8. štev. V Kranju, 21 februarja 1903 IV. leto. 60R6ÍO6C Politicen in gospodarski list. Vabilo na naročbo. «GORENJEC > stane za celo leto samo 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Gorenjski kmetje, berite in strmite! Ta teden smo čitali v 36. štev. «SI. Nar.» članek, v katerem so popisane kaj žalostne posledice pogubo-nosnega delovanja, katere je vprizoril vsemogočen kapelam Naši kmetje, zlasti pa oni, kjer imajo tako imenovana katoliška društva in sploh organizacijo na tej podlagi, naj bi pazljivo prečitali ter premislili, kam dovede prevelika zaupljivost našega dobrega kmetskega ljudstva do neizkušenih, a prebrisanih kapelanov in fajmoštrov. To se je sicer godilo na Notranjskem, vendar je tudi za naše bedne odnošaje na kmetih prav pereče in zanimivo gradivo, posebno, ker hoče duhovščina v kratkem času ustanoviti kar dve novi posojilnici, in sicer v Smledniku in v Skofji Loki. Torej čujle, kaj pravi oni zanimivi članek! V trnovski fari na Notranjskem je več prav premožnih kmetov, kateri so si znali tudi v današnjih kritičnih časih ohraniti svoje premoženje brez dolga. Sredi Trnovega stoji velika Ovčančeva kmetija. Na prvi pogled si videl, da tu gospodari trda, jeklena, a pridna kmetska roka. Premoženje v najboljšem stanu, brez dolga; hlev, poln lepo rejene živine; na gorah črede ovac; polje lepo in pridno obdelano — to je bil Ov-čanec pred nekaj leti. Bojaželjni pokojni kardinal Missia poslal nam je mladega, neizkušenega, a tembolj srboritega kapelana, Rudolfa pa imenu. Ne bodem popisoval njegovega nesrečnega delovanja v Trnovem. Skrit naj se gredo še tako pikantne dogodbice, skrit naj se gredo senzacionalni romani v primeri s počenjanjem tega božjega namestnika. Ne moremo in ne smemo popisati, kaj je uganjal; saj ako bi pisali popolno resnico — dá, krvavo resnico — skrbel bi s koniisciranjem državni pravdnik, da ne pride škandalozna resnica na dan. V srcih preprostega ljudstva pa ostanejo Rudolfovi doživljaji neizbrisni, kakor ostane neizbrisno, da so kanoniki, škofje, kardinali in vlada vse to vedeli in vse molče dopuščali. Takoj po prihodu semkaj razdvojil je Rudolf ljudstvo v dva tabora. Kar čez noč nastali sta dve stranki, libe- ralna in klerikalna. Okoli sebe zbral je večinoma anal-fabete, ljudi, s katerimi je počel, kar je hotel. Seveda jih je izkoriščal do mozga in krvi! Kdor ni trobil v njegov rog, je bil proklet, izgubljen liberalec. Rudolf je imel kaj dober nos — to se mu mora pustiti — izvohal je takoj vsakega, ki je imel kaj pod palcem. S pomočjo trdnih kmetov ustanovil je posojilnico m hranilnico. Razume se, da so bili v odbor voljeni sicer pošteni, a neizkušeni kmetovalci. Tako je bil kot načelnik posojilnice izvoljen zgoraj imenovani kmetovalec «Ovčanec>. Sploh je kapelan Rudolf Ovčanca, Oštarja iz Velike Bukovice in neko tretjo osebo izbral za svoje žrtve, in ni jih izpustil iz svojega objema, dokler jih ni izprešal kot citrone. Ovčanec je bil v hudi borbi z liberalno stranko po volji kapelanovi od našuntanega ljudstva za nadžupana izvoljen. Nato je ustanovil nepotrebni konsum, in zopet je Oštar, odnosno Ovčanec imel glavno besedo v konsumu. Reveža! Opazila nista, da padata z grozno hitrostjo v propad, iz katerega ni rešitve. Faktum je, da bi bil sel konzum rakom žvižgat, ako bi bil kapelan Rudolf le še dva meseca v Trnovem ostal. Iz najhujšega položaja ga je s težavo rešil poslovodja Škrl. Kapelanu Rudolfu pa še ni bilo dovolj. Sezidal je velikansko trinadstropno hišo, a zmanjkalo mu je denarja. Njegova «brihtna» butica jo je pa takoj pogodila. Ovčanec, Oštar in tretja oseba prevzeli so jamstvo, in Rudolf je bil rešen. Ko je Rudolf opazil, da jemlje hudič celo njegovo na katoliški podlagi ustanovljeno organizacijo — da, slednjič je bil celo v ljubezni nesrečen —, imenoval ga je škof Bonaventura Jeglič za župnika v Begunjah. Kmalu nato je dobil mastno faro — Čatež — na Dolenjskem. Med tem, ko župnik Rudolf v Čatežu pobija purane po polju — na svoje nesrečne žrtve je pozabil, odkar je za zahvalo za svoje početje dobil župnijo — vknjižili so se kar čez noč nekateri upniki na premoženje gori imenovanih mož v prid Rudolfu. Ako se ne motim, vknjiženo je na Ovčančevo premoženje osemnajst tisoč, na Oštarjevo osem tisoč in na premoženje tretje osebe dvanajst tisoč. Slednjič sta Ovčanec in Oštar izpregledala — a žal, prepozno! Uvidela sta, da mora prej ali slej priti do žalostnega konca, do poloma, in odločila sta se, izseliti se v daljnjo Ameriko. Ovčanec je peljal vso svojo živino naprodaj v Divačo — da si tako pridobi denar za potovanje. A 76 še tukaj mu ni bila usoda mila, prodal je le dve živin-Četi. V ponedeljek se je odpeljal nekdaj pre-možniimenitnikrnet s svojim dvanajstletnim sinkom v Ameriko iskat delo. Doma pa joče žena s kopico nepreskrbljenih otrok. Na daljno pot pa ga spremlja — si tudi iskat dela — njegov najboljši konzumni prijatelj Oštar. Namesto da bi naprej pridno gospodarila — spravil ju je kaplan na beraško palico. Prej ugledna, trdna kmeta, sta morala iti za hlapca v Ameriko. — Ker imajo ravnokar misijon v Čatežu — priporočamo misijonarjem, naj jim župnik Rudolf saj deloma razkrije svojo kosmato vest in misijonarji bodo prepričani, da niti v osrednji Afriki ne dobe večjih grešnikov. Katoliška cerkev pa naj sama sebi pripiše posledice počenjanja takih božjih namestnikov. Posojilnica za Bled In okolico. Na Bledu imamo sedaj dva denarna zavoda. Odbor •Posojilnice za Bled in okolico* se čuti dolžnega z letnim računom za leto 1902 podati nekaj pojasnil, da izve slavno občinstvo položaj naše posojilnice in pa potrebo nove hranilnice »za blejski kot* v farovžu. Naša posojilnica deluje že sedem let in je dosedaj vsem potrebam, kolikor jih je od manjšega denarnega zavoda zahtevati, popolnoma zadostovala in bo to tudi v bodoče in sicer vedno bolje. Poroštvo za vloge je pri naši posojilnici tako veliko, da so vsake izgube nemogoče. Ne samo, da vsi člani jamčijo z vsem svojim premoženjem, posojilnica si je tudi tekom svojega obstanka nabrala nad 7878 K lastnega premoženja. Vložniki so dobivali na vloge po 4 l/i odstotka obresti, kakor je po Slovenskem v posojilnicah vobče navadno. Zaradi večje varnosti vlog nova farovška hranilnica, ki še nima nikakega lastnega imetja in si ga pri malem prometu tudi pridobiti ne more, gotovo ni bila potrebna. Tudi glede posojil je naša posojilnica popolnoma zadostovala. Uradovalo se je popolnoma nepristransko ne glede na politično mišljenje prosilca, temveč edino le PODLISTEK. Mara Slemenova. Spisal J os ep h u s. III. Tam nekje v daljavi temni zvon odmeva mi jjlasan . . . Morda meni, morda tebi že naznanja zadnji dan. €. Qangl. Oba sta molčala. Mara je bila silno razburjena, Košir nič manj. — »Rudolf, vprašam te, ali je to življenje, kakršno žijem jaz? Ne, to se ne pravi živeti, počasi umirati, je primeren odgovor. Vroča kri, ki se burno pretaka po mojih žilah, se upira tako počasni smrti. — Sicer pa jaz tudi dela nisem privajena. Pa bi se vendar lahko privadila tudi težavnejšemu delu in neizrečeno bi bila srečna, ker z delom bi bilo vsaj nekoliko olajšano moje bedno stanje. Toda, kakor nima sedanjost za me nič mikavnega, enako se nimam nadejati v bodočnosti prijetnih dni. In najbolj me boli, da se midva ne bova združila nikdar — nikdar 1 — Vsako upanje je prazno, najine sanje so se izpremenile v puhle pene in neumno bi bilo upati, da bodeva kdaj združena: Toliko ne bova imela nikdar, da bi mogla živeti, kakor se spodobi omikanim ljudem. Tvoja služba donaša prepičle dohodke. Ako pa primanjkuje omikanim tistega, kar mu je neobhodno potrebno za življenje, tedaj mu je slednje edino — še velika muka!* z ozirom na varnost posojila, kar more potrditi ugleden mož duhovniške stranke, ki tudi vedno deluje pri našem zavodu. Obresti, ki se zahtevajo od dolžnikov, so take, kakor tudi pri podobnih klerikalnih zavodih povsod običajne, tako da tudi višina obresti nikakor ne more upravičiti ustanovitve nove hranilnice. Naša posojilnica posluje že sedem let takorekoč z jednim odstotkom, ki ostane v posojilnici, in si je tekom tega časa, četudi delujejo vsi odborniki brezplačno, pridobila le okrog 7878 kron premoženja, svoto, ki pri posojilničnem prometu nikakor ni pretirana, vendar pa za varnost vlog že zadostna. Če sedaj farovška hranilnica deluje le s pol odstotkom, je to gotovo le iz namena, da lažje konkurira z nami. Lastnega imetja tako nikdar ne pridobi in gotovo bo kmalu prisiljena zvišati obresti posojil ali pa znižati obresti vlog. »Slovenec* se je osmelil pisati v štev. 245 iz leta 1902 o živi potrebi novega zavoda, seveda ne navaja nikakega vzroka. Ker »Slovencu* manjka dokazov za potrebo nove farovške hranilnice, mu hočemo z nekaterimi dejstvi pomagati. Potrebo nove hranilnice utemeljujejo prazni predali konzumnega društva. Pred ustanovitvijo farovške hranilnice se je obrnil odbor konzumnega društva tudi do nas s prošnjo za posojilo. Ker smo prepričani, da kon-zumno društvo s svojimi podružnicami ni na zdravi podlagi, in ker nikakor nismo hoteli priti v nerodni položaj, kdaj tirjati tožbenim potom svoje posojilo od kakih 200 članov konsumnega društva, smo odklonili posojilo, pač pa smo bili pripravljeni, dati denar na dolžno pismo, katero bi bili podpisali predsednik konsumnega društva in dva odbornika. Odbor tega ni hotel storiti. Kako hočemo zaupati konzumu mi, ki smo prepričani, da ne stoji na trdni podlagi, če mu ne zaupa niti odbor društva sam. Naši vložniki nam gotovo ne bodo zamerili, da previdno ravnamo s tujim denarjem, o tem imamo lahko vest. Ker pri novi farovški hranilnici tega pomisleka nikdar ne bo, naj vsak, kdor ima kaj denarja naložiti, premisli, kje je denar v večji varnosti. Nova hranilnica po naši sodbi nikdar vspevati ne more; propadla bo s konzumnim društvom vred. Nam se Košir je molčal in nemo zrl predse. Lahna rdečica je iznova oblila Marino lice in nežno je vprašala Koširja: »Rudolf, povej mi odkritosrčno, ali me res ljubiš?* To vprašanje je iznenadilo Koširja in odgovoril je nekoliko razburjen: »Je-limogoče, Mara! Ti dvomiš nad mojo ljubeznijo? Življenje bi dal za-te!» »Verjamem, verjamem!* se je hitela opravičevati. »Potem pa le pojdi z menoj! Tudi tebi ne obeta žiyljenje nič prijetnega, tudi ti živiš v vednih skrbeh in težavah — in zboljšalo se ti ne bode nikdar. Čemu torej umirati polagoma, ko naju lahko reši eden trenutek tega gnusnega življenja?* Košir in Mara sta že premnogokrat govorila o samomoru, dasi besedi nista nikdar obračala nase. Rudolf je ob takih prilikah v vzvišenih besedah pojasnjeval Mari, da je vedno dovoljeno umoriti samega sebe, ako se nam zdi življenje neznosno. Vse se zgodi po volji božji, tedaj tudi samomor. Tako je trdil Košir v svoji zaslepljenosti, a ne pomislil, da Bogu, večnemu Sodniku, ne gre segati v roko. Kakor rečeno, Koširje večkrat besedičil o samomoru, dasi nikdar ni mislil sebi končati življenja. No, saj nekateri možje imajo večkrat bedaste in napačne nazore, pa jih vendar ne izvršujejo, kakor imajo mnogokrat pametne in trezne misli, pa se tudi ne ravnajo po njih. _ Dalje ... vidi ta možnost zelo velika, saj je jedna podružnica že nehala delovati. Velik vzrok, da je bila nova hranilnica »živa potreba*, je gotovo tudi, da bo odsedaj ložje ostala marsi-kaka hranilnična knjižica med < živimi podarjena«, kakor se je to zgodilo v Kranju. In potem se nam čudno zdi, da se ne dajo pravila od te prepotrebne farovške posojilnice med stranke. Nek izvleček teh pravil je razvideti iz hranilnih knjižic, kjer se nahaja točka, da v tridesetih letih zapade vloga; to se nam jako strašno vidi, da celo vloga zapade. Še jedno dejstvo, kako se navadno posluje v fa-rovških posojilnicah, tu navedimo. V Gorjah seje izplačala velika svota vloge brez posojilnične knjižice in brez dovoljenja lastnika drugi osebi. Ta lastnik je prišel potem k podpisanem načelniku naše posojilnice prosit za svet, kaj naj stori, da nazaj dobi svoj denar. Tako poslovanje je mogoče le v farovžu, seveda na katoliški podlagi. Mislimo, da smo potrebo nove hranilnice zadostno pojasnili; sodbo o tem pa prepuščamo si. občinstvu. Za odbor »Posojilnice za Bled in okolico*: Jakob Peternel, načelnik. V Kranju, 21. februarja. Obletnica. Dne 28. t. m. je minulo 50 let, odkar je krojaški pomočnik Lubinvi poskusil umoriti našega cesarja na izprehodu. Lubinyi je namreč priskočil in cesarju sunil zadaj vrat nož, ki je zadel le ob zapono vojaškega ovratnika. Dunajski meščanEtterich gaje prijel in izročil policiji napadalca. Lubinyija so obesili. Državni zbor je razpravljal o brambni predlogi, ki je bila sprejeta z dvetretjinsko večino. — Slovenski poslanec Plantan je interpeliral vlado glede nečuvenega postopanja tržaškega namestnika napram Ricmanjcem. — Poslanec dr. Tavčar je v četrtek interpeliral vlado radi zaplenjenja v »Slovenskem Narodu* obelodanjenega podlistka »Žrtev razmer*. Rugija se oborožnje? Vsa poveljstva so menda dobila ukaz, naj imajo pripravljene svoje čete. Razne politične vesti. Nadvojvodinja Elizabeta je dne 13. t. m. umrla. — Angleški kralj Edvard je zopet bolan. Morali ga bodo zopet operirati. — Avstrijsko-ruski reformni načrta glede Macedonije so se že razposlali vsem velesilam. Ko jih te odobre, predlože se turški vladi. — Ogrski brambovski minister se bo dvobojeval s poslancem Lengvelom, katerega je v zbornici imenoval lažnika. — Papež Lev XIII. je včeraj obhajal 25 letnico papeštva. Gibanje v Macedonijl. Čimdalje bolj napeto zre skoro vsa Evropa na Balkan. Ne le Avstrija, Rusija, balkanske države, Italija in Grška, celo Francoska zelo pazljivo zasleduje gibanje v Macedoniji. Vse države so edine v tem, da vstaje v Macedoniji ne bo mogoče kar tako udušiti, vendar je treba storiti kaj, da se požar vsaj nekoliko omeji ter se ne raztegne na sosednje države, zlasti na Bolgarijo. Bolgarija nosi neprijetno avstro-rusko obveznost glede položaja, kakršen je na Balkanu; ona mora takorekoč z vezanimi rokami gledati, kako se Turčija pripravlja na vojno; ona pa tudi ne more kar tako prezirati mace-donskega gibanja. Čez mejo uhaja na Bolgarsko na stotine macedonskih begunov. Poleg tega, da mora skrbeti zanje, jo Turčija še dolži, da popihuje vstajo. Dan za dnem prihajajo iz Macedonije vesti o nečloveški grozovitosti, s katero gospodarijo Arnavti med ubogim prebivalstvom. Te dni so izkopali mrliča in ga razsekali na drobne kosce. Otroci umrlega so potem stražili razsekano truplo svojega očeta, da ga niso požrli psi. Take so turške reforme. Turčija je poklicala vse rezervnike pod orožje. Z vojaško silo hoče zadušiti nevarno gibanje, na reforme niti ne misli. Turčija skrbno zakriva mobilizacijo svoje armade. V stiski je tudi Bolgarija, narod zahteva, naj se pomaga Macedoncem, vlada bi pa rada ostala nevtralna. Srbija se tudi oborožuje, Grška je menda ponudila Turčiji svojo pomoč proti Macedoncem. 77 Vstaši delujejo s svojimi odseki s podvojena naglico. Pred kratkim se je vršil skupni sestanek, na katerem so se sklenile vse potrebne priprave za splošno vstajo. Člani tega odbora so se razšli v vsa večja bolgarska mesta, da skličejo v ta namen potrebne shode ter tu nabirajo prispevkov. V Tirno vi se je dne 2. t. m. vršil velik shod, katerega se je udeležilo na tisoče meščanov. Izvolil se je odsek tridesetih najuglednejših mož v okraju pod predsedstvom metropolita, ki so takoj začeli nabirati prispevke za vstajo. Bolgarska vlada je proti tem agitacijam brez moči, ker se gibljejo v postavnih mejah, a bi zavrelo po celi deželi, ko bi se jih hotelo preprečiti z nasiljem. Vendar je sklenil ministrski svet, da takoj proglasi obsedno stanje, ako bi delovanje macedonskih odborov motilo mir in red v državi. Seveda vstaši ne mirujejo. Macedonski odbor je pozval vse bolgarske Častnike-Macedonce, da odpovedo službo in prestopijo k vstašem. Bolgarska vlada je dala na to zapreti vse glavne voditelje macedoskih odborov. Čete, ki jih je poslal turški sultan, delujejo sporazumno z domačo policijo, ki obstoji večinoma iz krutih Arnavtov. Ti pomirjujejo ljudi po turški navadi. Pri komur čutijo denar, ga zgrabijo kot člana macedonske vstaške zveze ter se mora bogato odkupiti ali ga pa vržejo v ječo. Na ta način so polovili domoljubne inteligence kakor duhovnikov in učiteljev. Prebivalstvo bo tako res ugnano, ker ne bo imelo voditeljev. A kako dolgo more to trajati! Prebivalci so sedaj res mirni, ker se ne upajo iz hiš, a tembolj kuhajo sovraštvo v svojih srcih. Ko bo nasilje prikipelo do vrhunca, bo tem huje počilo. Potem ne bo več »reformiral* ne sultan, ne posredujoče velevlasti, temveč ljudstvo samo.— Macedonci se sedaj ne ozirajo nič več na to, ako jim bo pomagala kaka tuja vlast ali ne, temveč hočejo delati na svojo pest. Zavest imajo, da se sedanje razmere morajo izpremeniti, ako treba, tudi z rekami krvi. Turki so postavili na bolgarsko mejo 30.000 pešcev in 2000 jezdecev. Turčijo skrbi najbolj denarna stvar, ako pride do vojne. — Vse se oborožuje na Balkanu, ker se pričakuje na spomlad vojna v Macedoniji. * Vest o oboroženju avstrijske armade se morda tudi obistini. Na spomlad se menda oboroži nekoliko vojev naše armade, ki odpotujejo proti Macedoniji. Rusija, Avstrija in Italija bodo skupno postopale proti Turčiji. Dopisi. Iz Cerkljan. Pri teh rednih prekucijah v Cerkljah je prišlo sedaj mnogo občanov do prepričanja, kam dovede taka zaslepljenost in kako daleč bi pokopali občino, ako se ne ustavi to brezsramno delovanje. Na dan prihajajo večinoma še vedno stare stvari; občinski odborniki vedo celo povedati (ko bi bilo treba navedejo se lahko imena), da se je obetalo vsakemu agitatorju iz občinske uprave nagrade po 60 kron. Kako in komu so jih izplačevali, si vsak čitatelj lahko misli nekaj. Rečemo le toliko, da vsakdo ni bil tako srečen. (Šipic že ne. Opomba pisatelja.) Da se je moralo goditi nekaj posebnega, govore o tem glasno občinski računi. Miha Šipic je bil eden najstrastnejših agitatorjev. Ko se pa pri vo-volitvi župana ni ugodno izrazil v omejene trojice korist, napadli in težko ranili so ga še tisti večer, tako da je moral več mesecev obžalovati svojo zmoto v ljubljanski bolnišnici. Sedaj Šipic dobro ve, kdo je bil taista hudoba, ki ga je toliko časa lovil s sladkimi obljubami, da ga je zvabil v past, iz katere se š« sedaj ne more rešiti. Le toliko se je naučil pri tem prevratu, da sedaj ve ceniti, kaj je človek — ali hudoba. Županu pa dela sedaj zopet visokoučeni pisar preglavico; dela prav malo ali celo nič, ker vedno trdi, da ima premajhno plačo. Ženske pri županu pravijo, da večinoma spi in žre kakor maček. Zraven pa preti, ako ga pahnejo, da jim bo še bolj zmedel štreno. S 1. februarjem je v svoji prevzetnosti odpovedal službo. In zakaj? Zato, kakor že zgoraj omenjeno, mu gledajo sedaj vedno bolj na prste, ker kura-tela je kuratela. — Vsakdo se boji za svojo kožo — 78 kuralor je pa neizprosen! S tem hoče ta imenitni fant z birtohom nekako terorizirati občinski odbor, potem bi laže tulil po vaseh kakor zdivjani lev. Zaradi tega je je moral že večkrat plačati denarno kazen za domače uboge, saj je sam tudi ubog in kot takemu izplača se kazen iz ubožnega zaklada zopet lahko nazaj. Saj se poznamo. Kos pa, odkar so mu razrušili »šparkaso*, hodi okrog kakor obupan; nikjer nima obstanka, v mislih mu je vedno porotna obravnava. Kako pač izpade za te osrečevalce našega ljudstva? Iz Trboj. Dne 1. januarja 1.1. ponoči je 11 fantov iz Moš in Trboj naskočilo hišo posestnika Franceta Kalana v vasi Žerjavek, metalo kamenje na streho, bilo • kolmi in vilami po veznih vratih in metalo skozi okna kamenje v sobo, v kateri je sedel gospodar s svojo družino. Domači so se kar od strahu tresli. V petek, dne 13. so bili ti ponočni razgrajači obsojeni, in ricer: France Zor na 14 mesecev; France Molja, Jošef Žun, France FlorijančiČ, vsak na 1 leto; Jakob Zlate, Josip Petoč in Valentin Zor, vsaki na 11 mesecev; Jakob Zor, Martin Jeriša, France Burger in Anton Bonča, vsak na i) mesecev. Vsi so bili obsojeni v težko ječo. Vseh 11 fahtov je pri razpravi soglasno pripoznalo to kaznivo dejanje, vendar ni hotel nihče izmed njih povedati, kdo jih je k temu nagovorjal. Z Dovjega. Minulo je že leto, odkar smo zadnjič omenili v «Gorenjcu» naše gasilno društvo. Mislili smo takrat, da se bodo razmere izboljšale, ker smo dobili novega načelnika. A žalibog, zmotili smo se; vsled tega smo primorani napisati zopet par vrstic. Naš sedanji načelnik postopa kaj samolastno. Pri prejšnjem načelniku je bila navada, da je predložil celemu društvu precej po novem letu račun, koliko je imelo društvo dohodkov in troškov. Obenem smo se tudi domenili, kdaj in kje bode napravilo društvo predpustno veselico. Vsak je pri tej priliki I oliko povedal svoje mnenje. Ni pa tako pri sedanjem načelniku. Letos je napravil veselico brez vednosti društva prvo nedeljo po božiču. Izvedeli smo to šele par dni poprej. Od nedelje do nedelje čakamo, da bi nam predložil račun, toda do danes brezuspešno. G. P. je poslal 8. t. m. načelniku polo s šestimi podpisi, da naj predloži do 15. t. m. račun. Toda 15. februar je minul in mi še vedno čakamo. Kaj je temu vzrok, še danes ne vemo. Zvedeli pa bomo kmalu, ker potrpljenje društ-venikov gre h koncu. Opominjali ga ne bomo več, temveč obrnili se bomo drugam. Pri neki priliki se je celo izrazil nasproti g. županu in podnačelniku, češ, v sredo zvečer bom predložil račun. G. P. pa je temu ugovarjal, češ, da bilo boljše, ko bi ga predložil eno nedeljo, ker društveniki so večinoma kmetski in tovarniški delavci, ki bi se med tednom le težko udeležili zborovanja. Odgovoril pa mu je, da za to zadostujejo le trije možje. Gospod načelnik, če mislite, da je tako prav, tedaj le poskusite! Na svidenje! Več gasilcev. Iz Senožeč. Senožeški pevci napravijo v nedeljo dne 22. t. m. v prostorih na omenja nek dopisnik mimogrede, da se baje olševski župnik zato neče preseliti na Primskovo, ker tam bolj mastne »štiftane* maše opravlja kranjski dekan sam in bi župniku prepustil le beračijo, z eno besedo, da zato ne mara na Primskovo, ker bi imel premalo dohodkov. To in nič druzega je hotel dopisnik povedati, a »štiftane* maše so tako raz-kačile Koblarja, da je v nedeljo kar besnel zoper »Gorenjca*. Povedal je, da on bere vsako leto samo eno štiftano mašo na Primskovem, da naš list tedaj laže, da piše zoper vero in duhovnike, da se on sramuje »Gorenjca* i. t. d. Kar se tiče trditve, da pišemo zoper vero in duhovne, se s Koblarjem ne bomo več pričkali, ker smo svoje stališče v tem pogledu že dostikrat pojasnili. Pač pa opozarjamo dekana, da le oni laže, ki vedoma govori ali piše neresnico, kakor n. pr. njegov že čestokrat kaznovani »Slovenski List*, ki namenoma prinaša največje laži. Kakor naravno, se more uredništvo glede vsebine dopisov zanašati edino le na verodostojnost poročevalcev in prav lahko je mogoče, da priobčimo, kakor se to pripeti vsakemu listu, kedaj kako neresnico. Če se pa kaj takega zgodi, smo vsegdar pripravljeni lojalno popraviti krivico, če se je tudi zgodila Koblarju, kajti vedoma nikdar ne ponatisnemo neresnic. Ker smo se uverili, da ona trditev glede štiftanih maš v tupališkem dopisu, v kolikor se tiče Koblarja, ni istinita, zato jo tem potom tudi radi popravljamo. Po-vdarjamo pa še enkrat, da je naš dopisnik s svojo opazko le toliko hotel namigniti, da Primskovo malo nese, ker ostane preveč v kranjskem farovžu. V Prim-skovski cerkvi je namreč nad 180 štiftanih maš. Najboljšo štiftano mašo (o drugi, ki je združena z biro in nese krog 20 gld., molčimo) ima g. dekan za okrog 8 gld. Boljše bereta kranjska kapelana in le slabše po goldinarji ali nekaj nad goldinarjem milostno odstopita do-tičnemu vpokojenemu župniku. Cerkveno posestvo daje kranjski dekan v najem in vleče letne najemščine 240 gld. Tako ima vsakokratni primskovski župnik z ozirom na skromno pokojnino »za živeti premalo in za umreti preveč*. Penzijonisti se branijo tako žalostne fare in Prim-skovljani so nezadovoljni, ker nimajo stalno nameščenega «gospoda*. V tem pogledu bi Koblar marsikaj lahko ukrenil, česar bi se mu ne bilo treba sramovati. — Ker Koblar tako strastno sovraži laž, da se celo radi nena-meravane neresnice sramuje »Gorenjca*, ga pozivljemo, de naj tudi on popravi vse one grde, ravno v zadnjem času v »Slovenskem Listu* izvarjene laži iz Kranja. Žalibože imamo le malo upanja', da bi ga naš vzgled izpodbudil, kajti mož se pač brez potrebe sramuje pez-dirčka v očesu svojega bližnjega, nikakor pa ne velikanskega bruna in hloda v svojem lastnem očesu. Veteransko društvo snujejo v Kranju. V nedeljo se je vršil • v gostilni »pri Weinbergerju» ustanovni shod. Pravijo, da se je oglasilo že 70 članov. Opozarjamo še enkrat, da se vrši prva maškarada '»Gorenjskega Sokola* ali »Barnum & Bailley» danes zvečer. Nikdo naj ne zamudi ogledati si je, ker mu ne bode žal. Škofjeloško gasilno društvo je izvolilo na občnem zboru minulo nedeljo posestnika in trgovca I. N. Kocelija soglasno svojim častnim članom za zasluge, katere si je pridobil tekom 27 letnega neprekinjenega delovanja kot društveni blagajnik. Potres smo čutili minuli ponedeljek zvečer par minut pred 9. uro. Posebnega strahu ni napravil nobenega. — Iz Radovljice se nam poroča, da so ondi 16. t. m. ob 9. uri zvečer čutili precej močan potres, in sicer od juga proti severu, trajajoč eno sekundo. — Iz Selc nad Skorjo Loko nam poročajo: Dne 16. t. m. zvečer ob 8*59 uri smo čutili podzemeljsko bobnenje in nato se je streslo nekoliko. Nesreče ni bilo posebne in tudi strahu ne posebnega. Iz Selc. V nedeljo 15. t. m. je priredilo »Slovensko bralno društvo* v Selcih predpustno veselico š petjem, tombolo, srečkanjem, šaljivim prizorom in z nekaterimi kupleti, katere je pel narodni pesnik Pestotnik. Udeležba je bila nepričakovano mnogobrojna in skoro iz vseh krajev naše občine. Posebno sta bili zastopani bralni 79 društvi v Dražgošah in v Dolenji vasi. Vladala je neprisiljena zabava in vsi udeležniki so bili s tem večerom tako zadovoljni, da so glasno izražali svoje veselje: To je res prijetna zabava. Dobitki so bili nekateri prav lepi in nekateri tudi šaljivi. Vrli selški pevci pa so vmes zapeli lepe slovenske pesmi. Za sklep pa so se vrtili veseli pari dolgo v noč. Posebno smo biti presenečeni, da se ni na udeležbi prav nič poznalo, ker je ravno ta večer napravila »Marijina družba* svojo zabavo na katoliški podlagi, ki pa ni nič škodovala naši veselici. Hvala zato vsem obiskovalcem našega društvenega življenja in veselic. Umrl je v Spodnji Šiški dne 15. t. m. po vsem Gorenjskem dobro znani potovalec in lovec, g. Edvard Pogačnik, v starosti 59 let N. v m. p.! Važna in umestna obsodba ljubljanskega ikofa in »Slovenca*. Ljubljanski »Slovenec* je pred kratkim pisal, da obiskujejo elitne plese slovenske inteligence tudi ženske iz št. 13, potem pa je par dni pozneje pristavil še, da pozna liberalne gospe, ki stoje še mnogo nižje kakor ženske s St. 13. — V zadnji seji občinskega sveta stolnega mesta Ljubljane je g. dr. K. Triller v v daljšem in izbornem govoru ožigosal to farško lumparijo ter stavil naslednji predlog: 1.) Izraža se gospodu knezo-škofu ljubljanskemu svoje globoko obžalovanje nad brezmerno frivolnostjo, s katero se je drznilo njegovo glasilo »Slovenec* blatiti slovensko ženstvo; 2.) sklene, da se občinski svet in mestni magistrat v znak ogorčenosti ne udeležita, izvzemši cesarske maše, oficijelno nobene cerkvene slavnosti ln prireditve toliko časa, dokler ne dobi napredno meščanstvo oziroma ženstvo zadostne satisfikacije; 3.) naroča mestnemu magistratu, da pri vseh uradnih razpisih in razglasilih prezira škofovo glasilo »Slovenca*. Predlog je bil s o -glasno sprejet. — Pri porotnih obravnavah meseca marca se bodo vršile tri obravnave proti znanemu po-štenjakoviču dr. Lampetu in proti »laufpuršu* Štefetvi, ki sta obsojena radi častikraje. Predpustne veselice. Gasilno društvo v Stari Loki napravi na pustni torek v prostorih g. Marije Jelovčan večerno zabavo s petjem in burkama: »Naravni način ozdravljenja* ter »Kraljestvo za jeden frak*. — Danes zvečer se vrši na Jesenicah v prostorih gosp. J. Klinarja strelski ples ondotnih strelcev. — Bralno in pevsko društvo »Triglav* v Radovljici napravi jutri na pustno nedeljo veselico v gostilni g. Ivana Avguština. Pri plesu svira vojaška godba iz Ljubljane. Križem sveta. Bazne vesti. Sloveči gozdovi Vallombrosa pri Flo-renci gorijo že tri dni. — Dijaške demonstracije so se primerile na dunajski tehniki zoper katoliške dijake, ki so bili tepeni. — Na Ruskem je umrl general Vencel Stangl, ki je zapustil več milijonov rubljev. Po čeških matrikah se išče, kje je bil general leta 1823 rojen. — V Ljubuški v Hercegovini je slaboumna kmetica Taslidža sedela z otrokom pri ognjišču ter z otrokom vred zgorela. — V Pistu na Češkem je neki vdovec naložil 10 K v spornih na svojo ženo s pogojem, da se obresti izplačajo domačim revežem, ko bo teh 10 kron doseglo svoto dva milijona kron. To se zgodi leta 2259, tedaj čez 365 let. Gospodarske stvari. Samostojni konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe Kranjske je imel dne 10. t. m. svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo okoli 50 konjerejcev iz vseh strani dežele. Na predlog g. Primožiča s Pristave se je obravnavalo o predlogu, da bi se premo vanje konj vršilo tudi v Tržiču. V novi odbor so bili izvoljeni gg.: poslanec Franc Povše, predsednikom; veleposestnik Josip Lenarčič na Vrhniki, podpredsednikom; odbornikom pa gg.: Ivan Gams, posestnik v Iški Loki; Gabrijel Jelovšek, župan na Vrhniki; baron Leopold Lichtenberg, graščak v Jablan; Vinko Ogorelec, posestnik v Škofeljci; Alojzij Pavlin, c. kr. nadživinozdravnik v Ljubljani; Anton Ulm, graščak v Klevevžu; Franc Zupančič, posestnik v Rakovniku, in Ivan Žark, Župan v Lescah, 80 Darila. Upravništvo našega lista je prejelo: Za dijaško kuhinjo je daroval Josip Boncelj, trgovec v Železnikih povodom poroke svoje hčere Line z gosp. Antonom Globoč-nikom znesek 10 kron.__ Tedenski sejem t Kranju dne 16. t. m. Prignalo se jc 210 glav goveje živine, 9 telet, 12 prašičev, — ovac, — kozlov, — buš, — konj. — 50 kg: pšenice K 7-50, prosa K 7-50, ovsa K 6-50, rži K 6'76, ajde K 8-—, ječmena K 7-50, krompirja K 2-30, dcteljno seme K 62—65. _ 3rgoL>$l*i port)ocr)\k zmožen slov. in nem. jezika, sprejme se 3 15. marcem 1.1. Kje? pove upravništvo «Gorenjea». 26—2 Denarna posojila j izposluje pod jako ugodnimi pogoji in v najkrajšem času Vinko Jurca, Kranj št. 148—149. M M M M it M %f kjer se dobe tudi vedno vsakovrstne yp mrtvaške rakve. 38-1 Prepričan sem, da je najboljši in najcenejši mizar za stavbe in pohištvo v Tržiču hiš. št. 102 Ivan Čepelnik Zahtevajte »Gorenjca" m m m V Vseh gostilnah in HaVarnah! s 4 sobami in kuhinjo, ali posamezno z 2 sobama in in z 1 sobo in kuhinjo se odda v Savskem predmestju it. 26. 34—2 poštenih kmetskih starišev, ki je izpolnil 14let, zmožen slovenskega in nemškega jezika, želi ostopiti v špecerijsko ali manufakturno trgovino. Naslov pove upravništvo «Gorenjca». 35—1 v Zeleznafo vino LEKARJA Piccoli-ja v Ljubljani. Mhasevletarnahi ^ krepča malokrvne, nervozne in slabotne osebe m Edina zaloga na Kranjskem lekarna Piccoli «pri Angelu« Ljubljana dunajska cesta. Pollltrska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar GABRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje i. I61-21 znesek po poštnem povzetju. 30-2 dr. Alojzij nljndno naznanja da je otVoril sVojo pisarno V Ejnbljani = HotodVorsKe »lice = OtodoVernilioVa hfta). 11 3R JOS. POGAČNIK krojaški mojster v Radovljici štev. 41 priporoča slavnemu občinstvu svojo delavnico za izdelovanje Jžaznovrstn/h = 1 oblek =- za gospode, uradniških uniform, salonskih, tnristiikih in kolesarskih oblek, havelokov, površnikov in zimskih sukenj. Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno 28—4 v zalogi. §1 Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. Ustanovljeno 1861. L. M. ECKER Ustanovljeno 1861, LJURLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza i obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stra niic in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 118—30 Nad 500 različnih vzorcev Pri nakupu blaga za oške obleke se dobro priporoča B. IIILIIC v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 5 ki ima v zalogi vedno najnovejše blago. O resnično nizkih cenah se vsakdo lahko prepriča. 74-41 Vzorce pošilja na zahtevanje poitnlne prosto Cesena baraka 81 86-1 se Hupi talfoj. Cene, kakor tudi velikost taiste naj se naslovi na upravništvo »Gorenjca*. 37 Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog in oče, gospod Edvard Pogačnik po dolgotrajni mučni bolezni, previden s sv. zakramenti v dobi 59 let, danes ob 1 uri popoludne mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 17. svečana ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Spodnja Šiška št. 125 na pokopališče pri sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Priporočamo dragega ranjkega v blag spomin in molitev. Spodnja Šiška, dne 15. svečana 1903. Neža Pogačnik! soproga, in otroci« Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 97-84 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki s« dopošljejo na zahtevanje zastonj. JOSIP WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na ttroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stdlpne križe, štedilnike I t. d. 81-40 Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). Ljubljanska KREDITNA BANKA Polnovplačani akcijski kapital k: 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. v Ivjubljanl Špitalske ulice št. 2. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija). 11—6 Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. 82 2 ! s &a boytti, babo* tudi 4if>e, va&t in dtuyc atinaote i&dnike v vö&fi vatvati, ttft&nc in cene -pttpotoca -ptva in največ j-a tovarna €lv jO o •« (0 a «d '•T O U snilete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po tinosli, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauptmann v Ljubljani tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 82-38 Ilustrovani ceniki so brezplačno na razpolago. O p-p» B C* O cr D O Andrej Boncon 149-23 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18 TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV MIZ ZA VRTOVE ln vseh v to stroko •padajočih predmetov, ki se izvršujejo natančno po naročilu. Imaaja naroČila a> ii-tatno in po najnižjih Crtkl k razpošiljajo zastonj in fraokovano. C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnie, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov R. A. SMEKAL v Cechu pri Prostjevu in Smictaow-Pnot. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9 priporoča 15—5 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgakiice vsake vrste, s patentom proti wnr«Uw< in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brisgalnioe, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljat) delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprasanega strojevodjo; dalje vse drugo fudlno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve L t. d., kmetijsko orodje in Peronoapora-briigalnioe. — Roba solidna elegantna in eeno Plačila po dogovoru. Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. 83 T)rešernovee>pe> J ve v poezije v novi popolni /3daj7 z življenjepisom, literarno-zgodo vinskim i črticami in estetično oceno. — Uredil Jfnton Jfškerc. — El^evir-izdaja (rudeče usnje 5 ^lato obrezo 3 X, 96_35 po pošti 3 JC 20 h. založništvo £• Schwentner v Sjubljani. Dr. pl. Trnk6czy-ja tpanjsHi redil«! praSeH za prašiče 1 zavoj 50 vin., 5 zav. samo 2 kroni naj kupi vsak, kdor r ed i prašič«, da doseže, da postanejo prašiči mesnati, tolsti in debeli, da imajo okusno meso, kar se doseže s tem praškom gotovo, hitro in najcenejše. Spoštovani gospod ! Moji prašiči niso Zrli, tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil za poiziusnjo od enega svojih ljudi en zavojček redllnega praika acei jarfcaaTiiO«, človek se mora kar čuditi! Ne morem svojih praiiAev dovolj krmiti in so se v nekoliko dneh motno zredili spričo tega izburnega pomočka. Morem ga vsakomur najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal. Prosim s povratno pošto pet zavojčkov retUliio^n |>r(i»«. sen pru.sUNe. 91. IX. 1000. 2 velesposlovanjem Jožef lCaa«£li<»ol», ogleda žel. proge, Belisce, Slavonija. Uradno poverilo. Predat o ječi prepis se popolnoma ujema z izvirnikom, pisanim na dopisnico, na kateri sta znamci za 4 fllerje in 2 vinarja. V Ljubljani, dne I. (tretjega) oktobra 1901 (tisoč devetsto prvega leta). (Notarski pečat.) Ivtiri Flaiitan, c. kr. notar. Pri zdravih prašičih, najsi bodo mladi ali stari, zadostuje navadno en zavoj za 50 vinarjev. Dobiva se pri vseh trgovcih, ako ne, potem po pošti iz lekarne Trnkoczy v Ljubljani. Pri tej se tudi dobiva: dr. pl. Trnkoczyja balzam (že 30 let svetovnoznan). 1 stekl. 20 h, 12 stekl. 2 kroni, 24 stekl. 4 krone prosto poštnine, 6 tucitov samo 10 kron, poštnine proste. — Izborne želodečne kapljice (enake prejšnjim Marijaceljskim kapljicam, želodčnemu grenkemu likerju, zeliščnemu vinu i. t. d.) 1 stekl. 40 h, 6 stekl. 2 kroni. — Pilne odvajalne, želodec čisteče. 1 škatla 42 h, 6 škatel 2-10 kron. — Kašljev, pljučni in prsni sok ali zelilčni sirup. 1 stekl. 112 kron, ti stekl. 5 kron. DrgnllnTudov in protinski cvet. 1 stekl. 1 krono, 6 stekl. 4-50 kron. — Tinktura zoper kurja~očega. 1 stekl. SO h, 6 stekl. 3 50 kron. — Raztvarjajočl, čistilni čaj. 1 zav. X krono, 5 zav. 4 krone. — Vsak dan prihajajoča zahvalna pisma, tudi od zdravnikov hvalijo ta sredstva. Loterijska srečka dne 14. februarja 1.1. Gradec: 26 14 2 45 51 Priporočam po najnižjih cenah svojo bogato zalogo vseh vrst poročnih prstanov, uhanov, brošk verižic i. t. d., kakor tudi žepnih in stenskih ur, ki so po vsem svetu znane kot najboljše. Za obilen obisk se priporoča 73-36 H. SUTTNER urar v Kranju. Ceniki zastonj in franko. Zaloga vina. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem odprl v svoji novi kleti na Primskovem tik državne ceste blizu železnega mosta novo založnico vina. Oddajalo se bode vina le-tu vsak ponedeljek in soboto; doma v Šenčurju v stari zalogi pa se bode dobilo vino vsak dan. Priporočam se z dobro kapljico in nizkimi cenami. 192-5 Ivan Graiser, vinotržec. „£« Mi«" 32—* neprekosljivi papir za svalčice najboljše cevke za svalčice (cigarete) dobivajo se pri gg. Janku Kocmutu v Kranju in Otonu Homannu v Radovljici. vi 2-8 iifii dm i Kranju HjisttohM :adr»!3 z nujno zaVtzo je pričelo poslovati dne I. januvarja 1903 v Kranju na glavnem trgu v hiši g. K. Floriana it. 194. Uraduje se vsak dan ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne, ob ponedeljkih in smajnih dneh pa tudi popoludne od 2. do 4. ure. Hranilne vloge se obrestujejo po S? 4Vi % 3. brez vsakega odbitka ter plačuje „Kreditno društvo" rentni davek za vlagatelje iz svojega. Obresti se računajo od 1. oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve do 1. oziroma 15. pred dnevom vzdignenja. Nevzdignene obresti se prištevajo koncem leta kapitalu. Posojila se dovoljujejo na osobni kredit, zastave in tudi na hipoteke proti primerni obrestni meri. ■ V upravnem svetu so: Frane Kreimer, podpredsednik. Janko Majdič, predsednik. Rudolf Kokalj, pisarniški ravnatelj. Karol Jäger. Josip Kovač. Nadzorstvo: Vinko Majdič. Peter Mayr. Dr. Valentin Stempihar. Ciril Piro. Ivan Rakove. Uhaja vsako soboto zvečer, f* je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po poiti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, i* .'etrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 bone, za pol leta 1 krono 60 vinarjev. Dostavljanje na dom •tioe za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na oarocbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne oiira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, de se tiska enkrat, 8 vinarjev, de se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši stev. 106 nasproti iupne eerkve. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konsoreij € Gorenjca*. Odgovorni urednik Gašper Erzen. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.