DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPEB
NO. 19G
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 19TH, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Ponovni uspehi španskih upornikov na vseh frontah, Anglija je mnenja, da dobi Španija v kratkem fašisfovsko vlado
Glavno mesto Madrid v silnem strahu radi prihoda morotov. Stotine je dnevno ubitih na obeh frontah
Španski fašistov ski uporniki v Španiji ho včeraj zopet napredovali na vsej svoji fronti. Vse kaže, da so zgubili komunisti in socialisti v Španiji kontrolo nad vlado in četami in da bodo- pri-slUeni podati se upornikom.
Sijajni uspehi upornikov so ze "ašli svoj odmev po ostali Evropi. Angleška vlada je izjava, da ne more podpisati pogodbe, da ne bo posredovala v španski revoluciji, kakor je to' nasvetcvala francoska socialistična vlada.
Anglija je prepričana, da imajo španski uporniki veliko podporo od strani ' Italije in Nemčije in bo podpora dnevno večja, dokler ne pade vlada socialistov v Madridu. Anglija je prepričana, da ta dan ni več daleč.
Uporniki so včeraj bombardirali zaeno mesta Irun, Bilbao in San Sebastian. Vlada v Madridu je že zadnji teden izjavila, da če uporniki streljajo na ta mesta, da bodo komunisti umorili 22,300 talcev, ki jih imajo zapr-^ v svojih ječah.
Madrid je najbolj v strahu t^ed zamorskimi četami Moro-katere so uporniki pripelja-112 Afrike. So to jako krvoločni katerih predniki so zavohali Španijo v dvanajstem sto-Hiu.
Uporniške čete so bile včeraj /1T>agovite na severni in južni ^r°nti, in da španska vlada za-
krije neugodni vtis, ki so ga naredile te zmage, je vrhovno poveljstvo španske rdeče armade zapovedalo ofenzivo v gorovju pred Madridom. Toda tu so bile španske vladne čete vržene nazaj s težkimi zgubami.
Včeraj je dala vlada v Madridu ustreliti dva uporniška generala, ki sta bila vjeta na fronti. Kot v povračilo so uporniki dali ustreliti 250 ujetih komunistov. Uporniki so včeraj zasedli tudi važno mesto Cartagena.
Španski vladni zrakoplovci dnevno prihajajo k upornikom. Vladne čete bedo skoro brez zrakoplovov. Od zunaj jih ne morejo dobivati, domači zrakoplov-ci pa na debelo zapuščajo svoje postojanke.
Boji, ki se vršijo na fronti, so nepopisno krvavi in grozni. Nobenega prizanašanja niti milosti ne poznajo ne uporniki ne vladni četaši. Boji so večinoma z bajoneti, in kar doseže nabrušeni bajonet, mora umreti.
General Franko, poveljnik uporniških čet, je včeraj dal povelje, da severna armada obkoli Madrid v namenu, da se prepreči nadaljna dobava vode za glavno mesto, španska vlada sicer nadaljuje s poročili, da vladne čete zmagujejo, toda ta poročila niso v nobenem slučaju potrjena od nepristranskih tujezem-skih poročevalcev. Dejstvo je, da uporniki dosledno zmagujejo.
Kanadska provinca Quebec dobila novo vlado
Quebec, Kanada, 18. avgusta. Včeraj so se v tej provinci vršile volitve v provincialni parlament. Dosedaj vladajoča stranka liberalcev, ki je bila 39 let na krmilu vlade v Kanadi, je popolnoma propadla. Izvoljeni so bili večinoma poslanci Union narod-ne franke. Parlament šteje 90 poslancev, in liberalci imajo v hjem v bodoče le 14 poslancev, ^očim vsi ostali pripadajo Union prodni stranki, ki je vodila pomično borbo pod geslom: zahtevamo reforme!
mi
Po 19. letih
Mrs. Florence Shaffer, 1480 Green R0ad, South Euclid, je hitela včeraj k vratom, kjer je pozvonil zvonec. Kdo more opi sati presenečenje Mrs. Shaffer-Jeve, ko je zagledala pri odprtih vratih svojega brata, katerega "i videla že od leta 1917, ko je krat odšel k vojakom in na fronto. Brat je povedal, da je dobil sporočilo, da sta mu oče in ma-k unu'la> kar pa ni bilo res. Re-e ie' fia Je pisal več pisem na naslov staršev, toda so bila vsa Pisma vrnjena. Te dni se je mu-1 v C!evelandu kot delegat Na-
Farmer 60 let star in sin 24, hkrati poročila sestri
Helmetta, N. J., 18. avgusta. William Tilton 60 let stari farmer v tukajšnji okolici, se je včeraj poročil z 22-letno Julijo Scott, dočim je njegov 24-letni sin Erneste poročil njeno 18 let staro sestro. Poročni obredi so se vršili v katoliški cerkvi sv. Trojice. Stari farmer je zlasti ponosen na svojo mlado nevesto, o kateri trdi, da je najlepše dekle v devetih okrajih.
-o-
Prvi ček!
Madisonf Wis., 18. avgusta. Državni uradniki države Wisconsin poročajo, da je država pravkar naredila prvi ček za brezposelno podporo. Nells R. Ruud je prvi človek v Ze-dinjenih državah, ki je dobil plačilo od države v obliki brezposelne zavarovalnine. Država Wisconsin ima v fondu za brezposelno zavarovalnino $14,000,-000, v kateri sklad so prispevali delodajalci več let in se je sedaj začela zavarovalnina izplačevati. Za en teden brezposelnosti je dobil Mr. Ruud $15 plače, najvišja svota, ki je dovoljena po postavi. Mr. R. Ruud je začel sedaj zopet delati.
^odne
uniJe za socialno pravico
in 3e sklenil poiskati svoje sorodnike. S težavo je dobil naslov svoje sestre, ki je postala dva-at vdova, odkar je on v letu J17 odšel na fronto.
Odpeljan v bolnico
v torek je bil odpeljan v ■emergency bolnico Mr. Joseph £omkvar, podpredsednik S. D.
veze. Boje se, da ima zastrup-i je krvi, kar je prišlo iz ma-leea žulja na roki.
Farmarski teden
Včeraj je bil proglašen farmarski teden na Veliki jezerski razstavi v Clevelandu. Pričakuje se tisoče farmarjev v Cleveland. Farmarski teden bo trajal do, 25. avgusta. Danes, v sredo, dobijo farmarji lahko vstopnino na razstavo v zamenjavo za razne farmarske pridelke. Na primer 20 funtov krompirja plača eno vstopnico, ali pa pol bušla jabolk, tri ducate koruze ali pa 15 funtov zelja. Drugih farmar-skih pridelkov se ne bo spreje malo. V četrtek bodo farmarje zabavali Kiowa Indijanci, katere je zvezna vlada pripeljala v Cleveland iz Oklahome. V petek je dan za farmarske žene in bodo zastopniki Heinz Co. kazali ženam kako se uspešno prezer-vira sadje ali zelenjava.
Bogata nagrada
Poznani radio igralec Eddie Cantor je ponudil mlademu zamorskemu atletu iz Clevelanda, Jesse Owensu, ki se je tako odlikoval pri olimpijskih igrah v Berlinu, $40,000 za deset tednov nastopa pri raznih športnih prireditvah.
Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev
Rojak Frank Kroll poroča iz Butte, Montana, da je rešil svojega tovariša pri delu gotove smrti, ko mu je povedal, naj gre izpod skale, pod katero je čepel. Tri minute pozneje se je skala že odluščila in treščila na tla. Kamen, ki se je odluščil od skale, je udaril Krolla po nogi, toda hude sile ne bo.
John Hajdukovič, zlatoiskalec iz Fairbanksa, Alaska, je pred nekaj dnevi našel ostanke letala, v katerem se je pred letom dni izgubil zrakoplovec Arthur ■Hines s tremi potniki vred. Od zrakoplova je ostalo le železno ogrodje, drugo je pa pepel z nekaj človeškimi kostmi vred. Ostanki zrakoplova so se nahajali na golih slemenih hribov, ki se nahajajo 175 milj zapadno od Fairbanska v Alaski.
Poznani Matija Pogorele v Duiuth, Minn., je te dni poslal pol okamenele glave neke pradavne živali, ki je bila izkopana pet milj južno od mesta Ely na farmi rojaka Johna Kovača. Okamenina ima očesni jami in udrtino, kjer je bil nos in gobec. Najdba je sedaj na ogledu v oknu duluthskega časopisa The Herald.
V	New Yorku je te dni preminul znani rojak Frank Zaman star 52 let. Zapušča vdovo in tri sinove.
V	Forest City, Pa., je po dolgi bolezni umrl rojak Lovrenc Kotar, star 51 let. Ranjki je bil doma od št. Lovrenca pri Temenici. V Forest City je živel 27 let. Zapušča soprogo in dva sina in dve hčerki.
-o-
Boljševiki bodo usmrtili 16 lojalnih pristašev Trotzkya
Moskva, 18. avgusta. Boljše-viške oblasti bodo v kratkem usmrtile 16 zarotnikov, pristašev Leona Trotzkya, ki je skušal zanetiti novo revolucijo v Rusiji. Obenem je ruska vlada pripravljena zatreti vsako nadaljno proti-boljševiško gibanje v Rusiji-
"Nobene milosti za zarotnike in izdajalce!" se glasi odmev iz vseh boljševiških krogov po deželi. Po deželi se Vršijo ogromni shodi, na katerih ise zahteva, da sodni je brez milosti nastopijo proti izdajalcem.
Zinovjev in Kamenev sta bila zaeno s štirinajstimi drugimi Rusi obdolžena, da sta hotela spremeniti vladno obliko v Rusiji in da sta se zarotila proti življenju ruskega diktatorja Stalina. Izgnani Trotzky je bil baje glavni vodja te zarote.
Pristaši Trotzkya so se nahajali na mnogih visokih in odgovornih mestih. Vsi so bili sedaj pregnani iz uradov. Boljševiške oblasti nameravajo prihodnji teden vseh 10 prijetih zarotnikov ustreliti.
----o--
Mladenič ubit
Sinoči okoli 8:30 sta se peljala 15 let stari Paul Okički, 6317 Orton Ct. in 15-letni Frank Spe-lič, 1007 E. 66th Pl. na biciklju proti demu. Na Addison Rd. in St. Clair Ave. se je spremenila prometna luč in fanta sta počakala v varnostni zoni. Tu pri-drvi neki pijani avtomobilist skozi varnostno zono in podre oba slovenska fanta. Pavla je zagnalo 20 čevljev daleč, Freda j pa 40 čevljev. Avtomobilist je;
Število zločinov
Washington, 18. avgusta. Kot naznanja zvezna vlada se število večjih zločinov v Ameriki stalno znižuje. Zvezna vlada je vodila tozadevno preiskavo v 1250 večjih mestih Amerike. Samo zločini posilstva so se deloma zvišali. Zlasti se je znižalo število ropov in avto tatvin. Število ropov na primer je znašalo v letu 1933 nič manj kot 45,925, v letu 1935 pa samo 33,747, Število umorov je padlo za 14 odstotkov, število posilstev se je pa zvišalo za 16 odstotkov.
Uslužbenci cestne železnice v Clevelandu za višje plače. Družba se brani glede pokojnine
Cleveland. — V poslopju no-:šanjih.
Oče kanadskih petork želi, da bi vse postale redovnice
Callender, Ontario, 18. avgusta. Ako bodo slavne kanadske petorke sledile željam njih očeta, tedaj bodo postale redovnice, ko odrastejo. Oče Dionne je mnenja, da je samostan edino varno mesto za dekleta današnje dobe.
Je dejal oče Dionne: "Zloben je svet danes, in vsak dan postaja slabše. Mi sicer živimo na samotnem kraju, toda videl sem dovolj slabega. Dekleta pijejo in kadijo v naših krajih . . . in še kaj hujšega se vrši."
Oče Dionne je sicer priznal, da bodo njegove hčere naredile po svoji lastni želji glede bodočnosti, toda če se bodo ravnale po njegovi želji, bodo postale katoliške redovnice. Oče Dionne tudi želi, da dobijo vsi njegovi otroci najboljšo vzgojo.
"Mogoče se bodo poročile," je dejal Mr. Dionne, "mogoče tudi ne. Midva z ženo jim ne bova
drvil kar naprej, toda naši ljudje so ga začeli preganjati in ga j nasprotovala. Toda jaz in žena tudi dobili na 53. cesti in St. misliva, da bedo petorke najbolj CLair Ave., kjer so ga izročili po- j varne v samostanu. In kar ne liciji. Piše se Arthur Rehner, j morem misliti, da bi kdaj postale gledališke igralke!" Oče Dionne se ne brig,
Dobijo dividende
člani društva Dvor Baraga št. 1317 C. O. F. dobijo dividende. člani, ki so v to opravičeni naj se zglasijo pri tajniku Chas. Bazniku na seji v petek 21. avgusta. Dividendo se izplača samo članom osebno in nikomur drugemu.
Oropani železničarji
Trije roparji so preteklo nedeljo ponoči prišli v voz ulične železnice, ki je čakal na Dupont Ave., in E. 105th St... Oropali so sprevodnika in motormana za $20.00 in peš pobegnili.
Gospodinjski klub
Članice Gospodinjskega kluba Na Jutrovem so prošene, da se udeležijo važnega sestanka v četrtek večer 20. avgusta ob 7:30 V Slov. del. dvorani. — Tajnica.
8804 Willard Ave. Mož je bil pijan. Paul Okički je bil takoj ubit, Freda Speliča so pa nevarno ranjenega odpeljali v Glen-ville bolnico. Paul Okički zapušča starše Frank in Frances Okički, dva brata, Franka in Stanleya in dve sestri, Frances in Agnes. čas pogreba naznanimo jutri. Pogreb bo vodil Frank Zakrajšek. Naše globoko sožalie staršem radi težke nesreče.
-o—-
Bivši abesinski cesar ne pride v Ameriko
Chicago, 18. avgusta. John Robinson, zamorec, ki je bil pred več meseci eden najboljših zra-koplovcev za abesinskega cesarja Haile Selassija, se je izjavil, da slednjega ne bo nikdar V Ameriko. Robinson je povedal, da se namerava Haile Selassie za stalno naseliti v Švici, kjer bo pozabil na vojno z Italijo. Selassie bi prišel v Ameriko samo pod enim pogojem, da dobi tu dovolj denarja, da začne z novo vojno. Ker pa dobro ve, da je to nemogoče, ga ne bo sem." -o-
Konji in avtomobili
Na Thistle Down dirkališču bodo dirkali v četrtek izvrstni konji. To pot konji oziroma njih lastniki ne bodo obdarjeni v gotovem denarju, pač pa bodo lastniki hitrih konj dobili nove avto mobile.
* število članov American Legion se je tekom leta zvišalo za celih 100,000.
mnogo za farmo te dni. Suša mu je uničila skoro vse pridelke. Postavil si je mal štant nasproti poslopja, kjer prebivajo njegove slavne hčere, in prodaja spominke. Videti je, da dela lep denar, kajti skoro sleherni dan pride v mesto nad tisoč turistov, da vidijo petorke.
-o--
ve sodnije se vršijo te dni pogajanja med zastopniki unije uslužbencev cestne železnice in med kompanijskimi zastopniki. Pogajanja vodi znani delavski prijatelj, katoliški monsignor Rt. Rev. Smith.
Ena izmed zahtev uslužbencev cestne železnice je zahteva po pokojnini. Kot se je izjavil zastopnik kompanije, odvetnik Crawford, je kompaniji nemogoče plačevati-pokojnino. Ako to stori, bo morala ustaviti poslovanje.
Poleg tega je kempanijski zastopnik protestiral, ker je prišlo vprašanje pokojnine na dnevni red. Kompanija tozadevno ni bila obveščena in sploh ne bo razpravljala o pokojni nskem vprašanju, dočim je pri volji razpravljati o vseh drugih vpra-
Glavna zahteva uslužbencev cestne žeelznice je zvišanje plač za 10 centov na uro za sprevodnike in motormane, in zvišanje za 12c na uro za one uslužbence, ki so zaposleni pri vozovih, na katerih je motorman obenem sprevodnik.
Zvišanje plače je opravičljivo, glasom izjav unijskih zagovornikov, ker so uslužbenci lojalno delali za kompanijo. Nadalje, ker je delo uslužbencev na uličnih vozovih težko in odgovorno.
Uslužbenci cestne železnice želijo, da dobijo vsaj ono plačo, kot*so jo dobivali v letu 1929. Uslužbenci uličnih železnic v drugih mestih Amerike so že dobili zboljšano plačo, a v Clevelandu še vedno čakajo na izboljšanje.
Jeklarska industrija na vrhuncu poslovanja
Washington, 18. avgusta. Glasom izjave American Iron & Steel Institute, ni imela jeklarska industrije v Zedinjenih državah še nikdar zaposlenih toliko delavcev kot jih ima danes. V mesecu juniju je bilo v jekktr-nah zaposlenih 498,000 uslužbencev, ali za 82,000 več kot pred enim letom, ali za osem procentov več kot v letu 1929, ko je bila prosperiteta na vrhuncu. V juniju mesecu letos je plačala jeklarska industrija svojim uslužbencem $63,000,000, ali za $20,000,000 več kot pred enim letom. Plačilna lista za prvih šest mesecev letošnjega leta znaša $344,000,000. Povprečna plača v jeklarski industriji je v letu 1933 znašala 41 centov na uro, danes pa znaša 66 centov. -o--
Smrtna kosa
Po dolgi bolezni je včeraj zjutraj preminul v Lakeside bolnici Karlo Matasich, samec, star 46 let. Doma je bil iz Zdenčine na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 30. leti. Ranjki je stanoval pri Pavlu Stakichu, 392 E. 160th St. Tu zapušča bratranca Franka Horvatiča. Bil je član društva št. 235 H. B. Z. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8:15 iz August Svetek pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St. v cerkev sv. Pavla na 40. cersti, potem pa na Calvary pokopališče. Bodi mu rahla ameriška zemlja!
Napolnjene bolnišnice
Vse bolnišnice v Clevelandu so prenapolnjene in bojijo se, da bo zmanjkalo bolniških strežnic. Za 16 odstotkov je danes več oseb v raznih bolnišnicah mesta kot ob istem času lansko leto.
Iz domovine
Včeraj se je vrnila, v Cleveland iz obiska v domovino soproga Mr. Blaž Haceta iz Norwood Road. Prav lepa hvala za "spomine."
Počitniški pozdravi
Iz Carey, Ohio, so nam poslali pozdrave: Mrs. Oražem iz Carl Ave., Norbert in Raymond Novak in Miss Josephine Klan-čar. Iz St. Louis, Mo., pozdravljata Frances in Martin Lindič. Nahajata se na obisku pri svojih domačih. Družina Lindič stanuje na 78. cesti v Newburgu. Iz Quebec, Kanada, smo pa dobili lepe pozdrave od Mr. in Mrs. A. F. Svetek. Prav iskrena hvala vsem!
še boljši posli
Col. Leonard Ayres, podpredsednik The Cleveland Trust Co. je izjavil, da napredek v industriji in trgovini, katerega čutimo zadnje mesece, nikakor ne bo zaostal, pač pa pričakuje tekom bodočih mesecev še boljšo poslovno dobo kot jo imamo sedaj.
Lapsche peticije
V	četrtek 20. avgusta morajo biti nepreklicno vrnjene vse peticije za sodnika Frank J. Lau-scheta. Pošljite jih po pošti na Mr. John E. Lokar, 1097 E.j 169th St., prinesite jih v urad sodnika Lauscheta, Room 12, City Hall, ali pa jih pustite v našem uradu.
Umrli strojevodja
V	Clevelandu je včeraj umrl Orlando Brown, upokojeni strojevodja Wheeling & Lake Erie železnice, star 91 let. Svoječas-no se je boril v ameriški armadi tekom civilne vojne. Pokojni Brown je bil strojevodja vlaka, ki je pripeljal truplo umorjenega predsednika Garfielda iz Washingtona v Cleveland.
"Vse je bilo črno!" pravi Rev. Charles Coughlin
Rev. Charles Coughlin, radio pridigar, se je včeraj vrnil v Detroit in se počuti sedaj precej boljšega. Napram časnikarjem se je izjavil, da tekom zadnjih lese t minut njegovega govora preteklo nedeljo, je bilo vse črno okoli njega, dasi je sijalo jasno solnce. Rev. Coughlin je povedal, da ni videl ljudi pred seboj, Katerim"je govoril. Naenkrat se mu je začelo v glavi vrteti in pa del je v narečje policista, ki jc stal poleg njega. Hotel je prenehati z govorom že prej, toda vporabil je zadnje sile, da je nadaljeval. Kolena so se mu tresla in šibil se je po vsem telesu. 'Obrnil sem se proti enemu mojih prijateljev," jo pripovedoval Rev. Coughlin, "in ga vprašal koliko časa imam še za govor na radio.. Povedal mi je, da moram govoriti še 18 minut. Tedaj se mi je stemnilo pred očmi. Oprijeti sem se moral za mizo, da nisem takoj padel na tla." Rev. Ooughlin se nahaja sedaj pri svoji materi in bo vzelo precej časa, predno bo mogel nastopiti v javnosti.
_-Q--
Pokopališčni loti
Včeraj so v Omaha, Nebraska, aretirali še eno osebo, ki je prodajali našim ljudem pokopa-liščne lote za knjižice posojilnice. To je neki Albert Deutsch, ki je nasleparil mnogo ljudi. Odkar je velika porota v Clevelandu vzela stvar v preiskavo, je prodaja pokopališčnih lotov v Clevelandu popolnoma prenehala.
Vročina prihaja
Kot poroča vladni vremenski urad prihaja iz zapada proti državi Ohio silna vročina, in bo toplomer kazal več dni nad 100 stopinj vročine. Enaka vročina je dosedaj prevladovala v In-idiani, Missouri in Iowi.
Seja Kulturnega vrta
V četrtek 20. avgusta se vrši seja vseh zastopnikov in odbornikov Jugoslovanskega kulturnega vrta in sicer iz vseh okrožij. Seja se vrši ob 8. zvečer pri A. Grdina na 62. cesti. Seja je važna radi prireditve 30. avgusta. Pridite vsi!
Konvencija Moosov
Jutri se začne v Clevelandu konvencija društev Moose organizacije v državi Ohio. Pričakuje) se 5,5000 delegatov. Konvencija bo trajala tri dni.
i i
AMERIŠKA DOMOVINA"
5LMJBR1CASI HOMM - BLOTJRNIAK DML*Y N1WSPAP1K
H11 Bi Olalr A?». Clwl»nfi. Oblo _Pahllahcd dally	Bund*y» md Holiday«____
NABOCNXMA:
&» Ameriko to Hwaado, a« leto 15.60. Z« Cleveland, po pofitt, celo leto $7.00 Z* Ameriko ta Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta $3-60 Z& Cleveland, po racnaS&lcib: celo leto, $9.60, pol leta, $3.00. Za Ivropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka. 3 cente
SUBSCRIPTION BATES: O. S. and Canaaa, $6.60 per year; Cleveland, bj mall, $7.00 per year. D. S. nad Canada 03.00 tor t months; Cleveland, by mail, $3.60 for $ month*. Cleveland and Kuolld by earriem, »B.se per year, $8.00 fcr 4 month*. Bteffto cople* X cent*. Suropean »ubacrlptlon, $8.00 per year.
JAMKB DCKBVKO and LOUIS J. PIRO, Kdltorr and Publisher*
Entered a« aecond class matter January 6th, 190«, at Ute Post Office ut Cleveland, Ohio, under the Act of March Id. 1S79.
No. 196, Wed:, Aug". 19, 1936
Cvetlični vrt
Naš narod ima fin sentiment za lepoto, zlasti pa za lepe vrtove. Ljubezen do cvetlic so prinesli naši ljudje kot dragoceno lastnost iz stare domovine, kjer je skoro sleherno dekle gojilo nekaj nageljnov ali rožmarin, in kjer je sleherna slovenska žena skušala .okinčati okolico domače hišice z izbranimi cvetlicami, da je dišalo okoli hiše in so rožiče kinčale slovensko domačo posest.
Tudi v Ameriki, kakor hitro so se Slovenci dobro ustanovili v naselbinah, so takoj potem, ko je bil kupljen lasten dom, slovenske matere skrbele, da so dobile mičen vrt, ki spremeni sicer zapuščeno okolico v mali paradiž. Ameri-kanci dajejo vsako leto nagrade za lepe vrtove, in med na-gradenimi je vselej mnogo naših ljudi, katerih domači vrtovi so pravi kras ne samo slovenske naselbine, pač pa kras vsega mesta.
" Ko se je predsednik Roosevelt mudil v Clevelandu in je obiskal Veliko jezersko razstavo, si je predvsem ogledal ta-kozvani cvetlični vrt, ki se nahaja na razstavi. Roosevelt se ni mogel dovolj načuditi krasoti cvetličnega vrta. Izjavil je, da če bi videl samo cvetlični vrt na Veliki jezerski razstavi, bi se izplačal njegov prihod v Cleveland.
V resnici bi moral sleherni človek v Clevelandu, v državi Ohio in v sosednjih državah, ki pride v Cleveland, ob-obiskati ta cvetlični vrt. To je mal paradiž prestavljen iz nebeškega svoda na to zemljo.
Cvetlični vrt je dolg nekako 1,000 čevljev. In ravno sedaj se nahaja v polnem cvetju. Betonika, prstanci, vrtnice, hijacinti, ogromne marjetice, spominčice in stotine in stotine cvetlic, katerim niti imena ne vemo, vam dehti nasproti, in vse tako mojstersko posajeno in urejeno, da se čudi človek umetniški roki vrtnarjev.
Potem pa drevje in grmičevje. Zadnjič smo se mudili nekako dve uri v tem cvetličnem paradižu, pa nismo mogli niti desetine vsega pogledati. Čudili smo se n. pr. ko smo našteli 41 različnih vrst,— cipres. Kako bogato skušnjo in izvrsten pouk dobi človek, ko se giblje v tem raju duhte-čega cvetja, zelenja, dreves in grmičevja! Kako opojno prijeten je obenem vonj. Med'stoterimi gredami cvetlic in grmičevja se vijejo krasni vodometi, številne lagune s kristalno čisto vodo, v katerih poganjajo in cvetijo bajne rastline vseh mogočih barvnih kombinacij.
Od lagun naprej pa se nahaja še 150 raznih vrtov, poleg tega pa dobite med temi vrtovi tudi značilne cvetlice, ki so zlasti priljubljene raznim narodnostim. Tudi Jugoslovani, zlasti Slovenci, smo prav lepo zastopani in je ta del cvetličnega vrta Mr. Anton Terbovec sijajno opremil in porazdelil.
Nihče, ki obišče razstavo ob jezeru ne bi smel prezreti cvetličnega vrta, kajti ta del razstave je več vreden kot vse drugo. Vzelo vas bo par ur, toda boste bogato poplačani 7a svoj obisk. Oči se vam bodo radosti iskrile, prijeten vonj vas bo bajno omamil, toda pustil vas pri polni zavesti opazovanja naravnih cvetličnih lepot.
Steze po tem malem paradižu so izpeljane s skrajno
marsko cerkev v Belemu pri Barceloni, so ondotnega duhovnika in cerkvenika razrezali na kose in so razstavili poedine kose trupel po raznih delih mesta.
Dogodki v Španiji niso več politični, marveč so le ostudna groteska morije in okrutnosti!
Nepopisne grozovitosti tujskih legij. (Brzojavka poročevalca Mednarodne poročeval-ne službe J. Hiltona s španske meje).
Južno in južnozahodno San Sebastiana so bile včeraj ves dan, med ploho, nevihto in gromom strahovite borbe za mesto. Najhujše je bilo' ob prelazu Oyarzen, ki tvori ključ za v San Sebastian. Po besnih napadih upornikov so vladne čete prisilili, da so se uta-borile v cerkvi, kjer so se uspešno branile, dokler ni prišla pomoč. Na obeh straneh so se vojskovali čim bolj okrutno. Tujski legionarji in Maročani, ki so bili v vrstah upornikov, in prav tako rdeči miličniki vlade so z ujetniki postopali nepopisno barbarsko. Dobili so ukaz, da ne sme ostati živ noben ujetnik in živim komunistom naj takoj porežejo glave. — Pri San Sebastianu so ujetnike strahovito mučili, preden so jih ustrelili. Tudi na križ so jih pribijali. Grozotne navade Maročanov se uporabljajo v Španiji.
Neki legionar, ki je bil med onimi, ki so zasedli La Lineo, je izjavil: Dobili smo strog ukaz, da ne smemo pustiti nobenega ujetnika pri življenju in moramo obglaviti vse komuniste. — V La Linea so bili zaprti komunisti v skupinah po 20 mož — obglavljeni.
_-o-
sti vzpostavila red.
Ko sta bila drugi dan pripeljana pred sodnika, sta si mlada zakonca padla okrog vratu in obljubila sodniku, da ne bo nikdar več do kaj takega prišlo, ker se imata preveč rada, da bi prišlo med njima do resnega spora. Sodnik jima je verjel in poslal domov brez kazni.
Junij, julij in avgust je potekel mirno, vsaj kar se tiče policije, ki ni bila klicana na pomoč. Kmalu zatem pa so bili sosedje prisiljeni poklicati policijo, ker pri Cohano-vih je ropotalo. Policija je par odpeljala in Alfred je razložil vso stvar sodniku. Povedal je, da je našel med stvarmi svoje žene fotografijo njenega bivšega fanta.. To da ga je tako razburilo, da je začel ženo obkladati z ne baš izbranimi imeni, kar mu je zvesta ženica vsestransko vračala. — Mrs. Cohan je pa rekla sodniku, da je bila na fotografijo že pozabila, da ne pomeni zanjo nič, ker ljubi edino svojega Alfreda. Oba zakonca sta se pred sodnikom lepo objela in prisegla, da ne bo nikdar več prišlo med njima do kakega takega prizora in javnega škandala. Sodnik jima je zopet verjel in ju odpustil brez kazni.
Toda že drugi mesec je bil
žave. To vsoto si je težko predstavljati, dodamo le, da ima takšno vsoto Francija za oskrbo vse države, vseh področij na razpolago.
Prav glede na vojaško bro-dovje je bila Rusija zelo slaba. Zato je zdaj njena poglavitna skrb, da v tem oziru dohiti druge države. Gradijo velike bojne ladje, a predvsem pa podmornice, zlasti v Vla-divostoku, in sicer take, ki so primerne za daljše vožnje.
Če verjamete ar pa ne
m^mmmmmmmmmmmmmmm (Nadaljevanje)
"Tisto je pa gori v podstrešju. Saj ste rekli, da mora biti tam, da jih ne bo kdo dobil v parklje."
"Prav za prav nisem rekel parki j i, ampak naj bo že kakor hoče. Hitro jih prinesi!" Leti v hišo in kmalu sem sli
šal, kako je zdrdral doli po stop-Kakor poročajo, je Rusija ' nicah in tudi slišal njegovo m,a-poslednjem času zlasti utr- ter, ki je delala pripombe, da ji
dila pristanišče Kronstadt. — Štiri leta je delalo 11,000 delavcev, da je iz otoka Kotlin
bodo hišo nad glavo podrli. — Well, v tako kritičnem trenutku se ne gleda na hišo in ne na ma-
napravilo to, kar pomeni otok ! terne opomine. Kaj pa se ra-
zumejo ženske na to stvar? Ali naj se pričakuje od lovca, da si
-V mesecu juliju leta 1935 na pet let konfinacije obsojeni | Srečko Bajt, doma iz Idrije, se
-V državnih gozdovih poleg Trbiža so zaposleni Tolminci,
Pot prave ljubezni m nikoli gladka
Ko je Shakespeare zapisal, da pot prave ljubezni nikdar ne teče gladko, si gotovo ni mislil, da bo ta prislovica ravno toliko veljala v dvajsetem stoletju kot je v šestnajstem. Mlada novoporočenca, Alfred in Stella Cohan iz Pittsburgha, sta nedavno dokazala, da je zakonska pot v sedanji dobi strojev ravno tako posuta č trnjem in ostrim kamenjem kot je bila takrat, ko še niso poznali parnega stroja, ne aeroplanov in podmorskih čol nov. In tako "vroča" je bila ljubezen teh dveh zakoncev, da .je morala poseči vmes policija, ki ju je zaprla v ječo v razne celice, da se nekoliko
ohladita, predno bosta zopet
nežnostjo, kot bTlMle'pn'pra^ijcne za^prehodTa dvaTdealnaj^ela^na tilnik težki zakon zaljubljenca. In dočim je vrt že dovolj krasan tekom dne- e va, kako bajno očarljiv mora biti šele v mirnih večerih, ko je razsvetljen z barvanimi žarnicami vseh mogočih barv, ko se voda v vodometih svetlika v vseh mogočih barvah, in ko prihaja od nekod, slišati je kot od daleč^ daleč, tajinstvena, mehka godba, ki plava po ozračju, da se zamaknete in mislite, da ste v raju.
Mnogo se boste naučili od svojega obiska v tem cvetličnem vrtu. Opozorite tudi svoje prijatelje, zlasti pa sorodnike in znance, ki prihajajo v Cleveland na obisk, da ne pozabijo si ogledati cvetličnega paradiža na Veliki jezerski razstavi v Clevelandu.
Vodstvo razstave je ukrejiilo jako pameten korak, ko je sklenilo, da ostane cvetlični vrt kot stalna oprema bregov Erie jezera. Lepšega spomina Velika jezerska razstava ne bo mogla pustiti za seboj, kot je permanentni cvetlični vrt. --o----
Grozno ravnanje ženskih bataljonov v Španiji
Posebni poročevalec danske-j govo truplo na kose. ga lista "Politiken" piše- s j Ženski bataljoni Rdeče ar-španske meje: "Včeraj se mi made so ustanovili več revolu-je posrečilo prodreti v San cijskih tribunalov in naglih Sebastian. Mesto je podobno sodov, ki izvajajo strahotno velikanski mrtvašnici.	sodstvo in obsojajo celo svoje
Najbolj so me pretresli j lastne, nepriljubljene pristaše, strašni ženski bataljoni rdeče Nešteto ljudi so že usmrtili milice, ki so povsod stali v,ti ženski tribunal!. "Corriere krvavordečih srajcah s puška- della Sera" opisuje strahotne mi v rokah.	prizore, ki so se pojavljali pri
Nato opisuje časnikar na- /zropanj ti cerkve sv. Janeza skok žensk na neko vilo, ki so,v Barceloni. Okostnjake re-iz nje streljali fašisti. Gospo- dcvnic, ki so počivale v cerkve-dirja so z nepopisnimi euro-j ni grobnici, je nečloveška dr-vostmi zvlekle na cesto in ga j hal postavljala na cesto in dobesedno preluknjale z revol-jjim z ostudnim našemi j en jem verskimi streli. Nato so po-j dajala cigarete v usta. besnele ženske raztrgale nje-1 Ko so navalili na slavno ro-
ški jarem.
Bil je krasen spomladanski dan, ko sta se odpeljala Stella Patterson, stara 20 let, in Alfred Cohan, star 21 let, iz Pittsburgha v Wellsburg, Va., da se poročita. Par dni zatem se podasta po mestu, da bi v izložbah pohištva ogledala, kakšno pohištvo bi si kupila, kadar bosta imela denar. Zaenkrat namreč še nista mogla misliti na pohištvo drugače kot v željah, ker sta oba.živela na relifu.
Ustavila sta se pred neko prodajalno pohištva, kjer sta videla postavljene na ogled lepe stole, divane, preproge, peči itd. Začela sta skozi okno izbirati, kaj si bosta kupila, kadar bo kaj denarja pri hiši. Toda izbira ni bila lahka. Sprla sta se radi nekega sto la, katerega bi ona raje imela, medtem ko se je on ogreval za drugačne. Beseda je dala besedo in postala sta vedno bolj glasna, dokler se nista pričela obkladati z raznimi priimki in to kar zunaj na. cesti v veliko zabavo ljudem, ki so se kmalu zbrali okrog nju
zopet polom pri Cohanovih. Gospodar jima je odpovedal stanovanje, ker je hotel imeti v hiši mir. Alfred .je rekel, da ga ne more niti pet parov konj spraviti iz stanovanja, Mrs. Cohan si je pa odpoved vzela k srcu in začela devati svoje stvari skupaj.
"A, tako!" je takrat zrasel Alfred, "samega nie boš pustila, nič več ne maraš zame!" In zopet je bil ogenj v strehi in lonci, ponve, kastrole so začele peti svojo pesem po kuhinji. Gosppdar je poklical policijo, ki je končno zakonski par pomirila. Ko so se vračali policaji nazaj na postajo, so bili prepričani, da najmanj en teden ne bodo klicani na lice teh zakonskih težav. Toda komaj so prišli na glavno policijsko postajo, jih je že čakal nujen klic, naj hite na tir Baltimore & Ohio železnice, ker Alfred Cohan leži tam na tračnicah in mirno pričakuje brzovlaka, ki b° vsak čas pridrvel, medtem ko stoji njegova ženica na bližnjem mostu in obupno vije roke ter kliče na pomoč vse svetnike in drugo, kar ji pride na um.
In res, prav takrat je drvel brzovlak na lice mesta. Dva policista sta skočila nasproti vlaku ter z žepnimi svetilkami dala strojevodji znake, naj ustavi. Vlak se je res ustavil, potem so pa Alfreda spravili s tira in ga z njegovo ženico vred odpeljali pred sodnika: Zdaj je bilo pa tudi sodniku dovolj te "tihe zakonske sreče" in je poslal moža v Mayview zapore, ženico pa v okrajno ječo.
Pa nista hotela iti. Alfred je vpil: "Ne ločite me od moje ljube žene! Počilo bi mi srce od žalosti!"
Stella je pa vila roke in Ypila: "Brez Alfreda mi ni mogoče živeti! Sa.j sem vsa nora nanj!"
Toda sodnik je ostal zdaj neizprosen ter .je odredil, da gresta za nekaj časa v zapore, da se bosta malo ohladila in pa da bo imela nekaj časa tudi policija odpočitek. -o--
Moskva se pripravlja na
vojno
Malta na jugu. Za leto 1937 je v načrtu zgradba "baltskega brodovja," ki bo imelo 8 j_____
bojnih ladij in 15 podmornic.	,
t, j ■ /s .___• .__slovenska narodna pesem se je
— Brodovje Črnega morja ima |	„ f
, oo 4. • i to	razlegala daleč naokrog,
sicer le 33 enot in 172 vodnih I	. ,. .
letal, a to število se je s podmornicami in vojaškimi letali zdaj povečalo. —	, . , , .	, Na daljnem Vzhodu je Via-1->e pred kratkim vrnil domov
divostok kot pomorska trdnjava zmerom večjega pomena.;	, ._„.,. Ondi je približno 800 letal, | Kobaridcam m Bovcam, ki so 200 tankov 60 podmornic in j Prišli semkaj, da zasluzijo za veliko rušilcev. Moško in žen-: najnujnejše vsakdanje potreb-sko mladino vežbajo že od 16. j ščine.
leta dalje. Ogromno vsoto |, —Jerše Lojza, doma iz Rate-bodo porabili za utrdbo otoka ! ča pri Kranjski gori, je bila pri-Sahalina na severu Japonske, j držana v tržaških zaporih zara-Na daljnem Vzhodu imajo Ru-i di tihotapljenja tobaka.
si 10 divizij infanterije, več di-
vizij topničarjev, 900 700 tankov.
Strahotno poročilo bivšega* ruskega generala Rikova, ki je bil preoblečen v mužika nekaj časa v vzhodni Sibiriji, kaže, kako je Rusija pripravljena, da tudi z naj groznej širni sredstvi brani svojo državo. — Rikov je poročal o poskusih s strupenim plinom, ki so jih imeli v koncentracijskem ta-
—Nekaj naših mladeničev, ki letal in služijo redni vojaški rok pri regimentih, ki imajo svoje sedeže v gornji Italiji, je sporočilo, da so poslani v južne dele Italije.
—Pri zadnjem neurju, ki je divjalo po Goriškem, je strela ubila pri delu 241etnega Vincen-ca Kožuha, p. d. Uhačevega iz Oseka.
—V Št. Vidu nad Ljubljano sta se na Vidov dan poročila strojni stavec Narodne tiskarne
borišču v Haarovsku. Vpričo j g. August Križan iz Podgore komisije višjih častnikov, ke- j pri Gorici in gdč. Slavica Vuga mikov in zdravnikov so prav! iz črnič pri Gorici, na debelo poskušali vpliv stru- —Na pravni fakulteti ljub-penega plina z ujetniki in so ljanske univerze je bil diplomi-tako do 300 oseb naenkrat za-■ran rojak Sesek Marijan Janez, dušili s plinom.	doma iz Trsta,
o--—Pri Volarjih gradijo čez
ČEBELE NAPADLE DVA KMETA
Iz Segedina na Madžarskem poročajo, da sta se mimo čebelnjaka vračala s polja dva kmeta. Ker sta prišla preblizu čebel, so ju razjarjene čebele napadle in strašno zdelale. Eden izmed obeh kmetov je čebelam še ušel v bližnjo hišo, toda bil je tako opikan, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Drugega napadenca pa so čebele tako srdito napadle, da se je zgrudil, preden jim je mogel pobegniti. Zaradi čebeljih pikov je mož kmalu umrl.
IZ PRIMORSKEGA
—Na kresni večer, 23. julija, so sredi noči zagoreli visoki kresovi v okolici Trsta, Okrog kresov se je zbrala mladina in
Sočo cementni most, ki bo nado-mestoval dosedanjo brv.
—V Cerknem so obmejni organi aretirali 33 letnega Nikolaja Močnika, doma iz Brd in 21 letnega Ervina Šuligoja iz Gorice, ki sta prekoračila mejo z namenom, da 'se vrneta na svoje domove. Predana sta bila sodišču,
—Na predvečer sv. Cirila in Metoda je društvo "Soča" na Jesenicah zažgalo na vrhu Mo-žaklije kres.
—V Idriji so vsi fašisti kolektivno vstopili v milico. Ta gesta se zelo z zadovoljstvom komentira.
—Znana raznarodovalna ustanova "Italia Redenta" je te dni razpisala natečaj za sto novih učiteljskih mest na svojih podeželskih šolah v Julijski Krajini in v Tirolu. Vse kaže, da hoče svoje raznarodovalno lelo med našim ljudstvom pospešiti.
Skoraj je ni države, ki bi se tako pripravljala na vojno, kakor se Rusija. Od Vzhodne-Na ga morja do Tihega oceana so
cesti so se ustavljali avtomobil isti, ki so hoteli slišati te lepe komplimente in kmalu je zastal na ulici ves promet. Priti je morala policija, ki je mladi par odpeljala in na ce-
vse plasti državnega in zasebnega življenja tega 180 milijonskega naroda v službi priprav za bodočo vojno. Letošnji proračun izkazuje 14 milijard rubljev za obrambo dr-
Zvezde so videle, sonce pa ne, ko so naši fantje odhajali domov iz klubovega piknika. Ni jih bilo mogoče spraviti domov, čeprav smo morali že s svečami svetiti*. To je bilo petja in vriskanja, kot da bi šli na štelengo tam v starem kraju. No, saj smo bili lahko veseli, ker vse se je izvršilo prav kot mora biti na pikniku, kjer je dosti zabave in smeha.
Pri tekmi, katere se je udeležilo precej veliko število tekmovalcev, se je pokazalo, da so izvrstni strelci vsi, ki so se udeležili. Ne bom vseh imenoval, ampak samo one, ki so dobili nagrado. Prvo nagrado je odnesel Stanley Dolenc z 23 razbitimi golobi. Za drugo nagrado sta bila enaka Leo Kushlan in Paul
Antonin, vsak po 22. Ne vem, ali se je to res posrečilo Kushla-nu, ali jih je kdo drugi zanj streljal. No, ker ni hotel iti več v tekmo, je dobil tretjo nagrado. Max Urankar in njegov brat Tone sta se udarila, kdo dobi zadnjo nagrado. Vsak sta imela po 21 točk. In ker je Max mlajši, je premagal Toneta in dobil četrto nagrado, Tone pa peto.
Torej veste, da so ti fantje dobro streljali. Kar nas je bilo drugih, ki smo napravili manj, pa nismo prišli v poštev. Kar se tiče nagrad za ženske in otroke, je imel pa v oskrbi Bucher in ne vem, kdo je dobil nagrade.
V četrtek večer se vrši klubo-va seja pri Anton Urankarju na 237. cesti, na katero se vabi vse člane. — Tajnik.
bo sezul čevlje in se plazil po vseh štirih doli po stopnicah, kadar sedi v vrtu zajec?
Kmalu sem imel oboje, puško in naboje v rokah. Kar se tiče nabojev, se nismo mogli ravno bahati, ker so bili samo trije, dasi sem se prav dobro spominjal, da sem jih kupil pred nekaj dnevi celo škatljo. že sem mislil tudi v tem oziru napraviti preiskavo, pa zdaj ni bilo časa, če sem hotel obvarovati našo solato pred veliko nevarnostjo. "Poslušaj Boby," sem rekel. "Saj poslušam!" "šerap! ko te nisem nič vprašal. Tamle za koruzo je zajec, ali vsaj bil je pred pol ure, preden smo začeli iskati puško in naboje. Ti boš streljal nanj in pazi, da ga zadeneš. Saj ga ni treba meriti v oko, kot si fazana in je bila fazanova krivda, da je ravno tam glavo držal. Meri kamor hočeš, samo da ga zadeneš in bo gotovo padel. 22 naboji so dovolj močni."
Izročim mu puško in tiste tri naboje, potem pa gre on naprej, jaz pa za njim. Priznam, da je bil Boby v jako kočljivi poziciji. Spredaj ga je čakal zajec, za njim sem šel pa jaz, da nadzorujem bojni pohod. Jaz na njegovem mestu bi se bolj zanimal za generala zadej, kot za sovražnika spredaj. Ena sama napačna stopinja, pa bi zajec zbežal in v istem hipu bi strelec dobil kako podporo, tudi iz zaledja od svojega poveljnika.
Vendar se je še nekam hrabro držal. Dal je naboj v puško, jo napel, potem se pa previdno bližal koruzi. Jaz nisem videl ničesar, ker sem hodil zadej. — Boby se skloni in gleda skozi koruzo v to in ono smer. Kar naenkrat pa dvigne puško k licu, pomeri in šklep, je rekla puška. Naboj ni užgal. Boby ga vzame ven, ga obrne in zopet vtakne v puško. Zopet pomeri in zopet sproži. Ravno isti uspeh, že sem hotel poseči v ta mednarodni zapleti j aj i11 vprašati lovca, če je imel spravljene naboje v pralnem stroju, ko je del neustrašeni in neugna-ni lovec drugi naboj v puško. Mislil sem si, da ta zajec pač zasluži, da bi ga kdo del čez koleno, če še vedno sedi tam in čaka, ko bi bil v tem času, kar smo se mi pripravljali na jegovo smrt, prišel lahko peš do Pittsburgha in nazaj.
Pa je že mcral še vedno tam čakati, kajti takrat puška poči in Boby zavpije: "Je že mor-to! (Tega se je naučil od mene). Ta ne bo več jedel salate!" Hotel sem mu popraviti, da se reče solata, ne salata, pa ni bilo časa.
V lesi niti vrat ni odprl, ampak je kar skočil Čez fenc in predno sem jaz prišel na lice nesreče, sta se že metala koncem koruze Boby in zajec. Boby ga je držal za ušesa, zajec ga je pa lepo praskal z vsemi štirimi. Boby se je že pripravljal, da ga izpusti, ko posežem v situacijo jaz in primem zajca za zadnje šape in ga potresem, da ga je minilo veselje do brcanja in otepavanja. Potem sem mu eno prikopal tj1); 5za komat, nakar je podal resignacijo ter naglo skočil v večna lovišča, objokovan od svojih dragih, ki so ga tisti večer zastonj pričakovali domov. Pokazala sva ga lovskima pomagačema v pasjem hlevu, kjer sta pa oba kazala samo dolge jezike, kot bi to ne bilo prav nič junaško delo. Kakopak!
Ko je Boby še vsakemu posebej ustmeno povedal, da je zajca on ustrelil in je ženske v kuhinji spravil skoro v obup, ko ga je hotel nesti čez preprogo v parlorju, ga je šele nesel doli v metropolitski park, kjer je bil najbrž lisicam v domačo zabavo. Saj tri mesece od danes bi bil služil v druge svrhe, to mu garantiram.
Tako je bila naša solata rešena in če je še kje kak tak ne-povabljenec, ga bomo sprejeli z odprtimi rokami.

KRIŽEM PO JUTROVEM
Po nemškem izvirniku K. Maya
Prisedel sem k Perzu. Tu,di tel maščevati. Tudi on je zdiv-on je bil nepoškodovan, od nje-' gogih ljudi pa je skoraj vsak krvavel iz številnih ran. Toda premagali so. se, nobeden ni tožil. "Emir," mi je dejal Per
cz, "o
pravem času si prišel! Rešil si nas!"
najti.
"Veseli me, da sem ti koristil !"
"Poročal ti bom, kako je bilo!"
"Dovoli, da te prej vprašam za Kurdi! Ali so pobegnili?"
"Da. Poslal sem za njimi dva svoja človeka, da jih opazujeta. Bilo jih je več ko štirideset. Zelo mnogo jih je padlo, na naši strani je padel samo eden, tvoj Prijatelj.
Kam gre tvoja pot, emir?" K pašnikom Haddedinov onstran Tigrisa. Razni razlogi so nas prisilili k ovinku črez kur-dijsko gorovje."
"Moja pot pelje na jug. Čul sei«. da si že bil v Bagdadu." "Le malo časa." "Poznaš pot v Bagdad?" "Ne. P,a ni je težko najti." "Poznaš tudi pot iz Bagdada v Kerbelo?"
"Tudi tisto bo lahko T°rej hočeš v Kerbelo?"
"Da. Obiskal bom Husainov grob."
Ta vest je bila za mene zelo Zanimiva. V Kerbeli še nisem p> Pa rad bi jo bil obiskal, že-e' sem si na tihem, da bi me v?-e] s seboj.
"Kako pa da si si izbral pot crez gorovje?" sem ga vprašal.
"Izogniti sem se hotel ropar-skim četam Arabcev, ki ob obilni romarski poti prežijo na Plen."
"Pa si mesto tega Kurdom Prišel v pest.—Prihajaš iz Ker-
manše?" "Ke,. Moja pot je daljša, že včeraj taborim tu. Eden mo-J'l Ljudi je šel v gozd pa je opa-1 Kurde. Tudi Kurdi so njega °Pazili> jezdili za njim in našli laš tebor. Napadli so nas. že mislili, da bomo podlegli, 0 Je prišel pogumni starec, ki |;amle mrtev leži. Koj je ustre-| dva Kurda in planil v boj. Za n.Pm je prišel njegov sin, junak Je kakor njegov oče. Pa vkljub temu bi bili podlegli, da niste Prišli vi.
Emir, življenje si mi rešil, tv°ja last je, kar imam! Naj gre tvoja pet skupaj z mojo, ktkor daleč je mogoče!"
"Tudi jaz si želim, da bi bilo tako. pa mrliča imamo
njeni smo. ______________
moramo dostojno pokopati in Počakati moramo, da nam rane VSRj za silo zacelijo."
"Tudi jaz bom še ostal. Tu-di moji ljudje so ranjeni."
j al. Niso se mogli več ustavljati, premagali smo jih. Perz je pogumen junak in njegovi ljudje so junaki kakor on."
"Ste dobili mnogo plena?"
"Orožje in nekaj konj. V mraku jih niti opazil nisi. Ubite Kurde je dal Perz enostavno v reko vreči."
"Ali so bili morebiti tudi ranjenci vmes?"
"Ne vem. Jih ni škoda."
Kurdi so pobegnili. Po boju sem te preiskal, srce ti je še bilo. Obvezati sem te hotel, pa Perz ni dovolil. Dal te je odnesti na kraj, kjer si se zbudil, in ženske so te obvezovale in negovale."
"Kdo so tiste ženske?"
"Ena je Perzova žena, druga pa njegova sestra. Služabnico imata s seboj, starikavo žensko, tamle pri tahterwanu čepi pa neprestano dateljne žveči."
"In kdo je Perz?" "Ne vem. Mi niso povedali.
Kako kuje življenje...
Kazni v najbolj čudovitih oblikah
Ljudje so delali postave, obdržavali obravnave in izrekali sodbe več kot 5000 let. Danes je toliko postav, da noben sodnik ali odvetnik ne more biti gotov te ali one postave, dokler ne pogleda v po-stavske knjige. Računa se, da je samo v Zed. državah najmanj deset milijonov postav in da se napravi najmanj 200,-000 postav vsako leto.
Profesor John H. Wigmore je spisal knjigo> ki obsega več kot 1000 strani, kjer piše o raznih postavah. Knjiga je jako zanimiva in kaže razne načine izpolnovanja postav in razne načine kazni za pregre-ške istih po tem širnem svetu.
Najbolj čuden način, kako si ljudje iščejo svojih pravic, je bil v Abesiniji pod vlado, ki je zadnje dni, kot veste, izgubila svojo moč in se umaknila Italijanom. Vzemimo slu-
češ, naj se udeleže tega lepega športa.
V	starih časih so imeli tudi navado, da so prepustili sodbo o krivdi ljudem samim. Zvezali so jim roke in noge, jih vrgli v vodo in potisnili pod vodo z dolgim drogom. Ce se je žrtev oprostila vezi in splavala na kopno, je bilo znamenje, da je nedolžna obdolžitve. Toda vselej so gledali na to, da je bila žrtev dovolj trdno zvezana.
V	srednjem veku so si ženske lahko same poiskale pravico. Ce so koga obdolžile, da jih je razžalil, so obdolženca postavili v jamo, kjer je bil do pasu globoko. V roke so mu dali kij. Zunaj jame pa je stala ženska, ki je tega človeka obdolžila. V roki je ime-a dolg pas, na koncu katerega je bila privezana železna krogla. To je vihtela in skušala
čaj, da je v Abesiniji kdo ob-!zadeti žaljivca na glavo ali dolžil svojega soro jaka, da j kam drugam. Ko ga je oma-|ga je opeharil za vrečo žita. j mila, mu je izpraskala oči in
J -y"-L-1- ga zadavila.
Menda je prepovedano, govoriti_
o njegovem stanu. Mislim, da|K0 sta se obdolženi in tožitelj
dodobra skregala radi te dol
"Stoj!" sem ga prekinil, "čakaj — !"
Med pogovorom sva prišla precej daleč ven iz tabora. Tiho je bilo krog naju. Pri zadnjih Halefovih besedah pa se mi je zdelo, kot da sem čul znani Dojanov glas.
Obstal sem in poslušal. Res! Spet je jezno zalajal. Tako se je vsakikrat oglasil, kadar je imel sovražnika pod seboj. Odkod pa da prihaja glas, ni bilo mogoče točno dognati.
"Dojan!" sem zaklical.
žitve, je eden izmed njiju stavil, da bo sodnik odločil v njegov prid. Stava je bila navadno ovca, kokoš ali kaj takega. Če drugi ni hotel sprejeti te stave z enako vrednostjo, potem je tožbo že naprej izgubil, ker sodnik bi vedno odločil v prid onega, ki je ponudil stavo. Ce sta stavo sprejeli obe stranki, je šele sodnik presodil, kdo ima prav in kdo ne.
Roparji v Perziji so bili kaz-; novani s tem, da so jih potla-j
V časih, ko človeško življenje ni bilo toliko cenjeno kot danes, uboja niso kaznovale sodnije. Sorodnik ubitega je imel vso pravico, da se je maščeval. Ce je bil pa morilec ali njegovo sorodstvo bogato, se je lahko odkupil z denarjem in stvar je bila pozabljena. Taka je bila navada tudi pri starih Grkih. Hribovci v državah Tennessee in Kentu-
cky pa še danesi pravijo, da nima sodni j a nobene pravice soditi morilca, ampak vzamejo zadevo v roke sorodniki umorjenega. Taka krvna os-veta se raztegne včasih na cele generacije.
Odkod pride besela linča-nje? V 15. stoletju je živel v irskem mestu Galway sodnik James Lynch. V njegovo hišo je prišel nekoč na obisk neki mlad Španec. Tega Španca je neke noči umoril sodnikov sin, ker se je Španec preveč dobrikal njegovi izvoljen-ki. Sodnik je sodil svojega sina in ga obsodil v smrt na ve-šalih. Toda nikogar ni bilo, ki bi bil hotel obsojenega obesiti. Potem pa je šel sodnik in sina brez vsake druge pomoči obesil. Ljudje so se nad tem zgražali in rekli, da je bila to "Lyncheva postava" in odtod je prišla potem beseda linčanje, ko ljudje vzamejo pravico v svoje roke in umorijo ljudi, ne da bi čakali sodne pravice. '
V	starih časih so na Angle-(škem pijance kaznovali s tem, da je moral hoditi po cesti v sodu, skozi katerega sta bili dve luknji za roke, ki so bile potem zunaj zvezane. Kdorkoli je hotel, ga je lahko obmetaval z gnilimi jajci ali kako drugo tako stvarjo.
V	Indiji je še danes postavno, da se podkupuje sodnike. Torej kdor več da, dobi tožbo. Sodniki rabijo denar, ker si morajo svojo službo kupiti.
mmmHmuH«mtt8ttim:mtt8ta«mtc: Kadar obiščete jezersko razstavo, ne pozabite se ustaviti v gostilni "Ljubljana." »žž:m:tnmmm»tm:mmm«tmnmtnt
IZ DOMOVINE
Glasno lajanje mi je odgovo- čili v žrelo topa in jih izstre-i
rilo. Prihajalo je iz goščave ob pobočju doline.
Pohitela sva v breg. Od časa do časa sem poklical hrta, da bi ga laže našel. Vsakikrat mi je v odgovor zalajal. In potem sva cula njegovo kratko rahlo žvižgajoče cviljenje, s katerim je izražal svoje veselje. Koj nato sva ga našla.
lili obenem s kroglo. Na ta način so kaznovali tudi Angle-; ži vodje vstaje v Indiji leta! 1857.
Indijski knezi so imeli in še imajo, navado, da so imeli posebne dresirane slone, ki so jim služili za krvnike. Zločinca so z zvezanimi rokami na hrbtu prisilili, da je poklek-
na i
Kurd je ležal na tleh, nad!nil pred debelim kamnom, naj njim pa 'je stal pogumni hrt z katerega so mu položili glavo.! zobmi ob njegovem grlu:	(Potem je pristopil slon ter!
Kurdovega obraza nisem razločno videl, pretemno je že bilo. Potipal sem ga, bil je še topel, živel je še, čeprav se iz strahu pred psom ni genil.
"Dojan, nazaj!"
m ra- ;______
Našega prijatelja užil dovolj strahu.
stopil z nogo nesrečniku glavo in mu jo stri.
V ■ Afganistanu so kaznovali zločince zopet drugače. ,Ce je bil tat zasačen in je rekel, da je kradel, ker je bil lačen, je Hrt je ubogal in velel semN oproščen in dobil je delo. Kurdu, naj vstane. Dvignil sejCe so ga pa zasačili drugič, je in globoko zasopel. Gotovo | so ga zaprli v zelezno kletko, ki
je že dolgo ležal pod psom in si
pogovorom sem se na
Med
mah spomnil, da Dojana ni ni-CJer- Vprašal sem Angleža, pa on ni vedel zanj. Halef ga puI'del v boju, pogumno je na-turif1- Kurde, pozneje pa ga je
p Zgubil iz oči. vila^vi ljudje so prinesli ži-zaW	je imel res bogato
pravil' liakor je vs® kazal°- Pri
in J S° n'am izbrano večerjo
navad S6m vsta1' da po stari
p0:xr 1 p0Sledam krog tabora in
«PremUalD°iana- Halef me je
Najprvo ^ ,ia h konjem
g , gl vranec je ležal na tleh.
»ca ga je ranila v vrat in * . Six je oprasnila. Halef ga je obvezal, kolikor se je dalo.
Nekoliko v stran so ležale ka-mele, pet jih je bilo. Prežveko-so, pa pretemno je že bilo, p bi ocenil njihovo vrednost.
kamel so ležali obilni to-Von m blizu njih tahterwan, stanovanje žensk, ki sta zbežali ko sem odpri 0či.
Videl si, Halef, da sem pa-I; Kako je bilo potem?" Mislil sem, da si mrtev. Zbe ^elsem. Tudi Anglež te je ho-1
"Kdo si?" sem ga vprašal. "Ubog Kurd sem. Tamle go i je moja koča." "Iz katerega rodu si?" "Iz rodu Soran." Sorani so bili, kakor sem vedel, smrtni sovražniki Bebbehov. Ker sem sličnim odgovorom že nekaterekrati nasedel in vselej na svojo škodo, sem tudi topot zasumil, da je neznanec morebiti Bebbeh, da pa se izdaje za So-rana samo zato, ker se nas boji in ker bi se rad rešil.
"Kaj pa počenjaš tu? In kako si prišel pod hrta, če si So-j ran? Sorani vendar stanujejo mnogo niže!"
"Čujem, da si tujec v deželi," je povzel, "in da ne poznaš naših razmer. Sorani so res živeli svoj čas južno od rodu Bulba. Mogočni so bili, Harir je bil njihov glavni stan. Pa Allah jim je odtegnil svojo milost, moč je šla od njih in se naselila v taboru njihovih sovražnikov. Naše zadnje bivališče je bilo Kjoj Sandžak. Pa prišli so Bebbehi
so jo potegnili na 40 čevljev visok drog. Tam je zločinec umrl od gladu. Ce so zasačili mesarja, ki je prodajal slabo meso, so ga pribili za ušesa na vrata njegove proda-1 jalne.
Največje grozovitosti pa pri-1 povedujejo o ruskem carju Ivanu Groznemu. V jezi je ubil ta mogotec svojega lastnega sina. Ce se mu je ljubilo, je ukazal, da so njegovi krvniki utopili vse prebivalstvo te ali one vasi. Včasih j je prisilil sinove, da so ubili j svoje očete, ali očete, da soj umorili svoje sinove. Nekoč j j ga poslanik neke tuje države j I ni videl, ko se mu je pribli-J 'žal, zato ni snel klobuka predi njim. Car je ukazal, da so, poslaniku pribili klobuk z žeblji na glavo. Nekega princa je dal nekoč za prav malenkosten vzrok scvreti v ponvi, ki so jo napravili nalašč za to.
Peter Veliki, poznejši ruskiI; car, je bil v tem svojemu pred-j niku precej podoben. Nekoč! je zaslutil, da kuje njegova| telesna straža zaroto proti;
Jacques Arthuys, francoski iznajclitelj, je izumil aparat, s katerim bo lahko pošiljal v visoke nebotičnike, ali v poslopja, ki so obdana z drugimi poslopji, sončne žarke. Princip tega izumu so razna ogledala, ki v jame j o sončne žarke in jih potem pošiljajo v okna raznih poslopij, ki drugače nikdar ne dobe direktnega sonca.
m nas napadli. Ugrabili so nam njemu. Ukazal je prijeti in naše črede, odpeljali naše žene j pomoriti tisoč vojakov telesne in naša dekleta, može in mlade-j straže, katere so vse prej ne-niče, otroke pa so pomorili. Le.človeško mučili. Pa car pri malo se jih je rešilo in ti so se item ni bil sebičen. Ko je last-porazgubili po vsem svetu ali pa noroeno odsekal 100 vojakom se skrili v samotne gore.	i glave, je ponudil sekiro raz-
(Dalje prihodnjič^	nim tujezemskim poslanikom,
Predsednik Roosevelt je imenoval odbor, ki naj prouči, kako bi se napeljalo vodo v kraje, kjer vsako leto rnipravi suša tako ogromno škodo. V tem odboru m: Rexford Tug well, Morris Cooke, H. H. Bennett, John'Page, Frederick Fowler, Richard Moore, F. C. Harrington.
—Na meji ustreljen. Nedaleč od Lendave, ob jugoslov. -madžarski meji je nameraval 41 letni Štefan Kos preko meje s tihotapskim blagom. Gra-ničar ga je pozval, naj obstoji. Ker pa Kos klica ni upošteval in je začel bežati, je graničar sprožil in ga ustrelil.
—Neurje kakor na sodni dan. Nedavno ponoči so se zbrali nad Stično črni oblaki. Okoli 23. je začelo deževati, nato je pa pritisnil še vihar. Ko je začelo še treskati in grmeti, se je vlila strašna ploha. Okoli 2. zjutraj se je pa v Potoku utrgal oblak in že je potok Stičnica tako silno narasel, da je bil podoben reki.
Ko je proti jutru nevihta ponehala in voda začela padati, je obrežje nudilo zelo žalostno sliko. Voda je naplavila sode, tramovje, utopljene živali, orodje, mostove, poljske pridelke in druge reči. Čevljarju Baltiču je odnesla vsa drva. Grozdniku drva, vozove, tramovje, krompir in drugo. Mnogo je uničenega sadnega drevja, posebno češpelj in tudi hrušk. Oškodovani so pa bolj ali manj vsi posestniki, ki. imajo hiše ob vodi. ■ Največ je trpela cesta, ki drži do Izvirka. Polobna je strelskemu jarku, a ponekod je sploh ni več.
Naj omenimo še, da je voda tako nenadno prihrumela, da na reševanje ogroženega blaga ni bilo mogoče misliti. Ko se je pa poleglo, se je pa za-čula gasilska trobenta. Strela je udarila v Felečem vrhu v neko domačijo in jo upepe-lila.
Enako neurje je zadelo vasi v hribih nad Grosupljem. Najhujše je bilo v Spodnjih, Srednjih in Gornjih Tršinah. Voda je v potokih drla skozi vasi in izpodnašala kozolce in go spodarska poslopja.
—Bohinjska Cešnjica. Neizprosna smrt je iztrgala iz na ših vrst Janeza Langusa. — Umrl je po hudi operaciji v ljubljanski bolnici 15. julija. Bil je v najlepših letih. Delal je, kar so mu dopuščale moči. V svoji mladostni delavnosti je izpregledal vse, celo bolezen. Mnogo se je trudil za prosvetni napredek.
—Žirovnica, 22. julija. Danes dopoldne je zadet od kapi mirno v Gospodu zaspal dr. Iv. Svetina, častni kanonik, biserni mašnik in gimnazijski profesor v pokoju.
—V Ljubjani je umrla Ana Eberle, zasebnica. — V splošni bolnici je umrla Rozina Race, roj. Jager.
—V Sodincih pri Veliki nedelji je dne 24. julija v starosti 94 let umrla Terezija Ga-šparič, stara mati mariborskega stolnega kapelnika Janeza Gašpariča.
—V Ljubljani je umrl Gustav Pitterle, disponent tvrdke Glanzmann & Gassner v Trži-jču.
i —Dne 25. julija zvečer je nenadoma umrla Tinca Koželj j roj. Osana, soproga faktorja Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
—V Luč j i vasi pri Sv. Križu pri Ljutomeru je umrla Marija Heric, mati ravnatelja mariborske realne iiimnazije dr. Matka Herica in gvardija na mariborskega frančiškan skega samostana p. dr. Graci jana Herica. P oko j niča je bi la prava krščanska žena mati.
—Požar na Blokah. V nede ljo 19. jul. je med službo božj čudovito vznemiril plat zvona, ki je oznanjal hudo vest, da gori na Volčjem. Skoro vsa cerkev se je namah izpraznila. Saj so hiše in gospodarska poslopja tam kar na kupu! Ogenj je zajel Polžev svinjak, nato se je spravil na hišo, in ker je vlekel I jug, je upepelli še hlev in hišo
pri "Zadnjih." V naglici so rešili pohištvo, obleko in živino. Le pri Gorenjih, oz. Polževih so zgoreli v svinjaku prašiči. Večjo nesrečo sta zabranili dve lipi pred Gorenj o hišo, da ni nastala še večja nesreča. Pa tudi gasilci so storili svojo dolžnost. Pridružili so se reševanju tudi letalci, ki so baš te dni prispeli na vaje! Močno se je opekel šabi-drov fant ki je sam branil slamnato streho skednja, ki je bila blizu pogorišča. Gorenjim je vše pogorelo; že poprej je pri njih vladala silna revščina, zdaj je prikipela do vrha, ker nima niti krova! "Zadnjim" pa je pogorela, velika množina sena in detelje, hlev in hiša prav do tal. škode imajo 50,000 Din, zavarovani pa so menda za 12,000 Din. Gorenji pa utrpijo okroglo 30,000 Diii, zavarovanja pa niso plačali baje dve leti. Huda je ta! -o—--
Znan časopis prisiljen ustaviti poslovanje
Seattle, Wash., 18. avgusta. Jako poznani ameriški Časopis "The Seattle Post-Intelligencer," je bil prisiljen ustaviti s poslovanjem. Vzrok je štrajk uredniških pomočnikov pri časopisu. V svoji zadnji številki pravi astnik časopisa, da če se bo dnevnik zopet pojavil v mestu, je to odvisno od volje naroda. Lastništvo časopisa dolži razne delavske unije, češ, da so rovarile proti časopisu. Toda časopis "Times' 'Ostro zavrača trdiitve "Povst-Intelligencerja," da bi bili delavci raketirji. Vzrok, da je zgubil omenjeni časopis naklonjenost naroda je, ker je združen z Wm. Hearstom, ki sovraži delavce. Do štrajka pri "Post-In-telligencer" je prišlo, ker je lastništvo odslovilo dva uslužbenca v uredništvu. Uslužbenci so organizirani in je unija se potegnila za njih pravice.
Zvezni dolgovi znašajo sedaj 33 milijard
New York, 18. avgusta. V času predsedniške kampanje bodo nasprotniki predsednika Roose-velta radi govorili o silnih dolgovih, ki jih je naredil Roosevelt, da je pomagal ljudem s prehrano. Republikanci trdijo., da znaša narodni dolg nekako 40,-000,000,000 dolarjev, toda za-kladničar Zed. držav Morgan-thau je zatrdil, da znaša dolg k večjemu 33 milijard. Dolgovi pa bodo naraščali toliko časa, dokler bodo Zedinjene države prisiljene brezposelnim izplačevati dolo.
Zopet večja nesreča z bu-som v Pennsylvaniji
Easton, Pa., 18. avg. Enajst potnikov busa je bilo težko ranjenih, ko je bus zadel v truk. otem ko so potnike rešili iz bu-a, je bus zgorel kakor tudi truk. Voznik busa bo najbrž umrl.
Podružnica št. 14 SŽZ
Članice se opozarja, da bom od sedaj naprej pobirala ases-ment tudi vsakega 24. dne v mesecu v prostorih S. društv. doma na Recher Ave. od 7. do 8. zvečer. — Tajnica.
in
MALI OGLASI
Delo dobi
ženska, da skrbi za gospodinjstvo, dokler je gospodinja bolna. Ako želi, ima tudi stanovanje. NiČ ctrok. Vprašajte po 5. uri na 1169 E. 71st St..zgorej. (199)
V najem
se oddasti dve veliki sobi in kopalnica, samo za sebe. Vse na novo dekorirano. Tudi klet za pranje. Vprašajte na 1395 E. 47th St.	(196)
Išče se
ženska srednje starosti, da bi vodila gospodinjstvo in varovala otroke. Zglasi se naj na 863 E. 141st St.	(195)
Delo išče
srednje starosti ženska, navajena samostojnega gospodinjstva, otrok in hišnih del. Delo želi imeti pri Slovencih ali Hrvatih. Pokličite KEnmore 3440-J.	(197)
TERMS AS LOW AS
PROTECTION!
k tun A
Zastopniki: John Susnik, John Cesnik, Walter Warner, Rudolph Ujcich
Jack London:
ROMAN TREH SRC
kovčeg drugič/ se je razlegel za njenim hrbtom ironičen ca-ričin smeh.
Strah in jeza sta bila tako velika, da je planil k nji in jo prisilil, da se je umaknila na verando. Bil bi jo zagrabil, če bi ne bila potegnila iz nedrij 'carica
je napisano, da bom Ffanci-sova žena, — je ugovarjala carica.
—	Nič ne de, saj lahko do-tično stran prepišemo.
—	Kaj misliš, da je to res mogoče? — se je zasmejala
—	Da, več kakor vse na jsvetu,
—	Tudi več kakor plemenitost, ljubezen in poštenje?
—	Več, kakor vse človeške vrline. Človek bi kar zblaznel, če jih pogleda.
—	Ai se da ž njimi tudi kupiti ljubezen in moška odnos-110 ženska zvestoba?
—	Ž njimi lahko kupiš ves svet!
—	Povej mi, — je spregovorila carica, — ti moški, ki si objemal že nebroj žensk. Ali se da kupiti s temi dragulji tudi ženska?
—	Od kar stoji svet, so prodajali in kupovali ženske z dragulji in njim na ljubo so se ženske same prodajale.
—	Ali bi mogla s temi dragulji kupiti tudi srce tvojega prijatelja Francisa?
Tu ji je Torres prvič pogledal v oči, prikimal z glavo in zamrmral nekaj, dočim so se mu oči od pijanosti in sijaja neizmernega bogastva kar iskrile.
—	Mar. jih plemeniti Fran-
cis res tako visoko ceni?
Torres je molče prikimal glavo. — Ali Torres prikimal.
Carica smejala. Torres
jih vsi tako cenijo? je še bolj navdušeno
se je razposajeno za-
je čutil, da se mu roga. Nagnila se je in zgrabila polno pest draguljev.
— Pojdi z menoj! — mu je velela. — Pokažem ti, kako jih cenim jaz.
Sel je za njo skozi sobo in prišla sta na teraso, ki je obdajala tri stene nad jezerom. Četrto steno je tvorila strma skala. Ob vznožju skale je bil
Lydia Passos iz Seattle, Wash., se vadi za veliko tekmo za obračanje hlodov v vodi, v kateri navadno tekmujejo samo moški. — Tekma obstoji v tem, da se izkaže, kdo ostane dlje časa na debelem hlodu v vodi, ki prosto plava. Tekmovalec mora z nogama vrteti hlod in se pri tem vzdržati v ravnotežju.
jezeru velik vrtinec. Torres je takoj spoznal, da se steka tu Voda od vseh krajev.
Carica se je znova zasmejala in vrgla pest draguljev naravnost v vrtinec.
—	Tako jih cenim jaz, — je dejala in ga prezirajoče pogledala.
Torres se je takoj streznil.
—	In ti dragulji se nikoli več ne vrnejo, — se je zasmejala carica. — Nobena stvar se ne vrne iz tega vrtinca. Le po glej!
Vrgla je v jezero šopek cvet lic in takoj so izginile v vr tincu.
—	Ce se nobena stvar ne vrne, potem pa res ne vem, kam gre vse, ki pride v ta vrtinec — je dejal Torres.
—	Že mnogo ljudi je izginilo v njem, — je dejala cari ca zamišljeno. — In vendar se ni še nihče vrnil. Tudi moja mati je šla po smrti tja, odkoder se ne vračajo. Bila sem še dete, ko so vrgli njeno truplo v vrtinec.
—	Naenkrat se je ozrla na Torresa in spregovorila: — Zdaj pa pojdi in povej svojemu gospodarju — to se pravi prijatelju, kaj si videl. Povej mu, kakšno doto mu lahko prinesem. In če je tudi on tako lakomen kakor si ti, če tudi on tako hrepeni po teh koščkih stekla, me bo kmalu objemal. Jaz ostanem tu in ga bom v sanjah čakala. Šumenje valov mi zelo pri j a.
Torres je takoj izpolnil njeno povelje. Stopil je v cari-čino spalnico, potem se je tiho splazil nazaj k vratom, da pogleda na verando. Videl je, kako je carica sedla, sklenila roke in se zagledala v vrtinec. Naglo je planil h kovčegu, dvignil pokrov, zgrabil polno pest draguljev in jih spravil v žep. Komaj pa je segel v
bodala.
— Tat — je spregovorila tiho. — Podla duša. Tatove čaka v dolini Izgubljenih duš neizogibna smrt. Takoj pokličem svoje vojščake, da te vržejo v vrtinec.
V kritičnem položaju je postal Torres iznajdljiv. Potuhnil se je, kakor da nehote ogleduje vrtinec, nato je naenkrat prestrašeno vzkliknil, kakor, da vidi nekaj groznega. Pokleknil je in si zakril z rokami na videz prestrašeni obraz. Carica se je ozrla na vrtinec, da se prepriča, kaj je Torres videl. In to je bil trenutek, ki ga je Torres čakal. Kakor tiger je planil pokonci, jo zgrabil za roke ter ji iztrgal aodalo.
Torres si je obrisal potno čelo. Ves se je tresel od razburjenja. Carica ga je ta čas radovedno ogledovala. V njenih očeh ni bilo nobenega strahu. —
—	Peklo te je vrglo iz sebe,
—	je zaklicalTor res v divji jezi. — Čarovnica si, ki ti pomaga samo peklo. Vendar si pa ženska in kot taka umrjo-ča. Slabotna si, kakor vsi ljudje, podvržena vsem ženskim strastem in zato izbiraj. Ali te vržem v vrtinec, kjer te ča ka neizogibna smrt, ali pa. .
—>- Ali pa? — je ponovila carica.
—	Ali pa. . .
Umolknil je, oblizal suhe ustnice in vzkliknil:
—	Ne! Bog mi je priča, da se te ne bojim! Ali pa postaneš še danes moja žena, — to je drugi izhcfd.
—	Rada bi vedela, kaj te bolj mika — jaz ali moji zakladi?
—	Zakladi! Vzamem te, ker imaš poln kovčeg draguljev,
—	je priznal, ne da bi se sramoval svojih besed.
—	Toda v knjigi življenja
— Če pa ni mogoče, ti takoj dokažem, da si umrjoča. Vržem te v vrtinec, kakor si vrgla ti šipek cvetlic.
In Torres tisti hip res ni poznal strahu. Bil je neustrašen zato, ker mu je šumelo po glavi štiri sto let staro vino in ker je bila premoč na njegovi strani. Poleg tega je bil pa Španec in kot tak ves navdušen za prizor, v katerem je mogla priti do veljave vsa njegova zgovornost in baha-vost.
Toda carica je tako čudno vzkliknila, da mu je takoj upadel ^pogum. Prestrašeno o je pogledal, potem se je ozrl na vrata, ki so vodila v spalnico in zopet se je zagledal v njen obraz, kakor da hoče uganiti njene misli.
Kakor prikazen je planil iz spalnice ogromen bel pes. — Torres ga je komaj opazil. Še enkrat je zadrhtel in stopil na stran. Naenkrat mu je zmanjkalo pod nogami tal in omahnil je v vrtinec pod verando. Grozno je zakričal in zagledal v zraku nad seboj psa, ki je skočil za njim.
Torres je bil sicer izvrsten plavač, vendar se pa z vrtincem ni mogel boriti. In Tista, ki sanja, je gledala kakor začarana z verande v jezero. Videla je, kako sta Torres. in pes izginila v strašnem vrtincu, odkoder se ni nihče
veta briga. Sploh je bilo človeško življenje zanjo brez pomena, zakaj že od mladih nog je bila vajena razpolagati z življenjem in smrtpo svojih napol divjih, degeneriranih podanikov. Če je bil kdo pošten in plemenit, je imel seveda pravico do življenja. Kdor je bil pa hudoben in kdor je ogrožal življenje drugih, je moral umreti prostovoljne ali nasilne smrti. In tako je pomenil Torres v njenem življenju samo neprijetno epizodo, ki je šla hitro mimo. Pač pa se ji je zdelo 'škoda psa.
Hitro je stopila v sobo in poklicala služkinjo, obenem se je pa prepričala, da je njena zakadnica še vedno odprta. — Služkinji je dala vsa potrebna navodila, sama se je pa vrnila na verando, odkoder je lahko neopaženo gledala, kaj se godi v sobi.
Kmalu je privedla služkinja v sobo Francisa in g.a pustila sa-
tem, da se je Henryju na ljubo vala z verande. Videla je, da je odrekel Leoncie, je storil sicer i nekaj časa stal sredi spalnice, plemenito delo, toda to ga ni | potem pa stopil h kovčegu. JJze\ moglo pomiriti. Pa tudi ženitevj je pest draguljev in jih spuščal s čudno žensko, ki je vladala v j počasi nazaj v kovčeg, kakor da dolini Izgubljeni hduš, ga ni nič ima v roki navadno steklo. Na-kaj posebno mikala. Bal se je: to se je obrnil in začel ogledova-
seveda ni in tudi trepetal ni pred njo, kakor Torres. Nasprotno, smilila se mu je in pomiloval jo je, da mora živeti med divjaki daleč od kulturnega sveta. Njena usoda, tragika te ljubezni željne krasotice mu ni šla iz glave. Sirota je vsa obupana iskala ljubimca in ostala devica ne glede na svojo energijo in modrost. Takcj je opazil, da stoji v spalnici in nehote je pomislil, da ga smatra služabnica morda že zdaj za caričinega moža. Sicer pa tudi ni bilo izključeno, da je hotela caria sploh opustiti- vse ceremonije in da je velela služkinji, naj ga privede naravnost k poročni postelji. Te misli niso bile nič kaj razveseljive in zato se Francis za kovčeg ni dosti zme-
ti leopardove kože na njeni po-stelji.
(Dalje prihodnjič)
mega. Bil je zelo slabe volje. Sinil. Carica ga je ves čas opazo
Preostalo je še
nekaj izvodov poezij
Iz življenja
za življenje
zložil in izdal
IVAN ZUPAN
urednik "Glasila K. S. K. J." 6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO
Cena $1.00 s poštnino vred. o Naročite jih sedaj, dokler zaloga ne poide!
vrnil.
Dolgo sanja, v sled je "Ubogi moj pes! Torresova usoda
XX.
je gledala Tista, ki burni vrtinec. Napo-vzdihnila, rekoč: —■ in vstala. — ji je bila de-
Vojni oddelek Zed. držav je za letošnje poletje odredil velike vojaške vaje, v katerih bo ves osrednji zapad razdeljen v štiri vojskujoče se armade. Na sliki vidite topništvo v akciji.1
LOUIS OBLAK
trgovina s pohištvom
Pohištvo ln vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. HEnderson 2978

Ali veste, da lahko pošljete v staro domovino
1000 dinarjev za $23.00	1000 laških lir za $82.75
500 dinarjev za 1165	500 laških lir za 43.00
200 laških lir za 17.40 Ameriške dolarje v bankovcih, money ordru: $100 za $102.50 50 za 51.50 20 za 21.00 Zneski nad $100 posebne cene. Predno pošljete denar v staro domovino, vprašajte pri:
MIHALJEVICH BROS.
6031 ST. CLAIR AVENIJE Urad odprt zvečer do sedmih.
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSREGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena fljp Art in stane samo:
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o veliki izgubi preljublje-ne soproge in matere.
Rozi Oster
po domače Malenska Reza, ki je po dve letni bolezni preminula dne 12. julija 1936. K večnemu počitku smo jo položili dne 15. julija 1936 na Calvary pokopališče.
Tem potom se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki so nam pomagali na. en način ali drugi v bolezni in v času prevelike žalosti. Ravno tako1 vsem, ki so jo prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter vsem, ki so se udeležili pogreba. Obenem iskrena hvala nosilcem krste, ki so jo spremili in položili k večnemu počitku.	>
Prisrčna hvala Rev. Max Sodji za obiske v bolezni in za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Iskrena hvala vsem darovalcem krasnih vencev, ki so v zadnji pozdrav okrasili krsto drage ranjke in sicer: Mr. in Mrs. John in Louise Oster Jr., Mr. in Mrs. Jos. Oster in družina, Mr. in Mrs. Ignac Miklich in družina, Mr. in Mrs. Prank Kosec in družina, Mr. in Mrs. Andrew Bavdek in družina, Mr. in Mrs. Anton Ostrelich, Neighbors from E. 71 St., Mr. in Mrs. P Rozic in družina, Mr. in Mrs. Andrew Krainz, družina Prank Zore, Mr. in Mrs John Talban, New York Dry Cleaning, Mr. in Mrs. Jos. Oberstar.
Prisrčna hvala sledečim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za pokojno: Mrs. Kuhel iz Lakewood, Mr. in Mrs. Prank Mohorčič, Mr. in Mrs. Ignac Miklich, Mrs. Ignac Perko, družina Louis Cimperman, Mr. in Mrs. Martin Kozar, !Miss Mary Perko, družina John Merzlikar, E. 61 St., Mr. in Mrs. Stanley Rakar, Josephine in Pauline Gorsha, Mr. in Mrs. John Ausec, Addison Rd„ družina John Prebil, družina Math Nousak, Mi- in Mrs. J. Cernilogar, Mr. in Mrs. Joseph Hočevar, družina J Solomon, E. 63 St, družina John Skrajnar, družina George Rakar, Neimenovan, Mrs. L. Kozel, Mr. in Mrs. Alice Krainz, .'Mr. John Pekol, E. 64 St., družina John Marolt, E. 71 St., družina Frank Rozic, Stanard Ave., Mr. Zorko, družina Louis Iljes, E. 72 Fl., Kmet.
Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu: Mr. Martin Kozar, Mr, Zupančič, E. 73 St., Mr. Louis Iljes, Mr. Jos. Miklaučič, E. 71 St , Mr. Preme, Mr. Zupančič, E. 72 St.
Prav lepa hvala pogrebniku Prank Zakrajšku za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba.
Tebi, nadvse ljubljena in nikdar pozabljena soproga in mati, pa želimo, da se veseliš v nebeški slavi za plačilo svojega zemeljskega trpljenja. Smrt Te je rešila trpljenja, nam pa je vzela ljubljeno soprogo in skrbno mater. Počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti.
Žalujoči ostali:
John Oster, soprog;
Rose, poročena Oberstar, Jennie poročena Krajnc, hčere;
John, Anthony, Frank, sinovi.
Cleveland, Ohio, 19. avgusta 1936.
TE STOTINE LJUDI SI JE IZBRALO VODITELJA, KER SO KUPILI Z DOKAZI!
• Dokaz jih je pridobil. Frigidaire z Meter-Miser je njih prva izbera. Dnevno več ljudi da prednost Frigidairu pred drugimi. Se nikdar prej ni nobena ledenica dobila tako hitro in popolno znanje ... in ni čuda! • Frigidaire z Meter-Miser ima VSEH pet standardov za kupca ledenice in to dokaže. 1,—Manjši stroški obratovanja. 2,—Varnejša protekcija živil. 3,—Hitrejše zamrznenje, več ledu. 4,—Več uporabljivosti. 5,—Pet-letni protekcijski načrt. Dokaz kaže resnico glede vrednosti. Oglejte si te dokaze v naši prodajalni. Oglejte si, kako Meter-Miser zmanjša stroške elek< trike do kosti. Oglejte si dokaz, da je živež v varen, svež, in dlje vzdrži. Oglejte si vse dokaze pri demonstraciji. Naj vam razložimo nove nizke cene in lahka odplačila, s katerimi boste lahko lastovali Frigidaire.
Frigidaire
Modeli od $84.50
FRIGIDAIRE
MAPE ONIXBT OENEKAl^OTORi
Name-Plato
Tukaj je • Najenostavnejši mehanizem za zmrzovanje.
Zmanjša stroške elektrike do kosti.
Nova Frigidaire edinica za mrzloto je skrita, kjer ne kvari lepote ledenice. Sicer vam je pa tak ni treba videti. Nikdar se vam ne bo treba ukvarjati ž njo. Proizvaja več mrzlote za manj stroškov. Je fino izdelana, samo s temi pregib-ljivimi deli. Za vselej namazana ter hermetično aaprta proti mokroti in nesnagi.
Kremzar Furniture
6806 St. Clair Ave.
ENdicott 2252