STLTD I J3KA BIBLIOTEKA ,LJUBLJANA St« 162 Poštnina por a Čun j ena (C. C. con la posta) V Trsta, % nedeljo, 8. julija. 1928. - Leto VL Posamezna številka 30 cent. Letnik L!!! ponedeljka. Naročnina: za I ibm« > celo leto L 75.—v t inosesKtTo rtk« 30 st — Oftiatnina trtfo^ake m obrtn« olnišk?ga zavarovanja. V no-vih pokrajinah, kjer obstoja že desetletja splošno bclniško zavarovanje, ki obsega seveda tudi jetiko, ne da bi 3e bilo preskrbelo za to zelo razširjeno bolezen posebno zdravljenje v zavodih in sanatorij ih po modernih načelih, pomenja novo zavarovanje specijalizacijo splošne dolžnosti do bolniškega zavarovanja. Z vpeljavo zavarovanja zoper jetiko se v novih pokrajinah zavarovanje zoper to bolezen odtegne bolniškim blagajnam in se odstopi kakor v drugih pokrajinah državni blagajni za zavarovanje (Cassa Nazionale per le Assicurazioni). Kdor zboli za jetiko in je plačeval v zakonu določene najmanjše prispevke za to posebno zavarovanje, bo zahteval zavarovalnino ne več od bolniške blagajne, marveč od tozadevnega zavoda državne blagajne. Ker se bodo morali plačevati poleg prispevkov bolniškim blagajnam še posebni prispevki za zavarovanje zoper jetiko, se bodo s posebnim odlokom ministrstva za narodno gospodarstvo prispevki za bolniške blagajne sorazmerno znižali. Krog oseb, ki se bodo morale zavarovati zoper jetiko, se ne bo kril s krogom oseb. ki so vpisane v bolniško blagajno. Medtem ko so v splošnem bolniškem zavarovanju trgovski in obrtni uslužbenci, obsega zavarovanje zoper jetiko tudi poljedelske delavce in hišno služin-čad, kajti predpisano ie za vse osebe, ki morajo biti zavtt- Bolniki, ki so MH zavarovani zoper jetiko in so bili vpisani tudi v bolniško blagajno, imajo pravico, da si izberejo ali bol-niščino bolniške blagajne ali dnevne prispevke od zavarovalnice zoper jetiko. Prva znaša, kakor znano, polovico plače, na podlagi katere se izračuni jo prispevki za bolniško blagajno. 3.) Ako ni mogoče, spraviti bolnika radi pomanjkanja prostora v bolnišnico ali zdravilišče, ostane bolnik v domači oskrbi in bolniku se povrnejo vsi zdravniški stroški, stroški za zdravila in stroški za posebno oskrbo, ki se ujema z boleznijo in družinskimi razmerami. V novih pokrajinah mora skrbeti za domačo oskrbo in tozadevne izdatke bolniška blagajna. novo delovno pogodba in one rovme za starost in oneni^-g^ost. Vsi uslužbenci vsake vr-s+e m^d dokončaiim petnajstim in dovršenim pet in šestdesetim letom, kojih plača ne preseže osmih sto lir na mesec in ki niso v javni složbi, so podvrženi novemu zavarovanju. Nova priglasitev pa ni potrebna, ker 30 morali vsi ti uslužbenci prijaviti že za zavarovanje zoper starost in onemoglost. Prispevki za zavarovanje zoper jet>ko znašajo pri dnini (vštevši vrednost prehrane in stanovanja, ki se poračunita skupno na šest lir) vsakih štiri najst dni eno liro, pri dnini, ki je večja ko osem lir, pa dve liri vsakih štirinajst dni. Te vsote pa mora plačati delodajalec, ki je upravičen odtegniti polovico plačane vsote od plače. Za poljedelske dninarje so se določili zavarovalni prispevki z 0.10 L na dan, 0.50 L na teden in z eno liro vsakih štirinajst dni. Vplačevanje prispevkov se vrši na isti način kakor vplačevanje pri zavarovanju za starost in onemoglost, torej v starih pokrajinah z znamkami, pri nas pa z neposrednim vplačilom bolniški blagajni. Zahtevek po izplačevanju zavarovalnine zoper jetiko nastane komaj tedaj, ako so se v dveh letih pred vložitvijo prošnje za plačevanje zavarovalnine vplačali najmanj prispevki za dvanajst tednov. Dokler se niso vplačali za nastavljence skozi najmanj dvanajst tednov prispevki, nimajo ti-le nobei\e pravice do kake podpore. Izplačila na podlagi zavarovanja zoper jetiko so pa ta-le: 1.) Bolniki imajo pravico, da se spravijo v posebne bolnišnice in zdravilišča ali v oddelke za jeiične v navadnih bolnišnicah. ki jih je dala nacionalna blagajna (Cassa Nazionale) v sporazumu s pokrajinskimi konsorciji za pobijanje jetike na razpolago. 2.) Obolele osebe, ki morajo vzdrževati družinske člane dobe še štiri do šest lir na dan kakor so pač v zadnjih šestih mesecih pred boleznijo večje število prispevkov vplačali v nižji ali višji odmeri. Ta dnevni prispevek se plačuje kvečjemu šest mesecev. sprejeta ? Port Hatala Poročilo obeh prekooceanskih letalcev RIM, 7. Aeronavtično ministrstvo sporoča naslednje poročilo, ki sta ga brzojavila iz Port Natala prekooceanska letalca v Rim: «Radi skrajno slabega razgleda, dežja in oblakov, ki so viseli na gričevju, nama je bilo nemogoče doseči kako polje. Vrnila sva se proti severu, kjer je bilo nebo jasno, da morda tam naj deva kako ravnino, na kateri bi bil pristanek mogoč. Pristala sva na obali blizu Touro-sa, Kolesje letala je bilo nekoliko poškodovano. — Ferrarin, Del Prete.» O pristanku letala in o sprejemu v Tourosu in Port Natalu smo doznali za naslednje podrobnosti: Letalo «S. 64» je pristalo na pesku v bližini naselbine Tou-ros. Kolesje letala se je vdrlo v rahli pesek in se je pri tem nekoliko pokvarilo. Letalcema pa je takoj priskočilo na pomoč več kmetov, ki so ju prepeljali v Touros. Še tekom večera je prihitejo iz Port Natala v Touros več časnikarjev in drugih ljudi. Naslednjega dne sta letalca z nekim francoskim potniškim letalom poletela v Natal, kjer sta okrog poldneva pristala. Sprejela ju je velika množica ljudi, ki so predrli kordone policije, {S,igniii oba letalca ter ju prenesli v avtomobil, s katerim sta bila prepeljana v mesto. Ko sta dospela v mesto, sta najprej po telefonu govorila z italijanskim poslanikom v Riu de J:.neiru. Nato sta se okrepčala in se podala k počitku. Medtem se v Riu de Janeiro pripravlja sprejem. Prebivalstvo se je že udalo navdušenju? ki ga sproti neti vse časopisje brez razlike, ki posveča obema letalcema in njunemu poletu še vedno dolga in podrobna poročila. RIM, 7. Tukajšnje časopisje sledi z veliko pozornostjo poteku dogodkov v Braziliji, odkar sta italijanska letalca pristala na obali Senibabu, in z navdušenjem vedno znova beleži rekordni polet, ki sta ga napravila v 47 urah in 36 minutah Včeraj je brazilski poslanik v Rimu poslal letalcema brzojavno častitko, poslanik Združenih držav pa je pismeno častital načelniku vlade on. Mussoliniju. Tudi pariški in londonski listi posvečajo poslednjemu pre-kooceanskemu poletu daljša poročila in komentarje, v katerih priznavajo veliki pomen tega poleta za razvoj letalskih prometnih zvez med Evropo in južno Ameriko in v katerih pravijo glede novega rekorda za polete na velike daljave, da ga bo le stežka mogoče prekositi. RIM, 7. Sinoči je bila objavljena delovna pogodba za uradnike trgovskih podjetij in za tisi uibence trgovin z raznim blagom. Na podlagi te pogodbe so omenjeni nameščenci razdeljeni v pet kategorij: Osobje z vodilno nalogo — iz-vzemši onih, ki morajo biti na podlagi čl. 6 pravilnika 1. 7. 1926 štev. 1130 zastopani s strani osrednje zveze trgovcev; kon-ceptni uradniki: 1. načelniki u-radov in posebnih oddelkov^ nadzorniki, načelniki prodajnih oddelkov, glavni knjigovodje; 2. glavni blagajničarji, koncept; ni knjigovodje, dopisniki, tolmači in drugo osobje z istovetnimi nalogami; navadno uradniško osobje: redni in pomožni knjigovodje, navadni blagajničarji, brzostrojepisci, strojepisci, razprodaj alci in trgovski pomočniki; podrejeno osobje: pazniki, postrežčki, pisarniške sluge, vratarji, čuvaji, nočne straže, manekini; pomožno osobje:-težaki, gasilci, vozniki, i dr. RnsJU ledolomec jtolljln' znova na pota proti VUltalJevf skupini RIM, 7. Sinoči je izdala agencija «Stefani» naslednje običajno poročilo o položaju na Sval-bardih. Z radiopostaje na ladji «Citt& di Milanov je dospelo poročilo o rešitvi letalskega poročnika Lundborga, ki ga je nesreča pred 12 dnevi prisilila, da je ostal pri Viglieriju in njegovi skupini. Viglierfjeva skupina sama se danes ni premaknila s svoje zemljepisne točke. Medtem je pričel popuščati led okrog «Krasina» in ledolo-mec se je pomaknil za nekaj kilometrom dalje. Opoldne se je nahajal 17 km severno rta Pla-tena. Pa tudi drugi ruski lomilec ledu «Maligin» je pričel prodirati proti severu. Ledolomec pluje z brzino 10 milj na uro ter se bliža otoku kralja Kaila. Ladja je preskrblje z zalogo premoga za 17 dni. Letalo tipe «Junker», ki se nahaja na ledo-lomcu je pripravljeno, da spet poleti proti severu. Md itaOsfti nja&ft Idd ts Londona v Amsterdam tn Berlin RIM, 7. Agencija «Stefani4 poroča: Italijanska letala, ki so 27. ju-nila priletela iz Rima v London so odpotovala včeraj zjutraj iz Londona proti Berlinu. Slabe vremenske neprilike so prisilile, da je ena skupina letal pristala v Amsterdamu. Ostala letala pa so nadaljevala pod vodstvom on. Balba svojo pot proti •Berlinu. Skupina, ki je pristala v Amsterdamu bo še tekom današnjega dne nadaljevala svojo pot proti Berlinu, v Amsterdamu, bo de tekom da-On. Balbo pa je s svojo skupino Že včeraj pristal na letališču Tempelhofu pri Berlinu. Prisilen pristanek potniškeg letala v bližini Lužic VIDEM, 7. Trimotomo potniško letalo tipa «Junker», ki o-skrbuje zvezo med Benetkami in Dunajem, je bilo spričo poškodbe strojev primorano pristati na velikem travniku blizu Lužic. Pri pristanku se je letalo nekoliko pokvarilo. Poškodovana sta oba stranska stroja. Potniki in letalci so ostali nepoškodovani. Pred sestavo i Okrožnica pravosodnega ministra o najemninah RIM, 7. Pravosodni minister on. Rocco je naslovil na sodna oblastva okrožnico, ki se nanaša na izvajanje ukaza o najemninah mestnih nepremičnin. O-krožnica ugotavlja, da je bistveni namen ukaza pospešiti po-vratek svobodnih pogajanj za 30. junija 1930. Nove določbe nimajo tedaj namena odpraviti izgone, ampak le stopnjevati njih izvrševanje, ki se mora razvijati brez presledkov v smislu kriterijev določenih v omenjenem ukazu. Vprašanje podpor dražbi cNavt-gasdoee Iiberft Tricstina* RIM, 7. Agencija «La Corri-spondenza» poroča, da je trža-ška paroplovna družba «cNavi-gazione Libera Triestina* začela pogajanja s prometnim ministrom za revizijo podpor, ki jih je vlada nakazala družbi. Nedopustne špekulacije z žitom RIM, 7. Agencija «Roma» poroča, da so iz vestni elementi pričeli v raznih krajih kraljevine širiti med poljedelci neutemeljene alarmistične vesti gie de letošnjega pridelka žita, in to z namenom, da bi dosegli znižanje cene žita. Na ta način bi špekulanti hoteli nakupiti velike količine žita, ki bi ga pozneje v ugodnom času prodali z velikim dobičkom, kar bi bilo naravno v škodo poljedelcem. Vlada pazljivo zasleduje nepoštene mahinacije teh špekulantov in jim bo skušala čimprej napram viti konec. Zveza poljedelcev je od svoje strani že ukrenila potrebne korake, da zavaruje interese poljedelcev. Jagoslore&ske a&telJUčaise mm poučnem potovanja po Italiji RIM, 7. Danes je prispela iz Jakina v Rim skupina dijakinj in učiteljic ženskega učiteljišča sv. Jožefa v Sarajevu, ki potujejo po Italiji z namenom, da se seznanijo z novimi metodami poučevanja na osnovnih šolah. Dijakinje in učiteljice so še tekom dneva odpotovale v Nea-pelj. RIM, 7. Današnja številka u-radnega li3ta «Gazzetta Uffl-ciale» prinaša kr. ukaz z dne 10. marca t 1., glasom katerega je šolska blagajna kr. dopolnilne šole Guido Favetti v Gorici povišana v moralno bitje in je o-dohren tudi njen pravilnik. Ocena Škod« po potroše ▼ Bolgariji DUNAJ, 7. Predsednik bolgarske vlade je včeraj v sobranja izjavil, da znaša škoda, ki jo je povzročil potres na Bolgarskem okrog 150 milijonov lir. FlnfflMk Iiueosteta fz$fnn BDiriSa is redno nepojasnjena PARIZ, 7. Svetovni gospodarski krogi so v velikem razburjenja radi tragične smrti belgijskega finančnika Alfreda L6-wensteina> ki je bil eden najvplivnejših in največjih evropskih finančnikov. O vzroku in značaju nesreče ni še ničesar dognanega, vest pa je povzročila silen padec delniških vrednosti vseh onih podjetij, pri katerih je bil Lčvrenstein prizadet. O nesreči je znano sledeče: Lčvrenstein je odletel v sredo ob 18.10 ix Croydona (Angleška) z lastnim letalom v smeri proti Bruslju. Z njim je bilo na letalu še šest oseb: pilot, mehanik, zasebni tajnik, dve strojepiski in sobar. Med potjo se je Lowen-stein odstranil za hip iz skupne sobe, da gre na stranišče, od koder se pa ni več vrnil nazaj. Zasebni tajnik, ki ga je pogrešal, je preiskal letalo, a brez uspeha Ldwensteina ni bilo več nikjer na letalu. Domneva se, da je Lowenstein po neprevidnosti zgrešil vrata in padel z letala. Vendar je ta domneva malo verjetna, ker se vrata, ki vodijo na prosto, ne dado zlepa odpreti, ko leti letalo z vso hitrostjo. Druga možnost je, da se je Lowenstein sam u-moril. A tudi proti tej govorijo dejstva, po kateirh bi Lowen-stein ne imel nikakega vzroka, da bi bil storil ta zločin. Na podlagi tretje možnosti bi pa bila vsa zadeva le premišljena prevara. Letalo se je mogoče sredi Rokavskega zaliva ustavilo in izkrcalo finančnika ter se je potem namembno javila njegova smrt, da bi bilo mogoče spričo borznega razburjenja pokupiti pod ceno one delnice L6-wensteinovih podjetij, ki so še v tuji lasti. V prihodnjih dneh bo mogoče izvedeti, katera izmed teh treh mnev odgovarja resnici. pod vodstvom Stanojevića tn Davidovića BEOGRAD, 7. Danes so se posvetovanja na dvoru nadaljevala in je bil prvi pri kralju voditelj Jugoslovenske muslimanske organizacije dr. Mehmet Spaho. Istočasno se je vršil sestanek med Ljubo Davidovicem in Aco Stanojevičem, ki sta se potem posvetovala s svojimi somišljeniki. Nato pa sta imela spet dalj&i zaupni razgovor. Opoldne so demokrati in ra dikali zatrjevali, da so se vsi politiki, ki so bili doslej pri kralju, izjavili za obnovo dosedanje vlade in da je radi tega že sklenjena stvar, da se obnovi stara koalicija. Vendar pa se bo nova vlada, ki jo bosta vodila Stanojevič in Davidovič, sestavila iz samih novih osebnosti, ki ne bodo odbijali KDK, tem več ponovno skušali priti v stike z njo. Po kratki a«ji demokratskega kluba je bil v avdijenci demokratski miinster Grol. Zvečer pa so bili pozvani na dvor vsi glavni voditelji parlamentarnih skupin: Stanojevič, Davidovič, dr. Korošec, dr. Spaho, dr. Ma-rinkovič in PrLbićević. Ostali so na dvoru do 22.30. Le Pribićevič je pol ure prej odšel z dvora in je dejal novinarjem, da je bil on sam v avdijenci ter da je kralju ponovno izjavil, da KDK ne more odstopiti od svojega že znanega stališča. Voditelji koalira-nih strank pa novinarjem niso hoteli dati nobenih izjav. Ob 20.45 se je Pribićevič povsem nenadoma spet podal na dvor. To avdijenco so si tukajšnji krogi tolmačili s tem, da je nastal v vrstah KDK po današnjih posvetovanjih na dvoru preobrat. V uradnem komunikeju, ki je izšel pozno zvečer, se izražata stališči obeh skupin, KDK in vladne koalicije, ki sta pa obe že znani. Pričakovati pa je, da se bo po današnji avdijenci kri za normalno razvijala in konč no srečno rešila. RYA KURJA OČESA l Dobiva se v vseto lekarnah« po tniiani ceni L S,- fftBHm SP8BIA ria Tw S. Pi£Ta 111, Proces proti denješkim znrotolkoA zaključen BERLIN, 7. V četrtek se je zaključila sodna obravnava proti tehničnemu osobju rudnikov in obrtnih podjetij v Donjecu (S. S. S. R.), izmed katerih so bili tudi trije nemški podaniki. Sodni dvor je izrekel 11 smrtnih obsodb. Poleg tega je bilo obsojenih še 34 drugih oseb na več let ječe. Izmed Nemcev sta bila dva oproščena in sicer inženir Otto in monter Meyor. Mehanik Badstieber pa je bil obsojen na eno leto pogojne ječe. TedensHi mM TRST, 7. junija 1928. ITALIJA Novi trijski pravosodni minister DUNAJ, 7. Včeraj se je sestal avstrijski nacionalni svet. Na dnevnem redu te njegove seje je bila izvolitev pravosodnega ministra. Kot znano, je dosedanji minister Dinghofer podal raje ostavko, nego da bi pojasnil, zakaj je bil proti izročitvi Bele Kuna madžarskim oblastem. Za novega pravosodnega .ministra je bil izvoljen z 80 proti 59 glasovi avstrijski deželni poslanec dr. Slama. Državni kancelar dr. Seipel je sprejel izvolitev dr. Slame za ministra pravde na znanje. PcloSaJ v Grčiji Ukaz o razpusta zbornice bo izdan danes ATENE, 7. Pri predsedniku republike Konduriotisu se je o-glasilo tekom današnjega dne več poslancev, ki so ga skušali odvrniti od podpisa ukaza o razpustu poslanske zbornice. Po slanci so izjavljali, da ne prevzamejo nikake odgovornosti, če bi v Grčiji spričo tega prišlo uo nove državljanske vojne. Toda Konduriotis je vztrajal pri svojem sklepu in danes popoldne je bil odposlan v tiskarno vladnega lista ukaz o razpustu grške poslanske zbornice, ki bo jutri objavljen. Danes se je sestal ministrski svet k daljši seji, na kateri se je med drugim posvetoval o u-sodi bivšega grškega diktatorja Pangalosa. Sklenjeno je bilo, da se Pangalos izpusti iz ječe. U-radno se bo ta sklep objavil tekom prihodnjih dni. e bo potoval po Evropi PARIZ, 7. «New York Herald« poroča, da bo finančni minister Zedinjenih držav v kratkem odpotoval is Washingtona v Evropo. Posetil bo predvsem London in Pariz ter po vsej verjetnosti tudi Rim. podpisana v Londona BUKAREST, 7. Po uradnih vesteh, ki so se razširile po konferenci med ministrskim predsednikom Bratianujem in guvernerjem romunske narodne banke ter gospodarskim strokovnjakom Antonescujem, je prišlo med romunsko vlado in angleško banko Schroder do sporazuma o romunskem inozemskem posojilu. Zadevna pogodba je bila že podpisana. V nasprotju s temi vestmi pa širi opozicijski tisk še vedno tendenciozne vesti, da se je romunsko inozemsko posojilo ponesrečilo ter da je pričakovati da bo vlada, spričo tega podala ostavko. bttzn Dunaja DUNAJ, 7. Na letališču v A-spernu blizu Dunaja se je včeraj pripetila pri pristanku sport, nega letala tipa «Udet-Flamin-go» nesreča, radi katere sta oba letalca i^rubila življenje. Koncem preteklega tedna je prispelo v italijansko prestolnico 500 vojnih pohabljencev iz Poadižja, ki so služili pred leti pod avstrijsko zastavo. Sprejem, ki so jim ga pripravili njihovi italijanski tovariši, je bil slovesen in v nedeljo so imeli sestanek, h kateremu je prišel tudi načelnik vlade on. Musso-lini. Ministrski predsednik je i-mel na vojne pohabljence iz Poadižja kratek nagovor, v katerem je podal med drugim nekaj zelo zanimivih izjav. Dejal je tudi: oslanik na Dunaju Auriti bil poklican v Rim, da poroča. To nespora-zumljenje je bilo treba spet urediti in, ko je sedaj avstrijski kancelar dr. Seipel zatrdil, da se bo avstrijska vlada uprla vsakemu vmešavanju v italijanske notranje zadeve, v kolikor ji bodo to dovoljevali avstrijski zakoni, se je poslanik Auriti včeraj spet vrnil na Dunaj. Dunajski in po večini tudi vsi ostali listi so izjave dr. Sei-pla sprejeli na znanje. Le socialistično in pa deloma veliko-nemško časopisje se jim je uprlo in neki list v Inomostu je Seiplu celo očital, da sta se on in njegova vlada odtujila od naroda in ga izdala. Drug pomemben zunanjepolitičen dogodek v tem tednu je u-reditev trgovinskih odnošajev med Italijo in Madžarsko. V sredo je bila v Rimu podpisana nova trgovinska pogodba med obema državama. Njune medsebojne trgovinske in sploh gospodarske odnošaje je doslej urejeval začasen dogovor, ki je bil sklenjen pred kakimi tremi leti. Za izpopolnitev tega dogovora so se že 1. 1925. pričela nova pogajanja, ki so se sedaj zaključila s sklenitvijo omenjene pogodbe, ki temelji na načelu najbolj favorizirane nacije in ki bo veljala za dobo treh let. Ratificirana bo v najkrajšem času. Italijanski tisk pa se je v poslednjih dneh vse bolj zanimal za prekooceanski polet, ki sta ga izvršila letalca Ferrarin in Del Prete, in pa za delovanje poedinih ekspedicij na Sval-bardskih otokih, ki skušajo na vse mogoče načine rešiti posadko ponesrečene italijanske polarne ekspedicije. Letalca Ferrarin in Del Prete, ki sta pred dnevi postavila nov rekord n. ■EDINOST* V Trstu, dne 8. jnllja 1928. W vztrajnostnem in dolžinskem poletu, sta. s svojim prekooceanskim poletom od Rima do obale Senibabu Južno Port Natala v Braziliji postavila spet nov re fcord v poletih na velike dalja-tre. Njuna pot je merila 7456 kilometrov. Položaj na Svalbariih se ni pnnogo spremenil- Švedskemu letalcu Schybergu se je včeraj »jutraj posrečilo rešiti svojega tovariša letalskega poročnika JLundborga. Kto mano je Lun ribo^ pred dnevi prepeljal generala Nobileja v Virgo bay, ko'pa se je drugič vrnil k skupini, ki 4o je odtlej vodil Viglieri, je moral sam ostati pri njej, ker se mu je letalo pri pristanku pokvarilo. Schyberg je svojega prijatelja prepeljal v Hopensko morsko ožino med Velikim Svalbardom in Severovzhodno zemljo, kjer je pod poveljstvom kapotana Tornberga zasidrana Švedska ladja «Quest». INOZEMSTVO Še v začetku toga tedna je kazalo, da žalostni dogodek v narodni skupščini ne bo imel težjih posledic. Tako vsaj je bilo trdno uverjeno vladno časopisje in ž njim pretežna večina jugoslovenske politične javnosti. Le opozicija in njen tisk sta stalno označevala kot neizogibno posledico onega krvavega dogodka vladno krizo in predvsem razpust nar. skupščine. Že v pondeljek sta se sestala glavna vladna parlamentarna kluba ter se bavila z vprašanjem notranjepolitičnega položaja. V torek pa sta sklenila, da je treba ustvariti možnost za sodelovanje vseh parlamentarnih klubov, torej tudi KDK. Rilo je razvidno, da bo tedanja vlada -podala ostavko, da se o-mogoči sestava koncentracijske vlade, kar je bila težavna naloga krone. V sredo je vlada v rcsnici podala ostavko in pričeli so razgovori za rešitev krize. Prvi je dobil naslednjega dne mandat za sestavo koncentacliske vlade Aca Stanojević, prvi podpredsednik Narodno - radikalske stranke. Toda že on je naletel na nepremagljive težkoče. Radić mu je odrekel sestanek, Češ da se noče razgovarjati z nobenim zastopnikom sedanje narodne skupščine. In ko je potem on sam dobil mandat za sestava koncentracijske vlade, je vztrajal pri svojem stališču, da se namreč mora razpustiti narodna skupščina. V petek so sledili nadaljnji razgovori. Kralj je ponovno sprejel Stano-jevića, predsednika narodne skupščine dr. Perica, Davidovi-ča in dr. Korošca. In kot je sedaj še najbolj verjetno, se bo vladna kriza zares rešila s sestavo delovne vlade, s katero bodo sodelovaie dosedanje šiiri vladne parlamentarne s kun me. Demokratski listi celo trdijo, da bo to vlado sestavil dosedanji zunanji minister dr. Voja Ma-rinković. Včeraj se je sestal ministrski svet, ki mora po ustavi poslovati do sestave novega kabineta, in se je bavil z vprašanjem pre-osnove Narodne banice v zvezi z jugoslovenskim inozemskim posojilom. Londonski posojilodajalci so namreč zahtevali, da se Narodna banka osvobodi vpliva finančnega ministrstva in države sploh. Izdelan je bil tozadevni zakonski načrt, ki ga je ministrski svet včeraj odobril. V nedeljo bo ta načrt sprejet tudi na izrednem občnem zboru delničarjev Narodne banke. Vsekakor pa je spričo vladne krize zanimivo, da ni vplivala ta kriza niti njeni vzroki in povodi niti najmanj na zadevo o najetju posojila, o katerem so nekateri listi celo menili, da sploh ne bo dovoljeno. Koncem preteklega tedna je nastala tudi v Grčiji vladna kriza, ki jo je izzval Venizeloš. Nekaj dni nato je predsednik republike Konduriotis njemu naročil, naj sestavi novo vlado, kar je Venizeloš tudi storil. Pomembno je, da mesta zunanjega ministra ni dobil več Miha-lakopulos, marveč Venizelosov pristaš Karapanos. Novi vladi pa so se uprli ne le monarhisti in komunisti, temveč tudj stranke, ki so prej sodelovale z liberalno vlado pod vodstvom Zaimisa. Prvo, kar je storil Venizeloš, ko je sestavil novi kabinet, je bilo to, da je predložil predsecfeniku Konduriotisu v podpis ukaz o razpustitvi po-■lanske zbornice in razpisu novih volitev. DNEVNE VESTI Menlalnl davek Finančna intendanca sporoča: Finančno ministrstvo je razposlalo na pristojne urade okrožnico, s katero je uvedel nekatere spremembe V predpisih o plačevanju menjalnega (kupčijskega) davka. Prva valna nova določba označuje višino svot, do katerih se o-menjeni davek lahko plačuje potom poštnega tekočega računa. V slučajih, kjer plačevalci menjalnega davka niso dolžni ga plačevati potom poštnega tekočega računa, se lahko vendar poslužujejo tega načina plačevanja, če menjalni davek ni manjši od 100 lir za vsako fakturo. Z drugo določbo se daje kolkov-nim in registrskim uradom pravica, da ob primerni previdnosti in v določenih mejah lahko dovolijo, da plačujejo prizadeti menjalni davek v zneskih nad 100 lir za vsako fakturo potom koroulativnega tedenskega poštnega žiriranja. Iz tega sledi, da za plačevanje menjalnega davka v zneskih pod 100 lirami ni več dovoljeno upo-čuna ne po.tnega žiriranja, temveč da se morajo take svote plačevati v znamkah. Istotako se ne dopušča plačevanje potom poštnega tekočega računa onah zneskov pod 100 lirami, ki se plačujejo v obliki na rotnine (abonement). Nespremenjena pa ostane določba. da se morajo svote od 300 lir daljo obvezno plačevati le potom poštnega tekočega računa. Gori omenjene spremembe so stopile v veljavo s 1. julija. Radi teiza je prizadetim priporočati, da se z novimi določbami takoj seznanijo. Pojasnila dobijo pri pokrajinskem gosj>odarskem svetu, ali pri svojih fed erarijah. kjer se lahko obvestijo tudi o predpisih za prošnjo, ki jo je ireba napraviti na kol-kovni in registrski urad, o registru faktur, o raznih vknjiievanjih o zdajanju tedenskih poštnih iirov n o predpisih glede shranjevanja i- 5Štnih pobotnic. Padanje vtog v poTtni Hranilec! Vloge v poštnih hranilnicah ne napredujejo več v istem obsegu kot v 1. 1925, 1926. V letu 1927. so dosegale te vloge 10.538 milijonov, a v 1. 1927. le 9.741 milijonov. Letos ob koncu marca so zopet poskočile na 10.156 milijonov. Kl-jub temu se pa opaža velik zastoj v vlaganju prihrankov v to usianovo, ki jo vodi zavod «rCassa Depositi e Pre-stiti«, in razni listi opozarjajo na nevarnost, da se ta položaj Se poslabša, ter razpravljajo o vzrokih, ki so pri tem pojavu v igri. Po mnenju Federico Flora, ki piše o tem v zadnji številki tista «11 Sele». tičijo vzroki v razkoSnem *n lahkomiselnem povojnem Življenju, ki onemogoča pravo sistematično štedenje, v velikih davkih, v velikih stavbnih investicijah, v dejstvu, da plačujejo zasebne hranilnice večjo obresti, v podraženju življenjskih potrebščin itd. Naj-raznoličnejši so torej vzroki, radi katerih ta banka revnejfiih slojev, kot imenuje člankar poštno hranilnico, ne uspeva več. Clankar opozarja končno na potretoo. da se pri usmerjanju splošne politične akcije misli tudi na povzdigo poštne hranilnice. SSIF.7NA KOSA Od Sv. Ivana nam poročajo: V petek popoludne smo spremili k večnem počitku J. Andreja Re-beka iz Vrdelce — vrlega moža, ki nas je prerano zapustil in ki je užival vsled svojih vrlin obilo u-gleda in spoštovanja tudi izven svetoivanske fare. Časten spomin si je pa pok. Rebek pridobil kot dolgoletni predsednik «Pogrebne-ga društva*, katero je s posebno skrbjo upravljal do pred kratkim. Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje. Bodi mu lahka zemljica domača. Naročajte „Edinost" PREDPISANA &IRINA OBBOflVV Kot smo že zadnjič poročali, zahteva načelnik vlade, da se morajo predpisi o pravilni Širini obročev pri vozovih strogo in brezpogojno izvajati. Da se bodo znali posestniki in kol ar ji, kateri se bodo pri napravljanju raznih koles strogo nadzorovali, ravnati po predpisih, navajamo sledečo predpisano &i-rinsko mero obročev, ki zavisi od teže voza. Širina obročev pri vozilih z dvema kolesoma je naslednja: mm 40 pri vozilu s težo od 6 do 10 kvintalov; mm 60 pri vozilu s težo od 15 do 20 kvintalov; mm 80 pri vozilu s težo od 20 do 30 kvfci-talov; mmlOO pri vozilih s težo od 30 do 40 kvintalov; mm 1S0 pri vc-zilu s težo od 40 do 50 kvintalov. Pri vozovih s štirimi kolesi: mm 40 pri vozu s težo od 10 do 15 kvintalov; mm 60 pri vozu s težo od 15 do 30 kvintalov; mm 80 pri vozu s težo od 30 do 50; mm 100 pri vozu s težo od 50 kvintalov dalje. Kmečki vozovi, ki jih vozijo voli, niso podvrženi, tem predpisom. Vendar pa je Širina teh tudi o-mejena in sicer obroči smejo biti največ 1 cm ožji kot oni, o katerih govore zgoraj navedeni predpisi, pod pogojem, če so vouovi s Štirimi kolesi težji od 30 kvintalov. Ce pa voz ne doseže 20 oziroma 30 kvintalom, sme obroč biti Širok 40 mm. ŽITNI TRG Kova domača pšenica se je v preteklem tednu prodajala na bazi L 123—127 franko benečanska aH furlanska postaja. Ker ne prihaja dosti blaga na trge, je tendenca v spi&šnem trdna. Cene koruze so se v drugi polovici tedna znatno o-krepile. Argentinski tovori stoje še vedno za en milijon metrskih sto-tov pred lanskimi. Cene so tudi na italijanskih trgih spričo popolne likvidacije špekulacije trdne. V Trstu se zahteva za Foxani L 100.—, za Besarabijo L. 98, za rumeno lap-lat.sko koruzo s parnika «Izrada», ki dospe okrog 18. t. in. L 97—98 franko vagon. Kupčije za dobavo v avgustu in septembru se vrše na podlagi L 91—92. Poznejši termini so spričo ugodnih poročil iz Jugoslavije popolnoma zanemarjeni. Sliši se, da nudi Jugoslavija umetno sušeno koruzo za dobavo v oktobru po Din 210.— Postojna tranzit, kar bi odgovarjalo L 70. Riž «Splendor» stane L 180—185 franko postaja Trst. Zanimanje za vse predmete prav neznatno. Rojstva, smrti in poroke v Ti slu dne 6. julija 1928 Rojeni: 14; mrtvi: 9; poroke: 2. Iz naiepa urada Jurij Ratar- Zagorje: Pri ponovni intervenciji smo ugotovili, da je zdravniško spričevalo, katero ste poslali na tukajšnji zavarovalni zavod, bilo odstopljeno zaupnemu zdravniku, da izrazi svoje mnenje. Od tega odvisi ugodna ali neugodna rešitev. V slučaju povoljne rešitve bo v penzijski knjižici likvidiran tudi ves zaostali znesek. Zagotovljeno nam je bilo da se bo stvar definitivno zaključila Se tekom tega meseca. Paler Stanislav: Ne morete računati na datum 10. t. m., ker so gotovi zadržki. Vsekakor smo pospešili in čim dobimo odgovor, Vam stvar takoj vrnemo rešeno ali nerešeno. J. J vrca - A.: Gosp. Vuga prosil 12/4 in že 21/4 mu je bilo odposlano. Ali ni prejel? 4 Ivan Mtnllć - Pramantura: Ponovno smo intervenirali na finančnem ministrstvu kjer izhaja, da je bila provizorična pokojnina ukinjena, ker Vam baje ne pri tiče. Tozadevno Vam je bilo tudi sporočeno, da imate pravico rekurirati. M. Urban£i£ - Nadanjeeele: Morate nam poslati več podatkov, ki nam bodo omogočili oz. olajSali iskanje Vašega akta na pristojnem uradu, predvsem pozicijsko številko, za katero izvest- na županstvu, nato ime ptiimek in očetovstvo prosilca, isto padlega vojaka t«?r letnico njegovega rojstva. Končno kratek epi« kdaj in na kakšen način je bila prošnja vložena, ali je fce prišlo do rek ur/a i. t. d. Najbolje je. da ob priliki pridete osebno ▼ naš urad Tajništvo. da M bili zlikovci tako neprevidni, da bi se ispostavljali takšni nevarnosti, verjetnejše je, da so si izbrali kako drugo pot, morda po morju, ali pa so skrili dragoceni plen kje v prosti luki, da ga ob u-godni priliki spravijo na varno. O tatvini, ki so jo odkrili včeraj zjutraj uslužbenci tvrdke Spierer, so bili takoj obveščeni policijski organi na pristaniškem komisari-jatu, ki so uvedli skrbno preiskavo. Toda njihovo prizadevanje do sedaj ni še imelo nikakega uspeha. Rame nezgode Pri delu na zidarskem odru, postavljenem ob šolskem poslopju v ulici Donadoni, pri katerem so te dni začeli popravljati pročelje, se je petnajstletni podajač Miro Lano, stanujoč v ulici Molino a v en to št. 142, včeraj predpoldne tako nesrečno obrnil, da je zgubil ravnotežje in padel z višine kakih 4 metrov na ulico. Pri tem se je hudo pobil po prsih, r.ajbrž si je slomil kako jrebro. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti približno mesec dni. — Ko je 57-letni težak Ivan Ko-cjančič, stanujoč na Vrdeli št. 867, včeraj zjutraj razkladal v prosti luki V. E. III. zaboje s tovornega avtomobila, se je sdajci spodtak-nil in padel, ravno ko je vlekel z avtomobila težek zaboj, ki se mu je pri tem prevrnil na levo nogo. Zadel ga je tako hudo, da mu je zlomil nogo v členku. Na lice mesta je bil poklican »dravnik rešilne postaje, ki je podal nesrečnemu možu prvo pomoč, nakar je bil siromak prepeljan v mestno bolnišnico. Vesti z Goriškega Iz tržaškega življenja Drzna tatvina v prosti laki. - Zlikovci »grabili znesek M.M9 lir V noči od petka na soboto je bila izvršena v prosti luki V. E. III. drzna tatvina. Zlikovci so vlomili v pisarno tobačne tvrdke Hermann Spierer v skladišču št 26 ter ople-nili blagajno; ukradli so veliko svoto denarja, ki je bil namenjen za plače uslužbencem velike tvrd-te. Kako so se mogli vtihotapiti v pisarno, ne da bi jih nihče opazil, je sedaj še uganka. Omeniti moramo namreč, da sta tisto noč, kakor sploh vedno, nadzorovala skladišče dva čuvaja, ki sta vršila svojo službo do jutra, ko so uslužbenci tvrdke prišli na delo. Po vsej verjetnosti so se zlikovci te zgodaj zvečer skrili v skladišče ali pa kje bližini, morda v železniških vozovih, razvrščenih na tirih poleg skladišča, in čakali, da napoči u-godni trenotek. Brez dvoma so biH dobro poučeni o tem, kako so razvrščeni prostori v skladišču, kakor so tudi gotovo dobro vedeli, da bo blagajna dobro založena z denarjem. Tatvino so izvršili po načrtu, ki so ga skrbno proučili, kajti preskrbljeni so bili s ponarejenimi ključi, s katerimi so odprli vrata na zadnji strani skladi.ča, ki vodijo naravnost v pisarno. Ta vrata so bila od znotraj zapahnjena, toda zlikovci so odriniti zapah z motnim železnim drogom« "Na ta način so premagali glavno oviro. V pisarni so imeli razmeroma lahek posel, kajti denar je bil spravljen v majhni železni skrinji, ki so jo z lahkoto vlomili. V njej so našli znesek 40.000 lir v srebrnih novcih po 5, 10 in 20 lir. Zlikovci so nalovili denar v vrečice, ki so jih prinesli s seboj, t«* jo nato popihali na varno. Kako so mogli s takšno gotovostjo dovršiti drzno tatvino, tega si sedaj nikakor ni mogoče tolmačiti, zlasti če pomislimo, da so vsi Izhodi iz proste luke noć in dan skrbno zastraženi po finančnih stražnikih, ki preiščejo vsakega, o katerem le količkaj sumijo, da skuša kaj vtihotapiti iz proste luke. V slučaju, da bi zlikovci hoteli s plenom iz proste luke, bi njihov«, precej velike vrečice z denarjem brez dvoma vzbudile sum finančnih stražnikov. Pač ni verjetno* Goriške mestne vesti Premestitev Premeščen je tukajšnji poštni ravnatelj cav. Primo Zoli, ki odpotuje v kratkem na svo$e novo službeno mesto v Pes ar o. V Gorici pa zasede njegovo mesto cav. Cicca-relli. Iz Ječe zbežft In ga zopet primejo Pred dnevi smo poročali o nekem Favaroneju, ki je s svojim tovarišem Jožefom Smocovichem iz Pule zbežal iz beneških zaporov, kjer sta bila oba zaprta radi večje tatvine. Kakor so zadnjič prijeli orožniki Favarona, tako so te dni prijeli v bližini Gradiške tudi njegovega, tovariša Smocovicha in. sicer tudi tega čisto slučajno, ko se je nahajal v neki hiši pri svoji ljubici. Oba tatova se nahajata sedaj v Gradiški, odkoder jih bodo v varnem spremstvu odvedli v beneške ječe. 79 dni bo počivala 2e večkrat smo poročali o znani Ani Bezeljak, stari 21 let iz Pod-kraja, ki se ji je tako priljubila Gorica, da se neprestano povrača vanjo, čeprav so ji oblastva to prepovedala. Sedaj jo je goriški sodnik vnovič obsodil na 70 dni zapora, ker se je povrnila v Gorico. Smrtna nesreča šitri deseti etne ženske V noči med petkom in soboto se je smrtno ponesrečila 40- letna Frančiška Bizjak iz Obloke. Padla je v globok jarek in si zlomila hrbtemico. S pomočjo Zelenega krila je bila prepeljana v goriško bolnišnico, kjer pa je kmalu nato izdihnila. in si ytomi hibdt 56-1 etni Štefan Gabrijelčlč, stanujoč v ulici Via Monache Št. 8 je v Straičah tako nerodno padel is odra pri zidanju neke hiše, da si je zlomil hrbet. Prepeljal ga je Zeleni križ v goriško bolnišnico. golssaT ga Je povozil Včeraj je moral Zeleni križ prepeljati v goriško bolnišnico 27-let-nega Jotefa Bizjaka, stanujočega v ulici Castello. Podrl ga je neki neznan kolesar. Pri padcu na tla je zadotrfl 5 cm dolgo rano na desni roki. Odprto lekarne Danes v nedePjo dne 8. julija 1928. bodo odprte v Gorici sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden: lekarna Kur-ner, Coreo Vittorio Bmanuele št. 4.■ do ene ure popoldne pa lekarni: Castofoletti, na Travniku št. 14 in Giubtch, Via Rabatta 9t. 18. Izored sodišča da Je streljal s na svo#o hčerko je v obraz, dolg in slok. Opremljata ga na zatožno klop dva orožnika. Mornar je, doma iz Gra-deža. Piše se Ivan Salvagno. Obtožnica pravi, da je 20. maja t. L streljal s samokresom na svojo hčerko Pavlo in jo ranil v levo roke. Predsednik: «Ali je res to?» Obt: «Bil sem pijan takrat in ne spominjam se nič!» Preda.: «Ali se večkrat opijate?* Otot-: «Oh, saj to je ravno moja DMrečal* Preda.: a novih cest, cela vrsta novih stavb in združitev sosednih Štu-rij s trgom ter dotek Števil neg«! novega prebivalstv« so faktorji, ki ustvarjajo novo Ajdovščino v mnogih pogledih različno od prejšnje in pripravno sre-diŠČe in to-čišče vsega gospodarskega življenja na Vipavskem. Jasno je, da temu primerno mora biti tudi število njenega prebivalstva, čeprav gre to število v začetku na račun sosednih občin. Sturje <1304), dosedanji ajdovski predtrg, so po številu večji ođ Ajdovščine, od nje jih loči le potok Hubelj, raztezajo pa se s svo* jimi frakcijami visoko gori proti Trnovski planoti, kjer stoji vštric Otlice šturska vas Kolk. Prebivalstvo je kmečko in delavsko, dol>» ro pa je zastopana tudi trgovina in obrt. Velika ljudska izobrazba v zadnjih desetletjih je zelo premostila nasprotne interese, združitev z Ajdovščino gotovo pospeši zlitje prebivalstva, ki je že v zadnjih letih gojilo vzajemnost. Ustje (37G), naša najmanjša občina stoji ob Vipavi in ima delavski in kmečki značaj. Večina pre bivalstva je zaposlena v ajdovski predilnici. Poljedelstvo radi svoje globoke lege ob Vipavi in vodnih poplav ne prinaša pravih koristi, njegova boljša bodočnost je odvisna od regulacije Vipave. Planina (74G) ima visoko lepo lego in razsežna polja in vinograde, trpi pa mnogo od vremenskih nezgod. Glavni pridelek, je vino. Največji nedostatek so zanemarjeno občinske poti. Prebivalstvo so je drage volje izreklo za združitev z Ajdovščino nadejajo se, da dobi sčasoma !o^>Šo dovodno ce^to tin da bo potem lažje vnovčevaJo svoje pridelke. Isto velja tudi za sosedne TevČe; izključno poljedelski značaj, lega onkraj Vipave. Lokavec (1026) jo razsežna pod-čavenska občina z dolinskim in planinskim značajem, z znamenito lesno industrijo ob potoku Lo-kavščku in nekaterih drugih pritokih. Zastopano je tudi kotlar-stvo in izedelovanje kmečkega orodja. Z ozirom na bližnji Trnovski gozd in domačo industrijo je v vasi mnogo voznikov. Poleg poljedelstva cvete vedno bolj živinoreja, ob čavenskem pobočju so najlepši planinski pašniki. Za razvoj živinoreje je že mnogo storjenega, gotovo pa je, da se bo tu živinoreja. povzdignila £»ele, ko bo imela trdno zaslombo v zadružni organizaciji. Dol-Otlica (1660) je naša najbolj odaljena podobčina in ima čisto planinski značaj. Vozna pot iz Otlice do Ajdovščine znaša celih 20 km, turistovska pešpot je za polovico krajša. Razprostira so (A) robu Trnovske planote v višini ^00 do 1COO metrov v obliki kakih 7 km dolgega in 3 km širokega pasu, po katerem so raztresene i>osa-me/.ne hiše ali pa v prav majhnah skupinah, vsaka obdana s svojim poljem in travniki, medtem ko se nahajajo pašniki in gozdi na južr ni oziroma severni strani vasi. Značaj tal je kraški, glavni pridelek je krompir, poleg njega ječmen in rž; turščica in fižol radi previsoke lege „ne uspevata več. Za živinorejo primanjkuje sena in paše, lastnih gozdov ima prebivalstvo premalo, pač pa dobi jvrebi-valstvo po leti zaslužka v bližnjem državnem gozdu. Moški odhajajo leto za letom v Široki svet. kjer so znam kot izvrstni delavci pri gozdihfe- »cestnih in vodnih delih. Tvorijo cele družbe z lastnim podjetništvom in v svetu, zlasti med Nemci, res nekaj zaslužijo; delo v domačih krajih cenijo manj. Pečajo se tudi s sezonskima deli v drugih krajih. Domače delo opravijo med tem ženske. Vsekakor so na.M gorjani poseben, zani-miiv ljudski tip. ki jih odlikuje pridnost, ponos in smisel za čast _ nekaki Crnogorci vipavske doline. Dol-Otlica je radi svoje lege in osvežujočo moči Trnovskega gozda ter prelepih tur na razjne njegove vrhe ustvarjena kakor nalašč, da postane priljubijo kraj za nedeljske izletnike in letovi-ščarjo. Mnogo ga obiskujemo te sedaj. Združitev z Ajdovščino bo morda pripomogla k temu, da se dotok letoviSčarjev pomnoži in da bodo mogoče priprave in nabave, ki jih v kraju sedaj še ni. Kako prebivalstvo novih občin sprejema združitev? Z zavestjo, da dopri-naša žrtev, ko se loči od domačega občinskega urada, v tem ociru je gotovo najbolj prizadeta občina Dol-Otlica. Mnogo bo poti in stroSkov in težje bo opraviti posel v novi občini. Pa vendar js ravno na Dolu in na Otlici mno- V Trstu, dne 8. julija 1928. •EDINOST* m. ga ljudi zadovoljnih z novim sta njem, čemur pa so krivi domači prepiri in domače nezaupanje. Računa se tudi s tem, da bod< stroški občinske uprave manjši. Upa se, da ostanejo za nekatere nujne stvari, zlasti za posle civilnega stanja kakor za naznanitev rojstev in smrti občinski podura-da. Zeli se, da se olajša po možnosti prehod iz starega stanja v novo da nova občinska uprava upošteva različne želje in potrebe, ki jih imajo dosedanje občine. Dosedanji občinski uradi in njihovi tajniki so zlasti v novih razmerah podprli prebivalstvo v sto in sto poslih in mu storili uslugo Često že s tem, da so mu prečitali in pojasnili ta in ta uradni odlok, "to in to vatoilo. Kdo bo odslej njegov najbližji tolmač? In kdo bo glasnik njegovih potreb in teženj? To je, radi česar prebivalstvo gleda sicer a zaupanjem, toda ne brez skrbi na novo stanje stvari. Z velikopotezno združitvijo naših občin se obnavlja stara in obenem pričenja nova zgodovina na-čih občin. Dol-Otlica je spadala k Lokavcu kakor Kolk k Šturjam, toda združitev treh nekdanjih kranjskih občin s tremi nekdanjimi primorskimi je nekaj povsem novega. Da bi se različni interesi in različne težnje spravile med seboj v sklad in da bi se novi občani dobro počutili v povečini ajdovski občini! Iz tržaškajjokrsjine BRPELJE Dne 29 m. m. smo Šli v Toma j na cerkveni shod. da počastimo sv. Petra in Pavla in da slišimo z lece tudi besede g. župnika Kjudra, na^ šega rojaka. Tudi Tomaj od nekdaj slovi kot nekaKa kraška metropola, ne najmanj radi dobrega terana, ki se tam prideluje. Letos jo bila dobra letina za seno. Osobito tam, kjer so travniki razgnojeni z umetnimi gnojili, je bil pridelek podvojen. Tudi na trtah, ki lepo kažejo, se pozna u-matno gnojilo. Pšenica je letos po Krasu trpela na bolezni rjavici. Pšenica, katero je vpeljal gosp. inženir Ern«»st Klavžar iz Gorčane je tudi dobro uspela. Reška pokrajina Trnovo Naš starodavni sejem Sv. Petra, ki se vrši vsako leto na pondeljek, jo letos potekel dokaj skromno; praznovali smo ga v znamenju pomanjkanja. Bilo je sicer precej ljudstva, ki pa se ni gnetlo okrog stojnic. Niti okrog zapeljivega vrtiljaka (ringeljšpila) na verigah ni bilo posebne Živahnosti. Tudi igralnice so precej izgubile na «ugledu». Le ena stojnica je bila vedno polna «klijenlov», ki so posebno v popoldanskih vročih urah hipno oboleli na očeh. Neznana očesna bolezen, ki bi jo lahko nazvali črno slepoto, mora biti grozno nalezljiva in napada posebno mlade, moške in ženske, saj v par urah je bilo vso v črnih naočnikih, da se nam je nehote vrinjal verz Aškerčevo pesnitve o kugi: Pod čelom prikrita dva oglja gorita, živ človek si ali si duh---.» Živahno so se ponavljale tožbe, kako škodujejo očem prah, svetloba i. t. d. No, no, saj verujemo resnici! Smisel za zdravstvo moramo -e pozdraviti in glejmo, da ga bomo kazali povsod. Veliko vprašanje pa je, če gremo na ples «krvavi pot potit» s črnimi naočniki. Zato se tudi bojimo, da ne bodo črne očali zlezle do kulianice. Mladenke, če se resno pogovorimo, boste morale priznati. da je nevarno Šaliti se z zdravjem. Varujte se pretiravanja in pazite na zdravje, ki je tako lepo in bogato! Ko smo vas in mladeniče opazovali na plesišču, smo z lahkoto ločili zmerne pare, to je take, ki jim je ples le «mimogrs-de», od onih, ki iščejo na plesišču največjo uteho. Z zadoščenjem pa moramo podčrtati, da so se Trnov-ci in Tmovke gibale v smernih mejah, d očim ne moremo tega trditi od onih preko Dolenjskega potoka. Ce so povsod tako gibčne — odpustimo jim tudi ta greh. Le poglejte, če ne terja življenje od nas ie kaj drugega. Oče zamišljen poseda, obremenjen z velikimi dolSnostimi, mati tarna. Ne odrekamo vam razuma in srca, zato pa zamislite se vsaj za hip v položaj starišev in v resnost težkih časov. Gospodarstvo Krompir Sezona izvoza bi morala biti v najlepšem razmahu. Na žalost pa moramo priznati, da ni tako. Iz>-vozničarji se tožijo, da ni povpraševanja po blagu. Po drugi strani doznamo, da «Budau» paša^ oziroma je popolnoma odpovedal našim krajem. Je preveč izčrpan. Na mesto njega smo dobili novo vrsto holandskega krompirja, ki je zdrav in lep ter ima mnogo zaroda, a žalibog kupca ni. Vzroki temu tičo pač globoko. Predvsem obilna letina na jugu države, a drugič strah kupcev pred našim blagom radi bolezni. Tudi danes kljub temu, da se je stvar precej popravila vlada precej pomislekov proti našemu "blagu. Avstrijski trg je, kakor smo že opetovano govorili zgubljen za naše blago, ker Avstrija rarpolasra sama z blagom in ga celo izvaža. Preostaje nam Nemčija in Švica Ta poslednja le bolj malo in Še tu s precejšnjo razliko v ceni z ozirom na južno blago. Ostane za sedaj samo Nemčija. Monakovo je centrala te trgovine in ima dnevno na razpolago ogromne množine krompirja, ki ga potem razpošilja po vsej Nemčiji. Monakovo pa je jako razvajen m precej občutljiv trg; Vsaka malenkost ga spravi v valovanje. Radi tega tuxli imamo jaku malo fiksno sklenjenih kupčij na daljavo, temveč blago po navadi potuje na naslov prodajalca samega, kateri ga spremlja, da ga potem tudi sam proda. Tvega mnogo, velikokrat tuo kateri mora žena vzdrževati svojega ločenega moža. če so njo-ni dohodki višji od dohodkov njenega moža. Podoben slučaj se je zgodil tudi v San Franciscu. To nenavadno pojmovanje tamodojlh sodnikov so f^i ženska društva in vsa ženska udruženja po Zedi-n j enih državah priznala kot popolnoma upravičeno. Po posebni zakonski določbi se morajo v New Yorku opremiti vsi rojstni listi z odtisi prstov otroka V republiki San Dorningo zabranjuje posebna postava, da bi se jemali maJi otroci pred šestim letom v vlak. Na Norveškem. Naj se slednjič vrnemo v Evropo in sicer omenimo ob tej priliki N-orveško, ki je školala v zadnjem času nov zločin, ki se mora strogo kaznovati. Zdravniški recepti morajo biti pisani jasno in razločno. zdravnik se mora pod vsak recept podpisati in sicer mora zapisati čitljivo svoje ime in svoj priimek. Kdor so pregreši zoper to določbo, se kaznuje z zaporom do treh mesecev. Razne zanimivosti Pritihotapljeni otrok Kakor povsod, tako pazijo oblasti tudi na Turškem, da se ne utihotaplja tobak. Pred kratkim je prišla k carinskemu uradniku dama z dojenčkom v naročju. Uradniku se je zdelo čudno, da je dojenček tako za^-vit v razne povoje in plenice. Začel je otroka preiskovati in že pod prvo plenico je dobil škatlo s sto cigaretami. Odvival je dalje in glej — zopet je prišel do lepe zaloge. Uradniku se je razsvetlil obraz, kajti vedel je, da bo morala dama plačati veliko globo in določene odstotke dobi on, ker je bil tako vesten v službi. Ko je otroka popolnoma odvil, je prišel do lističa in na njem je bilo zapisano: «0-trok bodi odslej vašU Uradnik se je ozrl in res, dama je bila izginila. Mesto nagrade je dobil otroka. Kaj se bo zgodilo z otrokom, še ni jasno. Uradnik bi ga rad odstopil carinskemu ravnateljstvu, ki pa noče o tem nič vedeti, kajti nikjer ni zapisano, da bi spadali dojenčki med tihotapsko blago, ki ga je treba zapleniti. Dokler se ne razjasni zadeva, pa mora uradnik skrbeti za pritihotapi jenega otroka. Nekaj za lenuhe Kakor znano, je * vsepovsod dovolj lenuhov. John Harwood v Zedinjenih državah je bil pa že tako len, da se mu ni ljubilo niti naviti uro. Preveč napora mu je napravljalo to delo. Mislil je in mislil, kako naj napravi, da bi mu ura tekla, ne da bi jo bilo treba naviti. Končno je izumil uro, katero navija gibanje rok pri hoji. Ko Človek hodi, maha z rokami in to mahanje je uporabil John Harwood za svojo uro.. Ker pa človek ponoči ne dela z rokami, je nabral že Črez dan toliko energije, da je ura tekla tudi ponoči. V New-Yorku se je že ustanovila družba, ki bo izdelovala take ure, po katerih bodo segali v prvi vrsti lenuhi, ki nimajo toliko energije in veselja do dela v sebi, da bi navili uro. Če bi bil človek pa še bolj len in če bi se mu ne zljubilo niti hoditi in pri tem mahati z rokami, potem je pač najbolje, da odda uro kakemu znanemu pismonoši, da mu jo ta navije med svojo službo. Mohamedancl Indije in sveta preproga V mohamedanski zgodovini se je izvršil dogodek velikega pomena. Evropski svet ga niti ni zaznamoval. Za svetišče v Meki določeno sveto preprogo so letos prvič napravili moliamedan-ci Ind:jp in jo t u d/l prinesli v svečanem sprevodu v Djeddo, kjer so jo izročili vahabitskemu sultanu in hedžarskemu kralju Ibnu Saudu. «Sveta karavana« Indijcev je nadaljevala pod za- J ščito Ibna Sauda svojo pot in j dospela s sveto preprogo v Meko. S sveto pieprogo se, kakor je menda že znano, pokriva «sveta kaba , li kateri romajo islamski verniki iz vsega sveta. «Sve-ta kaba» ni nič drugega kakor velikanski kamen, ki je baje padel z neba in na katerem se še poznajo nožni odtisi Abrahamovi, ki ga niohamedanci imenujejo erila, tem bolj se izobrazuje, in čim bolj ga mika izobrazba, tem snažnejši postaja. Romani na srajci so res nekaj novega, in mož, ki si je izmislil to idejo, zasluži, da se mu postavi spomenik. Ustanovitev vseučilišča t Val-paraisu Republika Chile v Južni Ameriki dobi novo vseučilišče. Ustanova neke katoliške družine v znesku sedem in pol milijonov pesosov je omogočila v Vslpa^ raisu ustanovitev katoliškega vseučilišča, ki tvori v gospodarskem oziru interesno skupnost prav tako katoliškim vseučiliščem v Santiagu. Novo vseučilišče že šteje tri sto slušateljev. Nova knjiga V Jeni na Nemškem je izšla te dneve obsežna knjiga, ki jo je spisal profesor Herman Wirth. To delo bo naše znanje o zgodovini človeštva razširilo za 12.000 do 15.000 let. Pisatelj tolmači v svoji knjigi doslej še nepojasnjena magična znamenja po jamah in votlinah ledene dobe, stenske risbe na Švedskem in v Afriki in kulturni pomen najdb po grobiščih. Popolnoma novo je odkritje učenjaka, kar se tiče jezika in pisave, ki mu je o-mogočila, da je več napisov iz kamene dobe razbral. Jejmo alge! Raziskovanje vitaminov je naše nazore o prehranitvi zelo izpreme-nilo. Ugotovilo se je, da dobimo za življenje zelo važne snovi, tako zvano vitamine, vso od rastlin, ki hranijo ržCdi svoje zelene barve mnogo klorofila v sebi. Nobena žival ne proizvaja vitaminov in vsi vitamini, ki jih dobivamo od živalskega mesa, prihajajo od rast- lin, ki so jih živali požrle. Morske Šivali dobivajo svoje vitamine od alg. Te v morju rastoče rastline prekašajo celo rastline, ki ras to na kopnem, ker dobe v morski vodi vse za svoj razvoj potrebne snovi. Tudi tako važni jod se nahaja v algah in v morskih živalih, ki se hranijo z algami. Zato je pa tudi njihova rast tako bogata s vitamini in jodom. Alge so torej idealno živilo. fTo poudarja profesor Andersen v posebnem članku v tedniku «Illustrierte Zei-tung», ki izhaja na Lipskem. Mnogi preprosti narodi se hranijo z algami. A tudi Japonci se hranijo s temi rastlinami in večkrat za-užijejo pri ennem obedu šest do sedem različnih vrst alg, ki se dodajo v praških drugim jedilom. Zato pa Japonci golše (krofa) sploh ne poznajo, ker golša se pojavi le tam, kjer je v hrani oziroma vodi le malo joda. Tahitski oto-ta&t so uživali izredno mnogo morskih, rastlin, zato so bih tako zdravi, krepki in imeli so izborne zobe. Odkar so opustili to morsko travo in se začeii hraniti po evropsko, imajo njihovi otroci že slabe sobe in angleško bolezen (rahitiko). Da bi postala naša hrana polnovredna, bi morali zauži-vati tudi morsko hrano pa bodisi rastline ali pa živali. V morju imamo ogromno shrambo jedil, tečnih, zdravih jedil in naloga vede je, da ugotovi vsebino in sestavine posameznih morskih rastlin, da razišče podrobneje, kako žive in kako se plode alge, da bomo na podlagi teh ugotovitev vzgajali najboljše vrste alge in skrbeli za njihovo razmnožltev v korist nam vsem, ki amo potrebni vitaminov. Vporifcinfs tfadi bvez vete na Poljskem Vprašanje ljudi bres vere postaja tudi na Poljskem sitno. Prijavljajo %a ljudje, ki trdijo, da so brez vere, kar zadaje kompetentnim o-blastvoin precejšnje sitnosti. V o-nem detlu Poljske, kjer obstoja še vedno stari ruski zakonik, se ljudje bres vere pravno ne priznavajo. Deteta, ki ima brezverske stariše, ne zapfcSe v matične knjige ne duhovnik ne rabki. Ofciastva zapisujejo v takem slučaju, otroka v matične knjige one vere, iz katere sta oče ali mati izstopila. Pojem bres verstva nI od države Se priznan. Kar se tiče moralne strani se trdi, da ne more prisiliti oče svojega o-troka, da ostane do svoje polnoletnosti brez vere. Tudi vprašanje pokopa brezvercev ie zamotano. Poljska uma še občinskih pokopališč in ministrski svet, ki se je s tem vprašanjem bavil, je pustil stvar nerešeno. Hitro ređStev tega vprar šanja pa zahtevajo v zbornici različne stranke opozicije. ŠIRITE § „Naš glas" j Mesečno družinsko revijo t S Naročnina za celo leto 15 L £ Naslov: J Trleite, Casella postale 348 g aauaaa ■ ■ aamuu Zadnje novosti, izgotovljene obleke in po meri, blago, svi-lenine, perilo, platno, površniki i. t. d. i. t d. Via Soma 3, III. nadstropje Loterijske Številke izžrebane dno 7. juti j a 1928. VENEZIA 89 67 13 ZA 72 TORINO 38 69 76 19 45 ROMA 63 72 7 61 85 PALERMO 35 83 71 15 46 NAPOL I 29 79 7G 14 35 MILANO 17 39 75 25 64 FIRENZE 18 48 63 80 23 BARI 51 35 5 42 19 Darovi V počaščenje spomina pokojnega g, Andreja Rebeka iz Vrdele darujeta 150 Din za šolsko društvo Josip in Miljutin Negode. Denar hrani gdč. Fanica Ažma-nova. Avtomobilska proga Trst-Lokev-Divača-Senožeče PODJETJE BRUNELLI Odhodi s trga Oberdan. Vozai red od 15. junija do 30. septembra. Delavnik: Odhodi iz Trsta: 12. in 17.30. Dohodi v Senožeče: 13.30 in 19. Odhodi iz Senožeč: 7. zjutraj in 18. zv. Nedelja: Odhodi Iz Trsta: 7.3u, 14 30 in 16. Dohodi v Senožače: 9., i6. in 17.30. Odhodi Iz Senjieč: 7., 18.30 in 18.36 Listki za tja in nazaj: Trst-Divača in ns-zaj L 13-—. Trst-Senožeče in nazaj L 16*—. Sil TISKARNA "EDINOST" ■taiai rr •■3HS L! amiE Izvršuje vsa tiskarska dela v na | m o Jernejem stil h. Razpolaga z naj-Hioderncjlml Črkami, Uno-lope, stereotg-pHo ter rotacfl-strofem. NaroČila se tz-vrsmeto toCno Hi po zmernih rasi, SUCA S. rHANCESCO P-ASSISI ST. 20, PMTUCJE. ■■»I !■■■ Dr. SAR90Č Z6BOZĐBAVNIH ■TTfTTTff yv▼ ▼▼▼ ▼ ▼▼v ▼ ▼ ▼ TRST m s. LAZZARO 23, D. ZLATARNA iN UMRM EV/C Trst, taropo i Giacomo 5 Darovi za birmo. Popratila arlBziatffl prei!iaeto& Cen« zmerna. (461) Cene zmerne. Zahtevat« NdM originalno (MWaic»l vsebuje kinin, Id J* dobro KTfrrfstvo proti IZPADANJU LAS in Eisti kri [EM CMLLM - TEST LASTNIK F. BOLAFFIO vla aiolianl 42 (Sv. Jafcofr) Gorica — Fiab<»l. Vla O. Cardocd 9 VELIK SEMENJ bombaževin /UTEcoBomla Famisiisre TRST, Plaz m Ponterosso 5 Cene izrodite: MUŠLIN, volnen . . . od L 1 90 oapn« PERKALI dvojna visokost . 3-90 . KREPON, črtan zajamč. barv« . MJ . ZEFIR za srajce . , - . 1^0 # PGPEL1N, dobre vrsta ... 5 50 . BLAGO ra hlača ..... 3 50 . BORGO. trpežen, f,tan ..2 90 , MADAPOLAM ... 190 BOM8AŽEVINA ^Doiocatlc" rumena...... 195 PLATNO Madonna, debelo ' 2-80 .PELLE UOVO- .... 2 90 . PLATNO za r)uhe . . .4 90 Kopalne obleke, črne in barvane L 15 - 17*50 Bogata izbera nogavic, maj za moške in otroke, kopalnih oblek itd. itd. ZoDozdraunlsKi am&ulctGrll Trst, Via Settefontana 8 od 9-13 In od 15-20 ob nedeljah in praznikih od 10-12. Deželani dobijo popust za potne stroške. Ljudske cene. 122 Ljudske cene 606 Olajšano plačevanje. FALCERI LUIGI ZALOGA POHIŠTVA Trd, Hi Frairta 11 (mm) i a 12,!. nalJtT, Poročne sobe, orehove, bukov«, topolove, kostanjeve, mahagonijeve itd. Lakirano kuhinjsko pohištvo z m ra morjem aii brez tega. ŽImnice z žimo aH voina — Vzmet J od L 60.— naprej. 506 Prodajajo se tadl posamezni kosi. --Najnižje oene v Trstu.-- ZDRAVNIK ordinira V TRSTU m S. UZZADO n. a (trtfa karam« Rmm) od 10. in pol predp. do 13 V MABRBŽINI ordinira m od 14 do iS (na lastna * popoldne dona) umimrnun Mbebitna mmmim v ipsid tiJavmca in reserve Dinarjev #o,©oo.ooe -. - lelei. 5-13, 22-83 e&re§tqS€ saa mimh ftnjimafi p© 4%, m idtociii račDBia in f€Z(ine Mj^oifM po đ^voni. - Prefesa MNABJZ ia drago fttfo i ¥€$hšvo ne fe?HKl p® oaftii»0iHi£j&*i pcCojiti. izvršuj ?sc v Lamrg streho spađ^eCe p^le. PODtfLZ^tt : eeoiCA, sreli«-, Celje, (eriiAm-ll, Krunj, neriber. "frthorK, $«đ, Nm mesto, 9tuj, Bcfich, Seraicro, Števec gradeč, SpUt, Sifremu. - SezoasK.1 ekspozitura : S^sšHo »tetino. zvzm z JegeslavU®. Blagojsaa je odprla od 9V-S2'* In od 14 *-l6 FERRO CHINA PiGATTi OkrepČcvalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI. BLEDICI m za OKREVANJE V LEKARNA ZANETI - TRST - Vla Mazzinl rn ......................................IIIIBM Predno nakupite kakršnoslbodl i POHIŠTVO = m obiščite v lastnem interesu skladišča tvrdke = ALESSANDRO LEVI MINZI i I TRST - VIA RETTORI 1 - MALCANTON 7-13J III II! TrsfofsHo-tEMia zaifiraja lojcroa 15-04. ^ fr§lB rareroN ie «*. re^Mnvaaa KMlrutfa i oemmejeotoa Juutiun Tla Milano si 20. pritiiQe (ro^al XXX odobre) --— Obresfnfe Hranilne vloge po 4 % pa »taiii. - TrooTeem ta en m UnUiH nakazila pod ugodnimi pogoji za tatoslortjo tu ostale Inozemske trge. mMM- r MU V inuuun ter m HTotU« ta iMtara EskeotOra tntciske desne. 1 fla II. Ia pM MP*Mae o« 2. Ia pol #• 4. papciane.