Leto LXVI
PoStnlna plačana ▼ gotovini.
V Ljubliani, v torek', dne 29. marca 1938
Stev. 72
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletna 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ui.6/Ul

Telefoni nredništva ia aprave: 40-01, 404», 40-03, 40 04, 404)5 » Izhaja vsak dan zjutraj ran» ponedeljka ia dnera po praznika
Cek. račun : Ljubljana št. 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praea-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Henlein
Ko so proti koncu I. 1936. zastopniki treh tako imenovanih »aktivističnih« nemških strank ua Češkoslovaškem - aktivističnih zaradi tega, ker so bile voljne sodelovati v vladi — to je nemške poljedelske, nemške krščansko socialne in nemške socialdemokraške stranke, predložili vladi in parlamentu v Pragi dolgo spomenico o utemeljenih željah Nemcev na češkoslovaškem, se je na splošno mislilo, da bodo odnosi nemške manjšine do češkoslovaške države kmalu postali povsem državotvorni. Kajti praška vlada, ki jo vodi dr. Hodža, se je začela z nemškimi predstavniki resno pogajati iu je bil dne 18. februarja 1937 tudi dosežen vsestransko zadovoljiv sporazum, ki je nemški manjšini v okviru obstoječih zakonov zagotovil enakopravno socialno zaščito ter tudi udeležbo nemške manjšine v državni upravi uredil po pravičnem ključu številčne moči nemškega prebivalstva v državi in po posameznih krajih. Uspeh tega sporazuma tudi ni izostal in so nemške »aktivistične« stranke to dejstvo tudi večkrat priznale. Toda različne okoliščine so sodelovale, da je razvoj šel v popolnoma drugo smer.
Jeseni 1. 1933, takoj jpo zmagi narodnega socializma v sosedni nemški državi in gotovo tudi na pobudo vsenemškega nacionalnega gibanja, ki je zajel nemštvo v nemški državi in izven nje, je učitelj Konrad Henlein ustanovil stranko, ki si je dala ime »Sudetske nemške stranke«, za idejni program pa si je vzela nemški narodni socializem. Henleinova stranka sprva ni izzvala Bog ve kakšnega navdušenja, toda, ko je postavila v svoj program dva jasno izražena cilja, namreč da hoče: t. zbrati pod svojim vodstvom vse nemštvo na Češkoslovaškem, in 2. postati duhovni most za nemški gospodarski in kulturni vpliv v podonavski Evropi, je začela rasti in pridobivati na politični moči. Ker je razpolagala z bogatimi denarnimi sredstvi, je razvila močno propagando, ki se je seveda oslanjala tudi na moralno pomoč velike nemške sosede, ki je leto za letom rastla v vedno močnejšo in vedno bolj vplivno velesilo. Henleinova stranka sodelovanja Nemcev v praški vladi ni odobravala, češ, da morajo Nemci najprej v državi, v kateri štejejo nad 3 milijone prebivalcev, najprej dobiti v ustavi zajamčeno možnost, da razvijejo svojo nemško narodno bit v okviru lastne samouprave, šele potem jc soudeležba pri osrednji vladi mogoča in sicer v sorazmerju s številčnim količnikom nemškega prebivalstva in njegove gospodarske moči v državi. Henleinova stranka je kajpada tudi sporazum med vlado in »aktivističnimi« nemškimi strankami odločno odklonila ter se je z vso silo vrgla na delo, da uspešno izvajanje sporazuma onemogoči in da nemškim strankam, ki so sedele v vladi, čimprej pobere pristaše zunaj med ljudstvom.
Meseca majnika 1937 je Henleinova stranka, opogumljena po mogočnem razmahu nemške države in na pol podprta tudi od nekaterih londonskih lordov, s katerimi je navezala stike, presenetila češkoslovaški parlament s šesterimi zakonskimi predlogi, ki so bolj jasno kot vse drugo izpovedali, proti kateremu cilju koraka. Te zakonske predloge lahko delimo v tri skti-
{>ine: V prvo skupino spadajo zakonski pred-ogi, da mora država jamčiti za napake, ki jih zakrivijo državni uradniki v izvajanju svoje službe; s čimer je Henlein hotel doseči nasta-
vitev izključno nemškega uredništva po nemških krajih. V drugo skupino spadata zakonska predloga, da se naj narodna manjšina kazensko
zaščiti pred raznarodovanjem, s čimer je Henlein hotel vlado prisiliti, da izda izvršni pravilnik k členu 144 državne ustave, ki prav tako zabranjuje vsako obliko prisilnega raznarodovanja in za to v svojem osnutku tudi v podrobnostih našteva najrazličnejše oblike raznarodovanja, za katere zahteva kazensko preganjanje. Tako naj bi se kazensko preganjalo vsako prigovarjanje, da naj Nemec izstopi iz svoje nemške organizacije, ali vsako prigovarjanje, da se naj Nemec v občevanju z oblustmi poslužuje nemškega jezika, ali celo vsako prigovarjanje, da Nemec svojo imovino proda
. .	'Jc
Nenemcu, in podobno. Henleinova stran s tem hotela preprečiti tudi vsako prostovoljno približevanje Nemcev drugi narodnosti ter tako s zakonom zavarovati za vse večne čase to, kar imenuje nemško narodno lastnino. V tretji skupini predloženih zakonskih osnutkov je zahtevala Henleinova stranka v ustavi zaščiteno pravico do zaščite lastne nemške narodne biti s pomočjo javnopravnih organizacij, med drugim s pomočjo javnega nemškega narodnega katastra. Henleinova stranka je s tem hotela doseči dejansko samoupravo, kajti javnopravne organizacije, o katerih osnutek govori, dejansko niso nič drugega, kakor posnetek narodno-socialistične stranke v Nemčiji, ki zahteva zase in v svojem lastnem' organizacijskem okviru polno zastopstvo vseh državnih poslov. Praški parlament se s temi zakonskimi osnutki do sedaj še ni pečal.
Zelo verjetno je, da bi bilo sodelovanje nemških aktivističnih strank v vladi že z ozirom na veliko dobro voljo češkoslovaške vlade, ki je širokogrudno delila pravice nemški manjšini, pobilo radikalno zahteve Henleinove stran ke, da niso v zadnjem času nastopili v evropski zunanji politiki razvoji, ki so vprašanje odnosov Nemcev na Češkoslovaškem do države
proda зка je
in do vlade postavili na popolnoma drugo po j je. Priključitev Avstrije k Nemčiji, nadalje dve zaporedni izjavi nemškega kanclerja Hitlerja, v katerih je poudaril voljo nemške vla-
de, da bo na vsak način zaščitila pravice milijonov Nemcev, ki prebivajo ob mejah nemške države, je Henleinovemu gibanju dalo nove pogonske sile, ki so prišle do izraza v nepričakovano naglem zbiranju vseh nemških strank v Henleinovem taboru ter v objavi še bolj radikalnih zahtev tega tabora. Nemške ■.aktivistične« stranke so se kar čez noč zrušile in so se podredile Henleinovemu vodstvu, ki razpolaga sedaj v parlamentu in v senatu 7 najmočnejšimi parlamentarnimi skupinami in se s svojimi 55 poslanci lahko oslania ua več kot poldrugi miiijon volivcev. A tudi zahteve . Henleinove skupine so so pomnožile in gredo |
Razsulo rdeče fronte v Aragoniji
Franco po Kataloniji prodira proti morju
Po poročilih tako iz rdečega kakor Francovega tabora je razvidno, da se Francova ofenziva proti vzhodu nadaljuje na 240 km široki fronti. Poraz, ki so д a rdeče čete doživele na bojiščih severno od reke Ebro, se spreminja v pravo vojaško katastrofo. Od Huesce dalje proti vzhodu je Francova armada prodrla nad 30 km in prekoračila reko Alcanadre S tem se je nevarno približala važnim vojaškim oporiščem Rarbastra in Manzon. Še bolj neugnano pa je prodiranje generala Jagueja po cesti, ki vodi iz Saragose v Lerido. Motorizirani oddelki njegove vojske so v par dneh prodrli nad 100 km globoko v rdeče ozemlje in po zadnjih vesteh dosegli ie mejo Katalonije južnozapadno od Leride. Prekoračili so tudi v širini 20 km reko Cinco, od kodei imajo le še 30 km do Leride. Vojaški izvedenci so sklepali, da bo rdeče vrhovno poveljstvo poskušalo prodiranje Francove vojske ustaviti pred mejo Katalonije, in sicer ob reki Cinci, ob kateri sc v teku mesecev zgradili močno obrambno črto. Po silovito naglem prodiranju narodnih čet, ki je popolnoma zmedlo urejen umik rdečih, pa je malo verjetno, da se bodo mogli zbrati za reko Cinco, zlasti ker je ta naravna ovira v spodnjem toku, kakor rečeno, že od Frankovih čet prekoračena.
Vojaški izvedenci posebno poudarjajo, da se je Francu s presenetljivo taktično potezo posrečilo obkoliti pogorje Alcubierre, ki je predstavljalo najmogočnejšo oviro njegovemu prodiranju proti vzhodu. To pogorje, ki meri ca 800 kv. km in ki je popolnoma golo ter zelo strmo, so rdeči močno utrdili. Zaradi naglega prodiranja Fran-covih čet severno in južno od gorovja pa bodo morali rdeči svoje postojanke hitro sprazniti in se umakniti za reko Cinco, pa je kljub temu še vprašanje, če jih velik del ne bo prej prestregla prodirajoča Francova vojska in odvedla v ujetništvo.
Medtem, ko se vrši severno od Ebro naglo premikanje vojujočib se armad proti vzhodu, pa je južno od Ebro bojua črta nekaka zastala. Kakor znano, so na tem predelu Francove čete najdalje prodrle proti vzhodu in imajo le še okrog 70 km do morja. Zalo je rdeče vojaško poveljstvo v tem predelu osredotočilo tudi vse svoje razpoložljive čete v pričakovanju, da bo Franco v nakazani smeri poskušal izvesti prodor k morju. To se pa
trenutno ni zgodilo, ker je Franco čisto na tihem vrgel velik del svoje armade k Huesci in od lam prodira proti vzhodu, medtem ko poglavitni del rdeče armade čakft v obmorski pokrajini Castelon na Francovo ofenzivo, ki pa je ravno na tem mestu noče biti. Taktična zvijača se je Francu torej popolnoma posrečila Sedaj se lahko zgodi, da bodo rdeči pričeli utrjevati svojo severno fronto in bodo zaradi tega nujno oslabili bojišče v Castelonu, toda medtem bo Franco ustavil ofenzivo na severu in prodiral nadalje proti morju skozi provinco Castelon. Na ta način se rdečim lahko primeri, da bodo imeli vedno gros svoje vojske tam, kjer ne bo bojev. Vojaška poročila iz Salamance javljajo razen tega, da so rdeče čete in to tudi mednarodne brigade, zelo demoralizirane zaradi neprestanih porazov, kar je verjetno, sicer bi Francu ne bilo mogoče dosegati s toliko naglico tako velikih vojaških uspehov.
Reka Cinca prekoračena
Salamanca, 28. marca. AA. Havas. Vrhovno poveljstvo nacionalističnih čet objavlja: Naše čete so na levem krilu napredovale in tekom včerajšnjega dne zavzele 13 vasi in vrh Las Coronas. j V odseku pri Orni so naše čete zavzele 4 vasi. { Druge kolone so zavzele Teralta de Alcolera in ; Toriniglio in vrh San Sébastian. Do večera smo napredovali za 29 km in zavzeli mostove pri Fragi (na reki Cinci) v dolžino 11 km. Kmalu nato so naše čete prekoračile reko Cinca (med Huesco in Lerido) in zavzele Torenta de Cinca, Vuelva Sinta in Fraga v Aragoniji ter Mascalcarijes v Kataloniji. V tem odseku so naše čete ujele več tisoč sovražnikov in zaplenile mnogo vojnega materiala. Zavzeli smo tudi več vasi. Na desnem krilu so naše čete zavzele Capdelio, Canaletas, Marone la Siéra dela Monjones. Ob cesti Caspe—Oandeza smo zlomili« hud sovražni odpor in zavzeli več vrhov in nekaj vasi. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 4 letala. V odseku ob Taju so bili odbiti vsi sovražni napadi.
Burgos, 28. marca. AA. (Havas) Nacionalistične čete so davi vkorakale v Merjuineuso na Itiu Cinca, pritoku Ebra, 12 km od katalonske meje in 20 km južno od Fraga.
Moskva pritiska na Francijo
da bi se boli zavzela za rdečo Španijo
London, 28. marca. b. »Daily Mail« objavlja podrobnosti o pritieku sovjetske Rusije v Parizu, da pridobi francosko vlado za nastop v Španiji, kjer naj reši rpublikansJto vlado. List trdi, da sovjetska diplomacija izvaja neprestano pritisk, ki pa ga Velika Britanija z odločnostjo vedno izpodbija. Po poročilih iz dobro poučenih krogov je angleški kabinet že izvajal posledice zaradi najnovejših dogodkov v Španiji ter hoče, da se republikanska vlada prepusU svoji usodi. Velika Britanija želi samo, da v Španiji čimprej zavlada mir, pa naj zmaga kdor hoče. Zaradi tega je z raznih strani hud pritisk na Francijo tudi glede Katalonije. Po poročilih iz Rima je italijanska vlada diplomatskim potom obvestila Francijo, da bi njena intervencija v Španiji pomenila evropsko vojno. To je zaleglo in
je zunanji minister Paul Boncour že večkrat poudaril, da bo Francija ostala nevtralna.
V Franciji pa stavke ...
Pariz, 28. marca. b. V stavki kovinskih delavcev ni nastala nobena sprememba. Navzlic prizadevanjem vlade, posebno pa vojnega ministra Daladiera. ki se najbolj boji, da bo ogrožen njegov oborožitveni načrt, se ni posrečilo doseči sporazuma. Niti delavci, niti delodajalci nočejo popustiti ničesar. Položaj je tem težavnejši zaradi tega, ker grozi nevarnost, da bodo tudi transportni delavci v znak solidarnosti pričeli stavkati. Davi je izbruhnila stavka v oblačilni ndustriji v Marseilleeu, kjer delavci zahtevajo znatno zvišanje plač in novo boljše pogoje dela.
Dr. Hodža o položaja ČSR
,Vlada se ne bo vdata pritiskom od zunaj"
gati dobrohotno. Manjšinska politika pa je stopila v novo razdobje.« Nato je dr. Hodža razlagal dosedanje razmerje do nemških manjšin in slednjič dejal, da je treba sestaviti nov red za manjšine, ki bo točno označil manjšinsko politiko in ji dal smer za bodočnost. Ta manjšinski red naj prepreči vsako propagando od zunaj in obenem dokaže, da ima češkoslovaška vlada dobro voljo. Izrecno pa je poudarjal, da si pri izvajanju manjšinske politike češkoslovaška vlada ne bo dala narekovati od zunaj. Dejal je: »Mirno lahko rečem, da se kakim takim pritiskom od zunaj še nikoli nismo udali, čeprav so se že večkrat hoteli uveljaviti v naši notranji politiki, in se tudi nikoli ne bomo. Storili bomo pa vse, kar smo dolžni storiti v okviru naše ustave, kar smo dolžni naši časti, naši nedotakljivosti in kar smo tudi dolžni z ozirom na sodelovanje z vsemi notranjimi čini-telji.«
Nato je poudarjal: »Na demokratični podlagi bomo nadaljevali naše delo v sodelovanju z vsemi onimi, ki si želijo miru, državi pa reda in moči. Razpravam bodo sledila dejanja. Naša disciplina in naše zaupanje ne sloni samo na hladnem razumu, ampak je vkoreninjeno tudi v naših srcih.« Ob zaključku je ponovil svoje izjave, ki jih je dal v decembru lanskega leta o velikem poslanstvu Češkoslovaško v tem občutljivem delu zemeljske oble, namreč da mora Češkoslovaška organizirati sodelovanje med narodi. Temu poslanstvu se Češkoslovaška ne sme izneveriti, ker je zanjo in tudi za Evropo danes življenjsko važno, zato ga bo Češkoslovaška izpolnjevala.
Praga, 28. marca. TG. Danes je ministrski predsednik dr. Hodža podal izjavo v imenu češkoslovaške vlade. Uvodoma se je skliceval na z več strani ponovljeno zagotovilo Nemčije, da se ta soseda ČSR nikakor ne želi vpletati v zadeve, ki so povsem notranje vprašanje češkoslovaške vlade in države. Zlasti je poudarjal, da so tudi odgovorni zastopniki nemške države še po priključitvi Avstrije k Nemčiji izjavljali, da Nemčija do Češkoslovaške nima nobenih napadalnih namer in da je vlada nemškega rajha ta zagotovila sporočila tudi angleški vladi. Nato je dr. Hodža navajal besede ministrskega predsednika Chamberlaina z dne 24. marca letošnjega leta, ki so bralcem »Slovenca« že znane. Nato je nadaljeval:
»Z vso trezno presojo moramo priznati, da je varnost Češkoslovaške v krogu evropskega sodelovanja po teh besedah še bolj okrepljena. Cham-berlainove besede pomenijo za ustalitev razmer v Evropi veliko delo. Chamberlainn je treba priznati, da si je v tem času pridobil velike zasluge za evropski mir.«
Nato pa je ministrski predsednik dr. Hodža prešel na vsebinsko glavni del svojega govora, na manjšinsko politiko češkoslovaške vlade. Dejal je: »Odkar je del nemških aktivistov izstopil iz vlade in v parlamentu iz vladne večine, je nastal nov notranjepolitični položaj. V vladi in v zakonodajnih zastopstvih so bili nemški aktivisti naši sodelavci, z nami vred so nosili odgovornost. Dasi so zdaj izstopili, si hočemo njihovo krizo razla-
danes duleč čez okvir zakonskih predlogov od majnika lanskega leta. Henlein sam je imel pred 4 dnevi velik politični govor, v katerem zahteva volitve, ker hoče sešteti Nemce, ki sledijo njegovi zastavi, a kjer jasno in nedvoumno tudi zahteva, da »se mora dosedanji po-litično-upravni sistem končati, ker predstavlja
Iiolitiko utvar, ki mora prej ali slej privesti v .atastrofo«.
Na Češkoslovaškem so torej v notranjepolitičnem pogledu na obzorju zelo važni dogodki. knterih razvoj bo v veliki meri odvisen od splošnega zunanjepolitičnega poiožaja v Evropi.
Obvezno nabavljanje
proliplinskih mask
Praga, 28. marca. TO. Poročajo nam, da češkoslovaške oblasti nameravajo v kratkem izdati uredbo, s katero bo uvedena splošna dolžnost, nabaviti si protiplinske maske. Vsi prebivalci občin r. nad 10.000 prebivalci si morajo protiplinske maske nabaviti sami, in sicer premožnejši zase in za svoje družine iz lastnih sredstev, revnejši pa jih bodo dobili zastonj iz javnih blagajn, družine s številnejšimi člani pa si jih hodo mogle nabaviti po zelo znižanih cenah.
Barbastro zavzet
Saragosa, 28 marca. AA. (Štefani) Čete generala Moscarda nadaljujejo prodiranje in so zavzele mesto Barbastro ter zajele mnogo ujetnikov Prednje čete so prodrle že dalje od mesta ua sever in jug in prodirajo dalje proti Monzonu, da se lam združijo s četami iz Sarinena. (Barbastro je važno cestno križišče in zadnja postaja vicinalne železnice Monzon—Barbastro. Mesto je v bližini reke Cinco in 50 km vzhodno od Huesce. Monzon je važno železniško prižišče ob Cinci, leži južno od Barbaslra in 70 km vzhodno od Huesce.)
Abesinci manjši barbari kot rdeči
Milan, 28 marca. A A. (Štefani) Milanski fašist stotnik Enrico Pandiani, ki se bori kot legiouar-prostovoljec na Španskem, je poslal s fronte ob Ebru pismo, v katerem pravi med drugim: Opazil sem, da so Abesinci manjši barbari od naših tukajšnjih sovražnikov. Na lastne oči sem videl mnogo stvari in s častno besedo jamčim, da so listi, ki so popisovali grozote in razna grozodejstva španskih boljševikov, resnico pisali. V cerkvah sem videl razbite razne svete kipe, zamazane slike, na mnogih svetniških slikah si pa mogel brati napise na čast komunizmu in anarhiji. Nekatere svetniške slike so preluknjane z naboji. Mnoge cerkve so izpremenjene v pogorišča, pokopališča so oskrunjena, trupla izkopana in razsekana itd. Pismo pravi nazadnje, da ni moči razumeti, kako morejo ljudje lako nizko pasti s svojim zverinskim početjem.
Izgube italijanskih
prostovoVcev
Rim, 28. marca. A A. DNR. Uradno objavljajo, da so od začetka nacionalistične ofenzive na ara-gonski fronti italijanski prostovoljski oddelki izgubili 282 borcev, med temi 23 častnikov. Ranjenih pa je bilo vsega 1472 italijanskih prostovoljcev, med temi 123 častnikov. Izginilo pa jo 33 italijanskih prostovoljcev.
Tudi Lerida ze padla
Irun, 28. marca. TG. Štabni častniki Francovc armade v Irunu so izjavili, da so pravkar sprejeli poročilo, da so čete generala Yague vkorakale v Lerido zvečer ob 10. uri,
Salamanca, 28. marca. TG. Radijski poročevalce sporoča zvečer ob pol enajstih, da je Lerida padla v roke zmagovito prodirajočih čet generala Yague. Nacionalistična armada je v mesto vkorakala brez borb. ker sc je rdeča posadka v mestu brez bojev vdala. Odposlanstvo rdeče posadke in meščanov je šlo Francovim četam nasproti in izjavilo, da se inesto poda ter prosilo poveljujočega generala, naj mesto zaščiti. Po mestu vlada veliko veselje. Nacionalisti so žc v večernih urah korakali iz Leride dalje za sovražnikom, ki beži.
General Yague prodira tako bliskovito hitro, da se sovražnik nc utegne umikati. Pustil je za seboj nekaj ižepov«. v katerih se nahajajo obkoljeni rdeči miličniki in ki jih sedaj prazni in čisti zadnja straža. Odkar je MoScardo zasedel Barbastro. so rdeči v polnem razsulu. Od Caspe sem prodira divizija »Garcia Valinos«, ki je v baio-netnem naskoku zavzela izredno utrjeno trdniavsko črto vzhodno od tega kraja. General Aranda koraka proti morski obali po pokrajini Castellon. V popoldašnjih urah ie zavzel celo vrsto važnih vrhov v zapadnem delu pokrajine.
ȂC
M - ^ u
, Шп>

Verski poglavar jugoslovanskih muslimanov umrl
Sarajevo, 28. marca. m. Danes je v tukajšnji državni bolnišnici umrl upokojeni vrhovni verski poglavar muslimanov Reis ul Ulenia Džemaludin Cauševič v starosti 68 let. Ze več let je bolehal na kronični srčni napaki, kateri se je pridružila še pljučnica, in ji je danes podlegel. Za Reis ul Ulemo je bil izvoljen leta 1913, upokojen pa je bil leta 1930, ko je izšel novi zakon o islamski verski zajednlcl, s katerim se ni mogel sprijazniti.
Dunajska vremenska napoved: Precej jasno, splošno topleje, čez dan nekaj nad 10 stopinj
Zemunskn vremenska napoved: Postopna zjas-nitev 6 severozahoda Cez dan utegnejo bili še plohe. Veter zmerne jakosti severnozahodne stneri, toplota brez posebne epremembe.
Proti vzhodu
Nemški list o pomenu gospodarske obnove v bivši Avstriji
Brrlin, 28. marca. AA. Današnji >Volkischer 3eobachter« prinaša članek o programu obnove zn Avstrijo in takole resutnira svoja izvajanja: Splošni značaj tega programa kulininira posebno v teh dveh točkah:
1)	v izjavi maršala Giiringa o pospešitvi gradnje prekopa Ren—Main—Donava »n o gradnji velike rečne luke na Dunaju in
2)	v izjavi maršala Goringa, da bo Dunaj glavno izvozno središče nemške trgovine na jugovzhod.
Ko bo zgrajen in ieročen prometu prekop Ren—Donava in ko bo po njegovi zaslugi gospodarski pomen Dunaja dosegel še mnogo višjo stopnjo, kakor je imel doslej, bo Nemčija lahko znatno razširila svoje gospodarske zveze t juino-vzhodno Evropo. List poudarja na koncu, da bodo države juinovzhodne Evrope imele velike gospodarske koristi od takšne orientacije nemške trgovine.
Nove ceste v Avsfri i
Dunaj, 28. marca. AA (DNB) Generalni tn-upektor za javna dela dr. Toth je danes opoldne govoril pri otvoritvi razstave »Hitlerjeve ceste«. Otvoritvi so prisostvovali ugledni zastopniki stranke, gospodarstva in oblastev. Dr. Toth je med drugim dejal, da so pripravljalna dela tako napredovala, da bo v kratkem moči začeti večja dela ta zboljšanje prometa in za ureditev obstoječih prometnih zvez kakor cest, železnic, avtomobilskih
cest itd. Nemška vlada je v ta namen dalo na razpolago 15 milijonov šilingov. Posebna skrb bo posvečena potniškemu prometu, ki naj ustvari iz Avstrije tujsko državo prvega reda. Glede eradnjc rest za avtomobilsko mrežo v dolžini 1100 ltm računajo, da bo Avstrija tako dobila te-le zveze:
1)	Salzburg—Linz—Dunaj; ta proga je del velike mednarodne ceste iz Londona v Carigrad;
2)	Dunaj—Dunajsko Novo mesto—Radstatt— Salzburg « stransko zvezo na Gradec;
3)	Kufstein—lnnsbruek « priključkom na avtomobilsko cesto Monakovo—Salzburg—Rosenheim.
V kratkem ee začne gradnja avtomobilske ceste Salzburg—Linz— Dunaj. Ta proga ima priti v promet do leta 1041. Ze prihodnje leto začno graditi cesti iz Dunaja v dunajsko Novo mesto. Pri gradnji bo imelo delo okoli 15.000 delavcev.
Goring odšel
v Dunajsko Novo mesto
Dunaj, 28. marca. b. Po dvodnevnem bivanju na Dunaju ee je danee ob 10 odpeljal maršal Gô-ring e poeebnim vlakom ▼ Dunajsko Novo meeto. Danee bo Gôring obiskal tudi štajerske rudnike ter podjetje Montan-Alpina, kjer ee bo e strokovnjaki posvetoval o večjem izkoriščanju železnih rudnikov za nemško oborožitvno Industrijo. V eamo meeto bo prišed GOring šele jutri dopoldne, kjer mu pripravljajo evečan sprejem. Jutri zvečer bo imel tudi velik volivni govor.
Kraljica Marija se je vrnila
Belgrad, 28. marca. AA. Danes ob 19.30 je prispela iz zamejstva Nj. Vel. kraljica Marija. Na topči-derski postaji sta Nj. Vel. kraljico sprejeli in pozdravili Nj. Vel. kralj in Nj. kr. Vis, knez namestnik Pavle. Sprejema so se udeležili tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, odpravnik poslov tukajšnjega angleškega poslaništva v. Duoric in vojaški zastopniki dvora.
Občni zbor Glavne kmetijske nabavljalne zadruge
Belgrad, 28. marca. m. V veliki dvorani vseučilišča je bil dopoldne občni zbor Glavne kmetijske nabav-ljalne zadruge. Zbora se je udeležil kot zaetopnik Nj. Vel. kralja adjutant konjeniški polkovnik Tonči Kokalj, minister brez portfelja Voja Gjorgjevič in zastopniki drugih ministrstev, pozdravila pa sta ga tudi predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič in notranji minister dr. K o r o i e c. V poročilih je upravni odbor zavračal proteste trgovcev proti zadružništvu in poudarjal, da zadružništvo nikomur ne odjema kruha, najmanj pa trgovcem. Zadrugarji se ravno obratno trudijo na veo moč, da življenje vasi približajo življenju mest. V glavni kmetski nabavljalni zadrugi je bilo lani včlanjenih 1236 članic, deležev je pa bilo za 2,458.000 din. Preko svojih članic je centrala dala na razpolago «vojemu članstvu kredita za 24,580.000 din. Po debati, ki se je razvila o poročilu upravnega odbora, so bili na novo izvoljeni nekateri odborniki.
Pravi se je oglasil
Ljubljanski Zivkovičev organ »Slov. narod« odobrava, da je Gauleiter za Avstrijo Bilrckel prepovedal denunciantstvo in pravi, da bi bilo tudi pri nas kaj sličnega potrebno.
O, pa še kakol Prvi sad podobnega ukrepa, ki bi jugoslovenske denunciante spravil pod ključ, bi bil, da bi ne »Jutro« ne njegova popoldanska prikolica že davno več ne izhajala. Kajti slovenski liberalizem od združenja v eni državi do danes ne živi politično od ničesar drugega kakor od de-nunciantstva in od iste obrti žive tudi vsi njegovi politični emisarji v Belgradu. Ali Kramerjevo glasilo v Knafljevi ulici morda misli, da je slovenski narod že pozabil ogabno denunciantsko in klevet-niško gonjo Kramerjevega tiska proti »separatizmu« in »protidržavnostic, ki jo ta žurnalistika že 20 let opravlja v škodo slovenskega naroda in njegovega dobrega imena I Politična klika, ki jo ta tisk zastopa, se je v Belgradu vedno in izključno legitimirala le s to legitimacijo, da je hodila de.nuncirat Slovence kot protidržavne elemente. In to gnusno opravilo ta družba, ki ji je denunciantstvo v krvi, še tudi danes opravlja. Samo da usta odpre, pa že denuncira. Ali naj Jutrovemu tisku osvežimo spomin na Pucljev govor v senatu pred nekaj dnevi, ki je naravnost tipičen vzorec za klečeplazno denunciantstvo, prirojeno slovenskemu liberalcu? Ali naj »S. narod« opozorimo, da je on sam še pred nekaj dnevi denunciral nekega župana, češ da mu je veter vrgel raz pisarno nek napis v cirilici, a župan ga je obnovil le v latinici? Ali naj Kramerjevo glasilo tudi na to opozorimo, da so se Srbi že eami neštetokrat zgražali nad jenesarskimi denunciantskimi metodami, ki Jih kvečjemu to nekoliko opravičuje, da je tem izko-reninjencem klečeplazna miselnost prirojena: prej eo Slovence denuncirali na Dunaj, eedaj jih pa v Belgrad.
Zborovanje
ljubljanskih gostilničarjev
Za preureditev hotelske davščine, za pravilno kontrolo vina, proti nelojalni konkurenci, za izpremembo obrtnega zakona
Ljubljana, 28. marca.
Ljubljanski gostilničarji, združeni v svoji obvezni organizaciji »Združenje gostilniških podjetij« že dolgo niso imeli tako uspelega občnega zbora, kakor je bil letošnji. Danes ob 3 popoldne so 6e zbrali v dvorani nasproti kolodvora številni gostilničarji, ki eo etvarno. eem in tja tudi živahno, obravnavali evoje stanovske zahteve. V splošnem pa je potekel občni zbor, kljub večji udeležbi, bolj mirno in stvarno, kakor prejšnja leta.
Zborovanje je otvoril predeednik ljubljanskega združenja g. Dolničar, ki je pozdravil zastopnika Zbornice za TOI narod, poslanca dr. Koceta in predsednika gostinskega odiseka g. C Majcna, ki je zastopal tudi Zvezo goetinekih združenj, dalje za6topnika mestne občine dr. Brileja. zastopnika trgovskega gremija in Zveze trgovekih gre-mijev g. Romana Oblaka, nato pa je predlagal vda-noetne in pozdravne brzojavke kraljevskemu dvoru, min. predsedniku dr. Stojadinoviču, trgovinskemu minietru dr. Vrbaniču, finančnemu ministru dr. Letici, elovenskima ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku, banu dr. Marku Natlačenu in mestnemu županu dr. Adlešiču.
Predsednik g. Dolničar je nato poročal, da je bilo letošnje leto prvo v znamenju popolne sanacije gostilničarskega doma in gospodarstva v združenju. Skrb za dom je odpravljena. Gostilničarji eo dalje nastopili za načelo, da je pavšalizacija
Kako je govoril
ali f,Jutrova" morala
V evoji številki od 25. t. m. emo objavili članek na podlagi govora znaneca prvaka JNS dr. Andjelinoviča, ki je napade! slovensko Akademijo znanosti in umetnosti. Dejali бто, da je ta 6cnator našo Akademijo postavil v eno vreto z drugimi pojavi, ki jih jugœloveneki nacisti označujejo in ovajajo kcrt separatistične. Našo Akademijo znanosti in umetnosti je napadel dr. Andjelinovič v zvezi 6 šestojanuanskimi načeli narodnega in drža vneega edinetva, ki da jih 6cdanja vlada kruto gazi in tepta. Napadel jo je, kakor je izrecno dejal, zato, ker noče formirati nacionalno in kulturno individualnost Slovencev, kar je, kakor je izvajal v svojem govoru, največji greh zoper jugoslovensko narodno edinetvo. Cel6 pokojnega kralja Aleksandra I. je imenoval v tej zvezi, cigar oporoki da je eedanji režim postal nezvest med drugim tudi zaradi tega, ker je ekienil, da slovensko Akademijo znanoeti in umetnosti podpira in jo vzame pod zaščito jugoslovanske države. Vprašali smo eloven-eko JNS, kaj pravi k tetmi, ozirema zakaj proti temu govoru dr. Andjelinoviča ne protestira, ko ве vendar »Jutro« zadnje čase venomer ueti, kako da ee poslanci JNS iz dravske banovine kljub svojemu jugoslovenekemu unitarizmu vedno zavzemajo za slovenski jezik in kulturo ter za slovenske kulturne ustanove in enakopravnost. Kot značilna emo označili tudi govora senatorjev Puclja in dr. Kramerja, ki eta govorila za Andjelinovičcm, pa nista našla nobene besede graje, oziroma neodo-bravanja Andjelinovičevega žolčnega napada na našo Akademijo, marveč je eenator Pucelj celo Andjelinovičeva izvajanja še podkrepil in podčrtal z namigavanjem, da večina elovenskega naroda ni nacionalna v jugoslover.skem emisht in da bi si morali vzeti za zgled brate Srbe...
Na naše čisto konkretno vprašanje, ali «ve »Jutro« etrinja z napadom dr. Andjelinoviča na našo elovensko Akademijo ali ne, pa nam »Jutro« od 27. t m odgovarja čisto v duhu morale: Utaji, kar si naredil. Pravi, da smo ee zlagali, ko enio napisali članek na podlagi trditve, da jc senator dr. Andjelinovič napadel novo 6lovensko Akademijo znanosti in umetnosti. Tega namreč, kakor z neverjetno predrznostjo trdi »Jutro«, dr. Andieli novič n? storil in »Slovenec» le »junaško zlorablja okoliščino, da listi Andjelinovičevega govora niso objavili, pa ee zanaša, dn javnost itak nc bo mogla izvedeti, kako je v resnici govoril.« Mi emo torej eenntorja Andjelinoviča enostavno obrekovah in »Jutro- meni, da rtu zaradi tega ne pride niti na misel, da bi z nami polemizira!, oziroma »Slo-vencu* na postavljeno vprašanje odgovoril. Saj je — tako piée — popolnoma v duhu znane »Sloven-čeve« morale, da piše cele članke na osnovi kakega evoiega neresničnega poročila ...
Ko ]e »Jutro« tako zapisalo, pa jc imelo na evoji mizi célo.no poročilo веје eetiata z dne 21. marca ir. dne 22. marca tega leta v dobeeedncm in oficielnom elcnogrnfc-kem zapi6niku v srbohrvaškem jeziku, v katerem je eenator Andjelinovič govoril, in v cirilici. Ker »Jutrovci« kot dobri unitaristi in integralieti gotovo znajo brati cirilico, so ee mogli na podlagi tega avtentičnega
senator Andjelinovič
dokumenta prepričati, kaj je dr. AndieKnovič oa eeji dne 21. marca v senatu dobesedno govoril. Mi emo njegove besede glede slovenske Akademije znanosti v Ljubljani v svojem članku dobeeed-n o prinesli, sklicujoč se na uradni zapisnik. Danes prinašamo odstavek njegovega govora v veej svoji neposredni najbližji zvezi, tako da nihče ne bo mogel prav nič dvomiti o besedah dr. Andjelinoviča, kakršne eo v resnici bile. Tako-le prinaša oiicielm stenografeki zapisnik веје senata od 21. marca 1938 dotični odstavek dT. Andjelinovičevega govora:
»Ta in takšen dogodek (namreč 6pomin na oevobojenje in zedinjenje Jugoslovanov, s katerimi je eenator Andjelinovič evoj govor začel) bomo elavili letos, dogodek, edinstven v zgodovini našega naroda. Alt ga slavimo, a M ga moremo slaviti, in ako ga bomo slavili, kakor ga je treba — kako ga bomo elavili? Gospodje 6enatorji, ako ee ozremo nazaj na vseh dvajeet let našega nacionalnega dela, ne moremo biti zadovoljni. Četudi smo se do 9. oktobra 1934 prizadevati, da nekaj storimo, emo ee potem potrudili, da to pokvarimo e poznejšim našim političnim delom. Od 1. decem bra 1918 do danee eta čas in dejstvo države kot tako napravila mnogo, to je, tehnični napredek se ne da oporekati. Dobili emo, kakor je rekel gospod predgovornik, toliko in toliko kilometrov železnic in potov, toliko m toliko uradnih in šolskih zgradb, toliko in toliko novih strojev in pušk novega modela, toda duh, tisti vekovni duh narodnega edin-etva in plemenske elog-e '	v . ' -"V
! . - ' - * - ' - - * » *
A	, «K. 1> ] Л. 1) Л, -C^, «V ». . I. Л '
(Glas z desnice: »Kdo je tega kriv?«) Mi in vi, pa povejte vi. kdo največ. Nikoli odnošaii med
l	_	U, Л J l Л	A, Л ' A A
Nikoli ni bila zavest o narodni individualnosti vsakega posameznega našega plemena močnejša ip bolj izrazita, nego je danes v naši skupni državi. Jaz nočem zdaj navajati nekih ugotovljenih dejstev, ki jih bom navedel v nadaljnjem poteku svojega govora, kakor je na primer dejstvo, da se je pravoslavna vera popolnoma istovetila s erbstvom; da ee v Zagrebu ustvarja književni jezik (Glas z de6-nice: >Ne šele eedaj!«), da se v Zagrebu ustvarja književni jezik, ki naj bi bil različen od srbskega; de se v Sloveniji ustvarja Akademija. ki naj bi oblikovala nacionalno in kulturno individualnost Slovencev, in da se dviga epoinenik slovenskemu »neznanemu junaku« — ker bi me to privedlo predaleč. Jaz eamo ugotavljam dejstva in ee vprašam: ali smo «pričo tega pripravljeni in zmožni, da dostojno proslavimo veliki spomin našega nacionalnega in državnega zedinjenja itd.«
Zdaj naj pa naša javnost sodi: kdo je govoril neresnico in kdo laže, ali mi ali »Jutro«, ki tako brez vsakega sramu hoče utajiti, kar je govoril dr. Andjelinovič. ko je napadel ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Menda je vsaka druga beseda odveč! Samo to emo radovedni: kako ee bo »Jutro« sedaj zlagalo!
trošarine krivična. Nastopili so z zahtevo, da ee mora kontrola pri uvozu vina poostriti. Zasebniki, ki kupijo pri proizvajalcu vino, naj tudi plačajo banervinsko trošarino. Govornik je dalje omenjal težave glede izpolnjevanja pravilnika o zatožnih kleteh, ker je težko ločiti založne od točilnih kleti. Pač pa je banska uprava olajšala postopek 6 plačevanjem trošarine. Pereče je še vprašanje 10% obvezne napitnine pomožnemu osebju v gostinskih obratih, toda upati je, da ee to vprašanje reši sporazumno. Glade gostilničarskih koncesij so oblasti v splošnem upoštevale mnenje zadruge. Mestna občina ljubljanska in Zbornica za TOI eta podprli s pomembnima pod poroma 6t rok ovco go6tilničar-eko šolo.
V nadaljnjih izvajanjih je predsednik g. Dolničar poudarjal: »Začeli smo akcijo, da se gostilničarski obrati na velesejmu zapro hkrati z oficielno zatvoritvijo razstavnega odaelka. Nikjer na svetu ni tako, kakor je to urejeno pri nas. Zato tudi mestna gostilničarska podjetja ob času velesejma in še dolgo po njem občutijo težko škodo, ker eo njihovi lokali prazni!«
Tajniško poročilo je podal g. Beiek. Poročal je zlasti o uspehih združenja glede avtorske pravice. Zveza je uvedla tudi jezikovne tečaje, ki pa niso uspeli. V Ljubljani je sedaj 355 gostilničarjev, od teh je 181 moških in 163 ženskih članov, ki eo imeli skupno 387 goetilničarskib podjetij. Med temi je bilo 8 hotelov, 16 kavam, 30 restavracij, 1 gostišče, 48 bufejev, 243 gostiln, 12 ljudskih kuhinj, 22 krčem in 5 mlekarn (zdravljakov). Gostilničarski obrat v Ljubljani zaposluje skupno 980 uslužbencev.
Predsednik Zveee gostiln ičareteih zadrug g. Ciril Majeen je poročal o raznih davščinah, o potrebi novelizacije obrtnega zakona, o uredbi o turizmu, o vprašanju maksimiranja oziroma mini-maliziranja cen vinu in drugih potrebščin v go-etilničarskih obratih, o vprašanju delovnega čaee v goslilničarskih obratih, ki se mora posebej urediti, dalje o 10% napitnini, ki naj ee uvede zgolj individualno po krajevni potrebi, ne pe splošno itd.
Blagajniško poročilo in proračun sta bila sprejeta soglasno, enako tudi razrešnica odboru.
Ravnatelj Skerlep je poročal še o pretiranih davščinah na prenočišča, drugi odborniki in zbo-rovalci pa eo obravnavali davščino na potrošnjo. Zborovala so zahtevali, naj se obe davščini pravično uredita. Zborovalci во še posebej naglašali potrebo, naj ee trošarinska kontrola v Ljubljani poostri, ker bodo imeli od tega korist le pošteni ge>stilničarji, ne bodo pa imeli več takih dobičkov oni, ki pripeljejo v Ljubljano količino močnega južnega vina. iz katerega potem e primesjo vode napravijo dvojno količino, ki jo morejo prodati po brezkonkurenčnih cenah. Odklonjen je bil tudi predlog lastnikov točilnic in vinotočev, naj bi se izposloval daljši čas točenja za take obrate.
Po živahni obravnavi se je občni zbor ljubljanskih gostilničarjev v popolnem soglasju zaključil.
Dino Allieri v Belgradu
Belgrad, 28. marca, AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič in njegova soproga sta priredila 28. t. m. kosilo na čast Dinu AUferlju, italijanskemu ministru za narodno kulturo in grofu Vol-plfu, predsedniku odbora »Razstave italijanskih portretov v teku stoletij« ter njegovi ženi. Na kosilu so bili italijanski poslanik Indelli z gospo, baron di Vellas-co, pooblaščeni minister, prof. Barbantini, člani italijanskega poslaništva markiz Capranica z gospo, polkovnik Coronati z gospo, g. Scaduta Mendola in kapitan Prachia, inšpektor muzela Baradel, prosvetni minister Magaraševič, bivši minister Djura Jankovič z gospo, pomočnik zunanjega ministra Andrič, rimski poslanik Hristič z gospo, pomočnik zunanjega ministra PUja, kabinetni šef zunanjega ministra dr. Dragan Pro-tič in šef protokola zunanjega ministrstva dr. Marfnovič.
Belgrad, 28. marca. m. Italijanski minister na za narodno kulturo Alfieri, ki ga je predeednik italijanske vlade Mussolini poslal na otvoritev razstave »Italijanskega portreta skozi stoletja« v Belgradu, je danes popoldne obiskal tudi prostore etranke JRZ v Dečanski ulici. V veliki dvorani je mini6tna Alfierija pozdravil prvi podpredsednik belgrajske krajevne organizacije JBZ, bivši minister Gjura Jankovič. Za pozdravne besede ee jo minister Alfieri zahvalil v italijanščini, nato je pa poudarjal misel, da nič ne stoji na potu za ekup-no sodelovanje Jugoslavije in Italije za prijateljstvo in pravični mir. Nadalje je minister Alfieri naglašal, da obstoja v Italiji velika simpatija za predsednika jugoslovanske vlade, ker gleda Italija v njem močno voljo in veliko sposobnost. — Ministru Alfieriju so bili nato predstavljeni vsi odborniki belgrejeke etrankine organizacije ki glavni odbor mladinske organizacije JRZ.
Belgrad. 28. marca. AA. Prosvetni minister Magaraševič je danes priredil svečano večerjo « koncertnim sporedom v Gardnem domu na čast italijanskemu ministru za narodno kulturo Alfieriju in grofici Volp' Večerje so se udeležili predsednik vlade dr. Stojadinovič z gospo in veliko število domačih in italijanskih odličnikov.
Pozdrav prosvetnega ministra
Belgrad, 28. marca. AA Prosvetni minister Magaraševič je imel pri današnji svečani večerji, ki je bila prirejena v Gardnem domu na čast italijanskemu ministru za narodno kulturo Alfieriju tale govor:
»Vaša ekscelenca! Z otvoritvijo razstave italijanskega portreta 6kozi etoletja o priliki obletnice prijateljskih razgovorov med Italijo in Jugoelavijo se prijateljski odnošaji med kraljevino Italijo ra Jitsœlavijo kažejo jaeneje na političnem obzorju na tem delu Evrope. Pomen 6edanje velike raz-6tave je neoporečen, kajti ta razstava v tako reprezentativni obliki ne predstavlja samo odkritja velikih umetniških vrednœti od časa cesarskega Rima do vključno sedanje fašistične Italije, ampak kaže tudi voljo Italije, da naše obnovljeno prijateljstvo poetavi na trdno podlago.
V kratkem razdobju je to prijateljstvo rodilo velike koristi in realne uspehe na političnem, gospodarskem in tudi na kulturnem polju obeh naših narexiov. Kot ministru prosvete mi je čast, da vas zaprosim kot šefa italijanskega ministrstva za narodno kulturo, da sporočite zahvalo vsem tistim, ki so priredili tako nepričakovano in veliko umetniško prireditev. To zahvalo poneeite ▼ Italijo in jo izrazite v našem imenu tudi predsedniku italijanske vlade, voditelju današnje Italije MtÔSb-liniju, in italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu. Ob tej priliki se čutim izredno srečnega, da se tudi vam osebno zahvalim za iskrene stt»va-rištvo, ki ste ga izkazali v teh dneh naši državi in naši prestolnici. Z vero za srečen nadaljnji razvoj prijateljskih odnošajev med obema narodoma dvigujem to čašo v čast Nj. Vel. kralja Italije in cesarja Abesinije, v srečo Nj. ekscelence predsednika italijanske vlade Mussolinija, kakor tudi za srečo vaše ekscelence.«
Volitve v Bolgariji
Sofija, 28, marca. b. Z včerajšnjimi volitvami v Sofiji so se končale parlamentarne volitve v Bolgariji. Volitve so potekle v popolnem miru in redu, udeležilo pa se jih je 90% volilnih upravičencev. Zlasti žene so izkoristile svojo glasovalno pravico. Borba je bila najhujša v Sofiji. Tam je bilo postavljenih 280 kandidatov za 30 mest. Med kandidati je bilo veliko število ministrov in strankinih voditeljev. Od izvoljenih poslancev jih je dobila vlada 17, opozicija pa 13. V Sofiji je bil izvoljen tudi bivši ministrski predsednik Cankov, dalje Vasiljev ter več uglednih strankinih voditeljev. Slika novega Sobranja je sledeča: na 104 vladne poslance pride 56 opozicionalnih poslancev ter vlada torej ▼ Sobranju ne razpolaga s potrebno dvotretjinsko večino.
Osebne vesti
Belgrad, 28. marca. m. Z odlokom prosvetnega ministra je postavljena diplomirana absolventka učiteljišča Josipina Lobe za učiteljico v Dobrničah, okraj Novo mesto.
Belgrad, 28. marca. m. Včeraj je bila na novem
belgrnjekem pokopališču pokopana gospa Lenka Paču, vdova po slavnem srbskem Finančnem ministru Lazarju Pačuju. Dosegla je visoko starost 90 let.
Kitajci napadajo ...
V Šanghaju pa je proglašena nova vlada
Hankeu, 28. marca. AA. »Reuter«. Kitajsko vrhovno poveljstvo fe prejelo telefonsko obvestilo od poveljstva čet, Id se bori ob železniški progi Tiencin-Pukeu, ki pravi, da so bile japonske čete na vsej tej fronti poražene In da kitajske čete prodirajo v vseh odsekih.
Havas: Po vesteh agencije »Central News« eo kitajske čete svojo ofenzivo, ki se je začela dne 24. marca severno od proge Tiencin—Pukeu, uspešno zaključile. Severno od Jangceja se japonske čete hočejo otresti pritiska, ki ga izvajajo na desnem krilu kitajske čete. Pri Hankeu so kitajske čete zopet zavzele važne strateške postojanke. Japonski oddelek, ki je v petek prekoračil reko Jangce, se je umaknil.
Nova kitaisfra vlada
Šanghaj, 28. marca. AA (DNB.) Dance se je v Nankingu sestavila vlada »obnove kitajske republike«, ki bo po proglasu, izdanem pri tei priložnosti, imela značaj začasnosti, pozneje se bo pa združila s pekinško vlado, ker ni želeti, da bi bili na Kitajskem dve vladi. Vlada za obnovo Kitajske napoveduje med drugim ukrepe za obnoo države in ohranitev prijateljskega razmerja do tujine.
Za predsednika nove vlade v Nankingu je imenovan Lijanghongžin. Pod upravo nove nankinške vlade bodo za zdaj samo pokrajine Celdjang. Kinang-su in Anghvaj. Nova vlada bo prevzela tudi posle
etare nacionalne vlade, ki 60 jih doslej opravljali Japonci. S tem stopi vprašanje kitajskih pomorskih carin v novo dobo, ker nameravajo preurediti carinske pristojbine po severnokitajskem zgledu. Nova vlada bo uredila tudi vprašanja valute. V tukajšnjih političnih krogih računajo, da bodo pri pogajanjih za združitev obeh vlad nastale težkoče med nankinško in pekinško vlado. Obe vladi bi se imeti združiti po obnovi železniškega prometa na progi Tsincinan—Pukeu in na progo Lunghaj. V japonskih krogih razpravljajo tudi o možnosti ustanovitve posebne vlade v Hankovu, kakor hitro ga zavzamejo.
Tokio, 28. marca. AA. (Havas.) Na današnji eeji vlade je zunanji minister Hirota poročal o ustanovitvi nove kitajske centralne vlade, Lieti obširno komentirajo ustanovitev nove vlade v Nankingu pod imenom »Nova vlada kitajske republike«, ki bo imela oblaet nad pokrajinami Jankisu, Cekijang in Anhujej te pokrajine Štejejo vsega skupaj 20 milijonov prebivalcev. Nova vlada se bo združila s provizorno kitajsko vlado v Pekingu PooblaSčen zastopnik nove vlade je Izjavil, da vlada ne bo priznala pogodb, ki so jih razne države sklenile z bivšo vlado v Nankingu, spoštovala pa bo pravice ln Interese drugih v skladu e pravnimi načeli in mednarodno prakso.
Nova kitajska vlada ie ponovno prevzela kitajske barve rdeče-rumeno-modro-belo-črno.