Ptitnlna plačana v gotovini
Maribor, uetek f. aprfla 1952
MARIBORSKI
Stav. 7* Leto VI. 0011.)
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo ln uprava: Maribor, Aleksandrova ceeta (t 13 , Telefon 2440 In 2485 Izhaja razen nadalje In praznikov vaak dan ob 16. url i Valja maaafino prejemat-, v upravi alt po poi« 10 Din, doaUvlJan na dom 12 Din i Oglati po ceniku / Oglaae aprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani i Poitnl čekovni račun it. 11.409
K
JUTRA
99
Zmaga Angliie nad gospodarsko krizo
Pot do starega blagostanja in moči
Energično aktivno vmešanje Londona v problem reševanja podunavskega gospodarskega položaja, je nenadoma opo
zorilo svet na doslej premalo opaženo dejstvo, da stopa Anglija po skoraj dveletnih notranjih perturbacijah zopet v ospredje kot vodilna gospodarska in politična velesila. Prevdami politiki in finančniki so sicer trdili že tedaj, ko je londonska vlada bila prisiljena opustiti zlato valuto in seči po prisilnih odredih, da nazadovanje moči velikobritan-skega svetovnega imperija nikakor še ni znak definitivnega propadanja,. vendar Pa ni ne tedaj ne pozpeje nihče verjel, da bi moglo ozdravljenje nastopiti tako daglo in tako temeljito.
Že pred skoraj štirinajstimi dnevi je morala »Bank of England« zelo previdno operirati, da prepreči prenaglo špekulativno ,dviganje funta šterlinga. Pri presojanju prejšnjega položaja namreč ne smemo pozabiti; da je bil padec funta -vsaj deloma tudi posledica velikega besa kapitala. Mnogi fondi, ki se v tujini drže svetovne valute, so se pričeli posluževati dolarja,: in poleg naravnih okornosti, ki so. povzročale razvrednotenje funta, je bil pred vsem beg velikega kapitala iž Anglije in iz območja funta sploh, tisti usodni udarec, katerega Mac-donaldova vlada spočetka ni več mogla Popolnoma zadržati, Ko se je pa zaupanje v funt zopet utrdilo, se je pričel obratni proces. Mednarodni finančni krogi so Pričeli čisto realno kalkulirati in so pri tem prišli do spoznanja, da prt dolarju, vsaj zaenkrat, zares ne morejo ničesar izgubiti, toda tudi zaslužiti ne, dočim pri funtu lahko zelo mnogo in dobro zaslužijo. To pa je povzročilo omenjeno naglo dviganje kurza, proti kateremu se je motala »Bank of England« prav tako borili, kakor se je lani proti padanju.
Vse to pa je samo tehnična stran porasta velikobritanske finančne moči. Za «jp se, kakor vedno, krije še gospodar' dejstvenost, ki dokazuje, da ni po r®st funta navadna spekulacija, kakor bi fjorda kdo utegnil .misliti, ampak je globoko utemeljen v splošnem gospodarim razvoju. Potek angleške gospodarske krize ali »inflacije«, kakor so jo na *°htinentu napačno, imenovali, je bil docela drugačen kot smo si ga predstavili. prj tem je n. pr, posebno važno to, a cene sploh niiso porastle, ampak so 0stale na stari višini. Zaradi tega so bile p1Cer §e vedno višje kakor drugod po Vropi, kjer so stalno padale, toda prav
to so Angleži tudi hoteli, da preprečijo nadaljnje izgube pri uvozu. Vse to torej ni bila inflacija, ampak le ustavitev deflacije. Prav isto velja tudi za zunanjo trgovino* Dumpingške posledice padca kurza funta se niso pokazale; angleški izvoz ni zavzel pretiranih pblik, pokazal ui niti takega pritiska, kakor n. pr. nemški. Nazadovanje Izvoza pa je bilo zaustavi jeuo, kakor tudi nadaljnjo naraščanje brezposelnosti, in to v času, ko so se najhujše posledice svetovne krize pričele drugod šele kazati v vsej svoji ostrini in usodnosti.
V trenutku, ko drugim že pohaja sapa, je doživelo torej velikobritansko gospodarstvo blagodejen oddih. tem se pa boljša tudi trgovska in plačilna bilanca, .ki je lansko leto dosegla najnižje, vsekakor zares že nevarno stanje. Še boli kakor trgovska, se pa veča plačilna bilanca, katero je padec funta.z nazadovanjem potniškega prometa, ki je za Anglijo velikega pomena, občutno oškodoval. Po pojavih, ki so jih pokazali zadnji tedni, mora biti ta plačilna bilanca že davno zopet aktivna. K vsemu temu pa je treba priračunati še to, da je visoko aktiven tudi angleški državni zaklad, kar ima velik upliv na denarni trg. Medtem, ko sta morali Amerika in Francija svoje velike deficite kriti z oslabitvijo denarnega trga, je angleškemu prizanašala tako tujina kakor sama notranja državna blagajna. Posledice se kažejo posebno v naglem padanjji obrestne mere. Samo v enem mesecu je padla-trikrat . zaporedoma,, in sicer skupno, za 2£%; in zasebni kapital je pri tem šel celo pred državnim! Zdi se, da se hoče 2 procentih diskont sploh ustaliti kot fiksna baza. Kapital tvoreča funkcija britanskega denarnega trga je zopet popolnoma v teku, in to kljub velikim izgubam, ki -so jih doživeli v zadnjih dveh letih tudi angleški kapitalisti.
Ponovno uveljavljenje Anglije v vlogi aktivnega faktorja na pozornici gospodarske politike, je velepomembno. Anglija dobiva s tem večjo politično svobodo in postaja zopet vodilna finančna velesila. Zopet je sposobna dajati kratkoročne kredite za blagovni, promet, k! je po padcu funta utrpel toliko škode. Pa tudi pri uravnavanju dolgoročnih kreditov bo Anglija že v doglednem času zopet prevzela svojo staro vlogo. Anglija se torej finančno in občegospodarsko zopet dviga, s tem pa tudi — politično.
Priprave za podunavsko konferenco
PRVA KONFERENCA BO V LONDONU. — TARDIEUJEV ODHOD V ANGLIJO. — MNENJA PARIŠKIH IN LONDONSKIH LISTOV.
LONDON, 1. april. V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da se bo konferenca štirih velesil, ki naj razpravlja o podunavskem problemu, sestala koncem prihodnjega tedna v Lon donu. Konferenca se sestane tudi v pri meru, če se je Tardieu ne udeleži. Razpravljali bodo potem samo delegati Anglije, Italije in Nemčije. Vendar prevladuje prepričanje, da bo Tardieu, če ne pride v London sam, poslal tjakaj vsaj finančnega ministra Flandina.
LONDON, 1. aprila. Po dokončnem sporazumu med Francijo in Anglijo bo predkonferenca štirih velesil o podunavskem vprašanju že v sredo, dne 6. t. m. v Londonu. Francoski ministrski predsednik Tardieu se je osebno ne bo udeležil, ker bo že prej odpotoval iz Londona. Zastopal ga bo Flan-din. Glavna razprava se bo nanašala na carinske ugodnosti, ki naj se dovo-le podunavskim državam, obravnavalo pa se bo tudi vprašanje finančne pomoči. Doslej še tti gotovo, ali se bodo podunavskim državam dovolili novi krediti, ali pa se jim bodo znižale dajatve/nanašajoče se na stare dolgove.
PARIZ, 1. aprila. Angleški pariški poslanik Tyrell je včeraj ponovno kon feriral s Tardieujem, Kakor se iz poučenega vfta doznava, bo Tardieu odpotoval v Loiiden v nedeljo dopoldne, tako da bo zvečer že v Londonu. Po prihodu bo s kolodvora obvestil o svojem prihodu Macdonalda in se tako) nato sestal z njim. Iz Londona se povrne v torek dopoldne.	_____
PARIZ, 1. aprila. V »Echo de Pa-ris« je napisal Pertinax članek, v katerem pravi, da se more podunavski načrt realizirati samo pod sledečimi , pogoji: 1. politični in teritorialni obziri se morajo izločiti; 2. k zvezi se ne sme pritegniti Nemčija kot enakopravna članica; 3. Anglija in Francija morata skupno zagotoviti potrebne kredite Podunaviu.
Uradni »Petit Parisien« pa poroča, da bosta T a r d i e u in Flandin vzela s seboj v London več strokovnjakov. Francoska delegacija se bo mo rala boriti z velikimi težkočami. V »Ere Nouvelle« piše Herriot, da je francosko-angleška prijateljska zveza sicer prvi pogoj za ozdravljenje Evrope, vsake improvizacije pa se je treba odločno ogibati. Svet se mora vrniti k stari politiki alianc, proti kateri, se je pokojni Briand boril. Vsekakor pa bi bilo dosti bolj pametno in pravilno, da bi Se o svojih zadevah najprej sporazumele same podunavske države. »Peupie« pa meni, da bo načrt propadel, ker ne bo mogel Tardieu v Londonu ničesar doseči proti ostalim trem velesilam.
LONDON, 1. aprila. »Momingpost« opozarja v uvodnem članku na 'važno dejstvo, da je podunavsko tržišče tako glede izvoza kakor tudi uvoza neprimerno važnejše za Nemčijo in Italijo, kakor za Francijo in Anglijo. Gospodarski; interesi podonavskih držav se ne Ujemajo s političnimi, zato bi utegnila katera izmed teh držav imeti večjo korist od individualnih sporazu' mov kakor od federacije.
Odkritje vohunske družbe v Franciji
V ALZACIJI IN LORENI JE BILO SREDIŠČE VOHUNSKE ORGANIZACIJE V
KORIST NEMČIJE.
b narodne skupščine
zakon o trošarinah sprejet.
BEOGRAD, l. aprila. Na današnji dopoldanski seji narodne skupščine je bila a° nekaterih interpelacijah in peticijah tazprava o novem trošarinaken zakonu, 'ecinsko poročilo odbora je poslal po-„an®c Milan Stefanovič, ,nakar sp jeraz-n% Živahna debata. Za zakon je glaso-a!° 167, proti pa 12 poslancev.
Ro izglasovanju zakona o trošarinah a alkoholne pijače so bile seje skupšči-re °dgodene do 6, t m. Med tem časom razpraVHal senat o po narodni skupim! že sprejetih zakonskih osnutkih.
Ratifikacija pomorskega sporazuma S FRANCIJO.
BEOGRAD, 1. aprila Po poročilu iz ariza, je forancpski. parlament ratificiral, novo pogodbo med Francijo jn Jugor 6 avijo o prometu trgovskih ladij.
Žrtve zagrebške katastrofe
ZAGREB, l. aprila. Kakor se Je doslej točno ugotovilo, so bili pri katastrofi na Dolcu ubiti ali zadušeni: zasebni uradnik Mate Radnič, študentka filozofije Ruža Radnič, študentka filozofije Mercedes Radnič, mati prvih Dominika Radnič, meščanskošolski učitelj Ante Šupuk in zasbena uradnica Peplca, Veršič Iz Brežic. Razen teh so pod razvalinami še Zorka Radnič, neka ženska in neka deklica. Najhuje je prizadeta Radnlčeva rodbina, od katere Sta ostala samo oče in najmlajši sin Ljubomir, ki ležita težje ranjena v bolnišnici. V hiši je stanovalo 57 Ijiidl, Od katerih jih je 18 V bolnišnici.
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne); Sedanje toplo pomladansko vreme je ogroženo od mrzlega polarnega, zraka to-'" id
PARIZ, 1. aprila. V Alzaciji ln Loreni je bila odkrita velika in dobro organizirana vohunska služba v korist Nemčije, V zvezi s tem razkritjem sta bila doslej aretirana že neki Luksenburžan ln neka Čehoslovaklnja, druge senzacijonalne a-retacije pa se še pripravljajo.
Pri aretaciji obeh glavnih voditeljev vohunske organizacije so bili zaplenjeni razni tajni načrti in dopisi, nanašajoči se na francoske trdnjave in obrambne ter
varnostne naprave vzdolž nemško-fran-coske meje.
Podatki, ki so prišli vohunom v roke, so tako važni in dalekosežni, da bo moralo francosko vrhovno vojno poveljstvo popdfnotna spremeniti vso obrambno organizacijo napram Nemčiji. Odkritje vohunske dražbe je vzbudilo v javnosti veliko ogorčenje in bo imelo še dalekosež-ne posledice.
STRAŠEN ZLOČIN BLAZNEŽA.
OSLO, 1. aprila. V mestu Vendalu v bližini Trontjema je neki šele 21 letni mladenič ubil s sekiro očeta, mater, pet bratov in sestro. Po zločinu je zažgal hišo in sam poklical gasilce in policijo. Zatrjujejo, da je izvršil to strajšno dejanje v trenutni blaznosti.
POTRES V JUŽNI AFRIKI.
CAPETOWN, 1. aprila. V Johanisbur-gu in okolici je bil včeraj močan potres, ki je povzročil precej materialne škode, človeških žrtev iti bilo.
KONEC ROMUNSKE »ŽELEZNE GARDE«.
BUKAREŠTA, 1. aprila. Romunska vla da je razpustila radikalno protlžidovsko organizacijo »Železna garda«. Povod za razpust so dale zadnje demonstracije v Jassyju. Takoj po sklepu o razpustu so bile pri vseh podružnicah izvedene hišne preiskave. Voditelji bodo ovadeni so-idišču-
REPUBLIKA CHILE UKINILA ZLA~2 VALUTO.
SANTIAG0 Dl CHILE, 30. marca. Senat republike je odobril sklep vlade, da se zaradi sedanje finančne in gospodarske krize ukine zlata valuta.
OGROMNI DOLISOVI KREUGERJE-VEGA KONCERNA.
STOCKHOLM, 30; marca. Revizija knjig Kreugerjevega koncerna še ni za> ključena, vendar je bilo že doslej ugotovljeno, da znašajo njegovi dolgovi najmanj 300 milijonov švedskih kron, ofi tega 175 milijonov kratkoročnih kreditov . v tujini.
REDUKCIJA PLAČ TUDI V KANADI
MONTREAL, 31. marca. Tukajšnja, železniška družba, ki zaposluje 30.000 železničarjev, je znižala plače vsem svojim nameščencem in uslužbencem za deset odstotkov. S tem bo prihranila 2 milijona dolarjev na leto.
Sodimo malo manj naglo, ali pa bodimo prizanesljivil
La Chaussee.
Cvetje z vrtov spakedranščine
(Mariborska okolica.)
V Studencih je na neki trgovini napis: »Trgovina z drvorn in premogom«.
Neko pogirebno društvo piše še danes na mrtvaških listih: ...umeri, umerla.
Ob radvanjskem pokopališču vidiš tablo z napisom: Vsa smeti se odlagajo na tem prostoru.
V 'Novi vasi je pri neki hiši na drevesu tafbla: Vsak dan sveža in kisla mleka.
Cvet vseh cvetov v vsakem pogledu pa je listek, nalepljen nekje v Studencih: »Fini gospod in fina gospodična se spremljeta na košto in posteljo.«
Iz »Službenega Usta«.
Službeni list dravske banovine objavlja v 25. številki resolucijo o izpremem-bah in dopolnitvah zakona o poslovnem redu v narodni skupščini in v senatu, iz-premembe in dopolnitve pravilnika dijaškega dotma kralja Aleksandra v Beogradu, nadalje izpremembo pravilnika o cenzuri filmov, razglas banske uprave o prošnjah za zaposlitev inozemcev, razglas in navodila banske uprave o priznavanju prispevkov za izboljšanje travnikov in pašnikov, objave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu, iz-premembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev in razne objave iz »Službenih novin«.
Razpisano zdravniško mesto.
Banska uprava razpisuje službo zdrav nika za združene zdravstvene občine v Cankovi. Pravilno opremljene prošnje morajo vložiti prosilci pri banski upravi y Ljubljani najpozneje do 20. t. m.
Iz učiteljske službe.
Napredovali so v višjo stopnjo učitelji oziroma učiteljice: Nada Babičeva v Rušah, Emilija Potočnikova v Leskovcu, Ana Beraničeva na Selah pri Ptujti, Franj« Cončeva v Lokavcu, Ivan Dodič v Cmi pri Prevaljah, Marija Mlakarjeva na Bregu pri Ptuju, Josip Turk v Št. Rupertu v Slov gor., Kristina KliftSeVa pri Sv. Tomažu pri Ptuju, Marija Nachtiga-lova pri Sv. JurJu v Slov. gor. in Vida Jamškova pri Sv. Lovrencu v Slov. go-ncan.
Iz železnice službe.
Premeščen je železniški uradnik Anton Svetle iz Ljubljane na Pragersko in dnev ničar Sava 'Jovanovič iz Maribora v Slo-venjgradec. Komercijalni izpit je napravil uradniški pripravnik Svetislav Novakovič v Rušah.
Iz sodnljske službe.
V višjo skupino odnosno plačilno stopnjo je napredoval predsednik tukajšnjega okrožnega sodišča dr. Franjo Ziher.
Iz državne službe.
Arhivar pri okrožnem inšpektoratu g. Alojzij Podbukovšek je premeščen k srezkemn načelniku Maribor, desni breg.
Iz banovinske službe.
Za računskega kontrolorja je imenovan g. Riharld Kokalj, banovinski knjigovodja v zdravilišču Dobrna; za banovinskega sekundarnega zdravnika mariborske splošne bolnišnice je imenovan g. dr. Bogomir Kreuzinger; za upravno uradnico v tukajšnji bolnišnici pa je imenovana ga. Zora Bajlec-Koširjeva, doslej ekonomska pripravnica.
Poroke.
Te dni so se poročili v Mariboru: Rudolf Speglič, šofer, z Alojzjio Kirbiševo, hčerko posestnika; Zeno Dvoršak, tipograf, z Marjeto Bobončevo fe Studencev; Ernest Katrašnlk, vrvar, z Anico Kobčevo; Ivan Čebular in Hedviga Se-rapova iz Nove vasi; Konrad Trinker, zidarski pomočnik, s Terezijo Levarto-vo; Alojzij Krumaršek, mizarski pomočnic, z Amalijo Lešnikovo; Josip Gradišnik, mizarski pomočnik, z Anico Sukel-tovo in Ivan Drušar, učitelj z Marijo Holptanerjevo, hčerko posestnika v Zg. Radvanju. BHo srečno 1
Občni zbor MSK.
Mariborski smučarski klub bo imel svoj letošnji občni zbor 14. t. m. ob 20. uri v lovski sobi pri »Orlu«. Vabljeni so vsi prijatelji zimskega športa!
Maribor na pragu nove dobe
Reforme, ki pomenijo popoln prevrat celokupnega našega javnegd življenja
Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, je bil snoči na magistratu zaupen sestanek vseh merodajnih, poklicanih, odgovornih in interesiranih činiteljev mesta Maribora in okolice. Na tem sestanku, ki je trajal do polnoči, so bili storjeni ti-le važni sklepi: da bo mariborska občina kljub krizi prodala svoje avtobusno podjetje in zgradila tramvaj do Mariborskega otoka, Sv. Petra, Betnave in Limbuša;
da bo vstopnina v kopališče na Mariborskem otoku znižana za 50—75%;
da bodo še letos začeli graditi Pohorsko železnico;
da bo letos postavljena električna ura na trgu kralja Petra;
da bo ura na poslopju okrožnega inšpektorata to leto kazala točni čas;
da bodo odslej gradili hiše po regulacijskem načrtu in da izjem ne bo več;
da bodo združili obe gimnaziji v eno in obe ženski učiteljišči v eno;
da bo reducirane profesorje nastavila Nabavljalna zadruga državnih nameščen cev za pobijanje jezikovnega pohujšanja v slovenskem Meranu;
da naš automatični buffet ne dobi imena, ker ga ne potrebuje;
da otvori trgovski gremij lasten auto-matični buffet z brezalkoholnimi pijačami in da bodo tam imeli dijaki in Člani gostilničarske zadruge 50% popusta;
da bosta oba kina predvajala namesto nemških odslej samo še češke, francoske, angleške in japonske zvočne filme;
da pride na povabilo tujsko-prometne zveze v Maribor na poletni oddih božanska Greta Garbo z vsem svojim spremstvom;
da bo v »Jadranski noči« sodeloval tudi Willy Forst z Liano Hakf;
da bodo ti trije zvezdniki kmalu lahko čestitali kapitanu nogometnega moštva ISSK Maribora k prvenstvu Slovenije;
da bodo letos plavalne tekme za prven stvo Jugoslavije v Mariboru;
da bo mestna občina do takrat zgradila higijenska stranišča ne samo pred kolodvorom, ampak tudi v Melju, na Vodnikovem trgu in pri Magdalensikem parku;
da bo Olepševalno društvo osnažilo ribnik v parku in še one tri ribnike tako, da se okoli njih ne bo več razširjal tako zapeljiv vonj;
da bodo izprehajališča in pota proti Kamnici, Kalvariji, Trem ribnikom, na Piramido in obe Kalvariji popravljena;
da se še letos priključijo okoliške občine mestni;
da bo tedaj ljubljanski Pokojninski zavod tudi v Mariboru zgradil nebotičnik;
da bo naše gledališče dobivalo 5 milijonov dinarjev subvencije;
da bo gledališka blagajna potem izdajala za parterno stojišče največ toliko vstopnic, kolikor je tam prostora, in ne toliko, kolikor je obiskovalcev stojišča;
da se bo za vse dijake ustanovila šolska poliklinika, higijenski zavod in aim-bulanca;
'da po sklepu občnega zbora zobozdravnikov pacijentom ne bo več treba čakati na ordinacijo;
da se nastavljencem v nobeni stroki ne bodo več znižale plače;
da bodo davki vedno manjši, posebno pa mestne davščine;
da ho kriza v Mariboru kmalu prenehala, ker čaka samo še na to, da bo Hitler predsednik republike Nemčije, Mussolini cesar italijanski in da se Stalinu omrači um;
da se bodo vsi mariborski Nemci zaradi gospodarskega zatiranja s strani Slovencev preselili na Julžno Tirolsko;
da bo »Manergesangverein« priredil pred odhodom koncert, na katerem bo zapel himno »Hej Slovani«;
da bodo vsi naši nemčurji v protest proti zatiranju koroških Slovencev postali zavedni narodnjaki in člani Ciril-Metodove družbe;
da bodo z današnjim dnem vsa naša industrijska podjetja odpustila vse tujce in nastavila same domačine;
da bo »Mariborer Zeitung« izhajala na slovenskem, »Večernih« pa na nemškem jeziku;
da ldtos ni niti enega posrečenega prvo aprilskega dovtipa...
In torej tudi nobene potegavščine.
Vaoboto svaCar na
Proslavo desetletnice »Jadranske Straie
••
Umetniški spora«!
v „ U N I O N U “
Prosta zabava
Danes nov spored v VelDd kavarni — 4 Orlow na splošno zahtevo še 4 dni.
Tragetija dveh src.
Kakor smo te dni poročali, je odšel na torek pred Veliko nočjo od doma 21-letni trgovski potnik Josip Pittner, uslužben pri tvrdki »Singer« in se ni več vrnil. Zadnji čas je bil zelo potrt, zato so bili njegovi starši v velikih skrbeh, boječ se, da si ni kaj storil iz žalosti za svojo izvoljenko, ki se je bila vzela sama življenje koncem februarja letošnjega leta. Žal se je slutnja njegovih staršev uresničila. V sredo popoldne so ga našli ljudje nad Tremi ribniki za »Lovskim domom« mrtvega s prestreljeno glavo. Danes so nesrečnega mladeniča na pobrež-kem, pokopališču položili v grob blizu groba njegove zaročenke. Naj v miru počiva, težko prizadeti rodbini, s katero sočustvuje vse mesto, pa naše iskreno sožalje!
Zahvala.
Namesto venca na grob tragično preminulemu Josipu Pittnerju je daroval neimenovani tukajšnjemu Prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu znesek 100 Din, zakar mu izreka vodstvo prisrčno zahvalo.
Hotel »Mariborski dvor«
v palači pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu je prevzel nov najemnik, re-stavrater g. Tomo Majer.
Za pomožno akcijo
so darovali v zadnjem času večje zneske: Rotary klflb (4. obrok) 1000 Din, Pevsko in vamburaško društvo »Danica« 950 Din, tovarna Freund (uslužbenci in tvrdka 3. obrok) 2760 Din, tvornica »Zlatorog« (3. obrok) 2296 Din, uslužbenci tovarne Hutter 1680 Din in podružnica S. P. D. 500 Din
Iz seje mestnega sveta.
Včeraj je bila na magistratu seja mestnega sveta, na kateri so bila dovoljena naslednja gradbena dovoljenja: Zadrugi Zadružni dom za preureditev prvega nadstropja na Slomškovem trgu 6; Mariji in Avgustu Danku za gradnjo pritlične stanovanjske hiše in dvoriščnega poslopja .v. Gozdarski ul. 10; Josipu Plemlju za nadzidavo nadstropja in adaptacijo dvoriščnega poslopja na Koroški cesti 27; Ani in Ivanu Nachtigalu za gradnjo pritlične stanovanjske hiše v Metelj-kovi ulici; Rozaliji in Ivanu Majerju za gradnjo pritlične stanovanjske hiše .v Meteljkovi ulici; Amaliji Hobacherjevi za visoko pritlično stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje v Kraljeviča Marka ulici in Matiji Kosu ter Barbari J&-gerjevi za ureditev pekarne v Masary-kovi ulici 1. Uporabno dovoljenje pa je bilo podeljeno družbi Adamovič za leseno lopo na Radvanjski cesti ter Santi Catiheilijevi in Leonidu Kvitku za avto-garažo v Koseskega ulici 8.
»Ljudska univerza« v Mariboru.
Drevi ob 20^*. uri bo predaval akademski slikar g. R. Jakopič iz Ljubljane o prevažni snovi za slovensko umetnost: »Kako smo pričeli in kam smo prišli?« G. Jakopič si je stekel največjih zaslug za razvoj slovenske umetnosti, kateri je dajal s Svojo bogato duševnostjo in umet niško osebnostjo krepkih in trajnih po-bud.
Olepševalno društvo za magdalenskl okra]
ima svoj redni občni zbor jutri v soboto ob 20. uri v gostilni Friedau, Tržaška c. 1, po običajnem dnevnem redu. Ker posebnih vabil ne bo, so vabljeni s tem vsi člauf. da se občnega zbora u deleži jp.
Iz policijske kronike.
Policija je aretirala dva delomržneža Josipa P. in Franceta P., ki sta z beračenjem nadlegovala ljudi po ulicah. Zaradi tajne protistucije je bila aretirana Genovefa H. in pa neki Ivan, ki je ž njo popival.
Ukradeno kolo.
Zasebnemu uradniku Josipu Tomacii je odpeljal nekdo včeraj popoldne izvrta gostilne »Balkan« v Linhartovi ulici dobro ohranjeno, črno pleskamo kolo znamke »Dicka«, vredno 1200 Din.
Hud sosed.
V neki gostilni v Jakobskem dolu sta sedela včeraj pri vinu posestnik Anton J. in njegov sosed R. ter se pogovarjala o tem in onem. Beseda je dala besedo in med možakarjema je nastal prepir, v katerem je R. zgrabil za palico in ž njo po* šteno tako obdelal svojega soseda Antona, da so ga morali prepeljati v, mark borsko bolnišnico.
Mojster Ertel pred sodniki.
Danes dopoldne se je zagovarjal pred tukajšnjim okrožnim sodiščem znani mariborski čevljarski mojster Anton Ertel ki je izvršil v noči 23. januarja t. 1. atentat na »Bat’ove« izložbene šipe na Aleksandrovi cesti ter povzročil 19.853 Din škode. Eriel se je izgovarjal, da je storil dejanje v trenutni duševni zmedenosti in iz obupa, ker mu obrt slabo gre. Obsojen je bil na šest mesecev zapora pogoj* no za dobo petih let.
Podprite akcijo
za Sokolski dom v Mariboru s tem, d« kupite tablice za sokolsko tombolo v nedeljo. Če sami ne pojdete, jih podarit® otrokom in znancem, ki jim napravite S tem veselje. Po vrednosti in številu dobitkov bo tombola ena največjih dosedanjih! Oglejte si danes in jutri razstavo dobitkov. Cenj. tvrdke, ki so še obljubil® darila, so naprošene, da jih odldajo do sobote zvečer v trgovini Bureš.
Članom Slov. planinskega društva!
Mariborska podružnica S. P. D. obvešča svoje članstvo, da so vsled uvedb« novih članskih izkaznic izgubile dosedanje legitimacije svojo veljavnost. Zato naj si Člani čimprej priskrbijo v društveni pisarni nove članske izkaznice. V to svr* ho mora vsak član izpolniti prijavo, ki mu je v pisarni na razpolago, ter predati istotam tudi lastnoročno podpisano fotografijo velikosti 6X9 cm (veljajo tudi do-broohranjene slike starih legitimacij) nakar se mu izstavi nova izkaznica. Pri tel priliki opozarjamo članstvo na ugodnost polovične vozne cene, ki jo uživajo na podlagi nove članske izkaznice, kadar potujejo po železnici v skupinah najmani 6 oseb, na poljubno razdaljo. Zadevna uverenja za polovično vožnjo so članstv® vedno’ na razpolago v društveni pisarni kjer se sprejmejo tudi prijave za skupn® izlete. Posebno še opozarjamo, da so stare članske legitimacije, tudi če so že potrjene za tekoče leto, neveljavne in sfl za dosego članskih ugodnosti v vseh planinskih kočah in za polovično vožnjo P® železnici, v smislu sklepa osrednjega odbora S. R. D., ne morejo več priznati! Konečno sporočamo vsem, ki se za društvo zanimajo, da dobijo vse informacij® v društveni pisarni pri »Rutniku«, Alek* sandrova cesta 35.
»Torej, to je zdaj v četrtič, da it P*'0* sim, da mi vrneš denar, ki setn ti ga V°" sodil!«
»Kaj se razburjaš? Ne pozabi, dasem te moral najmanj desetkrat prositi, da 3 mi ga posodili«
v M a r i S o r u, 'dne 1. VI. 1932.
Mariborski »VEČERNIK« Jutra
Stran S.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Petek, 1. aprila: Zaprto.
Sobota, 2. aprila ob 20. uri: »Kaverna«. Ab. D.
Nedelja, 3. marca ob 15. uri: »Viktorija in njen bazar«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Traviata«. Gostovanje ge. Tinke Wesei-Polla.
Ponedeljek, 4. marca ob 15. uri: »Trije Vaški svetniki«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Zemlja smehljaja«. Znižane cene.
Gledališče na nedeljo In praznik. V
nedeljo popoldne Abrahamova popularna opereta »Viktorija In njen huzar« pri Znižanih cenah. — Zvečer Verdijeva o-Pera »Traviata«. Gostuje spet odlična Pevka ga. Tinka Wesel-Polla, ki je na Premijeri s svojim sijajnim glasom naivnost fascinirala občinstvo in žela vi-“arne aplavze. Običajne operne cene. — Na Marijin praznik, popoldne priljubljena kmečka veseloigra »TrlJe vaški svetniki«, ob znižanih cenah. Zvečer se na splošno željo občinstva ponovi še enkrat Jj6harjeva divna opereta »Zemlja smeh-uaja«, tudi ob znižanih cenah.
Zakasnela pomlad — zgodnje poletje
Veter piha, žvižga in tuli okoli oglov, ^tea oblake prahu, liže sneg na senčnatih legah — na solnčnih ga že ni več “p stresa drevje, tnga strešne opeke in vfVi naprej, naprej.
Opoldne greje pomladansko solnce. “a Glavnem trgu se solnčijo penzijoni-ki brezposelni. Tako-le solnce je Prav prijetno in tako lepo je tu kramljati- Pa se pogovor suče okoli redukcije, križanja plač, visokih najemnin in vsega, *ar ie slabega na svetu...
Tudi Drava je zaživela. Od nekod so Prileteli galebi. Kar užitek jih je gledati, kako plovejo mirno v zraku, in kako koketno se pozibavajo na vodi kot male bele jadrnice. Spominjajo nas na morje, °a naše morje tam preko...
In tudi kopalci se že pojavljajo. Sicer ? ti fantje kopajo skoro vso zimo, in * precej let je tega, kar so nekakšen barometer za lepo vreme. Ko se prikažejo na Dravi, že lepo zagoreli, s svojimi urnimi čolnički in krijamčarijo po jeki, ve vsak Mariborčan, da bo kmalu lePo. In radi jih gledajo z mosta; zdravi ®0, veseli, brezskrbni — čeprav tudi njih tlači kriza. A kaj zato — solnce o-%avl vse, prežene vso skrb in vse *žke skrbi — in kdor je otrok solnca, je *Jhav, vesel — in cel človek!
t
foominialte ie CHD
April in njegovo obeležje
IMENA TEGA MESECA
Malokateri mesec ima toliko imen, kakor mesec april, katerega najnavadnejše se izvaja iz latinskega glagola »aperire« — odpreti. Ta razlaga se nanaša na Ovi-dove besede, da v mesecu aprilu nastopajoča pomlad »vse odpira«. Neki drugi jezikoslovec pa pravi, da je ime »aprl-lis« samo označba za drugi mesec starega rimskega časovnega štetja. Svojo trditev oslanja na starorimljanski, danes že nerazumljivi izraz »aporos«, kateremu pripisuje indogermanski koren, izvirajoč iz staroindijskega »aparaba«, ki pomeni poznejši, drugi. Stari Rimljani so namreč praznovali novo leto 1. marca, ne 1. januarja, kakor mi.
Nemci pravijo aprilu »Wandelmonat« in ga s tem označujejo za mesec sprememb in spremenljivosti, kar v resnici tudi je. Saj vemo iz prastare izkušnje, da ni vreme nikoli tako nestanovitno in muhasto, kakor v mesecu aprilu. Zjutraj prinese včasih krasno in toplo solnčno jutro, dopoldne že mraz in dež ali sneg, popoldne pa nevihto z gromom in bliskom. Zato se v aprilu temperatura le malo dvigne. Kar napravi, kanalu spet pokvari in poruši. Vendar je tudi to muhasto vetrenjaštvo meseca aprila koristno in potrebno, ker zadržuje naravo, da se prenaglo ne prebudi in razbohoti.
Slovenci mu pravimo »mali traven«, t. j. mesec male, mlade trave, ki oživi ,
IN STARE TRADICIJE.
svojim prijetnim in nežnim zelenjem poprej tako puste travnike in livade. Ko ta trava že zraste in ozelene tudi drevesa in grmiči, pride »veliki traven«, prelestni maj, mesec cvetja in ljubezni. Tako vidimo, da je dal aprilu vsak narod drugačno ime, četudi ga v praktičnem življenju skoraj vsi imenujemo po latinskem aprilu.
April je pa naposled znamenit tudi zaradi tega, ker pošiljamo ljudi prvega »po april«. Od kod in kdaj izvira ta navada, je dandanes že nemogoče ugotoviti. Razlag je veliko; še preveč. Nekateri trdijo, da so to navado poznali že stari Hebrejci; drugi jo pripisujejo Indijcem in Keltom. Tretji pa zatrjujejo, da je nastala na dan Kristusovega vstajenja, ko je Zveličar kljub straži izginil iz groba. Prvega aprila se je baje rodil tudi Judež iz Keriota. Zaradi tega pravijo ponekod, da so tisti, ki se rode tega dne, vse življenje nesrečni. To je dalo Haydnovim staršem povod, da so kot rojstni dan svojega pozneje tako slavnega sina navedli 31. marec, dasi je bil Haydn rojen šele 1. aprila.
Pa bodi kakorkoli že! Upajmo, da nam bo letošnji april prinesel že tako težko pričakovani konec dolge in neprijazne zime in začetek boljših časov y naravi in tudi sicer in sploh.
Sokolstvo
Sokolska žppa Maribor — tehnični odbor.
Tehnični odbor Sokolske župe Maribor je imel 3. redno sejo dne 30. marca v Mariboru. Na predlog načelništva je TO sprejel te-le važnejše sklepe:
1. Tekme v odbojki morajo biti’ v o-krožjih dovršene najkasneje do 23. avg.
2. Župni izpiti bodo v Mariboru dne 16. in 17. aprila.
3. Od 1. do 5. maja bo v Mariboru lahkoatletski tečaj.	,
4. Dne 25. septembra bodo lahkoatletske tekme naše župe v peteroboju in posameznih disciplinah.
5. Okrožja morajo prirediti štafete za vsa društva. Okrožni prvak bo tekmoval v Mariboru za prvenstvo župe.
6. Posebnost letošnjega programa bo zvezdni tek, ki bo v septembru ob priliki odkritja spomenika dr. M. Tyršu. To je prva taka prireditev v našem 'Sokolstvu, ki jo izvede naša župa. Teklo se bo od skrajnih mej naše župe, odkoder bodo tekači prinesli pozdrave k odkritju spomenika.
»Lepa Vida« na Pobrežju.
Dramatični odsek Sokola Pobrežje u-prizori v nedeljo 3. aprila točno ob 7. uri v dvorani br. Renčelja dramo »Lepa Vida«.
K tatvini slik v Cankarjevi šoli
nas prosi socijalno-politični urad mestnega načelstva za objavo še naslednjega pojasnila:	Po	naknadnih	informacijah
smo izvedeli, da je bilo v II. nadstropju šole* kjer je bila razstava Ženskega društva, na hodniku stalno nadizorstvo. Slike pa so izginile v I. nadstropju. Nadalje smo ugotovili, da se je vršil pouk v šoli vse dni. razstave, torej je bilo poslopje dostopno vsakomur. Slike, ki so izginile, so bile po večini razglednice narodnih noš v okvirih, ki so služile kot učila in niso bHe morda umetniške dragocenosti. Iz navedenega sledi, da za tatvino slik nie odgovarja nihče, tudi ne žensko društvo, ki vrši s svojim odsekom za domačo obrt veliko socijalno delo.
»Zadnjič ste mi prodali obliž, da odpravim svoj revmatizem.«
»Da — in kaj želite zdaj?«
»Zdaj bi pa rad dobil kako sredstvo, da odpravim obliž.«
Spori
Bol za totkel
Primorje: Maribor.
Kdo bo zmagal? Težko vprašanje —i še težji odgovor. Sestava domače enajsterice, ki glede obrambe in krilcev ne dopušča nobenih prigovorov, je glede napadalne vrste predmet najrazličnejših komentarjev. Sekcijsko vodstvo je dalo prednost rutini, telesni jakosti in zlasti v težjih nastopih preizkušenim živcem. Smo mnenja, da je spričo znane ostre in borbene igre Primorja to stališče pravilno. Enajsterica, ki razpolaga z zadostnim tehničnim in taktičnim znanjem, more in mora ob požrtvovalnosti, ki smo jo podčrtali ob priliki lanske zmage nad Ilirijo, uspešno odrezati.
Živahno in temperamentno igro Primorja poznamo. Obrambni trio ni nepremagljiv. Krilci so najboljši del moštva, in v tej formaciji bo padla Odločitev, Napadi ima gonilne sile v Uršiču in Jugu. Sistem igre je enostaven. Naglo pridobivanje terena preko kril in naglo prenašanje igre je najnevarnejše orožje napada. V . jeseni so beležili z rezultatom 1:1 srečen remis. V nedeljo upajo menda na zmago. Da vidimo! Rezultat bo ugotovil sodnik g. Podubsky iz Zagreba. —* Uverjeni smo, da bo ob 15.30, ko prične glavna tekma, igrišče v Ljudskem vrtu »razprodano«. V predtekmi ob 14. uri se pomerijo rezervisti Maribora z Muraši iz Murske Sobote. Upoštevajoč zadlnje uspehe Mure, obeta tudi to srečanje vsebinsko lepo in zanimivo borbo.________
ISSK Maribor (nogometna sekcija).
Proti SK Muri nastopijo v nedeljo fi-1® gg. igralci: Kislak, Beker, Ivek, Drejče, Gomolj, Korada, Branko, Tič, Dušan, Priveršek, Janžekovič, rez. Bergant, Zbor ob 13.30 v garderobi. Prvo moštvo se zbere ob 15. uri in sicer gg. Gustl, Stanko, Bertoncelj, Koruza, Konič, Kirbiš, Prevolnik, Žolna, Bertoncelj II, Hreščak, Teriglec, Zemljič, rez. Dušan. —* Rediteljsko službo vrši celokupni sekcij-ski odbor in gg.: Beker, Jazbec, Šavli, Perin. Vstopnina znaša: 8 Din (za dijake ih vojake proti legitimaciji) 12 in 20 Din, Dijaške in vojaške vstopnice izdaja izključno severna blagajna. Načelnik.
Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP.
Delegirajo se k tekmam 3. t. m.: SK Svoboda mlad.:ISSK Maribor ml. Jančič; SK Mura:ISSK Maribor Vesnaver; ASK Primorje :ISS Maribor delegira LNP (stranska sodnika Skalar in Kopič); SK Svoboda I:SK Železničar II. Bizjak. Dne
4.	t. m.:SK Rapid:SK Celje Bizjak; SK Rapid rez.:SK Železničar rez. Nemec; ISSK Maribor :SK Sturm dr. Planinšek.
V mrtvašnici
Doživljaj ioto-amaterja.
Smo bili takp-le nekega večera zbrani l *dubu in se pogovarjali o marsičem, Ko Pride naš tovariš Janez.
»Dober večer! No, smo spet malo skupaj. Veste, danes nisem še nič jedel!« . Smo se začudili, zakaj tovariš Janez jma drugače zavidljivo zdrav želodec in "°k>salen apetit. Ampak nocoj izgleda lekarn bled, in oči mu čudno begajo
semtertja...
»No, kaj ti pa je, Janez? Ali si bolan? J*11 imaš pa nemara mačka, he?« ga izprašujemo vsevprek.
“^nez se je vrgel na stol, globoko za-nas pogljsda čudno zmešano in re-nato z zamolklim glasom:
»V mrtvašnici sem bil, prijatelji!«
»No, no, no... Kaj pa je to takega! a f le živ in zdrav ven prišel!« de*!^ kai sem doživel; kaj sem vl-
*N°, Pa povej že enkrat. Kaj toliko on-savis?«
Ja"ez spet globoko zajame sapo, se °nse po čelu in nato prične:
/u^te torej. Zjutraj me zbudi go-P dinja in mi prinese kavo. Spijem jo, malo pretegnem, vstati bo treba. Pa iaJonj zu,naj. Pa mi pride gospodinja mn?« u,	neki	človek. Hitro se
ta krem pogledat, kdo je deS V hoctaiku stoji mož, menda avec- »Gospod«, pravi, »bi bili tako
prijazni in šli slikat mojega sima?« Mu povem, da nisem poklicni fotograf. »Nič ne de«, pravi, »saj znate«. — »I seveda znam!« pravim. In ga vprašam, kako je zvedel zame. Povedal mu je neki moj znanec, da sem fotoamater, pa je prišel. »Kje pa imate sina? ga vprašam. — »V mrtvašnici.« — »V mrtvašnici?« se začudim. Nato mi pove, da mu je sin sno-či umrl, da je 11 let star in še ni bil nikoli slikan. Pa bi rad imel kak spomin. — »No, naj bo,« mu pravim, »pridem popoldne.« — »Ne, gospod, morate iti takoj! Ob devetih ga bodo že zabili. Potem bo prepozno.« — »No, pa naj bo.«
Pa sem se oblekel in šel v pisarno, tam prosil za dopust in se podal v mrtvašnico.
Pridem tja, nikjer žive duše. Hočem že iti, pa priteče mož za menoj.
»Ni tukaj. Tamle ga imajo v. onem poslopju.«
Imeli so ga v oddelku za seciranje. To se mi je zdelo čudno.
Pridem tja. Večji prostor, tlakovan z betonom. Notri samo dolga miza, ob steni polica. Nobene druge stvari. Vse golo, mrzlo. Iz drugih vrat pa je vstopil zdaj pravcat velikan. Zavihana rokava, škornje na nogah in smotko v ustih.
»No, ali ste vi tisti fotograf?« me vpraša. »Kar začnite!«
»Hm,« sem si mislil. »Kaj naj začnem? ,Saj ni nikjer nič!«	<
»Kje pa imate dečka, mrliča?« vprašam.
»Takoj ga prinesem.«	.	.	y
Izginil ie skozi vrata in kmalu prine-
sel pod pazduho mrtvega dečka. Ga položil na mizo in dejal:
»Evo ga.«
»Takole ga ne morem slikati. To ne bo nič pravega...«
»Hočete rakev?«
Pravim, naj jo prinese. Prinesel jo je, pograbil dečka čez pas in ga položil noter. Potem je spet izginil za vrati in prinesel, še par sveč.
»Bo dobro tako?« me vpraša.
Pravim, naj jih prižge, da bo bolje.
»No bom pa še kak venec prinesel.« In je prinesel cel kup vencev. To je potem malo razpoložil okoli mrlička, in mi velel, naj se požurim.
Medtem sem bil že pripravil aparat in sem zdaj opravil svoje delo. Veste, slika je dobro izpadla, kar zadovoljen sem z njo.
Ko sem bil gotov, je mož hitro spet vse pospravil, krsto z dečkom pa postavil na polico. Očetu je velel, naj kar gre.
Jaz sem že počasi pospravljal aparat in ga vprašal, če je dečka seciral in kaj mu je bilo.
»Davico je imel« je povedal.
Lepa reč, sem si mislil. Še kaj nalezem!
Vprašam ga, ali ima veliko dda.
»Prav zdajle bom enega rezal, če hočete videti.«
Nisem se hotel pokazati strahopetnega, pa sem dejal, da hočem.
Šel je v oni skrivnostni prostor in spet prinesel pod pazduho mrtvega berača. Da je bil berač, sem si mislil, ker je bil ves razcapan. Vrgel ga ie sr mizo, tako
kot zaklanega koštruna. Ker je ležal na trebuhu, ga je sunkoma obrnil, odpel suknjič in ga razgalil. Potem je potegnil nož, ga od nekje zasadil mrliču v trebuh in ga najprej podolgem, potem pa še počez razparal. Razrezane dele je prijel s ščipalniki in me povabil, naj pogledam noter. Videl sem drobovje, meni se je vzdigovalo. Stresel sem se.
Potem je segel z roko noter in vlekel drobovje ven. Jaz sem bil kar trd. Kaj še bo? Zdaj je potegnil ven jetra, jih odrezal in odnesel v sosednji prostor. Ko se je vrnil, je pospravil drobovje spet M trup, odpel ščipalnike, popravil mrliču obleko in mu zapel suknjič.
»Ta je že dober,« je dejal in ga odnesel na polico poleg dečka.
Cez čas ga vprašam, kaj je tam v orf čumnati.
»No, pa si poglejte.«
Šel sem z njim. Kaj sem videl? Veliko pločevinasto kad, v njej pa — v njej je bilo vse polno odrezanih glav, rok, nog, eno srce in na vrhu so plavala maloprej izrezana beračeva jetra.
Vse to je bilo namočeno v formalinu.
Potem sva se spet vrnila v prejšnji prostor.
»Za danes sem gotov in grem na go-laš,« je dejal velikan.
Gotov je in na golaš gre! Meni je pa kar slabo, vse se^ mi obrača. Hitro sem se poslovil in bežal nazaj v pisarno.
Kako sem delal, ne vprašujte. Opoldne nisem šel kosit. Nisem mogel. Še sedaj ne morem, brrr...
Kaj človek ne doživi, kal?«
Ourrer Bell:
78
Lowoodska sirota
IX. poglavje.
Tistih treh dni in noči, ki so tem dogodkom sledili, se le slabo in nepopolno spominjam. Le nekaj občutkov iz tiste dobe si lahko obnavljam, kake resne misli nisem bila zmožna, za kak ukrep sem bila prešibka. Vedela sem, da ležim v sobi, v ozki postelji. Kakor bila bila prirasla nanjo, sem ležala v njej kot kak kamen; da so me iztrgali iz nje, bi me bili menda ubili. Nisem se zavedala, kako mine čas, kako prehaja jutro v dan, dan pa v noč. Opazila sem, ako je kdo prišel ali odšel, utegnila bi celo povedati, kdo je bil. Vedela sem, kaj je kdo rekel, če je stal blizu mene, odgovoriti pa mu nisem mogla; čisto nemogoče mi je bilo, da bi genila z ustnicami ali se kakorkoli premeknila. Služkinja Hana je prihajala najčešče k meni. Nje prihod me je vznemirjal. Zcelo se mi je, da želi, naj bi odšla, da ne urne-je ne mene ne mojih razmer, da o meni krivo sodi: Diana in Marija sta prihajali po dvakrat na dan in sta se šepetaje takole pomenkovali:
»Kako dobro je bilo, da smo jo sprejeli pod streho!«
»Da, sicer bi bila umrla na pragu, da smo jo pustili preko noči na dežju. Koliko je morala revica pretrpeti!«
»Cudr.e težave in nadloge, bi rekla. Uboga, gtad-na, bleda sirota!«
»Ni brez omike, ko tako lepo govori; kako čisto in pravilno je besede izgovarjala in naglašala! Tudi obleka, ki jo je slekla, je iz tankega blaga in le malo ponošena.«
»Nenavadno lice ima; dasi je suha in izmučena, mi le ugaja. Da je zdrava in dobre volje, bi bila prav zala.«
Niti enkrat nista obžalovali svojega milosrčja, nikoli m-* nista sumničili ali obsojali, kar mi je bilo v veliko tolažbo.
Mr. St. John je prišel samo enkrat. Pogledal me je in dejal, da je moja premrlost le posledica prekomerne utrujenosti. Odveč bi bilo, ko bi poslali po zdravnika; sama sebi prepuščena, si bo moja narav najhitreje opomogla. Sleherni živec sem prenapela in ves sestav .potrebuje nekaj časa mirnega spanja. Bolna pa nisem bila. Nadejal se je, da se bom kaj kmalu zopet okrepila in mi bo odleglo. Svoje mnenje je izrazil mirno in pritajeno. Po kratkem premolku je dejal kot mož, ki ni navajen nositi srca na jeziku:
»Nje lice je nenavadno in ne kaže ne preprostosti ne propalosti.« .
»Baš narobe!« je pritegnila Diana. »Uboga dušica se mi v srce smili. Godilo bi rrii, ko bi ji mogli trajno pomagati.«
»To ne pojde tako lahko,« je odvrnil, »uverila se boš, da je to mlada dama, ki se je s svojci sporekla in nepreudarno odšla v pustiv. Morda se nam posreči, da jo napotimo domov, če ne bo pretrmasta. A njene oteze kažejo krepko voljo, zato le malo dvomim, da bo dobrim nasvetom pristopna.« Po kratkem premolku je pristavil:	»Zdi	se mi zanimiva in pametna, le-
pa ni.«
»Tako izmučena je, St. John.«
»Izmučena ali spočita, vedno bo grda. Nedostaje ji dražesti in somernosti.«
Tretjega dne mi je odleglo, četrtega pa sem mogla /govoriti, se gibati, vzklanjati se v postelji in se obračati. Hana mi je opoldne prinesla nekaj kaše in praženega kruha. Kosilo mi je teknilo, jed je bilh dobra; nisem več čutila vročičnega okusa, ki mi je doslej vse zagrenil, karkoli sem užila. Po odhodu služkinje sem se čutila razmeroma jako in oživljeno. Kmalu sem bila sita ležanja in sem hrepenela po kakem opravilu. Rada bi bila vstala, a kaj bi naj oblekla? Imela sem le mokro in z blatom oškropljeno obleko, v kateri sem spala na tleh in se opotekala po močvirju. Sram me je bilo, da bi stopila taka svojim dobrotnikom pred oči. a to sramoto so ml prihranili: na stolu poleg postelje je ležala vsa moja obleka, čista in suha. Črno svilena krilo je veselo ob steni. Sledovi glena so izginili, ni več bila posvalj-
kana, marveč lepo izlikana. Tudi čeveljčki so bili očiščeni in nogavice oprane. Na umivalniku sem opazila Ščet in glavnik. Trudoma sem se oblekla; vsakih pet minut sem počivala, a končno sem le uspela. Obleka je na meni kar visela, ker sem bila zelo shirala. Ogrnila sem si šal, in spet sem bila čedna in spodobno opravljena. Nobenega madeža, nobenga. nereda tii. bilo teč na meni. Držeč se opore, sem mahoma zlezla po stopnicah in se privlekla do kuhinje.
V kuhinji je bilo toplo in dišalo je po peki, ker je Hana pekla kruh. Težko je puliti predsodke iz srca, ki ga ni, zrahlala omika; tam poganjajo bohotno kot plevel med kamenjem. Hana je bila začetkoma toga in hladna, a v zadnjem času se ji je tajal led okoli srca in ko me je videla v zali, Čisti obleki, se mi je celo nasmehnila.
»Kaj, ali ste že pokoncu?« me je pozdravila. »Torej Vam je odleglo, kajne? Sedite na moj stol pri ognjišču, če Vas je volja!«
Pokazala mi je gugalnik in sela sem lianj. Obračala se je po kuhinji in me tupatam' po strani pogledala. Ko je jemala kruh iz peči, se je okrenila k meni in me nerodno vprašala:
»Ali ste že kdaj beračili, preden ste prišli k nam?«
Nekaj časa sem bila užaljena. A špdmnila sem se, da bi mi utegnila jeza škodovati in da sem.se bila res pojavila v hiši kot kaka beračica; zato sem ji mirno, četudi malo strogo odgovorila:
»če me imate za beračico, se motite. Nič češče nisem beračila kot- Vi ali Vaši mladi dami.«
Po kratkem premolku se je opravičevala:
»Tega ne umejem: saj nimate ne hiše ne srebra, kaj?«
»če kdo nima ne hiše ne denarja, še ni berač.«
»AU ste učena,« je poizvedovala.
»Še precej.«
»Ali ste bili v kakem zavodu?«
»Osem let.«
Debelo me je pogledala. »Kako pa, da se potem ne morete sami oskrbovati?«
»Služila sem in upam, da bom kmalu spet sama zase skrbela. Čemu Vam rabi agrež?« sem vprašala, ko je prinesla pletenico tega sadeža.
»Kolač napravim.«
»Dajte, da jih izberem.«
»Kaj še. nečem, da bi se česa doteknili.«
»Nekaj pa le moram delati; dajte mi jih!«
Privolila je v to in mi prinesla čisto otiračo, da si jo pogrnem, čez krilo, »sicer,« je dejala, »se boste umazali.«
»Kuhinjskega dela niste navajeni,« je povzela, »pozna se Vam na rokah. Nemara ste šivilja?«
»Ne, motite se. Sicer pa le nič he marajte za to, kaj sem bila in ne belite si glave radi mene! Rajši mi povejte, kako pravijo hiši, v kateri smo.«
»Nekateri jo imenujejo Marsh-End, drugi Moor-House.t
»Gospodarju je ime Mr. St. John.«
»Ne, saj ne živi tu. Le za kratek čas je pri
»Ne, saj ne živi tu. Le za kratek čas je pri nas, inače pa stanuje v župnišču v Mortonu.«
»V vasi, ki leži nekaj milj zunaj na goljavi?«
»Ej!«
»In kaj je Vaš gospodar?«
»Župnik je.«
Spomnila sem se odgovora stare gospodinje v župnišču, kjer sem povpraševala po župniku.
»To je torej njegova dedina?«
»Da; stari Mr. Rivers je tu živel in oče njegov in ded in praded, vsi so tu bivali.«
»Gospod se torej imenuje Mr. St. John Rfvers?«
»Ej! Za St. Johna so ga krstili.«
»In sestri se imenujeta Diana in Marija Rivers?«
»Da.*
»Oče je umrl?«
»Pred' tremi tedni ga je zadela kap.«
»Matere nimajo?«
»Zdaj bo leto, kar je umrla.«
»'Ali ste že dolgo pri hiši?«
»Kakih trideset let bo, ka-li. Vse tri sem pestovala.«
»To dokazuje, da ste bili zvesti in pošteni, to Vam moram priznati, dasi ste bili zelo nevljudni, ko ste me 'imenovali beračico.«	,
Spet je začudeno strmela vame.
»Mislim,« je rekla, »da s*em se hudo zmotila glede de Vaš, a toliko vlačug se klati po svetu, da mi nagi® besede ne bodete zamerili. «
»In vendar,« sem povzela malo osorno, »ste vas hoteli pognati v noč, ki je ne bi hotel pes prebiti na planem.«	>
»&es, trda sem bila, pa kaj bi naj človek storil? Mislila sem bolj na deco kot nase, uboge reve! Sai nimajo nikogar razen mene, ki bi pazil naje. Ali nimam potemtakem prav, če sem stroga?«
Nekaj časa sem ostala zelo resna.
»Ne smete preslabo misliti o meni,« se je spe* opravičevala.
»Ne morem drugače,« sem dejala, »in povem Vam zakaj. Ne toliko radi tega, ker ste se branili, da bi me vzeli pod streho, ali‘ker ste me imeli za sleparko, kakor pa zato, ker ste mi prav sedaj očitali, da nimam ne »srebra« ne'hiše. Mnogo je bilo boljših ljudi od mene. ki so bili Še revnejši kot jaz, in če ste kristjanka, hi ne smeli misliti, da je uboštvo zločin,«
»Tega tudi ne mislim,« je dejala, »tako mi pravi tudi Mr. St. John; uvidevani svojo krivico in zdaj sodim o Vas čisto, drugač. Prav poštena dušica se mi zdite,« ’	.
»Pa naj bo; odpuščam Vam, dajte mi roko!« Podala mi je žuljavo roko in se mi še srčneje nasmejala; odslej sva si bili prijateljici.
Hani je pomenek bržkone ugajal. Medtem ko sem čistila agrež in je valjala testo za kolač, mi je pravila marsikaj o svojem rajnem gospodarju, o gospodinji in o »otročih«, kakor je imenovala mladi zarod-»Stari Mr. Rivers je Bil precej preprost človek, toda plemenitaš starega rodu, da ga ni bilo v bližini takega. Marsh-End je bila last RIversov, odkar je stal. fn zda. je imela hiša svojih dve sto let, dasi je bila 1® skromna in se ni mogla meriti z velikim dvorcem JMr-Olivra tam doli v Mortonskem dolu. Dobro se je & spominjala očeta Billa Olivra, ki je bil še iglarski nik. Riversi pa so dobili plemstvo za. kraljev Henrikov, kakor se lahko vsak prepriča v sakristiji mortoc-ske cerkve. Sicer pa se stari Rivers ni razlikoval1 o& drugih ljudi, bil je Čisto preprost človek; norel je z® lov in kmetovanje in take reči. Gospodinja je bila drugačna; rada je čitala in je bila nekoliko naobražen*-Otroci so se vrgli po njej. Nihče jim ni bil kos v tef* krajih, saj takih obrok tukaj nihče še videl ni. Učm so se vsi radi in vedno so bili malo svoje volje. Ko i® bil Mr. St. John odrastel, je hotel v semenišče, da postane duhovnik. Dekleti sta šli za vzgojiteljici, jedva sta bili izstopili iz šole. Cula je, da je oče pred riekai leti izgubil mnogo denarja, ker je preveč zaupal možu-ki je potem prišel na boben. Ker stari ni več mož®' preskrbovati otrok, so sami zase skrbeli. Deklici sta bili malo doma in sta tudi zdaj prišli le za nekaj, tednov radi očetove smrti, dasi silno ljubita Marsh-End in goljavo in gore. Bili sta v Londonu m drugih velikih mestih, a vedno trdita, da ga ni kraja nad domačijo-Ljubili sta se močno in nikoli se nista prepirali. Take družine bi človek ne mogel najti izlepa.
Končavši delo, sem .vprašala služkinjo, kam so dO” mači odšli.	, .
»Proti Mortono so šli se izprehajat, a vrnejo s* čez kake pol ure k čaju.«
Prišli so res ob napovedanem Čar/j. Vstopili s° skozi kuhinjska vrata. Ko me je Mr. St. John ugledal, se mi je le prikloni! in šel iz kuhinje. Sestri sta se zaustavili Marija mi je mirno in .prijazno dejala, kako i° veseli da me vidi pokoncu. Diana mi je ponudila roko in zmajala z glavo.
»Morali ste počakati, da Vam dovolimo vstati,« ie dejala. »Še vedno ste Medi in šibki! Ubogi otroki -" Ubogo dekle!«
Diana je grulila kakor golob. Bila je zelo dražestna. Tudi Marija je bila zala; dasi vljudna, je bil® bolj redkobesedna* dočim je bila Diana precej oblastna in energična. Rada se je podrejala močnim dušam, če sta to dovoljevala ugled in vest.
Pnoiinipia^6^
Svinjsko, teletino in prekajeno meso po najnižjih dnevnih cenah oddaja
m: KlrblS, Gosposka 23
Stanovanje sobo hi kuhin)o
iščeta zakonca (upokojenec) brez otrok, pridna In poštena. Naslov v u-prav! »Večernika«.	1064
Mirna stranka brez Otrok
išče sobo im kuhinjo. Naslov v upravi.
1065
Otroški voziček
modem in dobro ohranjen prodam. Naslov v upravi lista.	1079
Sobo fn kuhinjo
takoj oddam. Naslov v upravi »Večernika«.	1031
737
NAJNOVEJŠE
MODNE LISTE
za pomlad in poletje dobite v knjigarni in papirnici
TISKOVNE ZADRUGE
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
Razpošiljamo jih tudi po povzetju 2 Dopisnica zadostuje!
Pozor!
Naznanjam ceni. občinstvu, da prodajam na Kralja Petra trgu št. 1 gove* meso od Din 4.— naprej ter tudi vs® drugo meso po najnižjih o*nah. Za o* bilen obisk se priporoča Štefan Z®0£ ljič, mesar in prekajevalec.
SOKLIČ
ŠIRITE ..VEČERNIK!!!
fedaja Konzorcij »Jutra« y, Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d. predstavnik
STANKO. DETELA y Maribor*