Štev. 182 TRST, sredo 30. junija S909 Tečaj XXXIV r/// IZHAJA VSAICI DAN tudi ob nedeljah in prazr.ikin ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj* Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih tobakuruah. v Trstu in okolici. Gorici. Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Isabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 Btot.). OGLA81 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do ii vrst 20 K, vsaka »•daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase .-prejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti"1. — Plačuje se izključno le upravi ^Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč 1 NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnice, se uprava ne ozira. Ifaroonina na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI * »tane : eelo- —— letno K 5 2 0, pol leta 2 60 ■ Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti St. 18. PoStno-hranilrtični račun št. 841 652. TELEFON št. 11-57. Čehi in Hrvatje v Trstu. Pozdravi po postajah. Že v Sežani je bilo zbrano na kolodvoru na stotine liudsiva, ki je pozdravljalo slovenske goste. Tako je bilo potem na vseh postajah do Trsta. A ko je vlak drdral mimo Barkovetj so bili gostje nara?oost iznenadim. Na stetine 1-udstva je stalo ob železniški progi in pozdravljalo slov&nske goa:e z na-rednimi t:obo;nicami v rokah. Navdoščnje, ki je zsvledalo med slovanskimi gosti o tem prizoru se ne da popi»ati. B.li bo vshičeni, vzradeščeni in marsikatero oko se je naronlo ob tfh dokazih bratske ljubaii in narodnega nav-Meoia. * * * Včerai «o zopet enkrat vzplamtela srca tržaških Slovencev v gorečfm plamenu slovanskega navdušenja. Naše tržaško slovensko Imdstvo je včeraj pokazalo zopet enkrat, kako globoko je zasajeno v njegovem srcu čutstvo slovanske vzajemnosti. Ideja pripadnosti k ▼eliki družiui slovanstva je slavila včeraj v Trstu svoje triumfe..... Hitro po eni uri popoludne so se začele zbirati pred južnim kolodvorom množice in še pred 2, uro je bil trg pred kolod?orom na-tiačenopoln našega ljudstva, ki j« nestrpno pričakovalo prihoda čeških eostev. Na peronu se je bilo med tem zbralo mnogoštevilno ob tiastvo z našimi tržaškimi voditelji na čela. Prihod na kolodvor. Čim je vlak s slovanskimi gosti zavosii v kolodvor so zaorili navdušeni, urnebesni „živio"- in „nazdsr"-klici, a komaj se je viak vstavil pod kolodvorsko lopo, je zaorila iz stotine grl našu velečastna vseslovanska himna „Hej Slovani", katero so pevali v vozovih stoječi češki in hrvatski gosti, skupno z na peronu zbranimi Slovani. Bil je v resnici veličasten in pretresajoč trenotek, ko je to mnogobrojno občinsko razkritih glav pevalo še bolj srcem nego jezikom cftšo krasno vse-slovansko himeo. Po odpet'u pesmi .Hej Slov? ni" je pozdravil goste imenem tržfcškib Slovencev dr. Slavik, z vznešenim. navdušenim, poetično navdahnjenim govorom, v kojem je povdarjal, da če tudi jih mi, ki nam vedno gospoduje tujec — ne moremo pozdraviti take, kakor nas oni pozdravljajo, ko pridemo k njim v Prago, a zato pa ljubezen s katero jih sprejemamo ni manja od njihove. Imenom Čehov je zahvalil na pozdravu dr. S; a vika predseinik „Zveze čeških pevskih društei" dr. Motejl, ki jo povdarial, da je prihajal potujoč po *lo*enski doiooviai iz začudenja v zsčudenje. Čudil se je nad divoto in krasoto naših pokrajin, čudil nad naredno navdušenostjo in zavednostjo našega naroda. Prihajajo med caa ne kot ptujci, ampak kot bratje. Med nami so bile sicer že sedaj ide alne vez:, a on želi, da bi se priključile idealnim tudi tesne ekonomske vezi. — Imenom Hrvatov je zahvalil na pozdravu g. Kreš ć. dečim je pozdravil goste imenom tiž ških Čehov g. Pokorny. Od kolodvora do „Narodnega doma". Čim so se Čehi in Hrvati prikazni pred kolodvorem so stopile preko 2000 g av bro-ječe množice kakor na povrlje v fpalir in iz tlscč in titoč grl je odmevalo: Živeli naši P O D L I S T E K. Rado Nevin : V črni noči. (Slika.) Oj %e črne, viharne noči, noči razžaljenih ČU3, zavržene ljubavi, obupan:h src, noči brez hrepenenja. Oj ve noči — — — Sns žilo je. Goste, ledene snežinke so se vsipale skozi mrak na megleno poljane. Močen ▼eter je potegnil čez vrhove breziistih dreves. Klonile ia krnile »o se veje ped m čnim sunkom in bolestno je zaječaio v viharno loč. Kakor ti kdo jokal. Čez zasneženo pol;ano je hitelo dekle, komaj poldorastlo dekle. Lahno so božale snežiLk-a njene črne, goste, žametLe laske, kakor bi šepatale : Nadica, Nadica, ljubica te viharne noči, poitoj. počil pri nas, ki te ljubimo. Glej, me uspavamo, me hladimo, me tolažimo, pri na« je mir, mir, mir. Kogar smo me zazibale v sen sladak, nikdar več mu ni razjedala dušo težka bel, končalo je trpljenje, on je spal spal na vek?. — — Počij l;ubica, Nadica, posti j I Tako so vabile snežinke, tako prosile, a ni jih čula Nadica, hitela je naprej, taprej. — bratje ! Živeli Čehi 1 Živeli Hrvstie ! Na zdar! brez konca in kraja. Potem pa ko se množice razvrstile in med pevanjem naših hi trn se je pomikal sprevod do „Narodnega doma44, kjer je ljudstvo ponovne prirejalo burne ovacije gostom. Odhod v Miramar. Ob 4. ponoludne so se odpeljali gostje s parnikem „San Giusto" v Miramar. Z gosti se je cdneljalo tudi mnoge domačinov, tako da je bil parmk nabito poln. — Dan ie bil krasen in zsto je Dapravila vožnja po morju ■ panoramo Trsta in našo prekrasno ok' lico na slovanske goste naravnost očarujoč utis, ki se niso mogli načuditi rajski lepoti Mira-mara in njegove divce okolice. Točno po programu so se vrnili gostje in domačini ob 7. uri zvečer s parnikom v Trst, ter se podali na komers v restavracijo Barger. Komers pri Bergerju. Komers pri Bergerju pod mestnim gradom, ki je imel pričeti, kakor je bilo napovedano, se sploh ni vršil. A da se ta komers ni vriil, ni bila vzrok, kakor pri nekterih občnih zborib, premala vdeležba. Ne ! Ravno nasprotno. In morda se je to prvič pripetilo, da se ni mogel napovedani komers vršiti radi ravno nasprotnega vzroka, namreč radi preobile vdeležbe. Že pred 8. uro zvečer je bil namreč jako obširni vrt pri Belgerju natlačen občinstva. Po 8. uri so pa dospeli še drugi gostje v velikem številu, tako, da je bil slednjič ves proster tako natlačen, da si se megel gibati le s trudom. Seveda si niso mogli natakarji v taki grozni gnječi pomagati, posebno pa še, ker jih je bilo premalo : ljudstva je bilo kakih 1500 — 1600 oseb, a natakarjev komaj 5. Morali bi bili streči vsaki 300 osebam povprečno. Ob 9. uri zvečer že ni bilo več dobiti vins. Seveda je bila ob teh razmerah postrežba skrajno slaba. In tedaj se je sklenilo, da se gre skupno v restavracijo Balkan. Pred odhodom sta oa dve pevski društvi zapeli, a gosp. dr. E d. Slavik je spregovoril na adreso milih gostov Čehov, V svojem navdušenem, vznešenem goveru je najprej zahvalil sbvanske brate Cehe, ki so kakor Slovani, prišli sem navduševat za Veleslovanstvo nas, Slovence, ki imo le mala vejica na velikem, na nevpogliivem, na nezlomljivem, na ponosnem drevesu S ovanstva, Govoril je potem o mili slovanski petmi, ki nas vse Slo-v a ne navdušuje, ki nas vse Slovane združuje, Vihrrnega odobravanja po govoru go-tepoda d.ra Edrarda Slavika ni hotelo biti ne konca no kraja. A vend*r so se ljudje polagoma razšli in se podali v restavracijo Bal-kaa, k;er so ostali do pozne noči. Oni pa, ki niao našli prostora v restavraciji Balkan, so se razkropili po raznih narodnih gostilnah. Pri Bergerju so že imeli svoje veselice in kGmerse laški liberalci, socijalisti, veterani, „Lega patriotica della gioventu triestina" in drags, a 6e vsem tem je bilo prostora dovolj. Le nam, le Slovencem, o katerih trdijo nasprotniki da nas ni, le nam je pri Bergerju zmanjkalo prestora : morali amo oditi od tam, ker nas je bilo^nejenkrat, ampak več nego trikrat preveč. In to je le častno za nas! 1 BRZOJAVNE VESTI. Cesar Fran Josip odlikoval predsednika franooflke republika. DUNAJ 29. Korespodenčni biro doznaje, da je odlikoval cesar Fran Josip predsednika f accoske republike Fallieresa velikim križcem Štefanovega reda. V tem odlikovanju se sme videti toliko znak osebnega spoštovanja, koje goji cesar Fran Josip do poglavarja francoske države, kolikor tudi prizoanje za delovanje, ki je šlo za tem, da se poravnajo diference v zadnjem konflktu in obrani mir. Pred Fallieresom so imeli sicer isto odlikovanje tudi že nekateri njegovi predniki na predsedniškem mestu. Za trgovinske pogodbe. DUNAJ 28. Odbor za varovanje koristi avstrijske industrije je nabral dosedaj podpise cd prilično 2000 korporacij vseh narodnosti za sklenitev trgovinskih pogodb z balkanskimi državami. Pričakujete podpise prilične še 1000 korporacij, tako, da bo tozadevno peticijo podpiralo skupno okoli 3000 društev in kor i poracij z okoli pol milijona členov. Dividenda orijentalskih železnic. DUNAJ 28. — Na današnjem občnem 'zboru društva orijentskih železnic je bilo sklenjeno razdeliti od čistega dobička 3 mil .382 467 frankov dividendo po K 25 od : delnice« Jugoslovanski klub. DUNAJ 28. „N. Fr. Presse" poroča iz Belegagrada: Občinski svet je z vsemi proti glasovi socijalistov dovolil 2400 dinarjev za čitalnico jugoslovanskega kluba. Klub torej ni bil razpuičen. Ogrska kriza. BUDIMPEŠTA 28. Bivši finančni minister Lukacs je kocferiral s Košutom od 2. in poi do 6. zvečer. Razpravljalo se je o i vseh vprašanjih, ki zadevajo krizo. Lifracs 'stopi v pogajanja tekom današnjega cV.o še z nekaterimi poslanci stranke neodvisnosti. Jutri bo posvetovanje finančnega odseka stranke neodvisnosti, na kar se zopet sestane Košut z Lukacsem. BUDIMPEŠTA 29. (Ogr. biro). Dr. Ladi sla j Lukacs je danes ob 9 in pol uri predpoludne obiskal predsednika poslanske zbornice Justha, ob 10. uri posl. Ludovika Hollo in ob 11. uri pos!. grofa Teodorja Battyary. Vse tri ličnosti so izjavile, da ne more stranka neodvisnosti V6prejeti njegovih predlogov. Govori se, da se Lukacs nocoj poda na Dunai. BUDIMPEŠTA 29, (Ogr. biro). Izvrše-valni odbor stranke neodvisnosti je imel da-: e3 ob 11. uri predpoludne sejo, da odloči o predlogih Lukacsa glede sestave ministerstva. Na kotferenci je bilo navzočih 31 člene v odbora, 5 členov se je opravičilo. Od ministrov so bili navzoči: trgovinski minister Kolut, naučni minister grof Appocyi in pravosodni minister Gunther. Košut je v svojem otvoritvenem govoru poročal, da je priSel k njemu Lukacs kakor homo regius ter starJ predloge glede rešitve krize. Lukacs je stavil kakor pego j rešitve dovolitev državnih potrebščin in razširjenje volilno pravice na široki podlagi. Glede bančnega vprašanja predlaga Lukacs In završeio in zaiečaio je od g?zda: Ia ti nočeš, nočeš in če nočeš —- — Naravnost v obraz, v solzne velike mehke oči so se ji vbu'e snežinke, ostre, ledene. Velika, velika boi jo bila v njeni duši, ni jih čutila, ni )ib hotela čutiti. „Ah Fran, Fran," so šepetale lahno njeni ustni, „čemu me zapuščaš, zakaj. Glej tako te ljubim, ljubim, veš samo tebe, tebe. Kaj sem ti storila Fran !" — Na be. snežnat pajčolan ste kanile dve srebrni solzi} kot dva buera. — — — — Nocoj pride Fran, nocoj. Težko pričakovani. s kop:neč:m, drhtečim srcem ljub-lieni Fran. Nihče je ne ljubi tako, nihče ne zna govoriti tako mehkih, tako lepih besedij, krasnih, kakor sanja, velika sanja. In ah ko vpre v n;o svoje velike, rjave oči. Te oči ne zna;o varati, lagati, sama čista resnica je v teh vdanih očeh. Ia ona ga ljubi z vsem sretm, v globeli svoje duše, samo njenega Frana. Nocoj pride nocoj. Oblekla se je v najlepšo, modro-režasto obleko, ki Franu tako dopade. Na prsi si je pripela rudeč nagelj-ček, katerega je vkljub zimi in mrazu skrbno vzgojila, da ga podari njemu, ko pride, v znak vroče, čiste, neskaljene ljubezni. On jo poljubi na čelo in poboža po licu, tako mehko, mebko, kakor zna samo Fran. „Ah, ti moja dobra, dobra Nadica, s hrepenenjem in bolestjo pričakovana, nad vse ljubljena. Kako dc"go že nisem zrl v tvoje velike, modre, sanjajoče oči. Toda sedaj hočem ostati pri tebi, biti samo tvoj, tvoj Nadica." Tako je sanjala, štela ure, minute, kdaj pohiti nasproti svojemu Franu. Še nikdar ji ni tekel čas tako počasi, tako grozovito počasi, kakor danes. Toda slednjič je prišel vendar oni trenutek. Pogladila si je š* enkrat rahlo pred cgledalom žametne gojtt Uske, vravnala obleko in hitela, hitela naproti svojemu Franu. Težko svinčeno nebo je ležalo nad megleno poljano. Polumrak je že objemal spečo oaravo. A ona hrepeneča, drhteča v ljubavi, je hitela naprej. „Snežilo bo, še nocoj bo snežilo." so govorili poluglasno ljudje, ki so prihajali po cesti. „Ah naj sneži," je šepetala Nadica, „pri meni bo hrepenenje, ljubezen. Oj pridi že enkrat Fran, pridi, tako težko to čakam !" Glej in tedaj se je prikazalo tam izza ovinka nekaj, nejasno, komsj poluslišno. Bil je Fran. Nikdo ga ne bi spoznal, toda spoznala ga je Nadica, v dnn duše z mladostnim hrepenenjem, s plamenom prve ljubezni ljubeča. Vzdrhtelo ji je srce. Močneie, močneje, kot nikdar prej je vzvalovilo hrepenenje, da ga objame, pritisne na srce. trileten provizorij. Razvila se je živahna debata, katere so se udeležili Justh grof Apporyi, Hollo. Julij Saghi, Karo! KmeJy, Samuel Bakony, Baroa Buza, Bela Feldes in Aleksander Gall. Košut je reasuniral vspeh debate ter izjavil, da skliče za jutri konfe-ferenco stranke, ne kateri bo predlagal resolucijo, v kateri se izjavi, da izvrševalni odbor enoglasno odklanja predloge Lukrcia. BUDIMPEŠTA 29. Govori se, da ba ministeratvo, ako ga sestavi Lukacs, sestavljeno nastopno: Ministerski predsednik in minister za notranje stvari: grof Khuen-He-dervary; finančni minister: Lukacs; pravosodni minister Erdely; minister za poljedelstvo: Feilifezsc ; naučni minister: Berzev:cry; trgovinski minister : Hierocjmi; minister za domobranstvo : Fabritius : minister a latere Dezider Banffy; minister 2a Hrvatsko : To-mašić. ZagrebSki veleizdajniSki proces. ZAGREB 28. Obtoženec učitelj D r a-g o s a v a c je bil kaznovan z 48 urnim zaporom v temi, dvema postoma in trdim ležiščem, ker je pri izpovedbah priče Dunića izjavil: To je škandal, da radi takih čenč in neumiosti sedimo tukaj že več mesecev. Zaslišane so bile še tri druge priče, ki pa niso nič posebnega izpovedale. Ob 9. uri je predsednik prekinil razpravo, da se je s členi ■enata udeležil zadušnice za pok. cesarja Ferdinanda. Sklicanje ogrskega državnega zbora skozi Hrvate. ZAGREB 29. — O priliki demonstracij proti baronu Rauchu v Brodu ie bil poslanec hrvatskega sabora in delegat s apnega državnega zbora v Budimpešti župnik Mate Novosel ne samo aretiran, ampak tudi obsojen. Zbog tega je sklicala hrvatsko-$rbska koalicija sejo, na kateri je sklenila zahtevati, da se ima sklicati skupni državni zbor, da zavzame stališča zbog t*Vo fiagrantaega kršenja imunitete imeno-.-iJ /a poslanca. — Zbornica se mora sklicati, ako to aiitjva 20 poslancev. Nekateri poslanci tit«.'ujejo drevi t Budim-pešto, da izročijo predsedniku Justhu prošnjo za sklicanje zbornice. Istodobno je sklenila koalicija nasloviti na cesarja memorandum, v katerem se bo prosilo sklicanje hrvatskega sabora, ki je bil zaključen s kraljevskim reskriptom. Oba sklepa sta provzročila po celi Hrvatski veliko navdušenje. Zagrebška županijska skupščina proti Rauchu. ZAGREB 28. Na današnjem nadaljevanju županijske skupščine je pred dnevnim redom govorilo več govornikov, ki vsi so predlagali zaključek skupščine, ker velika večina skupščine (skoraj sami členi hrvatsko-srbske koalicije) ne more raspravljati o nobeni točki dnevnega reda, dokler traja v deželi sedanje protustavno stanje. Členi skupščine dr. Luki-nič, dr. Peleš, dr. Valendekov.ć in Mileusdč so v imenu skupščine potestirali proti R^ucho-vemu režimu. Velika večina je vsklikala: „Skupščina ne bo zborovala, dokler nimamo deželnega zbora". Namestnik velikega župana 2 e p i ćf ki je predsedoval, je bil prisiljen zaključiti skupščjoo, kar je iita vsprejela na znanje s Živio-klici ter se razšla z viharnimi. „Doli z Rauchom ! Doli z Frankom! Doli protiustavnost." Videla je samo njega, Frana. Ni opazila ob njegovi strani stasite ženske, z valovečimi prsmi, z gostimi obrvmi, a črnimi, kot ogelj ž&rečimi očmi. Kot bila bi demon, poosebljena strait, Vzttedel je Fran Mrak, ko je zagledal pred seboj Nadico, ti tibi. udani, veliki mehki očesci. Nemirno je begal njegov pogled od Nadice, tja do ženske z dolgim zelenim oe-resom na klobuku, s kipečimi prsmi. 8 črnimi pekoč mi očmi. „Ah Nadi — — gospodična Nad.ca, kaj pa vi, da, de, kam pa vi, vi---" Tedaj je zsbliikml tam iz pod gest:h obrvi pekoč, poveljujoč plamen. Osupnila je Nadica ob tem nenavadnem pozdravu. Tedai je zagledala pred seboj, tesno privito k Franu, njo, kot demon, s črnimi žarečimi očmi in čutila njen pekoč pogled na svojih licih, kot da bi jo hotel prebosti. Razumela je vse. Zavrtelo se ji je v glavi tako grozno, tako grozno, kot bi kdo z žarečim železom mešal v njeeih mcžganih. Zaskelelo jo je v prsih tako močno kot obup ia krikmla je bolestno, da je vstrepetalo magično nebo : „Moj Bog, Fran ljubi njo !" Omahnila je in se oklenila topoli ob cesti. (Dalje.) Stran II „EDINOST" št. 182 V Trstu, dne 30. junija 1909 Umorstvo na švedskem generalu Beckmanu. STOKHOLM 28. List „Dagens NyheterM podaja s., sledeče podrobnosti o umorstru na generalnemu majorju Beckmanu: Nekoliko častnikov, m^ć tenci generalni major Beckmanu in poveljnik Dahlgren so 8 svojimi soprogami šli malo pred 12. uro preko trga Karola XII. Nhkrat je skočil proti družbi neki mož v delaTgki cb'eki in je večkrat z revolverjem ustrelil proti d užbi. En strel je zadel generalnega ma 0"ia BecVmina v hrbet, drugi, ki is Lil nap rjen proti poveljniku Dahlgrenu, jb zadel zdravnika Levanderja ob bok. Zatem si je morilec pognal dve krogli v glavo in se je nezavesten zgrudil. — Kakor poroča poii-cijs. je morilec generala Beckman^a danes ob 9. uri zjutraj v bolnišnici ucnrl. Bil je ta delavec im3nom A. H aSmar Vanej ii a* je bržkone živel od razpečavan^a lista „Branda, od katerega bo našli pri njem več iztiaov. Zdravnik Lavander je izven nevarnoiti. Demisija Bulowa. BEROLIN 28. „Nord. Allg. Ztg." piSe z ozirom na vesti nekaterih listov, d i je demisija Bii!owa le komedija, da je državti ktncelpr popolnoma odločen da odstopi od S7ojega mjsta, radi izida glasovanja na davek od zapuščin. Le na cesarjevo željo se je odločil, da ostane še na vladi dokler ne reši državni zbor finančno reformo. Štrajk pri cestni železnici. PITTSBURG 28. Vozniki in kondukteri cestne železnice so stopili v štrajk. Če pridejo š.ra kolcmci se je bati nemirov. Rnska carska dvojica v Švedski. TULGARN 29. Rnska carska dvojica^ te je tincči v spremstvu kraljeve dvojice po-' dala na jahto .Standard". Malo pred 10. uro; je kraljeva dvojica zapustila carsko jahto j nakar je ruska eskadra kmalu potem ; od plula. [ Zrakoplovstvo. FRIEDRICHSHAFEN 29. Zrakoplov „Z.: LM se je ob 12,27 uri po noči ob nekolikoj oblačnem nebu in slabem severozapadaem• vetru dvignil v zrak ter odletel preti Metzu.! — Dviganju je prisostvovala velika množica ljudstva. BIEBERACH 29. Zrakoplov „Z. L" sej ie ob 4. uri zjutraj radi slabega vremena; spustil pri Mittel-Bieberachu na zemlio. BIEBERACH 29. Zrakoplov „Z. I.M je, na svoji vožnji cd Ravensburga v Bieberach zašel v ailao ploho in se je moral radi tegSj spustiti na zemlje, kar se je izvršilo v redu. i Ko jf bil zrrkoplov na zemlji, ga je držala njega lastna posadka, dokler ni okolu 8. ure prišel iz Ulma pomožni vlak, nakar so takoj privezali zrakoplov. Nezadovoljstvo v francoski mornarici. PARIZ 29. — Iz Lorienta poročajo, da vlada med moštvom severne eakadre veliko razburjenje, ker »e ie na nekaterih iadijah daiaio ljudem pokvarjeno oziroma nezadostno. hrano. Moštvo oklopne križarke „La Marseil* lai*e" je pioti temu protestiralo in ni 24 ur h.iclo ničesar zavžiti. Vrhni po?eijcik eakadre je odredil preiskavo. Obletnica bitke pri Solferinu. PARIZ 28. Včeraj 89 je pod predsed-; Bivam vojnega miniitra Picquarta obhajal7 na Sorboni sponrn petdesetletnice bitke pri. Solferinu. Župana iz Rima in Genove ter j akademik Lavisie so imeli nagovore. Vojni minister j- izrabil nado, da ne bo bodočnosti nikdar dočila Francije in Italije, ki sta sestri po plemenu in geniju. Ruski car se sestane s sultanom. PARIZ 29. „Journal de Pariš" poroča' iz Petrograda : Skoraj gotovo je, da 8e ruski car sestane s turškim sultanom. Ta aestanek •e utegne vršiti že meseca oktobra t. 1. in sicer v Carigradu. Krečansko vpraianje. CARIGRAD 29. Vojni minister je uka-j za!, da se pokličejo pod orožje vsi redifi ob Ege skem in Marmorskem morju. CARIGRAD 29. Porta je zopet poslala stojim poslanikom novo okrožno noto. Porta . izjavlja, da mora vitrajati na svojem stališču in da je odločna obdržati svoje pravice na1 Kr.ti, Okrožna nota poživlja poslanike, naj j predočijo kabinetom, da je porta brezpogojno j prisiljena odkloniti vsak predlog, ki bi dovo- j lil Grški — če tuđi indirektno — da se utika v krečanske stvari. CARIGRAD 29. — Minister za notranje ', stvari je zavkazal razorožanje Grkov v janin* -skem vilajetu. Enaka odredba izide tudi za ostale vilajete, kjer bivajo Grki. CARIGRAD 29. — V tukajšnjih parla-j mentarnih krogih sodijo, da je z ozirom na lokavo vedenje Grške in pristranost garancijskih krečanskih vlasti vojna z Grško neizogibna. SOLUN 29. Zadnje dni bo bile odposlane na grško mejo velike množine municije in vojnih potrebščin. SOLUN 29. Danes je prispela semkaj neka vojna ladja za polaganje min, ki ima naleg, da v slučaju potrebe z minami zapre solunsko luko. Tudi je sestavljena tukaj posebna sanitetna kolona za aločaj vojne z Grško. Turčija. CARIGRAD 29. Sultan je viprejel odposlanstvo egiptovske narodne stranke, ki se mu je poklonila kakor prvem« ustavnemu lučjo in isto'rako pot od prostora na glavno: opensko cesto. Pa tudi slavnostni prostor bo; imel v sredi svojo godbo in sicer bo svir&la tam bosanska godba. Na veselici bo preskrbljeno za vse potrebno in nikomur ne bo žal, ! kdor bo prisostval tej veliki sokolski manifestaciji. Veliko zanimanje vlada po T-sfcu ia Krasu za sokoUko tlavnost na Opčinah. Priglasilo je že nekai sokolskih društev iz Kranjske svojo udeležbo, naša bližnja narodna društva pa se udeleže skoro vsa korporativno te s3a7nosti. Na Opčinah se bo goste gotovo kar najsrčnejše pozdravilo in Openci okrase svoje hiše z zastavami in zelenjem. Slovenskim juristom in tehnikom. — Dunajski jutranji listi od 26. junija t. 1. pri* našajo vest, da sa delokrog ravnateljstev c. kr. drž. železnic n prvim avgustom t. 1. razširi iu da je to prvi korak k nameravani reorganizaciji državnih železnic. — Iz teh listov posnamemo nadalje, da se posebno razširi delokrog personalnega in tehničnega edielka. Iz tega je lahko posneti, da bodo ravnateljstva c. kr. drž. železnic rabila precej juristov in tehnikov. Slovenski akademiki, zdaj je čas, da prosite k državnim železnicam, ker izgovor ravnateljstev, da ni prostora ne bo držal. Mi pa upamo, da se krivica, ki se je do zdaj godila slovenskim juristom ia tehnikom, ki so prosili za mesta pri državni železnici, in ki se jih je dosledno odklanjalo, vsaj zdaj pepravi. Opozarjamo pa tudi cenjene gg. poslance na ta ugodni moment in se nadejamo, da 89 zavzamejo za slovenske prosilce. Telefonska proga Zamet-Reka. Dne 1. junija 1909 se bode predala javnemu prometu v medmestno telefonsko progo štev. 3865 Zamet-Reka, uvrščena telefonska centrala v Zametu, Nova telefonska centrala bode mogla začasno občevati le z Reko, nadalje Bakrom. Cirkvenico, Jablanacem. Karlopagsm, Kleoo-vico, Kraljevico, Križiščem, Novim, Senjera, Starigradom, Svetim Jurjera, Sušakom in Zagrebom. Pristojbina za navadni triminufcni pogovor med Zametom in ostalimi gorinave-dsnemi kraji po 2 kroni; za nujne pogovore trostruko. Za pristojbini podvržene službene notice, (service te) ee bode iztirjav3la pristojbina 40 st. med Zametom in Reko ia 1 krono med Zametom ter ostalimi kraji. Službene ure teltfonske centrale (jame go?o_ ribice) v Zametu so iste kakor v brzojavni službi. Za šaljivi srečolov in damski paviljon nabirajo vrle Sokoliće darove. Ker pa ni mogoče iti k vsakemu posebej, se prosi, da se pošija darove gd. Zinki dr. Rybarevi, ul. Val-dirivo 11. _ Tržaška mala kronika. Samomor. Ustrelil se je z revolverjem v srce sinoči ob 5. uri popoludne Karol Bix, 50 let star, trgovec, stanujoč v ulici Laz-zaretto vechio št. 30. Bil je takoj mrtev. — Vzrok samomora ni znan. Nenadna smrt. 49 letnega clugo v tovarni Modiar.o je chšin včeraj ob 7. uri zjutraj nenadna slabost, da ee je zgrudil na tla in ostal takoj mitev. Malovreden sin. Pre^inočnjim je na Trgu Baibacan obdeloval 26-letai kotlar Viktor Cejcutti svojega lastnega očeta e pestmi. Nek navzoč redar je pos aril nevrednega sina, na kar se je ta cboril proti redarju ter ga počel brcati in žaliti. Pomočjo nekoga jetni-škega čuvaja, ki je šel tod mimo, je bil Cea-cutti aretiran. Aretiran radi goljufije. Oni individij ki je ogoljufal gospo Marijo Longarelii za 84 kron pod pretrezo.^da jo zavaruje proti egoju se imenuje Matej Šojn, 43 let star, stanujoč v ulici della Scalinata št. 11 je bil aretiran in izročen deželni * sodniji. Koledar in vreme. Danes : Spomin ■v. Pavla. Jutri: Teobald šk. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 24 0 Ceis, — Vreme včeraj: lepo. Gostovanje deželnega gledališča zagrebškega. Včeraj popoldne nam je zagrebško gledališče predstavilo starega Sardou-a v eni njegovih najstarejših, a najefektejšib veseloiger. Zunanji efekt, ki zna spraviti v napetost poslušalce, je glavni znak vseh Sardouo-vih del; njegove komedije ao teka, vrst vati' devilles z dramatičnimi prineski. Dijalog je spreten in duhovit, značaji ni«o sicer dobro izdelani, ali preguantni. Komedija ima vrhu tega poioto v satiri na to ali ono prikazen socijalnega življenja. Tako tudi „Dobri prijatelji"; moment satire velja seveda t. zv. dobrim prijateljem. Dramatični prineski v ko* mediji so spretno stavljeni v službo koneč-nega bombnega efekta, k er se mučna nape-toit na mah razreši v homeričen smeh. Hitri tempo, eleganca, frivolnost — con« ditio sine qua non pri Sardou-u — vse smo našli v včerajšnji interpretaciji se strani zagrebškega easembla. G. F i j a n je vlogo nekakega, „Angelja varuha", ki je eiprit mou-vant v razpletaju igre, igral ravno tako izborno, kakor je alavni umetnik nerazmerno uzvišen nad tako vlogo. Za reano in tem bolj mišice smeha izzivajoča komiko je skrbel pri nas že popularni g. G r u n d. Djbro mu je aekundiral g. Gerašić. G. Baškovič kalifu, ga zagetovi a udanosti 400 mil. mohr-; rcedancav in izrazila nado, da dobi tudi Egipt ustavo. CARIGRAD 29. Sinoči ao veliki vezir, minister za uuanje stvari in vojni minister razpravljali o Kreti. BndimpeSta (Ogr. biro). Grof Khuen Hedervary je danes popoludne odpotoval v Hedervar. Dunaj 29. Tukaj se razširja vest, da je Miroslav Sicin.ki, morilec gališkega namestnika Potockega pomiloščen. Smrtna kazen se mu je apremenila v 20-letno ječo. Dunaj 29. Skupni finančni minister baron Burian je odpotoval v Bosno. Verdun 28. Porotno sodišče je radi vohunstva obsodilo še it oseb v tri oziroma šestletno ječo. Dva obsojenca sta bila vojaka, eden. uslužbenec v arzenalu. Lille 29. V Fresne je požar uničil ete-klarnico. Škode je pol miIi;ona. Sodi se, da je bilo navlašč zažgano.; Pariz 29. „Matin" poroča iz San Seba-etiana, da je stanje španskega pretendenta don Carlosa breznadno. Vsak hip Be pričakuje katastrofa. _ Mi in Nemci. „Grazer Tagblatt" piše v nekem dopisu iz Trata, da „EdinoBt" besni, kar ao Nemci dosegli pri mestnih volitvah tako lepe uspehe, ter ponatiskuje kot dokaz temu par stavkov iz neke tozadevne naše notice od minulega tedna. Naše stališče proti Nemcem v Trstu in Primoriu smo označili ža opetovano. Oni imajo v T rat u iste in nič večje pravice kakor n. pr. Slovenci v Iuomostu. A Nemcem kot politiškemu faktorju na priznavamo tu nikake, prav nikake pravice, to pa tem manje, ker oni nam po vsem avojem javnem delovanju ne priznavajo niti na naši zemlji eksistenčno pravo. Otobito pa mora človeka minuti mirna kri pri dopisih kakoršne priobčuje „Grazer Tagblatt* v svojih predalih iz Trsta. Tam nas se sploh imenuje dosledno „w'ndi?che", kar smatramo mi za psovko, ako pride ista iz UBt inteligentnega človeka, kakor je psovka, Če inteligenten človek cznača Italijane za „vrelicbe", kar delajo ostetantivno tukajšnji dopisniki* omenjenega nemškega lista. Če se pomisli, da nemška inteligenca v obče ne rabi več izrazov „welicha in „windiechu za Italijane ia Slovence, a kadar se že rabi te izraze, ae jih rabi le v smislu zaničevanja in preziranja 1 In če pomislimo, da so dopisniki omenjenega graškega lista c. kr. profđsorji, ki razumejo gostoljubnost, ki jo uživajo tu tako, da nas in Italijane sramote in pzujejo, mora človeka minuti mirna kri. — Poglejmo samo naslove, kjer piše o nas Slovencih!! Naše narodne shode imenuje „Tvlndischa Hetzereien4*, naše gledališče „vvindisehe Schmiere* sokolski zlet na Opčinah, torej v kraju, kjer bi morali po daevi z lučjo iskati Nemca, „w:ndische Herausforderung" itd,, itd. In t?m ljudem, bi nam niti na naši i&ttai zemlji ne puste da bi ee slobodno gibali, ki bi nas najraje spravili s sveta, naj bi mi odgovarjali z rokavicami ? Ne, za take ljudi jei edino primeren — pasji bič! Dnevne vesti. Z ljubljanskega slavja. Na zajutreku v Tivoli, ki ga je v ponedeljek na čast gostom priredilo mesto ljubljansko, je v imenu koroških Slovencev govoril tudi dr. Vinko Hudoliat. Rekel je približno : „Spomin na vsprejem v Ljubljani ostane globoko začrtan v naših srcih iu oznanjevali bomo o njem tudi doma, kjer se moramo na jezikovni meii boriti z najhujim sovražnikom. V tem boiu pričakujemo pomoči in podpore iz 8redišča. Bog ne daj, da bi ae tudi v tužni Korotan zanesel domači boj« Stojte nam ob strani! S to željo je govornik vskliknil L'ubljani, nje občinskemu zaatopu in župann Hribarju". Ščavi. Včeraj je nek mladič pred južnim kolodvorom — v očigled tisočev našega tam zbranega naroda, zaklical „ščavi". Sicer je težko reči, ali naj ae to označi kot pogum, kot predrznoat ali nesramnost Menda je vsakega nekaj. A fantič je moral to drago plačati. Občutil je od desne in leve par krepkih zaušnic od naših fantov. A to mu še ni bilo dosti. Zato je potegnil iz žepa revolver in se zagrozil — z revolverjem. Naši ao mu vzeli revolver z rok in izročili oba — namreč junaka iu revolver — redarjem. Prepričani amo, da ai zapomni včeraj Sni dan. Priprave za sokolski zlet na Opiinah ao se že pričele. Na prostornem travniku par minut za cerkvijo bo telovadišče in veselični prostor. Na telovadiiču bodo na dveh straneh tribnne; na eni strani bodo aedeži, na drugi pa stojifiča in prostor za godbo, ki bo svirala pri prostih vajah in med telovadbo. Na levi atrani telovadiiča bosta dre plesišči, v sredi katerih bo prostor ze buzetsko sokolsko godbo. V polukrogu okrog plesišča pa bodo razatavljeni paviljoni in sicer tako, da bo paviljon naših narodnih dam v sredi, na vsaki atrani pa po trije drugi paviljoni in sicer po en paviljon za pivo, vino in jeatvine. Malo za damskim paviljonom bo še paviljon za pivo in njemu nasproti paviljon za arečolov, ki ao ga prevzele iatotako naše dame. Slavnostni proator bo razzvetljen zvečer z acetelinovo se nam ie včerai prvič pokazal v večji vlogi; igral je dobrohotnega graščaka, ki srečno nosi rogove, uprav izborno. V vlogo njegove žene je g.ca V i 1 h a r j e v a vlila ves avoj vroči temperament iu gracijozno elegaotcost. G. Stefanec je igral ljubimca 8 salonsko fineso spretno in z donjuansko gorečnostjo. Ga Sa videva sa je v vlogi melomestne klepetulje kikor vodno seveda zopet izkazala, g. Sotošekje krepko in drastično markiral neotesaoega vojaka. G.ca Carova ia bila izboren šk-at poln veselih muh. G.ca Lyanka je jako simpatična naiivka. Ostali tudi dobri. Danes zvač9r se prinndonna g.a Sa-vićeva in g. Borštnik poslovita od tržaškega občinstva. Tema dvema zvezdama jugoslovanske umetnosti v slovo prihiti nr.še občinstvo gotovo v velikem številu, da iima i2kaže s^oje občudovanje in vroča simpatije. Vpri-zori se „Rudeči talar" dramo v 4 dejanjih. Napisal Brieux. Poleg omenjenih dveh umetnikov nastopijo ▼ te] krasni, pretreauioči drami zlasti še g.e S a-vićeva ia Lyanka ter gg. G r u n d, Stefanec, Marković itd. Začetek točno ob 8 in četrt zvečer. Vstopnice so tekom dneva na razpolago v Slovanski knjigarni g. Gorenjca; gledališka blagajna se odpre uro pred predstavo. Društvene vesti. Slov akad. društvo „Adrija14 v Pragi ima sroj III. redni Gbčui zbor dne 1. julija ob 8. uri zvečer v gostilni „TJ kuriho oka". _ Darovi. O priliki izleta^ pevskega druHva „Mladina" od sv. Ivana na veselico otroškega vrtca v Roc^l se je nabralo v Gospodarskem društvu pri Šicrku^med tamoSnjimi rodoljubi in pevci za sv/Ivansko pedruinico za Cir. in M. K 10.86, med temi sta tuii dve kroni gospoda Edvarda Vatovec, ki ima dro ičke po imenu Ciril i Mato3. — V gispodsrskem društvu na F^deniču pri I/. Jsvnu se je nabralo K 126, skupaj K. 12.12. Vesti iz Goriške. Toča. Y soboto je padala toča po Brdih in so»edai Farlaniji in napravila preče? škode, iziaati je napravila mnogo škude v Medeji, Mor&ru, Coroni, Koprivi, » Sr. Lovrencu pri Mcši, v Moši, deloma v L )čniku, Podgori, Pevmi in Št. Ferjanu. Tudi okoii Mirna in Vrtojba je napravila nekol ko škode. V Gorici je bil v soboto zvečer r»n ;elik na-iiv, kakoršnega še ni bilo leto j. Ulice so bile poplavljeue z vodo. riemštvo v Gorici. Goriški Lahi 30 v svojem sovraštvu do Slovencev tako zalepljeni, da ne vidijo nevarnosti, ki jim preti od Nemcev. Doslej eo se tej nemški nevarnosti posncehovaii, danea so že navesaci na nemški kapital in pride dan, ko postanejo pooižni hlapci oholega remštva, — No7a „Bancu comooerciale triestina" se ie lepo veedla na gorko na meito bankrotne „Popoltraa. Vs&kdo ve, da tiči za to banko nemški Bankverein, kateri ustanovi takoj podružnice v T^-žiču, Oervinjanu ia Korminu. Obče znano j?, kako hitro se razvija posebno Tržič in pride čas, ko postanu to mesto d egi Tmt! Za nemški kapital bo tu pran Ed rado, ia že danea kar mrgoli Nemcev tam doli. Bankverein je napravil toraj imeniten kšefe; izposioval je od vlade dv&njljcmko posojilo za malenkostne obresti, tako, da profilira ta banka samo pri tem opravilu 5% kar daje od dveh milijonov 100.000 K na leto! Torej lepa svota, s katero bodo gradili nemške trdnjave v Furlaaiii, a naši Lahi so taki tepci, da pojejo tedaj slavo tei banki, češ, da je „rešila" italijanitvo Gorice! Gospodje cd „Com-merciale* pa že danes kažejo rožičke; izja , vili so aamreč kar odkrito, da v Gorici Di i dandanes laške firme, kateri bi se emalo do j voliti nad 10.000 K kredita. Torej še li ! dobro pričela ta banka poslovati, že zapira svoje mošnjičke laškim tvrdkam. Dobru lekcija ! Nov poštni urad. S 1. julijem začne poslovati nov poštni urad v Pevmi. S tem je konečno ustreženo občutni potrebi. Podražanje kruha. S 1. julijem se podraži kruh za 4 st. od kg; tako je sklenilo društvo pekov v Gorici. Kajpak, ae kar sklene a komument plačaj in molči! Kakor ae vidi postaja tudi ta „naš vsakdanji kruh4 luksurijozna hrana. Polagoma bomo morali še davke od kruha plačevati! črsšnje. Letos je bilo pravo leto črešenj. Cene pa so bile kiterikrat tako nizke, da bo kmetje raje pustili čreSnje na drevesih, ker se ni izplačalo jih trgat:. V Dornbargu in drugod so napravili iz črešenj mošt in žganje. Samo na kormiaiki trg so jih naii Brici zuosili 13.000 kvintalov. Gobe. Vslod obilega d ž,a prihaja na goriški trg tolika miožina gob, kakor maloka-tero leto. Enega samega dne jih je bilo 3 kvintale. Gradeško kopališče. — Doilej je bilo * Gradeža nad 2000 gostov, nekaj več kakor lani v istem času. Veodar to število ni nikakor m^rodajno za cro*ojevaa;e u »peha tega kopališča, če se pomiiii, da so 7 t3m štaviiu V Trstu, dne 30. junija 1909 j EDINOST« St. ■e 182 8tran Tli" obseženi vsi obiskovalci, torej tudi taki, ki p-idejo tia na zlet za eden ali par dni, Pra* v h stalnih kopaliških gostov pa je manj kot d-uga leta. Po večini »o v«i Nemci, ker Lahi nimajo c?enka in če ga kdo ima, poleti v blaženo Italijo; Slovenci pa rabimo denar za r ujne ša opravila in rae hodimo v naše domače kraje med r&§3 ljudi, Vesti iz fstre Iz Herpelj. — Podpisano drnStvo sa nijtopleje zahvaljuje na prijaznem sodelovanju bratskih društev na veselici dne 13. junija 1909 in «ice?: „Prostovollernu gasilnemu društvu" iz Materije in „Čitalnico" iz Brezovice, Ravn3 tak} sa toplo zahvaljuje gospođom ki so društvu darovali oziroma vstopnino pre-p ačali v skupnem znesku K 15'93. Pevsko-br&lno društvo „Zvezda". Redni občni zbor pevskega in bralnega druš:va „Zrezds" na Herpeijab se bo vršil po o ičajnem dnevnem redu v nedeljo, dne 4, .■julija* ob 4. uri pcpoludne v prostorih g. Urbana M&inilov;č v Harpeliah, Vesti iz Kranjske. Vinska letina na Dolenjskem obeta biti tudi letos izborna. A povsod imajo še dovolj starega vina, Iz Vipave. Tukajšnji trgovci so sklenili, d i bedo začeDŠi s 1. julijem zapirali trgovi ne točno ob 9, uri z«€čar, Istotako bodo ob nedeljah trgovina odprte le do poludne. Vesti iz Štajerske. Obsojen je bil v soboto v Celju birši pisarniški uradnik pri celjskem okr. glavarstvu Stupan zaradi ponareje datuma na neki sprejemnici v rekurznih zadevah na 2 meseca ječe, njegova žena in nečakinja pa zaradi krivega pričevanja tudi vsaka na dva meseca. Glede obtožbe, da je Stupan zapeljal ženo in nečakinjo h krivemu pričevanju, je bil o-prošfien. Graški vsenemci so se na shodu minulo soboto izrekli proti ustanovit n italijanske pravne fakultate v Trstu. Govoril je znani Steia in pa neki visokošolec Muilar, kateri je strastno napadal nemške poslance, ki hočejo Italijanom dovoliti pravno fakulteto. Shod se je zekl u5ii z obligatno „Die Wacht am Shein*. Druga nesreče ni b:lo. Književnost in umetnost „Dolina krvi" (Glenanaar). Povest iz irskega živl(ec!a. Napual P. A. Sbeehan. Iz *ngleščii.e prevel Fran Bregar. O.mi zrezek Leposlovne koiižo ce. V Ljubljani 1909,*Za-lož la Katoliška bukvama, — Cana broširanemu izvedu 4 K 20 stot, vezanemu 5 K 80 stot. Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" V Ljubljani ob tvoji petindvajsetletnih 1884—1909. Zgodovina društva. S=_tsvil Anton Trstenjak. V Ljubljani 1908. Založilo in izdalo 6iavimko delavsko pevsko druš-vo -Slavec*. Zbrani sp si za mladino. Prvi zvezek. Pripovedni s jim'. Spisal E :geibert Gangl. V L ubijani 1909. Cena 1 K. s poštnino 16 stot. več, Dvajset let pozneje. Marljiva „Goriška tiskarna A. Gabršiek* je izdala zopet novo knjigo in sicer: „Dvajset let pozneje", cd Alex4tidra Djmasa. Ta knjiga je i>§ a kot ]X. zvezek v „Svetovni kajižnici" ter obsega; 1160 strani in sttoe brez poštnine K 6. —j Priporočamo.__ Gospodarstvo. Bledica vinske trte. Pj neisterih krajih na Primorskem se pokaruje l-.tos o večji aii manji meri bledica ca unski teti. Ta bolezen, ki je znana v vseh viaoroda:h deželah, je vzbudila po nekod med v;nograd^iki mnenje, da iosamo zopet opraviti z nuvo boleznijo vinske t:te. Bolezeu ki jo imenujemo bled ca napada redko kedaj po cele vinograda, ampak vedno le po ediae trte a!i pa k večjemu dele vinograda, ni tako nevarna, kakor se to nekater-nikom na prvi mah d:zdev£. Omenjena bolezen pojavlja se a tem, da listje na trtah izgleda mesto zeleno, vse ali pa samo d&lcma bledo ali rumeno. Pri trti p. meni to motene v razvijanju zelenila, ki daje zdravemu listju zeleno barvo in ki je za rast in nadaljno razvijanja trte neobhodno potrebno. Ako bledica močno nastopa ia je napadano na trti vse listje, se isto navadno ie v poletju posuši ter znajo radi tega trte precej oslabati. Ako se nahaja na trti zraven bledega ali rumenega tudi dovolj zelenega listja, kakor je to opazovati v okolici Sv. Križa pri Trstu, tedaj se ni bati skoro nobene škode, ker v tem slučaju bolezen ni nevarna. Kot vzrok hied;ce bi bilo omeniti neugodna tla, neprodorna mesta v določeni globini zens je kamor segajo trtne korenine in kjer zaostaja voda oziroma preveč vlage, radi česa kisik nima pristopa k koreninam ter se skozi to zabranjuje normalno delovanje kcrenincam Tudi neugodno vreme in pa pomanjkanje železa v zemlji zna provzročiti bledico. Mnogo je slučajev, kjer bledijo trta v zemlji, ki vsebuje veliko fiao razdeljenega apnenca in kjer se m izbrala zemlji primerna ameriška podloga, Nezadostno gnojenje vinogradov kakor tudi cbdeiovacje zemlje dokler je še mokra, baji tudi povzroča bledicc. Sploh na Se pravega vzroka bledici ni dognal nikdo, zato je tudi zdravljenje te bolezni jako težko ter navadno brezuspešne. V časih pomaga gnojenje z gnojnico. Priporoča se tudi gnojenje in škropljenje z železno galico, kar pa se ne obnese vedno. Umen vinogradnik bo skrbel za t?, da zabrani vse prej omenjene pogoje, ki povzročajo ali pospešujejo bledico na trtah. Dosedsj se je še vedno opozovalo, da bledica na trtah ne nastopa v sušnih, ampak vedno le v bolj vlažnih letih. Upajmo torej, da akoprem se je ta bolezen tudi na Primorskem letos tu in tam pojavila. je bolo'e kmalu ne bo. Trst, due 27. jun. 1909. Zabavnik c, k. vinarski nadzornik. Zveza slov, zadrug v Ljubljani registro-vana zadruga z ome], zavezo bo ime?a ivoi II. občni zbor v sredo, 30. junija 1909 ob 3, uri popoiudae v drorani „Mestnega doma" v Ljubljani. Pivovarna „Union" bo naslov delniški družbi, ki jo osnujejo ca Kranjskem velike tuje pivovarne. Pivovarna Kosler je že kupljena. Auerjeva ža zavezana. Izmed Slovencev se je oglasil kot prvi delničar g. Knaz z zneskom 20.000 K. Kranjska hranilnica je zvišala obrestno mero za četrt °/0. Manjka ji razpoložljivega denarja. Krumpir in svilodi. Iz Gorica : Letcšnii pridelek krompirja je srednji. Cana mu je bila minuli teden 8 K za kvinta!. Največ krompirja gre na Nemško. Vsak dan se ga odpošlje z južnega kolodvora do 10 vagonov. Krompirja se je že mnogo prodalo in izvozilo. Svilodi so se letos precej dobro obnesli. — Cena jim je bila od K 3'20 do K 3 80 za kg. Razne vesti. Domovinstvo na Kitajskem. Dosedaj ni imela kitajska državna uprava nikakth določil in zakoco7 glede državljanstva ali domo-vicstfa. To je seveda popolnoma umevno. Poznamo jih namreč kot čudake, ki so se zaprli za svoj kitajski zid, preko katerega ni bilo vstopa tujcu. Pa tudi sami niso hodili v svet ali te mešali med druge narodnosti, katere so splošno, kakor še dandanes, kot božji sinovi, prezirali. Poiem o državljanstvu ali djmcvinst?u jim je bil seveda kot t*k nepozuat, naravno, ker ga n'*so rabili. — Živeli so v svojem nebeškem kraije»tvu kot poseben dei sveta, vzvišen in nedotakljiv po njihovih nazorih. — Priznati pa se jim mira, da so kljub svojim čadnim kkim običajem ki so prišli Že v prislovice, v svojem kroga vrlo p idjeini, delavni in nadarjeni ljudje. Tu* di okusa jim ne manjka, dasi pribijajo včasih na križ po cal»ik nazorih prva m najenostavnejša pravila umetnosti in lepite. So pač svet sam zase, katerega bi bilo preje natanko poznati, predno bi bilo izreči kosčno sodbo o n;ihovem delovanju, zmožnosti in umetnosti. — Ercpska kultura pa je kljub njihove odpornosti » zadnjih desetUt.ih prodrla ta oklep. Prednost pred vsem imajo seveda trgovina. velika industn a in obrt. Tako da ima £ita;sks, ki se vedno bolj približuje ia združuje s sosedi, žs neštevilno tu;ih naseljencev, obratno pa se je izselilo tudi veliko Kita'cav v druge dežele posebno v Ameriko. — Pri tem pa so nastala, ker niso imeli državljanskih in domovinskih zakonov, ponovno velike smešnjave in neredi, prepiri s svojci in tujci. To jih je zapletlo vačkrat v teške spore z zunanjim: državami, katere so tobko časa silile vlado, da se je odločila za ureditev domovinskih razmer. — Zakon, katerega so uvedli je sila priprost. Kita;ci, ki bivajo tudi več let v inozemstvu, ostanejo kitajski državljani dokler hočejo. Ko sa vrnejo domov, morajo odlično izjaviti ali hočejo biti inozemci ali ne. Ča nimajo potrdila od tujega konzule, da so dosegli drugje domovinstvo, jih smatrajo za Kitajce. Nasprotno pa zgube v deželi veie lastninske pravic 3 in prednosti, katere uživa o domačini in jih smatrajo kot za iiiozemce. V*i tujci pa, kateri že dalj bi»ajo na Kitajskem, se morajo izkazati z domovnico, - • —• ........- a*" 3ol?d sa In cieganti^ po zmernih cenan "2E* i Rafaele Italial T« ->t> r W I n. AJnl^nnt^M ' » Tf»8T — Via Maloanton ibi: Pekarna in sladčičarna - Vinko Skerk Trst, ulica Acquedotto 15 — podružnica ulica Miramara 9. b—■ V moji pekarni se vdobi Tsalci dan S friSen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. - Dobi se KfC tudi najfin. moke iz najboljših mliuo-, biSSc.ie iii posebno pa specijaliteto za čaj. Dobi se to a i veliko E£jl izbero buteljk, ruma in vsake vrste čaja. Vse po najnižjih cenah. — Spoštovanjem V. SKERK. D ■ ■ B Čudovito nizke cene >: . dvokole«, šivalnih strojev, vsakovrst-nih gramofonov za gostilne, kakor tudi 'različnih najnovejših plošč. Izvršujejo t poprave*Vri Batjelu, Gorica Stolna ulica 3—4. Prodaja tudi na obroke.-Ceniki franko. v—rs Prodaja tudi koruzno perje za postelje M. »d. ZEEQUSKH silos Lo'H i? Palestrina 2 (02si ni. Gnraser Caro & Jellinek Družba z omejenim poroštvom I&tsrnacijonalno prevažanje m selitv« — — — na vse kraje — — — s posebnimi zaprtimi vozovi. Caro * Jellinek ; * > mi •S s £ I Kij^— ^iuSj lz\z\, 16-27. Trst - Ulica Carradori 15 - Trst r IIBII! fcc AMERIK. ZOBOZDRAVNIK Dr. Leopold Mraček v Trstu, Corso 17 od 9—1, 3—6 od 9—1, 3—6 Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. vse po najmoder. metodah. UMETNI ZOBI v zlata, kavčuku z ozobno ploščico ali brez nje po amerikan. zistemu in po lastni patentirani metodi. Krone na zobe iz zlata ali aluminija. Izdiranje zobov brez vsake bolečine. = Reguliranje slabo zraslih zobov 12-letna praksa na klinikah na Dnr.aju, Berolinu, Lucernu in New-Yorku. TI =50 3! J POZOR! Vse blago rešeno iz morja! Kupil sem veliko partijo Zefirja, • oxforda, ■ platna in drugega biaga, katero prodaj'am po zmerni ceni v prodajainici Barriera vecchia 8 „Ako ne drugikrat, vsaj ob petkih moramo PnLafaia" na mizi"» imeti :: „rOlidlOlO . ukazuje gospodar v hiSi. V»V1V«V»VAV»% »T: Cement- Portland MT ODLIKOVANE DAX*5XAT£&SKJ Jadranskoga anonim. društva „Sslun" (Spijeij — Edina zaloga pri ====== Telefon St. 103 fratclli ZemitZ l Co., Jrst StaSion 11 Zaloga „Cemento - Romano" (hidravlično apno). No^o pogrebno podjetje l (H. STiBlEL in drug) x bogato opremo za vsako vrstni pogreb ifftVT in prodajalnico mrtvaških predmetov in vsako vrstnih vencev iz umetnih cvetlic, perle, porcelana. Vence in cvetlice za poročence in birmance. Zaloga voščenih sveč, prodaja na debelo in drobno i t d. Se preseli meseca julija t. I. v Corso štev. 49- blizu lekarne Rovis (Piazza Goldoni). Zahvala. Podpisani se najiskreneje zahvaljuje slavnemu pev. društvu „Adrija" v Barkovljah, katero je priredilo mi-nolo nedeljo krasno pevsko zabavo v njega prostorih ter kliče omenjenemu društvu : Živi, rasti, cveti! ODBOR „Novega konsamnega draštva" t Barkerljah. Vsled bližnje selitve prodaja čevljarnica R. Neumann, Trst Corso štev. 22 vse lastne izdelke z velikimi popustki.jj SII3ISSISIEIISOI Stran IV ,.EDINOST" št. 182 V Trstu, dne 30. junija 1909 Tovarne in delavnice pohištva in stavbenih izdelkov v SOLKANU pri LuUa iiUulIki tir i ftonca, tirLketoti., Solkan ■nmtasa Mizarska zadrisgra v Solkanu ZALOGE: SOLKAN, TRST, vi« Ciserina 4 Osrednjo rsvrjiu ts ijstvo. ZALOGE: REKA. Via Pile 2 SPLIT, narevoj obali Brz.: ZADRUGA - Trst V Telef. st. 1631 interttrfe** ?< Žage v Soteski (Bofeir.:) Letna produkcija = K 1,000.000 == Umetni zobje .v. Plombiranj« zobo?. Izdiranje zobov brei vsake bolečine t zobozdravniSkem kabineta Dr.lČermakinS.2uschež TR.»T ulica delta Caterna Hev. 13, II. eadet. ker iih iicer smatrajo po zakoD« kratkomalo za Kitajce. Dalje določa zakoo, da postanejo lahko domačioi tudi vsi tujci, ki bivajo tam 10 iet, so ie nekaznovani in imajo primerno prem< ženje, S tem so napravili važen korak v capredku, vendar pa se de ne ve, v koliko bo dote določbe odobravale sosedne dižaie. Dolgovi srbskega princa Jurja. Eralj Peter »a ie cdiočil baje k tema, da plača dolgove princa Jurija. Ker pa se je izkazalo, da ro m: ogi oderuhi izrabljali prinčeve zadrege, je kralj ukazcl, naj se vsi dolgovi, ki sn&ša o ekreg četrt milijoca kron, pregledajo in »a puvrne le ono, kir se je princu v resni s i i plačalo. Kratka odpoved. Jajteles je imel hišo na Duna.u, Drcgo Bfcditropje je »zel v najem nt k vjfiji ča odvarkov za K 1-20 pošlje po poštnem povzetju Odlikovana lekarna Prendini passo 5i piazza št. 2 F. P. VIDIC & Comp., Ljubljana ===== opekarna itd. ponudijo vsako poljubno množino Zarezanih strešnikov Tistem Harzoln, zidakou vw prste. Peči, štedilnike itd. Takojšnja postrežba. Vzorce in prospekte pošljemo na željo takoj.