Na Zedinjenih držav v resnem pftdevanju, da se preneha i bojem N Premogarsko unijo in operatorji
350,000 premogarjev iz okrajev mehkega premoga je brez dela že od 30. marca. Vsa pogajanja so bila dosedaj zaman. Dne 5. maja namerava John Lewis, ki je glavar premogarjev, poklicati nadaljnih 150,000 premogarjev na štrajk.
Iz vseh mest prihajajo poročila, da preti pomanjkanje premoga. Vlada se boji, da nastane zastoj v industriji. Predvsem bodo prizadeti vodovodi in razne elektrarne. železnice so že. sporočile, da so morale odsloviti 200,000 uslužbencev radi premogarske-ga štrajka.
varna v Evropi. Vlada republike Švice je izjavila, da se čuti varno in je pripravljena za svojo varnost tudi boriti se.
Nizozemska vlada je odgovorila indirektno, rekoč, da v slučaju splošne evropske vojne bo pripravljena za vsak slučaj. Belgija pravi, da se radi Nemčije ničesar ne boji in se počuti varno.
Bolgarska, jugoslovanska in madžarska vlada doslej niso še uradno odgovorile,.toda se pričakuje, da bodo spoorčile Hitlerju, da.se čutijo "popolnoma varne" na svojem ozemlju in se ne bojijo vojne.
Grška, ki je skoro popolnoma kontrolirana od Nemčije, je izjavila, da se ne boji nikogar. Lit-vinska trdi, da ima z Nemčijo pogodbo, glasom katere Nemčija garantira samostojnost litvinske vlade.
,Finska, pravi, da ji ne grozijo nobene težave, švedska ne čuti nobene nemške nevarnosti, enako se je izjavila tudi Danska. Latvija pravi, da se nikdar še ni bala l^emčije. Hitler bo izkoristil te odgovore v svojem govoru dne 28. aprila.
10 ton konkreta
Včeraj so pokopali v Monroe-ville, Ohio, Donalda Berosa. Be-ros je vozil po cesti št. 159 preko nekega mostu. Pri tem je zadel v most, ki se je porušil in je padlo deset ton konkreta na avto Berosa, ki je dobil pri tem tako nevarne poškodbe, da je nekaj ur pozneje umrl.
Kdor išče najde
Iz Pasadene, Cal., se poroča, da so včeraj tam trije člani gozdne armade našli, ko so kopali jarek za novo strugo lokalnega potoka, lonec, v katerem je bilo 49 zlatnikov, vsak $20.00 vreden Ker je prepovedano imeti zlato kot denar, so fantje izročili zlatnike vladi, a so dobili v zameno bankovce.
Na 79. cesti
Komisar za cestno železnico v Clevelandu Mr. Schweid se je izjavil, da želi, da se odpravi pro ga cestne železnice na 79. cesti in da se vpeljejo busi. Družba cestne železnice zgubiva sedaj na dotični progi $60,000 na leto.
Plačilo računov
V našem uradu lahko vsak čas plačate vse račune za elektriko, kompanijsko ali mestno, nadalje vse račune za vodo, telefon ali plin. Pri nas dobite uradno po-
Med Hitlerjem in Mussoii-nijem pride do spora
Rim, 25. aprila. V Rimu pričakujejo, da bo Jugoslavija tekom meseca maja podpisala pogodbo, v kateri se obvezuje, da ne bo napadla Madžarske. Obenem se bosta enako Ogrska kot Italija obvezali, da "garantirati" obstoj sedanje jugoslovanske meje. V Londonu pripisujejo tej najnovejši pogodbi izredno važnost, kajti Italija je z Jugoslavijo dobila pomoč, kakoršnje si je iskreno želela. Poleg tega pa ima danes Italija orožje napram Hitlerju, katerega lahko izrabi, ako bi Hitler preveč zahteval od Italije. Mussolini, tako se govori, se bi skrajno nerad dal ugnati v kozji rog od strani Hitlerja. Zato je Jugoslaviji obljubil številne stvari, ki so sicer tajne, toda za Jugoslavijo jako ugodne. Pričakuje se radi tega, da pride do spora med Hitlerjem in Mus-solinijem.
-o-
Šerif O'Donnell
šerifa v Cuyahoga okraju, Martina O'Donnella, ne bo tako lahko odstraniti iz njegovega urada kot so mislili gotovi nasprotni krogi. Senatna zbornica državne postavodaje v Colum-busu je sicer pretekli teden sprejela z veliko večino predlog, glasom katerega zadostuje 10,000 podpisov državljanov, da se odstrani šerifa, toda poslanska zbornica je pa popolnoma drugega mnen j a. Skoro gotovo je, da omenjeni predlog v poslanski zbornici sploh ne bo prišel na glasovanje. Gemblarski krogi v Columbusu imajo prevelik vpliv.
Hitlerjev govor
Diktator Hitler želi, da sliši kolikor mogoče največ ljudi govor, ki ga bo imel v petek in s katerim ,bo odgovoril predsedniku Rooseveltu na njegov apel, da ne ustrahuje evropskih držav in narodov. Prvotno je bil Hitlerjev govor namenjen, da pride v javnost ob 8. uri zvečer, toda Hitler je včeraj spremenil čas, tako da se bo njegov govor slišal okoli poldne. Hitler bo govoril v nemškem parlamentu, katerega z&sedanje je sklical nalašč za to priliko. Splošno se pričakuje, da bo Hitler v svojem govoru zavrgel zahteve predsednika Roosevelta.
Poroka
V	soboto 29. aprila se poročita V cerkvi sv. Vida ob 10. uri dopoldne Miss Anna Skrbeč, 1134 E. 63rd St. in Mr. Jos. Salomon, 1152 E. 63rd St. Prijatelji so vabljeni, da se udeležijo sv. maše. Naše iskrene čestitke mlademu paru!
Važna seja nocoj
Skupna društva fare sv. Vida imajo v sredo, nocoj zvečer, jako važno sejo. Vabljeni so vsi zastopniki in zastopnice, da se vdeležijo seje, kajti na sporedu je precej jako važnih zadev. Po seji bo pa nekaj proste zabave in prigrizek. Pridite vsil Zadušnica
V	cerkvi Marije Vnebovzete se bo darovala v četrtek zjutraj ob 8. uri sv. maša zadušnica za pokojnim Joseph Klemenčič 12. obletnice smrti pokojnega. Pri jatelji ranjkega so prijazno vabljeni.
Jeklarska industrija
Slabo znamenje je, ker se znižujejo pridelki v jeklarski indu-sctriji. Kot poroča glasilo je klarske industrije "The Steel," je industrija danes komaj na 50.07 odstotkov normalnosti.
Jugoslavija
Prvotna poročila, da je Jugoslavija definmvno stojnla v zvezo z rimskd-berlinskim osičem, nikakor am o potrjena. Iz Belgrade| se poroča, da Jugoslavija niti Nemčiji niti Italiji ni ničesar obljubila, niti ni podpisala kake pogodbe. Resnica je le, da je jugoslovanski minister za zunanje zadeve < obiskal laškega zunanjegA ministra v Benetkah, kjer se je govorilo o dnevnih vprašanjih. Toda v glavnem se je obravnavalo o ekonomskem položaju, ker Nemčija potrebuje mnogo mrovega materiala, katerega lahko dobi v Jugoslaviji po ugodnih cenah.
Kanada je pripravljena za kraljevi prihod
Ottawa, 25. aprila. Vse podrobnosti za kraljevi obisk angleškega kralja v posameznih mestih Kanade so sedaj izpolnjene. Kanadska vlada je storila vse, kar se je zahtevalo od nje in se sedaj pričakuje samo še kraljevega potrdila iz Londona. Vsi načrti za kraljevi obisk so narejeni tako, da bo ob vsaki priliki lahko čim več ljudi si ogledalo osebnost angleškega kralja. Kralj ne bo nikoli potoval tekom noči, pač pa vselej tekom dneva. Spal bo na vlaku, ki je bil nalašč izdelan za to priliko. Tisoče Ameri-kancev se pričakuje v Kanado v dnevih, ko bd Kanado obiskal angleški kralj. Nekateri so že najeli stanovanja, za katera so se obvezali plačati od $50 do $300 za en sam večer.
Tekma za $1,000
Tvrdka A. Grdina in Sinovi nam sporoča: Več poznanih velikih trgovin v mestu se je združilo in te trgovine so vpeljale izborilo tekmo, katere prva nagrada je $1,000.00. K tem združenim trgovinam pripadati tudi obe Grdinovi trgovini s pohištvom, na 6019 St. Clair Ave., in 15301 Waterloo Rd. Tekma je sledeča: V vsaki izmed združenih trgovin dobite sobo, kjer je lepo urejeno pohištvo. Ko je bilo pohištvo urejeno, se je vzela slika dotične sobe, ki se nahaja v trgovini. Potem pa, ko je bila vzeta slika, se je pri pohištvu v sobi nekaj spremenilo. Kdor najbolje ugane, kaj se je spremenilo, dobi nagrado v svoti en tisoč dolarjev v gotovini. Vsak, ki se udeleži tega kontesta, mora poleg omenjenih dveh Grdinovih trgovin, obiskati še ti^i drugei, katerih naslove dobi v Grdinovi prodajalni. Vas ne stane n|ič, kupiti ni treba ničesar, imate pa priliko, da zaslužite kar tako na lopem en tisoč dolarjev. Ta kon-test traja samo do sobote v tem tednu.
Hoover, bivši predsednik, deluje indirektno za izvolitev Brickerja predsedniškim kandidatom
Johana Svete umrla
V torek večer je ob 6. uri po dolgi in mučni bolezni preminula Jchana Svete, posestnica doma in cvetličarne na 6120 St. Clair Ave. Tam je bivala že 32 let in je bila zadnjih 21 let vdova. Ranjka je bila stara 59 let, doma iz Preserja, po domače Jelovče-| va. Po očetu se je pisala Jerina. Njena mama je še živa in je dočakala starost 84 let. V domovini zapušča pokojna dva brata, Janeza in Matijo in sestro Marijo čuden. Tu zapušča brata Antona Jerina, dva sina, Jo-sepha in Alojzija ter tri hčere: Jeanne, Frances in Mary. Bila je mačeha Mrs. Anna Eršte, Franku in Johnu. Pripadala je k dr. Marija Magdalena št. 162 KSKJ in dr. Majke Božje Bistri-čke št. 47 HBZ. Vsi, ki so ranj-ko poznali vedo, kako blaga mati je bila za svoje otroke. Otroci so se tega zavedali in ji ves čas bolezni ljubeznjivo stali ob strani. Truplo ranjke se nahaja v mrtvaški kapeli A. Grdina in Sinovi, odkoder se vrši pogreb v petek ob 10. uri V cerkev sv. Vida. Naše globoko sožalje vsem prizadetim sorodnikom. Naj bo ranj-ki ohranjen blag spomin in podeljen dušni mir.
Prevzel trgovino
Mr. Walter Kovič, 17218 Grovewood Ave., naznanja, da je prevzel hardware trgovino poznano kot Kuhi Hardware. Rojakom ga priporočamo.
Shirley Temple Znana mlada filmska igralka Shirley Temple, ki je s svojim nastopom vzbudila zanimanje skoro vsega sveta, je te dni obhajala svoj desetletni rojstni dan.
V bolnišnici V Glenville bolnišnico se je podala Mrs. Rose Klešnik, 19105 Muskoka Ave. želimo ji, da bi kmalu zopet postala zdrava.
Columbus, Ohio, 25. aprila. Herbert Hoover, bivši republikanski predsednik, se je spri z gotovimi člani republikanske narodne stranke in tako indirektno pomaga, da zna biti governer države Ohio, John Bricker, imenovan predsedniškim kandidatopi v letu 1940.
že več tednov prihaja v državo Ohio mnogo znamenitih časnikarskih poročevalcev, ki se sučejo okoli Bricker j a, da pronaj-dejo kakšne vrste človek je to in da ga potem predstavijo javnosti.
V republikanskih krogih so prepričani, da ne more na republikanskem tiketu za predsednika biti nihče drugi kot governer Bricker ali pa senator Taft. Oba sta konservativna republikanca.
Hoover je na strani governer-
ja Brickerja, kar je brez vprašanja. Hoover ima med starinskimi republikanci še vedno precej kredita, kakor tudi med konservativnimi demokrati, katerim ne ugaja poslovanje predsednika Roosevelta .
Vsa znamenja kažejo, da bo Amerika doživela v letu 1940 eno najbolj vročih političnih borb v zgodovini, šlo se bo za vprašanje, ali je dežela z idejami predsednika Roosevelta, ali se želite vrniti v konservativni tabor.
Pričakuje se, da Roosevelt ne bo kandidat v prihodnjem letu, toda da bo uporabil ves svoj vpliv za kandidata, ki je pripravljen nadaljevati njegove ideje. Enako je pripravljen Mr. Hoover priti na dan za republikansko stranko.
Anglija uvede prisilno vojaško službo, ako Hitler ne podeli garancij, da bo miroval
Prva zmaga
Prvič odkar je župan Burton, so demokratski councilmani doživeli zmago v mestni zbornici. De-mokratje imajo sicer faktično večino enega glasu v mestni zbornici, toda niso nikdar skupno glasovali, niti pri važnih predlogih ne. Pri pondeljkovi seji mestne zbornico so pa demo-kratje prvič zmagali s svojim predlogom. Predlog se je glasil, da se ne sme rabiti politika pri vVPA projektih. Znano je, da so republikanci podelili vsem svojim voditeljem jako dobre službe nadzornikov in enakih uradnikov pri WPA projektih. Demo-kratje so bili dosledno prezirani. Mestna zbornic^ je sedaj spreje-'a predlog, na zahtevo demokratov, da je vsaka politika pri WPA projektih izključena. Toda predlog ne bo koristil dosti ali pa nič, kajti govori se, da bo župan Burton vetiral predlog, demokratje pa nimajo potrebne dvetretinske večine, da bi o predlogu ponovno glasovali.
Zadeva pokopališč Pred zvezno sodnijo v Cincinnati ju se vrši te dni obravnava napram gotovim osebam, ki so osleparile stotine ljudi s prodajo pokopališčnih lotov. ljudje so dajali svoje vložne knjižice bank, zlasti pa posojilnic, a dobivali so v zameno nekake Jpokoplališčna lote, ki so ničvredni. 17 oseb se mora te dni zagovarjati. Obtoženci so osleparili mnogo Slovencev v Clevelandu.
Bombe padajo Včasih se je poročalo, da napada general Franco Madrid z bombami. Pa tudi v Clevelandu imamo enake bombne napade. Kot poroča policija je bilo tekom/ad njih treh tednov napadenih enajst trgovina z bombami in v štirinajst stanovanj so bile vržene bombe tega ali onega tipa. Kdo pravi torej, da so imeli samo v Španiji "civilno vojno?" Roosevelt govori Včeraj je imel predsednik Roosevelt pomemben govor napram delegaciji Ameriškega rdečega križa. Delegatje so se zbrali pred Belo hišo in Roosevelt je njim govoril kar na verandi. Zadušnica V četrtek se bo v cerkvi sv, Vida brala ob 7. uri zjutraj sv maša za pokojno Uršulo Rakar Prijatelji in sorodniki so vabljeni.
London, 25. aprila. Angleški kabinet je včeraj na svoji seji sklenil, da uvede prisilno vojaško službo, ako se Hitler ne poda zahtevam predsednika Roosevelta in garantira mir v Evropi.
Vendar se nahaja angleški kabinet v veliki zadregi, ker so delavski zastopniki v parlamentu veliki nasprotniki prisilne vojaške službe. Delavski zastopniki trdijo, da prisiljena vojaška dolžnost ni potrebna.
Svarilo, da bo Anglija vpeljala prisiljeno vojaško dolžnost, je
nalogo, da resno posvari Hitlerja pred nadaljnimi nasilnimi koraki.
Obenem je imel včeraj angleški m i n i s t e r s k i predsednik Chamberlain dolg pogovor z romunskim ministrom za zunanje zadeve. Baje je Chamberlain obljubil Romunski večje posojilo, ako ne kupuje orožja y Nemčiji.
Anglija bo prisiljena te dni uvesti nove davke, da plača račun za oboroževanje. Novi davki bodo uvedeni na tobak, čaj, žganje, pivo, avtomobile, na svilo, umetno in naravno in na razne kozmetične izdelke.
Zopet, francoski parnik žrtev požarja
Toulon, Francija, 25. aprila. V La Seyne pristanišču je včeraj zgorel francoski parnik Angers, ki je nosil 9,800 ton teže. Oblasti še ne vedo, kako je prišlo do požarja. Vpeljana je bila nemudoma preiskava, ki naj dožene, če je sabotaža kriva požarja. šele pretekli teden je zgorel krasni parnik Paris od francoske paro-brodne družbe. Oblasti so dosedaj prijele tri osebe, ki so baje v rvezi s požarjem.
ponesel s seboj v Berlin angleški poslanik Henderson, ki je dobil
--c
Vest iz domovine Mrs. Ana Hren, 1084 E. 71st St. je dobila iz domovine žalostno novico, da ji je v Prelogu pri Ihanu na Gorenjskem umrla ljubljena mati Neža Konjar, po domače Gmajnarjeva. Mati je dočakala starost 83 let. Poleg hčere Ane zapušča ranjka v Clevelandu sina Jack Konjar, v domovini pa dve hčeri. Naj bo dobri pokojni materi rahla domača zemlja!
V petek bo ples John Novak Boosters Club priredi v petek zvečer dne 28. aprila, ples, ki se vrši v Twilight (Grdinovi) dvorani na 6025 St. Clair Ave. Igral bo orkester pod vodstvom Eddie Simmsa, torej že veste, da bo luštno. Dober prigrizek in najboljša pijača bo na razpolago vsem udeležencem. Mr. John Novak, councilman 23. varde, prijazno vabi vse državljane k tej prireditvi.
Pionir umrl Po kratki bolezni je preminul dobro poznani rojak Joseph Sta-rič, ki je dosegel visoko starost 83 let. Pogreb pokojnega se vrši iz hiše žalosti na 915 E. 143rd St. pod vodstvom Frank Zakraj-šek pogrebnega zavoda. Podrobnosti priobčimo jutri.
Važna seja
Klub društev Slov. društvenega doma v Euclidu ima nocoj jako važno sejo. Prošeni so vsi, katerih se tiče, da so. gotovo navzoči.
Vesfriz domovine
Mrs. Mary Jene, 1246 E. 172nd, St., je dobila iz domovine žalostno vest, da ji je umrl ljubi brat Anton Jurca iz Cerknice pri Rakeku. Tu zapušča sestro Mary in dva brata, Franka in Johna ter več sorodnikov.
Novo zdravilo
Zdravniška akademija v Washingtonu je včeraj naznanila, da pride v najkrajšem času v javnost novo zdravilo proti ta-kozvani "trigeminal neuralgia" bolezni, ki je ena najbolj občutnih bolezni. Zdravilo je vitamin B-l. Bolezen je že dolgo časa zanimala zdravniške kroge, ki so se trudili, da najdejo uspešno zdravilo proti njej. Dosedaj so poskusili to zdravilo v 52 slučajih in v 51 slučajih je zdravilo pomagalo prizadetim bolnikom.
Zadušnica
Za pokojnim Andrej Bajt se bo brala v petek ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida sv. maša v spomin sedme obletnice smrti ranjkega. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
Smrt v Chicagi
V Chicagu je preminul po dolgotrajni bolezini John Mar-kovič, doma iz Sel pri Toplicah. V Ameriki je živel od
leta 1913. Zapušča soprogo rojeno Pire, enega sina in dve j hčeri.
AMERIŠKA W DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ,	V^ffiJO	slovenian morning
K.	- W:LANCUAGE ONLY	AMERICAN HOME	daily newspaper
h^y	cleveland, ohio, WEDNESDAY MORNING, APRIL 26, 1939	leto xlii. — vol. xhi.
I W	———
kd?ingt°n' 25" a?rila< V k, Jek so se na poziv delav-
|C°ddelka vlade Zed- driav
Mj 1 v glavnem mestu zastop-V 'logarjev, operatorjev in posredovalci. Vlada se ču-JL Jano, da naredi konec prejemu štrajku.
Lon Steelman, glavni polk Valec delavskega oddelka llfo36 ^ imenovan, da vodi jfiL med premogarji in L irskimi družbami. Pri Iffe Ve^0vanJih je navzoča tu-
UnL a tajnica Miss Frances ll'ls.
f!| Pričakuje v petek govor Hitlerja. Kaj so ^visne države odgovorile na Hitlerjev poziv
25. aprila. Evropa L 0stali svet pričakujejo jt; Vor nemškega kanclerja H v, '^ bo nekak odgovor na Senika Roosevelta, da \ države garantirajo V Jrihodnjih deset let. «lef ošriem se pričakuje, da bo osebno napadel a v svojem odgovoru, \ ga k°> da pove, zakaj k °,izbral Nemčijo in Italiji ^ ti^lriet sv°jesa napada, / '% aPeliral na Francijo in
^ .0 časopisje trdi, da '%je . ■J'a in Francija več
'litjih kolonij v svoji pose-|'tiVse Je kdaj imela Nemči-JWj. ^mške kolonije so bi-
P2J?e0d AngliJe in Fran"
i^,. Jučeni svetovni vojni. §\t) ^ Je zadnje dneve do-|\v °f ° Ugovorov od stra-m^ je tere Je Hitler vpra-IV. resnica, da se čutijo v Pt radi Hitlerja, kot je
I n°osevelt
v svojem ape- J
ie odgovorila, da
/i k/6' kako more kdo trdi" Ji ailes sploh kaka država
j\Na obisku
[ii\0iOlta so dospeli za par
T* 'm in Mrs- Frank
<1^. >s. Mary Meneghini, jVj? ^rs. Rudy Bizzardi
rflSži6anor Bizzardi- Prišli
iftk1 Frank Leskovica m\\ J* Rd. V Madison, O. 'j Vj^ih jim jako ugaja, davili. Prav dobrodo-
J^?Ce ^ bicikljc
iN 1 k itneti licence za bi-4Vhko oglasite v Grdina
tr|\ trgovini. 6127 st
/t Vfsj ' Učenca velja 25 cen-■j tb'?'esarji morajo imeti kasneje do 1. maja.
T
) N, 29°r0k*
^ fj v ^ aprila se vrši po-
sv. Lovrenca ob se poročita Miss
;Hy ulh in Mr- John
/i	Prav iskrene čestit-
5 > Paru.
rt(V
Jr \ tvo države
irtfl^ v tP°stavodaja v Colum-iv^k sprejela postavo rk-fe je prepovedano jifej Vo Ohio, človek bi ■' Pi bila
sleparija države
A 0l^a.
P , IV^ozdrav
m Falls, n. y. pošilja 'A Ve Mrs. Mary Žužek.
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
•117 St. Clair Avenue
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
Pubiisheg dally except Sundays tuad Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00. Za Ameriko in Kanado, pol feta »3.00. Za Cleveland, po požtl, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalclb: celo leto »5.50; pol leta »3.00. Za Evropo, celo leto, »7.00. Posamezna Številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. U.S. and Canada, »3.00 for 6 months Cleveland, by mall, »3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, »5.50 per year, »3.00 for 6 months. European subscription, »7.00 per year. __Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
83	No. 97, Wed., April 26, 1939
Kongresman Robert Crosser
Kongresman v Zedi'njenih državah je državljan, ki zastopa ljudi v gotovem delu svoje države v kongresu Zedinje-nih držav. Vsaka država v Zedinjenih državah je razdeljena v gotovo število kongresnih okrajev. Država Ohio n. pr. ima 24 kongresnih okrajev in vsake dve leti je iz vsakega okraja izvoljen kongresman, katerega dolžnost je delati postave in pomagati ljudem v svojem okraju.
Mesto Cleveland ima tri kongresne okraje, ker ima tudi tozadevno primerno število prebivalstva. V Clevelandu imamo dvajseti, enaindvajseti ter dvaindvajseti kongresni okraj. Dvajseti okraj zastopa že šest let Mr. Martin L. Sweeney, enaindvajseti okraj zastopa Robert Crosser. Oba sta demokrata. Dvaindvajseti okraj pa zastopa kongresman Chester Bolton, milijonar, ki je republikanec. Tako smo vam predstavili v nekaj besedah naše kongresmane.
Nekaj več besed pa bi danes radi napisali o kongresma-nu iz 21. okraja, Mr. Robert Crosserju. On je vzgled državljana, pravi tip človeka, ki je poklican biti kongresman po volji naroda. Mr. Crosser je pravkar praznoval te dni pet-indvajsetletnico, odkar je bil prvič izvoljen v kongres. In svoje delo je vršil tako odlično po volji naroda, da se ni priljubil samo volivcem svojega okraja, pač pa ga danes spoštuje ves kongres in uživa kot nekak starosta v kongresu sloves kot ga zlepa še ni doživel kak kongresman.
Mr. Robert Crosser je kot kongresman demokrat. To sicer ni garancija, da je za to dober kongresman, ker je demokrat, pač pa je Mr. Crosser, kadar nastopi, izven stranke in gleda kaj je v splošno korjst naroda, dočim je bil v istem času vedno dober in lojalen član demokratske stranke.
Crosser je bil učenec najboljšega župana, kar jih je mesto Cleveland kdaj imelo — učenec Tom L. Johnsona. Njegovim idejam je ostal vedno zvest. In te ideje so bile: postre-či ljudem, zmanjšati javne stroške in biti pošten napram delavcem in industriji. Crosser je deloval tako, ker je dobro vedel, da če pride zastoj v industriji, pride tudi brezposelnost za delavca,
Bil ie Robert Crosser v letu 1912, ko je bil tedaj državni poslanec, ki je izposloval s svojo energijo, da so prebivalci države Ohio dobili pravico do iniciative in referenduma. Potom te postave lahko državljani v državi Ohio zavržejo vsako postavo, ki jo je naredila državna zbornica, ali pa z večino glasov lahko odredijo vsako postavo, ki je po mnenju večine potrebna. Žal, da se državljani ne poslužujejo dovolj te pravice, zato pa imamo razmere take kot jih narekuje državljanska nemarnost v tem oziru.
Zlasti so pa hvaležni železničarji kongresmanu Robertu Crosserju. On je txj 1, ki je potom značajnega, odkritega in vztrajnega boja izposloval za železničarje starostno pokojnino. Crosser je mislil sicer pred 19. leti vključiti v to pokojnino vse delavce, toda ni prodrl, toda zmagal je, ko se je šlo za železničarje. Dva milijona uslužbencev ameriških železnic danes gleda s ponosom in hvaležnostjo na rekord kongres-mana "Bob" Crosserja v tem oziru.
Brez vsakega pomisleka lahko rečemo, da je kongresman Crosser danes najbolj odlični postavodajalec v Zedinjenih držav. Star je sicer že, toda še vedno krepak in junaški po duhu, prepričanju in mišljenju. Povejte njemu dobro idejo, pa vam bo sledil, ko se bo prepričal, da bo ideja koristila naroda in se bo boril za idejo toliko časa, dokler ne bo sprejeta od postavodajalcev iz golega prepričanja, da ima Crosser prav.
Kongresman Crosser zastopa tudi nekako 3,000 slovenskih volivcev v 21. okraju. In prav ponosni smo, ker imamo v kongresu iz omenjenega okraja človeka, ki ni politikar, pač pa—-človek. Mr. Crosser ne pozna politiko, dobro pa pozna, kaj je ljudska korist. In veseli nas, ker smo ttekom zadnjih petindvajset let lahko mirnega srca svetovali našim državljanom, da volite za Crosserja, ako želite biti pošteno zastopani v kongresu. Mr. Crosser, ameriški državljani slovenskega rodu vas iskreno pozdravljajo ob priliki, ko obhajate pettndvajsetletnico svojega- plodonosnega in uspešnega poslovanja v kongresu.
t—•—•—•—•—•—•—•—•—•—•—•—. « .—«—. ,«. _»—•—.—.—.—.—.—__.
BESEDA IZ NARODA
J-1.......................——-—w
Collinwoodske beležke
Slovenski radio program
Nekaterim našim rojakom še ni znano, da imamo poleg- nedeljskega tudi med tednom slovenski radio program, katerege vzdržujeta Mr. Jerry Bohinc in Mr. John Susnik, lastnika Norwood Appl. Furniture Co. na 6104 St. Clair Ave. in 819 E. 185 St. v poslopju La Salle gledališča. Obrnite vaš radio na WGAR posta-jd vsako sredo ob 8:30 in soboto ob 8:15 uri zjutraj in dobili bodete petnajst minut zabave v v slovenskemu petju in godbi. Lastnika trgovin naročata, da se radio poslušalci obrnejo na nju in izrazijo, če jim radio program ugaja in kaj bi bila njih želja, da bi se na programu izvajalo. Mr. Susniku in Bohincu smo hvaležni za njih dobro voljo v radio programu.
Cvetličarna v naselbini
Mr. Louis Slapnik, list naše gore, je pred kratkim otvoril na 15805 Waterloo rd. cvetličarno, katera mu prav dobro uspeva. V kratkem času si je pridobil velik krog odjemalcev kar dokazuje, da nam je bila v naselbini ta obrt dobrodošla. Njegova dela se odlikujejo v kvaliteti in po nizkih cenah. Kadar rabite cvetje, šopke ali vence v veselje ali po-klon, obrnite se na njega, kjer boste najboljše postreženi. Brezdelje v naselbini
New Yo'rk Central železnica je z malo izjemo skoro ves obrat v tovarni ustavila in za nedoločen čas izprla delavce. Nekateri delajo krivdo na stavko premogar-jev, drugi zopet komentirajo družbeno finančno stanje, toda končno določnega nikdo ne ve. Vsi delavci so pa morali vodstvu izročiti proste vozovnice, da j a bodo morali delavci doma sedeti in premišljevati reven položaj. Tudi Fisher B6dy Co. obljubuje da bo v kratkem času izprla večino delavcev ter s tem obogatela listo brezposelnih. Za našo naselbino je to hud udarec, še posebno, ker je naših ljudi velike zaposljenih v teh dveh tovarnah, želeti bi bilo, da bi bilo to izpr-tje delavcev krtitkodobno*
Joško Penko, zastopnik Ameriške Domovine-. -o-
Ob svežem grobu—prijatelju v spomin
Hitler in Mussolini pravita, da Zedinjene države nimajo pra vioe vtikati se v evropske razmere. Is that so! Dozdaj je imel gospodar še vedno pravico skrbeti za svojo hišo. In čigava pa je Evropa, če ne last Zed. držav, bi rekli. Kaj je kje kaka evropska država, ki ne dolguje stricu Samu lepe vsote denarja, na katerega niti obresti ne plačuje!
«	Ht	V
Evropski diktatorji lajajo na Zed. države. Kakopak! Kako je bilo pa takrat po svetovni vojni, ko bi bila Evropa lakote umrla, da je ni postavil na relifno listo stric Sam.
#	%	X
V Sredozemskem morju so zdaj zbrane bojne ladje glavnih evropskih velesil. Stric Sam ima zdaj lepo priliko, da bi šel tje in vzel kontumac na tiste stare škatlje. Henry Ford bi plačal v gotovini za staro železo in stric Sam bi dobil tako nekaj denarja na tistih petnajst bilijonov dolarjev, ki jih dolguje Evropa.
V Trstu avgusta meseca 1920. — Tako se je v ta čas moj spomin vračal, ko sem zrl Tvoje izmučeno obličje v mrtvaški krsti. Izginile so razdalje časa in gledal sem Te, kakršno podobo na Te hranim v svojem spominu iz onih davnih dni.
Kako je bilo takrat z nami? Nemala skupina izseljencev se je iz palače Cosulich ozirala otožno tje čez kraške"grebene. Za nami je ostala domovina. Beseda, ki vključuje vse, kar je bilo doživetja v preteklosti. Tam za onimi grebeni obnovljeni mladosti spomini, vračajo se v kraje, ki so vtisnjeni v dušo ko vosek v pečat.
Vsi smo enih misli, niti besede tre"b& izgovoriti ni, saj vemo, da kar čuti eden, čutimo vsi. Ta obnavlja spomin bodisi na kraje ali osebe, ki so izginili in ostali preteklosti.
Pred nami se odpira morska širina tržaške luke. Po vodni gladini se gibljejo čolni, tu pa tam jadrnice, a naše hrepenenje čaka kdaj stopimo v ladjo, ki nas ponese v novo deželo. Teden dni je bilo dolgo to čakanje. Kmalu smo se seznanili z mnogimi novimi znanci. Največ znancev pa se je nabiralo okrog Tebe, Pavle. Imel si pač tisti dar družabnosti, da se je počutil v Tvoji družbi vsak veselega. Ne verjamem, da je imel kdo ibolj privlačno silo, kot je bilo ime Pavla Kogovška. Saj vsak, kdor Te je spoznal, Te
je spoštoval.
In tisti večer na morju, ko je slovenska pesem odmevala v svoji melodiji! Pavle je bil vedno med pevci.
Razšli smo se v New Yorku Po štirih letih se pa srečava. Ko sem čul Tvoj glas, zrl v Tvoje oko, sem ugibal: kje sem tega človeka že videl? Po par izgovorjenih besedah sva se spoznala, da sva potovala skupaj v Ameriko. Obnavljala sva opomine na tiste čase. In še ko sem pozneje spoznaval Tvoj značaj pri izobraževalnem društvu Adriji, sem se vselej razveselil, kadar sem Te srečal. Mnogo si doprinesel k tedanjemu razmahu dramatike. Saj vselej, kadar je bilo treba kaj za oder napraviti, se je končalo: Bo že Pavle to napravil! In vselej si žrtvoval svoje moči in čas, da je bilo vse v redu.
Ko sem videl zlomljeno Tvoje telesno moč, podoben si bil John v svojih mukah, me ni presenetilo obvestilo o Tvoji smrti. Saj Ti je prišla božja poslanka smrt kot rešiteljica trpljenja. Zbudilo se mi je vprašanje: zakaj neki mora človek na zemlji toliko trpeti? Um ne more pojasniti trpljenja, pač pa vera. Bil si globoko veren, ki Ti vera v življenju ni bila samo prazna fraza. Ni samo slučaj, da si križ svoje bolezni odložil v bližini velikega petka. Na velikonočno nedeljo so Te stoteri kropili. In te misli 50 mi polnile dušo: Pavle, dovršeno je! Nalogo življenja si izpolnil. Za Teboj so grenke ure trpljenja, muk in bolečin. Tvoj duh pa uživa sadove Tvojega trpljenja in združen si ž Njim, ki nam ;e pokazal vrednote trpljenja in nam govori, da s, smrtjo ni vsega conec. Kakor je Njegovo vstajenje nam vir tolažbe, naj bo ute-ha družini, ki si jo zapustil. Spomin na Te bomo pa ohranili kot ivetei žarek vsi, ki smo Te pozna-i in cenili Tvoje delo. Družini iožalje, Tebi pa raj in počitek.
Matt Tekavec, Euclid, Ohio
-o--
Bomo počakali
Vsled negotovosti delavskega položaja, brezdelja, šikan Liquor Departmenta, aktivnosti suha-ske lige in več drugih važnih pre-jleniov, ki so nastali v teko-iem letu, je direktorij Slovenskega doma na Holmes Ave. sklenil, da se graditev prizidka za nedoločen čas odgodi.
Vsi se zavedamo, da nam je prizidek za točilnico neobhodno potreben, toda istočasno se tudi iirektorij zaveda, da novi dolg e novo breme, ki obteži korpora-.'ijo. če bi bile v deželi tazmere lormalne in prospektivne ni bojazni, da ne bi bil prizidek ren-abilen, toda nahajamo se v dnevih negotovosti, kratko rečeno Iirektorij se boji, da ne bi do-lodki krili stroškov in obvezno-ti, ki bi nastale z novim dolgom. Potrebno bi nam bilo, če bi hote-i vse svoje obveznosti kriti, letno okrog $16,000.00 več prometa / točilnici. Če bi se zmoglo to, potem ni prizidek riskirana stvar ..oda kakor hitro pa ni poleg sedanjih še zgoraj omenjenih dohodkov, je gotova mesečna "luknja."
Igrati se bo ali ne bo, je preveč navarna igra, ki zna biti uso-depolna za korporacijo. Bolje je, da imaš in obvaruješ to kar imaš gotovo v roki, kakor pa staviš na tehtnico, bo ali ne bo vse skupaj. Korporacija Slovenski dom je narodna last, zato je dolžnost direk-torija, da pazi na narodno premoženje s tako pažnjo, kakor bi svoje premoženje opravljal. Tega dejstva se ta direktorij zaveda, zato je v gospodarstvu previden.
Sedanje stanje Slovenskega doma je zelo povoljno. Točno se plačujejo vse obveznosti, davki obresti in skoro 5 % letno na kapital in poleg tega nam letno preostane precejšnji dobiček, če bo
mogoče tudi vnaprej tako poslovati, bomo lahko v desetih letih imeli stavbo plačano in tudi dovolj, da bomo s svojim denarjem prizidek med tem časom dogradili. Ne vemo, čemu bi posegali v težkoče, če nam ni to potrebno storiti in v nevarnost postavljati to, kar sedaj imamo, ki nam je dobro uspevajoče.
Res je, da je direktorij delničarjem'obljubil, da bo v tekočem letu zgradil prizidek, toda prepričani smo, če bi bile delničarjem poznane vse podrobnosti, 3 katerimi se mora pri gradnji upoštevati, bi gotovo soglašali z večino direktorija, ki je gradnjo prizidka za nedoločen čas odgo-iil.
Vsled navdušenja se še vedno slišijo glasovi: lahko bi se to storilo, Če bi bila volja direktorija jraditi. Res je, lahko bi se pri danih razmerah to napravilo, toda s tem ne bi še bil problem rešen. Plačevanje dolga je povsem večji problem od onega, ko se lenar izposodi za grajenje. Prak-;ični primer: Mati ni še s tem, :e jo rodila otroka, zadostila materinski dolžnosti; ampak storita jo je šele tistikrat, kadar je svojega otroka odgojila, da je bil zmožen sam sebi kruh služiti.
Zdi se mi, da naša največja larodna napaka vedno leži v ;em, da smo vedno znali z navdušenjem in iskrenostjo vsako st-/ar pričeti, toda vedno smo pa pozabili misliti, kakšen bo konec.
Zdelo se nam je potrebno dejanski položaj javnosti pojasni-i in nikdo naj nam v zlo ne šteje, če smo to s preudarkom v ko-•ist delničarjev in korporacije Slovenskega doma začasno odlomili gradnjo.
Tajništvo Slovenskega doma na Holmes Ave.
Iz Warrensville, 0.
Pomlad je že tu. Le žal, da je vreme jesensko, vsaj zdaj, ko to pišem. Vsak dan je dež, da ne moremo po, farmah nič delati. Druga leta smo ob tem času imeli vrtove in njive že /se obdelane. Letos pa izgleda kot v novembru mesecu. Druga leta so rojaki ob tem ;asu kaj radi prihajali k nam v Warrensville, ali kakor na splošno pravimo v Randall, da =50 nabirali priljubljeni regrat. Letos jih pa ni, ko je vedno ;ako mokro. Pa vsake reči je enkrat konec, tako bo tudi muhasti april kmalu odšel v po-;abljenje. Mesec maj pa bo /se lepši.
Kljub slabemu vremenu pa se nismo članice'podružnice' št. 73 S3Z ustrašile, in smo na. prav lep način praznovale svojo T-. obletnico. Skoro vse žene in dekleta smo se v nedeljo 16. aprila, na belo nedeljo, zbrale ob 7:30 pred cerkvijo sv. Lovrenca in skupno odkorakale v cerkev in med sv. mašo prejele sv. obhajilo. Tako je prav! Spominjajmo .se svojih obletnic najprej v cerkvi, drugo naj bo pa v dvorani ali zunaj na pikniku. Ako bomo me žene in matere dajale lepe zglede svojim možem in otrokom, bodo tudi oni šli po poti. katera pelje proti nebeški domovini. Naj bo izrečena prav lepa hvala č. g. Slapšaku sa krasen govor, katerega^ so imeli v cerkvi. Prav lepa hvala cerkvenim odbornikom za lep red v cerkvi. Tudi pevci zaslužijo lepo hvalo za krasno petje. Letošnja bela nedelja nam bo ostala v( lepem spominu.
Sedaj pa žene in dekleta, katere še niste članice te lepe in edine ženske organizacije v Ameriki, pristopite v naš krog. Vem, da so starejše v Ran-dallu že vse pristopile, so pa še dekleta, katera so stara po 16 let. Vpišite jih na prvi seji, katera bo prvo nedeljo v maju. Naše geslo naj bo: vse žene in dekleta morajo biti članice Slovenske ženske zveze, ne samo v Randallu, ampak po vsej Ameriki, katere še čutijo slovensko. Kadar bomo
dosegle to, bomo zadovoljne. Pozdrav vsem članicam SŽZ, pa tudi možem in fantom. Mary Walters, predsednica.
"Blossom Dance"
Lepa pomlad je že prišla, čeprav je še nekoliko mokra, pa smo se vsaj otresli tistega nadležnega snega. Mesec maj, prekrasni maj nam je pred durmi. Tega meseca se vsak zelo veseli, star in mlad; tudi narava se prebuja iz dolgega zimskega spanja. Vse se začne razcvitati in lepe trobentice kličejo ter prebujajo še drugo cvetje k življenju, tako tudi našo mladino. Tako bodo skupni mladinski zbori priredili cvetlični plevS (Blossom dance) v SDD na Waterloo Rd. in sicer na 6. maja. Kakor slišim, bodo vse sami napravili. In sama mladina je to idejo sprožila ter se trudi zdaj na vse načine, da bi bil še naprej zagotovljen obstoj mladinskih pevskih zborov.
Naši mladi pevci se jako žrtvujejo, najsi bo s časom in tudi kakšno desetico si prihranijo s tem, da ne gredo v kino. Rajši gredo na pevske vaje. Pravijo, da se na pevskih vajah tudi dosti nauče in kakor povedo, jim Mr. Seme lepo raztolmači slovenske besede v pesmih.
Tem potom prosijo vse starše in prijatelje mladinskih zborov ter vse cenjeno občinstvo, da bi se udeležili njihovega festivala. Brez vas, dragi starši in prijatelji, ne bo nobenega uspeha. Ker se naša mladina toliko zanima za gojitev slovenske pesmi, zakaj bi jim tudi mi ne pomagali. Za ta cvetlični ples obljubujejo, da bodo skrbeli za stare in mlade. Plesalo se bo v dveh dvoranah, kjer bosta'igrali poznani godbi bratov Krištof in Sešek. Godbi izvrstno igrati slovenske in ameriške komade.
Pravijo, da bodo skrbeli tudi za žejne in če bo kateremu želodec kaj nagajal, se bo tudi dobilo sredstvo za pomiritev. Sklenili so, da bo vstopnina samo 30 centov. To bo, upam, vsak žrtvoval za našo mladino. S tem jim bomo dali poguma še za bodoče. Ako bodo dvorane prazne, potem veste, da bodo izgubili vse veselje. S pozdravom,
Mrs. Mary Klun, Sr. -o--
Koncert naše godbe
V nedeljo bo! Ali boste prišli? Vsekako, komur je res za napredek v največji slovenski župniji v Ameriki, ta bo gotovo prišel v nedeljo 30. aprila v Knausovo dvorano, pogledat pa poslušat, kako igrajo godbeniki naše nove godbe sv. Vida, ki priredi na ta dan svoj prvi koncert. Razumete: prvi! Ako res želimo napredka v župniji, ako nam je kaj za kulturo, potem bi morala biti Knausova dvorana večkrat premajhna, ker ta prireditev bo termometer našega zanimanja za župnijo in — kulturo.
Danes v teh časih zbrati skupaj našo mladino jo učiti, ni lahka stvar; je dosti truda in stroškov, pa kar je glavno: našo mladino se pridrži doma in nauči res kaj koristnega in korist od tega bo imel le naš narod. Zato ljudje upoštevajte trud našega kapelnika Mr. Bečaja, ki se tako trudi, da našo mladino res dobro izuči in upoštevajte pa mladino, ki se trudi na tem kulturnem polju, pa jim z vašo udeležbo pokažite, da odobravate, da vas veseli njih napredek. Podprite jih moralno in finančno! Odprite svoje srce vsaj toliko na stežaj, da boste prišli v Knausovo dvorano in za boro vstopnino 50 centov pomagali mladini do popolnega razvoja, do napredka, do viška. Nikar ne ostanite trdovratni češ, kaj me briga! Bo prišel čas, ko
meTN^ g
Najnovejše	i«., & t;
spomladanske .^t"0 p i^ti lahko naročite ^ ^
varne po nižj& A t, kje drugje pri . tfflgl» \S
BENNO B.
ENdicott se J ^ .k
Prosim ogl«*lte s f , ,
telefonirajte, da y ' tovarno.	,n S' ^ 1 ■ ^tj.
Sedaj je čas, t S ^ FUR COAT na"' /• \ >1 meri za prih°dnJ l\\ najnižji ceni.
Kaj pravite!
nas bo brigalo, pa bo Pre ; no, ker kasno je že zdaj,8 j mujeno pa vse še ni. j
Ce nočete, seveda, tudi P j ampak ne se potem Pr^oZ | ti, da se mladina za sta . ne briga, da gre svoja P° ^ zanje niso zdrava, v dosti ^ čajih pa pogubna. Pa čejo, ko se pa zanje ne jj( i te. Zato pridite pa P0^; i svoje zanimanje, dajte J1®1 ^ i znanje z vašo udeležbo, P^, po bodrilno besedo, da " ;>js i veseljem nadaljevali t0 j j koristno delo, ki bo v P^ župniji in celokupnem^,, venskemu narofiu v Cje Jj du in v ponos naši stan ; vini. Saj postaviti se 111 ^ tj le s tem kar je naše. |j| mnite si, ta godba ie k Kar imamo našega, t0 ^ i| to nas dviga. Rojaki kinje, naj ne bo ta aPel \ $ § glas vpijočega v pušča j, zovite se in pridite!
Poleg koncerta te £ | be bo sodelovala	^
fare sv. Lovrencija iz jijj5i,,i! ga, to je naših sosedov, ^ ^ jo svojo godbo že ^ J Za to, bodite toliko ^ da boste prišli. Gocl ^ p % župnije sv. Vida in (t ^ pelniku Mr. Bečaju^pa ^jf ^ krena hvala za vaš ^ f s tako naprej! Hvala tUf() |i Anton Grdini za nje^i M pri godbi in hvala to Lavrenca, ter vsem, ^ ste udeležili te priredl pfi/ 1< ste na kak drug nac''"(]!,f? C mogli do napredka 8° Ji % Vida. Na svidenje 30. aprila v Knausovi ^ W
Jože G1 J
MajsepriblW A
" # ^ A
Cleveland, O.—V ^^
ropi se tresejo pred ^ sjo^ zasužnenjem, posebn0^«^ ski narodi. Tukaj \ ^ Ameriki nam pa to se '^m. zi. Štejemo se lahko® Jfc vsak človek in v® ,0]ji<'pj nost lahko po svoji v° 4.2
■ j »'"o
je za svo] narod. „ujj "mj -
Sedaj, ko se P^VJ^ sni mesec maj, se pine in društva že P jo za proslavo Mate^jl®^ ki bo na 14. maja-^ jfl, podružnica št. 25 ^d^J^ meravala imeti P1 g počast materam dne ^ Ta načrt se je pa ": ^ ; vzroka, ker bodo > ^ Jager take vrste Pr ji' V1 soboto 13. in v nede1^/ ^ r j a. Ker so pa naše <■ |t eno tudi faranke sv'f / ' priporočljivo, da se / ^ J številu udeležite ^^ y1 proslav v počast m^ fc e tere bodo lepo leP* ^ vidskem odru	J,
nasa tu rojema ' j^'A/ kdor jih'je že v^p/^ V peti, ali karkoli zf' znati, da nastopaj0^ pfi7 !. ■ Toliko v naznanje 1 j čilo. Pozdrav! p0i# \ ' Frances. ^1
Stalinova roka na Španskem
Zazehal sem nekajkrati, se zaspano stegnil pa dejal:
"Truden sem, spat bi šel. Vi ne, Sam Hawkens?"
"Mi je čisto prav. Bom tudi legel spat. Nabedeli smo se. Ogenj ugaša. Lahko noč!"
"Lahko noč!" sta voščila tudi Stone in Parker.
Vstali smo in polegli v travo kar moč daleč od ognja, vendar ne toliko, da bi bilo Apačem sumljivo. Naše puške so ležale blizu nas.
Plamen je ugašal in nazadnje ugasnil. Le žerjavica je še tlela. Njen svit pa ni segel do nas, ker smo naložili kupe drv okrog ognjišča.
Do sem je šlo vse gladko in po načrtu. Treba je bilo le še, da se umaknemo s pozorišča, pa so lahko Apači prišli —.
Vzel sem puško ter se počasi in trdo ob tleh porival proti polotoku. Sam se je držal mene, drugi so lezli za nama. Da bi zadušil vsak sumljiv šum, sem zlezel h konjem, ki so stali po ožini polotoka, tam, kjer je visel na celini, in jih prerival, da so nemirno pre-s;topicali.
Srečno smo vsi prilezli h Kio-wa'm, ki so že kakor krvi željni panterji prežali na trenutek napada.
Zbal sem se za Winnetoua in njegovega očeta. Branila se bo-deta in Kiowe ju utegni jo pobiti —. Ugibal sem, kako bi zabranil, da ne prideta Kiowam v roke. In našel sem pametno misel. Šepnil sem Samu: "Sam, ako hočeva Inču čuno in Winnetoua rešiti, ne smeta priti Kiowam, v pest. Razumete?" "Da."
Torej ju prevzamemo mi, jaz Winnetoua, vi s Stonetom in Parkerjem pa Inču čuno!"
"Vi sami enega, mi pa trije enega —? Račun ni pravilen, če •e ne motim!"
"Pravilen je! Z Winnetouom bom že sam opravil, vi pa morate biti trije, da se Inču čuna ne bo mogel braniti, sicer utegne biti nevarno za nas."
"Well! Prav! Da pa nas kak Kiowa 110 prehiti, se postavimo čisto blizu spredaj. Pojdimo!"
Zlezli smo za nekaj korakov spet bliže k našemu taboru in napeto čakali na bojni krik Apačev.
Pri rdečekožcih je v navadi, da da poveljnik z glasnim krikom prvo znamenje za napad, drugi pa za njim zaženejo pravo peklensko vpitje in tulenje. Z vpitjem hočejo napadenega opla-šiti in mu vzeti pogum. Bojni krik pri večini indijanskih plemen je zategel hiiiiii v najvišji legi. Pri tem se z dlanjo naglo in kratko bijejo po ustih, kar daje bojnemu kriku še večjo izrazitost. Sliši se prav kakor gosto-levka. Tudi pri Apačih je tak bejni krik-v navadi.
Kiowe niso mogli dočakati napada. Silili so s polotoka proti taboru, vsak bi bil rad prvi, vse da
Politični urad je sklenil, da gre takoj na delo. Več kot enkrat je Stalin posvaril svoje komisarje, da morajo glede sovjetske pomoči Španiji nastopati skrajno previdno in z največjo tajnostjo, da se Rusija ne bi zapletla v dejansko vojno. Njegove zadnje svarilne besede navzočim komisarjem pri posebni konferenci so bile: "Ogibajte se artilerijskega ognja."
Dva dni pozneje mi je prinesel izredni poslanec, ki se je pripeljal z zrakoplovom iz Moskve, gotova navodila od Stalina. Povelje se je glasilo: "Naperite svoje operacije tako, da boste nemudoma prišli v stik s špansko civilno vojno. Mobilizirajte vse mogoče zastopnike da se nemudoma ustvari sistem, potom katerega se bo lahko kupovalo orožje in transportiralo v Španijo. V Pariz sem poslal izrednega zastopnika, ki vam bo pomagal pri tem delu. Prijavil se bo v vašem uradu in bc deloval pod vašim nadzorstvom." '
Ob intern času je Stalin v Moskvi naročil Jagodi, ki je bil tedaj načelnik sovjetske tajne
konferenca izbrala nekega veterana, da načeljuje uradu tajne policije v Španiji. Ta tajna policija bi sodelovala z lojali-stičnimi voditelji na španskem. Ta veteran je imel vse polno imen. Poznan je bil kot Nikol-sky, Schwed, Lyova, Orlov in še pod drugimi imeni.
Na tej konferenci se je tudi
!
sklenilo kako bo poslovala sovjetska tajna policija na Španskem. Sklenilo se je, da stopijo španski komunisti v najtesnejšo zvezo z rusko tajno policijo. Med drugim se je tudi sklenilo, da se pazi na gibanje prostovoljcev, ki prihajajo v Španijo. V centralnem odboru vsakega komunističnega društva se nahaja namreč ena oseba, ki ima tajne zveze z Ogpu, kot se na-zivlje tajna sovjetska policija. Ta pooblaščenec poroča o vsem gibanju v Pariz.
V mnogih deželah, vključno tudi v Zedinjenih državah, se je skušalo dokazati ljudem, da je .španska revolucija "plemenita zadeva," da je španska civilna vojna borba za ohranitev demokracije in za ohranitev človeških pravic. Oglašali so se mladi možje iz skoro vseh de-
policije, da ustanovi poseben urad ruske tajne policije v Španiji. Dne 14. septembra je Jagoda sklical izredno konferenco, ki se je zbrala v njegovem glavnem stanu v Moskvi. Na konferenci so bili navzoči general Uritsky, ki je bil pride-ljen generalnemu štabu rdeče armade, Frinovski, ki je danes komisar za mornariške zadeve, dočim je bil tedaj poveljnik vojaške sile ruske tajne policije in posebno priljubljen pri Stalinu, poleg teh dveh pa moj tovariš Sloutski, načelnik tuje-zemskega oddelka ruske tajne policije. Sloutski, katerega sem večkrat vide? v"Parizu in imel priliko govoriti z njim, mi je pripovedoval, da je omenjena
lov sveta in nudili španskim lo-jalistom svojo pomoč v borbi za •te ideale. Toda republikanska Španija, ki je vodila boj proti generalu Francu, nikakor ni bila zedinjena v političnem prepričanju. V tej republikanski Španiji je bilo vse polno skupin; bili so pravi republikanci, med njimi pa demokrati, anarhisti, sindikalisti, komunisti in socialisti. Komunisti so bili v precejšnji manjšini. Stalin je dobro vedel, da bo Anglijo in Francijo le v tem slučaju pridobil za svoje namene v Španiji, ako bi mogel zlomiti odpor proti komunistom pri lojalistih. Bistveno potrebno je bilo torej kontrolirati gibanje tujezem-skih prostovoljcev v špa;iiji. Na
vsak način je bilo potrebno preprečiti jim, da se ne bi pridružili elementom, ki so nasprotovali politiki Stalina in njegovim načrtom.
Prvo večje vprašanje je bilo organizirati pošiljanje streljiva in orožja iz Rusije in iz drugih dežel lojalistom v Španijo. To vprašanje je bilo rešeno na konferenci, kateri je načeljeval Jagoda. Kar se tiče pošiljanja orožja v lojalistično Španijo so stvar prepustili meni, dočim je Jagoda skrbel za pošiljanje streljiva iz Rusije. Njegova naloga je bila bolj težavna kot moja, kajti skrbeti je bilo treba, da nobena vlada ne izve, da se Rusija dejansko udeležuje vojne na strani španskih loja-listov.
Jagoda je poklical v svoj urad kapitana Oulanskega, ki je deloval pri ruski tajni policiji. Naročil mu je naj organizira privatni sindikat izdelovalcev orožja v sovjetski Rusiji. Kapitan Oulanski je bil izredno sposoben za svoje težavno delo. Ko sta obiskala sovjetsko Rusijo angleški minister za zunanje zadeve Anthony Eden in tedanji francoski ministerski predsednik Laval, je dobil nalogo, da ju je spremljal tekom bivanja v Rusiji.
"V Odesi boste dobili tri Špance," je rekel nekoč Jagoda kapitanu Oula'nsky, "ki si tam že dalja časa hladijo svoje podplate. Nahajajo se pri nas, da neuradnim potom kupijo orožje od nas. Ustvarite nevtralno privatno firmo, ki bo z njimi poslovala."
Ker v sovjetski Rusiji ne more nihče kupiti niti enega samega revolverja, ker imajo komunisti absolutno kontrolo nad streljivom in strelnim orožjem in ker vlada sama ideluje stre-ljivo in strelno orožje, je torej ideja, da bi privatna tvrdka smela trgovati z orožjem bila tako izredna in gorostasna, da temu nihče v Rusiji ni mogel
Zamorska pevka Marian Anderson je priredila v Washingtcnu pevski koncert na prostem. 75,000 ljudi jo je prišlo poslušat, Za njo se je zlasti potegovala Mrs. Roosevelt.
lje so nas porivali.. Utegnili smo priti Apačem preblizu, nevarno je bilo in res sem si že želel, da bi Apači kmalu planili.
In želja se mi je izpolnila.
Presunljiv, divji hiiiii je presekal nočno tihoto, skozi mozeg in kosti mi je šel. In nato so napadalci zagnali tak grozen krik in vik, kot da je pekel izpustil tisoč vragov, čuli smo topotanje številnih nog in nagle skoke, videli pa seve nismo nikogar.
Tudi v Albaniji se'vczbajo dekletu v vojaški službi, kot vidite na sliki, yoke, dekleta, kuhavnico!
Kuhavnico
verjeti. Toda burka je bila potrebna za tujezemstvo, da ne bi nastali kakšni mednarodni zapletijaji. V resnici je imel kapitan Oulansky povelje, da organizira bando tihotapcev z orožjem in je moral vršiti svoje delo tako skrivej, da tujezem-ski agenti niso mogli ničesar zvedeti o tem.
"Ako se vam bo posrečilo," mu je rekel Jagoda, "se vrnite v moj urad, da vam pripnemo red rdečega prapora na prsa!"
Kapitan Oulansky je odpotoval v Odeso, toda s seboj je nesel naročilo, da sme prodajati orožje samo za gotov denar in z naročilom, da morajo Španci preskrbeti svoje lastne parnike, da prevažajo orožje iz Rusije na špansko. Seveda bi to orožje prihajalo iz arzenalov rdeče armade. S seboj je imel tudi polno moč, da lahko tozadevno naredi, kar vidi, da je potrebno in da mu morajo biti podrejene vse oblasti v Odesi, od lokalnega načelnika tajne policije pa do predsednika okrajnih sovjetov.
General Uritsky je zastopal inteligenčni oddelek generalnega štaba rdeče armade na konferenci v Moskvi. Delovanje tega oddelka je bilo kontrolirati tehnične vojaške zadeve tajnega podjetja. Njegova naloga je bila določiti koliko in kakšen vojni material naj se pošilja na špansko, izbirati osebe kot vojaške strokovnjake, pilote, topove in tanke ter jim prideliti izurjene poveljnike, ki bi skrivej odhajali v Španijo. Kar se tiče tozadevnih vojaških stvari je bilo to moštvo pod kontrolo generalnega štaba, v ostalem so pa bili nadzirani po tajni policiji.
Tako je začel Stalin posredovati v Španiji. Tudi jaz sem šel v akcijo kot bi se nahajal na fronti, da, prepričan sem bil, da sem aktivno zaposlen v vojni. Poklical sem nekega odličnega zastopnika iz Londona, enega iz Stockholma in tretjega iz Švice. Domenili smo se, da se snidemo v Parizu na skupno konferenco. Tej konferenci bi prisostvoval tudi izredni agent, katerega so mi poslali iz Moskve. Dotični agent, Zimin po imenu, je bil ekspert, kar se tiče streljiva in član vojaškega odseka tajne policije.
Dne 21. septembra smo se vsi popolnoma tajno zbrali v Parizu. Zimin je prinesel s seboj točna in direktna navodila, ki so ciljala za tem, da nikdar pod nobenim pogojem ne smemo povzročiti, da se razširi vest, da sovjetska država trguje s streljivom. Vsa zadeva bi se imela vršiti privatno potom tvrdk, ki so bile ustvarjene v ta namen.
Prvi korak smo naredili s tem, da smo skušali ustanoviti nekako evropsko verižništvo očividno privatnih tvrdk, ki naj bi importirale streljivo in orožje v Španijo. To je že starodaven poklic v Evropi.
Uspeh bijmeli le, ako izberemo prave može za vodstvo teh poslov. In te može smo imeli na razpolago. Njih precejšnje število smo dobili v organizacijah, ki so bile v nekakih zvezah s komunistično stranko, kot na primer "Prijatelji sovjetske unije" in razne "Lige za demokracijo in mir." Pri sovjetski tajni policiji in pri inteligenčnem uradu rdeče armade so zrli na te organizacije kot nekake vojne i-ezerve in civilne pomočnike sovjetskega sistema. Možno nam j§ bilo izbrati prav sposobne ljudi. Nekaj jih je bilo med njimi sicer profitarjev in izkoriščevalcev, toda večinoma so bili iskreni idealisti.
Vsi so pa bili diskretni, zanesljivi, imeli so najboljše zveze in so bili zmožni delovati, ne da bi se izdali. Mi smo skrbeli za kapital, opremili smo njih urade in jim garantirali tudi dobičke. Tekom desetih dni smo ustanovili v Parizu, Londo-
nu, Kodanju, Amsterdamu, Zurich«, Varšavi, v Pragi in v nekaterih drugih evropskih mestih celo verigo neodvisnih tvrdk. Pri vsaki tvrdki je bil en član sovjetske tajne policije kot molčeči tovariš. On je skr-bei za finance in nadzoroval vse poslovanje. V slučaju pomote bi on moral pomoto plačati s svojim življenjem.
Dočim so te tvrdke pregledovale evropska in ameriška tržišča za potrebno orožje, je pa nastal problem transporta akuten. Moja naloga je bila skrbeti za transport. Precej dobre parnike smo dobili za ugodno ceno na švedskem. Toda težava je bila v tem, da se dobijo dovoljenja za transport orožja na Špansko. Računali smo, da bi pošiljali orožje v Francijo, nakar bi iz Francije nadalje pošiljali blago v španska pristanišča pod kontrolo lojali-stov. Toda francoski tujezem-ski minister nam ni hotel podeliti primernega dovoljenja.
(Dalje prihodnjič)
DNEVNE VEST!
Tudi Francija vrne svojega poslanika v Berlin
Paris, 25. aprila. Francoska vlada je sklenila, da vrne svojega poslanika v Berlin. Poslanik je bil pred nekaj tedni odpoklican iz Berlina. Angleški poslanik se je včeraj vrnil na svoje mesto. Dejstvo, da sta se francoski kot angleški poslanik vrnila v Berlin, dokazuje, da Evropi še ne preti tako hitro vojna, ker sicer se poslaniki največjih držav ne bi vračali v Nemčijo.
-o-
Rusija se poteguje za prijateljstvo Turkov
Moskva, 25. aprila. Vladimir Potemkin, pomožni komisar tu-jezemskih zadev, je odpotoval v glavno mesto Turčije, v Ankaro. Dobil je nalogo od sovjetske vlade, da izposluje prijateljstvo Turčije proti berlinsko-rimske-mu osišču. Rusija je zelo intere-sirana v Turčiji, ker slednja kontrolira Dardanele, ki tvorijo vrata v Sredozemsko morje. Rusija bo ponudila Turčiji mnogo ugodnosti ,ako slednja stopi z njo v zvezo.
Anglija ima novega poslanika za Ameriko
London, 25. aprila — Angleška vlada je imenovala novega poslanika za Zedinjene države v osebi markiza of Lothian. Sedanji angleški poslanik v Waahing-tonu, Sir Ronald Lindsay, gre v pokoj. Novi poslanik je star 57 let, samec, in poznan v Cleve-landu. Sin predsednika Western Reserve univerze v Clevelandu Charles Thwing, je poročil sestro novega poslanika.
-o—;-
Grof Ciano ne bo Šel na obisk v Berlin
Berlin, 25. aprila. Grof Galeaz-zo Ciani, laški minister za zunanje zadeve, ki je bil te dni namenjen, da obišče Berlin po uradnih opravkih, je izjavil, da ne bo šel v Berlin, kjer bi imel biti gost diktatorja Hitlerja, zlasti v petek, ko bo Hitler odgovoril na apel predsednika Roosevelta. Grof Ciani ni podal nobenega vzroka zakaj je obisk odpovedal, kar se je zgodilo že tretjič od januarja meseca.
PODFIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE .
MALI OGLASI
Išče se stanovanje
tri ali štiri sobe v slovenski naselbini v bližini St. Clair Ave. Tudi garaža bi bila primerna. Kdor ima kaj naj sporoči v urad tega časopisa.	(99)
V najem
se da pet lepih sob in kopališče. Samo mirne družine na j se odzovejo. Vpraša so na 7002 Becker Ct.	(93)
WINNET0U
Po nemikem Izvirniku K. Maya
^ Rajala sta torej po lesovju till, s^aneh travnatega pa-J 1 ie vezal polotok z odprto an°. ter iskala kritje za dre-j./1 in grmovjem. Napad se
torej bližal —. L8)11 je prisedel k nam in na-L asen pogovor. Pripovedoval L vseh mogočih rečeh, kakor
L h slučajno prišle na misek jal
sem mu in razvil se k!ahe« pogovor, ki bi naj og-|L Prepričal, da ničesar ne k"0 »Jih. Vedeli smo, da so L.,m da nas ostro opazujejo, L 611 izmed nas pa si ni upal L ^o sumljivo pogledati po gr-
I T.vi' da se ne izdal. |b' Vedeti smo tudi morali, L 8to natančno vedeti, kedaj L ^šli. Kajti skoraj je bilo, K A nato vsa napadalna čev priplazila in planila fNa' ^ k0 tx)mo i'e£ii spat. In te'1! Srno se morali še prej u-
f*%ti,na polotok in Kiowe s0 AL0^ zasesti. Videli pa ogled-
|L ,«ismo in slišali tudi ne.
ifcj le je bilo, da smo jih pre-
v
1 iRffxi
(k 8Va torej s Samom in se L 4' kot da greva spet nabirat I^vje, stopila po savani grmovje, eden na eni, dru-\ D .Si strani. Pa nameno-^^si. du sva dala (jgledni-umik.
^vj^ sva stikala med gr-\ ^ Pa se vrnila. Potoma je \ dlan k ustom ter tri-'^ ko in votlo zakvakal. Jtt^je kvakanje v bližini ve-Ha v.ni	zbuditi suma
jL.^ih- Kiowam pa, je bilo % ,rjerio znamenje, naj pri-fk^ ,rtlil sem se v tabor, Sam splazil ven na savano, a!«! v na Prihod sovražnika. |$La minili dve minuti in ^ \ s° Prišli, neslišno, tesno , i ^ drugim, dolga vrsta dve ] id„3evtlikov. Niso čakali v višinah, priplazili so se % ■ ' še preden so dobili \ lij da bi bili koj pri roki, ' 'loy treba zasesti polotok. f' tw; so lezli v temi mimo j;«0 tleh, naglo in gib-fjljJ0^ minutah je zadnji Ki-';!w'nil v temi polotoka.
smo na Sama. "JC10 dolgo pa je prilezel in |.|)>il:
' 'i&jo! cul .sem jih. Ob ^v savane. Ne nala-drv na ogenj! Dovolj V~> U an'8 žerjavica, da si r>lvzakurijo, ko se mi ?1>>o.»
pk n Je ugašal. Naložili smo t ;|%Kogn.ia na kup, tako, da 1; Ik^ 1 po savani in ni mo-Jl1 Vsi * n'a®ega umika. In nato ] JNo ali manj igrali ko- i
11.V 'smo>da -ie petde"
J\ °av čisto blizu nas, pa < ' p. !)1Sfn0 smeli pokazati, pa j I	kretnja, vsak po-
bil izdal. f|k ' Slno, da nas bodo na-ffc bomo legli spet. Kaj pa P. počakali, če bi nas na- ; h^ Dve sto Kiow je si-v zasedi na P°lot°-!	nami, branili bi nas,
fW;1 80 bili, toda boj bi bil kri bi tekla in tudi I; Gl'i od nas bi utegnil pa-
M,V
fHlrl "trenutek je končno ' i^^iočil bi naj o našem iT ' C"'In kakor sem priča-/I f^il Se je zgodilo. Miren f j	miren, kot da mi-
\ V,1 §ah ali Pa domino-
i	bilo, kako so se
f KrVariši-
j, ie ležal sttegnjen na "®e obraz v travo in
jj H«* da spi. Z ledenimi "j davil smrtni strah.
westmani" so AV>lli strmeli drug v f	sunkoma in po sili
h?asi zinil kako besed0' if* v° za p°govor- wm
l\o stone sta se ra-111 hladnokrvno meni-
la, kot da na vsem svetu ni nobenega Apača. Sam Hawkens je ubijal šalo za šalo, jaz pa sem se mu na vse grlo smejal.
Pol ure napetega pričakovanja je minilo, pa še nas niso napadli. Očividno so čakali, da za-spimo. Popolnoma so nas hoteli iznenaditi.
Ogenj je dogorel. Tedaj mi je bilo čakanja dovolj. Ker sami niso začeli, smo morali odločitev mi izzvati.
ali kako neumnost.
—Ravnati je treba z njimi kot s hudobnimi otroci. — Sprejeti jih je treba z nezaupanjem, kot da so zločinci.
—že vidim, da ste človek, kakršnega potrebujem, — odvrne Andrija Jagodkin.
—V moji hiši se nahaja tak blaznež, čigar trpljenje je povečano s tem, da je nem. Ubožec ne more niti govoriti.
—	Razumem. Dalje! — reče doktor Kalčevi naslonivši se v naslanjaču in opazujoč Jagodkina izpod spuščenih trepalnic.
—Nesrečniž je moj brat, — nadaljuje bankir, — zelo težko se odločim, da ga pošljem iz hiše.
—Priznali boste, gospod doktor, da mu tukaj v privatni hiši ne moremo nuditi one nege, ki bi jo potreboval in potrebne duševne vzgoje.
—Od dne do dne postaja slabši in onemoglejši, tako da bi smrt smatral v resnici za srečo.
—Vi torej želite, da sprejmem vašega brata v svoj zavod? — vpraša doktor Kalčev.
—Seveda, a plačal vam bom vsako vsoto, ki jo bodete zahtevali. Plačal vam bom dobro, gospod doktor, da se brat že enkrat osvobodi te grozne bolezni.
—	Priznam vam, — odvrne doktor Kalčev, — da ne sprejemam rad takih bolnikov, človek ne more jamčiti za njihovo življenje.
—Kaj bi na primer rekli, dragi moj gospod, če bi vam moral naznaniti po šestih tednih, da je vaš brat podlegel svoji bolezni?
Komedijant vstane ter se na-gnd k zdravniku.
—Kaj bi rekel ? — ,reče on ne-;igurno. — Bil bi prepričan, da ste storili za ubogega bolnika vse, kar je bilo v vaši moči in bi vam plačal tretino vašega letnega dohodka.
—Moje cene niso nizke, —odvrne Kalčev hladno, — moje usluge mi morajo plačati.
—A razen tega vam moram povedati, da ni moj zftYQd tako velik, da bi mogel sprejeti vse, ki e javijo.
—Končajva, — ga prekine Jagodkin, — povejte mi, koliko zahtevate in če ne bo preveč bo-■ite imeli denar v nekaj trenutkih v roki.
—Pet tisoč rubljev! — reče zdravnik.
—Pet tisoč rubljev? — ponovi Andrija Jagodkin.
Pričakoval je, da bo Kalčev mnogo zahteval toda ta vsota je bila večja kot je slutil.
—Ako vam je' preveč, — odvrne Kalčev, — sem vam pripravljen predlagati druge zavode, ki so cenejši toda seveda so tudi usluge drugačne.
—Plačal bom, plačal bom! — ga prekine Jagodkin.
On stopi k svoji blagajni.
TRIESTE
MIRANA
MAPLES
br1ndisi
taranto
MILES
Na sliki vidite strategično pozicijo Italije, ki le. Albanijo in s tem, lahko zapre Aclrijansko morje, ka zljubi. Med Albanijo in Italijo je samo 45 milj šii'0^ ožina. Zato Jugoslaviji ni kazalo drugega kol V t Italiji in Nemčiji, ker bi bila v nasprotnem slučaj11' izhodom na morje.
Vrhovni poveljnik laške armade, Alberto Pariani, levo, in nemški vrhovni poveljnik Wiljem Keitel. Predno je Italija zasedla Albanijo, sta imela, oba, poveljnika v Inomostu važno posvetovanje.
V sredini je grof dano, italijanski zunanji je prišel v Albanijo po okupaciji. Ciano je ze Mu&solinija.
Skrivnosti ruskega carskega dvora
mmmmmmmmamtaammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmnmeamimmm
ROMAN
—A sedaj naprej! — ukaže Ašinov, ko so se ustavile sani pred trgovino.
Franja spusti pajčolan.
—	Dajte mi svojo roko, — ukaže Ašinov. — Peljal vas bom h kočiji. Ali želite še več obzirnosti?
Franja mu poda brez besede roko.
Ašinov jo je moral skoro nositi, njene noge je niso več ubogale.
Videla je, da je izgubljena.
—	Razkrinkana, — ponare-jevalka!
Vedela je, kako strogi so bili zakoni v Rusiji.
Ona začuti brezmejno sovraštvo do človeka, ki jo je spravil v to nesrečo.
Sovražila je Andrija Jagodkina in ona sklene, da mu za časa preiskave ne bo prizanašala.
Zvalila bo vso krivdo na njega, — trdila bo, da je bila njegova žrtev in da je morala delati to, ker je on zahteval.
Ašinov stopi k vozniku in mu zašepeče:
—V petro-pavlovsko trdnjavo.
Kočija poleti.
Franja ni ničesar več slišala in videla.
Konečno obstane kočija in Ašinov ukaže Franji izstopiti.
Straža ob vhodu ju ustavi, toda Ašinov ji pove geslo in takoj se odpro težka železna vrata.
On odpelje Franjo na dvorišče. Tam so ju sprejeli stražniki.
—	Kam jo naj damo? — vpraiš&jo oni smehljaje. — V kopalnico?
Tako so imenovali podzemne celice, kamor je prodirala voda iz Neve.
—Ne, odvedite jo v preiskovalno sobo,,— ukaže Ašinov.— Izročam vam jo in vi mi odgovarjate za njo.
Stražniki odvedejo Franjo, a Ašinov se povrne k vozu in ukaže vozniku, da ga odpelje v hišo bankirja Andrije Ja-godkina.
Andrija Jagodkin, bivši ko-
medijant, ni jiiti slutil, kaj se je zgodilo.
Sedel je v svojem uradu na istem mestu, kjer je preje sedel njegov nesrečni brat.
Kadil je cigaro, naslonil se je na naslonjač in gledal v strop.
Premišljal je, — koval je neke načrte.
—Nekaj se mora zgoditi,— zamrmra on, — tega stanja ni mogoče dalje prenašati.
—Ta bolnik tukaj zgoraj, — Andrijai pokaže na strop, nad katerim je stanoval njegov brat, — ta mi je na potu.
—Govoriti sicer ne more, ne more se niti ganiti, toda njegove oči naju neprenehoma opazujejo, v njih odseva sovraštvo — četudi sem sicer človek, ki ne pozna strahu, vendar čutim grozo, kadar vidim njegove strašne oči. Moj brat mora oditi iz hiše.
Njegov razum je zdrav, to opažam, kako posluša naše načrte, kako nas gleda.
—Tak človek je zelo nevaren in treba ga je odstraniti.
—Gre za to, ali naj storim to s silo ali pa ga naj pošljem v norišnico.
—Smatram, da je doktor Kalčev najposobnejši človek za to stvar.
—Stvar bo stala sicer mnogo denarja, a mnogo nimam ker sem moral biti v zadnjem času zelo previden s svojimi bankovci.
—Na vsak način se moram rešiti neme priče mojih zločinov.
—	Moj brat Nikola se mora preseliti v norišnico.
Na pragu se pojavi neki mladenič.
—Zunaj je neki gospod, ki pošilja to vizitko.
čim je Andrije Jagodkin pre-čitel ime, vstane in reče:
—Pripelji gospoda!
—To je Kalčev, — zašepeče on, — sedaj bodi oprezen in zvit, Andrija, ta Kalčev je eden izmed najbolj zvitih lopovov sedanjosti.
Vrata se odpro in v sobo vstopi neki visok suh gospod v elegantni obleki.
Črna bradica se je nahajala na njegovem upadlem in bledem obrazu, a oči so bile ostre kot dva nabrušena noža.
Imel je na sebi mnogo nakita, na rokah je imel rokavice.
On se prikloni, sname svoj cilinder ter reče:
—Doktor Kalčev.
—Ah, zelo me veseli! Pričakoval sem vas, gospod doktor.
—To sem vedel in zato sem pazil, da sem prišel točno.
Andrija Jagodkin primakne naslonjač in prosi zdravnika, naj sede, a nato postavi pred njega na mizico konjaka in cigarete.
Prižgeta si cigareti.
—Pripovedovali so mi mnogo o vas, gospod doktor, da ste najslavnejši zdravnik za umobolne.
—Ah, preveč časti! Na vsak način sem naj doslednejši in naj-odločnejši v Rusiji.
—Vem, da je moj zavod na glasu, da postopajo z bolniki zelo strogo, — nadaljuje doktor Kalčev, ter se zagleda s svojimi malimi sivimi očmi komedijantu v obraz.
—O meni pripovedujejo marsikaj, pravijo, da sem okruten in da neusmiljeno postopam z nesrečnimi blazneži, toda jaz vam zatrjujem, gospod Jagodkin, da so to samo bajke, ki jih širi moja zavistna konkurenca.
—	Toda seveda, —nadaljuje on ter si pogladi brado, — ne postopam s svojimi bolniki nežno, toda za to imam vzrok..
—Vem, da so ti norci cesto zviti ljudje, ki samo čakajo na trenutek, ko bodo izvršili kak zločin
V BLAG SPOMIN
dvanajste obletnice smrti blago pokoj nega in dobrega očeta
Joseph Klemencic
ki je Bogu vdan preminul dne 26. aprila 1927 v Clevelandu
Tužno klečimo nad Tvojim grobom, očesa nam zro proti nebu v mili prošnji k Vsemogočnemu: Daj našemu dobremu očetu ob strani naše pokojne mamice mirni počitek do združenja v večnosti.
Žalujoči otroci.
Cleveland, O., 26. aprila 1939.
WIN $1000 00
Enter Now Our
MODEL ROOMS WEEK CONTEST
NOTHING TO BUY........EASY TO WIN
Get Full Details at Our 2 Stores
A. GRDINA & SONS
6019 St. Clair Ave.	15301 Waterloo Rd.
Open Evenings —- Closed Wednesday Noon
Member Cleveland Retail Furniture Association
Z drhtečima rokama našteje zdravniku pet tisočakov na mizo.
Ta vzame en bankovec ter ga pogleda proti svetlobi.
—Gledam samo ali niso ponarejeni bankovci.
Bankir se zamolklo nasmeje.
—	Ponarejeni bankovci? — reče on. — Kako naj bi bil v moji blagajni ponarejen denar?
—Ah, sedaj je mnogo ponarejenega denarja, posebno v Petro-gradu.
—Toda ta, ki ste mi ga dali, je pristen. Hvala vam, gospod, ako hočete, vam bom napisal pobotnico.
—Ne rabim pobotnice, — reče Andrija Jagodkin, — najboljša pobotnica bo, da mi prinesete čim preje mrtvaški list mojega brata.
—V šestih tednih! — odvrne loktor Kalčev tiho.
—Ali hočete videti bolnika?
—To ni potrebno, —- odvrne sdravnik, — opisali ste mi ga, to mi zadostuje.
—Sicer pa ga bom preiskal, ko pride v moj zavod.
—A kedaj bo to?
—Ako vam je prav, bom poslal v nekaj dneh svoj voz. Imam iz-borno izučeno osobje, ki se razume na transport umobolnih.
—To vas bo sicer stalo nekaj denarja, toda boljše je, da ga zaupate mojim ljudem, nego drugim, ki bi jim morda še v zadnjem trenutku mogel kaj povedati.
—Imate prav, — odvrne Jagodkin. — Pošljite torej svoje ljudi.
—Potem sva končala, nimava o ničemur več govoriti.
Zdravnik vzame svoj cilinder in se prikloni.
Andrija mu poda roko.
—Morda pridem kedaj v Moskvo in vatš obiščem, — reče komedijant, — Vaš zavod me zanima.
—	Pripravljen sem vam vse razkazati, — odvrne doktor Kalčev.
—Na svidenje!
Zdravnik stopi k vratom in ko jih je odprl, se sreča z nekim človekom, ki se je glasno prepiral z uradniki, ki ga niso hoteli pustiti v pisarno svojega šefa.
—Kaj je to? — vzklikne Andrija Jagodkin ter stopi bližje. — Kakšen hrup je to?
—Kdo je ta tujec?
Doktor Kalčev se še enkrat prikloni pred bankirjem, a nato hitro odide, predno je mogel zye-deti, kdo je ta človek, ki se je ta-'co izzivalno obnašal napram ban-kirjsvim uradnikom.
Ta tujec je moral biti nek čuden človek, ker se je neprenehoma smejal, kadarkoli so mu rekli, da ne more sedaj vstopiti v sobo njihovega šefa.
Bankir pride k njemu in vzklikne jezno:
—Kako morete biti tako predrzni, gospod, in priti s silo v mojo sobo? Ali ne vidite, da vas moji uradniki ne pustijo?
—Vidim, — odvrne tujec.
—Prosili smo gospoda naj počaka, — reče knjigovodja, — toda on ni hotel čakati, rekel je, da mora takoj govoriti z gospodom Jagodkinom.
—A ko smo ga prosili, naj nam pove svoje ime, se je nasme-jel predrzno kot sedaj in rekel:
—Slišati hočete moje ime? Boljše bo, ako ga povem gospodu Jagodkinu med štirimi očmi.
Andrija Jagodkin se zdrzne.
—Mar hočete res samo meni povedati svoje ime? —vpraša on tujca.
—Mislim, da vam bo ljubše.
—Vstopite!
Uradniki zmajejo z glavami in odidejo.
Andrija zapre vrata za svojim gostom, prižge si cigareto in reče nestrpno:
—A sedaj mi povejte hitro in na kratko, kaj vas je privedlo k meni! česa želite?
—Česa želim? — odvrne tujec j porogljivo. — To vam lahko po-I vem v treh besedah:
—Zaprl vas bom!	\
—Vi ste ponoreli! — vzklikne Andrija Jagodkin. — Ven! Izgubite se! Sicer bom poklical policijo.
—Policija je že tukaj, — odvrne neznanec. — Zakaj bi jo torej klicali.
—Da se vam predstavim: Jaz sem namestnik policijskega ravnatelja, Ašinov.
Andrija Jagodkin sede v svoj naslonjač.
Začel je slutiti, da ga čaka grozna nesreča. Toda bil je dober igralec, ni pokazal, kaj misli.
On se prikloni in reče:
—Ah, gospod Ašinov! Počaščen sem z vašim obiskom, žal mi je, da so vam delali moji uradniki neprijetnosti.
, j >
—če bi vedel, kdo ste, 1"
takoj odprl vrata.
—Mislil sem, da'jedob^jl
pod Jagodkin, — odvrne^ j — da povem svoje i"16 vam. Iznenadilo vas bo J | vam bom povedal, —- ze'° ! jetno vam bo.	_ . J1
—Moram vas aretiral ^ pod Andrija Jagodkin! . ' Bankir pogleda smehlja]' Ji jega gosta.	' $ *
—Vi se šalite, gospod ^ j Ne vem, kaj bi zakrivi'-je to pomota.
Komedijant je bil J miren, tako da se je As' J | nično začudil. Ni pri&^J h bo Jagodkin ostal tak° Tako so se navadno oW | mo oni, ki se jim ni bilo^e / \ ti zakona.	'
—— \\
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠK0-S10VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena £ O HU in stane samo:	) b
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
$121 St. Clair Ave. - Cleveland, U'
PREVZETJE TRGOVINE
Naznanjam, da sem prevzel KUHL HARDWARE ^ / Ave. Kakor pod starim vodstvom, tako bom tudi naPr®J ^fcij malcem najboljše postregel. Vljudno se priporočam j^n mladanskih potrebščin, kot gnojila, vrtno orodje, travo »
WALTER KOVIC t
17218 Grovewood Ave. Jr