tvoril suženj. Zato pa je tudi propadla. Zato razumemo kot smo v začetku rekli, da se Titova komunistična vlada ki uvaja moderno suženjstvo, brani, da bi smeli Amerikanci po svoje ogledati te strašne razmere. V Atlantskem čarterju je tudi Amerika govorila, da hoče prinesti narodom svobodo od strahu. Ali bo pozabila sedaj, ko je najmočnejša med vsemi narodi na to svbjo obljubo? Doma je najboljše Bili Kern, U. S. N. R. Sedaj bo že skoro tri mesece, odkar sem prišel nazaj v Ameriko in če bom le mogel pomagat, me ne spravijo več iz Amerike. Prišel sem iz razbite, lačne in zamazane Evrope. Nisem bil tam dolgo, a dolgo dovolj, da sem sprevidel, kako se imajo tam. Kar sem videl mest v Evropi, se mi zdi, da je Neapelj v Italiji najbolj zamazan. Ko smo odšli iz New Yorka, smo se najprej ustavili v Gibraltarju. Tam smo ostali samo en dan in eno noč. Od tu smo šli v Oran v Afriki in komaj smo prišli tja, so nas že čakali tisti Arabci in prosili kaj za jest, obleke, cigaret, ko so pač vedeli, da imamo tega dovolj. Prav tako je bilo povsod, kamor smo prišli. Fantje seveda niso hoteli dajati zastonj, ampak samo za "cash" in so prav radi dali. Tako so si nekateri fantje nabrali precej tistega papirnatega denarja. Po par dneh bivanja tam, sem bil šel gledat tiste LST, ki so jih imeli naši fantje za popravit. Ko sem jih tako ogledoval, sem videl tam enega delavcev, ki je bil precej zamazan. Mislil sem si, ta mora biti pa res dober delavec, ko je tako umazan. Ko sem ga pa še enkrat pogledal, sem pa videl, da ni bil ameriški vojak, ampak je bil- Arabec. Vprašal sem ameriškega pomorščaka, kako to, da Arabci delajo, pa rrri je povedal, da so prav pridni in radi delajo samo, da jim damo kak "sandwich," ali kako cigareto, pa delajo prav pridno cel dan in a-meriški mornarji pa se gredo lahko v tistem času kopat in plavat v morje. Govoril sem tudi z Arabcem, ki pa ni razumel dosti angleško, pa vendar toliko, da sva se vsaj malo domenila. Povedal mi je, da nima več doma in da ima samo tisto obleke, kar je imel na sebi, pa še tisto je bilo vse raztrgano. Imel je na sebi dva para hlač, eno srajco in suknjič, pa v taki vročini. Čevljev pa • sploh ni imel. Mesto pa je čisto in tudi .jako moderno. Čisto nekaj drugega kot pa Neapelj v Italiji. Tukaj ni bilo tako razbito, kakor sem si jaz mislil, da je. Otroci niso imeli skoro nobene obleke na sebi. Sicer pa so tako otroci kot starejši ljudje precej zamazani, ker nimajo mila (žajfe). Ko smo odhajali z ladje, so nam naši častniki zabičali, da ne smemo nič jesti na obrežju, ker je tam jako dosti raznih bolezni. Komaj pa eem bil tam en teden; pa sem že doibil povelje za nazaj v A-meriko. Takoj, ko sem *prejel pismo za nazaj, sem se odpeljal z letalom. Najprej sem se ustavil v Rimu, nato pa smo preleteli Brenrtfer prelaz. Po teh gorah je bilo videti dosti snega in pa tudi lepe zelene ravnice, kjer so se pasle krave. Po teh hribih je blio vse lepo mirno. Tudi, ko smo leteli nad Nem- čijo, je bilo jako lepo in skoraj se mi zdi, da je v Nemčiji najlepši svet. Mest sicer nismo videli, ker so bila v tistih krajih vsa razbita in prav tako tudi vasi. Videli pa smo sem in tja tudi še kakšno vas, ki ni bila razbita. Nemška dekleta so lepe, močne in tudi čiste, da skoraj nisem videl bolj čistih v vsej Evropi. Tudi v Franciji ni tako lepo kot je v Nemčiji. Pariz ni dosti razbit in je tam precej boljše kot je v Nemčiji ali v Italiji in "saluni" delajo jako dober "biznes." Z letalom smo se vozili 30 ur v Ameriko. Zdaj sem zopet v ljubljeni Ameriki in kakor sem že rekel, če bom le mogel pomagati, nazaj ne grem več. Kampanja SMZ Cleveland, O. — Cenjeni člani in bratje Slovenske moške zveze! Vsem vam je znano, da je dolgotrajna vojna objela tudi našo mlado organizacijo in s tem nam podstavila trdo zavoro ter nam preprečila, da naši uspehi niso bili kakor bi morali biti. Ampak kljub tem zaprekam, ko bi radi članstvo pomnožili, SMZ še živi. To je tudi pokazala seja gl. odbora 29. julija, katere zapisnik ste že čitali prve dni tega meseca. Iz tega razvidite, da se je ta seja bavila med drugim za korist. naše organizacije s tem, da začnemo z novo kampanjo. Priznati je treba, da so bile do sedaj res velike težkoče voditi kampanje in sicer radi zaposlenosti in drugih težav, ki so nas na splošno obiskavale v času vojne. Dasi je bila ta seja še pred zaključkom vojne, pa se je posebno priporočalo, da gremo vsi na delo v tej kampanji in da apeliramo na članstvo kjer nam je to le mogoče, da pri tem,' ko pridobivamo novo članstvo v odrasli oddelek, ne pozabimo potruditi se tudi za mladinski oddelek. Žal, da o tem mladinskem oddelku vse premalo pišemo in ga vse premalo priporočamo. Le na ta način bomo poskrbeli, da bomo v poznejših letih imeli tudi mladeniče za seboj, ki bodo potem vodili naprej SMZ. Naša organizacija je naredila ta važen korak na svoji konvenciji 20. septembra 1941 ter vodi mladinski oddelek kot u-mevno popolnoma sam zase. Od tistega časa SMZ sprejema člane v mladinski oddelek od enega do 16. leta. Ti člani plačujejo samo 10 centov mesečno in v slučaju smrti člana plačuje S. S.M.Z. po lestvici do $100 (glej pravila na str. 23 in 24.) V slučaju, da katera podružnica še nima na rokah prošenj za sprejem članov v mladinski oddelek, naj podružnični tajnik takoj piše na gl. tajnika, ki vam bo z veseljem z njimi postregel. Njegov naslov je: Mr. Vincent H. Lauter, 1067 Sutherland Ave., Akron 1, Ohio. Saj 1 se gre nam vsem le za to, da j bo ta kampanja bolj uspešna. | Iz tega razloga priporočamo rojakom širom Amerike, ki bi si radi ustanovili svoje lastne podružnice, da se obrnejo na gornji naslov za vsa morebitna pojasnila. Vsepovsod imamo lahko svoje postojanke, le nekaj korajže je treba in podružnica je ustanovljena. Saj za u-stanovitev podružnice potrebujete samo osem članov in če jih je pa več, pa je še toliko boljše in lažje si izvolijo odbor in ta odbor si potem svobodno izbere za svoj uradni jezik slovenski ali angleški za svoje poslovanje. Torej v tem oziru ni nobene zapreke, zakaj ne bi napredovali ; da je previsok mesečni a-sesment, tudi ni še nihče oporekal. Zato pa le naprej s začetim delom. Slovenska moška zveza sprejema članstvo v- svoje vrste vse od enega do 65. leta, kakor je to določila zadnja redna konvencija. (To se razume za oba oddelka). Mladina od enega do 16. let palačuje 10 centov na mesec in odrasli od 16. do 65. leta pa plačujejo po 25c mesečno. Clan, ki pristopi v organizacijo pred 55. letom, je v slučaju smrti, oziroma dediči, upravičeni za eno leto članstva $25.00 za dve leti $50.00, za tri leta $75.00 in za štiri leta ali več $100.00 smrtnine; do. čim je sorazmerno upravičen član, ki je pristopil v Zvezo med 55. in 65. letom le eno četrtino iste vsote. Sedaj pa, cenjeni bratje, ko je že v teku kampanja in sicer od 1. septembra in ki se bo nadaljevala do 31. decembra 1945 del ujmo skupno, da pridobimo za našo SMZ čim več novega članstva tako v odrasli kakor v mladinski oddelek. Nagrade so tudi v tej kampanji po 25 centov za vsakega člana in potem pa še posebna nagrada tistemu članu ali podružnici, ki bo pridobila največ novih članov. Te vrstice sem napisal v u-panju, da bo ta kampanja res uspešna in da se čim bolj poglobimo v naše društveno življenje sedaj, ko je vojna končana. Dal Bog, da bi bila res končana za vse narode in za vse večne čase. Končno pa želim vsem agitatorjem in vsem podružnicam najlepšega uspeha v tej kampanji ter kličem vsem novopristoplim članom: Dobrodošli v našo organizacijo Slovensko moško zvezo v Ameriki ! Chas. Benevol, preds. nadz. odbora SMZ. Nasi begunci Spodaj prinašamo imena beguncev, ki so bežali pred komunističnim terorjem iz svoje domovine. "Vsi ti se nahajajo sedaj na Koroškem. Navajamo kraj, odkoder so doma, ime in priimek ter leto rojstva. (Nadaljevanje) Iz DOBROVE so sledeči: Ambrožič Ivanka, 1901 Ambrožič Alojzij, 1894 Ambrožič Helena, 1906 Ambrožič Marija, 1886 Ambrožfč Milena, 1928 Ambrožič Alojzij, 1930 Ambrožič Francka, 1933 Ambrožič Janez, 1924 Ambrožič Anton, 1935 Ambrožič Andrej, 1936 Ambrožič, Marija, 1931 Birtič Matija, 1896 Bizjak Antonija, 1896 Bizjak Marija, 1926 Bore Ančka, 1912 Bore Vera, 1918 Bore Julka, 1923 Bore Anica,'1923 Bore Marija, 1925 Bore Štefan, 1913 ■čuden Ivanka, 1927 Čuden Ivanka, 1925 čenčič Marija, 1923 čenčič Ivanka, 1924 Dolinar Marija, 1923 Demšar Franc, 1926 Gosar Marija, 1924 Gosar Antonija, 1926 Gosar Alojzij, 1896 Gregorc Marija, 1896 Jovan Vinko, 1897 Jakolin Marija, 1924 Kušar Janez, 1902 Krvina Jože, 1924 Klopčič Josip, 1896 Kokalj Franc, 1884 Klementa Avgust, 1905 Klementa Nada, 1930 Košir Anton, 1892 Košir Franc, 1900 Košir Antonija, 1901 Košir Matilda, 1928 Košir Vladimir, 1931 Košir Antonija, 1925 Košir Zofija, 1934 Košir Angela, 1926 Košir Francka, 1943 Košir Danica, 1944 Kočevar Slavka, 1909 Kočevar Ivan, 1934 Kožuh Roza, 1928 Kumplez Jožefa, 1908 Kumplez Vlada, 1942 Kumplez Silvo, 1931 Likovac Franc, 1913 Lučka Antonija, 1925 Makovec Anton, 1867 Makovec Ana, 1906 Makovec Zofija, 1932 Makovec Anton, 1933 Makovec Stanislava, 1936 Makovec Vera, 1934 Majeršič Janez, 1896 Majeršič Štefka, 1923 Osolec Ivan, 1930 Pavlovčič Jožefa, 1910 Pavlovčič, Slavica, 1935 Pezdir Jože, 1920 Pezdir Franc, 1924 Biceljnik Marija, 1926 Potočnik Jože, 1888 Percic Jože, 1918 Pelan Jože, 1913 Puc dr. France, 1903 "Puc Ivanka, 1898 Puc Marija, 1931 Puc Franc, 1933 Pleško Gašper, 1894 Pleško Gošper, 1930 Ristič Matija, 1930 Smole Berta, 1902 Smole Anton, 1896 Smole Anton, 1938 Smrtnik Francka, 1921 Smrtnik Ivanka, 1922 Suhadolc Anton, 1919 Samotrcan Uivan, 1923 Samotrcan Filip, 1931 Stancar Vlasta, 1921 Skrbinc Jakob, 1898 Sebenik Anton, 1892 Sebenik Anton, 1929 Sebenik Fani, 1926 Sebenik Janez, 1929 Trobec Ana, 1920 Zalaznik Mirni, 1921 Zalaznik Jožica, 1924 Zalaznik Rok, 1894 Zalaznik Marija, 1924 Zalaznik Ivica, 1928 Babnik Alojzija, 1926 Babnik Josipina, 1923 Brajer Pavla, 1922 Bricelj Ivanka, 1927 Bricelj Marija, 1926 Babnik Lovro, 1898 Bičar Ciril, 1928 Bas Tomaž, 1905 Bučar Jože, 1929 Bučar Lojze, 1931 Breskvar Franc, 1909 Cankar Ana, 1922 Cankar Marija, 1921 černe Jože, 1895 Černe Ivan, 1907 Dežihan Pepca, 1"924 Dežman Viktor, 1927 Dimnik Ana, 1926 Dimnik Terezija, 1923 Grum Marija, 1923 Grum Katarina, 1890 Grum Jelka, 1929 Grum Kristina, 1923 Grum Terezija, 1930 Habič Marija, 1920 Jakoš Marija, 1892 Jakoš Marija, 1924 Jakoš Srečko, 1933 Jakoš Anton, 1886. pastorka je pa oben^: ra mati svojega bra^ je vendar sin njei'e^ Ker sem jaz torej f1'1 očeta, je moj sin P° jega očeta, obenem P* jj ^ moje stare matere žena sinaha svoje sem oče očim svoje njegova m* Pi Vrta ■P Vi f>Kl ™>vtep 'več 4 i %0 prišel domov, se"1 "Je videti zelo ^ bolj molčeč, kot mi pojasnuje "Kako pa, ali K» xiobro podkovan-grem jaz kam de'8, zaslužim, ker Wc},. odrine," bi jaz "Aha, odrine, ^J pri skledi," se vt». dražev, čeprav P sal. "Ti mi nisi še J ril," mu jaz zab^; "No, saj ni*«* j dega," naglo <><» J "Bi tudi ne b11(V ^ ti Zamotano sorodstvo V neko norišnico so pripeljali pacienta, ki je bil nenavadno miren in skoraj pameten. Zdravnik norišnice ga je vprašal, ali ve, zakaj je prišel v to nesrečno hišo. "Veste, gospod zdravnik," je odgovoril pacient, "tega je krivo preveč zamotano sorodstvo. Oženil sem vdovo, ki je imela odraslo hčerko. Nato je poročil moj oče hčerko moje žene. S tem je postala* moja žena tašča svojega tasta. Moja pastorka je postala moja tašča in moj oče moj zet. Moja mačeha je dobila sina, ki je torej moj popol-brat. Toda on je tudi vnuk moje žene, torej sem jaz stari oče svojega popolbrata. Potem je tudi moja žena dobila sina. Ta je postal torej svak mojega o-četa in brat njegove žene. Moja "Torej da bi set Angležu, in da b' oče in njegova že»> pastorek in pastor^ ^ > in moj sin sta brata, 0 • je moja stara mati' ja ^ J moje tašče. Jaz se«1ijetev.v jega očeta in 6bf» ,j z -ni ded. In zaradi^ J je zaključil bolnik, • ^ ^ ob pamet." k, d ' - * S i IH ka 'otila' to Se t lova z tovori] Pa : toem zakol •jami ire ubr£ Je obsi, ^ilo; ]e sam Poleg , • M 361 . Poni 1,1 ga 2 te »Ji tej <$> 1? 'n sr 11 tej H* V, leve," sem , M propr«g šega prijaznega k ^ bil ves zaverovan pravi v mojo lep" stavo. | "Bolj pripravne? dobiti, se mi zdi, J "Kakšen človek^ rad vedel, ki me Je ti pogledati po sv^; poceni. Jaj, to »j zijali, ko bodo divje leve tam P0,: mi bodo odkriv * tvn J ki pijači in prešujji jaz, da se bomo "Je, je, P ietiče". taki ,iihce Ui ti ;eg Por )'h ti tega," dokazuje ima kar svojo { za kratek čas 1 „ /Is denar zapravlJ3, ^ "Tak gospodi, zame,, k.je £a ^ vašega Angleža li v roke?" se* pri volji iti na • "Jutri bo _ e|1j P: je ustavil pri ,n. p šal, če bi }>'; ga človeka, ki1 # čas, da bi šel z1 f "Boljšega V, javim, "ker ka, časa imam P' dan." . "Pa dobro, "Nocoj bosta 9PJ. jj tri bo prišel tlb„ bosta domeni'8, fi "Ja saj to J^Jo šlja Andreje, domenila, ki Herblan po*™ ne zna kupit1, "če ga ne d o" 1 Vet ; >> ^ s loče Jede! C S< i, J! S ? 7 V(ilja ■ M1, kes; t!„ k, a ; Je pO ga znam Pa nemško in če sko špraho, 1-"' „. , vne jezike,"' Be , jf " / N -8a ■ 'S Y> , • v,n ve d»]eCJ ki sem bil ze «» ti zapoj, čezi^ Ajdimo v Si^ 'jfj ...Kaj se b In kaj pa bi rad vedel- neki?" tli "zaradi it kega," je P0lf glež je bil ^< *h Dalmaciji i'1^ f i ščine in se JV *at ;umela." ukV S V vse zmenjen0 V,,itf Hi se na držalo. Saj c ve, tudi P°tr njega og»ia . Torej zda.1 Herblan ufc^ v je leve. SaP!bi je, kar se da' 'hi Nv-^t "m 1 > tau ' i il ^> :, fi Aj B Pai AHERiŠRA DOMOVINA, SEPTEMBER 25, 1945 rs obenem t brata-jenegsf rej in P' Pis ana mati SPISAL J. F. MALOGRAJSKI nem paptai ft, „ m J Pa • tačke torej ne? vendar ne, kaj ? oje ""'favn ,?"ste si vi to en-io mA T^m Ali vedite, .°.tr°k! Enkrat se wdru^č se vam Danes štiri te-dlllia v hiši in ta ete°,Vrtačka' kakor P U* t žen" tstorf«' 3rata>1 nati1' z se» več ; ben^lei' "J1' dasi ™a zdaj •adi*f' Zda' liA mi eaeL "J veste, pri čem H ne jemlji!" po-se "eko-- ' gi sedeža. Glas se I JaJti tudi njega to'la Vzburjenost. * bolj podžgalo. /'rw.nogo ob tla in ^ ^ rečem se "a.-^m it . bi irije' a van [epo5 zakol 'jam» se en-ravno Vrtač-ne ves svet- i * obšlo f y bilo le ; <7Rad bi vedei- braniti tega!" bolestno ču-zase v tem hi- C?-lla deklico' Se i Sfibli V^a in ki J° 'J >&'.^ubezen do te-vek ' v e premagala ta- ieU *Cižal pred svo" svei„l.„;5 zaprosil. nikar . 0 < > te H'oi ' ^ f°Ce te prosim, 6ta j' e • Misli C y0Tani kaj >t<*S V 1 1 44 n, '' • vedno eno Sk jifik* an? j i ^j?" m1 vta" .ga furf na da ste ji ta- Hi ,.ad ne prinese 1 , llSol <5n,-», oe i s«i v- se °Pe- pt. v* ,,:2ame Ski k h . žensko, o .nič slabega, ' Je znana vse- še C Tgovori de- qem " i ^tav Je res! Kaj bilo f N ^ovim še "aj . 2e pravil ne-lJihv6" pripovedujem en- ŽfJ ti»".j€"i tal3"1 najbolje, es? 'edei o. ,' blcer Pa — 'ejt ®em odločen!" Wfrif?že dav-)dai J ^elja, moja - pri tebi nič! \ ke Namenil, a to. Sal se boš!" V* J za, em ,J bil' in >S m r; w jH ? Ja šel mladi ^in j°b nista govo-{S*^ 0 ženitvi, ' ill , Po tistem < kakih 2;000 v Forli in vse žrtve popolnoma izro-'vseh stanov in strank. Z Go-opotal nekdo z nogami v veži;nekaj ye£ kot 2>000> y kraju |pali. Tudi čevlje in obleko so riškega je prišlo zanesljivo po-n za njim cliugi in tretji. Ani-,Ridone je kakih 350 prim0r-'jim pobrali, če je bila le kaj ročilo, da so komunisti kakih in IfnlT !-]12 sv0jrh+sanj,cev, v St. cesare pri Bariju jih vredna. Takoj na Jesenicah 5'°»0 Primorcev živih pome- ItrV/f zapaziti na Dru gQ razJg0 začen množničnim strelja- tali v neke globoke kraške ja- obrazu. Dedek se je ozrl vanjo,... ,,, „ . , . , .. . . . mo i- t kropi j eni po mestih: Ban, njem teh ljudi m sicer izven me . . . položil ji roko okoli rame ter' . , 0 m i t, j ^^ , jo privil k sebi | Rim, Padova, Turin in drugod, j mesta blizu Save. Trupla so. Preden sklenem to pisanje, -—----L___Računamo, da je vseh nekako ^etali v vodo. Mnoge so silno naj še kaj povem o tem, kar MALI OGLASI i 15,000. Veliko je med njimi mučili in jih klali tako, da so sem videl iri 'zvedel že maja Stanovanje išče Dekle bi rado dobilo 3 j inteligence. Duhovnikov, svetnih in redovnih, je okoli 300. sobe Vsi ti ljudje so brez kake počasi umirali. Po mnenju te- meseca, ko sem bil prvič med ga bivšega partizanskega ofi- našimi ljudmi na Koroškem, cirja bodo pobiti vse brez izje- Sicer je že šlo več poročil v ali eno neopremljeno spalnico | zaposlenosti. Naši voditelji se me, eni prej, drugi kasneje. Ameriko, pa nam ni znano; če pri slovenski družini blizu 185. tu zelo. trudijo, da bi pri za- Rešeni bodo morda samo tisti, so dospela. Takoj po odhodu ali 200. ceste. Kdor ima kaj veznikih dosegli za naše ljudi- ki se jim je posrečilo uiti na Nemcev sem skušal priti kar primernega naj pokliče po 6:30 kako zaposlitev, pa. doslej | kak šen način. Nekateri pre-mogoče blizu do domovine, pa zvečer KE 5508._ (225) brez uspeha. Razen tega nam vozi (transporti) so šli naprej |v Trst in Gorico nisem mogel. Stanovanie bi rada Jnihče noče nič pomagati. Ita- do Radovljice, kjer so ljudijMogel sem pa v Beljak in Ce-Dva priletna človeka želita IIijani nas siln° neprijazno gle- pobijali na savskem mostu, |lovec. Takrat sem našel v Ve-d.obiti stanovanje 3 ali 4 sobe.ldaj0' naši 1judje Pa tudi(drugi celo v škof.jo Loko, kjer.trinju (5 km. od Celovca) do Kdor ima kaj primernega pokliče HE 7341. naj Garaža v najem I predobro poznajo po vsem tem,! jih zdaj pobijajo nekje pri! 12,000 slovenskih mož in fan (225) j kar so nam. v teku sedanje voj-iCrngrobu. jtov od slovenske narodne voj- ne storili. I žalost je med našimi ljudmi 'ske, ž njimi pa še kakih 8,000 Med tem pa prihajajo novi- ]nepopisna. Kljub zagotovilom V najem se odda garaža, ce iz Slovenije pod komuni- Angležev, da ne bodo več iz Vprašajte na 5714 Bonna Ave. j stično vlado. Pred nekaj dne- ročali naših ljudi partizanom, 225) j vi sem govoril z nekim Srbom,'se ne morejo pomiriti, saj so | star je 23 let in se piše Brani-' premnogi izgubil po krivdi An- Išče stanovanje slav Todorovič. Do lanskega gležev očete, brate, sinove f lilija je bil študent tehnike na Nihče ne more Angležem prav 5 sob s furnezom. V okolici od!belgrajski univerzi. Potem je;verjeti, saj so tudi poprej za-E. 55 St. do E 79 St Kdor ima Poročmk v partizanski voj- gotavljali, da vozijo nase mo- uničijo vse, kar je spominjalo civilnih, ljudi — po cele družine, deloma z vozovi in . konji. Vsi so pripovedovali o strašnem terorju komunistov, o po-žgan'ih domovih, pobitih možev in ženah, o porušenih šolah in prosvetnih domovih. Komunisti so se odločili, da % jeSe. Je bil po-,,.bl1 ženin in Kl mu je gle-aza, ga je ^VfVT^obr Si-, kaj, naj pokliče HE 1748. (224) Lot in piano naprodaj Proda se lot in dobro ohranjen piano; lot je 40x120 in se nahaja na Huntmere Ave. Kogar zanima naj pokliče IV 1157. (223) Novo vodstvo! Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, in druge električne predmete. Mi kupimo in prodaja- l^Slse je ču- vznemiri a-iti o.111 včasih oče- w Cominov • • • J'it,^1 biti zakon mo .pralne stroje. Pridemo jih ski. Ob premirju je imel pod' ške v Italijo, v resnici so jih;na krščansko kulturo 'in vero v svojo komando četo partizanov izročali partizanom. I našem n-arodu. Pobiti so ho- po raznih krajih Slovenije. Ko | Mi se trudimo, kolikor mo- teli vse, kar ni bilo njihove mi-so Angleži začeli predajati remo, da bi uboge ljudi potola- sli. Zato so se naši ljudje, iz-srbske četnike, hrvatske be- j žili, in jim pomagamo, kolikor |obraženci in preprosti obrtniki gunce in slovensko narodno jmoremo. Sredstev za pomoč in kmeški ljudje v zadnjem hi-vojsko titovcem, je bil kot zvez. | pričakujemo zlasti iz Ameri-jpu odločili za beg, da si rešijo ni oficir med partizani. Ker ke, od drugod imamo malo vsaj golo življenje. Do 50,000 razume angleški, je prevzemal upanja. Dokler se ljudje čim-'jih je šlo na pot, pa še mnogo v Podrožci na Koroškem trans- bolj ne zaposle, bo položaj več bi jih šlo, če bi bili imeli porte in jih spremljal s parti- skrajno težak, zboljšal se bo čas in priložnost. Toda le ka -Not •1al večkrat, ! iskat ter jih pripeljemo na dom. 'Ulevati dvoj ^ pa mož in že- » S l. V! ljubez % •Olidi en med 1 Je tudi so-ijM-t kar Je ženi V0>ti, kar j kS, : Va kod I St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. (M-T-x) Ako iščete . - n.0cl . j dobrega popravljalen za vaSe i'^j, a<1 pri" čevlje, pridite k nam. Vedno \\ Anton i\/ i prvovrstno delo. Popravljamo " - akar> I stare čevje. Cene zmerne in fi- glc 111 Wn,no delo. k . k in tega _ /nI 'Judje vidijo M; ■ vi i bi i!iSv , J6 bil zva" ' »Jij UpaJ. ki so 1 vriskali o- •»4 h iS ^if'1 Poroke Tukaj ti ni rešalo kaj je tako FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (TueB. x) Pohištvo in preša Proda se velika preša za pol tone, cena $5.00. Dalje se proda pohištvo za sprejemno sobo, in spalnico, Hoover čistilec, kuhinjske stole, it f &T , . "'' A v se je po- jedilna miza. Vse po zelo nizki vi No?1 a "Jim na 1 naJbolj po- ceni. Vprašajte na 7215 Myron Ave. EN 1217. MOŠKI ZA LIVARNO Jako lepa prilika pri The National Malleable Steel & Casting Co. Nič problema spremembe Civilna produkcija v polnem razmahu Služimo že 77 let prevozni industriji The National Malleable Steel & Casting Co. 10590 QUINCY AVE. _((227) kih 20,000 je res dospelo v tujino. Vse druge so komunisti med potjo zajeli, odpeljali in mnoge že med potjo pomorili. Tudi tisti, ki so partizanom ušli, so prišli čez mejo po hudih bojih. Partizani, ki so begunce napadali in ki sedaj drže Slovenijo zasedeno, niso nikaka "narodna" vojska. Največ je med njim Bolgarov, mnogo Grkov, (ELAS) Romunov in Srbov, Slovencev le malo. Ker so Angleži vse to dobro vedeli in dali našim zagotovilo, da jih bodo čuvali, je bilo ob mojem obisku na Koroškem med našimi ljudmi popolno zaupanje do zapadnih zaveznikov. Pripovedovali so mi, da so domobranci rešili več desetin Amerikancev in Angležev ter .jih skrivali pred Nemci in partizani, ko so pristali v Sloveniji s padali iz svojih lčtal. Mnogi naši so sodelovali z zavezniki pri "Intelligence Service" in so imeli skoraj slepo zaupanje v zapadne zaveznike. Nasprotno so pa partizani odločno zoper Angleže in Amer'i-kance in njihova komanda pod najstrožjimi kaznimi prepoveduje poslušati njihove radio oddaje. Naši imajo v rokah dokaze, da so partizani pomorili okrog 40 Angležev in Amerikancev. Ni čudno, da so tako zaupali Angležem in Ame-rikancem. Ni čudno, da so tako zaupali Angležem. Zato je pa seveda sedaj toliko večje razočaranje nad njimi. Toda zdaj ne pomaga tarnati, prepuščeni smo samim sebi in pomoči naših svobodnih rojakov. Priče, ki so se rešile iz klanja na Jesenicah, čeprav so b'ile že z žico povezane, pripovedujejo, da so partizani ob streljanju Slovencev kričali siromakom v obraz: Tu imate svoje Amerikance in Angleže! Srbom pa: Tu imate svojega Petra in Mihaljoviča . . . Razložil sem Vam položaj, premislite, če lahko kaj storite za te naše preostale nesrečne ljudi. Mnogi imajo svoje najožje sorodnike tam med Vami. Prejmite moj in nas vseh najlepši pozdrav. Dr. Jože Prešeren, Via S. Chiara, 42, Roma. Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Sprejme se takoj na delo zidarje in težake Išče se zidarje in težake. Dobra plača. Kogar zanima, naj se zglasi na 960 E. 185 St. (x) Carpenterji Izkušeni Poln čas Unijska plača Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje Wm. Taylor Son & Co. ______(225) ženske za čiščenje Dnevno delo Poln čas Plača Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje Wm. Taylor Son & Co. . _(225) ženska za hišna dela Sprejme se žena ali dekle za hišna opravila. Stalno delo. Vprašajte na 17202 Grovewood Ave. (223) Išče se žensko Sprejme se žensko za hišna opravila par dni v tednu. Zglasite se pri Mrs. Smrekar na 14602 Lake Shore Blvd. Telefon EN 3225. (225) ""MALI OGLASI Furnezi! Popravljamo vsake vrste Resetting $15, čiščenje $5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 (X) PIVO V ZABOJIH Leisy . , Dortmunder Schlitz , . Standard Prizor z bojne ladje, kjer so se mornarji pripravljali na zasedbo Tokio zaliva. Topovi v ozadju ladje so pripravljeni za vsak slučaj, med tem ko častniki pregledujejo mdštvo. ' m dobro vino na galone EMERY'S 961 Addison Road Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin'in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. (X) (x) Stanovanje bi rada Žena vojaka z malo hčerko želi dobiti stanovanje 4 ali 5 sob v slovenski naselbini v St. Clair-ski okolici. Kdor ima kaj primernega naj pokliče EN 8325. (223) 15601 Waterloo Rd. vam vsak dan prinaia v hišo AMERIŠKA DOMOVINA Povejte to sosedu, ki ie ni narofen nanjo AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 25, 1945 KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN "Ti mi dovoliš, predragi moj,, da tudi jaz dvignem čašo. .. naj zdravje mladega pevca, kateremu je Niklotov sokol pokazal j pot k nam, da bi našel tovariši-1 co življenja, o kateri nam je! tako krasno zapel." Jitrenec je poljubil svojo »o-j progo na čelo, in kraljevič Val-j demar se je dotaknil s svojim kozarcem čaše Sobehrdove. Črnin se je silil, da bi se smehljal in se priklanjal, toda zdelo se mu je, da se vse suče okoli njega. Draguška je odgrnila svoj pajčolan, njen pogled se je zopet srečal s Cerninovimi očmi, toda zdaj je Premislovo hčer pogled Sobehrdov premrazil, da je nehote umaknila svojo ročico iz desnice Valdemarove. Med svati je postajalo vese-lejše; spev, govor in vriskanje v dvorani, na dvorišču in vasi so prehajali v bučanje, katero je bilo slišati na daleč in široko okoli Bukovskega, nič drugače, kakor če bi bilo podrlo svoje tisočetne bregove in se v velikanskih tokih valilo bliže in bliže. Sonce se je že bližalo zapadu in kakor da bi gostov prihajalo vedno več in več. Kraljevič je odšel na vas med ljudstvom, ženin in nevesta ga spremljata, prisotna je bila tudi gospa Adleta z Draguško, manjkal ni niti oče Dobrogost. . Le Premisla s sinom ni bilo videti. Kake tri ure odtod je hitel ko ptič proti poldanski strani. — Nekaj jezdecev, ki so ga spremljali, je ostajalo precej daleč za njim. Samo dva sta držala ž njim enak korak. Premisl ni odlašal niti trenutek. Razumel je, kake važnosti je poslanstvo starega Cer-nina, ki je razposlal vse štiri sinove, da bi ga poiskali in mu povedali, da je čas vrniti se v domovino. Naenkrat je Premisl obstal. "Da bosta mislila na vrnitev. In ti, mladi prijatelj, sprejmi še enkrat mojo zahvalo in daj Bog, da bi mogel poplačati to uslugo kar najpoprej in v največji meri." "In tebi, gospod, pomagaj -sveti Vaclav!" sta odgovorila oba mladeniča, ki sta jezdila na obeh straneh Premislovih, kakor da tekmujeta z vetrom. Bila sta to njegov Vratislav in mladi Cernin, katerega je knez prosil, da bi med tem ostal tukaj in bil vodnik njegovi soprogi in hčeri pri povratku na Češko. "In da se imam vrniti tudi Ne žakajte, kadar ste bolni! Pridite takoj lc meni, da vam razložim v vašem lastnem jeziku, kaj lahko storim za vas. Pravočasna in pravilna preiskava bolezni prinese mnogo, krat lahko ozdravljenje. V mojih 15 letih skušnje v bolnišnici sem bil uspešen v zdravljenju zastarelih bolezni kot je revmatizem, bolezen v želodcu, mehurju (Prostate) na vodi in podobno. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Uradne ure: 10 do 4 razen v sredo in po dogovoru. Telefon: MAin 6016 (Tues.-x) jaz, oče Tako rad bi stopil na tvoji strani zopet na rodna tla. Ali smem, oče?" "Lažje koristiš, sestri in materi kakor meni. Kaj če bi se ta moja pot ne končala srečno? Tudi ti se vrni, sin moj! Poslušaj, Vratislav! Na srečno, na srečnejše svidenje!" Premisl je poljubil svojega sina na lice in za trenutek so bili narazen že za dobre pol ure. Vratislav in Sobehrd sta nato jezdila počasneje. Že več let se nista videla; toda spoznala sta se takoj. Le da je Premislov sin prvi trenutek razmišljal, kako bi bil mogel priti sem. A kakor hitro je odprl usta, se je prepričal, da se ni motil. Todai m,ed petjem ga ni hotel motiti; šele tedaj, ko je dozvenela v grlu poslednja vrsta. 1 Vendar sta mladeniča govorila malo. Vratislav je mislil na očeta in Sohebrd na. . . Tudi se je zdelo, da Cernin na konju dremlje. Brzde je popolnoma spustil iz roke. In konj je korakal samo toliko, da ni obstal. Sobehhrd je dvignil glavo šele tedaj, ko je prinesel večerni veter na njegova ušesa temno šumenje in ko se je na polnočni strani razlil žar kakor od sto in sto baklj. "Jezdiva hitreje! — Oba sva se tako zamislila! — Gotovo naju že čakajo!" "Gospod, reči bi bil moral mene!" je opomnil Cernin. "Ali moreš dvomiti o naši naklonjenost do vas?" Vratislavov konj je naenkrat obstal, in Cernin je začutil kne-žičevo desnico na svojem ramenu. "Kjer je kraljevič, tam je popotni pevec poslednji!" '"Sobehrd!" Iz te besede je zvenelo bolestno očitanje. "Veruj gospod . . ." "Zakaj gospod . . . Sem Vratislav . . ." "Knežič si . . ." "Takih misli bi ne bil pričakoval od tebe, ko sem te danes zagledal."' "Najraje bi bil jezdil s tvojim gospodom očetom, da bi mu pomagal tudi s svojo krvjo pripraviti pot v Prago ... In to bi bilo za me najboljše, naj-prijetnejše, bil bi najbolj zadovoljen . . . Govorim odkritosrčno, o tem bodi prepričan!" "Šele zdaj te razumem! — Sobehrd!" "In če ti je kaj na mojem prijateljstvu, — molči, ne omenjaj ničesar ..." "Kdo ve, kaj ti prinese bodočnost . . ." "Če bi mi prinesla vse drugo, je zastonj — zastonj . . "Zanašaj se na moje prijateljstvo! — Slišal si očetove be. sede, da ti hoče biti v največji meri radodaren . . ." Vratislavove ustnice so se dotaknile Sobehrdovih lic, in nato sta oba mladeniča spodbod' la svoja konja. Za uro sta obstala na višini, od koder se je odprl v somraku čaroben pogled na Bukovsko. Povsodi je bilo polno bakelj, sestavljenih najslikovitej'se, in na va'si je vse mrgolelo plešočih svatov v naj pestrejši zmesi. Kraljevič Val demar je bil še vedno tukaj in neprestano na Draguščini strani. Tudi z obličja gospe Adlete je izginil izraz zatajevanega trpljenja, ustnice so se ji smehljale, oči so ji žarele v blaženi nadeji zadovoljnej&ega življenja ... Pajčolan je bil še vedno dvignen z Draguščinih lic . . . Lahen vetrič si je poigraval ž njim. Mladi Cernin je bil, kakor da je na višini primrznil. Naenkrat mu je prišlo na misel, da je tu v bližini morje in nima nikakega dna . . . Toda spomnil se je doma, prišlo mu je na misel obličje starega očeta, nato je zopet spodbodel konja, in za nekaj časa sta bila z Vrati-slavom že tudi med svati . . . Bodrckim starešinam je že odpovedoval glas v grlu, ker so vriskali iz naj polnejših pljuč, Tako še niso vriskali, plesali radujoči se današnjega dne. Tako še niso vriskali, plesali in si napivali, odkar so na svetu. . . . Tako brez skrbi že mnogo, mnogo let, niso prebili dneva izven svojih dvorov . . . Kadar so prej zapustili svoje domove, so vselej lahko pričakovali, da najdejo, ko se vrnejo, okajene razvaline in da po ženah in otrocih ne bo niti sledu ... In manjkalo ni niti teh, ki so molili še stare bogove ... Današnji dan je slavila sloga vsaj v eni veji severnega slovanskega debla sijajno zmagoslavje . . . Seveda so se v daljavi plazile tudi čudne postave; toda bližje si niso upale. Mrmrale so le čudne, zaklinjajoče besede. In če bi bili mogli, bi se bili za trenotek zvezali tudi z Nemci, da bi jim pomagali pokončat to današnjo radost z vsemi udeleženci, predvsem s tem latincem, potem s kraljevičem in s celim prijateljstvom bukovskega staroste . . . Nič bi jim ne bilo zato, da se jeklo, s katerega se bo kadila še kri rojakov, zarine v njihove prsi. To so bili vlhevci, tako popolnoma podobni nočnim pticam, ki si upajo popolnoma nad ogenj in si neenkrat osmo-de svoja krila. In zdelo se je, kakor da so se pomnožili, ka- kor da so priklicali iz sosednih krajev svoje tovariše na pomoč. Toda naj so si mučili jezike z zaklinjanjem, naj so škripali jeze z zobmi in z najstrašnejšimi besedami izzivali jezo večnih bogov — nebo je postajalo čistejše in čistejSe, in kakor da prihaja nanj vsak trenotek več in več lesketajočih se zvezd. Jitruščina svatba, na kateri sta drugovala kraljevič Valde-mar in Draguška iz rodu Pre- misl ovcev, gotovo ne izgine iz spomina niti vnukom udeležencev in gotovo bodo o nji pripovedovale babice svojim vnukom najljubkejše bajke, v katerih se vse najsrečnejše konča. VI. Da je imel stari Drslav Cernin kako hčer, bi se moglo na prvi pogled soditi, da na Žin-kovu slave svatbo. Danes se je sešlo sem gospodstvo iz cele o-kolice, med prvimi Bavor Stra-konicki s svojimi sinovi, Zdi-slav z Divišem, prednika junaških Šternbergov in Ratmir s Krasikova, pravi oče Švamber-gov. Stari plzenjski župan je bil zopet tako v popolni bojni o-pravi, kakor da se pripravlja na boj sam Bog ve kam. Izmed sinov, katere je razpo- Prizor iz japonskega ujetniškega taborišča na otoku Guam. — Slika nam predstavlja Japoncai, poglavarja taborišča, ki se ponižno klanja ameriškemu poročniku Harold Gannon-u, ki je poveljnik tega taborišča, v katerem je krog JfOO Japoncev, ki so bili zajeti še pred predajo Jar ponske. želja vseh teh zajetih Japoncev je bila priti v Ameriko, ker so se bali maščevanja svojih lastnih ljudi. slal iskat ni vrnil še Do današnjega Češkem še ni^0' skril starejši VI«' S Praškega li, žvenketanje 5 in ostrogami,, skoro ogluševa'1' Drslav Cernin ti Vladislavu Pre® na vojvodski P^ jedinega zakon"" ka ter zapustil s» ši dvorano še " škofa DunijelS' Vojvoda mu^ su na glavi, dasl dober svetoval« jlo uho, da je tO 2 vek v celem to stara kača prenapojena s injTJTTIJTjT..njT_nJT rL^TLariJTjm^' stali B%ra'd "»odo. K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ P050JUJE DENAR članom in nečlanom na zemljišča in posest*1 m po 4% obresti brez kake provizije ali bonusa * ★ ★ * * Slika nam predstavlja bojno ladjo U/SS Pennsylvania, katera, je bila zadeta od zračnega torpeda pri' otoku Okinawa. Ladja j e bila močno poškodovana in voda je udrla v notranje prostore, odkoder so jo■ z mcičnimi sesalkami in veliki napori izsesali, da šo ladjo ohrafnili m površju. • . NOVIC i vsega sveta NOVIC £.. ki jih potrebujete NOVIC [..ki jih dobite se sveže NOVIC E -. popolnoma nepristranske NOVIC £ _. kolikor mogoče originalne NOVIC £..ki so zanimive Posojila so napravljena na tak glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pišite GLAVNI URAD K. S. K. 351-53 NORTH CHICAGO ST^ JOLIET, ILLINOIS VTLTiTnJTJTnjTJTnJT^ J3 /s. ti* KE 5030 POPRAVLJAMO si VRŠIMO VSAK/® * Mx GRADBENA Prenovljenje je naša poseb^ f. t,, Qr, dobiti materij al za prenovljen" jtJ [Je^, STREHE POKRIVAMO °Kt rj i>oV . Vse delo je prvovrstno in v y 1 želite, se plačevanje uredi % I plačila. Se priporočamo za " ^ 'Ui^ KOVACj) Hj'^P GENERAL CO^ ] 956 E. 185. ST. Srad : iS1 ■S B iimmiiiiiiiTTiiTiiTiiirmTii ŽENINI IN NEV Naža slovenska unij ska • na vam tiska krasna P0^, vabila po Jako zmerni ceni- * dite k nam in si izberite papirja in črk. Ameriška Domo^ 6117 St. Clair Ave.