Posamezni izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 šilingov.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2
P. b. b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Prane Petek. Velikovec. —- Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2. Postfach 124.
Letnik XV.
Celovec, petek, 12. avgust 1960
Koroški velesejem — avstrijski lesni sejem
Most in posredovalec med sosedi
Prvič je bil koroški velesejem letos slovesno odprt pred dokončno zgrajeno sejmsko in mestno halo, ki daje največji gospodarski prireditvi na Koroškem veličastno sliko. Na včerajšnji slavnosti se je zbrala množica častnih gostov in gledalcev, kot ie še ni pomniti cb takih priložnostih v prejšnjih letih. Med visokimi predstavniki političnega, javnega, gospodarskega in kulturnega življenja so bili kancler Rcab, ki je velesejem tudi odprl, nadalje ministri Bcck, Hartmann, Graf ter državni sekretar Weikhart; členi deželne vlade z deželnim glavarjem Wedenigom na čelu, številni državni in deželni poslanci, zastopniki ceiovške mestne občine in drugih občin Kcroške ter ostalih zveznih dežel, predstavniki zbornic in združenj, eksekutive, vojske in verskih skupnosti, kakor tudi mnogi gostje iz sosednih držav, predvsem iz Jugoslavije, Italije in Zahodne Nemčije.
V nagovorih so predsednik koroškega velesejma Novak, celovški župan Ausservvinkler, deželni glavar W e d e n i g ter kancler R a a b zlasti poudarili pomen koroškega velesejme: kot centralnega avstrijskega tesnega sejma, ki mu pripada pomembna vloga posebno v dobi gospodarskega združevanja v Evropi. Prav tako pa je bila naglašena vloga, ki jo koroški ve-
Dogodki v Kongu so izzvali nevaren položaj:
iesejem igra kot most in posredovalec med Koroško in sosednimi državami — Jugoslavijo in Italijo. Posebno deželni glavar Wedc-nig se je v svojih izvajanjih dotaknil gospodarstva, ki je po svoji naravi, zgrajeni na stvarno-hiadni presoji, najbolj prikladno, da premosti narcdncsfne razlike in predsodke ter služi sporazumevanju med narodi. Kancler Raab pa je, govoreč o hitrem gospodarskem razvoju v Avstriji, izjavil, da čakajo kljub socialni in gospodarski blaginji še velike naloge in v tej zvezi posebej opozoril na gospodarsko zaostale predele, med katere spada tudi južna Koroška. Izrecno je zagotovil, da bo država tudi v bodoče posvečala posebno pažnjc tistim pokrajinam, ki doslej niso bile deležne splošnega gospodarskega napredka.
Med inozemskimi razstavljavci je najmočneje zastopana Jugoslavija, ki je bila tudi pri otvoritvi velesejma zastopana po številni delegaciji, v kateri so bili med drugim generalni konzul v Celovcu Trampuž z ostalimi člani konzulata, trgovski ataše jugosl. veleposlaništva na Dunaju Jovan Pclkič, predsednik trgovinske zbornice Slovenije vikfor Valič, podpredsednik Karel Kušar in generalni sekretar dr. Novak. Pri razstavi v jugoslovanskem paviljonu, ki je tokrat posebno okusno urejen, pa sodeluje 26 podjetij iz Slovenije in 14 podjetij iz Hrvatske.
Svet na razpotju med vojno in mirom
Čeprav je Varnostni svet Združenih narodov že po prvem obravnavanju položaja v Kongu sprejel resolucijo, po kateri morajo oborožene sile OZN zasesti celotno ozemlje hlonga, so se razmere v tem de.u Afrike zlasti po krivdi Belgije tako zaostrile, da se je svet znašel na nevarnem razpotju med vojno in mirom. Ko so prvi oddelki varnostnih si! OZN prihajali v Kongo, je pokrajinska vlada v Katangi s pomočjo belgijskih kolonialnih oblasti napovedala odcepitev Katange od Konga in razglasila, da se bo z orožjem uprla prihodu sil OZN na ozemlje Katange.
V	tem trenutku je napravil generalni tajnik OZN Hammarskjold oziroma njegov namestnik Bunche usodno napako, ko se je pustil ustrahovati od odpadniške vlade v Katangi. Sele na odločno zahtevo vse svetovne javnosti je vprašanje zasedbe celotnega Konga po varnostnih silah OZN ponovno predložil Varnostnemu svetu.
Na zadnji seji je Varnostni svet potrdil svoj prvotni sklep in zahteval, da morajo čete zapustiti tudi Katango in celo svoja vojaška oporišča, ki jih je Belgija dobila na podlagi belgijsko-kongoškega sporazuma. S tem je Varnostni svet izrekel dokončno obsodbo nad belgijskim kolonializmom v Kongu in odvzel tudi Čombu, kateri se je na pobudo Belgijcev dal proglasiti za predsednika »republike« Katange, vse možnosti za nadaljnje soletkarienje proti enotnosti Konga.
V	mnogih afriških deželah so ostro obsodili nakane Čomba in zagrozili, da bodo kongo-ški vladi stavili na razpolago vojaške sile za dosego in obrambo državne enotnosti.
Ponovni sklep Varnostnega sveta o takojšnjem umiku vseh belgijskih čet iz Konga pomeni veliko zmago afriških narodov v borbi
V Laosu državni prevrat
Skupina laoških oficirjev je pred dnevi Uvedla državni udar fer je sirmoglavila pro-*ahodno vlado pod vodstvom Somsanifo. Vodstvo države je prevzel poseben revolu-c'onorni odbor, ki je javnost pozval, naj ostane mirno, naj nadaljuje delo in spošlu-)o državne zakone. Resnični položaj v Laosu trenutno še ni znan, ker so vse zve-*e z ostalim svetom prekinjene.
V svojem proglasu je revolucionarni odbor navedel osnovne točke svojega programa, ki so umik vseh tujih čet z laoškega ozemlja, boj proti tujemu vmešavanju v notranje zadeve države, načelo nevtralnosti tor boj proti korupciji v državni upravi.
Vest o državnem udaru v Laosu je posebno presenetila Ameriko, ker je oddaja 'ooškega radia vsebovala tudi obdolžitve na račun Amerike, češ da je podkupila državne uradnike in oficirje, vsled česar je nostala nevarnost državljanske vojne.
proti kolonialni gospodi. Ravno v primeru Katange «e je spet jasno pokazalo, da bi kolonialne sile rade za vsako ceno obdržale svoje postojanke in se ne ustavjio niti pred umazanimi spletkami in lažmi, samo da bi že nadalje obdržale vpliv v deželah, ki >e hočejo dokončno osvoboditi tujega gospostva. Zato je razumljivo, da je sklep Varnostnega sveta povzročil v Belgiji »osuplost in ogorčenje«, kakor poročajo iz Bruslja. Predsednik belgijske vlade je celo izjavil, da bo morala Belgija zaradi tega razvoja revidirati svoj položaj v okviru Atlantskega pakta, da bi se finančno opomogla. S tem je nehote izdal veliko resnico, kaj je pomenil Kongo za Belgijo zlasti na gospodarskem področju, ko je dolga leta
Leto 1960 je v pravem pomenu besede „leto Afrike’. Velik del afriških narodov je že dosegel svojo neodvisnost, drugi pa se še borijo za osvoboditev izpod tujega gospostva — kolonializma, kateremu so na črnem kontinentu že šteti dnevi. Skoraj ne mine meseca, da ne bi katera izmed afriških dežel postala samostojna, da bi vzela svojo usodo v lastne roke in po lastnih si-ich gradila svojo bodočnost.
O velikih spremembah v Afriki je pred kratkim obširno pisal etiopski dnevnik „Adis Zamen" (Novi čas), ki je poudaril, da bodo Afričani razumeli leto 1960 v zgodovini kot „leto Afrike". Časnik opozarja nc pomen razglasitve novih neodvisnih afri-
črpala njegove bogate zaloge, domače prebivalstvo Konga pa pustila v revščini in splošni zaostalosti. V tem je tudi iskati vzroke za razpoloženje med kongoškim prebivalstvom, ki danes noče več ničesar slišati o Belgijcih, saj je dolga leta prenašalo tuji jarem.
Predsednik kongoške vlade Lumumba je po povratku z obiska v posameznih afriških deželah, kjer mu je bila zagotovljena vsestranska podpora, razglasil izredno stanje, da bi tako lažje vzpostavili in zagotovili mir in red v državi. O .svoji politiki pa je Lumumba izjavil, da mora Afrika pripadati Afričanom, Evropa Evropejcem in Belgija Belgijcem. »Vsakdo naj ostane na svojem domu in tako bo na svetu vladal mir.«
ških dežel in pravi, da so te spremembe značilne za afriško podnebje. Neodvisnost 200 milijonov Afričanov, piše list, bo kmalu postala stvarnost, kajti zgodovinskega razvoja nihče več ne more zaustaviti.
Etiopski list navaja, da bo v septembru uresničila svoje načrte Tanganjika, prvega oktobra bo razglašena neodvisnost Nigerije, v letu 1961 pa bodo doživele pomembne spremembe Uganda, Kenija, Njasa, Sier-ra Leone in druga ozemlja. Vse te spremembe bodo pomenile v zgodovini kontinenta pomembne datume. Svetovno javno mnenje pričakuje, da bo Afrika uresničila svoje stoletne sanje leta 1962, ko bo ves ta kontinent dosegel neodvisnost in samo-
Štev. 33 (952)
Hirošima opominja in svari
Prejšnji teden se je svetovna javnost spominjala dneva pred petnajstim: leti, ko je ameriško vojaško letalo odvrglo prvo atomsko bombo na japonsko mesto Hirošima. Takrat je bilo v nekaj sekundah ubitih več kot
230.000	ljudi, več deset tisočev pa jih še danes trpi na posledicah in so vsled radijskega žarčenja zapisani velikemu trpljenju in predčasni smrti.
Ob obletnici tega dne je bilo zlasti na Japonskem mnogo spominskih prireditev. V Hi-rošimi se je v »Parku miru« zbralo kakih
200.000	ljudi, prestolonaslednik Akihito pa je pred bronasti kip, ki je posvečen spominu žrtev atomske bombe. položil venec ter v kratkem nagovoru spomnil na strašne posledice bombardiranja Hirošime. Vodilne poli-t'ke je pozval, naj končno zagotovijo mir, da se tragedija z atomskim bombardiranjem ne bi nikoli več ponovila.
Hkrati so se v Tokiu sestali številni politični in sindikalni predstavniki naprednih gibanj, ki so prav tako protestirali proti nadaljnjim atomskim poskusom ter zahtevali zagotovitev miru, ko človeštvo ne bo več trepetalo pred nevarnostjo atomske bombe. Tega zborovanja so se udeležili tudi predstavniki gibanj za mir iz 29 držav. Istega dne se je v Tokiu začela večdnevna konferenca proti atomski in vodikovi bombi, sodelovalo je veliko število predstavnikov tujih držav ter kakih 10.000 japonskih borcev za mir.
V spomin na hirošimsko tragedijo pred petnajstimi leti so bile spominske prireditve tudi v ostalih delih sveta. V Sovjetski zvezi so ta dan proslavljali v znamenju boja za razorožitev; v Londonu je velika skupina študentov, včlanjenih v mladinski organizaciji za jedrsko razorožitev, priredila pred rezidenco vladnega predsednika MacMillana pacifistično manifestacijo, povezano s 24-urno »atomsko stražo«; nad 1500 zastopnikov vseh slojev prebivalstva se je v Pekingu zbralo na prireditvi, prirejeni v podporo svetovni konferenci za mir; v New Yorku pa j? okoli 2000 ljudi manifestiralo pred sedežem Združenih narodov, kjer so zahtevali prepoved jedrskih poskusov.
Le nekaj dni za spominskimi proslavami v Hirošimi so bile podobne slovesnosti v japonskem mestu Nagasakiju. kjer so Američani pred petnajstimi leti odvrgli drugo atomsko bombo. V mestu so priredili komemoracije v spomin na 70.000 prebivalcev, ki jih je takrat doletela smrt. medtem ko jih še mnogo zdaj podlega poškodbam od atomskega sevanja.
Medtem je tudi svetovni kongres proti atomskemu orožju zaključil svoje delo ter sprejel resolucijo, ki terja popolno razorožitev in miroljubno koeksistenco med narodi in državami. Prav tako zahteva resolucija ukinitev ameriško-japonske vojaške pogodbe, namesto nje pa sklenitev nenapadalne pogodbe med azijskimi državami kot tudi sklenitev sporazuma o prepovedi atomskega orožja in atomskih poskusov.
upravo. Potem pa bodo afriški narodi — zaključuje list — nadaljevali boj za njihov gospodarski razvoj in zboljšanje življenjske ravni prebivalstva. Tedaj se bodo afriške dežele pridružile deželam drugih kontinentov z enakimi pravicami in dolžnostmi.
Trenutno povezuje vse že neodvisne afriške dežele solidarna podpora še neosvo-bojenim področjem kontinenta. Posebno se to odraža v podpori alžirskemu osvobodilnemu gibanju ter v teh dneh v zvezi z dogodki v Kongu, za katerega zahtevajo popolno samostojnost. V ta namen neodvisne afriške dežele ponujajo vsestransko pomoč in zahtevajo ustanovitev enotne afriške vojske, ki bi se uprla imperialistični zaroti proti kongoškemu ljudstvu. V začetku prihodnjega meseca pa se bodo zunanji ministri neodvisnih afriških držav sestali na konferenci v kongoški prestolnici Leopoldvillu, kjer bodo razpravljali o položaju v Kongu in sprejeli sklepe o ukrepih za ohranitev neodvisnosti in varnosti Konga. Še prej — od 25. do 30. avgusta pa je v Leopoldvillu predviden sestanek državnih poglavarjev Maroka, Tunizije, Liberije, Gvineje in drugih afriških držav, kjer bodo prav tako razpravljali o sredstvih za uresničenje enotne akcije med afriškimi državami.
Tržaški Slovenci zahtevajo zastopstvo v javnih ustanovah
Po zakonu imajo tržaški Slovenci nesporno pravico do zastopstva v vseh javnih ustanovah in komisijah, saj predstavljajo precejšen del tamkajšnjega prebivalstva. Vendar italijanske oblasti tozadevnim zahtevam tržaških Slovencev zelo nerade ugo-dc, kakor se podobno dogaja tudi pri nas na Koroškem.
Pred nedavnim je bil z dekretom podprefekta končno imenovan tudi slovenski zastopnik v pokrajinsko komisijo za določanje delovnih dni kmečkih delavcev in kmetov. Ta komisija opravlja važno funkcijo, ko vsako leto določa, koliko delovnih dni je potrebnih za obdelovanje raznih zemljišč. Na podlagi teh podatkov potem kmetje plačujejo svoje prispevke za bolniško blagajno in pokojnino, hkrati pa veljajo ti predpisi tudi za socialno zavarovanje kmečkih delavcev.
Z imenovanjem slovenskega zastopnika v imenovano komisijo pa še zdaleka ni ugodeno vsem upravičenim zahtevam tržaških Slovencev, kajti še vedno je veliko število javnih ustanov in komisij, v katerih Slovenci niso enakopravno zastopani, kot so to med drugim kmetijsko nadzorništvo, zbornice za trgovino, obrt, industrijo, kmetijstvo itd. Poleg tega pa tržaški Slovenci s'ej ko prej zahtevajo, da morajo imeti vse javne ustanove In komisije zadostno število nameščencev, ki dobro obvladajo slovenski jezik.
Vse te pravice so tržaškim Slovencem zagotovljene z zakonom, kljub temu pa se šc vedno nadaljuje zapostavljanje slovenskega življa.
V Afriki poudarjajo: Ni več daleč dan
ko bo neodvisnih vseh 200 milijonev Afričanov

Kaj bo s »plebiscitnim darilom"
za Koroško
Sosvetu
Kakor znano je zvezna vlada na prošnjo koroške deželne vlade dodelila Koroški za 40-letnšco plebiscita enkratno ..plebiscitno darilo" v višini 10 milijonov šilingov. Že pred desetimi leti je prejela Koroška iz državnih sredstev 25 milijonov, s katerimi je razpolagala v letu 30-letnice koroškega plebiscita, vendar še do danes ni znano, kam je šel tisti denar.
Tudi okoli letošnjega ..darila" izgleda ni vse v najboljšem redu. Deželna vlada je sicer izdelala poseben ključ, po katerem bo razdeljen denar, vendar iz tega ni podrobno razvidno, v kakšne namene bodo porabljeni milijoni, ki prihajajo iz davkov vseh državljanov. Le toliko je bilo objavljeno, da je 7,5 milijona šilingov predvidenih v ..primerne" namene v okoli 50 občinah svoječasnega plebiscitnega ozemlja, 2 milijona sta namenjena izgradnji gospodinjske šole na področju Dobrle vasi,
300.000	šilingov bodo dobili ..potrebni Ab-wehrkampferji", preostalih 200.000 pa bodo prispevali za proslave 40-letnice plebiscita, za katere je že deželna vlada določila 250.000 šilingov.
Pretežni del lepe vsote desetih milijonov šilingov bo šel torej za ..primerne" namene v občinah slovenskega in dvojezičnega ozemlja. Toda kaj so ti ..primerni nameni"? Bo denar res služil koristim vsega prebivalstva teh občin, bi se lahko vprašali. Predvsem bi bilo zanimivo vedeti, če ti nameni ne bedo konec konca ..primerni" le za nadaljnje potujčevanje domačega slovenskega življa, ki je moral že vsa desetletja gledati, kako javna sredstva — v kolikor jih je bila južna Koroška sploh deležna — služijo edinole krepitvi položaja priseljencev, da so taka sredstva v bistvu namenjena samo umetnemu spreminjanju narodnostnega položaja v naših krajih. Vemo samo toliko, da je bila na primer prošnja slovenskih zadrug za dodelitev primetne podpore iz teh sredstev zavrnjena, čeprav te zadruge izključno delujejo na nekdanjem plebiscitnem ozemlju in koristijo prebivalstvu teh krajev.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Večja proizvodnja filter-cigaret
Cigarete s filtrom si tudi v Jugoslaviji pridobivajo vedno več prijateljev, zato tobačne tovarne s sedanjimi stroji ne morejo več zadostiti vsem potrebam na trgu. Čez mes'ec dni pa bodo prišle na trg nove vrste filter-cigaret, kajti posamezne tobačne tovarne si nabavljajo nove stroje. Tobačna tovarna v Rovinju je začela izdelovati dve novi vrsti filter-cigaret: »Vis* po 80 dinarjev za 20 komadov in *Jadran* po 70 dinarjev. »Internacional-filter* iz ba-njaluškc tovarne bodo prodajali po 65 dinarjev, medtem ko bo zadrska tovarna proizvajala »Jadran* po 80 dinarjev za zavitek. Zagrebška »Filter-2* bo stala 80 dinarjev, »Filter-M* iz mostarske tovarne pa 70 dinarjev za škatlico.
Konkurenca med Angleži in Nemci
Angleška družba Rustyfa in nemška družba Krupp se borita, kateri bo uspelo, pridobiti si naročilo madžarske vlade za gradnjo tovarne, kjer bi izdelovali avtomobilske zračnice in gume. Stroški za izgradnjo tovarne bodo predvidoma znašali 2 do 3 milijone funtov šterlingov. Angleška ponudba je sicer za 30 odstotkov dražja kot nemška, vendar se zdi, da nameravajo Madžari sprejeti angleško ponudbo, ker je — kakor zagotavljajo — kakovost njihovih naprav mnogo boljša od nemških.
Prva rafinerija v Sibiriji
V Irkutsku je začela pred nedavnim obratovati prva čistilnica nafte v vzhodni Sibiriji. Čistilnica še ni povsem dograjena in obratuje zdaj le en del. Po dograditvi pa bo to največja rafinerija v Sovjetski zvezi in bo krila vse potrebe vzhodne Sibirije. Surovo nafto bo čistilnica dobivala iz Baški-rije, od koder bo nafta pritekala do rafinerije po 3700 km dolgem transibirskem naftovodu, ki pa trenutno še ni dograjen.
Glede dodelitve pol milijona šilingov za bivše Abwehrkampferje (300.000) in proslave 40-letnice plebiscita (200.000) ne bi posebej zgubljali besed, ugotovili bi le toliko, da se dosedanji potek tovrstnih prireditev žal v ničemer ne razlikuje od „tradicional-nega" slavljenja ..zmage v nemški noči", ki je vedno služilo le razpihovanju narodnostne mržnje in hujskanju proti koroškim Slovencem ter proti sosedni Jugoslaviji.
Proti gospodinjski šoli na področju Dobrle vasi gotovo nič nimamo, pač pa se bojimo, da bo tudi ta šola le nova potujče-valnica naših deklet. Mislimo, da to ne more in ne sme biti namen uporabe državnih sredstev, posebno ne sredstev, danih v do-
Koroški velesejem ni brez vzroka tudi centralni lesni sejem Avstrije, saj igra les prav v koroškem gospodarstvu eno najvažnejših vlog. Zato je koroški velesejem tudi vsako leto v prvi vrsti posvečen razstavam, ki prikazujejo les od gozda pa do raznovrstnih izdelkov.
Tudi letošnji koroški velesejem je v pretežni meri specializiran lesni sejem in se v tovrstnih razstavah udejstvuje toliko podjetij, združenj in organizacij, da ni mogoče o vsaki posebej obširno poročati. Omejiti se hočemo le na eno podjetje, ki brez pretiravanja spada — če jih hočemo tako imenovati — med velikane koroškega gospodarstva: ■to je tvrdka Leitgeb iz Sinče vasi, ki si je poleg tvrdke Funder na tem področju izbojevala prvenstvo ne samo na Koroškem, marveč daleč po avstrijskih deželah in celo preko avstrijskih meja.
Letošnja razstava Leitgebovega velepodjetja obsega vse vrste izdelkov, ki so si v teku let pridobili splošen ugled — da tukaj posebej omenimo Leitgebove lesonitne plošče vseh oblik, kvalitet, in barv — katerim pa so bili pridruženi še izdelki, ki jih je podjetje začelo izdelovati v zadnjem času. Tako se Leit-gebova razstava tokrat prvič ponaša na primer z drogovi za elektrifikacijo, ki so impre-
gnirani na povsem nov način. Za kvaliteto
Leitgebovih lesonitnih plošč pa so najboljše
Sredi julija je dunajski parlament sklenil 7. novelo k Splošnemu socialno-zavaro-valnemu zakonu (ASVG). Z aktivnim sodelovanjem Sindikalne zveze bo ta zakon koristil okoli 300.000-im starim rentnikom in nekoliko izboljšal njihove mesečne prejemke. Mesečni prejemki onih rentnikov, ki že prejemajo izravnalne doklade in onih, ki bodo prišli z zvišanjem smernic izravnalnih doklad v poštev, bodo znatno višji.
K temu sporoča Pokojninska zavarovaln -ca za delavce, deželni urad Graz, da bodo zvišanje izravnalnih rent izvedli od 1. novembra 1960. Rentniki, ki izravnalne doklade že prejemajo, ne bodo prejeli poizvedovalnih pol, ker je bilo preračunavanje že izvedeno na podlagi predloženih dokazov.
ločene namene prav v letu, ko bi morali končno prenehati s staro ..koroško" politiko zapostavljanja slovenskega ljudstva in razplamtevanja narodnostnih strasti. Po štirih desetletjih bi bil res že skrajni čas, da obletnica plebiscita ne bi več služila spominom na nekdanje spore, marveč prispevala k medsebojnemu spoštovanju in razumevanju, skratka bila naj bi priložnost za proženje roke sprave med pripadniki obeh narodnosti na Koroškem.
Izključno temu namenu bi morala služiti tudi sredstva iz ..plebiscitnega darila" zvezne vlade, ker le potem bodo pravilno in koristno razdeljena!
merilo lesonitni parketi v veliki velesejmski hali. Prav tako prikazuje Leitgeb tudi proizvode svoje žagarske industrije.
Poleg običajne razstave proizvodov vidimo pri Leitgebu letos še posebno razstavo pod naslovom »Les v ljudski umetnosti Koroške«, za katero je dobila tvrdka pobudo v zvezi s 40-letnico koroškega plebiscita. V tej razstavi si lahko ogledamo, kje in kako vse je les služil kot material za najrazličnejšo obdelavo tudi v kulturne in umetnostne namene. V tem delu razstave najdemo lesne izdelke iz prejšnjih stoletij, ki kažejo visoko raven ljudske umetnosti na Koroškem. Mnoge razstavne predmete je dal na razpolago deželni muzej v Celovcu, ki je tako tudi s svoje strani prispeval, da si številni obiskovalci koroškega velesejma ustvarijo pravilno sliko o vlogi, ki jo je les že v davni preteklosti igral v gospodarskem in tudi v kulturnem življenju Koroške.
Poleg Leitgebove razstave pa bodo obiskovalce pritegnili še številni drugi prikazi, katerih prireditelji so se potrudili, da bi dali lesu tisti poudarek, ki ga zasluži tako v koroškem kakor tudi v avstrijskem merilu. Ker je letošnji koroški velesejem hkrati tudi prvi avstrijski lesni sejem, odkar se začenjajo uve-liavljati določila gospodarske organizacije
EFTA, bo to področje razstave deležno še
posebne pozornosti ne samo avstrijskih, mar-
več tudi inozemskih krogov.
Oni rentniki, pri katerih skupni dohodki ne dosegajo vsote po novih smernicah, bodo prejeli poizvedovalne pole. Pole je treba točno izpolniti in jih oddati na pristojnih občinskih uradih. Občinski uradi so na-prošeni, da ob potrebi pomagajo pri izpolnitvi pol, da bodo pravilno izpisane. Zavarovalnica opozarja rentnike, da poizvedovalne pole brez odlašanja odpravijo, da ne bodo nastale zamude pri reševanju.
Zvišanje zavarovalne doklade zadeva samostojne rentnike, pri katerih skupni dohodki ne dosežejo 680 šilingov mesečno ali pa poročene rentnike, pri katerih skupni dohodki ne dosežejo 1000 šilingov mesečno.
Abidžan. — Med države, ki so v zadnjem času postale neodvisne, spada tudi afriška pokrajina z imenom Slonokoščena obala. V nedeljo je skupščina Slonokoščene obale uradno razglasila neodvisnost dežele in je bilo ob tej priložnosti glavno mesto Abidžan okrašeno z zastavami, slavnosti pa so trajale več dni.
Delčevo. — Zadnjo nedeljo so priredili pri Črni Skali v bližini Delčeva ljudski zbor prebivalcev z obeh strani jugo-s'ovansko-bolgarske meje. Sestanka se je udeležilo nad 50.000 ljudi iz Jugoslavije in Bolgarije. Nastopilo je tudi več ansamblov ter pevcev narodnih in zabavnih pesmi.
Tokio. — Odpor proti ameriški politiki se med japonskim prebivalstvom še dalje širi. Ko je imela ameriška armada na pobočjih gore Fudži svoje manevre, jih je skupina Japoncev ovirala skozi ves teden in je morala japonska policija demonstrantom zagroziti s silo.
Najrobi. — V Keniji so že v teku priprave za splošne volitve, ki bodo meseca februarja prihodnjega leta. Trenutno se domačini vpisujejo v volilne sezname, ki bodo obsegali okoli 2 milijona volilnih upravičencev.
Bonn. — Vlada Zahodne Nemčije je izrazila pripravljenost izplačati denarno odškodnino vsem osebam, ki so bile žrtve medicinskih poskusov v nacističnih taboriščih. Odškodnino bodo ponudili tudi državljanom tistih držav, s katerimi Zahodna Nemčija nima diplomatskih odnosov.
Aman. — Jordanski zunanji minister Nasr je izjavil, da bodo zunanji ministri arabskih dežel 22. avgusta v Bejrutu razpravljali o arabski solidarnosti in o problemu Palestine. Na dnevnem redu konference bo poleg tega tudi alžirski problem in nekatera vprašanja odnosov med arabskimi državami.
Havana. — Predsednik kubanske vlade Fidel Castro je pred dnevi sporočil, da bodo z malimi izjemami vsa ameriška podjetja na ozemlju Kube podržavljena. Dejal je, da predstavlja ta ukrep odgovor na sklep ameriške vlade, ki je ukinila uvoz kubanskega sladkorja. Vrednost ameriških podjetij na Kubi znaša okoli 1 milijardo dolarjev, to je približno 26 milijard šilingov.
Washington. — Na zadnji seji ameriškega kongresa pred volitvami novega prezidenta je Eisenhovver poudaril, da Amerika glede vojaške moči nikjer ni na drugem mestu. S tem je odgovoril na kritike iz opozicijskega tabora, ki sedanji vladi očitajo, da je s svojo politiko omogočila, da je Sovjetska zveza na raznih področjih že prehitela Ameriko. Eisenho-wer je ob tej priložnosti zahteval nadaljnjih 110 milijonov dolarjev za vojaške namene ter napovedal razne nove vrste modernega orožja.
Ženeva. — Za prvega generalnega tajnika EFTA je bil imenovan državni podtajnik v britanskem finančnem ministrstvu Frank Figgueres, ki bo svoje mesto nastopil 1. septembra.
Tel Aviv. — Tiskovni urad izraelske vlade je sporočil, da se bo proces proti »krvniku Židov" Eichmannu začel prihodnjo spomlad. Razprava bo potekala v hebrejskem jeziku, vendar bodo poskrbeli za simultanske prevode v nemščino, angleščino in francoščino. S posebnim zakonom je izraelska vlada dovolila da bo Eichmantja zastopal nemški advokat dr. Servatius iz Kolna.
Miinchen. — Kljub prvotnemu demantiranju je bilo pozneje objavljeno, da se je kancler Raab med svojim bivanjem na evharističnem kongresu v Munchenu sestal tudi z Otom Habsburškim. Uradno ° vsebini razgovora nič ni znanega, PotJ darjajo pa, da sta med drugim obrav navala vprašanje povratka dr. Oto Ha s burga v Avstrijo.
Porast industrijske proizvodnje v Jugoslaviji
Dobri izgledi za izpolnitev petletnega plana 1956—1961
Zvezni zavod za produktivnost FLR Jugoslavije je objavil podatke o industrijski proizvodnji v prvem polletju tega leta. Po objavljenih podatkih je jugoslovanska industrija dosegla v prvih šestih mesecih letošnjega leta rekordno povečanje produktivnosti, in sicer 9-odstotno v primerjavi z istim obdobjem leta 1959.
Največje povečanje proizvodnje, namreč za 21 odstotkov, so dosegli v industriji gumija; v kovinski industriji se je produktivnost povečala za 18 odstotkov, v živilski industriji za 15 odstotkov, v industriji papirja za 13 odstotkov in v elektroindustriji za 12 odstotkov. Tovarne kemične industrije, :ndustrije usnja in obutve ter podjetja lesne industrije so povečale proizvodnjo za 10 odstotkov. V drugih panogah je znašalo povečanje 2 do 9 odstotkov, le v proizvodnji premoga ter proizvodnji in predelavi tobaka ni prišlo do zvišanja, ker zaradi objektivnih težav niso mogli v polni meri izkoristiti zmogljivosti.
V zveznem zavodu za produktivnost menijo, da je bilo rekordno povečanje produktivnosti v prvem polletju posledica ugodnega delovanja novih ekonomskih ureditev. Če se bo večanje produktivnosti v enaki meri kot v prvih šestih mesecih letos razvijalo tudi v drugi polovici tekočega leta in v prihodnjem letu, potem obstojajo najboljši izgledi, da bo jugoslovanska industrija izpolnila postavke petletnega plana, po katerih bi se morala produktivnost v industriji v obdobju od leta 1956 do leta 1961 večati vsako leto za 6 do 7 odstotkov.
Tudi letos na koroškem velesejmu:
Les — važna panoga koroškega gospodarstva
Tvrdka Leitgeb spada med »gospodarske velikane" Koroške
Pomembna pridobitev za rentnike

Kulturni položaj švedske manjšine na Finskem
Finska je bila dolga stoletja pod švedsko oblastjo. Ker je bila zelo redko naseljena, je razumljivo, da je prazna zemlja privabljala veliko švedskih naseljencev, ki so se zlasti naseljevali na južnozahodni finski obali in na otočjih. Leta 1880 je bila sedmina prebivalstva na Finskem švedska, danes pa je Švedov le še ena dvanajstina prebivalstva in njihovo število še naprej močno nazaduje. Delno zato, ker imajo Švedi manjši narodni prirastek kot Finci, delno pa tudi zaradi velikega izseljevanja, saj je sosedna matična država z visoko življenj ko ravnijo zanje zelo vabljiva.
Vendar pa Švedi tudi sorazmerno hitro potujčujejo. Resnici na ljubo pa je treba opozoriti na dejstvo, da uživa 'švedska manjšina vse manjšinske pravice in je v vsem enakopravna finskemu prebivalstvu, celo v taki meri, da je pred nekaj leti Šved predsedoval finski vladi. Oba jezika sta enakopravna tudi v Helsinkih, Švedi imajo lastne šole vseh vrst, vendar tožijo, da jim je zaprta pot naprej, če ne znajo finskega jezika. Zato hocl’.-
Gradiščanski Hrvati so s svojimi kulturnimi skupinami že večkrat uspešno nastopali tudi v televiziji, posebno pri oddajah, ki so bile posvečene kulturno-prosvetnemu življenju na Gradiščanskem, kjer so pokazoli svoje bogato kulturno udejstvovanje.
Pred nedavnim sta dve hrvatski skupini — učiteljska plesna skupina ter klimpuški tamburaši — spet nastopali za televizijo, ko so za tako imenovano ^Svobodno nemško televizijo" v Frankfurtu na Mainu snemali na Dunaju oddajo „Narodi pojejo — narodi plešejo”. Za prihodnjo zimo pa napovedujejo novo snemanje, pri katerem bodo baje spret sodelovale hrvatske skupine 'z Gradiščanske.
Kakor so gradiščanski Hrvati veseli svo-
Mednarodna konferenca o izobraževanje
Pred nedavnim je bila v Italiji desetdnevna mednarodna konferenca o sistemu izobraževanja v Evropi, ki jo je organiziralo Mednarodno združenje univerz. Na konre-renci so sodelovali znani ekonomisti, sociologi, in pedagogi iz Amerike, Belgije, Francije, Danske, Italije, Jugoslavije, Velike Bri-tonije in Zahodne Nemčije.
Ob tej priložnosti je bilo ugotovljeno, da so v zadnjem času dosegli največji uspeh Pri izobraževanju v Sovjetski zvezi in Ame-r'ki, pa tudi problemom in uspehom vzgoje v Jugoslaviji so posvetili veliko pozornost.
jo mnogi odrasli Švedi v večerne šole, kjer se uče tega težkega jezika, medtem ko noben finec iz poklicnih in javnih razlogov ne čuti potrebe, da bi se učil švedsko. V tem vidijo Švedi dokaz, da enakopravnost med obema narodoma le ni tako idealna, kot bi hoteli to prikazati Finci. Posledica vsega tega je postopna asimilacija švedske manjšine. V mešanih švedsko-finskih zakonih zmaga skoro neizogibno finščina in so v tem jeziku vzgojeni tudi otroci.
Toda velik del odgovornosti za nazadovanje švedske manišine je nedvomno na 'strani manjšine same, ki po lastni krivdi hitro nazaduje tudi v svoji kulturni ustvarjalnosti. Na Finskem ie sicer razmeroma zelo veliko število švedskih pisateljev in tudi knjig v švedskem jeziku izhaja mnogo, vendar je med manjšino vedno manj zanimanja za branje. Leta 1957 je na primer izšlo na Finskem okoli 50 novih izvirnih švedskih knjig, toda pisatelji in založniki tožijo, da je kupcev za knjige malo. Novih pripovednih del prodajo
jih nastopov v radiu in televiziji, pa imajo le tudi svoje kritične pripombe in zlasti poudarjajo, da jih v radiu in še posebno v televiziji nikdar ne pokažejo take, kot dejansko so, marveč vedno tako, kot si jih predstavljajo ali zamišljajo prireditelji. Zaradi tega — pravijo — svet nikdar ne spozna njihovih lepih starih pesmi, ki se še danes z veliko ljubeznijo prepevajo po hrvatskih vaseh.
le kakih 300 do 500 izvodov, pesniških zbirk pa celo le 100 do 200. Pa še te knjige kupujejo največ isti ljudje, tako da teh nekaj sto idealistov ohranjuje pri življenju dve večji in več manjših založb, »dočim je vseh drugih
340.000	Švedov na Finskem navadno precej brezbrižnih do knjig, ki jih izdajajo njihovi rojaki«, kot je rcsignirano ugotovil švedsko-finski pisatelj Jorn Donner.
Vse to povzroča zaskrbljenost ne le med zavednimi Švedi na Finskem, marveč tudi na Švedskem, kjer niso brezbrižni do usode svoje manjšine na Finskem. V švedskem tisku se pojavljajo od časa do časa polemike in predlogi, kako bi poživili zavednost in kulturno zanimanje med manjšino. Pri tem izrecno opozarjajo na dejstvo, da kulturno mrtvilo med manjšino nima gospodarskih vzrokov, kajti 170.000 Islandcev brez težav rešuje kulturne probleme, katerim 340.000 Švedov na- Finskem ni kos.
Znana švedska revija »BLM« meni v svojem komentarju h kulturni in narodnostni krizi švedske manjšine na Finskem, da pojema zanimanje za lastno kulturno ustvarjalnost in narodnostno uveljavljanje pri vseh tistih manjšinah in narodih, ki ne žive v lastni narodni državi, ker začno počasi zgubljati vero v svoj narodni obstanek in smisel kulturnega in narodnega dela. To je naravni psihološki proces, ki ga je težko zaustaviti. Na matični domovini je, da skuša to storiti z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago. Na Švedskem zato razpravljajo, kako bi nanovo poživili ljubezen do materinščine in narodno zavest med svojo manjšino na Finskem.
(Po »Novem listu«)
Kmetijska šola v Podravljah razpisuje
vpis gojencev v prvi in drugi letnik za šolsko leto 1960/61
Pogoji za sprejem v prvi letnik sc:
1.	uspešno dovršena osnovna šola
2.	starost nad 16 let
3.	duševna in telesna zrelost
Pogoj za sprejem v drugi letnik je uspešno dovršen prvi letnik bodisi Kmetijske šole v Podravljah, bodisi katerekoli druge kmetijske šole.
Interesenti naj naslovijo prošnjo za vpis na upravo šole do najpozneje 15. oktobra 1960. Prošnji je treba priložiti šolsko spričevalo zadnjega razreda osnovne šole.
Vzdrževalnina v internatu znaša šil. 300 na mesec. V času rednega šolanja imajo učenci pravico do otroških doklad in so oproščeni služenja vojaškega roka.
Šola prične s poukom 3. novembra 1960.
Za vsa potrebna pojasnila se obrnite na naslov: Kmetijska šola Podrav-Ije — Foderlach.
Uprava
Gradiščanski Hrvati v televiziji
Esperanto se uveljavlja kot mednarodni jezik
Skoraj v vseh državah ie delujejo esperantska društva, v katerih se članstvo vezha v jeziku, ki vedno bolj postaja sredstvo za sporazumevanje med ljudmi različnih jezikov. Posebno v Jugoslaviji je esperantska dejavnost močno razširjena in je mnogo šol, na katerih poučujejo esperanto kot neobvezen predmet. Poleg tega pa prirejajo esperantska društva redne kulturne prireditve, ki so brez dvoma uspešno sredstvo za širjenje esperantske ideje.
® Med 453 mladinskimi delovnimi brigadami, ki so oziroma bodo letos sodelovale pri raznih delovnih akcijah jugoslovanske mladine, bo tudi posebna brigada esperantistov, ki bo nosila ime narodne junakinje Andje Rankovič, katera je bila aktivna esperantistka in je padla med narodnoosvobodilno borbo.
• Mestna knjižnica v Bologni je ustanovila poseben esperantski del, ki vsebuje za začetek več sto esperantskih knjig. Oddelek subvencionira ministrstvo za pouk s 300.000 lirami na leto.
® Na Holandskem so zbrali 811.200 podpisov za peticijo, ki so jo izročili ministrstvu za pouk, umetnost in znanost. Vloga dokumentira zahtevo po uvedbi mednarodnega jezika esperanta v šole.
® Avstrijski radio prinaša v svojem II. programu vsak torek tudi oddajo za esperantiste, ki vzbuja zanimanje v širokem krogu poslušalcev.
Slovenska pesem navdušila Nemce
Še ni dolgo tega, ko sta Koroški akademski oktet iz Ljubljane ter mariborski pevski zbor »Slave Klavore" z velikim uspehom gostovala v Zahodni Nemčiji. Pred nedavnim pa se je vrnil z gostovanja v Zahodni Nemčiji Učiteljski pevski zbor „Emil Adamič", ki je poleg drugih nastopov gostoval kot prvi slovenski zbor po vojni tudi v Bonnu.
Učiteljski pevski zbor „Emil Adamič" obhaja letos 35-letnicc svojega obstoja in je v teh letih ponesel slovensko pesem že v Italijo, Švico, Francijo, Bolgarijo, Češkoslovaško, Poljsko, Madžarsko ter Ameriko. Nedavno gostovanje v Zahodni Nemčiji mu je prineslo nove uspehe, saj so bili Nemci ob nastopu tega zbora tako navdušeni, da so ga že zdaj povabili, naj sodeluje na vsenemškem in mednarodnem pevskem festivalu, ki ga bodo priredili leta 1962.
V počastitev svoje 35-letnice bo zbor priredil letos jeseni velik koncert v Ljubljani, ki ga bo vključil v proslave 15-letnice osvoboditve.
RIHARD OREL:	2
Kanalska dolina in njeni slovenski prebivalci
Kmalu dospemo, izvinivši se iz stisnjenega gorskega jarka, do večje postaje Pon-ieba, kjer reka in spremljajoča jo železniška proga kreneta premo proti izhodu: tako zavozimo v Kanalsko dolino, ki se začenja baš tu pri Pontebi, oziroma pri onkraj male vmesne rečice Pontebane ležeči vasi ^Ontafel (sedaj jo imenujejo Pontebba nUova).
Ako motrimo od tu vsled njene posebno-s*i zanimivo Kanalsko dolino, se nam prikaze kot raztegnjen in ozek hodnik, kjer *e visoki vršaci ob obeh straneh razstajajo 'n samo na enem mestu, nekako v sredini dolžine doline, se nizki obromki ob vznož-)'L' bolj približujejo sredini doline. Tu so Avstrijski vojaški poveljniki že pred stolet-jem našli strateško važno mesto za utrdi-1®v in so zgradili trdnjavo pri Naborjetu (Malborghetto).
Ko pride vlak iz tesnega jarka — doline železnega kanala in ko imamo postajo ^ogna že daleč za seboj, se nam dolina Polagoma odpira in čutimo, da prosteje dihamo in srce se nam razvedri, ker se nam razpne popolnoma nov pokrajinski razgled; uš|i Sfno neprijetnim in zadimljenim predo-rom, viaduktom in galerijam v omotičnih v'šinah. Od tu do zadnje postaje na itali-
janskem ozemlju pri Fužinah oziroma Beli peči je dobrih 30 km. Pri Trbižu pa se dolina razcepi na dve stranski dolini: ena gre proti jugu do Rajblskega jezera in druga, proti severu do koroške meje. Sicer pa sla
obe dolini ena, to je ona dolina, po kateri teče rečica Žilica (Žlica ali Slica, kakor jo imenujejo domačini), ki odteka iz Rajblskega jezera. Onstran meje se izliva v Žilo in obe se pri Beljaku združita z Dravo. Širina Kanalske doline znaša kake 3 do 4 km, le pri Trbižu se malo razširi v nekakšno kotlino, dočim se proti Beli peči zopet nekoliko zoži in šele od Fužin dalje proti Ratečam (drž. meja) postaja zopet širša.
KRAJEPIS
Kanalska dolina se začenja tam, kjer je bila prej avstrijska državna meja. Na prej italijanski strani ob takrat mejni rečici Pon-tebbani je trg Ponteba in na bivši avstrij ski strani vas Pontafel. Sedaj nosita oba kraja skupno ime
PONTEBA
Etimološko se izvaja prvo ime iz Ponte-ebba, rečici pravijo Pontebbana, ime Pon-tatel pa iz Ponte a Fella (most na Feli), saj teče ta reka spodaj ob vasi. Ponteba leži
torej na desnem bregu rečice Pontebbane, ki pridrvi od severo-zapadne strani iz Karn-skih Alp in se pod trgom izliva v Felo. Trg šteje 1860 prebivalcev (po prvi vojni jih je bilo 1794), ki so sami Furlani, medtem ko je na nasprotni strani ležeči Pontafel štel le 629 prebivalcev, med katerimi je tudi nekaj Slovencev. Po prvi svetovni vojni je bilo tukaj še 400 Nemcev. Nastanek teh krajev mora biti starodaven, kakor se vidi iz izkopanin, izvedenih pred pol stoletjem. Našli so celo bronasto orožje in rimski denar. Tod je šla starodavna cesta, pod Pontebo na levem bregu Fele pri malem naselju Pietratagliata, kjer se izliva ob levi strani iz v ozadju dvigajočih se gorskih višin pridrveči potok Jelovec (Geloviz), pa je bil most iz rezanega kamna (od tod Pie-fratagliata) še iz srednjega veka.
Okoli Ponfebe je vse polno slovenskih krajevnih in ledinskih imen. Navedemo jih le nekaj: Sfudena, gornja in spodnja, to sta sedaj italijanski vasici, ki ležita severno od Pontebe. Nad Pontaflom se neki obronki imenujejo „Fi11ioni dei Slavi" (1271 m), od koder se pride tudi v bližnjo Lipaljo vas. Dalje imamo: Bielica, to je nek prelaz; Slenca je gora, visoka 1665 m; Pradulina je potok in gotovo tudi dolina, po kateri teče (ta nas spominja na Priedol v Nadižki dolini); Priecot — Prehod je neka kotlina; dalje Passo della Pridola (Predol), Krnica
(nem. Garnitzen); Rudnik je gora, Modrice (nem. Madritschen), Chersinizze (nem. Kers-nitzen) Kresnice itd.
Ponteba je bila že prej italijanska po govorici in tudi sedaj prevladuje furlanščina, ki jo domačini dosledno rabijo, dočim pa je bil bližnji Pontafel, dasi ima krajevno ime italijanskega izvora, nasel en z nemško večino in s slovensko manjšino. Za časa
Avstrije so bili uradniki, boljši trgavci in podjetniki Nemci, nižji sloji, delavci manjši trgovci in obrtniki, pa so bili Slovenci, ki sp se priselili iz obmejnih krajev Koroške, iz Ziljske doline in beljaške okolice in zlasti iz obmejne vasice Vrata (Thorl). Seveda so tudi Nemci bili priseljenci in navedena krajevna imena dokazujejo, da so bili Slovenci še pred njimi v teh krajih.
Priimkov je bilo dokaj nemških tudi med Slovenci, kot je to splošen pojav po vsej dolini, kjer najdemo imena Konrath, Fischer, Kircher, pa tudi slovenski Katnik oziroma Kotnik je bil tu. Na pokopališču v Pontaflu, kjer se vidi namen Italijanov, da bi odpravili vse, kar je ostalo nemških ali slovenskih nagrobnih kamnov, se čitajo samo še italijanska imena; s tem hočejo dati prejšnji avstrijski obmejni vasi italijanski značaj.
(Se nadaljuje)

Novi most v Beljaku so izročili prometu
Alkohol — socialno zlo
Ni nujen poseben dar opazovanja, lahko se ugotovi. da se alkoholne pijače uživajo tudi po naših krajih preko mere. Prav nebrzdano se pije ob neštetih priložnostih različnih srečanj, na semnjih, proslavah, spominskih dnevih, družabnih dogodkih in mnogih drugih dogajanjih. Alkohol je postal pereče socialno vprašanje, mimo katerega ne more široka javnost, ki mora biti zainteresirana, da se to zlo omeji, kar je seve tudi naloga tiska in predvsem prosvetne organizacije kot vzgojiteljice širokih plasti ljudstva.
Potrošnja alkohola grozotno narašča. Naravnost ogromne so vsote, ki jih požene avstrijsko ljudstvo po grlu, med tem je zajeto tudi naše prebivalstvo, kmečko ljudstvo, delavci, drugi poklici in na žalost velik del tudi mladine. Po dosedanjih cenitvah so Avstrijci v preteklem letu zapili na pivu 2,7 milijarde šilingov, na vinu in sektih 2,3 milijarde šilingov, za žgane pijače pa so izdali več kot 800 milijonov šilingov. Skupno so torej ljubitelji alkoholnih pijač izdali za strup nad 6 milijard šilingov. Kljub temu, da pri-takajo iz te potrošnje davki v blagajne javnih ustanov, je neprecenljiva škoda na drugi strani.
Čeprav se zdravstvena veda s sodelovanjem zdravstvenih uradov prizadeva, da bi dvignila stanje ljudskega zdravja, da bi podaljšala življenjsko dobo posameznika, primanjkuje za to koristno dejavnost vsepovsod potrebnih denarnih sredstev, zapijejo pa se velikanske vsote. Vsaj del tega denarja bi lahko koristil, da bi postali ljudje zdravejši in odpornejši, toda ljudje hočejo nasprotno, pijejo do nesreče in hiranja, pogosto celo v smrt.
Zdravstveni urad na Dunaju ve na primer povedati vznemirljivo statistiko, da je v vzga-jališču v Steinhofu med 2400 pacienti več kot polovica alkoholikov. Prav tako vznemirljivi so podatki psihiatrično-nevrološke univerzitetne klinike, kjer tudi prevladujejo bolniki alkoholiki. Nič drugače tudi ni po ostalih zveznih bolnišnicah. Dunajski zdravstveni urad je zaradi stalno naraščajočega pijanstva smatral za potrebno, da je ustanovil referat za pobijanje alkoholizma kot vedno bolj perečega socialnega zla.
Demon alkohol ne ogroža le pivcev samih in njihovih družinskih članov. Vsakdo ve, da je pekel v družinah, kjer prevladuje alkohol. V takih družinah ni blagodejnega miru, nemogoči so sreča in zadovoljstvo, blaginja in gospodarska uravnovešenost. Na žalost lahko tudi po naših naseljih opazujemo žalostne primere razdejanja družin, ki so žrtve nebrzdanega alkoholizma. Težko bi bilo preračunati, koliko koristnih delovnih dni gre v izgubo zaradi preobilnega pijančevanja in dunajska pokrajinska bolniška blagajna jih je leta 1937, ko je bila potrošnja alkoholnih pijač še primeroma manjša, naštela 28.000. Koliko izgubljenih delovnih dni pa je tam, kjer jih nihče ne ugotavlja, ni mogoče niti približno navesti.
Alkoholik nrav posebno ogroža življenje m zdravje soljudi ob zgoščenem in motoriziranem cestnem prometu. Treba je le pregledati vsakotedenska poročila o nesrečah na avstrijskih cestah, ko so mrtvi in številni ranjenci prepogosto žrtve alkoholiziranih vozačev. Pijan sedeti za volanom je zločin že sam na sebi, je brezobzirnost in brezvestnost, ki ne more biti v skladu z vestjo. Skrajni čas je. da varnostni organi radikalno nastopajo proti takim, ki nosijo zaradi zaužitega alkohola zase in soljudi smrt v svojih žilah. Ni se še posušila kri in solze strahotne prometne nesreče na Dunaju, ki se je primerila pred nedavnim v veliko prepaščenjc prebivalstva. Nesrečo je zakrivil baje alkoholiziran cestni železničar, pri katerem so ugotovili 2,6 promile alkohola. Pri strahotni nesreči je zgubilo življenje 18 oseb, nad 100 ljudi pa je bilo več ali manj ranjenih. Kakšen udarec pomeni tako strahoten dogodek, ki mu je kriv alkohol, za neštete prizadete družine, si ni mogoče predstavljati, skratka zadeva je nad vse žalostna.
Alkohol je nevarno, zapeljivo in mikavno zlo. Kdor se alkoholizmu podvrže, se ga težko otrese. Takšnemu ni mar, če zaradi tega
I	I		
1		i
Petek, 12. avgust: Klara Sobola, 13. avgust: Hipolit Nedelja, 14. avgust: Evzebij Ponedeljek, 15. avgust: Vneb. M. Torek, 16. avgust: Joahim Sreda, 17. avgust: Hijacint Četrtek, 18. avgust: Helena		D.
Ob ogromni udeležbi prebivalstva iz vseh kiajev, cenijo jo nad 10.000, so minulo soboto slovesno izročili novi beljaški most svojemu namenu. Slavnost je bila v vzdušju začetka tradicionalnih beljaških slavnosti ter v znamenju 900-letnice rojstva belja-škega mesta.
V prazniško okrašenem mestu je na slavnostnem prostoru župan Timmerer pozdravil množico ter med častnimi gosti med drugimi zveznega prezidenta dr. Scharta, ministra Afritscha in Hartmanna, deželnega glavarja W e d e n i g a , člane deželne vlade, župana dr. Mathiea iz Bamberga, rektorja graške tehniške visoke šole ter konstruktorja mostu profesorja dr. B e e r a in docenta dr. Ertla. Župan je naglasil, da je novi most naravnost simbol,
Na koroškem velesejmu
od 11. do 21. avgusta 1960
ki smo ga dogradili prav v jubilejnem letu Beljaka. Dejal je, da je bil beljaški most eden izmed najpomembnejših v deželi. Po zgodovinskih virih iz leta 878 omenjeni most je veljal kot najstarejši most na Koroškem. Župan se je zahvalil za pomoč države in dežele za izgradnjo novega mostu, za katerega so stroški znašali 20 milijonov šilingov. Vsi govorniki so se zahvalili delavcem in tehnikom za njihovo odlično delo, visoko znanje ter zmogljivost.
Spregovoril je deželni glavar VVedenig in med drugim poudaril, da pripada tudi novemu mostu vloga posredovalca med severom in jugom in ne le ozkemu krogu mesta. Novi most mora koristili sporazumevanju in zbliževanju med naredi ter poglabljati povezavo med sosedi, s čemer naj izpolnjuje zgodovinsko nalogo Beljaka.
Viharno pozdravljen je povzel besedo zvezni prezident dr. Scharf, ki je med drugim čestital beljaškemu prebivalstvu k pomembni pridobitvi z novim mostom. Dejal je, da novi most ustreza prometnim zahtevam današnjega časa, preko katerega na širokih betonskih linijah neovirano lahko
GREBIN J
Ni Postojnska jama v Grebinju, to se pravi v Grebinjski gori, nekaj in sicer precej zanimivega pa le nudi. O grebinjski kapniški jami smo že pred časom poročali. Pred nedavnim je predsednik jamskega odbora Samonig povedal, da je ta čuda podzemskega sveta doslej obiskalo že 64.000 gostov, kar pomeni v kratkih letih velik tuj-sko-prometni uspeh za kraj in okolico.
Gribinjski župan Miklau je ob navzočnosti občinskih odbornikov in drugih gostov, med temi je bil tudi deželni svetnik Rader, izrazil, da je ta jama ena izmed najmanjših v Avstriji, vendar zelo pomembna za znanstvena raziskovanja in izkoriščanje. Izrazil je nadalje domnevo, da so brez dvoma v Grebinjski gori še druge jame, ki bi jih lahko odprli svetu, če bi bila na razpolago potrebna denarna sredstva.
zgubi eksistenco, razbije družinsko srečo in pokoplje svoje prirodne sposobnosti. Ne zadostuje, da bi se proti širjenju tega ljudskega strupa prizadevali :n borili le zdravniki, oblasti in varnostni organi, k temu prizadevanju je poklicana vsa javnost. V prvi vrsti seve starši, ki naj najprej sami dajejo otrokom lep zgled, poklicana je za to šola in druge ustanove. V to kampanjo je brez dvoma zelo poklicana tudi naša prosvetna organizacija, ker naš cilj je, da ostane naše ljudstvo trezno ter telesno in duševno zdravo, kar ljudstvo pijancev ne more biti. Hvala bogu, še ni prepozno pri nas, vendar je treba tudi tej plati v naši prosvetni organizaciji posvetiti potrebno pozornost. Škoda bi bilo za vsakega človeka, kajti pijanček je revež, totalno pijan pa ponorel in v takšnem stanju lahko stori
vozijo kolone motornih vozil. Naglasil je velik napredek in zmogljivost tehnike, ki približuje tudi ljudi varnejše in hitrejše.
Končno je zvezni prezident s prerezom traka odprl novi most prometu ter sam prvi korakal preko njega. Nato pa se je zvrstila čez most nepregledna kolona cvetličnega avto-korza, dalje pa teče promet nenehoma, posebno sedaj, ko traja beljaški semenj.
Beljaške slavnosti ali kakor jih imenujejo beljaški semenj so odprli z velikansko povorko, ki jo je gledala desettisočglava množica. Pod geslom „Eno mesto praznuje rojstni dan" so se v povorki prizadevali, da so gledalcem predočili razgibano zgodovino beljaškega mesta, hkrati pa se je pomikala po ulicah tudi močno zastopana povorka folklornih skupin.
KOTMARA VAS — HODIŠE
Žalostno je v noči od nedelje na ponedeljek končala vožnja s čolnom na Vrbskem jezeru. Štirje mladi ljudje, iz naših krajev 18-letni Mihej Otrob iz kotmirške okolice in 17-letni Janez Malle iz hodiške
razstavlja in prodaja
Zveza slovenskih zadrug
okolice ter dva nemška turista so dobro razpoloženi in razigrani veslali s čolnom iz Ribnice na severno stran jezera. Iz neznanega vzroka se je čoln prevrnil ter se Mihej Otrob in Janez Malle nista mogla več rešiti, utonila sta v jezeru. Nemška gosta sta še priplavala na obrežje. Po dolgem in napornem iskanju so truplo Otroba potegnili iz vade, Malleja pa doslej še niso našli.
Usodni dogodek je zelo žalosten za prizadeti družini, katerima izrekajo srčno sožalje vsi, ki jih poznajo.
VELIKOVEC
Velikovška občina se res prizadeva, da bi omilila stanovanjsko stisko, ki pa je še vedno pereča. Zaradi tega se prizadeva, da z deli na tem področju nadaljuje. Tako so na primer na zadnji seji mestnega občinskega odbora odobrili načrt za gradnjo stanovanjske hiše za 16 družin. Poslopje bodo postavili v bližini glavne šole. Za gradbene stroške dobi občina od gradbe-no-pospeševalnega fonda posojilo v znesku 1,680.000 šilingov, vsoto, ki jo bo morala vrniti v obrokih v teku 70 let, občina sama pa bo k gradnji prispevala 235.000 šilingov.
Socialistični gradbeni reterent mestni svetnik Tischler je v svojem nagovoru izrazil mnenje, da bo stavba dogotovljena že letos v jeseni v surovem stanju, svojemu namenu pa jo bodo mogli izročiti v jeseni prihodnjega leta. Gradnja velikega poslopja je tudi pomembna za delovna naročila pri domačih obrtnikih in delavcih.
nepopravljive neumnosti in napake. V tem smislu vzgojne prosvete naj bodo tudi naše prireditve doma in na turnejah. Vsakdo ima več od lepih pesmi in prizorov, če sprejema in doživlja kulturne dobrine v treznem stanju, kakor pa če temu prisostvuje, jih posluša in gleda z od alkohola zameglenimi očmi, trezen ima neprimerno lepši in čistejši užitek.
Čuvajmo se pretiranega uživanja alkoholnih pijač, po pameti ga pijmo in tešimo žejo z brezalkoholnimi osvežujočimi proizvodi, za katere pa je treba tudi zmernih cen ter milejših javnih dajatev, ker kakor vemo so doslej brezalkoholne pijače vse preveč drage in visoko obdavčene. Zgubljen je, kdor zapade pijančevanju, kajti star in po izkušnjah dognani pregovor pove: Pijanec se spreobrne, kadar se v jamo zvrne . . .
BILČOVS
Predpreteklo nedeljo so nas vzradostili vesela pesem, zvoki godbe in navdušeni vriski, ki so se razlegali preko naših livad. Vse to razigrano razpoloženje je naznanjalo daleč v okolico veseli dogodek, ko sta mlada človeka v spremstvu številnih gostov korakala proti naši vasi k poročnim obredom za trajno življenjsko zvezo. Zakonsko zvezo sta sklenila nevesta Ivanka Lavrič iz Moščenice in ženin Mirko Ogris iz Branče vasi. Nevesto vsi dobro poznamo, saj smo jo radi obiskovali kot prodajalko v trgovini Gašper Ogris-Martič. Prav posebno pa nam je poznana kot odlična pevka pri našem pevskem zboru, kakor tudi zelo sposobna igralka tukajšnje igralske družine in marljiva odbornica našega prosvetnega društva. *
Toda tudi ženina Mirka poznamo že dolgo, predvsem zaradi njegovega poklica, ko nam že mnoga leta kot izvrsten mizar v zadovoljstvo izdeluje razne potrebščine iz svoje stroke. Povzpel se je do samostojnega mizarskega mojstra, ki v povezavi s tesarskim mojstrom Francem Gaserjem izvaja številna mizarska naročila iz bližnje in daljne okolice in sicer tako, da so ia-ročitelji na splošno zelo zadovoljni. Kljub obilnemu delu pa Mirko najde tudi čas za aktivno sodelovanje pri našem Slovenskem prosvetnem društvu „Bilka". Mirko je že več let društveni odbornik, navdušen pevec in spreten igralec.
Razumljivo je, da se je ob poročnem slavju dveh priljubljenih članov naše širše slovenske narodne družine zbralo izredno veliko število občinstva iz vse okolice. Lep dan je bil, ko sta si ustanovila svojo lastno družino, iz katere upamo in pričakujemo, da bo zrasel spet mlad rod, ki bo dober naslednik svojih roditeljev tudi v marljivosti, poštenosti in v zvestobi do svojega slovenskega rodu. .
kmetijske stroje in potrebščine vseh vrst
Rojaki! Obiščite nas!
Poročnega slavja se je udeležila tudi tukajšnja požarna bramba, pri kateri požrtvovalno sodeluje kot član tudi ženin. Samoumevno pa je, da so prihiteli svojima članoma čestitat naši društveni pevci in odborniki društva ter jima je ob tej priložnosti predsednik Rupert G a s e r izročil lepo spominsko darilo v priznanje ter izrazil prošnjo, da bi tudi v bodoče sodelovala po svojih močeh na tem koristnem področju.
Čestitkam se pridružuje tudi naš list, katerega naročnik je ženin, z željo, da bi bila novoporočenca srečna in zadovoljna prav mongo let!
CELOVEC
V nedeljo je veleposlanik Sovjetske zveze na Dunaju Avilov v okviru uradnega obiska na Koroškem obiskal tudi celovškega župana Ausservvinklerja. Veleposlanik je županu posredoval pozdrave sovjetskega ministrskega predsednika Nikite Hruščeva ter njegovo zahvalo za prijateljski sprejem v Celovcu ob priložnosti njegovega obiska v Avstriji. Župan Ausservvinkler je v daljšem razgovoru dal poudarka upanju, da je ministrski predsednik Hruščev odnesel s svojega obiska v Celovcu dober vtis ter naglasil, da prebivalstvo mesta in vse dežele ljubi mir m nič bolj ne želi, kakor da izvede nadaljnjo obnovo in izgradnjo dežele v miru in v sporazumu z vsemi miroljubnimi narodi.
Š M A R J E T A
Pred nedavnim se je poročil Fridl Petrač, Gosakov sin v Šmarjeti nad Pliberkom. Svojo življenjsko spremljevalko si je izbral na visokem Obirskem, Veroniko Ročnik, p. d. Režovnikovo hčerko. Po veseli ženitnini v Železni Kapli je Fridl povedel svojo žena na dom v sončno Smarjeto, kjer bosta v kraju, ko v poletju v bregu češnje rdijo, skupno zmagovala življenjske naloge, skrbela eden za drugega in upamo, da srečna in zadovoljna mnoga leta.
Mladima novoporočencema srčno čestita mo!
Ohridski biser
Legenda o Biserki — kraljici jezera — in o biseru na dnu jezera
Kaj so jedli v starih časih
Bili so časi, ko ljudje niso znali obdelovati polja in so se hranili skoro s samim mesom. Jedli so ne samo zveri in ptice, ki so jih ubili na lovu, temveč tudi ujetnike, ki so jih dobili v vojni.
Ohrid — revno naselje oh jezeru in vazni rimski cesti. Noč. Kriki. Bakle. In surovi, prasnati konjeniki, ki odganjajo sužnje. Naselje gori. Dekle se v begu, polnem obupa, rešuje plamena. Toda plamen jo dosega in vleče k sebi.
Razrušen, žalosten sanjari Ohrid, dolga stoletja hrepeni za izgubljeno deklico.
Iz globine jezera plava proti površini biserna školjka. Odpira se. Biserka — prekrasna vladarica jezera, boginja ribičev — zapušča školjko in po mostu, ki ga je zanjo naredila jata rib, prihaja zlomljenemu mestu in ga obdaruje s plamenim mečem. Skrita v
školjki se zopet potopi v svoj povodni svet.
Zaman bi koren tej legendi iskali v tem starem mestu zbitih, stopničasto nanizanih hiš staromakedonske arhitekture, obkroženih z ribiškimi mrežami, ki se suše, in starim tlakom, toda tudi s parki, novimi hoteli in jarboli ladij. Tudi prebivalci Ohrida so jo prvič doživeli v snopih rdeče-modre in zelene svetlobe gledaliških reflektorjev ... v vetru, ki 'maje zavese, v gibih in plesih deklet in vojakov . . . zanosno izpovedanih z glasbo.
Legendo o Biserki — kraljici jezera — in o biseru, ki se je nekoč davno rodil nekje v
To in ono o trgovini
0 Največje trgovinsko podjetje z mešanim blagom na svetu je »The greast Atlantic and Pacific Tea Companv" v ZDA, ki ima po vsej državi okoli 4500 prodajaln, razen tega pa še 39 lastnih pekarn, ki delajo za te prodajalne, dve kemični čistilnici, ki delata samo za
120.000	nameščencev tega podjetja, in pa posebno tiskarno, ki tiska mesečni magazin podjetja »Ženski dan”; le-»a izhaja v 3,000.000 izvodih!
0 Največ kupcem na svetu lahko postreže moskovska trgovina GUM — »Gosudarstvenij universalnij magazin". Trgovino so odprli 1922. leta, prenovili pa so jo pred leti. V njej je sedaj moč postreči 25.000 kupcem naenkrat! Dnevna zmogljivost trgovine je okoli 150.000 kupcev, pri čemer ni nobene gneče. V šestih mesecih so v GUM postregli okoli 30 milijonom potrošnikov. Skupna dolžina prodajalnih miz v GUM znaša okoli 2.5 kilometra!
0 Največja trgovina s čevlji na svetu je „Lil!ey £ Sklnner” na Ozford Streetu v Londonu. Poslopje te trgovine je štirinadstropno, v njej pa streže kupcem okoli 250 prodajalcev. Trgovina ima na izbiro okroglo 200 tisoč parov raznih čevljev. Na teden proda okoli
24.000	parov čevljev!
0 Največja knjigarna na svetu pa je „W. G. Foyle" v Londonu. Njene knjižne police so dolge skupno okoli 45 kilometrov, na njih pa ima v zalogi okoli 4 milijone knjig! Trgovina, ki ima 600 nameščencev in prodajalcev, proda letno okoli 5 milijonov knjig in odgovori na 9 milijonov pisem, ki jih prejema od kupcev z vsega sveta.
0 Tudi največja krznarska delavnica in trgovina na svetu je v Londonu: „Swears £ Wells". Ta trgovina slovi tudi po tem, da prodaja najdražje kožuhe na svetu. Lani so prodali damski kožuh iz chinchile, ki je stal 70.000 dolarjev! Tudi najdražji kožuh na svetu, ki je bil last pokojne Eve Peron in ki je bi! narejen v Parizu, so prodali v tej trgovini; stal je menda 100.000 dolarjev!
teh modrikasto zelenih globinah, nihče v preteklosti ni zabeležil. Tudi starci niso slišali o njej.
Resnična zgodba o ohridskem biseru je novejšega datuma in ni lepa.
Pred tridesetimi leti je prišel v Ohrid Jovan Subanovič. Starec je sem zašei iz daljnih krajev, baje celo z Bajkala. Od tamkajšnjm ribičev je zvedel, kako se delajo umetni biseri. Zakaj ne bi poizkušal dobivati »ribje srebro« tudi od ohridskih rib?
Denarja ni imel in nekega dne je predlagal bogatemu Miičetu Talevu:
» Jaz dam skrivnost, ti pa denar. . .«
Sklenila sta pogodbo in pričela skupaj delati.
Proizvodnja bisernih ogrlic je hitro naraščala. Milče Tanev je potoval v Nemčijo, Italijo... S svojim bratom je kmalu postal najbogatejši v Ohridu.
Čeprav mu je po dogovoru pripadal določen odstotek ustvarjenega dobička, je Subanovič živel vedno bolj bedno. Predal se ie pijači in skoraj povsem osirotel. Končno je, razočaran in besen, izdal skrivnost še Jovanu Filevu in nekemu Hristi. ..
»Naj jim bo, da bodo zaživeli. ..«
Taleva pa je tožil na sodišču.
Namesto sreče so mu biseri prinesli zlo: na sam dan razprave proti Talevu^ so našli Jovana Subanoviča mrtvega ob železniški progi Titov Veles-Prilep. Nikoli se ni zvedelo, na kak način je »padel« z vlaka, s katerim se je iz Skoplja peljal v Ohnd na razpravo.
Kako delajo bisere!
Mala, nežna ribica, katere naravo izdaja tudi njeno ime »plašica«, od časa do časa srebrno zablesti v prozornih globinah jezera in v plitvinah. Od osemnajstih vrst rib, ki žive v Ohridskem jezeru, se vsi tisti, ki delajo biserne ogrlice, zanimajo le za plašico.
Ob hladnih, vetrovnih dneh, od decembra do aprila, jih ribiči iz svojih mrež — »se-gem« in »vlač« — vsak dan iztresejo na kamnito obalo pred majhnim naseljem Kaneo. Majhne ribice se nemočno premetavajo na soncu in krvave. Spretne roke z noži snemajo njihove luskine, po katerih so te ribice znane in cenjene tudi v Angliji, Italiji in ZDA.
Luskine dajejo pod stiskalnico in jih potem izpirajo z avionkim bencinom. Na ta način dobivajo ribje srebro — v gosti tekočini ali pa v prahu, ki se laže transportira.
Pravijo, da šele od tod pričenja skrivnost, ki jo je stari Subanovič prinesel z daljnega sibirskega Bajkala in ki jo prebivalci Ohrida
še danes ljubosumno varujejo. Skrivnost je v nekaj vrstah lakov in še v nekaterih primeseh, ki delajo, pomešane z »ribjim srebrom«, srebrno emulzijo. Največja umetnina pa je s to emulzijo premazati zrna raznih oblik in velikosti, da dobijo prav tak videz kot pravi biseri.
Ko se ta zrnca posuše, jih nanizajo v biserne ogrlice.
Industrija biserov
Po vojni je skrivnost »ohridskih biserov« postala le nekoliko bolj »razširjena«. Točneje rečeno: skrivnost izdelovanja srebrne emulzije je tudi danes znana le nekaj ljudem. . . (kadar Mihail Filev enkrat dnevno odhaja pripravljat srebro, ne sme biti nihče z njim!)
. . . toda proizvodnja umetnih biserov je razširjena že na desetine delavcev.
Že leta 1946 je v posebnem pogonu podjetja za ribarstvo okoli trideset delavcev nekaj mesecev letno izdelovalo bisere na zelo primitiven način. Pet let od tega pa to delo končno vse bolj prevzema moderne dobro organizirane proizvodne forme in metode v specialnem podjetju za izdelavo biserov in steklene galanterije.
»Ribje srebro« je industriji zelo potrebno in je tudi zelo drago. Tukaj pa jim je — lahko bi rekli — kar pri roki. Od ene tone rib »plašic« dobijo okoli tri kilograme »ribjega srebra«. V poznih zimskih in pomladnih dneh potegnejo ribiči tudi do 300 ton imenovane ribe iz jezera.
In še važen detajl: ko z rib postrgajo luske, jih odpeljejo v ribarnico. Kajti ribe so še vedno hranljive in. okusne, zato jih tam kmalu zmanjka.
£
Legenda o Biserki — kraljici jezera in boginji ribičev — in o biseru, ki so ga davno nekoč rodile globine jezera, nikjer ni zabeležena, niti je v Ohridu ne zna nihče pripovedovati. Resnična zgodba o »ohridskem biseru« je novejšega datuma in ni lepa. V njenem okviru se je rodilo prvo biserje.
Danes je »ohridski biser« znan daleč naokrog in cenjen in je vedno večji vir dohodka ljudi z obal tega modrikasto-zelenega jezera.
Prednik našega kruha je bil kaj malo podoben kruhu. Bila je 1o navadna kaša iz zdrobljenih in v vodi razžvrkljanih zrn. Dogajalo se je, da se je ta kaša osušila. Kosi take kaše so nadomestovali tedanjim ljudem kruh. Včasih se je pripetilo, da se je kaša iz zrnja skisala in da je postala zato bolj rahla in mehka. Ljudje, ki so si izmislili, da so zamesili kislo kašo s sveže zmletim zrnjem, so iznašli kruh.
Mnogo let je prešlo, preden so se ljudje naučili dobro obdelovati zemljo in dobro peči kruh. Se pred dvesto leti so srednje premožni ljudje jedli kruh, da danes ne bi nihče maral takega jesti.
Krompirja, ki je tako v navadi, pa niso jedli niti bogati ljudje. Ni še dolgo, kar se je pojavil v Evropi krompir. Prišel je iz daljne dežele — Južne Amerike. Prinesli so ga od tam v šestnajstem stoletju z drugimi čudovitimi prekomorskimi redkostmi vred. V začetku krompir ni rastel na gredah, temveč v loncih za cvetlice pri ljubiteljih redkih rastlin.
iz. ziuuidiii
I N TEH N IKE
Ni dovolj, da kosijo travo po parkih in vrtovih z motornimi škarjami, ki jih prepe-Ijuješ počasi sem ter tja — še vse preveč dela. Zdaj so si omislili še to, da voziček brezžično krmariš, sediš lepo v senci in „nadzoruješ" njegovo delo. S hitrostjo tri kilometre na uro se ta nova naprava sprehaja sama od sebe po vrtu tako, kot ji ti ukažeš na mali stikalni plošči, in kosi. Cene te nove naprave za polenitev še niso objavili, je pa najbrž precej visoka.
Od 10 ljudi na svetu je 6 Azijcev
Človeštvo na svetu narašča sedaj letno za 45 do 50 milijonov ljudi, jih je torej vsako leto več toliko, kot ima prebivalstva Francija, Italija ali Anglija. Po najnovejših statističnih ugotovitvah je torej vsak dan, če upoštevamo tudi umrle, 140.000 ljudi več na svetu. Če se bo prebivalstvo na svetu tako množilo še vnaprej, bo čez 50 let še enkrat toliko ljudi na svetu kot danes.
Število ljudi na svetu se je pa, če upoštevamo njihovo razdelitev po posameznih kontinentih, v zadnjih sto letih močno spremenilo. Medtem ko je v 19. stoletju znašal prirastek ljudi v Evropi skoro 1 tretjino vsega človeštva na naši zemlji, je njen delež po letu 1900 padel na eno šestino. Delež Aziie je v drugi polovici znašal glede prebivalstva na zemlji 44 odstotkov, medtem ko je ta odstotek v letih 1950—1960 po-rastel že na 61. Več kot polovica vseh ijudi na svetu živi v Aziji, ali na deset ljudi pride šest Azijcev.
Korenine
Dobriča Čosič
Tudi njegov ded, Luka, je bil hlapec. Njegovega gospodarja, Vasilija, so ubili Turki. Enainštirideseii večer se je Luka preselil v njegovo posteljo. Djordje je dobro pognal zgodbo, ki je v Prerovem še ohranjena v pogovorih najstarejših. Ko se je Kata vrnila s pokopališča, je ukazala Luku: „Obleci si čiste spodnje hlače in pridi v mojo Posteljo. Od nocoj boš spal pri meni." Istega leta je rodila Ačima. Luka pa je umrl s kito. Djordje močneje po-logne prgišče hlapčevih las. Mijat se s stokom zbudi.
„Zakaj spiš? Ali ti je gospodinja rekla, da me ne čakaj?"
Mijat se opravičuje, medtem ko prižiga svečo. Djordje ga ne posluša. Kakor otrok, obešen za noge, visijo na zidu gosli iz grljanke. Nekateri otroci so tako mršavi, šine v glavo Djordju. Glavo imajo vedno čudno veliko. Dolgo in izgubljeno gleda v gosli. Stopi k njim, jih malo premakne in izpusti. Zamolklo so udarile. Mijat stopi s svečo k njemu, boječ se, da jih ne bi razbil. Djordje pihne v svečo in otiplje duri.
Nekajkrat pade v sneg, preden se privleče v hišo. Svita se že. Simka z mokrim obrazom še vedno stoji naklonjena na nečke. Djordje stopi k njej, zazre se ji ' obraz, podaljšan od utrujenosti, in potem v grlo in nedrje.
«Vem, kakšne žene pogosto preoblačijo srajce," iz-
mrmra mokro in z naporom sede k ognjišču, s spuščeno težko glavo.
„A, zato .. . zato ti . . ." se iztrga iz Simke, postoji še nekaj trenutkov, zagledana v stisnjeno suknjo; čuti, da iz nje nekaj lahko in hitro odteka, pa odide na zgodnja gospodinjska opravila.
. . . Misliš, da ne bo prišel? Ačim z očmi vprašuje Mi-jata in stoji pred njim zbrano zamišljen, boječ se, da ne bi hlapec potrdil tistega, kar mora tudi sam misliti. Mijat si oblizuje sneg z ozkih brkov; visok in suh se zvija v lok nad razgreto pečjo in tare dlan ob dlan: šumita tanko, kakor da sta iz suhe jelkovine, in Ačimu sta preveč veseli in brezskrbni, zato stopi k oknu in začne z nohti praskati ledene rože s stekla, da bi bolje videl vhodna vrata in pot ob jesenih.
„Tudi včeraj sem zaman zapregal konje," reče Mijat.
„Nič za to. Vpreži jih spet."
„Pa saj ni sporočil, da pride.”
Ačim se zasuče, zaničljivo obide s pogledom Mijatov suhi vrat in oskubeno kučmo, povzdigne glas:
„Rekel sem: zaprezi!"
S pobešenimi očmi, toda zrelo in hkrati mlado zibaie se v kolkih, Simka prinese kavo, in tako, še hitreje, a kakor tudi bolj kljubovalno, odide.
Ačim ne utegne vprašati, ali ni Djordje prinesel lake novice. Ona gotovo nekaj ve, ko tako molči. Spust: se na divan ob oknu, začne srkati kavo, kadi in z nagubanim čelom pogleduje skozi okno.
V	belem dimu snega in vetra Mijat komaj umirja rejena vranca, ki rezgetaje udarjata s kopiti ob sani, jutro pa se nadaljuje z mislimi zadnjih nespečnosti.
V	teh trenutkih jutra je odhajal s sanmi v Palanko, da pripelje sina šolarja. Vsi, ki so ga tisti dan srečah,
so vedeli, kam gre. Drugače so ga pozdravljali. Tudi on jim je drugače odzdravljal, klical jim je, naj ne gazijo po celcu, in se jih ogibal, poganjajoč konje z gazi. Tam, v Polanki, je resno in molče pomolil Vukašinu roko, da jo poljubi, pazljivo ga je meril z očmi, ugotavljal in sklepal sam pri sebi vsakokrat drugače. Najbolj se je razveselil tisto leto, teden dni, preden sta se srečala, sta dve zasedi streljali nanj in ubili konja pod njim, njemu pa so samo oprasnili mečo na levi nogi, lepo se spominja, Vu-kašin ga je gledal prestrašeno, in roka se mu je tresla, on je vedel, zakaj, in se je smehljal, misleč: „Močno brado ima kakor jaz." Vukašin je rekel s šibkim glasom: „N: treba, da hodiš ponoči sam." To so moje reči," mu je odgovoril in se namrščil, čeprav je čutil drugače.
Tisto leto, ko je opazil njegovo brado, je prvič pomislil na ženske. .Samo da mu prva ne bo za denar. Tisti, ki z dinarji vzdigujejo ženskam krila, imajo bolehen in pritlikav naraščaj." Ko ga je po božiču vozil nazaj v Palanko, ga je, preden sta se povzpela v sani, odpeljal v kolnico in mu strogo rekel: „Če si moški, ženski ne smeš dati niti beliča. Niti oreha. Ženskam je to opravilo. Plačujejo jim samo tisti, ki jim je prazna glava in hlače. Ali si me razumel? Tega ni v tvojih knjigah." Vukašin je samo zgubal ustnice in pokimal.
Danes bi bilo gotovo vse drugače. Toda nekoč . . .
Tedaj sta, ko sta se pozdravila, šla na kosilo v gostilno „Orač" in jedla vsako leto isto jed: gost, posten fižol. Med kosilom nista spregovorila niti besede. Iz Polanke sta odhajala zato, da sta prišla v Prerovo ob zahodu. Brž ko sta prišla z gostilniškega dvorišča, je podal vajeti Vukašinu in užival, ker je spretno in nalahno vodil konje, neutrudne v hitrem, enakomernem diru. Molčala sta in se, kakor da sta sprta, ogibala drug drugega ve: ta dan pred božičem; pomenek sta začenjala po večerji,
Sonce preprečuje rahitis
Skrb za mlečne zobe
Ljudje krivo sodijo, da so mlečni zobje ze tako in tako obsojeni na izpad, zato jim tudi ni treba posvečati nikakršne pozornosti. Vendar je to mnenje povsem napačno. Mlečni zobje so tisti, ki pripravljajo prostor stalnim zobem, od njih je odvisno, kakšni bodo stalni zobje in zato je treba skrbeti zanje in ravnati z njimi tako kakor s stalnimi zobmi. Moramo jih prav tako plombirati in poskrbeti, da jih ohranimo otroku tako dolgo, dokler niso do kraja opravili svoje naloge.
Kajpak je zdravljenje in plombiranje mlečnih zob kaj težavna zadeva, tako za starše kakor za zdravnika. Pred zobnim zdravnikom vlada hud strah in največ otrok uide izpred zobne ordinacije, če le more. Pregledi šolskih otrok kažejo, kakšno vznemirjenje je v čakalnici, zato moramo otroke poučiti že prej, da to le ni tako hudo, kakor se jim zdi.
Če je potrebno mlečni zob izdreti, se to stori takoj. Odklanjamo pa zatrdilo matere otroku, češ: »Zdravnik ti bo zob samo namazal• , in povemo pacientu odkrito, da bomo zob izdrli, če bo treba, kajti če bi podprli materino »tolažbo«t potem pa zob vendarle izdrli, bi otrok zdravniku nikoli več ne verjel. Važno je, da mati otroka pripelje v ordinacijo pravočasno, da ga na to pripravi in da ga tolaži z raznimi praznimi obljubami, Pri tem ravnajmo skrajno obzirno, z največjo potrpežljivostjo. Večina otrok je pri pregledih sprevidela, da je strah povsem odveč, saj v večini primerov to sploh ne boli, pri starejših otrocih pa uporabljamo moderna anestetična sredstva. Otroci to vedo in že pri vstopu v ordinacijo zahtevajo injekcijo.
Preventivno dajemo otrokom kalcium-fluorid tablete, kajti ugotovljeno je, da v takih krajih, kjer voda vsebuje večje količine fluora, ni zobne gnilobe (cariesa). Matere naj priskrbijo otrokom zobne ščetke in pazijo, da si bo otrok čistil zobe zjutraj in zvečer, zlasti zvečer pred spanjem, kajti nove raziskave so pokazale, da se tvorijo ponoči kisline, ki povzročajo gnitje zob.
Sonce tudi zdravi, včasih vsaj preprečuje eno izmed hudih bolezni — rahitis. Kam lepša priložnost ko sedanji čas, da otroci čim več prežive na zraku in soncu, da za-puste zaprte prostore.
Da bi dojeli, kako važno je preprečevanje in zaščita pred rahitisom, bomo nekoliko spregovorili o tej bolezni. Če staršem rečemo, da njihov otrok boleha za rahitisom, se pogosto za to niti toliko ne zmenijo, ker mislijo, da gre dejansko le za nekoliko krive kosti, ki se bodo kasneje že same po sebi zravnale. To je skrajno zgrešeno mnenje, kajti je bolezen, ki more pustiti zelo hude posledice. Rahitis je bolezen vsega organizma in obstaja v motnjah pri razporeditvi kalcija, fosfata in drugih soli, ki so neobhodno potrebne za normalno stanje mišičevja in živcev. Do teh motenj prihaja zaradi pomanjkanja vitamina D.
Že po drugem ali tretjem mesecu starosti se pri rahitičnih dojenčkih opaža raz-mehčanje lobanjske kosti. Te kosti niso trde in lobanja se ob pritisku s prstom upogiba, kot bi bila iz kavčuka. Otrok je bled in glava se mu znoji. Če se zdravljenje ne začne tekoj, se bolezen razvija: otrok je mlahav ne more držati glavo pokonci, apetit ima slab in je cmerav. Hkrati se tudi opaža, da počasi raste in tudi na teži ne pridobiva mnogo. Še v prsnem košu spredaj in na rašče-nem delu reber se dajo otipati majhne vzbokline. Prsni koš se nekako napne in otrok dobi tako imenovane „kurje prsi’. Vča-
sih pa se prsni koš na kakem gornjem mestu sesede, medtem ko se na spodnjem delu razširi. Pri rahitičnem otroku je trebuh napet, ker so črevesne mišice trebušastega zidu mlahave in otrok dobi tako imenovani »žabji trebuh". Ta otrok dolgo časa ne shodi, noge dobijo obliko „C>" ali ,X”.
Čim pozneje se zdravljenje začne, tem očitnejše in hujše posledice pusti bolezen na otroku.
Omenili smo kot vzrok pomanjkanje vitamina D.
Pod vlivom vitamina D kalcij iz hrane ia-že prodira skozi sluznico in se zbira v kostnem tkivu. Od količine kalcija v krvi pa je odvisno tudi razvijanje mišičja in živčevja.
Največje količine vitamina D dobimo v ribjem olju, v maslu, rumenjaku, mleku, siru in drugi podobni hrani. Vitamin D pa se ustvarja tudi v sami koži. Za to pa je potrebno, da se koža čim bolj izpostavi soncu oziroma ultravijoličnim žarkom. Zato je sončenje enakovredno jemanju ribjega olja. Ker je sonca dovolj, naj ga otrok uživa. Zato čim več na sonce, dokler ga je še kaj!
SAME GOBE
Tessinska gobja juha
1 kg očiičenih gobic operemo in narežemo na listke. V posodi zavremo skodelico olivnega olja in duiimo v njem gobice skupaj z nasekljano čebulo. Po desetih minutah prilijemo približno tri četrt litra vrele vode, dodamo dve jedilni žlici nastrganega krompirja in dobro premešamo. Kuhamo deset minut na ne prehudem ognju, solimo, popramo, prilijemo kozarec črnega vina in pesf sesekljanega peteršilja. Na koncu dodamo ie skodelico sladke smelane.
Gobe na ruski način
Pol kg jurčkov očistimo, operemo in posušimo v čistem prtičku, nato pa zrežemo na listke. Dušimo jih v posodi z dvema žlicama masla. Dodamo 2 žlici sesekljanega drobnjaka, zelo malo sesekljanega janeža, sol in poper. Ko so gobice skoro skuhane, jih polijemo s štirimi žlicami kisle smetane. Serviramo jih s krompirjem ali rižem.
Gobov narastek
četrt kg rezancev skuhamo v slani vodi, stresemo na cedilo in poplaknemo s hladno vodo. Nato očistimo pot kg gob, na drobno narežemo in dušimo s sesekljano čebulo na vroči masti. Solimo, popramo, dodamo nekoliko poprike, pest sesekljanega peteršilja in dobro premešamo. V dobro namazan pekač naložimo izmenoma plost rezancev in gobic. Na vrhu potresemo zmes s pestjo belih drobtinic in obdamo s koščki masla. Narastek pečemo pol ure v srednje vroči pečici in serviramo s paradižnikovim sokom.
Gobova solata
Pol kg gobic očistimo, operemo in prerežemo na polovico. V slani vodi jih četrt ure kuhamo, nato precedimo in damo v skledo. Ohlajene gobice prelijemo * sledečo marinado: 2 jedilni žlici olivnega olja, 1 žlico limoninega soka, 2 žlici kisle smetane, sol, poper, kc-perce in sesekljan peteršilj. To dobro premešamo in pustimo gobe več ur v marinadi, nakar jih serviramo a pommes frites.
Jogurt
Ker je zlasti v poletni vročini jorgurt zelo priporočljiva pijača, ne bo odveč, če se z njim seznanimo nekoliko podrobneje.
Nekateri trdijo, da je jogurt turškega izvora, v resnici pa je njegova domovina Bolgarija. Turki so ga spoznali šele takrat, ko so leta 1393 vdrli na Balkan. Ruski biolog Menšikov je leta 1887 analiziral jogurt in zbral statistične podatke, na podlagi katerih je dognal, da živi v Bolgariji več stoletnikov kot v vseh drugih državah no svetu. To dejstvo je pripisoval okoliščini, da v tej deželi zaužijejo mnogo jogurta. Kronika ve tudi povedati, da je francoski kralj Ludovik XIII. leta 1484 prav z jogurtom zdravil in ozdravil svojo želodčno bolezen.
Gospodinje pripravljajo za zimo
sadne sokove, kompote in marmelade
Skrojni čas je, da si za zimske mesece pripravimo sadne sokove, kompote in marmelade. Pri pripravi pa moramo paziti, da se v teh proizvodih ohrani čimveč vitaminov. To bomo uspeli le, če ne bomo sadja predolgo kuhale, temveč samo pasterizirale v za to pripravljeni posodi: sokovni-k u. Priprava sadnih sokov v sokovniku je zelo enostavna. Potrebujemo 5 kg grozdja ali drugega sadja (jabolk, sliv, paradižnika in podobno) in 50 dkg sladkorja. Grozdju potrgamo peclje, slive razpolovimo in odstranimo koščice, jabolka in hruške zrežemo na drobne krhlje. Oprano in pripravljeno sadje zmešamo v skledi s sladkorjem in vsujemo v perforirani vložek, tega postavimo v zbiralno posodo, katero položimo na kozico, ki smo jo prej napolnili s to-
plo vodo. Ko voda v kozici zavre, vodna para prihaja do sadja, sadne celice pod vplivom toplote popokajo in sok se iz sadja odceja v zbiralno posodo. Prvi sok je še voden, zato ga moramo zliti nazaj k sadiu. Ko mine pet minut, ga iz zbiralne posode pretočimo v pogrete steklenice. Steklenice takoj zamašimo z gumijastimi kapicami, prekuhanimi zamaški ali celofanom (najboljše so gumijaste kapice). Steklenice zavijemo v krpo in pustimo, da se počasi ohlade.
Na 1 kg jagodičevja pridobimo 9 do 1C dl zgoščenega soka, ki je odličen desertni sok; razredčen z 2A mineralne ali navadne vode pa nam daje po okusu, kvaliteti in vitaminski vrednosti zelo cenjeno osvežilno in zdravo pijačo.
V vzhodnih deželah je postal jogurt narodna jed, v Ameriki pa ga porabijo 6 milijonov litrov na leto. V današnji dobi se z jogurtom hranijo že po vsem svetu, zlasti zato, ker mu pripisujejo zdravilno moč, predvsem kar zadeva črevesna obolenja. Nekateri so prepričani, da jogurt najbolj koristi, če ga uživamo zjutraj na tešče. V resnici jogurt deluje enako osvežujoče pred jedjo kakor po njej ter ob vsakem času.
Če smo se odločili uživati jogurt redno kot dieto, mu lahko dodamo različno sadje ali pa nekaj sladkorja, da bi se ga ne naveličali. V poštev prihaja tudi vanilija ali pa razni sadni sokovi. Če ga želimo pripraviti s kakšnim sadnim sirupom, dodamo po eno veliko žlico sirupa na vsak kozarec jogurta. Namesto sadnega sirupa lahko dodamo tudi žlico marmelade. V obeh primerih moramo jogurt dobro premešati. Nekaterim utegne prijati jogurt s priokusom kakaoa. V tem primeru najprej dobro zmešamo sladkor in kakao in dodamo nekoliko vode. Nato prilivamo počasi jogurt in vso zmes neprestano mešamo. Okus jogurta lahko tudi popravimo z nekaj žlicami močno sladkane črne kave.
Naj bo jogurt pripravljen tako ali drugače, pa tudi v naravni obliki, vedno predstavlja za otroke idealno pijačo. Prav tako je jogurt priporočljiv tudi za odrasle in starejše osebe, zlasti za tiste, ki imajo težave s prebavo.
onadva sama, in poslušala drug drugega, dokler ni vas vzkipela v streljanju in vrvenju petelinov. Najprej je Vu-kašin njemu nadrobno položil račun o svojem življenju v mestu in šoli, pofem pa je on njega seznanjal z dogodki in spremembami v gospodarstvu in v vasi.
Od njegove sape se je zameglilo okno. Kakih dese! let je minilo od tedaj. Postal je visokošolec. »Vakušin, zdaj je čas, da postaneš radikal. Vem, da si to že postal, ker si moj sin. Hočem, da boš glasnejši in slavnejši od očeta. Hočem, da boš prvi." — „Bom," je resnobno rekel Vuka-šin. »Kadar si na shodu, pusti besedo, naj se valja po glavah, ti pa jo poslušaj in gledaj. Ti govoriš, kakor da klofutaš ljudi. Naše ljudstvo ljubi težko in počasno besedo."
Niti ene besede: »Pridem." »Pridem" misli Ačim, ko gleda skozi ledeno vezenino stekla na pot zraven jesenov, zdaj še višjih v belem dimu snežnega meteža. »Čakaj me s sanmi v Palanki," zakaj odkar se je vrnil iz Pariza, tretje leto je od tedaj, ga ni bilo domov.
»Konji so zaprežem," reče in čaka Nikolova glavci, potisnjena v sobo skozi odpahnjena vrata. »Sani so popravljene!" zdaj jezno ponavlja Nikola, ker Ačim ne mara gledati zapreganja konj in nikoli ne gre iz sobe, da bi zlezel na sani, dokler ga ne pokličejo.
Ačim molči in si gleda v kolena. Nima rdečih volnenih rokavic, toplih tudi očem. Ni pripravljen za pot. Gleda po mizi in divanu. Ko bi bila Simka tukaj, bi jo ozmerjal.
»Naj čaka!” reče in si prižge novo cigareto.
Desni konj se vzpenja, črna griva mu je posivela od snežnega prahu.
Zakaj mu ni poslal vsaj pisma? Pa tudi ta pisma .. . Vedno krajša so. Nekoč je potreboval ves večer, da je prebral pismo iz Pariza. Bral jih je naglas. Sam. Djordju in Simki samo tisto, kar se je nanašalo nanju, osebno. Ni-
komur in nikoli ni pripovedoval Vukašinovih pisem. Potem, ko so začela prihati krajša in vedno krajša . . . Samo denarja je hotel. Da me morda ne zapušča? Vstane in se sprehodi od okna do postelje. Potem obstane pred stekleno omaro, polno časnikov in knjig, sram ga je zavoljo tistega pisma: »Zakaj, Vukašin, ne zahtevaš, naj ti pošljem nove hlače in opanke; do zdaj si jih gotovo že raztrgal. Jaz pa nočem, da bi bil vagabund in mi delal sramoto. Kaj bodo mislili ti katoličani o nas Srbih, ko te vidijo z raztrganimi koleni?" Nikoli ni pisal za opanke in hlače. Prišla je samo fotografija — Vukašin v jahalni suknji s kravato. Teden dni je ni nikomur pokazal, sam pa jo je gledal ure in ure, kadar je potisnil zapah na vratih in zvečer proti svetilki, ko so v hiši vsi zaspali. Potem n' mogel vzdržati: pokazal jo je najprej Simki in hlapcem, pa se niso nehali smejati gosposki obleki, ki je, tako so trdili, skazila Vukašina. »Tisti, ki se učijo knjig in učenosti, se morajo oblačiti drugače. Duhovniki, recimo, nosijo talar,” jim je govoril, spominja se, še bolj ga je postalo sram, ker sta Tola in Mijat raznesla po vasi novico o Vu-kašinovi fotografiji, pa so kmetje vsako jutro in večer vreli na Ačimovo dvorišče, da bi jo videli in pili staro žganje.
Ačim si mrši brado, kazi njena čopa in kima z glavo, kakor da posluša pravično sodbo.
»Tam je drugačno podnebje. Oni menijo, da je naša obleka turška, to pa že tako veste, da Turkov nihče na svetu ne mara," ga je opravičeval. »A česa se bo tam naučil?" — »Pravne znanosti," je odgovarjal, sam pri sebi pa je mislil: »Da se izuči za notranjega ministra, da bo najvažnejši človek v vladi, da bo varoval red v državi, ji pisal postave in izdajal odloke, ki jih bodo ubogali brez ugovora. Podedoval bo moje ime v stranki, takoj bo znan, spoštovan, ubogali ga bodo, človek z imenom bo, ne pa nekakšen novopečen radikalček, kramar, repa brez
korenin. On mora biti kakor jaz pravi, stari radikal, Ada-movec. Ko Vukašin prevzame vajeti, bo poslančevanje prepustil Djordju, z mojo pomočjo in mojimi ljudmi ga morajo izvoliti. Simka mi bo porodila vnuke, jaz jih bom va:oval, priimek jim ne bo Katic, moji vnuki se bodo pisali Ačimovič, prebiral bom časnike in spokojno čakat smrt. . . Moj oče pa je bil mlinar in hlapec. Listič na kolovozu. Luka prišlec...'
»Ačim, verjemi samo sebi, in sicer, kadar si sam. Sinovi se te morajo bati in te nekoliko sovražiti, dokler ne ostariš. Samo oni in mati lahko prinesejo človeku nesrečo-Vnuke pa imej rad," se spomni očetovega opomina. Kaj je mogel, ko se je to začelo, brž ko je shodil. Še prej. Takoj se je videlo, da bo lep in močen. Ni bil ne pritlikav ne molčečen ne smolež kakor Djordje. Djordje se niti z otroki nikoli ni igral. Zavleče se v senik in molči. In ne oglaša se. Vukašinu prevrne večerjo, zahrbtno ga potisne v mlako in mu zamaže novo obleko. Njemu sem zmerom kupoval lepšo. To je moj greh. Zmerom sem ga ločevol, drevo na samem pa ubije veter.
Mijat stoji vzravnan na saneh in drži vso svojo teže in moč na vajetih, konja upogibljeta vratova in prhala, Ačim si prižiga cigareto, brez moči pred seboj in opominom. Ta vsako leto enaki dan je drugačen zanj. Vsaj denar bi bil lahko pisal.
»Konja bosta strgala komate!" reče Nikolova glava, spet pomoljena skozi priprta vrata.
»Sporočilo lahko pride zdaj," reče ne da bi gledal k Nikolu.
»Zdaj niti volkovi ne prihajajo iz brloga."
»Naj popelje konje do Morave."
Konji in sani so zdrveli na pot in izginili v dimu snežnega meteža. Ačim umakne glavo iz okna.
(Nadaljevanje sled’)

MARK T W A I N :
Sanatorij za apetit
Osamljeno poslopje, ki stoji na vrhu hriba, poraščenega s smrekami, je sanatorij za apetit. Kdor ga izgubi, odide tja, da ga spet najde.
Po prihodu me je profesor Halemberger odpeljal v svojo posvetovalnico in mi zastavil nekaj vprašanj.
»Ura je šest. Kdaj ste zadnjič jedli?«
»Opoldne.«
»Kaj ste jedli?«
»En sam grižljaj.«
»In s čim so vas pogostili?«
»Z običajno jedjo.«
»Svinjski in telečji kotleti, zelenjava, marmelada — sem uganil?«
»Da, toda za božjo voljo, nikar mi ne govorite o vseh teh jedeh, saj ne morem o njih niti slišati.«
»Ste se vseh teh dobrih jedi naveličali?«
»Da, žal. Ne prenesem, čeravno samo govorite o njih.«
»Zadošča, da jed le vidite, pa vam postane slabo?«
LUDOV1KA KALAN:
Jutvc cž> mcvju.
V neznane dalje je zbežala noč in sonce siplje prve žarke zlate.
Nad sinjim morjem krilijo pojoč galebov prebujenih bele jate.
Zaprli so svetilniki oči, utrujeni so tiho pozaspali. . .
Od juga veter jutranji sumi, blestijo se valovi kot opali.
Meduza ziblje v njih meglen pokrov, prilezel rakec je na vlažno skalo.
Po čolnih se srebri ponočni lov, uprl je ribič veslo ob obalo.
jutranje delo zaživi povsod, s pristana jadrnica je spolzela. Odpravlja ladja se na daljno pot, v slovo sirena trikrat je zapela.
Mornarji s krova na obrežje zro, v brezkončne dalje pelje morska cesta, globoko v srcih si s seboj neso pozdrave domovine v tuja mesta.
»Še huje, v drobovju mi kar zavre.«
Zdravnik se je trenutek zamislil, zatem vzel dolg seznam jedil in ga pričel pozorno proučevati od začetka do konca.
»Zdi se mi, je dejal, »da bi morali jesti. ..«
Za trenutek je postal in dodal:
»Tako, tako, izberite nekaj!«
Pogledal sem v jedilnik. Moj želodec se je nenadoma vznemiril. Med najogabnejšimi jedmi, ki so bile kdajkoli pripravljene, so bile te z jedilnika prav gotovo najstrašnejše.
Na začetku je pisalo: »Trdi, na pol kuhani vampi, rahlo smrdljivi, s čebulo.« Pod tem sem bral: »Paprikaš iz mlade mačke, papri-kaš iz stare mačke, slepe miši v omaki.« Na koncu je med jedmi po naročilu pisalo: »Surovi mornarski škornji, zmehčani v loju.« Ves jedilnik je bil poln jedi, ob katerih se je človeku ježila koža.
»Doktor,« sem dejal, »uganjati šale z resnim bolnikom, kakršen sem, ni lepo niti pošteno. Semkaj sem prišel, da bi spet dobil apetit, ne pa zgubil še tisto, kar mi je ostalo ...«
Zdravnik je resno odvrnil:
»Ne šalim se, čemu bi se šalil?«
»Toda . . . Saj ne bom spravil po grlu nit! grižljaja po vsej tej gnusobi.«
»In čemu?«
To vprašanje je zastavil s takšno prosto-dušnostjo, da nisem mogel doumeti, ali je naravna ali narejena.
»Čemu?« — Zdravnik morda ne ve, da že nekaj mesecev nisem jedel drugega kakor lahke jedi. »Te vaše ogabne jedi . . .«
»Moj dragi gospod, videli boiste, da vam bodo všeč. Sicer pa jih morate jesti. Tukaj vladajo sila strogi zakoni. Ne morem dopustiti, da bi jih kdo kršil ali se jim izmika!.«
»Prav, doktor,« sem dejal z nasmeškom, »tedaj odhajam.«
Zdravnik se je, kakor je bilo videti, ujezil. Spregovoril je z glasom, ki je docela spremenil položaj.
»Prepričan sem, da me ne boste tako žalili. Sprejel sem vas z najboljšimi željami in upam, da ne boste zlorabili mojega zaupanja. Zdravljenje apetita je edini način, s katerim lahko služim ;svoj vsakdanji kruh. Če bi odšli od tod z apetitom, kakršnega imate — oziroma nimate — sedaj, bi ljudje to izvedeli in utegnili sklepati, da pri vas nisem uspel pa ne bom tudi pri drugih. Prepričan sem, da ne boste odšli? Saj me vendar ne nameravate ponižati!«
Opravičil sem se mu in ostal.
»Prav. Prepričan sem bil, da boste ostali. Kajti v nasprotnem primeru bi iz ust moje družine vzeli kos kruha. Bi želeli večerjati?«
Spet je prijel strahotni jedilnik.
»Pri nas velja tole pravilo. Če izberete jed, vam jo takoj servirajo, toda treba je le mojega privoljenja. Niti ene jedi ne morete dobiti brez mojega odobrenja.«
»Odlično. Za zdaj ne zahtevam ničesar. Pospremite me do sobe, kuharja pa — zaradi mene — lahko pošljete spat.«
Profesor me je spremil do najvišjega nadstropja in popeljal v majhen apartma.
Z okna sem imel krasen razgled na stezice, zelene doline in hribček, prekrit z gozdom, na lepo in živopisno samoto, daleč od trušča in ljudi. V majhnem salonu je bilo nekaj polic, polnih knjig. Pri odhodu mi je profesor dejal:
»Kadite in berite, kolikor želite, pijte, kolikor se vam zljubi. Ko boste lačni, pozvonite in naročite strežniku, kaj želite, jaz pa bom odločil, če vam željo lahko izpolnijo. Po mojem mnenju je vaš primer zelo zamotan in prvih štirinajst jedi z jedilnega lista ne bi priporočal za vaša usta in želodec. Prosim vas, premagujte skušnjavo in jih ne zahtevajte.«
»Ah! Premagoval naj bi se? Bodite brez skrbi. Pri meni boste prihranili pri denarju. Zamisel držati bolnega č'oveka z jedilnikom za krokarje, je prava bedarija.«
To sem izgovoril z odločnim ogorčenjem v glasu, kajti bil sem užaljen ob vsem tem groznem in hladnokrvnem razgovoru in vseh teh nizkotnih sredstvih za ubijanje bližnjih.
Zdravnik je bil videti nejevoljen, vendar ne užaljen. Položil je jedilnik na posteljno omarico in dejal:
»Vaš primer vsekakor ni najtežji, vendar pa sodi med najneprijetnejše glede zdravljenja in zahteva zelo pazljivo kuro.«
Tiran me je zatem zapustil in utrujen ter zaspan sem se pričel slačiti. Spal sem petnajst ur. Naslednjega dne sem se prebudil svež in spočit. Pozvonil sem in dejal, naj mi prinesejo kavo s pecivom. Strežaj mi je s prstom pokazal na zloglasni jedilnik. Takoj sem mu dejal, naj odide, ker ga ne potrebujem.
Kaj naj storim? . . . Naj kadim ali berem? Cele ure sem bral in kadil. Knjige so bile skoraj povsem enake. V njih je pisalo o ljudeh. ki so zašli v puščavi, o zakopanih rudarjih, meščanih, ki so gladovali v obleganih mestih. In prebral sem, kaj vse so jedli, da ne bi pomrli od gladu. Na začetku branja so se mi vse te stvari gnusile, potem pa sem se počasi privadil nanje, dokler si nisem nenadoma celo zaželel, da bi poskusil te peklenske mešanice.
Minilo je štirideset ur, odkar nisem niče-
DADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. p r o-gram: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje:.I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg —- 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert.
Sobota, 13. avgust:
I- program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Fant-veseli bodite — 8.45 Sirni pisani svet — 14.00 Pozdrav ^ale — 15.20 Za filateliste — 16.20 Mladinska oddaja 16.45 Za delovno ženo — 18.55 Šport — 19.30 Odmev — 20.15 Verdijeva opera „Don Carlos", Salzburške *tavnostne igre.
tl. program: 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Beležke *1 dnevnika — 9.20 Ti in žival — 11.00 Ljudske viže — 12.03 Za avtomobiliste — 14.15 Godba na pihala — 17.40 j^dstvo in domovina — 20.05 Dobro zabavo — 21.45 P°rt — 22.20 Plesna glasba ob koncu tedna.
Nedelja, 14. avgust:
1 program: 6.50 Domači vrt — 8.05 Kmečka od-daiQ — 9.00 jutranja melodija — 11.00 Dopodanski kon-Cer* — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate 17.05 AAi igramo, vi plešete — 18.00 Otroški oder — 10-00 Šport — 20.10 Slušna igra — 22.10 Pogled v svet.
t*- program: 6.10 Vesele melodije — 7.05 Godba nQ pihala — 9.00 Operni koncert — 10.25 Od dežele do dežele — 13.15 Za avtomobiliste — 18.30 Mladinska od-daiQ — 20.00 Salzburške slavnostne igre — 20.45 Bomba 1,1 reaktor, človek v dobi atoma — 21.45 Šport.
Ponedeljek, 15. avgust:
. '■ Program: 7.00 Vesele melodije — 9.00 Pisan r°9 melodij — 11.00 Operetni koncert — 12.45 Zabav-nQ glasba — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Svetovni prijatelj — 17.00 •»Slehernik*, Salzburške slavnostne igre — 19.00 Šport — ^ ^ Iz musicla ..Dunajčan v Ameriki' — 22.10 Pogled
** Program: 6.10 Vesele melodije — 8.00 Ljubeze t,
poletje in glasba — 9.00 Operni koncert — 10.25 Ljudska glasba — 13.15 Za avtomobiliste — 14.15 Koroško spominsko leto 1960 — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Operetni koncert — 19.10 Od melodije do melodije — 20.00 Glasbena slušna igra — 21.45 Šport.
Torek, 16. avgust:
I.	program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Domači koledar — 8.45 Srečni otok, potopis iz Sardinije — 14.30 Kulturno delo dežele — 17.10 Mi igramo — 18.20 Tisk in gospodarstvo — 18.55 Šport — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.30 Odmev časa — 20.15 Slušna igra — 22.10 Pogled v svet.
II.	program: 6.05 Preden odidete — 7.10 Beležke iz dnevnika — 8.10 Oddaja Rdečega križa — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Pomembni orkestri — 16.00 Zenska oddaja — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Esperanto — 20.00 Bregenške slavnostne igre: Melodije Johanna Straussa.
ve pesmi — 17.55 Plesna glasba — 19.15 Dunajski jesenski velesejem — 20.30 Pozor, snemanjel — 21.55 Šport
—	22.10 Pogled v svet.
Petek, 19. avgust:
I.	program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Orkestralni koncert — 8.45 Pozdravljeni! — 13.00 Pestro pomešano — 15.30 Kulturno ogledalo — 18.10 Prosti čes je dragocen — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.15 Salzburške slavnostne igre: solistični koncert.
II.	program: 6.05 Mladi glas — 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Beležke iz dnevnika — 9.20 Mladina naj potuje — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura — 17.10 Znanje za vse — 19.10 Teden dni svetovnega dogajanja
—	20.00 »Jaz, Caron de Beaumarchais' — 21.55 Šport — 22.10 Pogled v svet.
RADIO PROGRAM,
Sreda, 17. avgust:
I.	program: 6.00 Pestro pomešano — 7.55 Gospodarske vesli — 8.00 Da, to je moja melodija — 8.45 'z ženskega sveta — 14.45 Za prijatelja popevk — 16.25 Koncertna ura — 17.55 Vetrinjsko blato — 18.55 Šport
—	19.30 Odmev časa — 19.55 Salzburške slavnostne igre.
II.	program: 6.05 Premislite prosimo sami — 9.20 Mladina naj potuje — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe
—	12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Za prijatelja opere —
16.00	Otroška ura — 16.30 Glasba za mlade zaljubljence
—	17.10 Kuliurne vesti — 19.15 Za prijatelja planin — 20.30 Baletna glasba.
četrtek, 18. avgust:
I.	program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Zvoneče platno — 8.45 Avstrijci v tujini — 13.10 Mladina poje — 15.30 Koroški avtorji: Lorenz Mačk — 17.55 Kulturne vesti — 18.15 Oddaja za delavce — 18.30 Mladinska oddaja — 18.55 Šport — 10.30 Odmev časa — 20.15 Odlomki iz veselih večerov.
II.	program: 6.05 Preden odidete — 7.10 Beležke iz dnevnika — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 12.03 7a avtomobiliste — 14.15 Pomembni orkestri — 16.00 Zenska oddaja — 16.30 Zaljubljene gosli — 17.40 Schubedo-
Televlzijski program:
Vsakodnevna oddaja: 20.00 čas v sliki. Oddaja Cas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa.
Nedelja, 14. 8.: 17.00 Za otroke: Svet mladine — 17.30 »Lassie", pripovedka psa — 20.00 »V imenu ljudstva", bivši posebni sodniki v pravosodju Zahodne Nemčije — 21.05 »Pesem goloba".
Ponedeljek, 15. 8.: 17.00 »Mesto na hoduljah", pravljica — 19.30 Igra magnetičnih sil — 20.20 Aktualni šport — 20.40 »Zenske okoli Richarda Wagnerja', umetniška biografija.
Torek, 16. 8.: 19.30 Otroci v jami, film — 20.20 »Mož-copata", komedija o ljubosumnosti.
Sreda, 17. 8.: 17.00 Za otroke — 17.45 Ekspedicija v neznano — 19.30 čuvarji zdravja — 20.20 V pestri vrsti.
Četrtek, 18. 8.: 19.30 Šport — 20.20 »Colombe", prenos iz nemške televizije.
Petek, 19. 8.: 19.30 Za filatelista — 20.20 »Na zeleni trati", pevska igra.
Sobota, 20. 8.: 10.30 Kaj vidimo novega — 20.20 Ker se počutimo močnejše, reportaža — 20.50 »Hiša potna ugank".
sar poskusil. Stekel sem k zvoncu in naročil, naj mi prineso drugo jed z jedilnika, narejeno iz nekakšnih kopriv in paprike.
Odločno so me zavrnili.
V prihodnjih petnajstih urah sem večkrat pozvonil in zahteval po vrsti vse jedi z jedilnika. Dobil nisem niti ene. Premagal sem torej vse svoje predsodke. Mogočno sem napredoval. Počasi sem se bližal strašni številki 15 s srcem, ki je strahotno bilo. Zdelo se mi je, da padam v prepad. Končno — ko je minilo šestdeset ur, odkar nisem ničesar poskusil .. . sem prebrodil tudi zadnji predsodek in naročil jed s številko 15 — mornarske škornje, zmehčane v loju.
Čez petnajst minut so mi prinesli jed. Prišel je tudi zdravnik in si zadovoljno mel roke. Veselo mi je dejal:
»Kakšna kura! Pravcat čudež! Bil sem trdno prepričan, da bom uspel. Moj sistem nikdar ne zataji .. . nikdar, zapomnite si! Apetit se je povrnil, mar ne? Priznajte, ne da bi me razveselili, temveč zaradi gole resnice!«
Nasmehnil se je in dejal:
»Zdravljenje je končano. Zdaj vam lahko vsekakor ponudim okusen beafsteak.«
Beafsteak je bil mehak in tako okusen, da so se mi med jedjo v očeh lesketale solze hvaležnosti do doktorja, ki mi je znal vliti prav toliko zdravega razuma, kolikor mi ga je manjkalo, ko sem živel brez užitkov in jedel brez apetita.
A NE K D O TE _
■	Chestertona so povabili k večerji in ko so povečerjali in se je bližala kritična ura obmiznega pogovora, so od pisatelja seveda zahtevali, naj spregovori. Torej se je dvignil in začel:
„V Neronovih časih so privlekli v areno sužnja. Odprla so se vrata kletke in iz nje je skočil lev. Ubogi suženj je bil izgubljen, rezen če se ne bi zgodil čudež. Lev je planil nanj, toda mož je zveri le še utegnil zašepetati nekaj besed v uho. In glej, čudež se je zgodil, lev se je začel umikati, zmeraj bolj, zmeraj bolj in s podvitim repom je izginil iz arene. Neron je tedaj poklical sužnja k sebi in mu obljubil, da mu podari življenje, če pove, kaj je levu zašepetal v uho. In mož je odgovoril: ,Zelo preprosto. Rekel sem mu samo: Pazi! Če me požreš, bodo od tebe zahtevali zahvalni govor.' In lev je pobegnil."
In ne da bi še kaj pripomnil, je Chester-ton spet sedel.
*
■	Bred Harte bi moral imeti v Richmondu predavanje. Toda čez dan se ni počutil prav dobro, zato je šel s prijateljem na sprehod. Prijatelj je hvalil richmondsko podnebje: „Tu umre dnevno en sam človek!"
»Česa ne poveste," se je prestrašil Bred Harte, „je današnji že mrtev?"
*
■	V njegovih zadnjih letih so se Fonte-nellu le še redko utrnile duhovite besede, zaradi katerih je bil tako slaven.
Diderot je takrat rekel o njem: »Tak je kot starinski grad, v katerem kdaj pa kdaj postraši duh.”
Stendhalovi izreki
Pomisli, kaj bi rekel o nekem človeku ali o neki stvari, ko bi te poklicali, da spregovoriš o njej svoje mnenje v dveh besedah pred sodnim zborom, ki bi ga sestavljali Moliere. Hel-vetius, Corneille, Homer, Ossian in La Fontaine.
*
Ali bo največji pesnik leta 2804 vedel kaj več resnic o človeškem srcu kot jih ve največji pesnik leta 1804!
*
Čemu se ljudje v gledališču sramujejo jokati, ne sramujejo pa se smejati!
*
Shakespeara občudujem vsak dan bolj. Ta človek ni nikdar dolgočasen; je popolna slika narave. To je učbenik, ki ga imam rad. Nikdar ni več vedel. Torej ni treba, da se učim grški. Treba je občutiti, ne pa vedeti.

Nationale Minderheiten
nicht Hindernis, sondern Brucke zwischen den Volkern
4
(Fortsetzung aus der letzten Nummer)
Die Angestellten in Verwaltungsorganen und offentlichen Diensfen sind in der Vojvodina zu 20 % Ungarn und 5 % Angeho-rige onderer Minderheiten. In Kosovo-Me-tohija sind die Skipetaren mit nur etwa 2C % am Angestelltenbestand beteiligt, was jedoch auf den aus der Vergangenheit iiber-nommenen Mangel on gelerntem Personal in den Reihen der skipetarischen Volks-gruppe zuruckzufuhren ist.
Wie sieht es nun in Jugoslawien mit dem Gebrauch der Minderheitensprachen aus?
In der Bundesnationalversammlung sowie in den Nafionalversammlungen der einzel-nen Volksrepublšken sieht jedem Abgeord-nefen das Recht zu, in seiner Muttersprache zu sprechen, doch muss seine Rede in eine der jugoslavvischen Sprachen (serbokro-atisch, slowenisch oder mazedonisch) uber-setzt vverden. Minderhei"enangeh6rige sind auf dem gesamten Staatsterritorium der Fo-derativen Volksrepublik Jugoslawien be-rechtigt, sich vor den Verwaltungsorganen, im administrativen Strafverfahren sowie vor den Gerichten ihrer Muttersprache zu be-dienen, sotern sie wegen der Unkenntnis der Mehrheitssprache einen solchen Wunsch aussern sollten. In Gebieten, wo sie einen bedeutenden Teil der Bevolke-rung ausmachen, haben die Minderhei-tenangehorigen das Recht, schriftiiche Ein-gaben in ihrer Muttersprache zu verfassen und die Aussteilung individueiler Akten in derselben Sprache zu verlangen. In Bezir-ken oder Gemeinden mit einer mehrheifli-chen Minderheitenbevolkerung wird auch die Sprache dieser Minderheit als Amfs-sprache anerkannt.
I Dies heisst mit anderen Worten, dass I die offenfliche Verwaltung 9 dort in zwei Sprachen amtiert und I dass die offentlichen A u f-| schriften zweisprachig sein ■ mussen.
Fur das Autonome Gebiet Kosovo-Meto-hija ist in diesem Zusammenhang durch einen Sonderakt des Gebietsvollzugsrates noch folgendes verfugt worden:
•	Alle von den VolksausschOssen und anderen staatlichen Organen oder Institu-tionen beschlossenen Rechtsakte allgemei-nen Charakfers (Statuten, Entscheidungen, Empfehlungen, Anordnungen, Anweisungen, Reglements und dhnliches) sowie allgemeine Bekanntmachungen, Aufrufe, Vervvarnungen und dergieichen werden verbindlich in beiden Sprachen (der serbckro-atischen und der skipetarischen) gutgeheis-sen und veroffentlicht.
•	Mundliche Verhandlungen und Sitzungs-protokoile von Volksausschussen sind in beiden Sprachen zu fuhren und zu bestatigen; den skipetarischen Ausschussmifgliedern wer-den alle fur die Sitzungen bestimmten Un-terlagen in skipetarischer Sprache zuge-stellt.
•	G f f e n 11 i c h e Aufschriften (Strassennamen, Titel von Institutionen, Fir-men und dergieichen) mussen in beiden Sprachen verfasst sein.
•	Alle Organe, Einrichtungen und Wirt-schaftsorganisationen sind verpflichtet, den Angehbrigen der skipetarischen Volksgrup-pe den Gebrauch ihrer Muttersprache zu ermoglichen.
•	Gffentliche Anklagebehorden und Ge-richte mOssen fur die Partei, welche der skipetarischen Volksgruppe angehort, Ankla-geschriften und Urteile auch in der Muttersprache dieser Partei ausfolgen.
•	Alle Wirtschaftsorganisationen sind verpflichtet, ihre Akten allgemeinen Charaklers (Statuten, Tarifordnungen, Reglements liber Hygiene und Gesundhcitsschutz und dergieichen) in beiden Sprachen zu ver-offentlichen. Sie mussen femer den
skipetarischen Arbeštem die Abrechnung fur ihre Perscnaleinkommen auch in skipetc-rischer Sprache ausstellen.
•	Alle Vordrucke und Formula r e , die innerhalb des Autonomen Ge-bietes Verwendung finden, sind I m z w e i-sprachigen T e x t zu drucken.
•	Um eine zweisprachige Verwalhrng ge-wahrleisten zu konnen, sind die Volksaus-schusse und andere staatliche Organe verpflichtet, die erforderliche Anzahl von Angestellten, welche die skipetarische Sprache beherrschen, zu sichem und die ubrigen Angestellten fur den Verkehr mit solchen Parteien zu befahigen, die der Minderheit angehoren. Bei Neuanstellungen haben die-jenigen Bewerber den Vorrang, welche die skipetarische Sprache beherrschen und audi die ubrigen Bedingungen erfullen.
Bevor ich nun auf die Frage des Schul-und Bildungsvvesens im allgemeinen ein-gehe, mochfe ich doch einige Worte uber einen in unserem Minderheitenproblem be-stehenden Aspekt sagen, der sich in erster Linie aut die grosste Volksgruppe in Jugo-slcwien — die skipetarische — bezieht. Das von dieser Minderheit bevvohnte Gebiet Ko-sovo-Metohija ist namlich als der ruck-standigste Teil Jugoslawiens zu bezeichnen. Im Vorkriegs-Jugoslawien konnte dieses Gebiet nur noch mit einigen entlegenen Be-zirken Mittelbosniens und Mazedoniens ver-glichen vverden. Hier war noch der richtige Balkan —■ im alten Sinne des Wortes. Hier war der Standard am niedrigsten und der Analphabetenprozentsatz am hochsten.
Das neue Jugoslavvien stellte sich jedoch von Anfang an auf den Standpunkt, dass die Gleichberechtigung seiner Volker und nationalen Minderheiten zum guten Teil nur aut dem Papier bleiben musste, wenn nicht heit der Volker und Minderhei-t e n durch die gemeinsamen Anstrengungen ten durch die gemeinsamen Anstregungen aller Teile des Landes verwirklicht wird. Die Politik der Unterstutzung der unterent-vvickelten Gebiete stel It daher einen vve-sentlichen Bestandteil der jugoslavvischen VVirtschaftspolitik im allgemeinen dar. Und vveil eben stark zuruckgeblieben, wurde die-se Provinz im interesse ihrer rascheren wirt-schaftlichen Entvvicklung standig unterstutzt.
Wie im Gesellschaftsplan tur vvirtschatt-liche Entvvicklung Jugoslavviens von 1957 bis 1961 vorgesehen, vvird der Bund im Zu-ge der vvirtschaftlichen Entvvicklung des Autonomen Gebietes Kosovo-Metohija tur die Finanzierung bestimmter Wirtschaftsin-vestitionen in diesem Gebiet Mittel im Be-trag von 50 Milliarden Dinar sicherstellen (garantierte Anlagen).
Diese Mittel lasst der Bund dem ervvahn-ten Gebiet aus dem Allgemeinen Investi-tionsfond und zum Teil auch aus dem Bun-deshaushalt zukommen.
Die Finanzierung von Wirtschaftsinvesti-tionen durch die genannten Mittel erfolgf in Form von Anleihen, die nach Vervvirkli-chung der aus neuen Kapazitaten herrun-renden Produktion nicht mehr in den Allgemeinen Investitionsfond zurucktliessen, sondern dem Investitionsfond des Autonomen Gebietes Kosovo-Metohija uberlassen vverden, vvas eine beachtliche, der Weiterent-vvicklung des ervvahnten Gebietes dienende finanzielle Hilfe des Bundes darstellt.
Da das Autonome Gebiet Kosovo-Metohija vvirtschaftlich unterentvvickelt ist, geniesst es auch gevvisse Erleichterungen im Hin-blick auf die Hinferlegung von Kautionen und Beteiligung an den durch diejenigen Investitionen entstehenden Kosten, die aus dem Allgemeinen Investitionsfond tinazierf vvorden sind. Die fur diese Zvvecke be-sfimmfen Mittel vverden vom Allgemeinen Investitionsfond sichergestellt, und das ist vviederum eine vveitere grosse Hilfe des Bundes — da andernfalls das Autonome Gebiet Kosovo-Metohija diese Ausgaben mit eigenen Mitteln bestreiten musste.
(Fortsetzung in der ndchsten Nummer)
Die Leitgeb-Werke Kuhnsdorf zeigen ihr gesamtes Erzeugungsprogramm und als Sonderausstellung
Holz in der Volkskunst Karntens

Messehaus
im
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05. 6.00. 7.00. 13 00. !5 0C 17.00, 22.00.
Sobota, 13. avgust:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Havajski napevi — 8.30 Pionirski tednik — 9.00 Iz slovenske in jugoslovanske ustvarjalnosti — 10.10 Od tu in lam — 11.30 Družina in dom
—	12.00 Trio Avsenik — 12.15 Kmetijski nasveti — 13.30 Vojaška godba — 13.50 Operne arije — 14.35 Voščila
—	6.00 Na platnu smo videli — 17.10 Parada plošč —
18.00	Moški zbor »Frnace Prešeren* iz Kranja — 18.20
četrtek, 18. avgust:
5.00	Dobro jutro — 8.30 Mlad1! pevci in gojenci glasbenih šol — 10.10 Od melodije do melodije — 11-30 Oddaja za cicibane — 13.15 Kmetijski nasveti — 13.50 Vedri zvoki — 14.35 Voščila — 16.00 Iz svetovne književnosti — 16.20 Kopalcem v zabavo — 17.10 Turizem ir> melodije — 18.00 Iz oper, ki jih malo poznamo — 18.30 Šport in športn ki — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 22.15 Znani pevci zabavne glasbe.
Petek, 19. avgust:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Operni odlomki — 8.35 Iz filmov in glasbenih revij — 1.0.40 Od popevke do popevke
i RADIO PROGRAM
Pozdrav z gora — 18.45 Okno v svet — 20.00 »Na vrtni veselici" — 20.25 Sobotni mozaik.
Nedelja, 14. avgust:
6.00	Nedeljski jutranji pozdrav — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.35 Francoske otroške pesmi — 10.00 Se pomnite, tovariši — 11.30 Nočna vožnja iz Dubrovnika v Split (reportaža) — 12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas
—	14.15 Voščila — 15.30 Iz opere!e »Melodije srca* —
17.00	Šport in glasba — 20.00 Glasbeni variete — 21.C0 Šport — 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku.
Ponedeljek, 15. avgust:
5.00	Dobro jutro —• 8.05 V ritmu tanga — 9.00 Zvočni mozaik — 10.10 S sprejemnikom na dopust — 11.00 Iz Beethovnovega .Fidelia" — 12.00 Vaški kvintet — 12.15 Kmetijski nasveti — 13.30 Pesmi in plesi raznih narodov
—	15.40 Dalmatinske in hrvatske pesmi — 16.00 Leningrad in njegove znamenitosti — 17.10 Šoferjem na pot — 18.00 Operne melodije — 18.40 Kulturni globus — 20.30 Škorjanc: Sonetni venec.
Torek, 16. avgust:
5.00	Dobro jutro — 8.30 Od valčka do cha-cha-cha —
9.00	Planinski oktet — 10.10 Glasba z Elizejskih poljan
—	11.05 V ritmu Latinske Amerike — 11.30 Oddaja za otroke — 13.00 Iz folklorne skicirke — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja — 13.30 Naši pevci v raznih operah — 14.35 Voščila — 16.00 Iz domače književnosti — 16.20 Orkester Londonske filharmonije — 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 18.50 Človek in zdravje — 20.00 Zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec".
Sreda, 17. avgust:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Črnske duhovne pesmi — 10.10 Velike simfonije — 11.00 Zvočna panorama — 11.30 Iz opere »Majska noč* — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Mehiški napevi — 12.40 Otroci pozdravljajo — 13.50 Popularne melodije — 15.40 Italijanske popevke — 16.00 Novost na knjižni polici — 17.20 Parada plošč — 18.00 Kulturna kronika — 18.45 Radijska univerza — Dvorakova opera »Rusalka*.
— 11.35 Orkester Slovenske filharmonije — 12.00 Otroške pesmi — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Plesni zvoki — 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 14.35 Iz Puccinijevih oper — 16.00 Humoreska tedna —- 18.00 Ciganski napevi — 18.15 Lovski kvintet — 20.15 Tedenski zunanjepoli ični pregled — 20.30 Balet skozi stoletja — 21.15 O morju in pomorščakih — 22.15 Od comba do big banda.
Sfubenmadchen fur grosseren Pri-vathaushalt, welches die deutsche und slowenische Sprache beherrscht, ab sofort nach Wien (Dsterreich) gesucht. — Zuschriffen an: Gebruder Vartian, Wien I., Rotenturmstr. 15.
RADIO CELOVEC
Slovenske odda|e Radia Celovec
Ponedeljek, 1. 8.: 14.00 Poročila, objave. Pregled fp°' reda. — Slovenske pesmi in melodije — 17.55 Pomenek z ženami.
Torek,	2.	8.:	14.00	Porodila,	objave.	— Pod	dorročo-
lipo . . .
Sreda,	3.	8.:	14.00	Porodila,	objave.	Domadi	vrl. —
Kar želile, zaigramo.
Četrtek, 4.	8.: 14.00 Porodila, objave. — Metulj, 11
ljubljenec si rož in Irav . . .
Petek,	S.	8.:	14 00	Porodila,	objave,	— Iz	domcdib
gojev.
Soboto, 6. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca de srca — 18.15 Brž skrbi, nadloge v kraj . . .