PBjHOHSKj DHEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Leto IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din
TRST nedelja 1. avgusta 1948
Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini
Štev. 963
nomasKifi
Enotne sindikate
v teh dneh, ko se Imperialisti najbolj zaganjajo proti demokratičnim pridobitvam delavskega razreda, izbojevanim s krvjo med osvobodilno borbo slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva našega ozemlja, Je bolj kot kdaj koli potrebna trdna in neomajna enotnost vseb delovnih ®nožic v obrambi osnovnih delavskih pravic v okvir« njihove razredne organizacije.
Tudi dogodki, ki so nastali v KP STO po objavi resolucije Intormbi-roja, ne bi smeli na noben način °*rožati te enotnosti, predvsem pa n* bi smeli vnašati spora v naše Enotne sindikate. Vidalijeva trak-cionaška skupina pa je ta spor že ®rvega dne vnesla v ES in zavestno nadaljevala razbijaško delovanje.
v petek 29. Julija t. I. ob 19. url s* it vršila izredna seja centralnega odbora ES v Trstu. Na seji so nekateri člani odbora predlagali izkljuič-tev iz centralnega odbora 4 članov, >1 Sicer: IVANA BUKOVCA - VOJ-MIRJA, tajnika Zveze ES, PERIC GUERRina, člana Centralnega odbora ln predsednika Okrajnega od-hora za bujski okraj, SERGEJA PRANO vica, člana izvršilnega odbora Es ter GVIDONA LUXO, člana Izvršilnega odbora ES ln tajnika topniškega odbora tovarne strojev Sv. Andreja, ki )e bil tudi ob priliki ttdnjega procesa proti tovarniškim odborom obsojen in odpuščen z dela.
Razlogi za izključitev omenjenih tovarišev iz centralnega odbora ES so Ull:
Tov. VOJM1R je napisal v »PRIMORSKEM DNEVNIKU* članek, ki »btoiuje trakcionaško skupino v sindikatih iikvidatorstva revoluclonar-»e linije;
TOV. PERIC je sklical okrožno »k“P4čino ES za istrsko okrožje brez Vednosti Izvršilnega odbora v Trstu; TOV. FRANOVIC pa, da so ga vi-** (nekoliko pijanega« na dan 1. maja;
TOV. LUXA pa zato, ker se ni iz-^ekel niti za eno niti za drugo re»o-1Uc'Jo Izvršilnega komiteta KP ter
je zaradi tega njegovo zadržanje »sumljivo« itd.
Te obtožbe, ki jih je na seji iznesel DESTRADI kot predsednik ES, pa seveda ne držijo popolnoma, ampak samo ponovno dokazujejo, da hoče njegova skupina razkol v sindikalni organizaciji, da hoče s silo izločiti iz vodstva vse tiste, ki se z Vidalijevo Irakcionaško skupino ne strinjajo, ter dovesti tako našo sindikalno organizacijo do razkola.
Položaj, ki Je nastal v KP Tržaškega ozemlja pa se na noben način ne bi smel vnesti v množične organizacije, posebno pa ne v Enotne sindikate. Enotni sindikati so bili namreč do danes in bodo morali nujno biti tudi v bodoče, hrbtenica vsega odpora demokratičnega ljudstva proti vsem poizkusom imperializma in domače reakcije v obrambi vseh naših demokratičnih pravic. Ta hrbtenica vodi naše delovno ljudstvo s KP na čelu v borbi za izvojevanje osnovnih gospodarskih, političnih in socialnih pravic delavskega razreda pri nas.
Prepričani smo, da bo delavski razred znal razkrinkati razbijače naše sindikalne organizacije, kakor je znal biti zvest v najtežjih dneh borbe načelom demokracije in miru. Spor, ki trenutno traja v KP ne sme na noben način biti vnešen v sindikate. Tisti, ki hoče podrediti našo slavno sindikalno organizacijo interesom ene skupine in s tem izločiti iz njenih vodilnih vrst tovariše, ki se borijo za enotnost naših sind^atov in ki mislijo drugače kot Vidalijevi trakcionaši, — bo moral za to prej ali slej odgovarjati pred vsem delavskim razredom.
Naloga delavstva je, da čuva enotnost in strnjenost načel Enotnih sindikatov, da se še tesneje oklene svojih tradicionalnih načel in da razkrinka razbijače, ki jib vodi De-stradi. Samo tako bomo delali v prid enotnosti delavskega razreda, v prid bratske enotnosti slovenskega in italijanskega tržaškega ljudstva.
Razgovor s tovarišico Snelo
Oglasili smo se pri tov. Valeriji Kocjančič - Speli s prošnjo, da bi nam objasnila, zakaj je bila ona skupno z 9 drugimi tovarišicami izločena iz glavnega odbora ASIZZ in kaj je zakrivila, da je postala predmet tolikih osebnih izpadov?
. *Prav rada, bom to storila, nam 3e odvrnila, toda dovolite mi, da P°*ežem v stvar prav pri njenih 0r*ninah».
•. “Sem članica glavnega odbora S/22 Tržaškega ozemlja. Moje Jvljenje je kaj preprosto in moja v1* je ravna. Nikoli nisem poznala ,eDomišenja ne kolebanja. Ko je
Ho
2a pravico in resnico, sem bila
n n° na strani onih, ki so bili za--?° kruto oguljufani. Tako sem na-® že leta 1918. pot v vrste tova-Set). /d so Je 2bira!i okoli Ljud-effa odra v ulici Madonnina. Polo *ern dober in zvest simpatizer va rišem komunistom, katerim no* rac!e volje odstopila svoje sta-vanje za njihove ilegalne sestan-.e že v ietih najtežjega Mussolini-u®9a nasilja. Kot Slovenka sem ob°ko (utila krivice, ki so se njale nad mojim narodom tu v r*tu in pj, vsejn primorju, a za «itlinizem ni	v mojem srcu
,e “Qr Prostora in bili so časi, ko ^ užila doma otroke nezakonskih in t’ so pri meni na hrani to v njihovem italijanskem
*iku
jeni ti- ^ato me oiitek’ da xem iovi-t * a in nacionalistka tembolj boli kot 0a ne morem sprejeti drugače težfco krivico«. je ** kje je prišel ta očitek in ali kakšen konkreten pogoj?« ni« kje je prišel, ni potrebno 1 spraševati. Tisti, ki stoji danes k stališču naše vsakodnevne bor-^oti anglo-ameriškim imperia-be °!Tl’ *’sti, fci ne more blatiti bor-l,0 Jugoslovanskih narodov in nji-naPorov v izgradnji socia-soo-0, ki nosi nerazdružno v ,J"n srcu Jugoslavijo in Sovjet-Cj	tistega hočejo Vidalijev-
b; k*euetati do poslednje nitke, da Iti U« °nernogočili pred ljudstvom,
I	>•«.	lit	C u
u fc khoda iz neprodirne megle, lc0 “tero 0a oni zagrinjajo. Kar se tO^ega poroda tiče, lahko po-1 en	°’ da sem kot članica mest-
«t>o °dbora OF in slAU Pris0' 0(J. laIa Plenarni seji okrajnega ra OF pri Sv. Jakobu, kjer t(ri,razoalila razdiralno delo neka-[ja 1 ljudi in prikazala ljudstvu, ta °n* ne 0rndi)o enotnosti, temveč j0 s° °ni tisti, ki jo namerno ruši-,rePrečila sem, da bi dali v ”111 h reso!uc>Jo Proti Primorske-th-i*. nevniku, katero so ie naprej javili.
nae'lno za ta plenum je bilo, (lans° dobili zanj povabila le oni ban'	■ Z(l katere so predpostav-
im' priPadajo Vidalijevi »ktt-stani, in Italijani, ki se poprej se-|ja °u O F niso udeleževali. Pri-<in *Q tovariša mož in žena z Op-i(l !n iniela sem utis, da je pri-l*ti tovariš le za to, da pre-
dita dneuni red in resolucijo, zakaj referat je imela šele v diskusiji tov. Marina, ki je naglasila, da bo govorila tudi v italijanščini zaradi tov. Italijanov, ki so nas počastili S svojini obiskom. Mnogi med njimi še razumeli niso, čemu jih vabijo na plenum OF Ko so mi na cesti pokazali vabila, sem jim pojasnila. da so jih klicali za to, ker se bo bržkone tudi na plenumu OF razpravljalo o Vidalijevi resoluciji. Na njihova nadaljnja vprašanja sem jim odvrnila, naj premislijo tudi s svojo glavo, p redno kaj podpišejo. Prav tako sem odgovorila tovarišicam na samem sestanku, naj napravijo po svoji vesti, ko so me vprašale za svet, kako se morajo zadržati.
Evo, to bi bila konkretna dejstva, tudi kar se tiče tako imenovanih ilegalnih sestankov ASIZZ. Me takih sestankov nimamo. Ce pa me kdo u stavi in vpraša pojasnila glede resolucije Imformbiro-ja, je naša sveta dolžnost, da mu jo raztolmačimo, ker je bilo ljudstvo postavljeno pred odločitev zanjo, ne da bi jo razumelo. To je bilo storjeno z nekim določenim namenom Mnoga dejstva ga oči-tujejo in na podlagi teh dejstev je marsikdo že pričel razmišljati. Zal pa je ie veliko ljudi zaslepljenih od praznih puhlih besedi, ki se bodo pozneje razblinile kot milni mehur, da ne bo ostalo od njih ničesar več kot bridko razočaranje. Kot stara aktivistka se le enega bojim in mi je le enega žal, da bodo premnogi pričeli razumevati vse to, kar se dogaja, šele takrat, ko bo že mepozno.r)
Ne bomo na tem mestu pisali življenjepisa tovarišice Spele, kakor delaj') Vidalijevi pristaši za svoje prvake, ker vse tisto, kar je storila ona iv še mnogi in mnogi aktivisti, ki jih danes zmerjajo z nacionalisti, so storili za uresničenje načel marksizma in leninizma, zato, ker so smatrali, da je to njihova dolžnost, ne pa zato, da bi si sedaj delali reklamo. Zlasti tovarišico Spelo poznajo vsi demokratični Tržačani, ki so resnično in z dejanji dokazali, da so se odzvali klicu tovariša Stalina iz Moskve tedaj, ko je bila nacistična zver pred samimi njenimi vrati. Kje pa so bili mnogi in mnoge, ki danes na tov. Spelo mečejo blato, tedaj, ko je bilo treba z dejanjem dokazati internacionalizem?
Policija zapečatila
III VOD
TRST, 31. ~ Izvedeli smo. da so policijski organi v teku današnjega dne po nalogu nadrejenih oblasti zapečatili prostore znane tržaške tvrdke UIVOD. Podrobnosti niso še znane.
Covor Andreja Višinskega
na podonavski konferenci
Dr. Bebler: „Ko je šlo za to, da se Jugoslaviji vsilijo krivične meje, ni Francija niti upoštevala predloga za soglasno sprejemanje sklepov - Sedaj Francija, ZDA in Anglija predlagajo metodo, ki so jo včeraj zavrgle, in to vedno v škodo Jugoslavije - Danes pa bi se krivica razširila tudi na ostale podonavske države"
BEOGRAD, 31	—	Mednarodna
konferenca za Donavo je danes nadaljevala svoje delo pod predsedstvom voditelja bolgarske delegacije Kamenova.
Kamenov je predlagal, naj se postavi na dnevni red današnje seje sprejem protokola in splošna diskusija o podonavski konvenciji. Voditelj francoske delegacije poslanik Adrien Thierry ie podal izjavo v imenu svoje delegacije in obrazložil francosko stališče o tej konferenci. Izjavil je, da se Francija kakoi tudi nekatere druge države, ki so zastopane na tej konferenci, držijo diplomatičnih dogovorov, ki so bili prej sklenjeni, in da iz tega vzroka ne bo priznala nobene spremembe sedaj veljavne podonavske konvencije, ne glede na to, če bodo ti sklepi sprejeti z navadno večino, s kvalificirano večino ali kakršno koli drugo, izvzemši sklepe, ki bodo sprejeti soglasno. Skliceval se je tudi na one pravice, ki jih je Francija prej pridobila na podlagi aktov o podonavskem režimu.
Voditelj češkoslovaške delegacije Clementis in voditelj jugoslovanske delegacije Bebler sta odgovorila francoskemu delegatu. Češkoslovaški zunanji minister Clementis je poudaril razliko med sedanjo konferenco in prejšnjimi, na katerih se je razpravljalo o Donavi. Po prvi svetovni vojni, je dejal Clementis, so na podonavski konferenci bile na eni strani velike države, na drugi pa male države, ki prej niso bile povsem neodvisne. Sedaj se je položaj spremenil. Podonavske države so suverene države in so pripravljene sodelovati. Potrebno pa je poudariti, da ni mogoče sprejeti nove konvencije, Se bi se v tej priznale pridobljene pravice, ki se je c. njih sklepalo brez udeležbe fn preti podonavskim državam.
Voditelj avstrijske delegacije je za Avstrijo zahteval pravico udeležbe na konferenci s polno pravico glasovanja, čeprav ni bila mirovna pogodba z Avstrijp še sklenjena in se Avstrija smatra še kot sovražna država. Izjavil je, da Avstrija ne bi mogla v sedanjih okoliščinah sprejeti nove podonavske konvencije, ki bi jo sklenili na tej konferenci. Glede tega bo sporočil svoje pridržke voditelju ameriške delegacije Cannonu. Ta je podprl avstrijske zahteve. Romunska delegacija pod vodstvom Ane Pauker je odbila predlog, ki je zahteval polnopravno udeležbo Avstrije na konferenci, in je tudi obsodila izjave francoskega delegata.
Madžarski delegat Molnar in bolgarski delegat sta se tudi uprla sprejemu Avstrije kot efektivnega člana konference.
Jugoslovanski delegat Aleš Bebler, ki jr včeraj govoril v ruščini, Je dane* govoril v Irancoščini. Glede francoskega predloga Je pripomnil, da na pariški konferenci, ko je šlo za to, da se Jugoslaviji vsilijo krivične meje, ni Francija niti vzela v poštev predloga za soglasno glasovanje. Takrat, Je dejal Bebler, je Jugoslavija sprejela sklepe mirovne konference, čeprav je bila prikrajšana v svojih pravicah. Kako sedaj Francija, ZDA In Anglija predlagajo metodo, ki so Jo včeraj zavrgle, in to vedno v škodo Jugoslavije? Danes pa se bi krivica razširila tudi na vse ostale podonavske države in to bi bilo v nasprotju s čutom pravičnosti in miru.
Za Molnarjem je ob 14. uri začel govoriti sovjetski delegat Višinski, ki je v dolgi in dokumentirani izjavi pobijal tezo britanskih in francoskih delegatov.
V začetku svojega govora je Višinski opozoril na dejstvo, da so nekatere delegacije v naprej izjavile, da ne bodo priznale bodoče podonavske konvencije, čeprav ni njena vsebin^ še znana. Višinski je poudaril, da tako govorijo tisti, ki hočejo narekovati zakone, in ne tisti, ki želijo sodelovanje. Sovjetska delegacija odklanja tak način izražanja na mednarodnih konferencah in poziva na prijateljsko sodelovanje.
Višinski je nato poudaril, da člen 36 mirovne pogodbe z Madžarsko, člen 38 mirovne pogodbe z Romunijo in člen 34 mirovne pogodbe z Bolgarijo o plovbi po Donavi ne odgovarjajo členu 1. konvencije iz leta 1921. Višinski je ugotovil, da člen 1 konvencije iz leta 1921 v resnici ne obstaja in da zaradi tega ne obstaja konvencija sama, in pravice, ki izhajajo iz te konvencije, na katere se sklicujejo predstavniki ZDA, Velike Britanije in Francije, morajo tudi prenehati obstajati. Sinajski dogovor, ki so ga leta 1933 podpisale Velika Britanija,
Frencija in Romunija, je poudaril Višinski, je že prekršil konvencijo iz leta 1921 in vnesel bistvene spremembe, dočim je bila leta 1939 sklenjena v Bukarešti nova konvencija, ki sta jo podpisali tudi Italija in Nemčija.
Višinski je nato opozoril na dejstvo, da je bila konvencija iz leta 1921 podpisana brez udeležbe Sovjetske zveze in da je izključila Sovjetsko zvezo od udeležbe v podonavski komisiji, čeprav je imela to pravico n^ podlagi konvencij iz leta 1856 in 1878. Poudaril je dalje, da ZDA, ki stalno kršijo dogovore, ne morejo uveljavljati pridobljenih pravic, in je pripomnil, da bo konvencija, ki bo izdelana na konferenci, stopila v veljavo, če bo večina odločila v tem smislu.
V odgovor ameriški in angleški delegaciji, ki sta zahtevali za Av-
strijo pravico do glasovanja na tej konferenci, je Višinski izjayil, da je bil na britanski predlog od 8. maja dovoljen Avstriji posvetoval ni glas. Poudarjajoč, da ni umestno zahtevati nove koncesije, je Višinski pripomnil, da je ne sme pozabiti vloge, ki jo je imela Avstrija med vojno. Opozoril je dalje, da go bila mednaro/jpa vprašanja glede Romunije, Bolgarije in Madžarske rešena z mirovnimi pogodbami in ugotovil, da bo Avstrija uživala iste pravice, ko bo z njo podpisana mirovna pogodba.
Za Višinskim je govoril voditelj jugoslovanske delegacije Bebler, ki je predlagal zaključek debate in glasovanje o ameriškem predlogu, da se Avstriji prizna pravica glasovanja. Ameriški delegat se je uprl zaključku debate, ker da ni še podal nobene izjave o fiancoski
izjavi o «pridobljenih pravicah«. Ko so ga nato pozvali, naj poda o tem izjavo, je to odklonil. Višinski je nato predlagal, naj konferenca sprejme resolucijo, ki potrjuje sklep Sveta zunanjih ministrov štirih velikih držav, na podlagi katerega ima Avstrija posvetovalni glas. Francoski delega^ je pozval ameriškega delegata, naj umakne svoj predlog, da lahko pride do soglasne rešitve, toda ameriški de. legat se je temu uprl. Na glasovanju je bil ameriški predlog odbit s sedmimi glasovi proti dvema. Za ta predlog sta glasovali samo .ameriška in angleška delegacija, francoska delegacija se je vzdržala. Sovjetski predlog je bil sprejet sedmimi glasovi. ZDA, Velika Britanija in Francija so se vzdržale. Današnja seja je trajala od 10 do 17 in se je nato odložila na jutri ob 10.
//Izvestija" o zagovarjanju vojnih zločincev v Italiji
SEDANJI ITALIJANSKI VODITELJI
skušajo zakriti zločine italijanskih fašistov
Italijanska reakcija skuša iti preko določb mirovne pogodbe o kaznovanju vojnih zločincev - Sovjetsko ljudstvo zahteva, da se preneha braniti fašiste, ki so odgovorni za težke zločine AR IVI IR-a v Sovjetski zvezi
MOSKVA* 3i. (Tass) — «Izve-stijan objavljajo članek, v katerem Ugotavljajo, da skušajo sedanji ita-lijanbki vodilni krogi ob vsaki priliki spomniti na dva najvažnejša datuma v novi italijanski zgodovini ,in sicer 25. julija 1943, ko je bil fašistični režim vržen, in 13. oktobra istega leta, ko je Italija napovedala vojno Nemčiji. Vendar pa značaj in postopanje demokrist-janskih voditeljev, ki so sedaj na vladi, jim ne dajeta pravice, da bi se spominjali teh dogodkov, ki so spremenili usodo Italije leta 1943.
Nič ni skupnega med preganjanjem demokratičnih organizacij in pogumom, ki se daje novofašistič-nemu gibanju in vojnim zločincem, proti častnim nalogam, ki so jo naložili Italiji dogodki v juliju in oktobru 1943.
Protisovjetska kampanja, ki jo je sprožil italijanski reakcionarni tisk, in tudi kampanja v parlamentu v zvezi s tako imenovanim vprašanjem italijanskih vojnih ujetnikov v ZSSR, dokazuje, da hočejo sedanji italijanski voditelji pozabiti, da bi bili dogodki v letu 1943 nemogoči brez Stalingrada, kjer je bil zadan smrtni udarec nacistični vojski in kjer je bil uničen sramotni italijanski ekspedicijski korpus. Ta težnja, da se pozabi, ni slučajna in demokristjanski voditelji skušajo vztrajati o »uslugah«, napravljenih leta 1943, da zakrijejo zločine italijanskih fašistov in legalizirajo svojo udeležbo v vladi in v javnem življenju sploh.
Italijanska reakcija skuša iti preko tega, kar določa mirovna pogodba, ki med drugim zabranjuje obnovitev fašističnih organizacij In zahteva proce-
se proti vojnim zločincem, ki so napravili zločine proti miru ln proti človeštvu.
Maršal Messe je eden od teh
zločincev, v kolikor so bili pod njegovim neposrednimi ukazi izvršeni gnusni zločini na ozemlju, ki so ga okupirali Italijani. Namesto da bi tega fašističnega in sadističnega vojnega zločinca aretirali, ga v ameriškem senatu poveličujejo in sam minister za obrambo Pac-ciardi brani njegovo «čast».
Vsi ti poizkusi klevetanja Sovjetske zveze v zvezi s tako imenovanim vprašanjem italijanskih vojnih ujetnikov so klavrno propadli, in ko so se «priče» o dogodkih v Rusiji izkazale kot pravi ponarejevalci, so italijanski reakcionarji predložili zločinca Messeja kot... objektivrto pričo. Ali mordq mislijo italijanski reakcionarji, da bodo narodi, ki so trpeli zaradi grozodejstev Mussolinijevih fašistov, mogli vse pozabiti, da bodo mogli verjeti, da je sovjetsko ljudstvo pozabilo krvavo vizijo, ki jo je za seboj pustil italijanski ekspedicijski korpus od sovjetske meje do Stalingrada?
List navaja nato dejstva o po-koljih civilistov, med katerimi so bili moški, ženske in otroci, o rušenju mest in vasi, o plenjenju kolhozov, o zločinih, ki so jih italijanski banditi izvršili po nalogu Messeja, Garibaldija, Attilija, Bin-de, Grappellija,, Dilorchija in drugih. Praktično je nemogoče našteti vsa grozodejstva, ki go jih na sovjetski zemlji izvršili ljudje, ki so nosili uniforme italijanskega ekspedicijskega korpusa. Vsak pošten človek se strese od zgražanja pri ugotovitvi, da so tri leta po
zmagi nad italijansko-nemškimi fašisti ti vojni zločinci dobili zagovorniki u italijanskem parlamentu. Z laJSlto vojnega zločinca Messeja si italijanski reakcionarji prevzemajo težko odgovornost za zločine, ki jib je izvršil ekspedicijski korpus med avgustom 1941 in julijem 1943, ko so se ostanki fašistične vojske umaknili iz Stalin, grada. Dejstvo, da puščajo fašistične vojne zločince svobodne in da jih v parlamentu skušajo braniti, predstavlja težko žalitev italijan skemu narodu in žalitev spomina žrtev italijanskih zavojevalcev.
Klevetni.ška kampanja, ki jo je sprožila italijanska reakcija glede tako imenovanega vprašanja italijanskih vojnih ujetnikov v Sov jetski zvezi ,ne bo uspela oprostiti fašistov, ki so izvršili toliko straš. nih zločinov proti človeštvu. Sov. jetsko ljudstvo zahteva, da se vojni zločinci spravijo pred sodišče in da se preneha braniti fašiste, ki so odgovorni za težke zločine italijanskega korpusa y Sovjetski zvezi.
Zahaj Primorskega dnevnika ni bilo dva dni
ri
proti našemu dnevniku
Kakor smo obljubili y včerajšnji številki našega lista, objavljamo danes vzroke, zaradi katerih naš list v četrtek in petek ni bil razdeljen med čitatelje, čeprav je tiskarna vso naklado lista natisnila.
Razdeljevanje «Primor. dnevnika« vrši po pogodbi, sklenjeni s podjetjem «Ljudska založba«, njeno osebje, ki mu je dodeljen del osebja tiskarne »Založništva tržaškega tiska«. Dne 26. julija t. 1. pa je bila s strani Založništva, ki je lastnik «Primorskega dnevnika«, omenjena pogodba odpovedana, ker je podjetje «Ljudska založba« prekršilo y pogodbi prevzete obveze.
dneh 16., 17. in 18. julija t. L naš list na področju nabrežinske-ga okraja ni bil razdeljen, ker podjetje LZ ni že nekaj dni preskrbelo avtomobilov za razvažanje lista, kar je tudi po pogodbi obvezano. Zato je Založništvo moralo samo poskrbeti za prevozna sredstva. Pri tem pa se je zgodilo, da je osebje LZ v ta prevozna sredstva vtihotapljalo tudi druge časopise, kljub opozorilu. Založništvo je zaradi tega smatralo, da so omenjene kršitve pogodbe zadosten vzrok, da se odpoved pogodbe, za katero velja sicer odpovedni rok treh mesecev, takoj izvrši. Zlasti pa zato, ker so vse te kršitve imele vzrok v delovanju pristašev frakcionaške skupine, ki že nekaj dni vrši gonjo proti našemu dnevniku. Medtem pa je prišlo do nesoglasij tudi v upravnem svetu LZ same in nekateri upravni svetniki so zaradi tega podali ostavko nadzornemu odboru podjetja. S tem v zvezi najbrž uprava podjetja LZ svojim 35 uslužbencem ni mogla pravočasno izplačati njihovih mesečnih plač za mesec julij 1., ki bi jih bili morali prejeti na dan 27. julija.
Zaradi tega je osebje 29. julija ob 0 uri stopilo v stavko.
Posledica tega se je takoj pokazala pri razdeljevanju »Primorskega dnevnika«, pri čemer je zaposlenih IS uslužbencev LZ.
Se manj ko dve uri pred začetkom stavke je o njej prej^ip naše uredništvo obvestilo ES sekcije tiska ter obvestilo iste sekcije, da bodo stavkali tudi nameščenci tiskarne, češ da tudi oni niso prejeli plač, o čemer pa delavstvo tiskarne sploh ni bilo obveščeno ter je zaradi takšnega temnega manevra ljudi, ki so obvestilo poslali, odločno protestiralo in z delom nadaljevalo. Upamo, da bo kompetentni sindikat zadevo preiskal in proti krivcem takšnega manevriranja postopal.
Stavkajoči uslužbenci L. Z. so zasedli prostora tiskarne, v katerem se izvršuje razdeljevanje lista, čeprav tistega jutra niso bili na vrsti za razdeljevanje uslužbenci L. Z... temveč uslužbenci tiskarne, ki so za razdeljevanje samo dodeljeni L. Z.
Ko se je naš odgovorni urednik pri stavkajočih zanimal za vzroke in nekaterim članom strokovnega odbora dokazal, da je stavka naperjena proti »Primorskemu dnevniku«, so mu stavkajoči zagotavljali da to ni res, ter ga prosili, naj posreduje, da bi čimprej prejeli svoje plače, ker da stavkajo samo zaradi plač in da so sklenili, da ne bodo pustili niti enega izvoda lista iz tiskarne. Urednik jih je opozoril, da je za borbo slovenskega demokratičnega ljudstva v Trstu prav številka, ki bo zaradi stavke ostala nerazdeljena, zelo važna, ker je v njej objavljena vest o protestni spomenici FLRJ zaradi kršitve mirovne pogodbe z Italijo in ker je prav borba našega ljudstva v sedanji gonji imperialističnih držav za priključitev Trsta k Italiji ravno v sedanjih dneh glavna borba našega
ljudstva za dosego vsaj tistih pravic, ki mu jih mirovna pogodba jamči.
Predložil jim je, naj bi se list razdelil vsaj v mestu samem, o čemer pa niso hoteli niti slišati, čeprav so že prej sklenili, da bodo prostovoljno razdeljevali — in so s tem postali stavkokazi lastne stavke — Vidalijevo glasilo, ki se, kakor je vsem dobro znano, zadnje čase za borbo za spoštovanje mirovne pogodbe kaj malo briga. Tako tistega dne naš dnevnik med ljudstvo ni prišel.
Spričo vsega tega je naš odgovorni urednik napravil y četrtek vse potrebne korake, da bi stavkajoči uslužbenci svoje plače prejeli, kakoi so ga bili zaprosili stavkajoči sami, in s tem omogočil izid dnevnika. Sele pozno ponoči mu je uspelo sporočiti stavkajočim, da jim iahko zajamči — če želijo tudi pismeno — da bodo v petek do 12 ure prejeli plačo pod pogojem, da dovolijo »Primorski dnevnik« razdeliti. Stavkovni odbor se je uredniku zahvalil, na ponudbo pa ni pristal, čeprav so se nekateri izrazili, da mu verjamejo, kar pa je bilo v očitnem nasprotju z njihovim postopkom. Zato pa je sledečega dne Vidalijevo glasilo označilo u-reanikov postopek kot »manever na škodo delavstva«, tistega delavstva, ki je uredniku prejšnji večer samo lzraziio priznanje za njegovo zanimanje, in kar bi to delavstvo moralo dopovedati tudi Vidalijevemu člankarju, ako se noče.z njim solidarizirati v laži. Da niso bili posredi manevri, je bilo jasno takoj sledečega dne, ko je naš odgovorni urednik izplačal predstavniku stav*, kovnega odbora uslužbencev L. Z. v vidu kratkoročnega posojila potrebno vsoto denarja za izplačilo plač stavkajočih uslužbencev, kljub temu da jih 20 sploh ni zaposleno pri razdeljevanju našega lista. Nato je stavka prenehala.
. Iz vsega gornjega je jasno razvidno, da je bila stavka naperjena proti «Primorskemu dnevniku» in da so jo izvedli prav tisti, ki so že prej razdeljevanje lista sabotirali* Zadevo so gnali celo pred urad za delo, ki je tudi pozval lastnike LZ na razgovore, katere zaradi ostavke nekaterih upravnih svetnikov' predstavlja sedaj nadzor• ni odbor, ki ga sestavljajo Polac* co, Boltar in Sauli. Kar se pa tiče «prostovoljnega delat pri razdeljevanju Vidalijevega glasila, je treba poudariti, da je ta prostovoljnost zgolj demagoška fraza, ker so nameščenci Za svoje delo prejeli plačilo kljub stavki.
Poudariti je treba tudi to, da so tistim tovarišem, ki so bili pripravljeni dobrovoljno razdeljevati «Prij mortki dnevnik*, to s silo preprečili. Omenimo naj ie okoliščino, da so oba dni naši ljudje ponujali za zadržane številke našega lista znatne vsote denarja ter je vse opisano dogajanje proti našemu dnevniku tudi dokaz, kako se je v te) priliki ljudstvo spominjalo časov, ko je bilo treba v Trstu tiskano slovensko besedo vtihotapljati za ceno naporov in življenja.
Zavedamo se prav dobro, da večina stavkajočih ni sledila pri vsem tem svojemu globokemu prepričanju in doprinašula 2 opisanim postopkom k oviranju širjenja edinega demokratičnega slovenskega dnevnika v Trstu v času, ko so mu organi anglo-ameriške okupacijske vojaške uprave zapretili z odvzemom dovoljenja za izhajanje in v času ko dolarska zveza pripravlja svojo tiskarno v ul Ana-stasio za širjenje med tržaškimi Slovenci protiljudskcga strupa. Prepričani pa smo, da bodo pravočasno doprli oči.
Posledica Marshallovega načrta
Vedno večja kriza
v italijanskem gospodarstvu
RIM, 31. — Spor o premoženju CGIL ni bil še rešen. Sodišče je odložilo razpravo na 6. avgusta.
Med tem so se v Rimu sestali tajniki delavskih zbornic. S svoje strani se bodo sestali tudi vsi tajniki kristjanske struje. Značilno pa je, da mnogi od teh izjavljajo, da ne mislijo zapustiti CGIL, dokler se njihova baza ne izreče o tem. Spor med obema strujama v demokristjanski stranki postaja tako vedno bolj oster.
Iz Vidma poroča ATI, da je tovarna v Torviscosa še vedno zastražena po policiji. Položaj je vedno bolj napet. Delavci so sklenili, da preidejo v protiofenzivo in zahtevajo: 1. priznanje tovarniških odborov; 2. takojšnjo odstranitev policije iz tovarne; 3. prenehanje z represalijami proti delavcem. Prve dni prihodnjega tedna bodo začeli
z akcijo, da dosežejo svoje zahteve.
Tass javlja, da piše pariški list »Liberation« o učinkih Marshallovega načrta na italijansko gospodarstvo in pravi, da se predvideva zapora številnih italijanskih tovarn zaradi pomanjkanja surovin in predvsem zaradi konkurence ameriških proizvodov. Znane družbe FIAT, Caproni in Lancia so resno ogrožene. List pripominja, da je Harriman izrazil željo, naj bi se italijanske industrijske družbe združile z odgovarjajočimi ameriškimi družbami, ki bi jim v pri-m.eru potrebe lahko dovolile fonde, potrebne za nadaljevanje proizvodnje. Na De Gasperijev predlog so številne italijanske družbe sklenile stopiti v stik z ameriškimi družbami ne upoštevajoč, da bo ta korak spremenil njihova podjetja v enostavne sekcije ameriških družb.
Prvi lovori sovjetskega žita
za prehrano berlinskega prebivalstva
Namestnik zunanjega ministra Zorin sprejel predstavnike treh zahodnih držav - Foljski protest in švedska nota zahodnim državam -Berlinski sindikati zahtevajo preiskavo zaradi nesreče v Ludwigshafenu
BERLIN, 31.	—	V	Rostock	je
prispel prvi tovor sovjetskega žita, ki je namenjeno Berlinu. Ob tej priliki je bila v tem mestu posebna svečanost, ki so se je udeležile oblasti, predstavniki strank in sindikati.
Ko so še trajale svečanosti za pozdrav prvi ladji, ki je pripeljala 2550 ton žita, je prispela v pristanišče druga ladja s 3000 tonami žita. Napovedujejo prihod drugih tovorov v kratkem. Blago so začeli takoj natovarjati na vlak, ki ga bo odpeljal v Berlin.
Medtem poročajo iz Moskve, da je Molotov, kateremu so imeli predstavniki treh zahodnih držav izročiti spomenico glede Berlina, na dopustu in da ga nadomešča Zorin, ker je tudi Višinski odsoten. Zato j«B predstavnike treh zahodnih držav danes sprejel Zorin, ki so mu izročili sporočilo, ki so ga bile pripravile francoska, angleška in ameriška vlada.
AFP poroča medtem, da se je Molotov vrnil v Moskvo in da bodo predstavniki treh zahodnih držav lahko zaprosili razgovor z njim. Ista agencija poroča, da vsebuje izročena spomenica v glavnem sledeče točke: 1. Izjava, da Želijo tri zahodne države izogniti se vsaki polemiki v mejah možnosti;
2. potrditev pravice, da tri države ostanejo v Berlinu; 3. pristanek na ponovno preučitev na štiristran-skih razgovorih celotnega nemškega vprašanja kakor tudi miru v Evropi pod pogojem, da sovjetske oblasti ukinejo »blokado« Berlina.
General Clay je na tiskovni konferenci izjavil, da je pripravljen razpravljati s sovjetskimi oblastmi o uvedbi ene same valute v Berlinu, in sicer vzhodne marke.
Včeraj popoldne je poljski poslanik v Londonu Michalovvski izročil Bevinu drugo protestno noto proti načrtu treh zahodnih držav za ustanovitev ločene nemške države. Enako noto je poljski poslanik v Washingtonu izročil državnemu podtajniku Lovettu. Švedska vlada pa je predstavnikom zahodnih držav izročila noto, s katero opozarja na škodljive posledice, ki jih je denarna reforma v teh področjih imela za švedsko trgovino z Nemčijo.
Razburjenje zaradi silne eksplozije v Ludvvigshafenu se še ni poleglo. Ljudstvo zahteva strogo preiskavo. Vodstvo berlinskih sindikatov je izglasovalo v tem smislu resolucijo in zahteva, da se preiskava izvede s pomočjo Svetovne sindikalne zveze ter da se prepove
vsako nadaljnje izdelovanje vojne-' ga materiala v nemških tovarnah.
Zasedanje CK VHP (bi
PARIZ, 31. — Moskovski radio navaja članek «Pravde«, ki poroča, da zaseda v Moskvi že nekaj dni centralni komitet komunistične partije ZSSR. Na konferenci so preučili propagandno delovanje raznih strankinih organizmov in poudarili potrebo še večjega razvoja propagande o teoriji marksizma in leninizma.
Szakasits kandidat
za predsednika Madžarske
BUDiMPESTA, 31 — Glavni odbor stranke madžarskih delavcev te danes popoldne določil Arpada Szakasitsa za kandidata za predsednika republike. Ker je ta stranka največja v vladni koaliciji, se lahko smatra, da bo gotovo izvoljen.
PRAGA — Na predlog Jugo-slovanske vlade je predsedstvo ljudske skupščine odstavilo jugoslovanskega poslanika v Bukarešti Goluboviča.
Kakor je tržaško delavstvo znalo braniti dvojezičnost v svojih tovarnah, tako bo odločno zahtevalo dvojezičnost novih osebnih izkaznic v Trstu ter s tem dokazalo, da se na čelu vsega tržaškega demokratičnega ljudstva resnično bori za spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo
Danes vsi k odkritju spomenika padlim partizanom v Portorožu!
Tri leta po končani vojni
*
Nehaj pripomb h problematiki
naše konserviie Industrije v torij
Veliko besed smo že slišali od pokojnega conskega in občinskega sveta, ki sta skupno z vsemi mogočimi uradi reševala stanovanjsko vprašanje. Graditi »o nove stanovanjske hiše, na žalost pa ne ia Tržačane. VU je še posebej razumela pomen brezposelnosti in potreb naše zemlje. Zgradili so tako potrebno avtomobilsko cesto, da po nje) lahko drčijo avtomobili, ki jih na prste sešteješ. že dolgo časa hem so V teku posebha jttorta dela. čiščenje nasadov, premetavanje Hetnlje po nasaditi in poteh, ruvanje pločnikov. Kljub vsemu tema pa še sedaj, tri leta, odkar se je končala vojna, Strle v Zrak porušeni Židovi hiš. Do kdaj fia bodo Štrleli v tfak ti dokazi snairtne obrtoten, o tem bi pa ljudstvo in posebno oni, KI so še sedaj brez strehe, radi bedeli.
Človek zdrave** in H»pteUaeit duha ratmotriva stvari v vseh h|lhovih bistvih, V Hjih začetkih in nehanjih, pa Bij hi le te izviraie iz gospodarskih, političnih Ih kulturnih ustvarjalnih sil človeštvu. Samo na ti načlh je kulturno človeštvo našlo pot nenehnega lu rastočega razvoji tvojega gospodarskega, kulturnega in političnega tivijenja, ker je ha Vse to gledano zgodovinsko in raztrojho.
Ta naša beseda pi UUj ho dahei namenjena vsem tistim, ki delajo nasprotno in prav vsem tist.m, ki govore o našem gospodarstva in konkretno o naši konservni industriji.
Naše konservne tvorniee niso zrasle od včeraj de danes. Dolga doba «1 let življenja je za njimi. V prvih letih njihovega razvoju ni bilo potrebno baš mnogo surovin: nekaj domačih rib, bele pločevine, olja in po-gooske energije in StVar Je kar tr redu tekla. Toda i razvejem njih produkcijske zmogljivosti, z razvojem piasmana njihovih produktov pa 10 rastle tudi njih potrebe. Vse več In več Je bilo treba sveže ribe, slane ribe, bele pločevine, olja, kositra, pogonske energije, embalažnega materiala in drugega. Pa tudi delovne sne je bilo potrebno vedno več,
Tvorniee so dosegle tako razvojno stopnjo, da Jim vsa fašistična Italija Z vsem Svojim koloblalhim imperijem ni mogla Buditi drugega, kakor Svojo domačo pogonsko energijo ih da Je vse ostalo razen nekaj rib In lesa motala uvažati. Skratka povedano, tvorniee so izgubile svojo surovihsko bazo. Evo nekaj statističnih podatkov iz leta 19391 Tvorniee so na primer uvažale letne:
Preko 1,763.000 kg bele pločevine iz Acgiije in Nemčije, 1,610.009 kg slane ribe lz Španije, Aliira Ih Jugoslavije, preku 28.960 kg čistega kositra iz Anglije.
OotUji ugotovitvi pa se nam nasprotno postavlja vprašanje, zakaj je vendar Italija z vso svojo silo podpirala to industrijo, kaj je Italija iz te industrija Izvažala ih kam? Kakšno neposredna korist ja libeio od te industrije italijansko delovno ljudstvo! Ni težko odgovoriti tu vsa ta vprašaš nja. Statistika iz leta 1939. nam pokaže, da je dosegel izvoz produktov te industrije 76 odst. vsega svojega piasmana v inozemstvu predvsem v Severni in Južni Ameriki.
Svojih predelanih surovin Italija ni mogla Uvažati, Saj Jih je vendar, kot Vidimo zgoraj, sama uvažala iz inozemstva. Eno pa je vendar bilo namenjeno za izvoz — to Je bila cenena Delovna šila istrskih delavcev, ki so Imeli sramotno nižke plače, celd (9 centezimov in manj na urb! Ogromna razlika nied prodajno ceno artiklov ih Rjih proizvodnimi stroški pa je bil profit, last delniških družb, v katerih posesti so bile tVorniče.
Nizke proizvodne stroške pa Je morala Italija držati tudi zato, ker bi sicer ne mogla vzdržati konkurehce španske In portugalske Industrije te vrste na svetovnitt tržiščih V boju za devize.
V dobi svoje največje konjunkture, ko Je produkcija tvornlc zaašala preko S vagonov finalnih netto produktov na dan, je od te količine bilo le 24 odst. namenjene prebrani italijanskih ljudskih množic.
Vprašanje te industrije je iorej vprašanje njene surovinske baze, je vprašanje izvora njene pogohske energije, Je torej vprašanje človečanskega izkoriščanja in ne izžemanja človeške delovne lile! Viem onim, ki danes na gornje govore nasprotno, postavljamo ja;no in kratko vprašanje: Kaj pa so Storile reakcionarne itnpe-rlal.stične sile ta te industrijo in za njeno delavstvo dahlš? Odgovor Pa to
vprašanje je še krajši od vprašanja samega: Niči prav bič Hišo Stdrill tudi njihovi domači pomagači.
Ljudska oblast pa Je bila danes v stanju rešiti tudi težko krlžo nabave Osnovnih Surovin te Industrije, kljub temu da so tvorniee zgubile svojo na-raVdt* zaledje IžVfifž pogbHSke energije, ambaiažncga materiala in zaledje oshovne sufovthe. t. J. sveže ribe. Nihče danes he more trditi nasprotno t j., da tvorniee danes niso oskrbljene z dovdljrio količino dragocenih materialov, kakor bele pločevine, svinca, kositra, olja, tesnilnih gumic in ambalažnega materiala.
Danes so tvorniee tudi rešile problem predelave male ribe, katerega problema se nikoli nisd lotevali lastniki teb tvorulč, niti V korist produkcije. niti de v korist ribičem, ki so te tvorniee zalagali z osnovbo surovino t. J. svežo ribo.
A. HUDALES
Tihotapstvo
V juniju je na bloku pri pomolu narodna z&ščita ustavilo 13 ošeb, ki so nameravalo pretihotapiti V čoflo A sledeče predmete: 87.000 jugolir, lfi.OOo inetrolir, 8 kg tobaka ter raž-tie dnige količine Živil, kakor jajca, vino in drugo. Kljub temu da ljudje vedo za predpise, le Vedno poskušajo prevarati oblast za svoje špeKUlafitske namene.
IZGUBLJENI COLN
Organi narodne zaščite 80' izvršili kontrolo čolnov v pristanišču Strunjana ter ugotovili, da so si Valente Germano, Andreoni Silvano ih Valente Sahton, vsi i* Strunjana, protipravno prisvojili čoln, ki ga je neurje naplavilo iz Italije. Ker ga nišo prijavili, temveč so si ga kač prisvojili, jih je NZ prijela in išče lastnika.
Miahinica poje pesem pšenice
polja so bogato obrodila in ljudje so veseli po ves dan na delu. Kolesa strojev se vrtijo skoraj brez oddiha in tako se je zgodilo, da se je pas pri motorju zgradi pregretja pretrgal in ustavil delo. Bilo pa je krllalU popravljeno iil spet gre dobre).
28. t. m. fia bi itilatilfli stroj kmalu zahteval človeško žrtev. Kljub vsej previdnosti se je nekdo namreč prevea približal rcztlhemu nožu, kjer ge stiska slama, Ta ga je tako hudo oplazil, da ge mora sedaj
zdraviti v koprski bolnišnici. *
Se na to bi radi opozorili, da bi ljudje 1« Marezig lahko dajali ob-
ALI SI ŽE NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA
račUne prostovoljnega dela. da bi tudi javnost vedela kaj o nas. Pripomniti n&mreč moramo, da se. mladina, pa tudi starejši 50 do 60 po Številu, redno vsako nedeljo Udeležuje faznih del. Tako se namreč že bliža h koncu kritje strehe nekega pogorclca, javnost pa ničesar ne ve, koliko ur dela je bilo napravljenih in kdo se je Izkazal posebno požrtvovalnega.
Kurla bolezen v Manžanu
Tov. Furlanič iz Manžana poroča, da se je tam pojavila kurja bolezen. Perutnina namreč, ki jo napade bolezen, v kratkem času pogine. Treba bi bilo hitro priskočiti na pomoč 7, uspešnim sredstvom, da se prepreči škoda, ki s tem nastaja.
Pri prodaji živine in kuhanega žganja pa priporoča Večjo kontrolo od strani varnostnih organov. Med ljudmi nastaja namreč sum, da se hočejo hekateri posldžlti takih kupčev, ki bodo plačali V rrtetro-lirah. Klali bodo teleta in kuhali žganje ter oboje prodajali ža italijanske tisočake, ki jih bodo ho-sill V Trst, da ši tam nakupijo razno blago. Take ljudi je treba ha VSak način razkrinkati in kažnO-vatL
KVLTURi
v
Novi filmi: Človek proti smrti
funt pod tem imenom, kt ga sete) predvajajo t) kinu Penice, spala t) Vrsto dokumentarnih filmov iž HiHjenja zdravnikov V borbi proti nevednosti in Zlonamernosti, za triumf in napredek znanosti. Tak film že poznamo tudi iz življenja kocka.
Edvard G. Robinson nam v utopi nemškega biotdga irt zdrdvttika Pavih Ehrlicha pokaže moža, ki se je vte svoje življenje moral boriti s deždonmi m ovirami, kt so mu Jth Staviti ha njegovo pot pionirja zna MOštl nevedneii Ih tavistneži. Toda i Vztrajno voljo in s pomočjo zvestih sodelovalcev in redkih, a iskrenih prijateljev je uspel v znanstvenem raziskovanju, odkril bacila jetike in sirup proti daoici, kt Je prav takrat zahtevala ogromnih žrtev med otroci po vse) Nemčiji, zlasti pa v Frankfurtu, kjer je deloval dr. Ehrlich.
E. G. Robinson je z njemu lastno spretnostjo izdelal tik znanstvem-Itd, ki je malo proč od realnosti in' ostalega sveta in skoro zasanjan v svoje Znanstveno raziskovanje. Dobro je izdelan tudi lik znanstvenikove tene in njegovega najboljšega prijatelja.
Pred filmom nastopajo l) posebni reviji otroci Rossaldija, ki so izredno spretni v izvajanju raznih plesov in akrobacij. Vendar manjka u tem delu izrazito otroška duša. ki bt morala biti biituo vtsga. žato pa Ostaja lamo Slab a kopija odraslih umetnikov, ki mladim umetnikom ne pristojd, ker Sanje ni na-fftvna.
Iz tržaške kronike
Industrijska družba za olje
namerava preselili v Padovo ves računovodski oddelek
*mmmw telit —m nrf-	...iw -rrraaMK«. *■■—■! i iišiii imi —
Javiti Hrovatin v spomin
'/v po prvem dnevu olimpiade
so bili oddani trije olimpijski naslovi
Zatopek (ČSH) prvi na J0.000 m. Avstrijka (htertiierer prva v tneht diska in Ifintrr (Avstralija) ptvi v skoku v višino JuijnKiitti ju |irt:inugalii v uiatnrpnln h.sinili jo s 12-11
Delavci trdno odločeni braniti, de bi -te nakane nekaterih delničarjev ne uresničile * ES posredujejo pri vojaški upravi
Končal a?-temveč šele pričela. V petek popoldhe so prejeli Enotni sindikati hujen poziv tovarniškega odbora, da 90 takoj zglasijo v tovarni. Na mesto jfe odšel tajtlik Zveze ES za kemične delavce tov. Levi, kateremu so elani tovarniškega odbora sporočili, da namerava vodstvu preseliti v Padovo ves računovodski oddelek. Seveda bi pome-hilo td nadaljevanje ponovnih odpustov ž dela in v tem primeru vseh uradnikov, ki so delali V tem računovodskem oddelku. Obenem pa bi se pričel Uresničevati načrt, ki so ga že pred časom hoteli izvesti in sicer, da bi zaprli tovarno. In to hočejo storiti kljub temu, da so dali zagotovilo i Enotnim sindikatom i Vojaški upravi, da ne bo prišlo do tega. In končno vsi dobro vemo, da je prav vojaška uprava oprostila to tovarno od plačevanja davka na proizvodnjo.
Zveza enotnih sindikatov za ke-fiiičfte delavce je poslala pisma odseku za delo, Industrijskemu oddelku vojaške uprave Ih Vsem zainteresiranim krogom, V katerih zahteva, da podvzamejo vse pntrebhe korake, da preprečijo likvidacijo ene najstarejših tržaških tovarn, katero nameravajo izvesti nekateri delničarji, ki mislijo samo na svojo korist, hi Jim pa mar, če bodo žaradi tega ostali ha cesti hovl delavci.
Razen tega se pa zelb čudimo, da ima prav ta družba takšne, namene, ko Ima vendar tovarna vse najboljše možnosti in bi lahko zaradi svojega dela zaposlila še nove delavce. Delavci pa še enkrat opozarjajo vse voditelje teh hakan, da se njihovo mišljenje o tem vprašanju prav nič hi lzpremehilo in da so danes prav tako, kot pred meseci pripravljeni brallitl »Voje ura vice.
Fred' nekaj dnevi ja vodstvo Industrijske družbe za olje obvestilo tovarniški odbor, da bodo poslali v Milan en stroj, ki mora biti popravljen. Člani tovarniškega odbora, ki še hiSO pozabili Všen spletk in nakan, ki so se jih posluževali lastniki tovarh, da so odnašali iz tržaških tovarn razne stroje, so zahtevah, da jim vodstvo izda pismeno potrdilo, v katerem se obvezuje. da bo stroj po končanem popravilu vrnjen tržaški tovarni. Vodstvo je takbj odgovorilo, da ne more dati takega potrdila, in je izjavilo, da bo delavstvo nosilo vse posledice, če se bo še nadalje Upiralo temu načrtu.
Tovarniški odbor je o vsem tem obvestil Enotne sindikate, ki so takoj Intervenirali pri oddelku za industrijo vojaške Uprave, in ta je po proučitvi celotnega primera poslal pismo na odsek za delo in to majorju Humpreyu. Obenem je pa oddelek ža industrijo vojaške uprave izjavil predstavnikom ES, da bo major tlumprey sklical delničarje Industrijske družbe za olje ter žah* teval od njih, da podajo pismeno potrdilo, v katerem se obvezujejo, da bodo stroj 2opet vrnili v Trst.
Toda tukaj se ta zadeva še hi
Ze po prvem drievu Olimpijskih iger smo dobil nove prvake. Povsod se opaža izboljšanje prejšnjih olimpijskih rekordov, samo v skoku v višino ni mogel nihče doseči izenačenje Johnsonovega rekorda 2.03 m.
Posamezni izidi so sledeči:
LAHKA AtLETIKA
10.000 m - 1. Zšapotek (CSR) 29’ J9"8 (nov olimpijski rekord). 2. Ml-moun (Francija) 30’47"4, 3. Albert-son (Švedska) 30'53”6.
Skok v višino: 1. Winter (Avstralija) i.98 m, 2. Paulson (Norveška) 1.B9 m. Stbnich (ZDA) 1.95 m.
Met diska (ienskej - Ostermevei (Francija) 41.92 m, 2. Cordiale (Italija) 41.17, 3. Mazeas (Francija) 40.19
Tek na 100 m Izločilne tekme) 1. Dilard (ZDA) 10"4, 2. Evell (ZDA) 10"5. Poleg tet) tekmujejo v nad^lj njih tekmah še Lopež, Balley. rntta, Mu Cortjundale in Battram
4011 tn zapreke - 1. semlflnale - V obeh semiflnalnih tekmah stB prva dosegla nov olimpijski rekord. V prvi skupini je bil prvi Larsnn (Švedska) v času 51'9”, 2. Ault (ZDA). 3. VVhite (Ceyion), V dru gl skupirti pa J# bil prvi Lafsran (ŽDA) v času 61'9, drugi Cros (FrobCijal, 3. Missoni (Italija).
Tek na H00 m - Zmagovalci skupin Jo sledeči:	Hansentl* (Franclja)
lalj- I Cu I ?
1’54"6. Barten (ZDA) 1’55"6, Soe-renseh (Danska) r54’\ LjUngreen (Bvedska) l'5fl'’2, VVhitefleld (ZDA) 1’52"8.
KOŠARKA
Brazilija • Madžarska 48:41, Kanh-da - Italija 37:25, Koreja - Belgija 29:27. Cile - Kitajska 44:39, Uruguaj - Anglija 69:17, ZDA - Švica 86:21.
PLAVANJE
Waterpolo: Jugoslavija - Avstralija 12:3, Argentina • Grčija 6:2, Egipt - Anglija 3:3, Italija - Avstralija 9i0, Francija - Argentina 4:1, Belgija • Uruguaj 10:1, ŽDA - Uru-guaj 7:0.
V 100 m prosto so zmagali v svojih skupinah White (Arg) v času 1T4", Ris (ZDA) 5fl'T, Ford (ZDA) 59”2, J«ny (Francija) 58”1. I. se mifin.: 1. Carter (ZDA), 2. Jany (Francija) 5?’l9, 3. Szilarv 5B"8, JI setnifin.: 1. Ris 57”5, 2. Ford 57’’8, 3. KadhS.
100 m zenske:	Po	skupinah	so
zmagale - Schumacher (Holandska) 1’7”1. Carstensen (Danska) 1’6”5. Hagren (Švedska) T'8"7, Curtis (ZDA) 1’6"9, Fredin (Švedska) 1’B’T.
Egrtrhji Uidi so bili doseženi v
prvem dnevu olimpijskih iger v petek 30. t. m in so po večini izifil doseženi v izločilnih tekmah razen treh finalnih.
Po končani stavki petrolejskih delavcev
)>o enomesečni stavki so pričeli 2opet z dolom petrolejski delavci. Njihova odločna bdrba Je bila jasen dokaz njihove sindikalne zrelosti. njihove moči in njihove enotnosti; in prav zaradi tega so morali delodajalci odstopiti od svojega stališča, ker so razumeli, da kadar stopijd V borbo delivci, so pripravljeni tudi svojd borbo nadaljevati do konca.
Ta stavka je zato dobro uspela, ker so dosegli delavci prilagoditev plač »edanjim življenjskim potrebam. Ta zmaga jc vlila novega poguma deiavcem, ki so po trdi borbi vendarle dosegli uresničitev svojih zahtev, čeprav so tokrat ostale nižje kategorije delavoev ifi uradnikov nekoliko nezadovoljne, ker niso dosegle zase dovoljnega izboljšanja. Toda Enotni sindikati ki poznalo vzroke tega nezadovolj-zagotnviln delodajalcev, d« »odo razpravljali in dokončali normativno pogodbo ta petrolejske delavce, nam jamči da bo ta tlbVh stva, bodo skušali storiti vse. pogodbi, zagotovila uresničitev vseh zahtev tiašlh delavcev,
Povijanje kot nagrada?
S posebnim Odlokom sd od dahes povišali pet policijskih inšpektorjev V Višje inšpektorje. Med njimi jč tudi policijski inšpektor Iuculano Salvatože, ki jč tako besnel s Svojimi policaji proti-slovenskim materam in ženam na Proseku, ko So hotele nesti Vetlce na grob padlih talcev. Ali je morda dobil povišanje ža svoje gvzoriio obnašanje«?
Pogajanja med vodstvom ACEGAT a
la sindikalnimi organizacijami preložena n* torek,
V petek zvečer so sč pričela na povabilo vodstva ACSGAf-a pogajanja o zahtevah, ki so jih predložile sindikalhe organizacije.
Že v začetku pogajanj je vodstvo g svojim zadržanjem pokazalo, da hima resničnih namenov rešiti vseh perečih vprašanj v korist delavcev Tako je namreč odvrnilo zahteve, ki jih je predložila Zvezd enotnih sindikatov z izgovorom, čts fia te zahteve ne bi bile v ekladu * prejšnjimi dogovori za to kategorijo,
Vodstvo je odklonilo tudi zahteve Delavske zborhlce, čeprav so se njene zahteve strinjale s prejšnjimi dogovori. P.rav zaradi teh odklonitev se seja ni mogla nadaljevati iti zato so sklenili, da se zopet sestanejo v torek, ker bodo imele V teh dneh Vse zainteresirane stranke čaa preučiti še enkrat to zadeve.
Kot smo že prej omenili, je Zveza enotnih sindikatov v svoj ili zahtevah predvidevala prilagoditev plač uslužbencev ACEGAT-a sedanjim življenjskim potrebam in se je pri tem oslanjala predvsem na današnji gospodarski položaj, ki teži naše delavstvb. Zato so njene zahteve predvidevale povišanje plač za vse kategorije delavcev, uslužbenih pri tem podjetju.
Delavska zbornica ph je zahtevala uveljavljenje tistih plač, ki jih prejemajo delavci v Italiji, iz kateri- »o pa izvzeti vsi hižji delavci, ki tako ne bi prejeli nobenega povišanja plač.
Tako Jo vodstvo AGEGAT-a odklonilo i predloge Enotnih sindikatov i predloge Delavske zbornice, čeprav se le ta zadnja zelo tru. dila, da bi prt fiajvišjlh osebnostih dosegla Zagotovilo ža dober Izid njenih zahtev.
Da bi ge lahko pogoVoflli o novem položaju, ki je nastal po zavrnitvi zahtev Enotnih sindikatov, so ge zbrali člani tovarniškega odbora in predstavniki Zveže enotnih sindikatov včeraj na plenarni seji.
FOTOGRAFIJA
Kakot rabi vsak začetnik mojstra, ki ga v najkrajšem času izuri v njegovi stroki, tako rabi tudi vsak začetnik fotograf vodnika, ki ga spremlja na težki poti tega lepega športa in mu razkrije vse skrivnosti, ki jih všebuje fotografska stroka,
stržaško planinsko dfuSlvOo ii je nadelo i ustanovitvijo fotografskega Odseka hvalevredno nalogo, da nudi vsem ljubiteljem fotografije priliko, da se povzpnejo do nujvtije stopnje brezplačno In da tdko Sledijo n ra čdstt in denarju.
Starejši amaterji, bogati na izkušnjah in podkovani teoretično tn pmktičrto t) vsakem vprašanju, so lla rdZpOlago vserh ljubiteljem bodisi začetnikom bodisi že naprednim fotografom in to vsako sredo ob 20 uri na trgu Ponterosso 0-11.
Nikdar ne bo radosti poudarjeno, da se nudi s temi sestanki in predavanji Mjiepsa prilika mladini in t) prid vrsti srednješolski mladini, da se v kratkem času v tem izuri.
30.7.11,43 je v Vttembergu darovala Svoje življenje za svobodo znana aktivistka Jovita Hrovatin. Med številnimi Priihorci je tudi njeno življenje velik doprinos za cilje, za katere se je borilo naše ljudstvo. Sožalje izreka družina Badiha, Plavje 213.
Kapa ga je rešila gotove smrti
Včeraj popoldne okrog 12.30 je vozil nek vojaški kamion tDodgfe« po ul F. Filžl. Na višlhl dl. Milano, pa je prišel ža njim angleški motociklist, ki je bil Vojaški kurir In ga hotel prehiteti, Kar naenkrat ga le videi žoter kamiona Mlchel Mittlee pred svojim vozilom m, čeprav je takoj pritisnil na zavore, je bilo že prepozno. Kamion se je zaletel v motor ln ga razbil, Motociklist je zletel po tleh ter obležal neaa-vesten.
Takoj so poklicali voz Rdečega križa, ki je odpeljal ponesrečenega vojaka najprej na obvezovališče in potehl v vojhSko bolnico. Vojak je odnesel iž trčenja eno nogo zlomljeno, rane na glavi in po vsem telesu ter pretres možganov. Čeprav *o poškodbe precej težke, Vendar ga bodo rešili, ker je omilila udarec usnjata kapa, ki jo je hosit na glavi.
Tatovi v stanovanja
Včeraj je Javil Cattineni Mau-rilio. ki stanuje na Kontdvelski Cesti št. 11, na policiji, da so prejšnjo noč neznani tatovi vdrli v njegovo stanovanje ih odnesli dva kosa moškega sUkna, več kosov obleke in radio. Vsu škoda znaša preko 100 tisoč lir.
Vojaški «Dodge» je povozil dekle
Včeraj Zjutraj je nek vojaški ga-hiion vožil od Sv. Ivana po ul. Sanzlo proti mestu tik za tramvajem št. 3. Ko se je tramvaj ustavil na postajališču, Soler ni hotel čakati, ampak je zavil na desno, da bi prehitel tramvaj. Pri lem pa le težko vozilo zapeljal na pločnik, kjer je povozil 16-letno Maflžln Adrljano iz ul. Pagllericcl 6. Z Istim kamionom so odpeljali deklico v bolnico, kjer •« 'o sprejeli na prvi kirurški oddelek. Manzinova ima poškodbo na rnki ln nogi ter po t«l*au ir> pretres možganov.
Dva ameriška motorna
čolna sta so potopila
Ameriška križarka «Junus» je bila le nekaj dni v Trstu in vendar je imela v tej kratki dobi vež neprijetnih dogodivščin. Za prvi dan, ko so pustili tnornazje na suhe. da bi si ogledali mesto, se dva hlsta vrnila. Mobilizirali šo vso poličijb, da bi Izginula zopet našli In nam ni znano, v koliko jim je to uspelo.
Druga nesreča se je pripetile tik
pred križarkinim odhodom, ko je bila zasidrana zunaj pristanišča, nedaleč od brana. Dva ameriška vojaška motorna čolna sta tik pod njo trčila ln se tako reio poškodovala, da sta s« takoj potopila in *o
mornarji imeli komaj dovolj časa, da so rešili moštvo in ni bii nihče niti ranjen.
Položaj oa cigaretni borzi
Na cigaretni borzi sc je včeraj položaj ra razhe tihotapce precej poslabšal V korist policije.
V petek je policija nhprnvlla preiskavo pri Marcellu Petroniju v ul. Sonnino 47 in našla pri njem kar 20 tisoč ameriških cigaret, ki so jih seveda takoj odnesli s seboj.
V pristanišču so olajšali Antonijo Ferini iž Ul. Concorfiia 29 za 400 jugoslovanskih cigaret ln Sterleta Ivana iz ul. Meucel 2 pa za 300. Približno V istem Času So tlašli V Miljah, pri Ani Tremofilnl 780 jugoslovanskih. io7o ameriških ln 440 tržaških cigaret. V Bazovici na so zaplenili GOO jugoslovanskih cigaret.
Rojstva, Smrti iN poroke
Dne 31. julija se je rodilo V Trstu 12 otrok, umrlo je 9 ljudi, porok pa je bilo 8.
■III RADIO UMI
7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glasba. 7,45, Napoved časa in poročila. 8.00. Julronjl glasbeni spored. 0.30. Kmetij, fika Ufa. lO.OO. Maša Iz sv. Justa (Vmes 15' klasične glasbe). 11.15. VI-vsidljevs skladbe. 11,80. Pridiga. 11.40. Nedeljska glasba. 12.45. Napoved časa ln poročila. 13.00, Glasba po želji,
14.00. Dnevni pregled tiska. 14,10. Zabavna glasba. 16.30. Plesna glasba.
17.00. Tb kar vsakdo rad bosiuša. 18.00. sprehodi prt nssem podeJtiju. hud. Ia opernega sveth. 19,00, Ali že veste? 19,15, Slovenske narodne ib umetne pesmi. 19.40. Napoved časa in poročila.
20.00. Kronika olimpijskih iger. 20,10. Rimski Kofzakov: Šeherezada. 20.54. aiasfieha medigra. 21.00. Vešela uta. 21.80. Lahka glasba. 21.00. Čajkovski! Violinski koncert V D duru. 22.30. Plesna glasba. 23.15. Napoved časa In poročila. 22.30. Kronika ollmpijakih iger. 23.40. Citanje sporeda. 23.45. Pol. nočna glasba. 94.00. Zaključek,
Opozarjamo poslušalce radie Trit H na torkovrt veselo oddajo ob 21 uri, pri katerem bo sodelovalo poleg članov SNG tudi nekaj članov barkovljanska godb* na pihal*.
mimm
Nedelja 1. avgusta
Cedomir, Veran Sonce vzhaja ob 4.45, Zahaja ob 19.34. Dolžina dnčva 14.49. Luna zahaja ob 16.47. Jiltfi g. avgusta Planika
SPOMINSKI DNEVI:
1941 je bil oJcbbojčtt Doljftji Ldpac , t' Liki,
1814 jc Nelnčija napovedala Rusiji
vojno. To je bil začetek prve svetovne vojlie.
Gospodarska poročila
Gospodarski urad poroča, Obveščamo vse kmečke zadruge okrajev in MLO ter KLO, da smo pri dajanju raznih poročil ugotovili velike nerednosti in površnosti, katerih nikakor ne moremo dopuščati. V splošnem je izredno mnogo napak, zamud itd. Da bi se to stanje popravilo, je potrebno olajšati delo zadrugam,
J. Poročila o prodaji industrijskih izdelkov po vezanih cenah.
a) fcadruge morajo dati okrajnemu ljudskemu odboru —- odsek za gospodarstvo — 5-dnevna poročila na dosedanjih obrazcih in to vsakega 5., 10.. 15., 20., 25, 30. ali 31. v mesecu in jih dostavijo do naslednjega dne iia tukajšnji o-krajhi gospodarski odsek V Koprii.
b) Ob koncu Vsakega meS6ca morajo zadruge dostaviti za minuli mesec podrobno poročilo tukajšnjemu gospodarskemu odseku ln to najpozneje do 10. Vsakega meseca.
II. Dnevna poročila o odkupu ln odpremi kmečkih pridelkov ostanejo kot doslej dnevna samo s to izjemo, da je polagati mnogo več pažnje na pravočasno poročanje ih na točfiOst številk, da se ne bo do-
gajalo kot doslej, ko poročajo nekatere zadruge ali podjetja, da so odkupila manjše koiičihe. kdt so jih pa odpremlia in slično.
III. Poročila o izdanih bonih (obrazec št. 4 )jfe dostaviti nad vse riatančho izpolnjena najkasneje M 5. v mesecu gospodarskemu bdsekti.
IV, Mestne in KLO opozarjamo, da Zahtevajo brezpogojno od vari1 prodajalcev na drobno poročllb P6 obrazcu TM 2, katere smo dosts- j vlil v početku t. m, ln jih dosta- ] vijo tukajšnjemu okrajnemu gospodarskemu odseku najpozflejt do vsakega 4. v mesecu.
Odg. urednik STANISLAV RENKO Tiska Tržaški tiskarski žaVbd
MALI OGLASI
SLOVENSKE, hrvatske in italijanske knjige kupujem. Pohudbe na uprar«
lista.
Izlet b TOLMIN BLEDinOPATlJO
V NEDELJO 29. AVGUSTA 1948. Vpisovanja pri vseh potovalnih uradih dt> sobote 7. avgusta IMI Pojasnila telefon šteV. 29-21*
KINO IVA OPČINAH
predvaja safno Se DANES v NEDELJO 1, AVGUSTA veiefilm
BOJAZEN
V glavnih Vlogah Charles Boyer ih Ingrid Bergman. Pred predstavo obzornik incom.
Program za prihodnji teden: PONEDELJEK ln TOREK
	ŽITO JE ŽELENO
BREDA IH ČETRTEK!	U P O R N 1 K
Ko s* zmrači, predstava na prostem,
PRIDITE VS1I
PROSVETNO DRUŠTVO OPČINE ponovi na splošno željo občinstva DANES v NEDELJO 1. avgusta ob 20.80 ljudsko igro v treh dejanjih ln devetih Bilkah
,/)tUkloML 'kala,"
»odel it|e|o pevftfcf *bor
| OKKIftšTJtiH IX bAl,l]f1
Vstopnice so y prodaji v LJUDSKEM DOMU.
Vorii bo Čreden tramvaj.
OBJAVA
Obveščamo vse riaše cenjene odjemalce, da se pričhe
velika razpredala
VHAHUVHSTNKIlil hOl.HTlVtiliA HMI14 Kil KUNEC SEZONE
i
l'(l IZKBUMU Z It! IZ AIV! II UIIIVAH
Prepričani smo, da boste v VELIKI IZBIRI, .ki jo lfiiamo, dobili VSE PO VASE.V OKUSU, KAKCI OST IN r"'-n V vhšem Interesu je, da pri nakupovanju obiščete tvrdkd
Magazzlni del Corso
TRST • GALLERIA PROTTI - TRST
If L A i) K■ C
UIVOD
D. D.
UVOZNI IN IZVOZNI /,11011 POKIMIDlJIi VSI! VHKTl! POSLOV S TtiZSNlSTVOM IN INOZliMSTVOM
TRST, ul. Cicerone 0
TELEFON 30-00 - 29-306 - 56-38
JUGOSLAVENSKA LINIJSKA PLOVIDBA
it i *i i: ii a
PHOG.4 f. •latlrim * kOvema Ivvnifui
vsakih Ž0 dni. Odhod z KEKE (oziroma iz TrsTa) 21. julija za AL&IR. MAROKO, ANGLIJO. BELGIJO: HOLANDIJO, s povratkom v TRST - REKO.
1‘BtMJA II. .Iinlrmi - Itll/ii,ji vpiluMi
vsakih 20 dni ud 30. juliju. - ttKKA (ozirllina TRrfT). ALBANIJA. EGIPT, SIRIJA. CIPER, s povratkom H EGIPTA v TRST - REKO
IMtOGA III. .limraii . Tiirfijn
vsakih 20 dni od 21. Julija RP.KA (oziroma TRSI), ALBANIJA. ISTANBUL. SMIRNa lhSt - REKA.
l*»ŽO<ii A IV. .l iKlrim . 10 ž* i 1» <
**"vealrih^aO^drdtlTLu^usta	REKA (oziroma TBžIth
PORT SAID, ALEKŠANDHLV 1'HHT - REKA.
1'KOiM V. .fiulran • Itoinlmi
■ I« ■—HM Hinka i I (I ■-	1,-11.	<1. ,'| I I I -
vsakih 45 dni dri I. avgusta. REKA (nziromo TRST). POHT SAID, KARACHl, BOMBAY, PORT BAlU. TRSr - REKA.
Poljubno! SUEZ, ADEN pri odhodu ln pri povratku.
Vozni red je informativnega značaja brez vsake odgovor-dosti žr parnplnvtm družbo	____
do ukrrame tn informarifr se obrnile na pnthorsko agencifc
GIOVANNI RUS S O - TRST, vin Cndorna 19
telefon št, 29.7430	telegr; AOMAHUSSO • TRST
’
Ko tovariš Stalin brani VKP(b) pred napadi trockističnih opozidlohalcev, ki so hoteli spremeniti demokracijo v prazno demagoško frazo, ki so nfetišlri-rali» in ((absolutizirali« vprašanje demokracije, brez upoštevanja zunaniih in notranjih pogojev, brfž Upoštevanja konkretnih pogojev prostora in Sasa V danem trenutku, pl-avi:
«Zdi se. da obstajata dve vrsti demokratizma:	demokratizem
partijskih množic, ki se bore za samoiniciativo in aktivno udejstvovanje v partijskem	vodstvu,
in »demokratizem« nezadovoljnih partijskih Velmož, ki vidijo bistvo detnokratizma v zamenjavanju enih oseb z drugimi. Partija bo za demokratizem prve vrste iti ga bo izvedia z železnimi rokami. Parti-ja bo odvrgla »demokratizem« nezadovoljnih partijskih velmož, ki nima ničesar skuphega z res-
nično notranjepartljskb delavsko demokracijo«.
»Da bi omogočili notranjepar-tijsko demokracijo, je Predvsem ntijho obvladati Vse ostanke ih navade Vojnega obdobja v glavah nekaterih našiti delaVceV, zaradi katerih se ne ocenjuje partija kot samoiniciativni organizem, marveč kot sistem organizacije. Teh ostankov pa hi mogoče obvladati v najkrajšem času«.
»Drugič — da bi omogočili no-trahjepartijsko demokracijo, je nujno potrebno obvladati pritiBk našega birokratlčnega državnega aparata, ki šteje okoli milijon nameščencev, na partijski aparat, ki ne predstavlja več kot 20-30.000 delavcev. Da bi obvladali pritisk tega orjaškega stroja in si ga podredili v najkrajšem roku, sl hi mogoče zamisliti«.
(Se nadaljuje)
Nepartijska demokracija ali
»turški lercri&tlčnl reSlitt** v ilMJ
IZZA KULIS
laburističnega tiska
K razumevanju ostrega protisovjetskega stališča, ki ga zavzemajo listi angleSke Delavske (laburistične) strahke bo mnogo pripomogel članek, ki ga je napisal S. LjUbimov v irahcOškl Izdaji moskovske revije »NOvdje vretnja« (Temp nouvfeaUK). Iz članka poshemamo glavne misli.
Glavno glasilo angleške delavske stranke je dnevnik «Dally He-isld«, za njim prihajajo tedfiikl «New Statesman and Natloh«, ktribuhe« in »Peopie«.
«Daiiy Ketald« prištevajo datles Ried najbolj razširjene liste na Ahgleškem, saj še tiska v 2,140.000 Izvodili. Prekašata ga samo »Dai-ly KSxpress« e naklado 3.BBO.OO0 izvodov in «Daiiy Miror« ž naklado 3.(io0.000 izvodov. lastnina ftartho-Icrtievva. »New Jjtalesm&n and Na-tion» in »Tribune« izhajata v časopisni (revialni) obliki in imata naklado: prvi 77.000, drugi 40.000 Izvodov, medtem ko je »Peopie« urejevati poijudneje m ge tiska 4,010.000 izvodih.
Čeprav je »Dailjr Herald« glasilo Delavske stranke, ni dejansko V rokah hjenega vodstva. Lastnica je delniška družba »Dal-iy Herald Ltd«; samo 40 odst. delnic te družbe ima glavni odbor Delavskih &adrug, drugih 51% pripada povsem zasebni družbi »Odhams Press Iitd«. BUrl ravnatelje imenuje vodstvd Delavskih zadrug, pet pa družba »Odhams«. V shiislu dogovora mora biti predsednik upravnega odbora družbe »Daily Herald Ltd» vedno predstavnik družbe »Odhams«.
Po Vsem tem je jasno, da ima pri listu odločujočo besedo družba »Odhams«, ki nima prav nič opravka i delavskim gibanjem, temveč je zasebno pridobitno podjetje. To družbo je ustanovil Julij Salter Elias, ki mu je 1, 1847 podelila naslov lorda t>outhwooda konservativna vlada in ki je V kratkem času postal lasinik Velikih tiskarn in založniških podjetij. To so izdajala vsemogoče teomke za šport, gledališče, modo in gospodarstvo ?. namenom, da nakopičijo cim veeje kapitaie.
Lord Southwood je predsednik nekih dvajsetih družb. Družba «Odhams», ki mia večino delnic družbe «Daily Herald Ltd», je povedana z Veliko finančno družbo »Invfestment Reglstry Ltd.«, dalje š trgovsko družbo «De Vere Hotels Ltd.» in celo z družbo «Ma-oiiiue Tussaud d£xibition Ltd», kjer so raestavljene svetovno znane osebnosti napravljehe iz voska.
Družba Odhams je 1. 1939 izvršila svojo naj večjo kupčijo s tem, da je kupila večino delnic glavnega glasila Delavske stranke, V smislu pogodbe je lora South* Wood stavil na razpolago listu efti" Svojih največjih tiskarn in svojo propagandno službo. Glavno vodstvo Delavskih zadrug je ohranila besedo pri listu glede socialnih vprašanj, vodstvo Delavske st tank e pa glede »splošne politike*. Med ravnatelji nove družbe UDaily Herald Ltd.«) sta bila E. fievin, sedanji minister za zuna-hjo politiko, ift Cltrine, ki je pozneje postal lord.
Na podoben način je bilo rešeno tudi finančno vprašanje tednika »The Peopie«. 3 pomočjo Spietnd propagande irt notranje organizacije uredništva, ki jo je vodil lord Southwood po čisto trgovinskih vidikih, Se je list naglo povzpel, tako da so ae tudi dobički družbe Odhams kuplčili od Ičta do leta. V letih 1945—40 je družb« lahko Ižplačala dividendo 17,5% evoje delniške glavnice.
Soit(hWood je izbiral urednike SO čisto StanoVskih ih trgovinskih Vidikih, to se pravi po njihovih novinarskih sposobnostih ne glede rut njihove osebne politične na-žore ih Zahteval od njih, da pišejo senzacionalno in omamljlvo, fla bi privabili Čim večje število ilitatčijeV. Poetični del (domačo, zunahjo in Socialno politiko) je »Dally Herald« bolj zanemarjal v primeri t zabavnim, m to V Večji meri kakor konservativni ali 11-ferraini listi.
Na Zborovanju Delavskih zadrug je Opozicija pogosto kriti-
zirala stališče lista, češ da še ne bori za delavske koristi, toda Be-vid in drugi njegovi somišljeniki so Vselej utheli izpodbiti vse Ugovore. Tudi tedenski reviji »New Statesman and N at ion« in »Tribune« sta pogosto kritizirali pisanje «Daily Heralda«.
Prvo revijo Izdaja »Statesman ahd Natioft Publishlng Co.», ki je podrejena družbam «Statesmaft POblisttihg Co. ih Nation Pfopfle-tdr Coma,D. Glavria solrudftiki lista Bta Crossmah In Harold Laski. Med delničarji tfeh drližb Sta diližihl CadbUry and Ro\Vntree, čokoladni monopolisti; Cadbury je lastnik liberalnega lista »Netts Čhronicle«, ki tekmuje t «Daily Heraldom«.
Okrog revije »Tribune« sč zbirajo. 2eha ministra za socialno zdravje Bevana, hovinar M Fttot, sotrudhik »Daiiy Heralda«, Harold Laski in Vletor Gollandž. eden najbogatejših angleških Založnikov, ki Simpatizira S Churchillom;
INIČlie
BltiSCB
Pred lasom so trije znani razgrajači ih fašisti napadli 2 lažni* vimi klevetami petnajtletneaa Manziilija Evgena, ki je imel edino krivdo, da se jim je postavil po robu. Trije so ga povsod obrekovali, imenovali so ga razbojnika, dejali so mu, da krade itd. Tike govorice so prišle tudi uho orožhikom, ki so takoj odredili preiskavo na domu Manzint-ja. Našli so staro In zarjavel« puSkO še od prve svetovne vojftfc in katere niso domači prijavili, ker ni bila v Uporabnem stanju, KO Bo orožniki sestavljali zapisnllc ln obtožnico, so se obrhill ha že omenjene fašiste, ki so uporabili priliko ter očrnili fanta, ga zbrcal; in ga pomagali gnati v zapotv Manzinl Evgeh je bil kaznovan na tri leta in štiri meseče zapora.
Domači so z velikim trudom, ker so siromašni, vložili priziv proti krivični Obsodbi lh pred kratkim ga je sodišče v Benetkah Oprostilo obsodbe ln ga spoznalo za nedolžhčga. Fant je pa vseeno moral presedeti nekaj mesecev v zaporu. Dogodek je značilen za naše kraje, kjer Se Oblast poslužuje informacij ljudi, katere bi morali preganjati.
Pred dnevi Je Blanchirt Glno nesrečno padel z drevesa, na katerem Je hotel ogrebsti roj čebel. Pri padcu se je ponesrečil ter si zlomil roko. Tako so ga prepeljali v bolnišnico, ftjtr se bo Ždrft. vil več dni.
PODBONESBC
Občina je pred dnevi dobila Večje število paketov, ki bi jih morala razdeliti med potrebne družine. Komisija, ki je razdeljevala pakete ln v kateri je bil tudi učitelj Mučig Emil, Je pa sestavljena samo iž demokristjanov. Zato ni nič čudnega, če so paketa dobile le družine demokristjanov, medtem ko so družino znanih demokratov in pristašev levičarskih Strank ostale brez vsake podpore, Isto se je Zgodilo {Udi v bližnjih $aseh.
SOVODNJS!
V vasi pravijo, da se na praznik vaškega patrona sv. Mohorja redno vsako leto zgode nesreče. Tako je bilo tudi v nedeljo dne 11. julija, ko se je vozač a motornim kolesom, ki je hitel na tradicionalni ples, znašel v nekem jarku zaradi prečkah ja ceste S strani kolesarjev. Pri padcu se je težko ponesrečil.
ABLA
V nedeljo 18. julija se je domačin Golanda Ubald pripravljal, da se bo z vozom peljal v Cfedad. Ko je vpregel konja, ga je ta izn&na-da brcnil močno v obraz. Muhasti konj je tako udaril Ubalfla, da So »a morali prepeljati V bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da Ima razbito čeljust ln zbitih več zob. Golanda se bo moral zdraviti Več dni.
PrVi del članica smd objavili v dvojni številki «Primorskega dnevnika« dne 30. julija t, L
te v naši partiji ni kritike, Sa* mokritike in samoiniciative, kafro je potem objasniti deiStVo, da *o partijske organizacije organizirale tako hitro in Uspešho — Vzporedno s pridobivanjem osvobojenih ozeml j in po osvoboditvi ,dr*ave ~ narodno lh državno življenje, gospodarstvo, promet presktbo v skoraj popolhoma opustošeni deželi ln da nadalje tako zmagoslavno izpolnjujejo haloge petletnega plana? A bistvo notranje partijske demokracije obstaja — po tovarišu Staii-nu — v ustvarjanju pogojev, ki omogočajo partijskim množicam aktivno Udejstvovanje v upravi Brzave.
delavci, kmetje in mlada inteligenca, ki sestavljajo danes
*°r®3 ®9 odst. aparata partije, Omasti, gospodarstva in vseh ljudskih organizacij, ki se nikdar Poprej niso ukvarjali s takim oelom niti se niso množičho pripravljali na to, brez kritike in samokritike, kot orožja v borbi Wogli uresničiti tako uspešno vse, kar so do sedaj storili?
Stvar je v tem, da so dejstva Povsem nasprotna tistemu, kar “di resolucija. Ta pa so trda, a neresnica nikoli ne traja dolgo.
V naši partiji so obvezno Sestanki vsakih 15 dni — v praksi Vrše tudi pogosteje — na kadrih se razpravlja o Vseh problemih, ki jih postavlja Otgani-Zacija, svobodno in z vsemi prahami vsakega elana partije. To ysakomur znano in vsakdo, Ki dobre namene, se more prepričati o tem. Na partijskih sestankih elani kritizirajo napravljene napake ln pomanjkljivosti •n sprejemajo sklepe za njihovo ®itS hitrejšo odpravo. Te napake *o in bodo tudi še vnaprej, mi pa W zavedamo, da je mogoče socia-Hštlčno graditev uspešno uresničevati v trdi borbi za odpravo napak.
v naši paftlji obstaja kritika
* samokritika ter pfeveva Vse Partijsko življehje in delo. Neprestano se izvaja tako pri izpolnjevanju nalog partijske organizacije, kakor tudi pri delu in JMjehju ČlanoV. To pa Vsakdo ve *** vsakdo z dobrimi nameni se more prepričati o tem.
In ne samo to. Partija je kriti-in samokritiko prenesla po •Vojih članih ,v vse druge ljudske ®^ganizacije (Ljudsjta fronta, sindikati, AF2, mladina itd.) in do-*®gla, da kritika ln samokritika Postaneta orodje naših frontov-««v (to pomeni delovnega Ijud-s{va) v borbi za Socializem in Za *&raditev socialističnega človeka borca. To je postalo hkrati Judi orožje, 6 katerim delovno Uudstva kritizira po lastnih or-S&nizačljah (Ljudska fronta, sindikat, ljudska mladina, AF2 itd.) komuniste, člane partije, njiho-delo in odnos do ljudstva. Cla-*]i naše partije, s&veda tudi vo-“itelji, so kot Vodilni ljudje prav
* teh organizacijah, ki na demo-*ratični način volijo svoje orga-ne- Vodilni organi vseh ljudskih ®rganbacij so voljehi na demokratičen način od spodaj navžgor, n*so postavljeni po dekretu, in Po pravilu člahi teh orgahizacij ^fidno žele komuniste na vodilna “testa. Partija pa Voli ih špre-Jeniu v h voj e vrste prav najbolj-
ih najbolj predane. Člani par-“)e so aktivni borci in to najak*
Vnejši borel ljudskih organiza-Pli» tu opravljajo izpit pred de-Jovnim ljudstvom v vsakdanjem skupnem delu, tu jih delovno ljudstvo dnevno preizkuša -* v "aksi, ne pa v akademskih dl-skusijah. Vse to je znano vsake-
^TAUNOV NAGRAJENEC C. A. NIKITJN (NA LEVI) V RAZGO--°RU S STROKOVNJAKOM E. B. GUROVOM V LENINGRAJSKI j	TOVARNI,	KJER	STA ZAPOSLENA.
:	i:
Tarčent in njegova
NfovenKka ©k#Iiea
X ENEM IZMED TOLIKIH OTROŠKIH DOMOV V SOVJETSKI ZVEZI •JE NAPOČILA ORA POČITKA
mu članU naše partije in vsakemu frentovcu v Jugoslaviji, pa tudi VSakdO z dobririli ttamerti se je mogel irt se more o tem prepričati.
Kako je potem mogoč biro-kratičen režim kot sistem v takšni partiji in pomanjkanje samoiniciative? Mar se ne bi bi-fokratichi režim prenesel na celotno društveno življenje? Od kod torej ta doslej nevideni polet in samoiniciativa delovnih mhožič v graditvi socializma? Ali, da se tu slučajno ne mešajo pojmi 0 dišciplihi, železni disciplini, ki ffiofa biti v revolucionarni partiji, ž birokratskim režimom?
Naši kritiki naj pazljiveje prečita jo Članke in govore 'naših vodilnih tovarišev, poSebho pa članke ln govore tovarišev Tita in Kardelja, v katčrih razpravljata o samoiniciativi, demokraciji, kritiki in samokritiki, ter o drugih vprašanjih iz tega področja, v katerih se obračata ne samo ha komuniste «* čiane partije, marveč na vse druge delavne ljudi. Naj se jih potrudijo piečitati, ker bi biio iz tega vsekakor več koristi, kakor pa od neprestanega prazhega ln nedokumentiranega obtoževanja in ponavljanja nedopustnih trditev o naši partiji.
Na ta in podobna vprašanja kritiki naše partije ne odgovarjajo. Ali hočejo s tem demokracijo za Hebrahga ih Zujovlča, za demoralizirana kotfiodna filistra ih ambiciozna malodušneža in nezadovoljneža, za njiju, ki sta sumljivo preživela razna revolucionarna obdobja naše partije, ki sta lagala partiji ter prikrito ihtrigirala itd. itd? Za takšne v naši partiji ni prostora, ker je haša partija revolucionarna partija, ker sta nas tako učila Lenin in Stalin, ker je to učenje po-1 stalo pod vodstvom Cii in tovariša Tita sestavni dei, način mišljenja vsakega našega člana partije, ker ml drugače ne znamo delati. Sicer pa je preteklo že precej časa, odkar je naš CK dal predlog statuta partije, ki naj ga Sprejme kongres. Zakaj kritiki ne govore o tem statutu? Zakaj ga ne kritizirajo? Zakaj molče o tem in ponavljajo nedokumentirane obtožbe? Kje so dokazi?
Predloženi statut ni nič druge« ga kot uzakonitev žive vsakdanje prakse, ki *e izvaja v naši partiji. Statut bo S svoje strani prlpothogel, da Be bo že obstoječa praksa* ia-belj poglobila, ras-vila. razširila lh obogatila — kar je logično, ker je to tudi njegova vloga — he demantira pa niti ehega izmed obstoječih načel, pb katerih živi in dela naša partija že sedaj začenši od pogojev za sprejem v partijo, do volivno-eti voditeljev. Naša partija je naglo po vojni začela izvajati na* čelo vollvnostt v partijskih organizacijah, tako da partijske celice volijo svoje sekretarje, da so partijski okrajni in krajevni komiteji Po veliki večini izvoljeni (nekateri tudi po dvakrat), letos pa še bo vršil tudi kongres KPJ.
Razumljivo je, zakaj ni bilo mogoče izvesti tega načela do kraja V tako kratkem času. V povojnih pogojih, ko je bilo treba haglo Irt operativno delati in urejevati, ko so skozi partijske komiteje odhajali tovariši na odgovornejša mesta, je razumljivo, da je moralo biti ponekod to načelo prikrajšano. Morda ne mislijo kritiki, da je bilo treba zaradi tega, da bi zadovoljili vse formalne zahteve demokracije, čakati, ovirati delo, ovirati razvoj revolucije?
Llft
PREJŠNJI ZNESEK i - 749.181 FOŠKI IVANKA g i	200
VOLČIČ ZOFIJA ; s	100
BRESIC ANA . 4 j	600
Dr. TONCie FRANfi! t	1.130
TERČON MAKS , .	100
ZUddA OLOA . . ,	100
SKUPAJ tBl.SSl
Vsoto S.130 tir je ntibraie ž nabiralna akcijo Prosuetno dru-StfO »Sitne« J etiku t.
* * *
OPOZORILO, Prispeufci v sklad »za zgraditev hovlh zidov na slovanskem kulturnem pogorišču* se sprejemajo; v ut. Maihiavelii it. l/t., pri vseli slot;*h*tcOi in hfDBtslrih prosvetnih drUJtOlh na Tržrtlkem ozemlju ln pri uprdtH »Primor-skepii dnevnika* ul. S. Fran* cetco it. SO. Zd pritpevek v znesku nad ion Itr prejm* darovalec začasno potrdilo, na podtngi katerega pa CAStNO PMZNANtCO glasečo se na njegovo Ime.
Zgodovinski, krajepisni in jezikoslovni opis
tipična ameriška standard lepotica, ki naj bi z navijanjem oel prikazovala hekakšno »slovansko-očarljivost«. Ker so v Hollyw*oo-du sovjetski ljudje bili vedno prikazani kol pijanci, so to porabili tudi v tem filmu, pri od* krivanju te »afere« Imata glavno vlogo Gdzčnko ln njegova Žeha, ki sta prikazana kot dva angela, ki sta padla v sovjetski pekel.
Kehčno se film konča z groz« hi m odkritjem. K temu pripomore malo fatalna plavolaska, malo whlsky. malo hladilnik in malo značaj Guzenka ln Guzenkove, Evo odkritja: Guzenko pride domov z zavojem tajnih listin v roki in reče:
stvo); Brdo, Zavrh, Sadita, Hoja, Smardeča, Čižerje, Stela in Za-mejn (te vasi pa bo po hribih in gorah ter so slovenske). 'Ta okraj je precej velik ter meji na vzho-nu na Bali potok (Ueeja), Neme in Hvals, na jugu na Triizem ln Casacco, na zahodu pa na Artina, ttumin. Venzon, Rezijo in na avstrijski Bovec.«
\ prvem začetku je imelo ljudstvo pravico izbirati župnike in kurijo ter je patriarhat izvoljenega župnika in kurijo samo potrdil. Ker pa župniki niso radi prihajali stanovat v ta kraj, so župnijo za prejemke (kruh, vino, fižol, proso itd.) V denarju ali blagu. poverjali enemu ali drugemu vikarju, Leta 1497 je bil imenovan 4a župhlka Danieli degli Abbti, ki je bil kanohik V Čedadu. On je dal župnijo V najem Vikarju V Tarčentu za 28 cekinov 6 pogojem, da bo vzdrževal na svt>j račun dušno pastirstvo po gorah, kjer se govori slovenski. O-rl^inalen tekst pa se glasi; »Gum paeto debeatur lenere apud se ‘unum sacerdotem sclabotileum aUmptibiiB suis, iusla cousuetum.*
V. slovenskih krajih po gorah je bilo pred 1. 1500 veliko pomanjkanje cerkva, pa tudi dohodki tar-čentske župnije So bili pičli. Zaradi tega je videmski kapitelj izročil vse hjene pravice Rimu, češ naj jo opravljajo tam. Papež Leon X. »a je ponovno naročil videmskemu kapitlju, da mora zopet upravljati to župnijo. Novim župnikom pa se je postavilo kot dolžnost, da vzdržujejo duhovni* k«, veščega slovenskega jezika, m hribovce.
Obsežnost duhovnije in naraščajoče število prebivalstva sta prisiliti kasneje, da so duhovntjo razdelili na dva dela. tako so se leta 180? izločile tele vasi (10): Hoja, gmardeča, Stela, Zanieja, čižerje, Sedlle, Zavrh, Brdo, Tar ln Podbrdo. S sporazumom župnika, kurije in videmskega kapitlja so ustanovili poseben vikariat. Vikar pa, ki so ga te vasi imenovale in vzdrževale in ki je moral Imeti tudi lasthO hl!o v Tarčentu, je skrbel izključno za dužno pastirstvo slovenskih prebivalcev omeli jenih vasi.
Tako je bilo do latu 1730. V tem letu so bolj oddaljene vaal kakor Brdo, Ter in Podbrdo, ki so imele slabd Cestno iveto s Tar« centom, prosile, da bi se odcepile od Tarčanta. To Jim Je bilo ugodeno ter je mesto župnika V Brdu zasedel kaplan. Pozneje leta 1830 pa so ukinili tako imenovani «slOVenški vikariat«. To Zaradi tega, ker se Vasi hišo mogle združiti. Vsaka vas je postala v tem oziru samostojna kot Zavrh, $e-dile, Stela, Smardeča, Hoja in Ce-žarjl.
(Se nadaljuje) i
Nekaj kilometrov od izvira bistre gorska reke Ter (Torre) V globoko zajedeni soteski, ki prelete v ravnino, leži prijazno mestece Tarčent (lat .Terčehtum t. J. s Terom opasano). Na severu, še-verozapadu in severovzhodu je obkroženo i griči, ki so posejani s prijaznimi vasicami in lepimi 16-toViščnimi hišami. Vse to daje pokrajini izrazito slikovitost.
Tarčent je popolnoma V ravnini. Na vzhodni strani ga obkroža Ter. na zapadni strani pa je železniška postaja, kamor nas vede lep drevored samih znamenitih vrst tarčentsldh češenj. Mestece ni velifco. Šteje nekaj nad 2000 prebivalcev, seveda brež Okoliških vasi. Po jeziku je popolnoma furlansko, kakor je sedaj tudi južno ležeči kraj Senjak (Senik) in druge okoliške Vasi, predvsem Hoia (Coia), Zumeja (Zorneais). Ceiarje (Cesarifs) in Sadila (Se-tlilis).
•Najprej se pomudimo pri Zgodovinskih podatkih mesteca in o-kolice. Kdaj je ta kraj nastal in kdo so bili prvotni prebivalci, se ne bo moglo nikdar ž zanesljivostjo ugotoviti. Ni namreg listi« iž-prea leta 1000, ki so bile zaradi silnih preobratov Uhičene V dobi vltidanja Berengarjev (od leta 916 ^-060). Z gotovostjo oa verna, ds je Tarčent obstajal *e pred Langobardi, torej nekako med S. 300 do 300.*
Po listinah oglejskega potriat* hata stopi prvič v Zgodovino ta župnija 1, 1180. Tega leta je bil Imenovan prvi župnik. Obsegala
je župnijo sv. Petra v samem Tarčentu ter še Štiri stare občine:
Senjak, Tarčent, Geiarje in Brdo (Skupaj kakih 78 kV. km, torej cel prvotni fevdalni okraj, ki je il podložen plemenitašem V gradu. KI ao bili najprej Machiahdl, potem pa Caporiachi ln Prangi-»ahl. Med duhovnljO lh fevdalnim mogotcem so bili vedno spori za prveHstvo. Tukaj objavljamo
PANORAMA TARCENTA
tekst iz neke listine Iz 1. 1740, v kateri je takratni župnik opisal svoje duhovno okrožje v poročilu, ki ga je poslal oglejskemu patriarhu;
«Ta župnija obstoji iz grada in kraja Tarčent. Razdeljena je na Štiri skupine naselij; skupno 12 vasi; SCrtjafc, Lonerjafc, Collalto, Villafredda (te vasi ležijo v ravnini Ih imajo furlahako prCbival-
čete, mi moramo biti povezahi z 1 našiin južnim sosedom)'. <
Plim je zrežirati po šablonski metodi stotihe ameriških gangsterskih ali detektivskih filmov.
Ce izpolnimo to režijo * dvogovori iz G&ebbelsovlh arhivov, dobimo film «Žeie*na isavesa«. filmska družba Pok sl je na vso moč prizadevala, da bi prikaa&la sev-jetske ljudi kot počasti ali nesrečnike, Sovjetski ljudje da so razdeljeni na tiste, ki terorizirajo, in mi tiste, ki so terorizirani.
Nesrečniki se bojijo vrhitl v domovino, ker bi to pomenilo, de bi se vrnili, da bi bili likvidirani.
V središču filma pa je prekrasna in fatalna plavolaska Baranova,
Scenarij is napisal liitnn Krims
Tlpltni sluga Hearsla in velik lalnivee
Zadnje case se je mnogo govorilo b filmu »železna aaves&s), ki jo je vrgla ha trg filmska družba «2ofh Century Fox», družba, ki je bila vedno med najbolj reakcionarnimi družbami v Hoiiywoodu ter je to svojo prvenstvo dokazala s svojim »senzacionalnim« filmom »Železna zavesa«. Borbo za izdelavo tega filma je vodila z, družbo ColumBljo, ki pa je izdelala drug film ište tendence pod naslovom »Portret ameriškega komunista«. Za tema dvema družbama ne Zaostajajo tudi druge, ki med seBoj tekmujejo v izdelavi antisoVjetskih filmov: Tako pripravlja Metro Gold-wyn Meyer film «Rdeča Donava«, United Artists film ((Povest nekega komunista«, družba Repub-lie film «Rdeca nevarnost«, Karner Bross film «Zmag6Valčem», ki je bil prvotno zamišljen kot antifašistični film. pozneje pa mu je bila d303 močna protikomunistična hota. to pa le ni vse, s čemer dane« delajo v Bol!ywnodu v tej anttsovjetški liniji.
Plim »železna zavesa# je zasnovana na nesramni montaži »kanadske afare«, ki bo ž njim hoteli prikazati, da organizira Sovjetska zveza špijonaio, s katero bi se hotela dokopali do tujnostl . atomske bombe. Vsa svetovna javnost pa ve, da jč bila ta (»afera* montirana z izzivalnim namenom. Ameriški vojhi hujskači so za peščico denarja kupili nekega neznatnega uradnika sovjetskega poslaništva v Ottawi, ki je govoril to, kar bo mtt ukazali. Vsa gonja je slonela na izjavah te nepomembne osebč in na himer drugem. Na podlagi teh izpovedi so bili obsojeni pošteni Kanadci, češ da so bil; v službi tuje države. lllja Edinburg jč o tej #aferi» napisal: «Takrat sem bil v Kanadi. Tam ni nihče tajil, da je bilo vse ckuoaj lnSccnlra-nO. Založnik hekega konservativnega lista mi je izjavil: «Kaj ho-
«Te je moje Melje in moja resiteV!»- Nato pa preda dokumente kanadski policiji. Film pa se konča z besedami napovedovalca: «Nekje v Kanadi živi Igor Guzenko s svojo družino pod močno zaščito kanadske policije. Država mu je za zahvalo s posebno odredbo dala pravice pripadnika kanadskega dominlona.«
Kaitdr vidimo, ameriški filmski producenti nimajo niti osnovnega pojma o sovjetski stvarno-sti. V filmu pa se ne odkrivajo neke sovjetske metode, temveč ameriške, ki so podtaknjene Sovjetski zvezi. V ostalem je scenarij *a ta film napisal ameriški novinar Milton Krims, eden tipičhih slug Hčarsta in rekorder V laganju.
DrUžBa PoJt pa je imela Že takoj V žačetkU Sitnošti in heprl-llke s tem filmom. Kanadska javnost je protestirala pred poslopjem kanadskega parlamenta v Ottawl .proti temu filmu. Tudi
Poxova ekipa za snemanje je naletela v Kanadi na splošno mrž-njo m pretnje ter je bila celo ovirana pri svojem delu. Seveda pa je dobila močno zaščito pri kanadski policiji. Andrews, nekdaj popularni filmski Igralec, je izgubil irthogo simpatij, ker jS pristal, da je igral v tem filmu. Vse njegove filme bojkotirajo.
Ko pa je bila v New YorkU premiera tega filma, je prišlo dd Večjih neredov. «Odbor proti vojni« je organiziral velike demonstracije pred kinematografom, kjer so predvajalL film. De-monstrantje so nosilj transparente, s katerimi sO zahtevali, da se kaznujejo tvorci tega provoka* torskega filma. Tudi po drugih ameriških mestih je prišlo do podobnih demonstracij, v katerih so napredni Američani obtožili tvorce filma, aa ščuvajo na vojno, sejejo mržnjo in da so sovražniki ameriškega naroda. i. M. .
FOXOV FILM
L
1. avgusta 1948
rT I
VRIGLAV-
Ucraicvc kraljestvi'
Triglav, gora vseh gor slovenske domovine, vidna skoraj z vseh koncev njenega prostranstva.
Mit, bajka, ki se vedno obnavlja. Je njegovo ime po starem slovanskem božanstvu Triglavu, ki je sipalo strele iz nedosegljivih višin na nepokorne zemljane v oni pradavni dobi, še pred-no so prišli širit med naše prednike z ognjem in mečem nauk o ljubezni do bližnjega? Verjetno. Saj je spletlo verovanje Starih Slovencev okrog njegovega vzvišenega temena morda najlepšo gorsko bajko, kar jih svet pozna, o čudežnem divjem kozlu Zlatorogu, ki je kraljeval svoji čredi belih koz pod zaščito belih žen, polbožanskih vil, v čudovitem gorskem cvetniku. Varoval je neslutena podzemeljska bogastva, ki jih je odpiral njegov zlati rog. Toda bogastvo vsega bogastva je bila skrivnostna triglavska roža, ki je vzklila iz njegove srčne krvi in ga je tudi smrtno ranjenega na mah ozdravila. — Zloba in pohlep ljudi sta uničila to Zlatorogovo kraljestvo.
V zadnjih stoletjih so si hoteli tujci prilastiti te sinje višine, ker so hoteli osvojiti slovensko domovino Doba modernega planinstva. Nemci so za našimi pastirji preplezali triglavske stene; nemški steber. Zimmer-Jahnova, Koenigova smer v severni triglavski steni, Bambergova pot iz Luknje na Bovški sneg, Kugyje-va polica itd., so preostali sledovi tega imperialističnega početja. Posejali so njihove bregove z nemškimi kočami: Desch-mann-Huette, Maria Theresia -Huette, Sieben-Seen-Huette itd.'
Toda Triglavovi sinovi so ga Branili. Začeli so ga obiskovati, od vseh strani, s pravo versko vnemo, in množile so se poti: skozi Vrata, Tominškova, čez Prag, skozi Kot, skozi Voje -(Uskovnico, čez Komarja-Dolič. Da, da, večalo se je tudi število naših plezalnih smeri v severni triglavski steni, v steni, ki postaja alpinistični mit, prepleten z zgodbami o drznih podjetjih, zmagah in. žal. tudi premnogih mrtvih. Slovenska — Tumova smer, Gorenjska smer, Juaova stena, Gorenjski steber, Zlatorogove police itd., to so nagle zaporedne razvojne faze osvajanja nedostopnih Triglavovih sten v zadnjih desetletjih.
Po prvi svetovni vojni, po ustanovitvi stare Jugoslavije so ti tujski nestvori, plodovi imperialistične grabežljivosti, izginili. Toda na zapadnem pobočju se je narinila nova izsiljena hipoteka na slovensko zemljor italijansko-fašistični imperij in njegovi sledovi: «mulattiera» na Dolič, Ri-fugio Cozzi, Caserma Morbegno, «La direttissima* itd. Le za kratko dobo. V narodno-osvobodilni vojni se je Triglav otresel vsiljive nadloge in jo odgnal precej daleč na zapad.
In Triglav je postal le slovenska zemlja, svobodna gora med svobodnim ljudstvom.
Tudi mi tržaški planinci spadamo v Triglavovo območje, saj pošilja naš očak svojo hčerko Sočo. ki se mu izvija iz boka. prav v bližini Trsta, na zapadu, v morje. Julijske Alpe so najbližje in v najpopolnejšem p»-menu besede planinsko zaledje Trsta. In Triglav je tako izrazito njih prvak in v vsakem pogledu najbolj zanimiva gora tega zaledja, da imamo že davno veliko zanimanje zanj pri nas. 2al, da so bili tudi tu prvi — ne Slovenci. Julius Kugy, svetovno znani plezalec in planinski pisatelj, je raznesel poznanje in slavo našega Triglava — in ni drugega Triglava kot našega, ter je končno priznal tudi on sam, Nemec — po vsem svetu. Ta Kugy je Tržačan, priseljenih staršev sicer, toda on sam že Tržačan. Toda kmalu je bilo tudi Slovencev planincev in oboževalcev Triglava že v oni zgodnji dobi našega planinstva. Za časa fašistične Italije je bil dostopen le že malo številnim, ki so pa morali preko Slovenije na njegov vrh. S takrat italijanske strani, jz Trente je bil Triglav obmejna gora, zato v jedru dostopna le «zanesljivim» italijansko-faši-stičnim planincem, ki so gradili na njem planinsko-imperialistič-ne postojanke:	Rifugio Cozzi,
Caserma Morbegno, tiLa diret-tissiman so znamenja, ki kažejo to pot.
Danes, po narodno-osvobodilni vojni, je to drugače. Triglav nima več osvajaških postojank. Zadnje so padle z mirovno pogodbo z Italijo. Zadnje neprija-teljske poti iz Trente, preko Skoka (prej tovorna pot, «mulattie-ra») ali čez Komarja na Dolič, skozi Zadnjico ter preko Slemenic (nekdanja Bambergova pot) in po «diretti» (nekdanja Kugyjeva pot) in po «direttissiml» na vrh Triglava, — vse so sedaj postale slovenske in gostoljubno dostopne vsem prijateljem. Te Trstu najbližje poti so končno tudi
nam, onim, ki so jim prav za prav namenjene, poleg vseh Primorcev iz Soške doline, na široko odprte. Sedaj se moramo spet naučiti po njih hoditi in s tem utreti tudi drugim to našo pot
V nedeljo, dne 1. avgusta, se bo odprla na sedlu Dolič »Tržaška kočan ob stikališču poti iz Trente preko Doliča čez Skok in čez Komarja ter poti od Sedmih Triglavskih jezer, preko Hribaric na vrh Služila bo obisku tržaških planincev na Triglav. Pa ne le tržaškim, tudi vsem primorskim, ki bodo prihajali po Soški dolini, in tudi ostalim slovenskim in jugoslovanskim planincem, ki bodo prihajali preko Komne, preko Doline Triglavskih jezer ali celo tudi iz Bohinja skozi Voje ali Uskovnico preko Velega polja.
Bo to koča bratstva in popii-ritve Trsta novega naprednega
Ljudje svetlih las in malo pig-mentirane prosojne kože radi zbole po pretiranem sončenju na vnetju sapnika. P.o najnovejših raziskovanjih je vzrok vnetja ta, da se pod vplivom utravioličnih žarkov beljakovinaste snovi v koži razkroje, pri tem nastale strupene snovi pa zaidejo v kri, tako da posredno vplivajo dražeče zlasti na sluznice. Morda vplivajo žarki tudi na ta način, da se spremeni množina soli v posameznih delih tkaničevja, zaradi česar zlasti sluznice rade nabreknejo in nudijo prav ugodno redišče bakterijam, ki so morda prodrle vanje. Ljudje s plavimi ali rdečkastimi lasmi, modrih ali sivih oči ter blede prosojne kože morajo biti pri sončenju prav posebno previdni.
isln
!
II -L
m
Sežiganje vdov v Indiji je bilo znano že obema starodavnima kulturnima narodoma, Grkom in Rimljanom. Grški pisatelj Diodo-ros, ki je živel ob Kristovem času, pripoveduje o čudnem sporu dveh žen, vdov po indijskem vojskovodji. Obe sta hoteli skočiti na gorečo grmado, toda storiti je smela to samo ena. Medtem ko je žena, kateri se ie dovolila skupna smrt s soprogom, korakalo vsa v nakitu in zmagoslavno na grmado, je druga žalostno
Z načinom žalovanja, ki je bil udomačen pri starih narodih in je pri nekaterih še danes, bi se v civiliziranem svetu zadovoljila le malokatera vo'ova
nja, da je žena last moža in spada v njegovo zapuščino. Potem je bil to tudi nazor o nesmrtnosti in trdna vera v življenje na onem svetu, ki je silila ženo, da mora iti za svojim možem. Žalujoči ostali so verovali, da živi rajnik
	
TRIGLAVI OCAK IN ENO IZMED
JEZERC.
NJEGOVIH SEDMERIH
Trsta s Triglavom, s svobodnim Triglavom. Odprlo jo bo Tržaško planinsko društvo y sporazumu s Slovensko planinsko zvezo, zato da bomo mogli Tržačani in Primorci, ki nam je Tri-
glav v duši, spet obnoviti naša romanja v njegovo planinsko območje, udobno in po najkrajših domačih poteh, ki so jim bile doslej zaprte.
ZORKO JELINČIČ
Najčudovitejša lastnost črevesnih bakterij je ta, da nas ščitijo proti napadom tujih, nevarnih bakterij. Te stalne prebivalke človeškega telesa skrbno pazijo na to, da ne vderejo v telo tuje vsi-Ijivke in jih preženejo z njihovih mest. To se je dalo dokazati z zelo zanimivim poskusom: Poskusne živali, ki so jim dali bacilov legarja, so ostale popolnoma zdrave. Ce so jim pa prej dezinfici-rali črevesje, da ni ostalo v njem nič bakterij, so redno odbolele za legarjem, kajti velik del svojih ; «zaščitnih sil» so bile izgubile.
Napravili so še prav važno od-»kritje, ki utegne imeti velike pinktične posledice. Neka vrsta bakterij, ki pa ne spada med domače v našem telesu, vsebuje zanimivo modro barvilo, tako imenovani piocianin, ki j<* sposobno silno pospešiti stanično dihanje, t. j. zgorenje redilnih snovi. Preiskali so učinek te substance na stanice raka, ki dihajo, kakor znano, zelo široko, in res je uspelo njih delovanje spraviti na normalno.
Vsa ta dejstva kažejo, da nismo samo glede prehrane, ampak tudi glede ostalih življenjskih pogojev odvisni brezpogojno od čudodelnih bakterij.
TO NISO REŠEVALNI ČOLNI, MARVEČ RIBIŠKE LADJICE SAVUDRIJSKIH RIBIČEV, KI JIH NA TA NAČIN ODTEGNEJO NEMIRNEMU MORJU.
jadikovala. Dolžnost je bila torej čast. Zena je šla v smrt neustrašeno, kakor gre vojak v bitko.
Usmrtitev žene po moževi smrti je posledica prastarega nazira-
FAKTTASTlfcurA ZAMISEL lEMiKEGA IJfŽEMBJA O ZAJEZITVI! ATLANTIKA IX DELJTI IZSUŠITVI SREDOZEMSKEGA MORJA |
Kakor znano, so količine vode, ki izhlapevajo iz Sredozemskega morja, večje od dotoka rek, ki se vanj izlivajo. K a izravnavo te razlike, ki bi drugače izsušila Sredozemlje, skrbi Atlantski^ jDcean, ki dovaja Sredozemskemu morju skozi Gibraltarsko ožino manjkajoče količine vode. Ta pojav je dovedel nemškega inženirja Hermanna Loergela na zamisel, da bi se z zajezitvijo Gibraltarske ožine dotok vode iz Atlantika ustavil, s čimer bi dosegli znižanje vodne gladine v Sredozemskem morju. Po njegovi zamisli bi morali ožino zapreti z orjaškim jezom, ki naj bi segal od Evrope do Afrike in spajal na ta način obe celini. Upadajoče Sredozemsko morje bi odkrilo ogromne plitvine, ki bi povečale površino plodne zemlje ob njegovi obali za tisoče in tisoče kvadratnih kilometrov. Poleg tega bi razlika med gladino Atlantika in Sredozemskega morja nudila možnost pridobivanja električne energije v doslej neslutenih množinah. Hidroelektrične naprave na gibraltarskem jezu bi zalagale z električno silo obe celini. Končno bi bilo mogoče zgraditi orjaške destilacijske in črpalne naprave, ki bi namakale vso Saharsko puščavo in jo spremenile v plodno zemljo.
Načrt gibraltarskega jeza je veličasten, nemara t^ajvečji in najdrznejši, kar si jih je zamislil doslej človeški duh. Čeravno se zdi fantastičen, je po mnenju strokovnjakov vendarle izvedljiv. Kajpada bi njegova izvedba zahtevala bajne vsote. Gibraltarska ožina je široka od 8 do, 13 milj in doseže v sredini globino do 400 m. Poleg tega se preliva skozi Ožino močan morski tok; računati pa je treba tudi z motnjami, ki jih povzročajo plima, oseka in viharji. Gradnja jeza, ki bi morala vzdržati pritisk oceana skozi mnoga pokolenja, bi potemtakem naletela na velikanske tehnične tež-koče. Gradbena dela bi trajala predvidoma 50 let in bi zaposlila tisoče delavcev. Potrošnja najraz-novrstnejšega gradbenega materiala bi bila seveda ogromna.
Gibraltarski jez bi presekal «življenjsko žilo* Veliki Britaniji, to je pot na Bližnji in Daljni vzhod. Sicer pa bi bilo mogoče rešiti vprašanje te poti tudi na ta način, da bi se na jezu zgradile zatvornice po vzorcu Panamskega prekopa. Vsekakor bi dobiček, ki bi ga nudil jez, bogato odtehtal izgube Velike Britanije. Z upadom gladine Sredozemskega morja bi se površina dežel ob njegovih obalah povečala in vsa južna Evropa bi spremenila svoje lice. Sedanja pristaniška mesta bi ostala brez morja in treba bi bilo zgraditi nove obmorske luke; številne človeške zgradbe, kakor mostovi, železniške proge, nasipi, valolomi itd. bi izgubile svoj smoter in bi jih bilo treba prenesti drugam. Toda do teh sprememb bi prišlo le počasi in postopoma. Novo pridobljena zemlja bi nudila življenjski prostor milijonom ljudi, ki se sedaj gnetejo v preob-ljudenih mestih, zlasti v Italiji in drugih deželah Južne Evrope. Cenena električna energija, ki bi jo dobavljale gibraltarske centrale, bi obogatila vso Južnozapadno
Evropo, ker bi omogočila ustvaritev novih industrij in izkoriščanje doslej večinoma še nedotaknjenih rudnih bogastev severnozapadne Afrike. Pridobitna sposobnost liudstev in narodov bi narasla in splošno blagostanje bi se silno dvignilo. Tudi' brezposelnost, ki danes tare milijone ljudi, ’bi bila na mah odpravljena, kajti graditev novih tovarn, strojev in drugih naprav, kopanje kanalov za namakanje Sahare itd. bi nudili zaposlitev velikanskim množicam delavcev. Obdelovanje novo pridobljene plodne zemlje bi zagotovilo prehrano milijonom ljudi v Evropi in Severni Afriki.
Vse to bi kajpada privedlo tudi do pomembnih političnih preorien-tacij. Važnost, ki bi pripadla deželam Maroku in Alžiru ter mestom Tanaeru in Tunisu, bi spremenila odnose med EvroDci in Arabci Severne Afrike. V Evropi sami bi nastala tekma za posest novih virov moči, pojavila bi se verjetno veliku trenja in spori. Kdo nai uživa koristi gibral-tarskeaa jeza! Mar samo narodi ob Sredozemskem morju ali vsa evropska celina? Kdo naj skrbi za delitev električne energije, kdo naj odreja glede nakalmh naprav? Kdo naj odloča, kako naj se niža gladina Sredozemskega morja, kako naj se razvija Sa-
hara? Prvenstveno pa, kdo nai bo lastnik jeza in kdo naj ga financiral	.....
Odgovor na vsa ta vprašania moramo prepustiti možakarju, ki je izdelal veličasten naqrt. Loer-gel meni, da bi bilo treba upravo gibraltarskegag jeza poveriti nekaki mednarodni evropski uniii. Ta unija naj bi bila pod nadzorstvom Organizacije združenih narodov ter naj bi kot nekaka njena posebna ustanova bila posvečena ohranitvi miru in pooblaščena izrabiti sredstva za dosego tega cilja. Ako bi pa pr. kateri koli
član te unije napavedal drugega pripadnila, bi napadalca prisilili k miru na zelo enostaven način: prekinili bi mu dobavo električnega toka. Napadalec bi bil s tem na mah razorožen, ker bi mu tak ukrep omrtvičil vse industrijske obrate v državi in s tem popolnoma paralizifal vojno produkcijo.
Gibraltarski jez bi torej poleg velikih praktičnih koristi mogel zagotoviti večjemu delu živčne Evrope tudi dolgotrajen mir! Zdi se pa, da je Loergel v tem pogledu vendarle nekoliko preopti-mističen.
&:$:>■■■ >
mm
f c
TAKSNA NAJ BI BILA TA GIBRALTARSKA PREGRADA OB AFRIŠKI OBALI JE ADEN KANAL, KI BI SE NADALJE OMOGOČAL VEZ MED OCEANOM IN SREDOZEMLJEM
4
JEZ NA REKI COLORADO V AMERIKI, KI SPADA VEČJE GRADNJE TE VRSTE NA SVETU.
MED
na onem svetu isto življenje kakor na tem svetu. Zato so mu dajali v grob vse potreDne stvari, sužnje, živali, nakit, jedi in pijače, orožje itd.
Ze v bajeslovju sežiga Achilles na grmadi štiri konje in dva psa, da bodo spremljali njegovega prijatelja Patrokla na poti v podzemlje. Indijanci so mislili, da kadijo duhovi umrlih tudi tobak. Zate so dajali mrtvemu na pot v večna lovišča tobak :n puščice. Iz istega razloga so zavili truplo kraljice na Madagaskarju y 500 svilenih ogrinjal. V gubab teh o-grinjal je bilo 20 zlatih sponk, 100 zlatih verižic, prstani, zapestnice in 500 zlatnikov. Na Novih He-bridin je bil vobče razširjen običaj, da so dajali mrtvemu nekaj ljudi s seboj. Za možem je šla seveda najprej vdova. Mrtvi otrok je dobil celo svojo mater s seboj y grob.
Tam, kjer je knežja hči vzela moža nižjega stanu, je moral mož slediti ženo v grob.
Kakor pripoveduje stari grški zgodovinar Herodotos, so poznali običaj sežiganja vdov tudi v Tra-ciji. Celo v. ruskih zgodovinskih poročilih beremo o žrtvovanju Vdove, ki je bilo menda običajno še v 10. stoletju. Celo še v 18. stoletju so južnoruski osetinski vdovi odsekali uho in ga dali možu v grob.
Isto tako je poznala Amerika v predzgodovinski dobi te vdovske žrtve. Da bo pokojni Inka na onem svetu dobro postrežen, so v Peruju žrtvovali na tisoče žensk smrti. V času višjega kulturnega razcvetja so dali Pe-ruanci v grob seveda le še lesene lutke v spomin živih žrtev. Prav tako se še dandanes sežigajo na Kitajskem papirnati služabniki, konji, ponarejeni bankovci itd. namesto prejšnjih pravih žrtev.
Zanimivi so običaji pri zopetni poroki vdov na Sumatri. Ako umrje mož, postavi žena pred hišo lesen drog s praporom. Dokler veter prapora ne raztrga, ne sme žena uslišati novega snubca. Toda žene na Sumatri so iznajdljive in izbirajo za prapore tako blago, ki se upira vetru in vremenu samo nekaj tednov.
Podobno se vedejo Arabke. Ako se hoče vdova vnovič omožiti, gre v temni noči na možev grob. Spremlja jo osel in nosi dva meha vode. Pri grobu poklekne in prosi rajnega, da bi dovolil novo poroko. Ako se ji njen mož ne prikaže, je to znamenje, da s poroko soglaša (!). Potem žena hvaležno kropi grob z vodo in gre domov.
Francoski pisatelj Le Roux, ki je dolgo živel v Abesinji, pripoveduje, da se je abesinski svečenik spotikal nad tem, da se da v Evropi tako hitro nadomestiti umrli mož ali umrla žena. V Abesiniji se sklepa zakon s tem, da ženin in nevesta prejmeta vsak polovico hostije. Smrt enega izmed njiju ne razveže zakona. Toda Le Roux se je na svojih potovanjih po Abesinji prepričal, da živijo Abesin-
Ceškoslovaška je v pogledu gojitve krompirja na dobrem glasu po vsem svetu. Središče krompirjeve oblasti na Češkoslovaškem je Ceškomoravska ravnina, ki leži Oft meji Češke in Moravske. Lahka zemlja, razmeroma visok položaj, kratko poletje, zadostna količina vlage in razl:!r.i daljši činitelji v klimi in zemlji so v teh krajih napravili idealno sredino za gojitev plemenitih vrst krompirja, ki so prilagodene vsem podnebnim razmeram v Evropi. Zato je v tej oblasti nastalo več središč gojitve krompirja, med njimi največja so v mestu Havličkuv Brod in njegovi okolici. Pred nedavnim so bili vsi, ki goje in plemenitijo kulturo krompirja, združeni v
Umna gojitev krompirja
ita
edino narodno podjetje, ki sedaj vodi vse delo. Državni institut za raziskovanje krompirjeve kulture v mestu Havličkuv Brod je edini špecialni institut te vrste na svetu in njegova naloga je, izvajati strokovno raziskovalno delo v proizvodnji krompirja in njegovo predelavo x krompirjevi industriji. Njegovo delo dopolnjujejo različne gospodarske in proizvajalne zadruge gojiteljev krompirja na Ceškomoravski ravnini. Institut v
Havličkovem Brodu ima oddelek za gojitev in uporabo krompirja in oddelek za zaščito krompirjeve kulture. Prvi oddelek deluje kot glavni laboratorij, drugi oddelek se ukvarja s študijem bolezni krompirja, njegovih škodljivcev in boja proti njim. V najkrajšem času bo ustanovljen Se tretji oddelek za genetiko-študijsko plemenitejše krompirja, ki bo postal opora različnih poizkusnih postaj in zadrug.
ci. ker nočejo kršiti svetosti zakona z razporoko ali z zopetno poroko, iz previdnosti večkrat rajši — v svobodnem zakonu. Takšno svobodno poroko, ki sloni samo na dogovoru z nevestinimi starši glede imovine, obhajajo z gostijo, in šele v starejših letih se dajo zakonci poročiti y cerkvi, ko so že prepričani, da ne bo več prišlo do ločitve zakona in da ne bo mlad ovdovel niti mož niti žena. Sam cesar Mene-lik je premišljal 20 let, ali naj naoravi cesarico Taito definitivno za svojo soprogo. In čakal je tako dolgo, da ga prostost ni več mikala, potem pa se je slavnostno poročil.
Zeno kot svojo last lahko mož tudi z oporoko zapusti. Ta običaj je bil na severu Evrope v predzgodovinskem času kaj navaden. Dandanes ne moremo prav razumeti starega poročila, ko obhaja vdova še ob krsti svojega moža svatbo z njegovim sorodnikom. Sele zgodovina nas uči, da je delala to po vsej pravici, ker jo je mož z imovino vred sorodniku zapustil.
Rimski zgodovinar Tacitus pripoveduje o starih Frizih. Da bi zadovoljili lakomnost rimskih prefektov, so Frizi prodali najprej svoje črede in svoja polja, potem pa že žene in otroke. Se celo do 13. stoletja je bilo možu dovoljeno prodati ženo in otroke. Tudi v Arabiji je lahko mož v času pred Mohamedom v oporoki zapustil ženo drugemu. Se danes ima žena v Arabiji tako rekoč samo vrednost imovine. Brez
moževega dovoljenja ne sme niti hoditi jz hiše, oče ima neomejeno pravico, dovoljeno je mnogoženstvo in poroka s tem, da moški ženo kupi.
Na Zlati obali pri zahodnoafri-ških plemenih še danes mož v oporoki zapušča ženo	drugemu.
Mož jo da lahko tudi	v zastavo.
Ženin je lastnik neveste, in če umrje, pripade žena	njegovim
dedičem. Podobno je na Novi Gume ji pri Papuancih in na južnih otokih.
Prepoved zopetne omožitve vdove in kult prednikov sta dala iz-podbudo za obvezno	celoletno
žalovanje vdove. Primitivni narodi verujejo, da biva duh mrtvega v strašni, nepojmljivi podobi med živimi in da jih ogro-Žuje z najrazličnejšimi nesrečami. Živi se morajo čuvati pred njim z vsemi sredstvi. Strah pred duhovi umrlih je tako velik, da se živi bojijo že starcev, ki bodo kmalu umrli, in zato lepše ravnajo z njimi. Najbližja oseba, ki bi lahko omehčala rajnika-demo-na, je bila njegova vdova! Poznala je vsa njegova nagnjenja, vse njegove navade. Lahko ga je z žrtvami pomirila. Pri zahodno-afriških črnskih plemenih spi vdova'dalje časa v hiši z rajnkim in ga ne sme niti podnevi niti ponoči zapustiti, pa ge bi se truplo še tako razkrajalo.
Pri evropskih narodiK se 5a ohranila navada celoletnega žalovanja kot zunanjega izraza žalosti za možem. Sicer pa žaluje vdova, ki je imela moža rada, za njim vse življenje, čeprav tega ne obeša na veliki zvon.
moer si
popolnoma nov za 12.000 lir, drugi pogrezljiv, prodam. Sprejemam vsakovrstna popravila s popolnim jamstvom po ZELO UGODNI CENI.
COSLOVICH - TRST, «1. Manzonl 4
POZOR — REDKA PRILIKA!
Zaradi odhoda prodam
Gregorčiča. Murna in Jurči
v miniaturni izdaji ter druge SLOVENSKE KNJIGE dobit« v knjigarni
ŠTOKA
TRST - ul. Milano 3*
Priporočamo znano Kleinmayerjev0
priročno slovnico italijanskega jezika
Ino z
z vzmetmi in žimnicami za 68.000 lir, samsko spalnico za 28.000 lir ter žimnice, vzmeti, štiridelno omaro, moderne zastore, krasno pogrinjalo, divan, štedilnik in dve volneni žimnici.
TRST, ulica R. Sanzio 20, I. nad.
V Sativi pri Kerkovu je postaja za plemenitenje krompirja, Ki je najmodernejše podjetje svoje vrste na svetu. Ta postaja vzgoji krompir, katerega izkušeni kmetje v izbranih krajih Ceško-moravske razmnožujejo. Postaja ima danes na razpolago 15 vrst krompirja lastnega plemenitenja. Nove vrste krompirja so bile strokovno pregledane in mnogo držav z vseh koncev sveta jih zahteva zaradi kakovosti in prilagodljivosti.
Izvoz krompirja predstavlja za češkoslovaško zunanjo trgovino stalni izvor deviz, kajti y nekaterih vrstah krompirja, zlasti onih, ki rasejo v višjih položajih, nima češkoslovaška kultura krompirja sploh tekmeca.
PROGLASITEV DOMNEVNE SMRTI
I. POZIV
S sklepom od 3. 6. 1948 St. 3199 poziva predsednik sodišča v Trstu vsakogar, ki, ima kakšno vest o FRANU CALZI-ju p. Ivana in Tereze Goj-ča, rojenem v Trstu 31. 3. 1907, kmetovalcu, od katerega ni nobenih vesti od 25. 3. 1945, da to sporoči navedenemu sodišču v 6 mesecih.
DR. FRANE TONCIC
NECCHI
B D U
šiva, veze, krpa, obšiva luknje, prišije gumbe
in čipke brez okvira-PLETILNI STROJI DUBIED.
TuUio Matale
TRST UL. C. BATTISTI 12, TEL. 6533
Podružnica v TR2ICU — Korzo
Vse za kmetijstvo na drobno in na debelo
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga
z o. j. v TRSTU
Urad in skladišče: ULICA U, FOSCOLO št. 1 — Tel 94-386 Prodajalna v TRSTU: ul. S. Mercadante št. 4 — Tel. 88-19 Prodajalna v MILJAH: ul. Mazzini št 1
CENE UGODNE	KAKOVOST	ZAJAMČENA
OGLEJTE SI
novo pošiljko
najmodernejših ženskih, moških in otroških
v veliki izbiri
TREVISAN - Trst, ul. Vasari 10 - TREVISAN
'OBMORSKO KOPALIŠČE-------------------
SV. NIKOLAJ
Restavracija-Bar-Buffet-Odlična postrežba-Ples na prostem
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH:
ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU — legalna ura Parnik «Itala», parnik »Vettor Pisani)), motorna jadrn. «Levante»:
7.30, 8.15, 9.00, 10.15, 11.00, 11.30,
13.30, 14.15, 14.45, 19.10.
ODHODI IZ SV. NIKOLAJA legalna ura Parnik «Itala», parnik «Vettor Pisani«, motorna jadrn. «Levante». 9.15, 9.50, 12.00, 12.45, 13.15, 18.15, 19.00, 19.40, 20.15, 21.15, po potrebi 21.30.
Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališče ln vožnja nazaj) ob nedeljah in praznikih: za odrasle 180.— lir, za otroke od 3 do 10 let 120,— lir.
URNIK OB DELAVNIKIH:
ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU — legalna ura Motorna Jadrnica «Levante»: 8.30, 10.30, 14.
ODHODI IZ SV. NIKOLAJA legalna ura Motorna jadrnica «Levante»: 9.30 9.30, 12.35, 16.00, 19.20, 21.30.
Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališče ln vožnja nazaj) ob delavnikih za odrasle 160.— lir, za otroke od 3 do 10 let 100.— lir.
Motorna Jadrnica IZ KOPRA ob NEDELJAH vsako uro, ob DELAVNIKIH: vsake dve uri.
Ob praznikih avtobusna vožnja:
PORTOROŽ . KOPER . SV. NIKOLAJ In obratno.
J