Segovia:
Sončna Španija, dežela suhljatega In sanjaškega klativiteza Don Kiho-ta, njegovega debelega In dobrodušnega oprode Sancha Panse, deželi, v kateri je mračna inkvizicija najhuje divjala zoper nasprotnike cerkve ter dežela agrumov in krvavih korid — bikoborb, je tudi domovina kitare.
Le-ta se je - potem, ko je prehodila večtisočletno pot iz Sprednje Azije, skozi stari Egipt, staro Grčijo in stari Rim, doživljajoč medtem številne koristne spremembe, ustalila na Iberskem polotoku. Sem so namreč med 8. in 9. stoletjem njej podobno glasbilo, imenovano vihuelo, prinesli Arabci. Od tod se je razširila po vsej Evropi in kasneje po vsem svetu kot glasbilo sonca in mladosti ter neodtujljiva spremljevalka src, dovzetnih za krhko lepoto.
V Iberiji je kitara dobila svojo današnjo obliko. V Španiji je v minulem stoletju deloval najboljši izdelovalec kitar vseh časov — Atnonio de Torres. V tej deželi so se rodili najslovitejši kitaristi: Dionisio Aguado (1784—1849), Ferdinand Sor (1780—1839) in Francisco Tarrega (1854—1909)njegovi učenci Miguel Llobet (1878-1937), Fortea, Pujol ter mnogi drugi kitaristi mojstri.
Kitara je špansko ljudsko glasbilo. Potujoči bandoleri, mojstri t. i. flamenko stila, so na raznih veseli-
Bandolero, španski potujoči kitarist.
ZNLJENJE kitarista ZNLJENJE kitarista
ZNLJENJE KITARISTA
od samouka do akademika
cah prav tako nepogrešljivi kot dobra jedača in pijača ter ognjevite plesalke s svojimi kreketajočimi kasta njetami.
Razumljivo je, da v takem okolju, kjer je kitara doma, težko doseči sloves zares dobrega kitarista. Zato ni naključje, da je prav Španija dala človeštvu virtuoza, ki je ponesel slavo klasične španske kitare po vsem svetu, od Združenih držav Amerike do Japonske. Ta človek se piše Segovia.
Andres Segovia se je rodil 17. februarja 1893 v Linaresu v pokrajini Jean v Spodnji Andaluziji, severno od reke Guadalquivir, na južnem robu rudnatega pogorja, imenovanega Sierra Morena.
Njegov oče, ki je služboval na sodniji, je tudi svojega sina namenil za ta poklic. Toda že prvi pouk klavirja je v dečku prebudil neomaj-1 no zanimanje za glasbo. Kmalu pa je začel opuščati igranje na klavir ter se vse bolj navduševati za kitarp.
„Vsi naši prijatelji, sorodniki in znanci," pripoveduje Segovia, „so bili enotnega mnenja, da je glasba zame edino pravi poklic. Obenem pa so tudi soglasno obžalovali, ker sem se zanimal samo za kitaro. V tistih časih ni imela kitara namreč nobene bodočnosti. Meni pa je bila čedalje bolj všeč. Izkoristil sem vsako priložnost za druženje s flamenko kitaristi. Željno sem vpijal hiteče zvoke njihovih kitar in se opajal ob njihovem mojstrskem igranju.''
Ko so nekoč že slavnega Segovio vprašali, zakaj se je odločil prav za kitaro, je smehljaje se odgovoril: „Kitara je iskala mene, jaz sem iskal njo. Tako sva si prišla vsak na pol pota naproti.” Ob neki drugi priložnosti pa je izjavil: „Veste, poleg naše hiše je bila delavnica, v kateri so izdelovali kitare. Mogoče me je prav lepilo, s katerim zlepljajo les, zavedno zlepilo tudi s kitaro."
Vsekakor se je mali Andres s tem glasbilom seznanil že zelo zgodaj.
Segovia v zrelih letih.
torej že v dobi svojega otroštva, temeljiteje pa tedaj, ko se je od staršev preselil k svoji teti Mariji in stricu Edvardu, ki nista imela svojih otrok. Stric mu je večkrat potiho prepeval kakšno ljudsko pesem, pri tem pa gibal z rokama, kot bi bil kitarist. Tega svojega prvega „pouka" igranja na kitaro ni Segovia nikoli pozabil. Tudi brenkanje enega izmed njegovih prijateljev ga je tako očaralo, da je še trdneje sklenil tudi sam postati dober kitarist. Toda to je bilo laže reči kot pa uresničiti.
V Segoviinem rojstnem kraju ni bilo narrlreč nobenega pravega učitelja kitare. Zato si je moral mladi Andres pomagati kar sam. Globoko v sebi je bil prepričan, da morajo biti skladbe, in to še mnogo lepše, kot jih je slišal doslej, nekje tudi zapisane. Zato je začel z vso vnemo obiskovati trgovine z muzi-kalijami, zasebnike in knjižnice. Slednjič mu je uspelo, da je dobil v roke prve kitarske note; bila je skladba španskega kitarista in skladatelja Francisca Tarrege.
Andres je brž tekel domov in začel kar sam razvozljavati čudne znake. Videl je, da so note opremljene s krogci, v katerih so bile natisnjene številke od 1 do 6. Bistri deček je kmalu pravilno ugotovil, da te številke označujejo strune; kitere ima namreč šest strun: e, h, g. D, A in E.
Kaj pa pomenijo številke od 1 do 4? Ah, to so bržčas prs»ll Ko tremo po ublralkl z roko gor in dol, uporabljamo štiri prste: kazalec, srcdinec, prstanec in mezinec. Te Iti.i številke ob notah pomenijo torej prat lav« roka.
Ob n«kat«rlh notah *>a to bita natiskana mala Črka: p, I, m In a. Kaj ja spet to? Oh, preprosto: to to oznake za prsta dama roka: p pomeni pulgar (po (pansko palec), i pomeni indica (po »pansko kazaiei, m pomeni medlo (po ipanako sredinec), a pa anular (po špansko prstanec).
Nerešene ja ostala samo la ene aktivnost: rimske številke od I do XIX. Mladi Andres Ja strt tudi ta oreh. Rimske številke pomenijo lege na ublralkl. Seveda, saj ne moremo igrati vseh skladb samo na začetnih poljih, v prvi legi.
Mledi zanesenjak se Je nato lotil tudi le oznek za ritem in tempa Teko je postel Segovia učitelj In učenec. Čez nekaj časa ti Je že lahko zabrenkal to skladbo. Pozneje se je ne enak način lotil tudi drugih skladb Arcasa, Sore ter drugih mojstrov. Seveda, tako enostavno in hitro spet ni ilo. Toda Segovia Ja premagal vse ovire; postajal je kitarist, in to čedalje bolfii.
VOJAN T. ARHAR (Prihodnjič naprej)
Andres Segovia (z očali) posluša s svojimi prijatelji mojstra Miguela LI obeta.
2
DR/4GI BR/4LCI DRAG\ BRULCI DRi4GI BRULCI
Posvet o vlogi Glasbene mladine
Glasbena mladina je v teh dneh pripravila osnutek družbenega dogovora o zagotavljanju pogojev za delovanje v naslednjih petih letih. Dogovor naj bi omogočal skupno načrtovanje in uresničevanje nalog vseh glasbenih in vzgojnih dejavnikov v Sloveniji, zato želi vključiti v sodelovanje Socialistično zvezo delovnega ljudstva, Zvezo socialistične mladine. Zvezo sindikatov, Zvezo kulturnih organizacij, izobraževalne in kulturne interesne skupnosti ter skupnosti otroškega varstva. Zavod za šolstvo, koncertne poslovalnice, obe slovenski operi in univerzi, predvsem akademijo za glasbo, pedagoški akademiji ter oddelek za muzikologijo na Filozofski fakulteti. Kulturni dom Ivana Cankarja, pa seveda društva glasbenih pedagogov, skupnost glasbenih šol ter vzgojiteljske srednje šole.
Glasbena mladina Slovenije je na posvet o takšnem druženem dogovoru povabila predstavnike vseh predlaganih udeležencev. Razprava, ki so se je udeležili predstavniki CK ZKS, RK ZSMS, ZKOS, Zavoda za šolstvo in Skupnosti koncertnih poslovalnic, je pokazala splošno mnenje, naj bi GMS še naprej celotnemu šolskemu sistemu nudila svoje programe, saj edina združuje društva, ki s svojim delovanjem aktivno dopolnjujejo interesne dejavnosti naše šolske mladina Mladinski klubi, zbori, ansambli in orkestri so zametki bodočih osnovnih organizacij GM, kar je menila tudi komisija za pripravo učnega načrta v usmerjenem izobraževanju, ki v svojem načrtu omenja, da ,,naj ima vsaka šola osnovno organizacijo GM, ki se povezuje v svoje občinsko društvo, to pa v GMS". V učnih programih komisija opozarja tudi na vlogo revije GM.
Udeleženci razprave so opozorili na pomanjkljivosti v delovanju GMS, predvsem na premajhno skrb za stimuliranje mentorjev in za vzgajanje novih animatorjev in aktivistov GM, in predlagali različne rešitve za hitrejši razvoj naše organizacije. Enoglasno so podprli zamisel o družbenem dogovoru in predlagali, da se predstavniki GMS podrobno pogovorijo še s predstavniki vsakega posameznega podpisnika dogovora.
KAJAŠIVIC
Fotografiral: LADO JAKŠA
Naslov uradniltva.
Revija GM, Krekov trg 2/11, 61000 Ljubljana, telefon 322-367. Račun pri SDK Ljubljana, 50101-678-49381. izida devetkrat v ioltkem letu, celotna naročnine je 30 din, cene posameznege izvoda 4 din.
Ure&ittki odbor*
Milo* Belin (tehnični urednik in oblikovalec), Urika čop (aekretarke uredništva), Ledo Jakia, dr. Primot Kuret (glavni urednik), Igor Longvka, Mija Longyka (lektorica), Kaja Šhric (odgovorna urednice), Bor Turel, Metke Zupenčič.
Uredniiki svet.
Or. Jenez Hoefler (prediednik). Tone Lotrič (ZKOS), Željka Nardin (ZSMS), Jasmina Pogačnik (GMS), Jože Stabej (DGUS), Dane Škerl (DSS), Duien V odi tek (ZOGPS). Tone Žuraj (GMS) In delegecija uredništva (glavni ,in odgovorni uradnik).
Revijo GM izdaja Gladiene mladina Slovenije. Grafično pripravo ir deluje Dolenjski list v Novem mestu, tiske tiskerna Ljudska pravica v Ljubljani. Revije je oproičena temeljnega davka od prometa proizvodov po sklepu republltkega sekretariata za informacija 412-1-72, z dne 22. oktobra 1B73. Sofinancirata Jo kulturna skupnost In i zobraževaina skupnost Slovenije.
GM NOI/ICE GM NOI/ICE GM NOI/ICE
Odlični avstrijski gostje
Kot ste lahko brali v pretekli Številki, mnogi od vas pa tudi slišali na koncertih, je v dneh 8.-10. februarja gostoval v Sloveniji Avstrijski zvezni mladinski simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Ernsta Maerzendorferja Mladi glasbeniki so koncertirali v Črnomlju, Ljubljani in Novi Gorici. Tisti, ki smo poslušali njihovo muziciranje, zagotovo lahko trdimo, da so izvajalci izpolnili, če ne še celo presegli naša pričakovanja. Že vnaprej smo vedeli, da orkester sestavljajo sami najboljši mladi glasbeniki in glasbenice iz vse Avstrije. Njihovi koncerti so to samo še potrdili, saj smo lahko uživali v muziciranju, ki ga je s svojo močno poustvarjalno voljo vodil dirigent Maerzendorfer. Seveda smo lahko občudovali tudi dovršeno tehnično znanje vseh teh mladih umetnikov, ki so zlahka sledili vsem niansam zahtevnih glasbenih del. Izvajane skladbe, Mozartova simfonija št 40 v g-molu, Čajkovskega fantazija-uvertura Romeo in Julija ter valčki Josepha Straussa Sphaerenklaenge, sodijo vsaka v svoj zvočni svet, ki bi kaj kmalu lahko postal nezanimiv ali celo banalen, če ga ne bi oblikovalo pravilno pojmovanje glasbe in prava dirigentska roka. Poslušali smo iskrice in vrelce Mozartovih misli, domislic in izpeljav, ki se dopolnjujejo v svoji neugnani volji po življenju, opojne zvoke in čustvene izbruhe Čajkovskega ter brezskrbno pozvanjanje in uglajenost Straussovega valčka — vse pa je bilo izdelano s pravo mero okusa. Skratka, poslušali smo glasbo, ki nas je prepričala Koncertna turneja se je pričela v petek, 8- februarja ob 18. uri v Kulturnem domu v Črnomlju. Koncert je bil prav gotovo enkraten dogodek za sam kraj in širšo okolico, saj se je prvič zgodilo, da so poslušalci v živo prisluhnili pravemu simfoničnemu orkestru. Doslej so bile tu le proslave, komorni koncerti in prireditve manjšega obsega. Prirediteljica - Glasbena mladina Črnomlja — je
odlično izpeljala organizacijo koncerta V času zimskih počitnic je v Črnomlju uspela pritegniti veliko število mladih poslušalcev, ki so z ostalo publiko popolnoma napolnili dvorano, balkon in stranske sedeže; okoli sto ljudi je ostalo brez vstopnic. Pa ne samo to — teden pred koncertom so organizirali pravo delovno akcijo in toliko podaljšali oder, da je
Vse je utihnilo in na oder je prišel dirigent Dal je znak in glasbeniki so začeli igrati. Takoj smo spoznali melodija Glasba je drsela z note na noto in vse pritegnila Kar naenkrat so prenehali igrati, loki so se povesili. Nemogoče, da so odigrali vse štiri stavke simfonija Kaj je res minila že ura?
V	odmoru smo razpravljali o orkestru in njegovem igranju. Vsem nam je bilo vieč. Po odmoru nam je komentator predstavil naslednje delo — Čajkovskega Romea in Julijo. Zadonela je glasba, močna in bučna, inštrumenti so dali vse od seba Po dvorani je donelo in zatopljena v glasbo sem imela občutek, da se stol pod menoj trese.
lahko sprejel 80-č lanski simfonični orkester. Zares jih je treba pohvaliti, saj so glede na skromne pogoje v primerjavi z ostalimi organizatorji dosegli največji uspeh.
S Prešernovo Zdravico in govorom	predsednika	OK
ZSMS je bil uvod v koncert posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku. Na koncertu je
Za konec so nam avstrijski glasbeniki prihranili zanje značilno glasbo: Straussov valček. Toda tega valčka ni napisal znani Johann, temveč njegov brat Joseph Strauss. Prisluhnili smo. Glasba nas je ponesla na oblake, ki so se vrteli z nami in nas mehko odlagali na tla Aplavz je bil bučen, dolg in navdušen, dirigent je prišel dvakrat na oder in orkester se nam je s priklonom zahvalil. Ko je dirigent prišel tretjič, so nam zaigrali še Straussovo polko, in ker navdušenju še vedno ni bilo konec smo slišali še en Straussov valček.
DRAGICA TOMC Šola za medicinske sestre v Ljubljani
bila publika od skladbe do skladbe vedno bolj, navdušena in je ob koncu izprosila dodatek, Straussovo Noč v Benetkah.
S podobnim navdušenjem so sprejeli mlade glasbenike tudi poslušalci drugih dveh koncertov, ki sta bila v sototo, 9. februarja ob 11. uri v Ljubljani in ob 18. uri v Novi Gorici. Izvajalci so največ pomena pripisovali prav ljubljanskemu koncertu, pa ne morda samo zato, ker so nastopili v glavnem mestu in v dvorani Slovenske filharmonije, temveč tudi zato, ker so pričakovali obisk avstrijskega generalnega konzula v Ljubljani. Pretežno mlada publika ljubljanskih osnovnih in srednjih šol je njihov nastop toplo pozdravila in bila deležna kar dveh dodatkov. Po koncertu, na sprejemu in kosilu v Emonski kleti, je nastopajoče pozdravil predsednik Glasbene mladine Slovenije Slavko Mežek, v imenu izvajalcev pa se je za topel sprejem in organizacijo turneje zahvalil avstrijski generalni konzul dr. VValther Lichem.
Koncert v Novi Gorici je pomenil poustvarjalni višek turneje, h kateremu je prav gotovo pripomogla tudi odlična akustika dvorane v novem Kulturnem domu. Za made glasbenike je bil tretji koncert v kratkem časovnem razmiku in po mnogih prevoženih kilometrih verjetno že prav pošteno naporen. Vendar so se ga lotili z neverjetno zavzetostjo in veselje nad muziciranjem in navdušenje publike je premagalo utrujenost. Simpatične mlade glasbenike je koncertna turneja zbližala in hvaležni so bili za vsa doživetja v Sloveniji, kar so na večerji po koncertu tudi izrazili v svojem zahvalnem govoru, ki je bil namenjen njihovemu organizacijskemu vodji prof. Friederichu Knoppeku, njihovemu dirigentu ter organizatorici — Glasbeni mladini Slovenije.
Pri nas si takega orkestra lahko samo želimo!
DARJA FRELIH
Fotografiral: FRANC MODIC
Dirigent Erich Maerzendorfer in avstrijski zvezni mladinski orkester v Slovenski filharmoniji
Pismo poslušalke
"fled nastopom v Črnomlju	Koncert	v	Novi	Gorici	v	novem	kulturnem	domu
GM NOl/ICE GM NOl/ICE GM NOHCE
Koncerte po Sloveniji je komentiral Marko Studen
GM NOl/ICE GM NOl/ICE GM NOGICE
GM Jugoslavije:
Premalo dejavnosti
Že nekaj časa ugotavljamo, da s sodelovanjem med republiškimi organizacijami Glasbene mladine ni vse tako, kot bi si želeli — čeprav vsi neprestano izražamo najboljšo voljo za uspešno delo.
Z utemeljitvijo, da vse republiške in pokrajinske organizacije niso predlagale delegatov za komisije, zvezna konferenca na svoji seji 30. junija lani komisij ni imenovala. Predvideni člani (tako je predlagala tudi slovenska organizacija, ki je opravila svoje dolžnosti že pred konferenco) naj bi se vendarle sestali, ker se dela nabira vsak dan več, do tega pa še ni prišlo. Delegati v predsedstvu zvezne konference so si delo razdelili tako, da je vsak zadolžen ali za komisijo ali ze katero izmed dejavnosti. Kaže pa, da je za izpolnjevanje zadolžitev potrebno veliko več naporov, kot so jih nekateri doslej vložili v svojo zvezno glasbenomladinsko dejavnost.
Vsekakor je nujno oblikovati komisije, in to lahko stori le zvezna konferenca, katere sklic prelagamo že od katastrofalnih poplav novembra lani v Skopju. Čakajo' namreč medrepubliški dogovori o sodelovanju, naši mednarodni stiki, izdelati je treba pravilnike, pregledati nekatere naše postopke, oblikovati naše stališče v zvezi s splošno
ljudsko obrambo. Delegati v predsedstvu zvezne konference, ki naj bi bili vodje komisij, vsega dela sami niti ne morejo opraviti, dogodki pa nas seveda prehitevajo. Me spoštujemo dogovorov o rokih, ki smo si jih postavili, marsikatera akcija visi v zraku ali pa je že propadla, razmere se spreminjajo, tako da je marsikaj treba začeti znova, ne da bi lahko pokazali na uspehe. Vse to v času, ko sta se iztekli že dve tretjini mandata sedanjega predsedujočega.
Seje predsedstva so že nekaj časa maratonske, vendar na njih le s težavo prihajamo do sklepov, celo dnevnega reda običajno ne uspemo predelati do konca. Pogostejše sestajanje ne more biti rešitev, saj za kaj takega mi nimamo dovolj sredstev. Manjka želje po jasnem, odločnem dogovarjanju, najbrž tudi zrelosti, da bi naglo premislili in sklepali. Delegati v predsedstvu pa so konec koncev samo odraz tistega, kar se dogaja v republikah in pokrajinah.
Kaže, da bi bilo za uspešnejše medsebojno delo potrebno najprej dodobra premisliti, kako si predstavljamo stike, kaj pričakujemo drug od drugega, kam naj sodelovanje usmerimo. Le tedaj bomo lahko govorili o Glasbeni mladini Jugoslavije.
METKA ZUPANČIČ
GM Slovenije:
Seja predsedstva v Ajdovščini
Delegati predsedstva GMS so se 23. februarja sestali v Ajdovščini. Seja je bila namenjena predvsem trem nalogam — pregledu dela komisij in odborov, potrditvi srednjeročnega programa razvoja organizacije in družbenega dogovora o zagotavljanju pogojev za delovanje GMS ter problematiki v zvezi z delovanjem Glasbene mladine Jugoslavije.
Člani republiške konference GMS so že na svoji programsko-volilni seji
v	začetku lanskega decembra začrtali smernice razvoja GMS v naslednjih letih in izoblikovano besedilo je bilo objavljeno v januarski številki revije GM. V januarju in začetku februarja so se sestale vse komisije in odbori GMS, ki so poleg svojega tekočega dela pregledale in potrdile srednjeročni program razvoja. Na podlagi
smernic so komisije in odbori predlagali določene akcije za uspešnejše delovanje organizacije. Gre predvsem za tesnejšo povezavo vseh mladih ljubiteljev glasbe in glasbenikov, kar lahko GMS doseže s pogovori s študenti in dijaki srednjih, višjih in visokih glasbenih šol, z vodstvi glasbenih ustanov na Slovenskem in pa z razširjanjem svojega programa in spodbujanjem ustanavljanja novih osnovnih organizacij in občinskih društev GM. Predsedstvo je precej časa posvetilo problemom, ki se pojavljajo v delovanju Glasbene mladine Jugoslavije. Člani so izrazili nezadovoljstva zaradi premajhne aktivnosti zveze v programskem delovanju in se spraševali, kako naj slovenski delegati zastopajo GMS v zveznih komisijah, ki se v zadnjem mandatu niso niti enkrat
sestale. Zato je predsedstvo GMS sklenilo, da obvesti predsedstvo GMJ o svojih pomislekih ob takšnem načinu dela, ki republiškim in pokrajinskim organizacijam GM ne omogoča skupnega načrtovanja in uresničevanja pomembnih akcij.
Predsedstvo je sprejelo tudi popravi jeno_besedilo programa GMS za leto 1980, ki upošteva stabilizacijske ukrepe in s tem zmanjšane stroške pri vseh akcijah, ki to dopuščajo.
KAJA Šl VIC
GM po Sloveniji
o	Po 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, v dneh od 11. februarja do 15. februarja se je v organizaciji Glasbene mladine Slovenije zvrstilo nič manj kot 16 koncertov za osnovnošolsko in srednješolsko mladino:
PESNIK V NAŠIH OČEH (Ljubljanski okteti —	2	konceta v
Srednješolskem centru v Brežicah, 2 koncerta za Glasbeno mladino Jesenice,
-	LJUDSKI INSTRUMENTI
SLOVENCEV (Mira Omerzel-Terlep in Matija Terlep) —5 koncertov v Celju, Štorah in Vojniku,
- TROBILNI TRIO (Božo Lotrič, Jože Kocjančič, Stanko Praprotnik) - koncert v Šentjerneju,
- GLASBA IN BESEDA (Silvester Mihelčič, elektronska harmonika, Boris Kralj, glas) — koncerti v Semiču, Starem trgu ob Kolpi, Šempetru pri Gorici, v Mislinji in Mojstrani. Naj kot zanimivost omenimo, da je bil program z naslovom Glasba in beseda na koncertu v Mojstrani izveden natančno sto-petinsedemdesetič.
Seminar v Mariboru
Januarja je mariborska Glasbena mladina'v sodelovanju z Zavodom SRS za šolstvo oziroma njegovo mariborsko organizacijsko enoto, pripravila za učitelje glasbe vseh osnovnih šol severovzhodne Slovenije tematska predavanja o razvoju jazza. Zbralo se je kar 175 glasbenih pedagogov iz dravograjske, celjske in murskosoboške organizacijske enote, predaval pa je profesor
na glasbeni Akademiji v Gradcu, Edvard Holnthaner.
Z orisom posameznih jazzovskih stilov (z notnimi primeri in magnetofonskimi posnetki) je predavatelj približal glasbenim pedagogom zgodovinski razvoj jazza in njegove značilnosti. Na koncu pa je očrtal še življenje in delo skladatelja Georga Gershwina, ki naj bi ga po učnem programu spoznali vsi učenci osnovnih šol.
Učitelji so zanimivemu predavanju pazljivo sledili, prejeli pa so tudi tematsko številko revije GM, ki jo je izdala GMS kot gradivo in pripomoček za kviz o razvoju jazza.
V	Tržiču
—	vse kaže, da nastaja aktivno občinsko društvo Glasbene mladine. Poleg organiziranja sicer redkih, a dobro pripravljenih glasbenih prireditev, si. stalno prizadeva razširiti krog mladih sodelavcev in pri tem neck/omno uspeva. To dokazuje delovanje izvršnega odbora in osnovne organizacije Glasbene mladine v krajevni skupnosti Bistrica ter redna oddaja na radiu Tržič, ki jo pripravljajo mladi animatorji. Pri svojih prizadevanjih so glasbeni mladinci naleteli na vso podporo občinske konference ZSMS, veliko manj
razumevanja in zanimanja pa kažejo za njihovo delo tisti, ki bi jim estetska, predvsem glasbena vzgoja tržiš-ke mladine morala biti še kako mar. Mednje sodijo kulturna skupnost, ZKO, izobraževalna skupnost in še vsi drugi, ki se jim ni zdelo vredno odzvati se vabilu na doslej organizirane razgovore o vlogi, pomenu, programski orientaciji, sistemu financiranja in programiranja njihove Glasbene mladine. Edina izjema je zaenkrat skupnost -otroškega varstva, ki je z veseljem pozdravila vse glasbenomladinske ponudbe in sklenila finančno podpreti program za predšolske- otroke. Upajmo, da ji bodo kljub neobetavnim začetkom kmalu sledili tudi drugi.
V	Trbovljah
—	so se ogreli in sklenili začeti z delom občinskega
društva Glasbene mladine. V januarju so obiskali pobratene Jeseničane in se z njimi dogovorili za pomoč pri urejanju potrebnih formalnosti.
GM NOI/ICE GM NOI/ICE _	GM	NOI/ICE
Navdušeni nad zvoki
Kviz GM Srbije
Uspeh slovenjegraške ekipe
Alenka Pariš, Kazimira Lu žnik, Darja Grah in mentorica, tovarišica Anica lljaš, so velike ljubiteljice glasbe, prec*/sem pa jim nikoli ne manjka poguma in volje, kadar je treba sodelovati na tekmovanjih v znanju. Ekipa je že večkrat tekmovala na kvizih Glasbene mladine v Sloveniji in Srbiji in vedno se je dobro odrezala. Tudi zadnjo jesen se je trojica pod vodstvom svoje mentorice odločila za sodelovanje na kvizu, ki ga je Glasbena mladina Srbije pripravila na temo ,,25 let GM Srbije". O.poteku tekmovanja in uspehu slovenjegraške ekipe nam je pisala DARJA GRAH;
„Priprave so terjale precej časa. Mnogo ur je šlo, a smo jih vse rade žrtvovale. Učile smo se iz brošure z naslovom „25 let GM Srbije", poslušale smo različne skladbe naših in tujih skladateljev, spoznale smo mnoge priznane izvajalce. Tekmovanja, na katerih smo preizkusile svoje znanje, so se hitro bližala. 22.
novembra smo odpotovale v Gornji Milanovac, naše pobrateno mesto. Tekmovanje je bilo napeto. Naša ekipa se je uvrstila na prvo mesto v prvem in drugem kolu, v tretjem kolu pa na četrto mesto. Prejele smo nagrado — brezplačno bivanje v Beogradu v času posebnih glasbenih prireditev BEMUS. Bile smo zelo vesele, kajti naše mesto je majhno in koncerti niso pogosti.
Še lepši od tekmovanja pa so bili pogovori z našimi vrstniki iz Srbije in Hrvatske. V. Milanovcu smo se srečale z mladimi iz Koprivnice, Boljevca, Arandelovca in iz drugih krajev, z mladimi, s katerimi nas druži veselje do glasbe. Izmenjali smo naslove, naplesali smo se na družabnih večerih. Trije prelepi dne-
vi	so se iztekli, ostali so enkratni spomini, ostalo je znanje, ki smo si ga pridobili, ostala je zavest, da se je izplačalo potruditi, da je lepo sodelovati v glasbenem kvizu."
S prihodom nove glasbene tovarišice se je kulturno življenje na naši šoli zelo razmahnilo. Ustanovili smo posebno organizacijo - aktiv glasbene mladine.
V	njem sodelujejo v širšem okviru prav vsi učenci naše šole, ki ljubijo glasbo, v ožjem okviru pa deluje poseben odbor, ki ga sestavlja štirideset učencev. Aktiv vodita predsednica Jana Daferovič in podpredsednica Alenka Otrin, vse nas pa usmerja naša glasbena tovarišica Bron-ka Sax.
Naš aktiv ima štiri komisije, mlade novinarje in poročevalce, kulturne animatorje, programsko komisijo in organizacijsko-tehnično komisijo. Naloga mladih novinarjev je poročanje in obveščanje javnosti o glasbeni dejavnosti na naši šoli. Kulturni animatorji urejajo vitrino, kjer imamo mini stenski časopis, ki seznanja mladino o vseh pomembnejših kulturno-glasbenih dogodkih doma in po svetu. V
ta namen zasledujejo v dnevnem časopisju in revijah kulturna dogajanja in novice. Programska komisija nadzoruje vse naše šolske glasbene ansamble, njihove nastope, programe in koncertne prireditve na šoli. Ogra nizacijsko-tehn ič na kom isi-ja pa skrbi za vse, kar je potrebno opraviti za nastope in koncerte in seveda za brezhibno čistočo naše glasbene vitrine.
Na naši šoli zdaj odmevata od vrha do tal in do zadnjega kotička pesem in glasba. Imamo tri pevske zbore, dva otroška in mladinski zbor, ki smo ga imenovali Sinje ptice. V krožku, ki ga obiskuje preko petdeset učencev, se učimo kljunasto flavto. Mnogo učencev pa sodeluje v Orffovem orkestru. Vsi na šoli smo glasbo izredno vzljubili, vzljubili pa smo tudi našo novo tovarišico.
JUTRA METELKO 8. b osnovna^la dr. Jože Potrč
Slovenski zvoki v ŠKUC-u
skih, ženskih, moških in mešanih zborov in organizatorji studia so vso to glasbeno snov razdelili v tematske enote, ki jih bodo enkrat mesečno v zborovskem disco studiu razlagali naši najvidnejši glasbeni strokovnjaki — skladatelji, dirigenti, muzikologi in kritiki.
Na srečanja v Zborovskem disco studiu, ki bodo v pevski sobi. Partizanskega pevskega zbora na Krekovem trgu v Ljubljani, so vabljeni vsi prijatelji zborovske glasbe, še posebej pa vsi pevci in dirigenti naših amaterskih zborov. Vstop je prost, čas studia pa bo vsakokrat natančno objavljen v javnih občilih.
KAJAŠIVIC
Zborovski disco studio
Prijateljem zborovske glasbe se ponuja nova oblika izpopolnjevanja. Pred nekaj dnevi je odbor za vokalno glasbo pri ljubljanski Zvezi kulturnih organizacij začel z izvirnimi glasbenimi večeri, ki jih je imenoval Zborovski disco studio.
Odbor skrbi za dvig umetniške ravni ljubljanskih amaterskih zborov, prireja seminarje, oglede zborovskih tekmovanj in prijateljska srečanja zborov, kjer se ponuja izmenjava izkušenj, letos pa namerava dejavnost popestriti s strokovno vodenimi večeri zborovske glasbe s plošč in kaset. Ljubljanski ljubitelji glasbe so mestni Zvezi kulturnih organizacij ponudili več kot 150 plošč s posnetki oktetov, mladin-
Mira Omerzel — Terlep, Matic Terlep in Bogdana Herman so v prostorih 'jubljanskega Študentskega kulturnega centra v petek, 1. februarja pripravili srečanje z zvoki slovenskega etničnega ozemlja. To ni bil koncert v klasični °bliki, saj nam je Mira Omerzel — Terlep pred vsako skladbo razložila njeno *načilnost kot tudi značilnosti glasbil, ki so nam povečini neznana: oprekelj, gumija, trstenke, žvegla, dude, cimbale, lončeni bas, pojoča žaga, glavnik in akustična kitara, ki so bila tudi razširjena med slovenskim kmečkim Prebivalstvom. Na sliki, od leve proti desni: Mira Omerzel - Terlep, Bogdana Herman (glas) in Matic Trlep.
Fotografiral: BOŽIDAR DOLENC
7
R4ZPISI OELMl/E R4ZPISI OBJ/ll/E R4ZPISI OBJAVE
*
Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije
Glasbena mladina Slovenije Zveza kulturnih organizacij Slovenije
i
Mladinke, mladincil
Kaj mislite o pesmih, ki so vam pri roki, kadar želite zapeti pesem o sebi?
Ali niste pogosto v zadregi, ker ustreznih pesmi sploh ni ali pa jih je le malo in so že obrabljene, sposojene od drugod in le za silo prikrojene za našo rabo?
Zato objavljamo nagradni
razpis
za pionirske, mladinske in brigadirske pesmi
— za izvirno skladbo (enoglasno ali večglasno, brez spremljave) z besedilom vred;
— izvirno skladbo na že znano besedilo;
— izvirno besedilo, prikladno za uglasbitev;
— na brigadirsko, taborniško ali katerokoli drugo temo iz življenja pionirjev in mladincev, ki jim bo všeč in jo bodo radi prepevali;
Natečaj traja do 31. marca 1980. Do tedaj je potrebno poslati notni zapis skladbe ali na kaseti posneto skladbo na obstoječe besedilo v 3 izvodih in s šifro namesto podpisov na naslov:
Republiška konferenca ZSMS
Dalmatinova 4	>
61000 Ljubljana z oznako „Natečaj"
Prispela dela bo pregledala in ocenila žirija, ki jo bodo sestavljali:
1. Glasbena mladina Slovenije,
2. Društvo slovenskih skladateljev,
3. Zveza kulturni^organizacij Slovenije, -
4. Radio Študent,
5. Tednik Mladina,
6. „Antena",
7. „Stop"
8. Republiška konferenca ZSMS.
Žirija bo podelila naslednje nagrade:
— komplet plošč po izbiri,
— komplet kaset po izbiri,
— knjige z glasbenega področja,
— celoletne naročnine za Glasbeno mladino,
— komplete vstopnic za koncerte Glasbene mladine „Mladi mladim",
— glasbeno opremo do določene višine.
Najboljša dela (besedila, skladbe, kompletna dela) po izbiri žirije bodo odkupljena, posneta na radiu in objavljena v posebni knjižni izdaji.
Največja nagrada bo seveda to, da bodo nova dela z veseljem prepevali mladi, kjerkoli se bodo zbrali. Za to bomo poskrbeli tako, da bomo nagrajene in druge dobre prispevke objavili.
Ljubljana, december 1979
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••M«
Kam poleti
»••••••#••••••••••••••••••••••••••••••••••»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
Posredujemo vam seznam poletnih glasbenomladinskih tečajev, ki so jih nacionalne organizacije posredovale na sedež Mednarodne federacije v Bruslju. Morda se vam bo katera od ponudb zdela vabljiva: pokličite tedaj našo Glasbeno mladino ali pa se kar oglasite na Krekovem trgu 2, če boste želeli še podrobnejše informacije.
• Nemčija že leta organizira tečaje v Weikersheimu, zelo lepem starem gradu.
Od 16. 7. do 10. 8. bo mednarodni seminar za orkester, na katerem bodo udeleženci pripravljali „Salome", opero Richarda Straussa. Za glasbenike od 18. do 30. leta starosti so na voljo štipendije, ki krijejo vse njihove stroške.
Od 10. 8. do 31. 8. bo na vrsti mednarodni mojstrski tečaj za komorno glasbo. Tu je udeležbo treba plačati.
• Belgija je svoj tabor glasbene mladine postavila v vas Irchonvuelz:
od 6. 7. do 20. 7. bo tečaj uvajanja v glasbo za francosko govoreče otroke od 10 do 12 let.
• V umetniškem centru Orford bo Kanada pripravila dva tečaja: od 29. 6. do 17. 7. za komorne zasedbe, klavir, zbor, kitaro; od 27. 7. do 24.8. za flavto, jazz, pihalne in godalne orkestre.
Tudi tu je mogoče računati na štipendije.
• Danska pripravlja dva jazzovska tečaja v kraju Jellinge: od 20. 6. do 30. 6. in od 10.8. do 21.8.
(Za slednjim se bo v Kobenhavnu pričela 35. generalna skupščina Mednarodne federacije Glasbene mladine).
• Francija pripravlja tečaj za seznanjanje z operno glasbo od 17. 7. do 29. 7. v Aix-en-Provence — za mlajše od 18 let;
• v kraju Saint Martin de Castillon pa od 21. 7. do 29. 7. tečaj za operno glasbo:	vokalno tehniko, interpretacijo, režijo, glasbeno gledališče, animatorje za operne klube.
• Na Nizozemskem se bodo mladi srečali v VVoudschotenu od 7. 8. do 17. 8. na tečaji/ simfoničnega orkestra in komorne glasbe. GM Nizozemske ponuja nekaj štipendij.
• V VVeneciji blizu Bydgoszcza na Poljskem bo od 9. 8. do 23.8. tečaj animacije, muzikoterapije, komorne glasbe in kompozicije (na voljo so štipendije),
• v Siedlcah pa avgusta tečaj komorne glasbe.
• Madžarska pripravlja nekaj tečajev, vendar njihovega seznama še ni
javila.
• Na Švedskem bodo letos štirje tečaji:
od 8. 6. do 29. 6. v Lundu simfonični orkester;
od 9. 7. do 24. 7. v kraju Umea simfonični orkester;
od ?3. 7. do 16.8. v Svegu mojstrski tečaj za ansamble in soliste;
od 10. 7. do 3.8. v Arviki jpdalni orkester in godalni kvartet.
• Jugoslovaija ponuja v Kulturnem centru Mednarodne federacije Glasbene mladine v Grožnjanu.
od 22. 6. do 13. 7. tečaje za violončelo, Orffove instrumente, otroški zbor;
od 14. 7. do 2.8. mojstrski tečaj za violino in rog; od 4. 8. do 23. 8. mednarodni komorni orkester, klavirski trio, orgle in pop opero;
od 24.8. do 13. 9. mojstrski tečaj za kitaro in lutnjo, jazz. »••«••••••••••••••••••••••••••*•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••«••••••••••
Poletni glasbeni tabor GMS- Videm 1980
#••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
letos bo tabor Glasbene mladine Slovenije v Vidmu ob Ščavnici deloval od 5. do 20. julija. K sodelovanju vabimo mlade glasbenike-instrumentaliste in pevce, stare do 27 let, v dva tečaja:
1. KOMORNA IGRA (godala, pihala, trobila),
2. VOKALNI KOMORNI SESTAV DO OKTETA (ženska, moška ali mešana zasedba).
Tečaje bodo \»dlli strokovnjaki z omenjenih področij, določili pa jih bomo glede na vaše prijave. Število udeležencev je omejeno na 25. Informativna cena za udeleženca (14-dnevno bivanje, prehrana, strokovno vodstvo itd.) znaša 2.900,— din.
Vaše prijave pričakujemo do konca marca 1980.
PRIJAVNICA ZA TEČAJ GMS - VIDEM 1980
priimek, ime:	...............................
rojema)				 naslovi			4
1		
dosedanja glasbena izobrazba (šole, tečaji, seminarji) 			
igram instrument		 pojem v zboru (Ime insedež zbora)		
datum, kraj:			
8
KONCERTNI ODMEI/I KONCERTNI ODMERI KONCERTNI ODMERI
Kanadska pianistka med mladimi na Primorskem
In kdo je ta mlada simpati- I Rodila seje leta 1958 v Otta-čna pianistka, ki nas je s svojim vi. Z.glasbo se je začela ukvarja-nastopom navdušila?	|	ti	kot štiriletna deklica, že z de-
Mladi mladim
Aleš Kacjan - flavtist pihalnega kvinteta ljubljanske akademije za glasbo.
Na pobudo ravnatelja in z dobro voljo učencev šolske skupnosti je na glasbeni šoli v Šempetru pri Novi Gorici prišlo do zanimivega in prijetnega glasbenega večera. 18. januarja je v mali dvorani šole nastopila mlada pianistka* iz Kanade Nicole Presenty. Z izredno zahtevnim sporedom nam je dokazala vse odlike svoje klavirske igre. Zanimiva je predvsem tehnika pri poudarjanju melodičnih linij ter čista in brezhibna oktavna igra.
Nicole Presenty je izvajala Chopinovo Fantazijo v f-molu op. 49, Schumannove Fantazijske skladbe op. 12 in Beethovnovo Sonato v f-molu op. 57, imenovano Appassionato. Umetnici moramo priznati predvsem izredno vzdržljivost in moč koncentracije.
V	tem letu so se v dveh abonmajskih koncertih predstavili mladim poslušalcem trije solisti, pravzaprav ena solistka — pianistka Neda Perko in dva ansambla — Ljubljanski baročni trio in Akademski pihalni kvintet.
Pianistka Neda Perko je višješolski študij klavirja končala na ljubljanski Akademiji za glasbo pri prof. Dubravki Tomšič — Srebotnjakov'!, nato pa je nadaljevala visokošolski in podiplomski študij v Zagrabu. Za recital si je izbrala sicer ne zelo obsežen, a zato zelo zahteven program. Beethovnova Sonata op. 111 in Schumannove Simfonične etude op. 13 pa tudi Skrjabinova sonata št. 2 predstavljajo pravo preizkusno stop-inico h koncertantni zrelosti za pianista. Na več mestih je dokazala svojo muzikalnost, najbolje ji je uspel Skrjabin, program kot celota pa je bil morda le prevelik zalogaj, da bi ga lahko v celoti sproščeno podajala. Sicer pa ravno na koncertih Mladi mladim ne smemo pričakovati
umetniške perfekcije izvajalcev, ki so šele na pragu svoje umetniške poti in jim ti koncerti pomenijo predvsem prepotrebne začetne izkušnje.
Na drugem koncertu smo prisluhnili dvema skupinama mladih glasbenikov. V prvem delu je nastopil Ljubljanski baročni trio, v katerem igrajo kljunasto flavto Klemen Ramovš, violo da gamba Alojz Mordej in čembalo
Maks Strmčnik. Ime tria nam pove, da igrajo čisto določeno glasbo, ki danes, vsaj pri nas, ni veliko izvajana. Po svojem študijskem pristopu k baročni glasbi so jim blizu le podobna prizadevanja našega čembalista in organista Huberta Berganta. Trio igra na instrumente, ki so izdelani po zgledu baročnih originalov in uporablja značilno nižjo uglasitev ter nam tako res
vetimi leti pa koncertirala v svojem rojstnem kraju in v Torontu. Zelo mlada je prejela nagrado Grand Prix na kanadskem državnem tekmovanju, med najboljše pa se je uvrstila tudi na konkurzu mladih glasbenikov v New Vorku, kjer je izvajala Chopinova dela. Nastopala je na televiziji in kanadskem državnem radiu. Diplomirala je pred dvema letoma na univerzi v Montrealu, sedaj pa se izpopolnjuje pri pianistki Marie Curcio v Londonu.
Pred nekaj meseci se je Nicole Presenty udeležila tečaja klavirske interpretacije, ki ga je v italijanski Gorici organiziral Centro Internacionale di Arte, nato pa je koncertirala po Italiji in sprejela tudi povabilo glasbene šole iz Šempetra.
TATJANA GREGORIČ
poskuša čim bolj avtentično približati baročno glasbo. Glasbeniki so nam predstavili dela Frescobaldija, Poša, Loeilleta in Telemanna. Njihova izvedba je izžarevala veliko ljubezen do te glasbe in pokazala sposobnosti glasbenikov, ki bodo s pogostimi nastopi pridobili še stalnejšo zanesljivost v intonaciji in skupni uigranosti.
Zanimiv glasbeni večer je v drugem delu dopolnil Akademski pihalni kvintet z dvema Ijub-ko razigranima skladbama 20. stoletja: Tremi kratkimi skladbami Jacquesa Iberta in 17 variacijami za pihalni kvintet Jeana Michela Damasea. Izvajalci Aleš Kacjan, flavta, Stojan Do-kuzov, oboa. Zvone Richter, klarinet, Peter Stadler, fagot in Justin Felicijan, rog, so za akademsko raven pokazali presenetljivo uigranost in zelo dopadljivo skupinsko muziciranje. Kaže, da se nam za kvaliteto naših pihal v bodoče ni treba bati.	MOJCA ŠUSTER
Fotografiral: FRANCE MODIC
9
KONCERTNI ODMEl/l KONCERTNI ODMEl/l KONCERTNI ODMERI
Pomemben delež naših solistov
Ljubljana
V	februarju »mo v Slovenski filharmoniji poslušali kar Štiri slovenske soliste in lahko smo se prepričali, da ni vedno dobro le tisto; kar je tuje. Na koncertu rdečega abonmaja^ sta z orkestrom SF nastopila oboist Drago Golob in violončelist Miloš Mlejnik. Golob je izvedel Mozartov koncert za oboo in orkester v c-duru. Skladba je bila sicer solidno izvedena, morda pa ji je manjkalo tako z orkestrove kot s solistove strani malo več tistega očarljivega poleta in ljubeznive igrivosti, ki sta tako značilna za Mozartovo glasbo. Mozartu je sledil koncert za violončelo in orkester sodobnega poljskega skladatelja VVitolda Lutoslavvsk-ega. Mlejnik je uspel s prepričljivo igro ustvariti prav grozljivo vzdušje, sarkastična govorica čela in prodor-
ni odgovori trobil so poslušalca neusmiljeno prikovali v krutost sodobnega sveta. Delo je doživelo velik uspeh, čeprav ljubljanska' koncertna publika ponavadi težko sprejema sodobno glasbeno snovanje. V drugem delu je orkester pod vodstvom Antona Nanuta odlično izvedel Brahmsovo 3. simfonijo in tako so si lahko tudi „konservativnejši" poslušalci oddahnili.
Na koncertu rumenega abonmaja je nastopil odlični violinist in priznani pedagog Glasbene akademije v Koelnu Igor Ozim. Z.godalnim delom simfoničnega orkestra je izvedel Inventiones ferales skladatelja Uroša Kreka. Čeprav je Krekovi skladbi v drugem delu sledila polnozvočna Brucknerjeva 6. simfonija, je koncert dosegel višek že v prvem delu, saj smo prvič v letošnji sezoni slišali res odlično solistično igro violine. Iz mističnega zvoka godalnega orkestra se je izvilo prav čarobno razmišljan-
je violine o življenju in smrti. Zanimivo je bilo prisluhniti Brucknerju, če ste teden prej poslušati Brahmsa, saj sta njuni simfoniji nastali istočasno, pri tem pa sta skladatelja pripadala prav nasproti si stoječim in bojujočim se skupinam. Čaščenje Wag-nerja in visoka religioznost dajeta značilen ton Brucknerjevim delom. Predvsem iskreni, prepričljivi adagio in zmagoslavni finale sta bila odlično izvedena, za kar gre velika za sluga tudi zagrebškemu dirigentu Milanu Horvatu.
Dočakali smo tudi najbolj reprezentativen koncert te sezone, večer del Ludvviga van Beethovna. Orkester SF je pod vodstvom izraelskega dirigenta Mosheja Atzmona izvedel uverturo Egmont, Koncert za klavir in orkester št. 4 s solistko Dubravko Tomšič — Srebotnjakovo in 5. simfonijo. Program so izvajali kar tri dni zapored, pa še je pred dvorano
ostal kdo, ki bi mu rad prisluhnil, pa ni dobil vstopnice. Pokazalo se je, da so poleg kvalitete trobilne in pihalne skupine, ki smo je že kar nekako navajeni, tudi naša godala vedno boljša - enotna, prepričljivo izrazna, tehnično solidna.
Tolikokrat
slišana Peta je bila tako zanosno in iskreno odigrana, da smo kar pozabili, da je, kljub vsej svoji veličini, na žalost že malo zguljena. Odlični dirigent Atzmon je vložil v izvedbo svoje široko glasbeno znanje in prefinjen občutek za muziko, orkester pa je z njim zavzeto sodeloval. Na ljubljanskem koncertnem odru se je prvič letos predstavil^ tudi naša priznana pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjakova, ki je ponovno dokazala svoje odlike. Poslušalci so jo sprejeli z viharnim navdušenjem in tako celo dosegli dodatek,
i	MOJCA ŠUSTER
Premieri v Operi
Maribor
V	letošnji sezoni sta bili v Mariborski operi šele dve premieri: 23. novembra balet Giselle in 1. februarja Madame Butterfay.
Balet Adolpha Adama Giselle je sicer že nekoliko zaprašeno klasicis-tično-romantično delo s skoraj naivno glasbo in preprosto zgodbo, daje pa — in to odlično — plesalcem glavnih vlog možnost uveljavljanja. Mariborski 'balet je za glavne vloge povabil tri sijajne sovjetske soliste iz Rige: Elito Erkino, Tatjano Lajd in Tiita Haermija. Vsi trije so poleg dobrih domačih plesalcev Janeza Sini-ča. Olja lljič, Marjete Greif in Edija Dežmana dali predstavi izreden blesk, - tako da je občinstvo na premieri in vseh naslednjih predstavah nenavadno pogosto in dolgo prekinjalo izvajanje z navdušenim ploskanjem. Zasluga za ta uspeh gre tudi režiserju in koreografu Iku Otrinu, ki je učinkovito postavil na oder to sicer utečeno koreografijo. Glasbeno vodstvo je bilo v spretnih rokah; mladega dirigenta Stanete Jurgeca, ki je orkester dobro pripravil, le-ta pa je lepo muziciral. Predstava Gi-
selle je tudi v naslednjih ponovitvah dosegla izjemen uspeh in nenavadno veliko zanimanje občinstva.
Prav tako je publiki vedno dobrodošla Puccinijeva opera Madame Butterfly, ki je doživela premiero po dolgih letih. Kaže, da je umetniškemu vodstvu mariborske opere pred očmi predvsem odzivnost nekega dela občinstva, in najbrž je to v tem
trenutku edino pravilno. Premiero in naslednje predstave muzikalno vodi dirigent Samo Hubad kot gost. Njegovemu veščemu in izkušenemu vodstvu se je treba zahvaliti za čist muzikalen in gladko tekoč potek predstave tako na odru kot v orkestru. Režiser Franjo Potočnik je iskal nove prijeme v režiji z uporabo raznih ,,senčnih iger", ki bi bile učinkovitejše, če bi jih bilo manj.
Solistične vloge so v Giselle odplesali sovjetski gostje Elita Erkina (Giselle), Tatjana Lajd (Myrtha) in Tiit Hjarm (Albrecht)
V	naslovni vlogi je na premieri prvič v tej pevsko in igralsko zahtevni vlogi nastopila sopranistka Veronika Mihelič, ki je bila pevsko in igralsko zelo prikupha in se bo še razvila.
V' alternaciji je na reprizi pela sopranistka Ada Sardo, izkušena pevka in dobra igralka, vendar je pri njenem lepem in voluminoznem glasu nekoliko motil prevelik vibrato na glasnih mestih. Vlogo Pinkertona je najprej pel tenorist Karlo Biasini dokaj togo, vendar z blestečimi višinami. V. zamenjavi je bii Ervin Og-ner igralsko okreten, ima lep glas in je muzikalen, vendar v višinah nesi-guren. Ko t Suzuki je vskočila mezzosopranistka ljubljanske opere Božena Glavakova vsestransko uspešno. Konzula Sharplessa je podal novo nastavljeni oaritonist Antonis Fillipatos, ki je napravil zelo ugoden vtis. V. dobrega karakternega pevca se razvija Jože Kores, ki je izvrstno predstavil Gora, v alternaciji pa je bil prav tako dober Aleksander Boštjančič. Tudi ostale manjše vloge so bile ustrezno zasedene, zbor pa je dobro pripravil mladi zborovodja Maksimiljan Feguš. Celotna predstava bo pri občinstvu gotovo naletela na lep sprejem.
VLADO GOLOB
10
Uspel zborovodski seminar za učitelje glasbene vzgoje
Izpopolnjevan}« na zborovodikth seminarjih je postalo 2e kar stalna oblika izobraževanja, pa naj gre za zborovodje otroških, mladinskih ali odraslih pevskih zborov. Vsaj enkrat letno pripravijo razni organizatorji seminarje različnih obsegov in stopenj.
V	letoinjih semestralnih počitnicah so organizatorji: Zavod za iolstvo SRS, Mladinski pevski festival iz Celja in Zveza kulturnih organizacij Slovenije, pripravili za učitelje glasbene vzgoje petdnevni seminar v Simonovem zalivu pri Izoli. Načrtovalci so že na podlagi prijav uvideli, da je rekordna udeležba presegla vsa pričakovanja. Zato so urnik seminarja razdelili v tri težavnostne stopnje in na delo v Štirih skupinah. Nekaj predavanj je bilo skupnih za vse tečejnike. Neposredne priprave in organizacijo je izpeljal Jurče Vreže, ki je to svoje nalogo opravil letos uspešno že triintridesetič.
Težo seminarja so nosili predavatelji, (sicer vsi znani dirigenti),
Stane Jurgec, Vid Marčen, Mirko Slosar in Branko Rajšter, ki je za to priliko zbral in uredil zgledno in uporabno pesmarico 25 skladb. Vse skladbe so seminaristi na predavanjih tudi usvojili. Solfedžist prof. B. Popovič iz Beograda, je, kot že prejšnja leta, predaval z vso svojo svežino. Pomemben pa je vsekakor njegov pogled na ta predmet, saj ga pri nas pedagogi pogosto zanemarjajo ali pa sami niso prepričani v njegov pomen za glasbeno vzgojo. Predavanje o Sodobni pesmi je bilo zaupano prof. Lojzetu Lebiču, kije po nazornem uvodu v svet šumov In zvenov (za večino je bil to prvi stik s tako glasbo) praktično pokazal študij sodobne skladbe z instrumentalno spremljavo. Podobno delo je opravila dirigentka Dragica Žvar iz Celja in naučila skladbo v novi notaciji. Prof. Ivan Vrbančič je v svojem predavanju o renesansi podčrtal glavne značilnosti vokalnega stavka tega obdobja in jih ilustriral s posnetki. Cilj vsakoletnega dela s seminaristi je poleg petja tudi
spoznavanje drugih oblik glasbenega izražanja v razredu; predvsem igranja na Orffovih instrumentih in na frulicah. Možnosti za igro z Orffovi-mi instrumenti je predstavila Ida Virt, dva tečaja (začetniškega in nadaljevalnega) za frulico pa je vodil Natalin Tomšič.
Da sta ti dve obliki privlačili, je bilo razvidno že iz števila udeležencev, rezultati dela pa so bili zadovoljivi, saj so ob zaključku tečajniki pripravili krajši nastop iz predelanih skladb.
Še morda o pomanjkljivostih letošnjega seminarja, ki jih bo treba odpraviti prihodnje leto. Ni bilo na razpolago dovolj otroških in mladinskih zborov, s katerimi bi seminaristi vadili. Nekatera predavanja so bila preveč usmerjena v vzgojo tekmovalnega duha, čeprav so bili zborovodje začetniki ali brez takih ambicij. Urnik je bil preobsežen (vsega 68 ur). Na udeležbo so vplivale tudi premaknjene semestral-ne počitnice in se učitelji ljubljanskega in mariborskega območja niso
it i •' •■v1 / v • *>	‘
v celoti udeležili predavanj. Morda velja ponoviti že v Simonovem zalivu potrjeno ugotovitev o neprimernih prostorih za tako obsežen seminar, saj bi istočasno potreboval pet ali več akustično ločenih predavalnic in en prostor za več kot 200 ljudi.
Za konec še nekaj podatkov o letošnjih udeležencih: seminar, deseti v taki organizaciji, je obiskovalo 184 učiteljev in zborovodij, od tega 37 iz zamejstva, kar je še posebej spodbudno, saj bodo pridobljeno znanje prenesli na mlade Slovencev Avstriji in Italiji. Vsi seminaristi skupaj vodijo 270 slovenskih pevskih zborov, kar je približno četrti-nal
Odgovori na vprašalnik ob koncu seminarja so potrdili pravilno naravnanost seminarja, dali pa so tudi nove ideje za prihodnjega. S tem pa so postavili načrtovalcem nove vsebinske in organizacijske naloge.
MITJA GOBEC
Tekmovanje glasbenih umetnikov v Zagrebu
2.	februarja se je končalo štirinajsto tekmovanje glasbenih umetnikov Jugoslavije v Zagrebu. Letos je bila prireditev namenjena solopevcem, dirigentom in pihalcem, rojenim po 1. januarju 1950 leta. Tekmovanje je obsegalo tri etape in je trajalo kar dober teden dni. .
V	osemčlanskih žirijah, ki so ocenjevale izvajanje mladih glasbeni-kov, so sodelovali tudi trije slovenski umetniki: dirigent Marko Munih, flavtist Boris Čampa In tenorist Mitja Gregorač. •
Največ tekmovalcev je bilo med flavtisti,'kar 23,'klarinetistov je bilo 22, oboistov le 9 in fagotistov samo
5,	javil pa se ni niti en pihalni trio in le dva kvinteta, od katerih ljubljanski'ni nafto pil. Tudi solopevcev je tekmovalo le 10 in dirigentov menda 13.
Slovenski tekmovalci so se dobro odrezali. Mladi ljubljanski dirigent Žarko Prinčič, ki trenutno šturdira v Zagrebu, seje uvrstil v tretjo etapo
Marina Jajič
m prejel utplomo, enak uspeh sta dosegla flavtista Maja Gogala in Cveto KObal; najuspešnjejša pa je bila sopranistka Marina Jajič, ki je prejela drugo nagrado. Tekmovalo je še pet slovenskih pihalcev, ki pa se niso uspeli uvrstiti v tretjo etapo.
MARINA JAJIČ, Splitčanka po rodu, je študentka tretjega letnika
Ijubljanskeakademije za glasbo. Študira zelo intenzivno in že pred štirimi leti je bila med zmagovalci zveznega tekmovanja glasbenih šol. Na-letošnjem tekmovanju v Zagrebu se je nameravala predvsem preizkusiti, na nagrado ni računala, ker je bila konkurenca velika. Zato ji je drugo mesto v veliko uteho, saj je pod mentorstvom profesorice Eve Novšak— Houškove naštudirala kar osemnajst del. Poudarek je bil sicer na opernih arijah, pela pa je tudi ciklus pesmi Bruna Bjelinskega, pesmi Antona Lajovica, Uroša Kreka in Lojzeta Lebiča Marina Jajič načrtuje že v tem letu nastope v splitski operi in na splitskem poletju, kjer bo pela v Monteverdi jevem Orfeju. Po končanem študiju v Ljubljani pa se namerava izpopolnjevati v tujini.
Zelo vzpodbudna je tudi uvrstitev obeh mladih flavtistov. Maje'Gogala in Ovdta Kobala. Pri flavtistih je bila podeljena le ena tretja nagrada in sedem diplom, kar pomeni, da sta
bila med najboljšimi. >
MAJA GOGALA iz Radovljice obiskuje šele tretji razred gimnazije v Kranju, flavto pa študira pri profesorju Čampi. Celoten program tekmovanja je bil zanjo nov in naštudirati ga je morala v dobrih dveh mesecih, zato je njen uspeh toliko večji. Tudi CVETO KOBAL iz Idrije, ki je študent istega profesorja v prvem letniku akademije za glasbo v Ljubljani, se je za tekmovanje odločil predvsem zaradi programa, ki se ga je v ta namen moral naučiti in mu je pomenil svežo stimulacijo.
Vsi naši tekmovalci, s katerimi smo se pogovarjali, so si bili edini, da se je tekmovanja veljalo udeležiti, saj so naštudirali ogromen program, se predstavili jugoslovanski žiriji in preizkusili ■ svoje sposobnosti,-obenem pa so imeli priložnost primerjati načine študija in igranja ob poslušanju svojih tovarišev iz vseh republik.
KAJA Šl VIC
11
NAS SKLADATELJ NAS SKLADATELJ NAS SKLADATELJ
Vilko Ukmar
foto -
/j* 111 <7. r, fj Siriji !'•
  Xr’ 	'
- 3-2-/CV.V'	7	r	,
Skladatelj Vilko Ukmar se je rodil 10. februarja 1905 v Postojni, kjer je končal ljudsko šolo. V Ljubljani je šolanje nadaljeval na humanistični gimnaziji in se po maturi vpisal na pravo, vzporedno pa študiral na konservatorju kompozicijo in violončelo. Po diplomi leta 1931 je odšel na Dunaj, kjer se je izpopolnjeval pri I. Langstrothu na Novem dunajskem konservatoriju ter pri F. Schmidtu na Akademiji za glasbo in gledališko umetnost. Leta 1932 se je vrnil v Ljubljano, kjer se je začel udejstvovati kot glasbeni kritik. Leta 1934 je diplomiral iz muzikologije na zagrebški akademiji za glasbo in začel predavati glasbeno zgodovino na ljubljanskem konservatoriju. Leta 1939 je prevzel funkcijo direktorja v Ljubljanski operi, kjer je ostal do leta 1946. Od tedaj pa do upokojitve je predaval glasbeno zgodovini? na ljubljanski akademiji za glasbo in od leta 1962 vzporedno na muzikološkem oddelku filozofska fakultete.
Kako gladko in logično drsi skladateljevo življenje mimo teh letnic! Nikjer ne obstane, nikjer ni časovnih vrzeli, krivulja se boči v lepem loku. Pod to skrbno retuširano fotografijo pa se skriva drugačna podoba. Rastel je v učiteljski družini, ljubezen do glasbe je bila družinska tradicija; očetov oče in materin oče, oba sta bila organista. Ko je imel dve leti, mu je umrl oče in mati je morala sama skrbeti za štiri otroke. Denarja ni bilo in ko je končal ljudsko šolo, je mati želela, da gre v meščansko šolo in se izuči obrti. Deset
Prva stran rokopisa Antropomorfne študije za violončelo in klavir
let je bil star in prvič se je uprl materi, ki jo je imel nadvse rad. Odločno, nepopustljivo. „Saj sem bil premajhen, da bi prav razumel, ampak nekaj me je gnalo v gimnazijo." Postojnskemu kuratu, njegov brat je bil ravnatelj šentviške gimnazije, je bilo fanta žal -usoda je prvič popustila. Z desetimi leti je torej odšel v Ljubljano, na humanistično gimnazijo v Šentvidu. Imel je sijajnega profesorja glasbe, ki mu je odkril svet njegovega najljubšega instrumenta — orkestra. Igral je violino, violo, violončelo, tudi klarinet „Za kontrabas sem bil premajhen". Po maturi se je želel posvetiti glasbi. Varuh mu tega sicer ni odrekel, vendar le pod pogojem, da se vpiše na ljubljansko univerzo. Odločil se je tako za pravo, da je smel na konservatoriju študirati kompozicijo in violončelo. Ko je leta 1931 diplimiral, se je počasi privajal misli na sodniško prakso. Pa je usoda spet popustila. Dobil je majhno štipendijo in odšel na Dunaj, kjer je študiral kompozicijo in klavir pri skladateljih F. Schmidtu in I. Landstrothu, ki mu je kot pedagog in mislec še posebej veliko pomenil. Ko se je vrnil v Ljubljano, je umrl njegov prijatelj in mentor Stanko Vurnik, umetnostni zgodovinar in glasbeni kritik. Stopil je na njegovo mesto in sedem let deloval kot glasbeni kritik. Po smrti muzikologa in glasbenega zgodovinarja Josipa Mantuanija, je leta 1934 prevzel njegovo mesto na konservatoriju, kjer je predaval glasbeno zgodovino. Potem je postal direktor Ljubljanske opere, kjer je vztrajal v najtež-
12
1
jem, vojnem času. Od tam je odšel na akademijo za glasbo, kjer je ostal do upokojitve.
Usoda, ki ga je vodila stran od glasbe, ga je pripeljala spet k njej. Vedno je skrbela za neko ravnovesje v njegovem ustvarjanju. Na univerzi je silno želel komponirati, iskati izhoda v ustvarjanju, pa ga je usoda prisilila v pravo. Tam pa si je ostril svoje mišljenje, ki mu je bilo potrebno za glasbenozgodovinsko delo. Ustvarilo se je ravnovesje med glasbenim ustvarjanjem in muzikološkim delom.
Njegovo muzikološko in pedagoško delo, stalni vzporednici skladateljevega umetniškega snovanja, vseskozi sledita njegovi vodilni misli - vlogi umetnosti v reševanju življenjskih stisk človeka, človeštva. Sam je zapisal v prispevku Glasbeni mladini: „Človeštvo bi moglo živeti tudi brez umetnosti: tudi brez nje ima vse pogoje za življenje na zemlji. In vendar si je človek od nekdaj lajšal in bogatil to življenje z umetnostjo. Se pravi, da jo je potreboval - če ne za fizično obstajanje, pa za duhovno ubranost in osrečevanje svojega notranjega sveta." Njegov umetniški čredo je z umetnostjo, ki je zanj glasba, reševati občečloveška vprašanja, pomagati človeku v stiskah, mu povedati odrešilno misel, mu pokazati pot.
„V modernih smereh najbolj boleče občutim pomanjkanje te odgovornosti, novatorstvo zaradi novatorstva. Važnejša je napredna misel. Če hočem povedati odrešilno misel sodobne problematike, uporabim sredstva, ki najbolj prepričajo. Ljudje prezrejo, da že forma učinkuje na človeka. Če komponiram z bolečimi sredstvi, ljudi samo prizadenem, poti pa ne pokažem. Mislijo, da ustvarjajo nekaj novega, ne zavedajo pa se, da ima to novo korenine v preteklosti. Ja, nove forme! Nova vsebina jih zahteva, vendar mora imeti oblika organsko zvezo z vsebino" Prof. Ukmar pripravlja novo knjigo, v kateri skuša reševati osnovne probleme modernih iskanj,
razčistiti odnos med vsebino in obliko, ki ju ne moremo ločevati.
Njegova humanistična vodilna misel, ki je moralni leitmotiv Ukmarja - skladatelja, ga postavlja med slovenskimi sodobniki bolj samega zase. Kot skladatelj je samorastnik. Izhajal je iz romantične tradicije, vendar je krenil po poti ekspresionizma in ustvaril sebi lasten ekspresionizem, ki ga največkrat druži z impresionističnimi elementi. Skuša biti pravičen do zunanjega sveta — impresionizem in notranjega sveta - ekspresionizem. V tem se izraža skladateljevo večno prisotno zanimanje do odnosa človek — svet, svet — človek. Bistvo te povezanosti rad izrazi z znano Goethejevo mislijo: „Če hočeš spoznati svet, spoznavaj sebe, in, če hočeš spoznati sebe, spoznavaj svet." Segel pa je tudi po serielni tehniki in dodeka-foniji, vendar le toliko, da niso ovirale njegove izpovednosti.
Prvo skladbo, bila je zborovska, je napisšl leta 1926 in zanjo na tekmovanju dobil drugo nagrado. V č asu študija na Dunaju in takoj po njem so nastale zborovske skladbe, Slovenska uvertura za orkester, Sonata za klavir in I. godalni kvartet. To so začetki, kjer skladatelj išče, vendar je kljub postromantičnim zasnovam že prisoten ekpresionizem. Ko je bil direktor opere, ni komponiral — bila je vojna. Pisal je članke, 1948. je skupaj z D. Cvetkom in R. Hrovatinom izdal Zgodovino glasbe, nastajala je njegova Glasba v preteklih dobah (1951), ki je naša prva zgodovina glasbe. Njegovo skladateljsko delo se je razmahnilo po vojni. Najraje piše za orkester,
blizu so mu zlasti godala, godala v komornih zasedbah. Po obliki je to koncertantna glasba: 3 simfonije, Permutacije za godalni orkester, harfo in tolkala; 3 godalni kvarteti, Imaginacije za violino in klavir. Novele za violončelo; sonate za klavir. Ekspresije za klavir. Spomini za harfo, Bagatele za klavir, Partenije za klavir.. . Operna glasba ga ni privlačila, pač pa od vokalne zborovska (prek 100 pesmi) in samospev: Pred vsakim obrazom, Iz veka v vek, Pot skozi gozd, kantata Integrali, kantata Alarm, 12 samospevov Astralna erotika. V njegovem opusu je tudi balet Lepa Vida, za katerega je dal pobudo baletni mojster Pino Mlakar, pritegnil pa večni motiv hrepenenja, ki je eno glavnih gonilnih sil razvoja in eno mogočnih čustev v glasbi. Glasbenik oblikuje čas, čas pa je čustveno valovanje, hrepenenje, je ljubezen.
Vokalno glasbo je pisal predvsem na besedila Srečka Kosovela, s katerim sta se srečala na malce nenavaden način. I mala sta sicer skupne prijatelje, njegova žena, igralka Mileva Boltarjeva, je bila celo pesnikova sošolka, srečala se pa nista. Po Kosovelovi smrti so njegovi prijatelji, Debevc, Gspan in drugi, priredili recital njegovih pesmi in prosili Ukmarja, da ob recitacijah improvizira na klavirju. To spontano srečanje je bil njegov prvi stik s Kosovelom.
Med skladateljevimi najljubšimi deli je I. simfonija (1957), kije še romantično delo z impresionističnimi zametki. Rad se spominja dogodka po uspehu njene prve izvedbe, ko mu je prišel čestitat skladatelj Anton Lajovic: „Ko sem bil jaz v vaših letih, sem nehal komponirati, vi pa šele začenjate!" Morda postaja vedno bolj jasno, da je danes ustvarjanje stvar zrelih let...
V	to obdobje spadata še I. in II. godalni kvartet.
Tipično impresionističnih skladb je malo. Posebno vzdušje pričarajo klavirske skladbe Tiho prihaja mrak, zbori Pot skozi gozd, potem so še Novele pa suita Lepa Vida.
Nato gre skladatelj dalje v ekspresivnost, prepleteno z impresionizmom: Epitaf za godalni kvartet, Kantata Integrali za tenor, mešani zbor in orkester, kantata Alarm, priložnostna revolucionarna pesem tudi na Kosovelov tekst, Ekspresije za klavir, Koncert za violončelo in orkester, 12 samospevov na Kosovelove pesmi Astralna erotika, ki so čisto na poseben način pisane ljubezenske pesmi, poezija, ki se komaj dotakne tega sveta in jo odlikuje izredna pretanjenost. Canzon da sonar za violončelo in klavir je lani napisal za našega priznanega solista Miloša Mlejnika.
Najbliže čistemu ekspresionizmu so Transformacije za godalni orkester in harfo.
Skladatelj pa seže tudi na področje dodekafonije in serielne tehnike. Bagatele za klavir so pisane serielno. Izrazito konstruktivistična serija narekuje harmonijo in obliko. Vendar so vsebinsko izhodišča 4 človeški temperamenti, tako da je za protiutež matematični konstrukciji vsebinska nota.
II. simfonija (poem) je srečen primer mostu med I. in III. simfonijo. Naslonjena je na dvanajsttonsko osnovo, ne da bi pri tem upoštevala posebne zakonitosti serielne kompozicijske tehnike. Vseskozi uporablja vseh 12 tonov kromatične lestvice brez vsakršnih funkcijskih zvez, a sestavlja te tone v skupinske zveze povsem svobodno, po prosti volji skladatelja ter njegovih čustvenih in miselnih teženj.
Dlje od teh ekstremov ni šel. Nekako pred desetimi leti je imel predavanje v Švici prav o problemu novega izraza, imel je precejšen uspeh. „Dokler sem komponiral po navdihu, je bila glasba moja, sem bil v središču dogajanja. Ko sem pisal v konstrukcijah serielne tehnike, sem čutil, kako mi glasba uhaja, kako sem odtujen od nje. Struktura narekuje abstraktni red, ki ne daje možnosti izpovedi." Ukmar pa se kot skladatelj in človek želi vedno znova izpovedova-
t''	MARIJA	PERGER
POSLUŠAJTE ODDAJO „IZ DELA GLASBENE MLADINE SLOVENIJE", ki bo na sporedu 29 marca ob 18.30 na prvem radijskem programu. Oddajo bomo posvetili glasbi skladatelja Vilka Ukmarja.
13
IZ GLASBENIH SOL IZ GLASBENIH SOL IZ GLASBENIH SOL
Kaj se skriva za statistiko?
Pogovor z glasbenim pedagogom Lovrom Sodjo
V prejšnji Številki naSe revije smo objavili statistične podatke o razvoju slovenskih glasbenih Sol v zadnjih desetih letih. Za statistiko se seveda skriva živo dogajanje, življenje in delo glasbenih učiteljev in njihovih učencev. Da bi osvetlili Se to plat, smo se pogovorili s predsednikom ljubljanskega druStva glasbenih pedagogov, profesorjem Lovrom Sodjo.
Kako so organizirani glasbeni pedagogi po Sloveniji?
V začetku je bilo eno samo druStvo - druStvo glasbneih pedagogov Slovenije. Pred kakšnima dvama letoma pa smo sprejeli nov zakon, ki pravi, da je treba organizirati druStva v posameznih regijah, ker to olajSa delo, zveza pa naj bi ta druStva samo povezovala. Na ljubljanskem območju smo se konstituirali pred dvema letoma in smo svoja pravila izdelali po novih merilih, ki so tedaj že bila jasna, nekoliko za nami pa se je konstituirala tudi zveza. Obstajajo Se dolenjsko druStvo s sedežem v Črnomlju, primorsko s sedežem v Novi Gorici, gorenjsko in mariborsko.
Ljubljansko druStvo deluje Sirte kot le v Ljubljani in okolici?
NaSe ljubljansko druStvo seže do Ribnice, Kočevja, Logatca in v Zasavju tja do Hrastnika. Zanimivo je to, da v določenih akcijah pritegnemo tudi Kamnik, ki drugače sodi v gorenjsko druStvo, vendar je ta kraj v območju ljubljanske organizacijske enote zavoda za Šolstvo. Ker smo pri ljubljanskem druStvu kmalu spoznali, da pri organiziranju seminarjev in podobnih dejavnosti nujno potrebujemo sodelovanje zavoda za Šolstvo, smo se povezali z njim in s tem smo pri nekaterih akcijah pridobili Se Kamnik, ki ni član našega društva.
Oa se vrnem k delovanju. Reči moram, da delamo, kolikor pač zmoremo, vendar bi želeli Se veliko več, kot nam uspe. Predvsem nam manjka tesnejSa povezava z aktivom srednjih in visokih Sol. Ljubljansko druStvo je edino, ki lahko povezuje glasbene učitelje vseh stopenj, ker je tu edina visoka glasbena Sola. Reči moram, da akademija kar dobro sodeluje pri revijah in seminarjih, teže pa se sporazumemo s srednjo glasbe*1 no Solo — zavodom za glasbeno in baletno izobraževanje. Po eni strani ima ta Sola veliko razumevanja za delovanje druStva, daje nam recimo na razpolago svoje prostore, po drugi plati pa nikakor ne moremo dobro sodelovati. Na letoSnjo revijo ljubljanskih glasbenih Sol, na primer, ni prijavila nobene točke, nismo se
mogli sporazumeti za njene predavatelje harmonikarske in kitarske igre, ki smo jih povabili, da bi vodili seminar. Na tej Soli je tudi zelo malo članov našega druStva.
Kaj pa je vzrok temu, da zavod za glasbeno In baletno izobraževanje ni prijavil nobene točke na reviji?
MendB imajo na tej Soli prav sedaj intenzivne priprave na letošnje tekmovanje glasbenih Sol, kjer nastopi kar cfcejset njihovih komornih skupin. S.tremi točkami pa bo na reviji sodelovala akademija za glasbo.
Kdaj bo letošnja revija?
Revijo letos pripravljamo v treh krajih — 29. februarja na Vrhniki, 5. marca v Kočevju in 21. marca v Hrastniku.
Kako pa to prireditev programsko začrtate in s kakSnimi sredstvi pokrijete stroške?
DruStvo razpiše sodelovanje na reviji in vsaki Soli vnaprej določi mi-nutažo. V tem časovnem okviru nato vsaka Sola, ki želi sodelovati, pripravi svoj program. Letos je poude-rek 70-letnici rojstva tovariSa Edvarda Kardelja in 35-letnici osvoboditve ter 80-letnici rojstva skladatelja L M. Škerjanca. Pri organizaciji revije gledamo predvsem na to, da se predstavijo vse Sole. Razvrstimo prispevke po stopnji težavnosti, od naj-mlajSih učencev pa nazadnje do Študentov akademije.
S finansiranjem so seveda težave. Letos- smo se dogovorili, da vsaka Sola prispeva svoj delež in pristale so vse razen treh. Nekaj sredste pa dobimo tudi od podjetij v krajih, kjer so revije. V iaka revija ima svojega pokrovitelja, lani je bil to tovariš Miha Marinko, letos pa je pokroviteljstvo prevzela t-.arišica Lidija šentjurc.
Kako pa je s seminarji? Kako ste pravzaprav začeli s to dejavnostjo?
Željo po izpopolnjevanju so izrazili prav pedagogi sami. Pri organiziranju seminarjev smo se kmalu povezali z zavodom za Šolstvo, kot sem že omenil, saj smo imeli težave s finansiranjem, pa tudi udeležba na seminarjih je bila mnogo boljša, ko je zavod za Sosltvo poslal vabila še s svoje strani. Predavanja pripravljamo ob sredah za učitelje glasbenih Sol, ob sobotah pa za pedagoge na dru-gih Šolah. Programsko poskušamo poseči na vsa področja. Pravkar pripravljamo predavanja o komorni glasbi z bratoma Tomažem in Matijo Lorenzom, flavtist Boris Čampa bo predaval o vodenju tona, pianistka Zdenka Novakova bo nadaljevala predavanje o analizi kot metodi priprave na pouk, radi pa bi vključili tudi predavanja o kitarski igri in so-
dobnih vidikih pouka harmonike. Omenil sem že, da imamo tu težave, ker ne moremo dobiti predavateljev s srednje glasbne Sole. Že tolikokrat sem povedal in Se bom ponavljal, da bi nujno morali za ta glasbila dobiti oddelke na akademiji za glasbo. NaSi glasbeniki morajo odhajati na Študij v Zagreb ali v tujino. Na zagrebški akademiji pa poučuje kitaro slovenski profesor. Našo pripombo smo sporočili svetu akademije, pogovarjali smo se o teh problemih tudi na aktivu visokošolskih glasbenih pedagogov, vendar za harmoniko nočejo ničesar sliSati, kitari pa so bili kar, naklonjeni. Naš sodelavec, ki poučuje harmoniko na glasbeni Soli v Šiški, odhaja na študij v Trossingen. Na vseh šolah imamo težave s poukom teh glasbil, ker ne dobimo učiteljev, pa Se tistih, ki se nam javijo, ne moremo nastaviti za nedoločen čas, ker nimajo ustrezne izobrazbe. Te pa nimajo kje dobiti. Hudo je to, da ob teh problemih upada nivo znanja in tudi zanimanje za te inštrumente.
No, načrtujemo tudi nadaljevanje predavanja skladatelja Darijana Božiča, ki naj bi bilo v Drami združeno s praktičnim prikazom scenske glasbe. Načrt je malo vprašljiv zaradi visokih stroškov. Poskušali si bomo pomagati s kotizacijo, za zvezni jugoslovanski seminar, ki je letos odpadel zaradi različnih semestralnlh počitnic. Te počitnice za učitelje namreč niso prosti čas, temveč obdobje, ko nej se izpopolnjujejo, zato imamo letos velike težave, kako ta čas napolniti z delom. Vsaka šola rešuje težavo po svoje, na najrazličnejše načine.
Prav neorganiziranost izpopolnjevanja v tem času je eno od vprašanj, zaradi katerih bo delegacija druStva glasbenih pedagogov odSia na pogovore na zavod za šolstvo. Tu so seveda še mnogi problemi, o katerih se je treba pogovoriti; povezava glasbenih šol z osnovnimi Šolami, ki imajo celodnevni pouk, pomanjkanje učbenikov za glasbeni pouk, nepravilno vrednotenje dela z zborom, ča sovna obveza glasbenega pedagoga, ki se sedaj od Sole do šole razlikuje tudi do pet ur tedensko in ne nazadnje glasbeni pouk v usmerjener Izobraževanju.
Učbenik za usmerjeno izobraževanje bo vsekakor velik korak naprej, vendar bi bilo treba zapolniti vrzel že na začetku, pri vzgoji za najmlajše. Na zavodu za šolstvo bi morali imeti posebnega svetovalca prav za učbenike.
Omenili ste povezavo glasbene šole s šolami, ki im^o celodnevni pouk. Kakšno je vaše sodelovanje?
V	manjSih krajih, kjer So si Sole čisto blizu skupaj, je to povezovanje mogoče in tud dobro uspeva. Vendar tudi tu nihče ne pove, kje in kdaj učenci vadijo. Laže pa odhajajo od pouka oziroma v času prostih dejavnosti k uram na glasbeno Solo. V mestih je sodelovanje problematično, ker ima večina učencev daleč od osnovne do glasbene Sole, da o vadenju ne govorimo, saj nobena od celodnevnih šol ni bila zgrajena z namenskimi prostori za individualni glasbeni pouk ali vadenje. Opažamo zaskrbljujočo krizo učencev, ki pridejo v peti razred, kjer se morajo prvič začeti pošteno učiti sami doma, česar pa seveda niso vajeni. Obremenitev postane prevelika in veliko učencev preneha obiskovati glasbeno Sola Na sestanku ravnateljev glasbenih in osnovnih šol naSe regije smo spoznali, da si ravnatelji in pedagogi na osnovnih Šolah sploh ne predstavljajo učenja glasbil. Ne vedo, da je treba vsak dan vaditi, da je to izobraževanje nekoliko drugačno od nogometa ali šolskih krožkov, med katere pa na osnovnih šolah sodi tudi učenje glasbila. Če bomo namreč načrtno usposabljanje naših mladih ljudi za glasbo enačili s športom in raznimi konjički, bomo počasi brez odraslih glasbenikov in ne bo več ne učiteljev glasbe in ne članov orkestorov. Ravnateljem osnovnih šol smo poskušali razložiti, da je glasbena -šola sistemska 14-Jetna šola, ki mladega človeka poleg splošnega glasbenega izobraževanja lahko usposablja za poklic. Talentov je dovolj, tudi želja po učenju ni majhna, saj se na glasbene šole vsako leto prijavlja vse več učencev. Tudi stroški za klavir niso več težava, saj sl ga nabavi marsikatera družina, da bi se le njihov otrok lahko učil Inštrumenta. Žal je ne vel največji ravno na klavir in kitaro, zadnja leta precej na kljunasto flavto. Pri godalih pa je učencev vse manj, manjka pe nam tudi učiteljev. Letos se v naši regiji ni moglo vpisati kar 1000 učencev. Šol ni dovolj in Se tako učimo po cele popoldneve, nekateri tudi do desetih zvečer. Dopoldanskega pouka na glasbenih šolah skoraj ni viač, kar pomeni veliko težavo za matere, zaposlene na naših glasbenih šolah. Tudi gradnje glasbenih šol ni, le nekaj adaptacij. Ena redkih je v zadnjem času novozgrajena glasbena šola v Trbovljah.
Z LOVROM SODJO se je pogovarjala KAJAŠIVIC
14
LJUDSM GL4SBK UUDSm GMSBK __________LJUDSKI	GMSBk .
Ljudska pesem na pobočjih koroških planin
Helena Kuhar — Jelka
V	Lobniku nad Železno Kapljo so se srečali pri Antonu Knezu Helena Kuharjeva in ljubljanski glasbeni narodopisci (na sliki Marko Terseglav s Folklornega inštituta in snemalec RTV Ljubljana Matjaž Culiberg)
Morda smo imeli res srečo, da nam zadnjič na poteh za ljudskimi pesmimi pod koroškimi planinami ni bilo treba spregovoriti nemške besede - ne po poti, ko smo sem in tja povprašali za smer, ne v hotelu, kjer smo se nastanili za nekaj dni, ne v trgovinah, ne na bencinki črpalki, kjer se je naš jekleni konj napajal za premagovanje strmin okoli Obirske planine, še manj na domačijah, kjer smo iskali pevce, godce in pripovedovalce. Še celo v breg naslonjeno pokopališče Železne Kaple je z napisi na spomenikih izdajalo svoje slovenske korenine.
Ob prihodu v Železno Kaplo smo naleteli na zbrane člane Slovenskega društva, ki so se dogovarjali o pripravah na sodelovanje v radijski oddaji Spoznavajmo svet in domovino. Pri njih smo se pozanimali, če je na Koroškem še kaj živega ljudskega petja, plesa, starih običajev.
V	takšnem manjšem mestecu, pa še tako stisnjenem v dolini pod Obirjem, se ljudje dobro poznajo med seboj in tako smo v prijetnem pogovoru z domačini kar kmalu zvedeli, pri kom je treba potrkati. Človek se mora privaditi njihovemu narečju, ki utegne biti ob prvem stiku z njim kar malo zapleteno. Posebno v hitrem govoru radi izpuščajo črko ,,k" in tako je seveda Železna Kapla kar „Apla", kuharica je večkrat „uharica" in vrata pod Obirjem odklepajo kar z Jučern". To pa je samo prvi trenutek zadrege, potem poslušaš govorico kot vsako drugo slovensko narečje. Tako so nam torej nasvetovali, naj se oglasimo pri Kuharjevi Heleni pa bomo gotovo našli tisto, po kar smo prišli.
Naslednje jutro, ki je zamrznilo vse, kar je zadnje sonce stopilo, smo srečali to, čez sedemdeset let staro ženo, že babico več vnukom, doma s pobočij bližnje Lepene, z mladostjo, ki ji je bolezen pristrigla krila, s hrabrim, ponosnim srcem
kih časih, s spomini na zapore, z vsemi problemi današnjega časa na avstrijskem Koroškem. Kljub spoštljivim letom pa še vedno dela doma, okoli svojih čebel jakov, pri društvu in predvsem pri vzgoji mladih plesalcev tamkajšnje folklorne skupine. Ko smo z magnetofonom stopili v njeno urejeno stanovanje, da bi posneli kakšno pesem in pripoved, se nismo mogli načuditi izrednemu spominu, iz katerega je postregla na vsako naše vprašanje. Rajši je pripovedovala kot pela, povedala je, da ima "w,?b owas", pa da ni primeren
za snemanje petja. Kljub temu je zapela nekaj prav starih ljudskih pesmi, tako koroških kot drugih slovenskih, ki so značilne za vsa naša etnična področja. Posebno se je izkazala kot pevka poskočnih, domiselnih, šaljivih in porogljivih štajrišev, ki si jih ponavadi z rimanim besedilom izmišlja camar na koroških ohcetih. Toliko jih je bilo in nekateri s prav navihanim in kar malo „prekrepkim" besedilom, da jih bo težko vse zajeti v naših torkovih oddajah Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Potem nam ie pripovedo-
vala zgode iz svoje mladosti, tiste resnične in izmišljene, pa o svojem veselju pri delu z mladimi.
Pokazala nam je tudi pot v zaselek Lobnik nad Železno Kaplo in nas tam seznanila s pevcem, ki zna pesem o preprostem človeku in njegovi želji po županstvu. Kuplet smo pred nekaj leti posneli na naši strani Koroške, vendar nima večje umetniške vrednosti. V naslednjem zaselku Lepene smo v hiši stare in nekoč mogočne slovenske kmetije posneli nekaj pesmi, ki sta jih zapela šestnajstletni fant in njegova mati. Pomislili smo, da se poleg govorice Qrav dobro ohranja tudi slovensko petje in navade, posebno tiste okoli Florijanovega, ko si koledniki z voščilno pesmijo pri pojejo darila, največkrat jajca.
Današnje življenje teče podobno kot pri nas: ljudje se trudijo na kmetijah, v gozdovih, marsikje hodijo še v službo, stroji vse bolj nadomeščajo človeka, udobnost mestnega življenja zapira vrata nekdanjim starim običajem. Tako ima tudi ljudska pesem podobne možnosti za obstoj kot pri nas, čeprav jo bolj potrebujejo za sprotno dokazovanje svoje istove-dnosti. Pa je ta vprašljiva za tistega, ki slučajno naleti na skupino mož in žena, kot smo mi tistega večera v Kortah pod Obirjem, in sliši skoraj trideset ljudskih pesmi, tistih pravih koroških in različice onih, posejanih po vsem slovenskem etničnem ozemlju, ki so jih domačini zapeli kar tako, brez predhodnih vaj?
Prav čudno je bilo, ko smo morali po tridnevnem potikanju pod koroškimi planinami še prestopiti državno mejo in urediti vse obveznosti okoli snemalnih naprav in magnetofonskih trakov, v katerih smo nosili zavito naše slovensko ljudsko petje.
JASNA VIDAKOVIČ
15
Kitarist Brane Atanaskovič, ki se je predstavil peti večer.
KONCERTNI ODMEl/l KONCERTNI ODMEH KONCERTNI ODMERI
Sožitje zvokov in besed
Bežigrajski kulturni teden
Tudi letos je Zveza kulturnih organizacij Ljubljana — Bežigrad v Bežigrajski - galeriji organizirala Bežigrajske- kulturne dneve, ki so bili posvečeni slovenskemu kulturnemu prazniku. V šestih dnevih se je zvrstilo devet glasbeno-literarnih dogodkov, istočasno pa so bile razstavljene tudi fotografije članov Fotosekcije ČGP Delo.
Prvi dan sta nastopila Diana (glas) In Miran Pavlič (akustična kitara) z »recitalom" sodobne poezije. Drugi dan se je najprej predstavila skupina za eksperimentalno glasbo SAETA z zvočnim projektom Instrument avtorja Aleša Gaspariča, ki je član skupine, nato pe še člani gledališke skupine iz prve (bežigrajske) gimnazije z recitalom poezije F.G. Lorce, ki sta ga zvočno dopolnila še Rok Zavrtanik in Luča Ažman, akustični kitari. Tretji dan so se predstavili člani recitacijske skupine pri OK ZSMS Ljubljana — Bežigrad z recitalom sodobne slovenske-poezije.
Tudi ta recital je zvočno dopolnil Sašo Bole, tokrat z električno kitaro
Doživetje...
Marsikaterega ljubitelja mlade kreativne umetnosti v teh dneh verjetno veseli; da bežigrajska mladina tudi letos v okviru kulturnega dneva Slovencev organizira umetniška srečanja v bežigrajski galeriji. V programu teh večerov je mnogo glasbe pa tudi fotografije in vezane besede. Vsak-večer je zanimiv na svoj način, nekaj jih je tudi povezanih v neobvezno celoto.
Omejila bi se rada na torkovo prireditev, še preden sem slišala oziroma videla ostale. Včasih se je vredno prepustiti trenutnemu vtisu, ne le skupku nečesa, kar si človek pridobi po določenem času in tehtnem premišljevanju, da ostane le še bleda, okrnjena senca luči prvega doživetja. .
V prijetni galeriji, ki je polna zanimivih fotografij, se je zbralo precej poslušalcev vseh starosti. Najprej je bil na vrsti glasbeni program flavtista-Aleša Gaspariča. Pomagala sta mu pianist Bor Turel in Boštjan Pe-rovšek s fagotom in harmoniko. Glavna tema je bila Debussyjeva skladba za solo flavto Syrinx. Začel je Aleš, nato pa smo s pomočjo magnetofonskega posnetka spremljali zanimivo prepletanje žive in posnete glasbe v raznih kombinacijah. Bilo je zanimivo, odkrilo mi je nove globine, v katere se je bilo prijetno in vznemirljl-
in različnimi elektronskimi efekti. Četrti dan so najprej predvajali kratke filme člani foto kluba DPD Svoboda — Bežigrad, nato pa je bil še koncert skupine za eksperimentalno glasbo- SAETA, ki je predstavila zvočni projekt Bošt jana Perovška Ozvočenje. Peti dan seje predstavila nova skupina, ki jo sestavljajo:
Boris Romih — akustična kitara, Bojan Zidarič — akustična in električna kitara, Andrej Veble — bas, Bor Gostiša — tolkala in Andrej Detela — poetična besedila, nato pa še sodelavci literarnega glasila Mi: Marko Jarc, Gorazd Perko, Go razd Planinšič, Barbara Korun, Tatjana Ba-šin, Neva Šolinc in Ina Ros. Literarni večer je dopolnil še kitarist Brane Atanaskovič s svojimi skladbami.
Zadnji dan, v soboto je skupina za eksperimentalno glasbo SAETA priredila tretji projekt z naslovom Situacija avtorja Bora Tu rela. Pa še to: vse prireditve v okviru Bežiyaj-skega kulturnega tedna je obiskalo več kot tisoč obiskovalcev.
MILOŠ BAŠI N
vo spustiti. Poudariti je treba, da je za takšno glasbo (zvočne raziskave, novo improviziranje) nujno pravo razpoloženje, ki ga je kot nalašč težko doseči v pravem trenutku. Na srečo je tokrat bilo. Motilo je le ozvočenje.
Prijetni, spontani trenutki, ki so se ob koncu nevsiljivo, brez posebnih zapletov prelili v običajno, seveda nenehno prisotno, a poživljeno sedanjost...
Sledil je recital pesmi- Frederika Garcie Lorce, ki so ga pripravili bežigrajski gimnazijci (nekateri med njimi že bivši, a toliko bolj vneti). Po nekaj manjših zapletih s svečami se je začelo z nežnimi zvoki Rokove kitare, ki so se prelili v uvodno pesem in se izlili med strune Lučkine kitare, ki je razig-ano in skoraj s španskim srcem odigrala napev andaluzijskih planot. Lorca je neizčrpen, vedno nov in vznemirljiv pesnik. Navdušuje znova in znova, predvsem pa njegova ..izgubljena puščica" Csaeta) nikoli ne zgreši srca.
Izvajalci so se potrudili. Zavoljo velike samokritičnosti niso bili preveč zadovoljni, vendar, ali ni najpomembnejše, kar so doživeli poslušalci? Meni in še marsikomu so dali veliko, veliko......
KARIN KANC
Fotografiral: BOŽIDAR DOLENC
Nova ljubljanska-skupina; od leve proti desni: Bor Gostiša in Bojan 'Zidarič.
Boris Romih, Andrej Veble,
16
j
JAZZ
JAZZ
JAZZ
Ozvočenje sonca
Sončna pot: predstavitev plošče v ljubljanskem mestnem gledališču
Izzveneli so poslednji jazzovski zvoki ob lanskem kvizu Glasbne mladine Slovenije, kot se verjetno še spomnite na temo JAZZ, že zelo dolgo pa mladi ljubitelji improviziranih zvokov te glasbe niso poslušali v živo.
Nekdanjih lepo in skrbno organiziranih koncertov (vedno jih je pripravljalo ljubljansko Jazzovsko društvo, ki pa sedaj le ie životari) ni več, v edinem jazzovskem klubu hotela Bellevue so jazzisti izgubili us-
tvarjalni prostor, pomembnejša je namreč nova restavracija. Vse jazzovske navdušence pa je presenetila novica: novi jazzovski večeri bodo vse do poletja vsak ponedeljek v disco- klubu hotela Lev. Za mlajše ljubitelje jazza bodo improvizacije verjetno nedosegljive, dogajati se bo začelo šele ob 21. uri, pa tudi vstopnina bo najbrž precej visoka. Vendar držimo pesti, da se bo nekaj (jazzovskega) le premaknila Organizatorji bodo povabili različne slovenske
skupine, ki jih vedno bolj zanimajo svobodne zvočne raziskave (spomnimo se le skupine Sončna pot saksofonista Lada Jakše), tudi Mladi levi bodo nastopali in vabili v goste domače, morda tudi tuje soliste-glasbenike.
Lani, predlani smo veliko govorili in pisalio jazzovski glasbi, imenovali smo jo tudi sodobna improvizirana glasba. Glasbena mladina je organizirala tekmovanje v znanju jazzovskih smeri, v Mariboru je živela Jazzov-
ska sekcija in kar trije novi jugoslovanski jazzovski festival so vznikni-
' Zaspalo pa je koncertno življenje, tudi klubsko ni preveč vzpodbudno, najmanj jazzovskih zvokov pa je naklonjenih mladini, tistim, ki jim je široka glasbena vzgoja najbolj dragocena in potrebna. Morda pase bodo poklicni organizatorji koncertov in klubskih prireditev končno le (glasbeno) osvestili.
URŠKA ČOP
janje, igrivo rojevanje zvokov. Glas (glasbo) bo mogoče ustvariti, ko bo zvok (zvok kot glas). In zvoki se združijo med seboj, če jim to omogočijo glasbeniki. To je lahko improvizacija. Je edina pot v iskanju: novih zvokov in načinih možnosti v zvočilih, kar se lahko zgodi šele, ko glasbenik spozna glasbilo kot zvočilo: ko udarec po trupu kitare reši nov zvok, ko lahko s šklepetom saksofona dihaš z njim, ne da bi nastala tišina, ko udariš enkrat na gong in ti drugi glasbeniki sledijo — vsak en zven, pih, udarec, poteg po struni. Ton izgubi veljavo, izgubi svojo grobo matematično določitev. Tako nastaja ozvočenje sonca in Sončna pot, ki je poimenovanje glasbenikov, povzročiteljev zvokov in ušes, ki rodijo, sestavljajo poslušanje v doživetje življenja v svojo „sončno naravo". Ritem postane utrip, harmonija sožitje, melodija beseda in barva sonce. Je nato treba še razumevati glasbo kot literarno pripoved. Potrebno je živeti z zvoki. To je pogled, povsem vsakdanji, na dva zvočna dogodka: koncert in plošča Sončna pot ni jazz, rock-jazz ali jazz-rock. Sončna pot je novo poslušanje, novo občutenje, novo rojevanje zvokov. Iskrenost do njihovega nastajanja.
MILOŠ BAŠIN Fotografiral: TOMAŽ SKALE
Spet jazzovski zvoki
Motto: slišanje med glasbeniki in slišale med glasbeniki in poslušalci. Slišanje med zvoki, zvoki poslušajo tišino, tišina sliši zvoke. Čas—določen: koncert Nedoločen—kadarkoli: plošča.
Kraj: Mestno gledališče v Ljubljani. Nedoločen, kjerkoli: plošča. Sončna pot so glasbeniki zvokov: Dani Gančev — bas kitara in električni klavir, Ratko Divjak — bobni, Lado Jakša - alt saksofon, klarinet, akustični in električni klavir, električne	orgle, melotron,
Uroš Šečerov — tolkala.
Nemogoče je poimenovati zvoke Sončne poti, ker so sončna pot Dati ime vsakemu zvoku je tudi nemogoče. Zvoki ne zahtevajo imen. Razbitje zvokov v dure in mole onemogoča slišanje sončne poti. Lahko pa smo ušesni obiskovalci njihovih rojstev. Vedno znova, vedno jih doživimo in občutimo drugače. Kot hočemo sami. Kot se hočemo predati njim in sebi. Povsem teoretične »glasbene vrednote": melodija, barva, ritem in harmonija v ustvarjanju Sončne poti postanejo življenjske, njihov in naš način življenja. Občutenje narave ljudi in narave. Združitev teh glasbenih in življenjskih vrednot šele omogoča iskreno ustvarjanje življenja - glasbe. Ozvočitelji Sončne poti so presegli poustvarjanje — življenja ni
mogoče poustvarjati, kot ne tudi zvokov.
Čar koncertnega dogodka je novo ustvarjanje že znanih
„skladb . Znana je melodija, barva, ritem in harmonija. To je pri Sončni poti samo pomemben osnutek za svobodno ustvar-
17
POP
POP
POP
Godca dveh svetov
Tomaž Domicelj in Jenny Beeching v Ljubljani
Kje drugje, kot v ljubljanskem Študentskem naselju se lahko zgodi koncert, kakršen je bil tokrat in kakršnih je bilo v preteklih letih že nešteto.
To, da se lahko zgodi v veliki dvorani Študentskega naselja in da se more zgoditi v kateri od bolj primernih dvoran, pomeni predvsem nepoznavanje neke glasbene ustvarjalnosti. Ker godci, ki smo jih imeli priložnost slišati, še zdaleč ne pomenijo vase zazrtega zvočnega sveta v tolikšni meri, kot koncert v Slovenski filharmoniji ali premiera v Operi. Skladbe in izvajanje Jenny Beeching imajo sledi anglešnega zvočnega ustvarjanja, ki temelji na Jjudskem" izročilu preteklih stoletij. To so zvoki, ki so jih ustvarjali predvsem kmetje. Jenny je to
glasbeno izkušnjo razširila še.........
tradicionalne skladbe, ki so bile rajširjene na ozemlju današnjih ZDA, in ki jih označujemo kot country in folk glasbo. Obe te glasbene zvrsti pa smo, kot je v navadi, zaradi nepoznavanja in nerazume-
da, da ne bo pomot, ter bendžo, je učinkovito popestrila s plesom, ki tudi pomeni glasbo. K celostnemu nastopu je prispeval ritem, na katerem je gradila petje (ima čist, murda premalo značilen glas z dokajšnjim razponom in ji tudi petje v visokih legah ne dela nobenih težav, zlahka pa smo lahko sledili tudi besednemu sporočilu skladb) in igranje kitare ter bendža. Bili so zvoki, ki jih glasbeniki soustvarjajo z ljudmi, glasba, ki je tišina izpovedi.
Tomaž Domicelj nam je pokazal povsem drugačen svet, ki ga poznamo že dolgo. Vnaprej vemo, da to ne bo koncert v klasični obliki. Tudi tokrat ni bil. ..Zabavnost" je samo navidezna. Če si jo znamo razložiti, jo občutiti vsak po svoje, nam lahko sporoči veliko. Besedila in „šale" nam skozi posmehljivost in hudomušnost povejo marsikaj. Tomaž vse probleme rešuje šaljivo. Še tako trpki dogodki postanejo enostavni.
Bil je še en zvočni dogodek: tokrat godcev dveh svetov ...
MILOŠ BAŠIN
Glasna plima punka
njeno poustvarjanje. Jenny Beeching ne moremo poslušati in razumeti, moramo ji prisluhniti in razmišljati, saj je to glasba, ki zahteva človeka in ne poslušalca. V eni osebi je bila plesalka, igralka in glasbenica. Petje in igranje na kitaro, akustično seve-
Paraf in Ruts v
ljubljanski dvorani Tivoli
Morda še noben koncert v Ljubljani ni v tolikšni meri hkrati dokazal moči in nemoči nekega zvočnega gstvarjanja, kot nastop dveh punk skupin: Tria Paraf iz Rijeke in angleškega kvarteta Ruts.
Kot moč te glasbe se je izkazala predvsem glasnost, ki je, če je ne razumeš, največja vaba, mamilo. Glasnost poslušanja, glasnost zvokov je prišla do veljave spet s pojavom punka in novega vala. Kaj naj poslušamo, če ne moremo razumeti besedil, če ne moremo razločiti med seboj niti posameznih glasbil? Treba je vedeti, da je bil koncert skupine Ruts prvo gostovanje „prave” punk skupine pri nas. Torej je lahko (in tako je tudi bilo) prisostvovati takemu koncertu modno in na ta način biti seznanjen o novi rock glasbi. Moč tega koncerta je predvsem dinamika same glasbe in pa scenskega nastopa, ki naj poslušalce tako prepriča, da še sami sodelujejo v njem, da se skozi te zvoke sprostijo v gibanje. To ni več ples kot ga poznamo iz disco klubov, temveč povsem nedoločljivo gibanje — izven vsakih plesnih pravil. To je tudi glasba, ki ne priznava nobene kolikor toliko določljive melodije, kaj šele harmo-
Angleška punk skupina Ruts
nije. Ostal ji je gol ritem, v katerega se vsi glasbeniki združujejo z glasnostjo, ki se je izkazala kot bistven pogoj tega koncerta. Težko, pravzaprav nemogoče je bilo ločiti med se-
boj posamezne skladbe. Redki soli električne kitare in nekaj elektronskih efektov, ter sem in tja izstopajoč glas pevca, ki je bil razumljiv samo v refrenih, pa še teh je bilo
malo ... Sicer pa smo poslušali neprestan pohod ogromnega težkega ritma. Rock'n roli je samo osnutek za zvočno ustvarjanje angleških Rutsov. Ti ne priznavajo nobene tišine. In ko so se poslušalci v parterju utrdili, ko niso zmogli več nobenega krika ali zamaha z roko, so glasbeniki ostali sami. In če ne razumeš besedil, ti ostane glasba samo še kot hrup, nasilen in utrujajoč, ubijajoč. Besedno sporočilo je bistven del punka in novega vala.
Že pol ure bi bilo dovolj za skupino Ruts. V tem času bi povedali vse. V navadi je, da je zvok predhodne skupine slabši — vsekakor je bil pri reških Parafih mnogo tišji, kar se je izkazalo kot osnovna pomanjkljivost. Poslušalci so oživeli le pri spev-nejših skladbah kot so: Rijeka, Moj život je novi val in Milicija. Na mali plošči delujejo veliko bolj prepričljivo.
Bil je samo koncert, ki bo ostal v spominu zaradi glasnosti in neskončnega ponavljanja angleške skupine Ruts in neprepričljivosti reških Para-fov.
MILOŠ BAŠIN
Fotografiral: MIRZA DŽUMHUR
vanja širše opredelili kot pop (glasba).
V	Veliki Britaniji in ZDA ločujejo na eni strani tradicionalno glasbo (kakršno smo tokrat slišali) in pa country in folk glasbo, ki jev bistvu nadaljevanje tradicionalne,
18
PLOŠČE
PLOSCE
PLOSCE
BLONDIE/ EAT TO THE BEAT/ RTV LJUBLJANA
Vso ostrino in trdost zvoka, kot smo ga vajeni pri skupinah novega vala in punk rocka, znajo Blondie spretno zakriti. Tudi opredelitev v eno izmed teh zvrsti rocka je pravzaprav povsem odveč. Čemu opredeljevati? Je pa tudi res, da je Eat to the beat plošča, ki je od vseh te skupine najbolj nabita z energijo in ostrino. Še vedno je opazna izrazita melodičnost skladb, ki jih značilno zapoje Deborah Harry. Njen glas in zvok bobnov, ki niso nikoli nasilni, čeprav so v ospredju, sta pri Blondie najbolj opazna. Ostali glasbeniki (električni kitari, bas in klaviature) ustvarjajo gmoto zvokov, ki se vključujejo v ritem in obenem podpirajo glas Deborah Harry. Le malokrat se odločajo za posamezne sole. Vsi glasbeniki so podrejeni celotnemu zvoku, v igri se dopolnjujejo. Rock'n roli s povsem novimi razsežnostmi, novimi (sodobnimi) priredbami, ki ne pritegne toliko zaradi melodičnosti kot zaradi novega načina igranja, razmerij med glasbili, ter nas spominja na pop šestdesetih let
RORY GALLAGHER/ TOP PRIORITY/ RTV LJUBLJANA
Več kot desetletje smo poznali Rorya Gallagherja predvsem kot ustvarjalca bluesa. Zdaj pa se nam kaže v povsem novi podobi. Izraz hard rock je še najbližji njegovemu ustvarjanju na plošči Top priority. Zasedba, v kateri deluje, je majhna: električna in bas kitara ter bobni, sem in tja tudi orglice. Vsezkozi je v ospredju Rory z glasom in kitaro, ostala dve glasbenika skrbita le za močan in jasen ritem. Že dolgo nismo slišali kitarista, ki bi tako doživeto in raznoliko igral kitaro. Kot da je vsak zvok možno zaigrati le enkrat. Instrumentalni del dopolnjuje občuteno petje. Prav zaradi izraznosti, doživetega igranja in petja, so na tej plošči združene vse značilnosti bluesa, vendar povsem
drugače izražene. Glasba elementarnega rocka, trdega in neizprosnega, ki ga spoznamo šele po večkratnem poslušanju.
PANKRTI/ DOLGCAJT/ RTV LJUBLJANA
Neverjetno. Šele Pankrti nas, kot prva jugoslovanska skupina, spoznavajo z rock'n rollom. Tistim iz petdesetih let. Naj to imenujemo punk, novi val ali novovalovski punk. Še nobena skupina ni zmogla toliko različnih priredb, še nobena skupina ga ni znala zaigrati tako preprosto in prepričljivo. Ničesar ni preveč, vsako glasbilo ima svoj prostor. Ni odvečnih preigravanj enih in istih riffov, skupina deluje kot celota. In besedila. Končno imamo taka, ki bi jih bilo vredno natisniti na ovitku in, kijih moramo poslušati. Niso nujno zlo skladbe, ker pač morajo biti, sporočila so provokativna, lahko jih razumemo kot življenjske izkušnje piscev, lahko jih razumemo kot svoje. Besedila, udarjajo velilo huje kot instrumentalni del, pa naj Pankrte poslušamo še tako glasna Tudi besedila imajo s\»jo glasnost. Glasnost „dolgcajta".
PRIZMA/ POGUM/ RTV LJUBLJANA
Glasbo, kot jo igra Prizma, je mogoče primerjati le s sorodnimi skupinami: Prah, Prelom, Srebrna krila ... Prizma je med njimi, tako v besedilih kot v glasbi, segla najdlje. To je glasba, v kateri je vse jasno in takoj slišno. Melodija, ki se nam že prvič vtisne v možgane in lirika, ki ničesar ne razlaga in o ničemer ne razmišlja, temveč samo pripoveduje. Na srečo je še ni napadla sladkorna bolezen, kot je v navadi pri podobnih skupinah, kjer se cedita med in sladkor, po jutranjem svetlomodrem nebu pa letijo srebrna krila vseh ptic, kar jih poznamo. In, tudi sonce obvezno vzhaja. Glasbenikom Prizme zaiVierimo lahko le to, da.so
pred leti igrali veliko bolj zahtevno glasbo, vendar so izkušnje pokazale, da najlaže uspejo s tako, kot jo igrajo zdaj.. .
ATOMSKO SKLONIŠTE/ U VREMENU HOROSKOPA/ RTV LJUBLJANA
Kako kruto se pisec besedil Duško Obradovič poigrava z neko nedoločljivo ..prihodnostjo", z dogodki, ki so se že zgodili, pa se lahko ponovijo. Horoskop, ki se ga ne bi upala objaviti nobena revija: karierizem, snobizem, padec atomske bombe, lov za denarjem, vojne, izgubljenost nekega načina življenja, duševne bolezni, terorizem ... Vsa ta imaginarnost je v kontrastu z odvečnimi materialnimi dobrinami, kar je vse krinka prelomnih usodnih dogodkov. Optimistični pesimizem: ne sme se zgoditi.., Horoskop, ki je neuresničljiv tisti hip, ko ga nočemo.
Instrumentalisti tej izpovednosti nimajo več kaj dodati, saj Atomsko sklonište gradi predvsem na besednih, sporočilih, ki jih morajo poudariti čimbolj neopazno in preprosto. Kolikor je le mogoče. Ritem bobnov je neusmiljeno tiktakanje in korakanje atomske ure, ki ga ne moremo preslišati. Bas in kitara ga obenem dopolnjujeta in uničujeta: ne sme se zgoditi. Akustična kitara pomeni optimizem ...
MILOŠ BAŠIN
DAVID BOVVIE/ LODGER/ JUGOTON
Po štirinajstih letih nastopanja ostaja David Bovvie še vedno velik, ne, še večji v svojem glasbenem izrazu, svoji trdno začrtani poti glasbenika. Ostaja tisti, ki mu je rokovska glasba 60-lih let pokazala dokaj ozka vrata za napredovanje in je fant zato ubral nekoliko čudno pot. Ko je zapustil svojo skupino Spiders of Mars (julij 1973), se je posvetil produkciji raznih plošč (Lou Reed), pripravljal pa je tudi samostojne projekte (koncer-
te in plošče Diomond dogs /1 974/, David live /1974/, Young Ameri-cans /1975/, Statio to Station /1 976/). No, potem sta začela skupaj z Brian m Enom (ex Roxy mušic)' in pred nami je ena Bovvievih boljših plošč z naslovom Lodger.
Plošča z zanimivim glasbenim konceptom, polna dinamike, presenetljivih domislici humornih prehodov, ki pa nam začuda ostanejo v spominu. Nekatere skladbe vsebujejo različne narodne (folklorne) elemente vzhoda (Yassas9in, Red sails), in so prava poživitev na že tako odličnem albumu. Malo zapovska skladba Afričan night flight nam v vsej veličini razkaže Bowievo in Enovo moč aranžiranja. Nekateri bi morda lahko dejali, da sta zajadrala v „novi val", vendar Bovvie ostaja Bovvie, vedno zvest svojim glasbenim vodilom, od začetka do konca plošče v napetosti, naelektreni otrplosti, intenzivnosti ritma in polnosti zvoka. Zavrtite si to ploščo le enkrat in ...<.,.. osvojili jo bostel
OUEEN/ LIVE KILLERS/ JUGOTON
Dvojna plošča te angleške rock skupine je pravo ogledblo njihovih dovršenih nastopov. Posneta na evropski turneji (januar — marec 1979) nam pričara koncert, poln energije tudi na domačem gramofonu. To ploščo bi lahko imenovali tudi The best of.., saj so na njej vsi večji uspehi skupine Oueen—od Keep jourself alive, pa do Don't stop me novv. Sodelovanje publike in očitno dobro vzdušje na koncertih se stopnjujeta od posnetka do posnetka.
Verjetno se še spominjate nastopa v ljubljanski Hali Tivoli, ki je izzve nel nadvse veličastno. To so še vedno pravi rockerji, s sedaj že malo privzdignjenim nosom, vendar stvar še vedno jemljejo resno (vsaj na posneti turneji so jo). Plošča, posneta na tako uspeli turneji, pomeni uspeh že vnaprej.
TOMO PIRC
19
GLASBILO
GMSBILO
GL4SBILO
Trobenta
Trobento so poznali že stari Egipčani,. Asirci, Perzijci in Rimljani, njena naloga je bila tedaj povsem drugačna kot danes.
Danes je trobenta zavita cev s tremi ventili, z ustnikom na začetku, cev se razširi in konča v odmevnik. Izdelujejo jo iz dokaj mehke medenine, v katero so vliti še drugi materiali (baker, krom). Uradni obseg trobente je od malega fis do trikrat črtanega C (C3). Današnja tehnika igranja pa se je izpopolnila, zato je ta obseg odvisen od posameznega glasbenika. Največ trobentačev igra na trobento, uglašeno v B. Ta se uporablja v glavnem v vseh zvrstah glasbe, solistično ali v skupini. V uradnjemdesetletju pa so glasbeniki začeli uporabljati tudi tako imenovano C trobento (uglašena je v C). Glasbilo transporira cel ton (veliko sekundo) više od B trobente, ima svetlejši in prodornejši ton, ki se laže prebije skozi zvočno maso simfoničnega orkestra. Poznamo še D in Es trobento, ki sta uglašeni za veliko terco (D trobenta) oziroma čisto kvarto (Es trobenta) više od B trobente. Glasbili, uglašeni v D in Es, sta po velikosti znatno manjši od B in C trobente, v glavnem pa se uporabljata za izvedbo solističnih koncertov (na primer Haydna, Humla).
Že ime nam pove, da je najmanjša piccolo trobenta, izrazito solistično glasbilo, ki transponira kar za oktavo više od navadne B trobente. Njena barva zvoka je podobna oboi. S piccolo trobento so igrali baročne koncerte Tartinija, Vivaldija, Telemanna, Bacha in dela drugih skladateljev. Piccolo trobilo zahteva že izoblikovanega glasbenika z virtuozno tehniko, zato so tisti, ki jo obvladajo, zelo cenjeni.
Včasih so uporabljali tudi trobento, uglašeno v F, danes pa je to glasbilo nekoliko pozabljeno. V nekaterih pihalnih godbah glasbeniki v pisani skupini najrazličneje uglašenih trobent uporabljajo tudi Es trobento, ki pa transponira kar za čisto kvinto niže od B
trobente, v glavnem pa je to le spremljevalno glasbila Različek trobente je tudi krilni rog (Fluegelhorn, krilovka); zanj menijo, da je nastal v Franciji. Lahko bi rekli, da je krilni rog sinteza trobente in roga. Je večji od trobente in ima zelo mehak, delno rogu podoben ton. Sprva so ga uporabljali v pihalnih orkestrih, danes pa gd največ slišimo v jazzovski glasbi. Bistveni razliki med trobento in krilnim rbgom sta: trobenta ima cilindrično cev in kotlast ustnik, krilni rog pa konično cev in lijast ustnik.
Krilovki se je pridružil še kornet, ki je „mešanica" trobente in krilnega roga. Po barvi tona je zelo podoben trobenti, le da je njen ton nekoliko mehkejši. Poznamo tudi bastro-bento, ki pa se manj uporablja.
Ustnik je pomemben del glasbila, saj v njem nastaja ton. Tudi na začetku učenja trobente se mladi glasbenik najprej spoznava samo s pihanjem v ustnik. Zaradi različne zgradbe človeških (trobentačevih) čeljusti oziroma sestave zobnega loka so izdelali več vrst ustnikov. Nekateri imajo manjšo vrhnjo okroglino, nekateri poglobljen kotlič, nekateri pa bolj ali manj odprt spodnji del
cevčice. Možne so tudi različne kombinacije vseh teh lastnosti. Delno so različice ustnikov nastale zaradi bioloških razlik bodočih trobilcev, delno pa zaradi različnih zahtev igranja.
V	zabavnih in jazzovskih orkestrih, kjer glasbeniki izvabljajo iz glasbila ekstremno visoke in rezke tone, uporabljajo v ta namen manjši in bolj plitek ustnik, igranje si tako delno olajšajo.
Poznamo tudi steklene ustnike, vanje pihajo glasbeniki v pihalnih orkestrih, ki često nastopajo na prostem. Stekleni ustnik ohranja stalno temperaturo, kar ustvarja prijetnejši občutek na trobentačevih ustnicah.
Trobentine ..glasilke" so glasbenikove ustnice, te se s pomočjo zračnega stebra zatresejo in tako ton zazveni. Ton, kakršnega slišimo iz odmevnika, pa povzroča kroženje zraka po zvočni cevi oziroma trobenti (to velja za vsa glasbila iz družine aerofonov). Pri trobenti vedno zajamemo zrak tako, da vdihnemo preponsko, enako kot pri petju (ob tem se napne trebušna stena, ramena se ne dvigujejo). Če ton prekine ali igra staccato, trobentač z jezikom udarja po zadnji steni
prednjih zob (kakor bi izgovarjal zlog „ta"). V klasični šoli za pouk trobente obstajajo določena pravila, kako pihati vanjo in kako jo držati na ustnicah. Vsak solist ali trobentač v simfoničnem orkestru mora izoblikovati enako lep, sočen in uporaben ton, ki naj izrazi katerokoli glasbeno občutje v tako imenovani klasični glasbi.
V jazzu ali kakšnem drugem, sodobnejšem glasbenem izrazu je ta pot svobodnejša. Težnja po raznolikosti barvnih efektov je pripeljala do uporabe raznih dušilcev. Tako eni ..zmehčajo", drugi pa še bolj zaostrijo trobentin ton.
V obdobju baroka in klasicizma je bila trobenta le občasen gost v simfoničnem orkestru. V glavnem je bila skupaj s timpani le barvna in ritmična podlaga godalom in pihalom (o tem se lahko prepričamo v Beethovnovih, Mozartovih ali Haydnovih simfonijah). Šele ko so skladatelji v romantični simfonični orkester vnesli nova glasbila (s tem tudi nove zvočne barve), so trobila postala veliko pomembnejša, z njimi pa tudi trobenta. V zadnji vrsti (ali v ozadju) orkestra, kjer so trobila, je nastal pravi zvočni steber, ki običajno opisuje skladateljeva občutja, bodisi agresijo ali pa svečane trenutke (pomembno vlogo so trobilom namenili Richard Strauss, Gustav Mahler, Anton Bruckner, Richard VVagner). Trobente v orkestru še vedno zvočno nakazujejo pomembne trenutke (signale), vendar najdemo v skladbah tudi nežnejše solistične vložke (razpoloženja).
T ako so po vzoru drugih orkestralnih skupin sestavili tudi komorno zasedbo: kvintet trobil (pa tudi druge manjše komorne sestave). Trobenta je prevzela violinsko vlogo, igrala je in še igra melodijo ob akordični spremljavi drugih trobil (roga, pozavne, tube). Trobento so v orkestru vedno pogosteje uporabljali, postala je nenadomestljiva, zanjo (in za pomembne trobentače) so pisali skladatelji vedno več del.
Umetelno izdelana trobenta iz leta 1598, ki jo hranijo v dunajskem muzeju umetnosti.
		
		
		
»Naravna" trobenta iz 18. stoletja, ki ni imela še nobenih ventilov in so nanjo lahko igrali le zelo glasne tone, saj je bilo potrebno vanjo močno pihniti, da so izvabili ton.
20
Prve trobente: salpinks v an-
Danes je trobenta eno pomembnejših glasbil v vseh glasbenih zvrsteh (virtuozi — trobentači v klasičnem izrazu so: Maurice Andrž, Timotei Dokshitzer, Roger Delmotte, Gerard Schvvarz).
Trobenta se je v jazzu hitreje uveljavila, saj je ta glasbena zvrst začela nastajati, ko se je glasbilo že popolnoma izoblikovalo. Že v dixielandu (jazzovskem stilu) ima trobenta pomembno vloga Morda iz preprostega razloga: glasbeniki so igrali na prostem, tam so poslušalci trobento najbolje slišali. Vsekakor je dajala tej smeri jazzovske glasbe nekakšno toplino in razigranost — kdo ne pozna pomembnega trobentača, ki je igral tudi dixieland, Louisa Armstronga?
Trobenta je pomembna tudi v zabavnem orkestru, kjer običajno igrajo štirje, tudi pet trobentačev, z močnim, prodornim tonom in predirljivimi višinami (spomnimo se Maynarda Fergusona, Cata Andersona, Lina Biviana). V manjših jazzovskih zasedbah je trobenta tonsko bolj svobodna, saj se tam ne prilagaja sekciji trobentačev. Običajno se v takšni skupini zberejo glasbeniki z različnimi glasbili, barvo tona usklajajo s skupnim dihanjem in vzdušjem, ki ga zahteva njihova glasba. Nekateri jazzovski glasbeniki igrajo s kontinuiranim, izvirnim oziroma klasičnim tonom (takšen ton poznamo pri Freddiju Hubbardu, Woodyju Shavvu, Leeju Morganu). Glasbeniki uporabljajo le stilne posebnosti: igranje s šumečim tonom (trobentač ga izvablja tako, da namerno poslabša kakovost vibracije ustnic) in pritiskanjem ventilov do sredine, kar da zamolkel, votel ton. V sodobnem jazzovskem izrazu vključujejo tudi elektronske efekte: igranje s pomočjo wah—wah pedala (kot ga poznamo pri elektronski kitari), uporabljajo pa tudi elektronski odmev (Miles Davis, Eddie Henderson).
Kakšen bo zvok trobente v prihodnosti?
Vsekakor tiči v rokah hotenj izvajalcev in skladateljev. Lahko rečemo, da je danes trobenta pomembno glasbilo, ki je pustilo globoko sled v razvoju glasbene zgodovine.
ZORAN MARKOVIČ
Diagram delovanja ventilov: ko ventil počiva, gre zračni tok naravnost skozi glavno cev, ko pa pritisnemo na zaklopko, podaljšamo zračni steber cevi, ker mora zrak skozi posebno cev.
tični Grčiji, lituus v antičnem Rimu, egipčanska trobenta in srednjeveška evropska trobenta, imenovana busina.
Jazzovski glasbenik Dizzy Gillespie s svojo značilno trobento
Sodobna B trobenta, ki jo uporabljajo v orkestrih klasične, jazzovske in plesne glasbe.
Maurice Andrtf velja že nekaj let za najboljšega trobentača na svetu
21
KRAJŠAVA ZA . ČLEN'
IZRAZ ZA MOČVIRNI PREDEL V POSAVINI
TONE ’ KUNTNER
NAŠI
RAZGLEDI
ČELNI DEL
HIŠE
KONEC
ZAGATNE
DOLINE
JAKOV
IGNJATO
VIC
AMERIŠKI
ROCK
(FRANK)
ZVEZNI
ODBOR
MOTORNA
PREVOZNA
SREDSTVA
Inekd JUG( sl NOG VRAT iR
GIASBENE UGINKE GMSBENE UG1NKE
GMSBENE UG4NKE	Sestavlja	Igor	Longyka	J
PRILOŽ-
NOSTI
ITALIJAN-
SKA
ŽENSKA
REVIJA
OBČINA V SLOVENS*
GORICAH
VETRNI
JOPIČ
NAGRADNk SLIKOVNk KRIŽANKK
SREDIŠČE ŠPANSKE ASTUP' 'c
PESNIK
PAVČEK
VISOKA GORA NA KOROŠKEM
ANGLEŠKI
FILOZOF | TAVTO (BERTRAND! LOGIJA
Nagrade in razpis
Dragi reševalci, pred vami so nove uganke. Rešitve nam pošljite na naslov REVIJA GM, Krekov trg 2, Ljubljana, do 20. marca. Nagrajenci bodo prejeli veliko ploščo ansambla Slavko Osterc.
Med reševalci pete letošnje številke je žreb izbral Heleno TOMŠIČ z Jesenic, Jelko NOV KOVIČ iz Ljubljane in Gorazda S! CAJNARJA iz Trebnjega, ki bodo prejeli veliko ploščo slovenskih solistov oboista Boža Rogelje in klarinetista Alojza Zupana.
Rešitve iz 5. številke
POSETNICI; Marijan Lipovšek. Jože Privšek.
MAGIČNI KVADRAT: 1. Praha, 2. Rihar, 3. Ahlin, 4. Haiti, 5. Arnič.
MOZAIK; Zaljubljen v tri oranže.
SLIKOVNA KRIŽANKA: Vodoravno - gramoz, leha, Placido, emir, Domingo, veje, ga no, Piran, severnica. unisono, ki, tenorist, NT, obet, celota, roka, Akadem.
KONEC
MOLITVE
BRENCELJ
PEVEC
ROBIČ
SIN RIMSKEGA CESARJA TIBERIJA
ČAST.
GRŠKA
BOGINJA
PRAVICE
nekdanja državna prvakinja v tekih (Marjana), O. mestni predel, P. kostni deli ust za drobljenje hrane, R. država v Severni Afriki med Libijo in Alžirijo, S. žival z dolgim repom, Š. orkan, T. slovitidolgoletni selektor zahodnonemške nogometne reprezentance (Helmut),U. portugalska prekomorska posest na južni obali Kitajske, V. delavec v livarni, a. najlažja kovina, b. vrsta trte in vina, ki raste tudi na Štajerskem, c. trinog, č. vrsta mešane solate, d. najvišji cestni prelaz v Sloveniji, e. mlad skopljen goveji samec, f. visok aražvni uradnik v sultanski Turčiji, g. tenorist v ljubljanski Operi (Karel), h. kdor krade iz žepov, i. znak za znižanje note.
Ob pravilni rešitvi boste na de bel e je obrobljenih poljih stopničasto prebrali priimke sedemnajstih slovenskih skladateljev vseh dob.
DALJŠE
OBDOBJE
LETNI
POSEK
Stopnice
V vodoravne vrste vpisujte besede naslednjega pomena:
A. pogonski del jadrnice, B. sedalo, C. kozica,č. denarna ustanova, D. slovenski psihiater, pisec prve slovenske anatomije in fiziologije živčevja (Alfred, 1897-1938), E. najmanjši delci snovi, F- kepa zemlje, G. kača naočarka, H. polmilijonsko brazilsko mesto blizu ustja Amazonke/ I. hrvaški pisatelj zgodovinskih romanov (Avgust, 1838-1881, ,,Zlatarjevo zlato"), J. gug na telovadnem orodju, K. muslimanska sveta knjiga, L. bohinjski revolucionar, vodja ljudske vstaje na Gorenjskem (Stane), M. moški pevski g/as, N. celjska atletinja.
22
GM PSMK GM PSMk GM PISMk
jft
takih srečanj s priznanimi glasbeniki. saj nat glasbe bogati in je del natega iMjen ja."
HERMINA PLANINŠEK iz 8. r. OŠ Podgorca pri Slov. Gradcu,
Nagrajena pisma in pomenek z dopisniki
Počitniški čas je bil nekoliko su-Sno obdobje za rubriko vaSih pisem. Kakor je bita sicer skromna bera zanimiva, pa vendarle med pismi ni bilo nobenega, ki bi me tako navdušilo, da bi ga izbral za PRISPEVEK MESECA. Nagrada — knjiga Kurta Pahlena POSLUŠAM IN RAZUMEM GLASBO bo tako počakala do prihodnje Številke. Zato pa bomo razposlali kar precej tematskih Številk revije GM — vtem dopisnikom, ki sem jih tokrat izbral za objavo in za pomenek.
Najprej Se dolg iz prejSnje Številke:
MILENA OBREZA iz 7. razreda OŠ Tone Okrogar v Zagorju
nam je že zadnjič poslala svoj prispevek z naslovom RADA BI POSTALA UČITELJICA GLASBE. Ker zadnjič zanj ni bilo prostora, je priSel na vrsto tokrat, nekoliko tkrajSan;
„2a od nekdaj sl letim postati učiteljica glasba: Zakaj ravno učiteljica glasbe? Kaj ni dovolj drugih poklicev? So poklici, to. ■ Ampak človek te odloči za poklic, ki-ga veleli Moja vzornica je tovarišica za glasbeni pouk. Že od prvege razreda pojem pri njej v zboru in todelujem pri Orffovem instrumentariju. Naučila nas je veliko pesmi in nas spremljala na klavirju. Tako se je tudi v meni prebudila želja, da bi učila otroke pesmi In njihovo petje spremljale z nežnimi akordi
Včasih • pomtilim, kaj je sploh glasba -In kaj mi pomeni. Z glasbo se lahko pogovarjam, na moje vprašanje vedno najde pravi odgovor. Vse življenje sem ob njej. Kdor ima glasbo■ rad. n! slab človek, pravijo. Glasba- ne pozna mejaIZ njo izražaš to. kar čutil Glasba te lahko prevzame ali pretrese. Kaj ni glasba tista, ki premaguje človekovo trpljenje in mu daje veaelje, v katerem je zaobseženo vse naše življenje?
Želim si sprejeti učiteljsko delo, kakršno je. In- lahko rečem, da bom kljub težavam vztrajala, da bi dosegla svoj cilj."
Draga Milena, tvoja trdna volja j* gotovo pravi ključ do uspeha. Da b) le bilo Se dosti tako odločenih deklet in fantovi Ob dejstvu, da manjka v Sloveniji 200 glasbenih učiteljev, se. jim Se precej let ni beti za zaposlitev....
MATEJA ŽGAVEC z osnovne šole Boris Kidrič v Ajdovščini se je razpisala o veselju, ki ji ga je nudilo petje v Šolskem zboru:
..Stojim pred vrati učilnice za glasbeno vzgojo in berem, kdaj imamo vaje. Pogled ml zdrsne-na imena novih pevcev.
Spomnim se dne, ko sem lahko prebrala svoje ime in bila tega zelo vesela, saj je bilo število sprejetih omejena Sledila je prva pevska ■ vaja. ki se mi Je zdela zelo zanimiva, a zahtevna, saj je terjala veliko pazljivosti. • Vsaka vaja mi je prinesla spoznanja v glasbi/ vedno na drugačen nečln. Všeč so ml bile pesmi, v katerih so bile skrivnosti, • ki si jih tpo-znel šele takrat, ko si petem zapel.
Na vaji pred nastopom se je ču tila napetost v zraku. To so bile naporne vaje, ki to zahtevale zbranost Nastop je zahtevel le več.
V	spominu ml je ostal prvi nastop. Vsa nestrpna sem čakala, kdaj se bo odprla zavese. Stala Sem v prvi vrsti ‘in na čelu sem začutila drobne kapljice potu. Roke so »e mI potile In tresle. • Imele tem tremo. Ob pogle&t na množico se mi je trema povečala. Učiteljica je dala znak za začetek in iz grl so prihejali toni. ki so se med seboj prelivali Trema se Je oddaljevala in na koncu sem bila sproščene ter poslušala aplavz, ki je bil namenjen zboru In tudi meni Tako so si sledile vaje In nastopi vsak s svojimi presenečenji Zdaj sem v osmem razredu in z žalostjo ugotavlj*™ da bnm t» ybor morala zapustiti. Kako bom živela brez glasbe?! Kje naj najdem kaj lepšega in popolnejšega od nje? Glasba■ umirja človeka v globino njegove duše in je nasprotnik skrbi in bolečine srca."
Nikoli ni prijetno, če moraS zapustiti prijatelje, s katerimi si užil toliko veselih trenutkov in skupnih preizkuSenj. Mateji lahko le zaželimo, da bo tudi v novem okolju po končani osnovni Soli naSla takten stik z glasbo, ki jo bo Se naprej osrečeval. Možnosti bo najbrž dovolj, le poiskati jih bo treba!
DANILA KOVŠCA iz 7. razreda OŠ Ivan Rob v Šempetru pri Novi Gorici
je zapisala vtise o obisku v operi. Preberite jih:
..LjubiJenska opera, stara dostojanstvena dama v središču Ljubljane! Denes je v njej kot v čebelnjaku, kajti tu smo se zbrali učenci sedmih in osmih razredov naše šole. Drug drugega želimo preglasiti. Mnogi so tukaj prvič, kajti do Ljubljane imamo precej daleč in tako se nam malokdaj nasmehne sreča, kakršna se je danes.
Luči počasi ugašajo, v ospredju je ie osvetljen napis „Eno z one-
ga sveta". Končno se zevese dvigne, orkester zaigra prve tekte. vsi navdušeno zaploskamo. Ponavadi nas morajo učitelji ne različnih proslavah in v kinu krotiti, danes pa smo ostali dO konca čisto-tiho. Zavzeto smo poslušeli zaljubljenega Era In DJulo pa vaška dekleta in strogege Marka.
Tretje dejanje, ki se je kar prehitro končalo. Je bilo najbolj razgibano In nas je-vse navdušilo. Zvrstili so se rez lični ljudski plesi ob spremljavi orkestre in zbora. Ko se Je zavese zadnjič zagrnile, smo teko bučno ploskali, da smo pevce še enkrat priklicali na oder. .
Keder predvajajo opero po televiziji, je- nikoli ne poslušam. Toda ko imaš pred seboj žive pevce ne odru s kulisami, te-dogejenje pritegne. Škode le, ker se nem tako malokrat ponudi priložnost -za obisk operne predsteve."
K Danilinemu pismu naj zapitem le tole misel: operni umetniki so bili takrat gotovo vsaj tako zadovoljni kot mladi obiskovalci. NI namreč mnogo predstav, na katerih bi mladi obiskovalci ohranili pozornost do konca dogajanja na odrul
Tudi SONJA NEMANIČ iz OŠ Grm v Novem mestu
se je razpisala o glasbenem dogodku. Tokrat je bil to navadni koncert, ki so ga toli priborili zmagovalci v kvizu GMS 79:
„Osmep decembra je bil v Ljubljeni flnele kvize GMS 79 na temo o jazzu. Zmagali so Marko Boh, Gregor Forte In Devorin Gezvode. lanski -osmošolci naše šole. Za nagrado sl Je naša šola lahko Izbrala enege od komornih koncertov iz programe GMS.
Devetega januarja Je neto šolo obiske! pihalni kvintet Slovenske-fil-harmonije iz Ljubljene. Ob prisotnosti tmegoveine trojke, ki Ji Je ravnatelj podelil priznenje OŠ Grm. smo navdušeno prisluhnili nastopajočim. Predttevili to te nam: Slavko GoriSar (klerinetl, Rudi Pok (flavta), Stojan Dokuzov (oboa), Emil Krečan (rog) in Jordan Hadžlniko-lov (fagot).
Za uvod to ■ nem predttevili Bachovo skladbo. Že v prvi pesmi so pritegnili našo pozornost -Igrali so doživeto, njihov zvok le lepo nepolni/ evlo šole. Po uvodni skladbi so nem umetniki predstavili svoja glasbila, nsto pa izgrall skladbe znanih tujih skledeteljev In Slovenca Primoža Ramovša. Skladbe so nam dajale poseben občutek glasbenege zadovoljstva. Mnogo prehitro so končeli svoj nastop. To smo pokazali z burnim ploskanjem ob zaključku in gostje-so dodali še eno skladbo.
Nad nastopom smo bili zelo navdušeni In še dolgo smo se pogovarjali o tem koncertu. Želimo sl še
ki je že naSa stalna dopisovalka, je tokrat svoje razmišljanje o glasbi naslovila NE RAZUMEM. Takole pojasnjuje naslov prispevka na koncu: „Ne rezumem, zekej ljudje teko red! poslušajo le tisto -glasbo, ki jim Je všeč in Jo rezu mejo. Zakaj se teko malo ljudi poglobi tudi v glasbo, kije ze spoznanje manj razumljiva, a prav tako kakovostne? Odgoverjam si peč s tem, da svet glesbene umetnosti še premalo poznamo. Upam, da ml bo nekoč uspelo ne to vprašanje odgovoriti teko, de bom z odgovorom lehko zadovoljna."
Iz Podgorce sta se oglasil Se dve učenki. ANDREJA KOLAR je poslala dve pitmi. V.enem od njih, ki opisuje, kako so pri pouku poslutali simfonično pesnitev Vltava Bed-richa Smetane, prosi, če bi v naSI reviji lahko več napisali' o tem čei-kem skladatelju. Tudi TANJA PEČNI K, ki. j« poslala tri pisma, ima željo: rada bi več zvedela o zboru Dunajskih dečkov, ki ga je posluSala v Soli s ploSče. O. Smetani smo pisali pred cfrema letoma dunajske dečke pa bomo predstavili do konca Šolskega leta ali pa v prihodnjem letniku. In ie odgovor na Tanjino vprašanje. ki bi rada letos sodelovala v kvizu GMS: tema novega kviza je SLOVENSKA OPERA in gradivo zanj bo kot tematska Številka Revije GM iztla predvidoma v maju. — .Da bi se Tanji v novem kvizu pridružilo čim več natih bralcev, si želi.
VAŠ UREDNIK
Hermina, odgovor je v ljudeh sa mlh: mnogo več je takih, ki jim glasba pomeni predvsem razvedrilo, sprostitev in pomirjenje ali pa jim je sredftvo za draženje čutov. Taki se o glasbi ne spratujejo, temveč jo samo sprejemajo. Kdor pa globlje dojema glasbo, ta bo natel posebne vrednote tudi v vrsti glasbe; ki ne ye v uSesa sama po sebi. Velikokrat te je treba do sporočila glasbene govorice dokopati s poglobljenim po-sluianjem. Ni težko ugotoviti, Hermina, da taktnega trude ne žrtvuje ravno mnogo ljudi I
23
momji,
REPORT/lZ/1
REPORT/12/1
REPORT4Z.4
Srečanje s Petrom
Ansambel Slovenske filharmonije se je konec lanskega leta odločil, da bo ljubljanske otroke razveselil s posebno predstavo, ki bi ob zaključku leta otroka popestrila proslavljanje Novega leta. Skupaj z Glasbeno mladino je obvestil vse ljubljanske vrtce in osnovne šole, da se njihovi malči in mlajši šolarji 27. in 28. decembra lahko udeležijo posebne glasbene predstave v Slovenski filharmoniji. Izvirna zamisel dirigenta Uroša Lajovica je pri najmlajših poslušalcih in njihovih vzgojiteljih naletela na zelo ugoden odmev. Množice malčkov in šolarjev so se sprehodile po prostorih ljubljanske glasbene hiše in si od blizu ogledale vse skupine glasbil, ki so jim jih glasbeniki natančno razložili in razkazali. Sledil je koncert v veliki dvorani, kjer je orkester pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta izvedel glasbeno pravljico Sergeja Prokofjeva Peter in volk; zgodbo je pripovedoval dramski igralec Boris Kralj.
Pred kratkim smo na Glasbeni mladini prejeli prisrčno pisemce vzgojnovarstvenega zavoda Hans Christian Andersen iz Šiške, v katerm se otroci in vzgojiteljice zahvaljujejo za doživetje:
Spoštovani,
zahvaljujemo se vam za lepa, vesela in bogata doživetja, ki ste nam jih pripravili ob seznanjanju z instrumenti in na koncertu Prokofjeva Peter in volk. Zamisel in organizacija sta bili izvirni, vaši stiki z otroki pa pristni in topli. Tovariš Boris Kralj nas je s svojo besedo še bolj pritegnil v dogajanje zgodbe, ki ste nam jo pričarali s svojim muziciranjem.
V	dokaz, koliko nam je vse to pomenilo, vam pošiljamo risbice in odlomek neposrednega pogovora z otroki.
Prosimo, povabite nas k podobnemu sodelovanju še večkrat!
KAJ SO POVEDALI OTROCI
MIRSAD: Šli smo v filharmonijo
MATEJA: Tam smo bili čisto tiho
ROK: da nismo motili
BETI: glasbenikov
MATEJA: da smo slišali, kako igrajo
MIRSAD: in kako je striček pravljico povedal
MIHA: o Petru in volku.
MIRSAD: V prvi sobi smo poslušali pihalne instrumente MILKA: saksofon, ko je Miha rekel, da je tajno orožje MIHA: pa flavto in trobento.
NINA: Zaigrali so Naša četica koraka in smo peli.
NATAŠA: V drugi sobi je bila violina, čelo MIRSAD: pa viola.
MIHA: To so bili rokni instrumenti.
VEČ OTROK SKUPAJ: Zaigrali so lepo, tiho, kot uspavanko. MATEJA: Na odru smo videli vesele zvončke.
BOŠTJAN: Pa tako smo še videli, ki je okroglo, pa kitajsko je narisano in ima ročko in odmeva buuuml JOŽE: V dvorani smo sedeli na lepih stolih.
VESNA: Poslušali smo instrumente ROBI: in pravljico.
GREGA: En je pa regiral.
IDA: To je bil dirigent.
MIHA: Jaz bom igral trobento.
MATEJA: Jaz pa vesele zvončke.
JOŽE: Fagot bi rad imel.
VEČ OTROK SKUPAJ: Tovarišica, kdaj bomo šli spet v filharmonijo?
BOŠTJAN: Jaz imam žetone, bi jih prinesel.
Uroš Lajovic razlaga malčkom godala.
malčkov in volkom
Slikici cicibanov, ki sta nastali po vtisih koncerta v Slovenski filhar-